Embed Size (px)
DESCRIPTION
Brošura o ŠKG, leto 2010
Citation preview
15 VPRAŠANJ IN ODGOVOROV
Kaj je Zavod sv. Stanislava?V zaèetku 20. stoletja je ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jegliè spoznal, da je potrebno ustanoviti gimnazijo in zavod, kjer bodo dijake vzgajali tako, da bodo kot izobraženci tudi zavedni Slovenci in zgledni kristjani. Poslanstvo gimnazije je bilo tako vzgoja znaèaja kot izobrazba razuma: le izobrazba namreè ni dovolj, saj je »lahko kdo velik v kraljestvu znanosti, pa je neznaèajen èlovek«.
Zavod sv. Stanislava je bil v èasu nastanka najveèja stavba na Balkanu. Ima 481 vrat, 1181 oken in 2 km hodnikov. Še dandanes preseneèa s svojo velièastnostjo in zgovornim napisom na proèelju: Kristusu, Zvelièarju sveta.
Zavod je bil v veliki meri zgrajen s sredstvi, ki so jih darovali preprosti slovenski verniki. Zidati so prièeli leta 1901, pouk pa se je zaèel septembra 1905. Prva matura 1913. leta ima zgodovinski pomen, saj so jo dijaki prviè opravljali v slovenskem jeziku. To je bila prva matura v slovenšèini na Slovenskem.
Leta 1941 je stavbo zasedla nemška okupacijska vojska, po konèani 2. svetovni vojni, leta 1945, je bilo v njej koncentracijsko taborišèe za domobrance in druge nasprotnike nove oblasti, potem pa je bila tu vojašnica jugoslovanske armade.
1. K
aj je
Zav
od s
v. S
tani
slav
a?
UT TERRA CULTU, SIC ANIMUS DISCIPLINIS MELIOR UBERIORQUE FIT.
Kakor postane zemlja z obdelovanjem boljša in rodovitnejša, tako z uèenjem izboljšaš in obogatiš duha.
(Kvintilijan, Institutio oratoria 8, 3, 75)
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
11
V Zavodu sv. Stanislava deluje veè enot:
Škofijska klasièna gimnazija,
Jeglièev dijaški dom,
Osnovna šola Alojzija Šuštarja,
Glasbena šola,
Študentski dom J. F. Gnidovca in
Slovenski dom.
?
?
?
?
?
?
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
11
1. K
aj je
Zav
od s
v. S
tani
slav
a?JEGLIÈEV DIJAŠKI DOM
OSNOVNA ŠOLA ALOJZIJA ŠUŠTARJA
GLASBENA ŠOLA
Jeglièev dijaški dom je zasebni dom s koncesijo. Vsako leto v njem biva približno tretjina dijakov Škofijske klasiène gimnazije. V njem je poskrbljeno za dobre bivanjske in uène pogoje; dijaki so razporejeni v vzgojne skupine, ki jih vodijo vzgojitelji.
Dom nudi dijakom varnost in udobje. Navsezadnje gredo lahko v šolo kar v copatih. Zaradi te bližine se domski dijaki lažje vkljuèujejo v interesne dejavnosti šole in obiskujejo Glasbeno šolo. Poleg tega pa svoj prosti èas aktivno preživljajo tudi znotraj dijaškega doma.
To je najmlajša enota zavoda, saj je odprla šolska vrata septembra 2008. Stik osnovnošolcev in srednješolcev je v pritlièju zavoda neposreden, saj imajo sosednje uèilnice. Dijaki radi pomagajo »šuštarèkom« in se pri tem tudi sami vzgajajo v dobre pedagoge in – èez èas – tudi bodoèe starše.
Že od ustanovitve zavoda je imela glasbena vzgoja dijakov tedanje klasiène gimnazije pomembno vlogo. Tudi dandanes je tako, zato je v zavodu tudi Glasbena šola.
Med dijaki gimnazije je veliko zanimanje za uèenje inštrumentov in solopetja, zato imajo možnost, da obiskujejo glasbeno šolo že v zavodu samem. Poleg dijakov ŠKG jo obiskujejo tudi otroci, ki šele zaèenjajo s prvimi glasbenimi koraki.
Mladi glasbeniki bogatijo kulturno življenje zavoda s svojimi nastopi kot posamezniki in v razliènih glasbenih zasedbah, saj je poslanstvo glasbene šole usmerjeno k vzgoji estetskih
vrednot. Glasbena šola je središèe kulturnega življenja v zavodu. Naš moto je vesel, sreèen
uèitelj, ki ima veselje do dela, ki navdušuje, kar vidijo tudi uèenci in starši.
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
11
1. K
aj je
Zav
od s
v. S
tani
slav
a?
ŠTUDENTSKI DOM JANEZA F. GNIDOVCA
SLOVENSKI DOM
Študentski dom, ki je dobil ime po prvem ravnatelju Škofijske klasiène gimnazije, je
namenjen študentom in študentkam iz vse Slovenijie. Od leta 2002 lahko v obnovljenih
apartmajih sprejme 124 študentk in študentov. Študentje bivajo v manjših apartmajih,
kjer sta po dve sobi z dvema posteljama, kopalnica in manjša kuhinja. V vseh sobah je
možna internetna povezava. Poleg tega imajo študentje na voljo še raèunalnico, uèilnico,
družabne prostore in telovadnico. Za molitev in premišljevanje pa je na voljo kapela
Božje modrosti.
Slovenski dom je enota Zavoda sv. Stanislava, ki ima predvsem kulturno poslanstvo.
Prireja razstave domaèih in tujih umetnikov ter vodene oglede po Kregarjevi galeriji in
Tršarjevi sobi. Sreèanja z umetniki, tako osebna kot prek njihovih umetniških del,
bogatijo kulturno življenje zavoda, dijaki pa velikokrat sodelujejo z glasbenimi in
recitatorskimi toèkami pri odprtjih razstav.
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
1
2. K
ako
se p
ride
do
ŠKG?
Kako se pride do ŠKG?Zavod sv. StanislavaŠkofijska klasièna gimnazijaŠtula 23, 1210 Ljubljana Šentvid
internet: http://www.stanislav.si
e-pošta: [email protected]@stanislav.si
telefon: +386 (0)1 582 22 00 (centrala)
+386 (0)1 582 22 45 (tajništvo ŠKG)
faks: +386 (0)1 512 10 65
Z mestnim avtobusom 1, 8 ali 25, izstopite na postaji Podgora, potem pa 5 minut peš.
Z vlakom iz gorenjske smeri do postaje Vižmarje, potem pa 10 minut peš.
Z letalom s celega sveta do letališèa Brnik, potem pa s taksijem 20 minut do vhodnih vrat.
Z avtomobilom od vsepovsod do velikega parkirišèa ob zavodu.
Z listanjem po publikacijah: to so zbornik Megaron, èasopis Kažipot, literarna revija Domaèe vaje.
QUO VADIS?
Kam greš?
STACE
ECLOVŠKA
UI
BRAOV O
L
L CAT
KME
ŠTULA
ŠU
LAT
RU
A L
PŠNIKOV
UICA
UL CAPREGNANCEV
I
LŠTU A
PRUNIKOV
ULICA
Š
A
LJUBLJANAŠENTVID
Zavod sv. StanislavaŠkofijska klasièna gimnazija
2
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
1Kdo se lahko vpiše na Škofijsko klasièno gimnazijo?Vsakdo, ki uspešno zakljuèi osnovno šolo. Šola je odprta za vse mlade med 15. in 19. letom starosti, ki bi se radi veliko nauèili, zraven pa še potovali, ustvarjali, nastopali, peli in se sploh zabavali. Vsako leto sprejmemo v 1. letnik 150 dijakov.
Èe se na gimnazijo prijavi veè kandidatov, kot jih lahko sprejmemo, je vpis omejen po merilih, ki jih razpisuje Ministrstvo za šolstvo in šport.
Na gimnazijo se lahko vpiše kdor koli, ne glede na versko pripadnost. Vsi pa se morajo strinjati s kršèansko usmeritvijo šole, kar je razvidno tudi v izjavi, ki jo podpišejo na zaèetku šolanja:
3. K
do s
e la
hko
vpiš
e na
Ško
fijs
ko k
lasi
èno
gim
nazi
jo?
IN UNOQUIQUE VIRORUM BONORUM HABITAT DEUS.
V slehernem dobrem èloveku biva Bog.
(Seneka, Epistulae morales 41,2)
Na šoli je letos 656 dijakov. Prihajajo iz vse Slovenije. Tretjina jih med tednom biva v Jeglièevem dijaškem domu.
Dijakinje in dijaki sebe imenujejo škofijke in škofijci. In to tudi še dolgo potem, ko že zapustijo šolske klopi in se veseli vraèajo na vsakoletna sreèanja bivših škofijcev in na akademijo na dan sv. Stanislava, 13. novembra, ko je praznik celotnega zavoda.
Izjava
Ob vpisu na Škofijsko klasièno gimnazijo izjavljam, da sprejemam program gimnazije, njeno kršèansko usmeritev, šolski red in druga pravila. Prizadeval/-a si bom za dobre navade Škofijske klasiène gimnazije in spoštoval/-a njeno tradicijo, ki se je zaèela z ustanovitvijo prve slovenske klasiène gimnazije leta 1905. S svojim ravnanjem in dejanji bom prispeval/-a k ugledu naše šole in celega Zavoda sv. Stanislava.
3
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
1
4
QUOT LINGUAS CALLES, TOT HOMINES VALES.
Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš.
4 .A
li se
vsi
na
ŠKG
uèijo
lati
nšèi
no?
In š
e ka
k dr
ug je
zik?
Ali se vsi na ŠKG uèijo latinšèino? In še kak drug jezik? Da, vsi se uèijo latinšèino, nekateri tudi staro gršèino, zato se šola imenuje klasièna gimnazija.
Pouk latinšèine in gršèine skuša že od nekdaj približati èloveku kulturne dosežke antiène civilizacije in humanistiène vzgoje. Sodoben èlovek lahko prav ob pouku klasiènih jezikov spet zahrepeni po dobrem, lepem in resniènem.
Od živih tujih jezikov lahko dijakinje in dijaki poleg anglešèine izberejo še francošèino, nemšèino, španšèino ali rušèino. Pri teh predmetih se uèenci posameznega razreda delijo v dve skupini, da se intenzivneje sporazumevajo in spoznavajo s tujim jezikom.
Z modernimi jeziki se dijaki sreèujejo tudi na številnih ekskurzijah, šolskih izmenjavah in potovanjih.
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
1
5
OMNIA ALIENA SUNT, TEMPUS TANTUM NOSTRUM EST.
Nièesar si ne moremo lastiti, le èas je v naših rokah.
(Seneka, Epistulae morales 1, 3)
5. K
ako
je o
rgan
izir
an p
ouk
na Š
KG?
Kako je organiziran pouk na ŠKG?Škofijska klasièna gimnazija izvaja javno veljavni gimnazijski program. Predmetnik, ki ga je potrdil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, vsebuje tudi predmet Vera in kultura, ki ga javne šole nimajo.
Pouk poteka samo v dopoldanskem èasu, in sicer od 7.44 do 14.11, ob sredah pa do 13.31. Prva in zadnja ura sta zaradi duhovne misli za minuto daljši. Šolske ure trajajo 45 minut, ob posebnih dneh pa so tudi krajše, tj. 40 ali 35 minut.
Vsak razred ima svojo matièno uèilnico, pouk biologije, kemije, geografije, fizike in glasbe pa opravljajo v specializiranih uèilnicah in laboratorijih. Za pouk informatike sta opremljeni dve uèilnici.
Težko se je uèiti, èe je želodec prazen. Za prehrano škofijk in škofijcev je dobro poskrbljeno. V dveh velikih jedilnicah sta na voljo topla in hladna malica, tako vegetarijanska kot obièajna, po pouku pa tudi kosilo. Glavni odmor traja 45 minut, ob sredah pa 55 minut.
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
1
5. K
ako
je o
rgan
izir
an p
ouk
na Š
KG?
5
PREDMETNIK
Vera in kultura 2 2 1 1 210
Slovenšèina 4 4 4 4 560 +1 595
Matematika 4 4 4 4 560
Anglešèina 4 3 3 4 490
Latinšèina 3 3 3 2 385 +3 490
Nemšèina/francošèina/španšèina/rušèina 3 2 2 2 315 +4 455
Zgodovina 2 2 2 2 280 +3 385
Šport 3 3 3 3 420
Umetnost (zgodovina) - 1 - - 35 +4 175
Informatika 2 - - - 70 +4 210
Geografija 2 2 2 - 210 +4 350
Biologija 2 2 2 - 210 +4 350
Kemija 2 2 2 - 210 +4 350
Fizika - 3 3 - 210 +4 350
Psihologija - - 2 (2)* 70 +4 210
Filozofija - - (2)* 2 70 +4 210
Ure za izbirne predmete - - - 7
Umetnost (glasba) 1 - - - 35 35
Obvezne izbirne vsebine 90 90 90 30
1. 2. 3. 4. Skupaj 4. Skupaj
Skupaj 33 33 33 24
* možnost izbire predmeta
Brez gršèine (a, c, è, d in e oddelek)
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
1
Vera in kultura 2 2 1 1 210
Slovenšèina 4 4 4 4 560 +1 595
Matematika 4 4 4 4 560
Anglešèina 4 3 3 4 490
Latinšèina 3 3 3 2 385 +3 490
Gršèina 2 2 3 3 350 +4 490
Nemšèina/francošèina 3 2 2 2 315 +4 455
Zgodovina 2 2 2 2 280 +3 385
Šport 3 2 3 2 420
Umetnost (zgodovina) - 1 - - 35 +4 175
Informatika 2 - - - 70 +4 210
Geografija 2 2 (2)* - 210 +4 350
Biologija 2 2 2 - 210 +4 350
Kemija - 2 (2)* - 140 +4 280
Fizika - 2 2 - 140 +4 280
Psihologija - - 2 (2)* 70 +4 210
Filozofija - - (2)* 2 70 +4 210
Ure za izbirne predmete - - - 7
Umetnost (glasba) 1 - - - 35 35
Obvezne izbirne vsebine 90 90 90 30
1. 2. 3. 4. Skupaj 4. Skupaj
Skupaj 33 33 33 24
5
5. K
ako
je o
rgan
izir
an p
ouk
na Š
KG?
* možnost izbire predmeta
Z gršèino (b oddelek)
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
1
NOSCE TE IPSUM!
Spoznavaj samega sebe!
6. A
li šk
ofijk
e in
ško
fijc
i vel
iko
mol
ijo?
Ali škofijke in škofijci veliko molijo?Verjetno premalo. Šolsko leto se septembra zaène in konec junija (za maturante maja) konèa s slovesno mašo. Pouk pa se vsak dan zaène in konèa z duhovno mislijo, kajti »èe Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo njeni zidarji« (Ps 127,1). Za pogovor in duhovno oskrbo je vedno na voljo šolski kaplan.
Razred nekaj dni v letu preživi skupaj na duhovni obnovi, na kateri ima vsakdo èas razmišljati o sebi, odnosu do bližnjih in svoji poklicanosti. To je dragocen èas, ki je namenjen razmišljanju, pogovoru, druženju in skupni rasti.
Na stièišèu diagonal zavodske stavbe, torej v njeni sredini, se nahaja zavodska cerkev, posveèena sv. Stanislavu Kostki. V prezbiteriju cerkve je p. Marko Ivan Rupnik izdelal mozaik. Osnovna ideja umetniške stvaritve je novo življenje, ki ga daje Sv. Duh. Orgle na koru so ene najveèjih v Sloveniji.
Moèni èasi cerkvenega leta (adventni, božièni, postni in velikonoèni èas) ter prazniki zaznamujejo življenje v hiši. Dijaki in zaposleni imajo vsak dan možnost udeležbe pri sveti maši, slovesno praznujemo cerkvene praznike. V šolskih prostorih je še mala kapela, posveèena Žalostni Materi božji, v kateri se dijaki lahko zaustavijo sredi delovnega dneva (obisk Najsvetejšega, maša ali obèasne meditacije).
6
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
1
7
TRES FACIUNT COLLEGIUM.
Trije so že zbor.
7. A
li na
»Šk
ofijs
ki«
res
vsi p
repe
vajo
?
Ali na »Škofijski« res vsi prepevajo?Skoraj vsi. Na gimnaziji deluje pet pevskih zborov (tudi fantovski!), v katerih prepeva veè kot 300 pevcev.
Repertoar zborov je obsežen: od gregorijanskega korala, kanonov starih mojstrov, klasicistiènih in romantiènih skladb prek slovenske ljudske pesmi do Gershwina in lahkotnejše glasbe ter del pomembnih sodobnih ustvarjalcev.
Zbori veliko nastopajo na domaèih koncertih, pa tudi na gostovanjih v tujini. Oba komorna zbora sta prejela številna priznanja in nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih (oktobra 2009 je Komorni dekliški zbor zmagal na tekmovanju Naj narodi pojo, Let the Peoples Sing, v Oslu na Norveškem).
Petje je na ŠKG postalo vrednota. Dijaki si z njim pridobijo izostren èut za delo v skupini, lep glas, nauèijo se intenzivnega poslušanja, si pridobijo samozavest in se sprostijo.
Na šoli spodbujamo tudi razredno petje. Razredi se lahko vsako leto kot zbor izkažejo na pevskem festivalu, na katerem svoj nastop popestrijo tudi z izvirnimi idejami in koreografijo.
Na šoli je veè glasbenih zasedb, ki igrajo sebi in drugim v zabavo. V povezavi z glasbeno šolo redno delujeta godalni in pihalni orkester.
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
1
8
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
1
NON SUM UNI ANGULO NATUS, PATRIA MEA TOTUS HIC MUNDUS EST.
Nisem rojen za to, da bi tièal v enem kotu, moja domovina je ves ta svet.
(Seneka, Epistulae morales 28,5)8.
Ali
škof
ijci r
es v
elik
o po
tuje
jo?
Ali škofijci res veliko potujejo?Res. Kar naprej. Vsako leto in veèkrat letno. Po Sloveniji in po tujini. Celi razredi skupaj ali pa posamezni dijaki, ki gredo na izmenjave, šolske obiske, tekmovanja ali pa kar tako.
Oglejmo si, kam jih vodijo redne ekskurzije.
1. letnik: Koroška in Salzburška
2. letnik: Dunaj (z ogledom operne predstave)
3. letnik: Pariz (a oddelek), Grèija (b oddelek), Španija (c oddelek), Belgija (è oddelek), Nemèija in Švica (d oddelek)
4. letnik: Assisi, Rim
1. letnik: Ljubljana z okolico
2. letnik: enodnevna ekskurzija (Dolenjska, Gorenjska, Štajerska)
3. letnik: dvodnevna ekskurzija (Prekmurje, Primorska, Koroška)
Na izmenjave gredo pa še v Italijo, Nemèijo, Belgijo in na Nizozemsko, v Združene države Amerike, na Malto, v Anglijo, na Poljsko, v Ukrajino in še kam, vsako leto še kaj novega.
V poèitnicah po opravljeni maturi pa gredo maturanti še na maturantski izlet.
Ekskurzije v tujino
Ekskurzije po Sloveniji
8
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
1
9
FINIS CORONAT OPUS.
Konec krasi delo.
9. K
akšn
i so
rezu
ltat
i na
mat
uri?
Kakšni so rezultati na maturi?Odlièni. Že nekaj let so naši maturantje 100-odstotno uspešni, v povpreèju dosegajo veliko boljše rezultate, kot je slovensko povpreèje (na maturi 2009 je bilo povpreèje ŠKG 23,76 toèke, v Sloveniji pa 19,69 toèke).
Vsako leto veliko število zlatih maturantov prejme na akademiji ob prazniku sv. Stanislava posebno èastno listino.
Maturo opravljajo dijaki iz treh obveznih predmetov, in sicer iz slovenšèine, matematike in prvega tujega jezika, ter iz dveh (lahko tudi treh) izbirnih predmetov. Na Škofijski klasièni gimnaziji lahko izberejo naslednje predmete: latinšèino, gršèino, nemšèino, francošèino, španšèino, anglešèino, rušèino, umetnostno zgo-dovino, zgodovino, geografijo, biologijo, kemijo, fiziko, informatiko, psihologijo in filozofijo.
Po uspešno opravljeni maturi so bodoèim študentom vrata odprta na vse univerze, mnogi pa se odloèijo tudi za študij v tujini.
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
1
10
OTIA CORPUS ALUNT, ANIMUS QUOQUE PASCITUR ILLIS.
Prosti èas krepi telo, prav tako pa poživlja duha.
(Ovidij, Ex Ponto 1, 4, 21)
10. K
aj š
kofi
jci p
oèno
po
pouk
u?
Kaj škofijci poèno po pouku?Nekateri pojejo v pevskih zborih, hodijo v glasbeno šolo v zavodu, obiskujejo krožke, prisluhnejo gostom na okroglih mizah.
Lahko tudi sprošèajo svojo energijo pri raznih športnih dejavnostih v telovadnici, kjer je tudi plezalna stena, ali pa raztegujejo mišice v fitnesu.
Na voljo jim je sodobno urejena in opremljena knjižnica dr. Antona Breznika, kjer berejo, listajo po revijah ali študirajo v èitalnici. V knjižnici so zbrana dela od leposlovja do enciklopedij, leksikonov, slovarjev, priroènikov ter revij in èasopisov.
Krožkov je veliko: literarni, publicistièni, politièni, geografski, debatni, veè naravoslovnih, raèunalniški krožek ter razlièni športni krožki.
Umetniki ustvarjajo v likovni šoli in ustvarjalnih literarnih delavnicah, znanstveniki pa pri krožkih v laboratorijih. Uspehe žanjejo na razliènih tekmovanjih.
Dijaki vsako leto izdajo literarno revijo Domaèe vaje, v kateri pokažejo svojo besedno ustvarjalnost: pesmi, krajša epska dela, eseje, razmišljanja in intervjuje. Èasopis Kažipot prikazuje življenje na šoli z dijaškega zornega kota in izide nekajkrat letno.
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
1
11
DANDA EST ANIMIS REMISSIO: MELIORES ACRIORESQUE QUIETI SURGENT.
Duh si mora odpoèiti, po oddihu bo boljši in bistroumnejši.
(Seneka, De tranquilitate animi 17,5)
11. J
im je
med
poè
itni
cam
i dol
gèas
?Jim je med poèitnicami dolgèas?Ne. Le pogrešajo drug drugega. In se seveda tudi veliko družijo med seboj.
Sicer pa je veliko možnosti, da del poèitnic preživijo skupaj na:
delovno-prijateljskem taboru v Bosni in Hercegovini,
potepuško-duhovnem taboru po Sloveniji,
latinsko-arheološkem taboru v Italiji, Grèiji ali Španiji,
filozofskem taboru na Poljskem,
vojaškem taboru MORS,
v Poletni jezikovni šoli za dijake
in še kje …
?
?
?
?
?
?
?
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
1
12
CONCORDIA PARVAE RES CRESCUNT.
V slogi majhne stvari rastejo.
(Seneka, Epistulae morales 94, 46)
12. K
aj d
ela
dija
ška
skup
nost
?
Kaj dela dijaška skupnost?Veliko vsega. S predlogi in organiziranjem kulturnih, športnih in družabnih prireditev sooblikuje življenje na šoli: pripravlja proslave ob praznikih, organizira okrogle mize z znanimi Slovenci, ki se njihovemu povabilu radi odzovejo, ter mnoge dobrodelne in druge akcije.
Dijaška skupnost organizira veliko športnih dogodkov, npr. turnir košarkarskih trojk, nogometna sreèanja in druga medrazredna tekmovanja.
Zelo priljubljeni prireditvi, ki ju organizira dijaška skupnost, sta tudi dramski festival, na katerem posamezni razredi predstavijo svojo gledališko dejavnost, in ustvarjalne delavnice v tednu domišljije, na katerih dijaki rišejo, oblikujejo, kiparijo in rezbarijo.
Naša posebnost je tudi šolski tribunal: dijaki izmed profesorjev in sošolcev volijo sedem èlanov tribunala, ki varuje dostojanstvo in pravice dijakov in profesorjev.
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
1
13LITTERAE THESAURUM EST.
Znanje je zaklad.
(Petronij, Satyricon 46, 8)
13. A
li je
tre
ba p
laèe
vati
šol
nino
? Ali je treba plaèevati šolnino?Šolnine ni, saj sredstva za delovanje dobi šola iz državnega proraèuna, od ustanovitelja, donatorjev in iz lastnih virov. Paè pa dijaki oz. njihovi starši plaèujejo prispevek za nadstandardne storitve: ekskurzije po domovini in tujini, duhovne obnove, naravoslovne, kulturne in športne dneve, krožke, pevske zbore in publikacije ter delitev razredov v manjše skupine pri drugem tujem jeziku.
Èe kdo tega stroška ne zmore, ima možnost prejemanja denarne pomoèi iz javnih
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
1
AMOR MAGISTER OPTIMUS.
Ljubezen je najboljša uèiteljica.
14. Z
akaj
Am
or m
agis
ter
opti
mus
?
Zakaj Amor magister optimus?Srednješolska leta, tj. od 15. do 19. leta, so naporna. Èlovek se mora v tem èasu veliko družiti, se pogovarjati, iskati nova poznanstva, sklepati vezi. Ljubezen je pomembna vrednota, ki spremlja tega mladostnika sleherni trenutek.
Prav v teh letih veèino èasa preživi v srednji šoli, se uèi dopoldne in popoldne, vèasih tudi ponoèi. Kako uskladiti uèenje in življenje s prijatelji?
Želja tako dijakov, njihovih staršev in uèiteljev je, da bi mladi imeli radi ta svet. Svet, v katerem živimo, ljudje okoli nas in vera v oboje so najdragocenejši darovi, ki so nam dani. Nanje želimo opozoriti drug drugega, da ljubimo ta svet in v njem ljudi, vrednote, med katerimi je tudi znanje. Izkušnja, da je ljubezen najboljša uèiteljica, odpira vrata do sveta, soljudi in nas samih. Zato je odloèujoèa za rast vsakega izmed nas.
Èe ljubiš, zmoreš vse: nauèiš se tujega jezika mimogrede, obèuduješ stvarstvo z vidika znanosti, ljubiš domaèo besedo. To je tudi spodbujanje, iskanje dobrega v èloveku, tovariško opominjanje in potrpežljivo prièakovanje.
Zato smo si to geslo izbrali za vodilno misel našega delovanja.
14
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
1
IDEM ET DOCENTI ET DISCENTI DEBET ESSE PROPOSITUM: UT ILLE PRODESSE VELIT, HIC PROFICERE.
Uèitelj in uèenec morata imeti isti cilj. Uèitelj, da bi koristil, in uèenec, da bi imel od tega korist.
(Seneka, Epistulae morales 108, 3)
15. K
aj m
enijo
o š
oli?
Kaj menijo o šoli?Dijakinja in dijak:
Profesor:
Bivša dijakinja:
Vsak od nas gre skozi štiri faze: prvoletniška evfori ja, drugoletniški pesimizem, tretjeletniška dokonèna integracija in èetrtoletniška nostalgija po starih èasih.
Profesorji nismo na drugi strani frontne èrte, kot vèasih mislijo dijaki. Nasprotno. Pomagamo jim odkrivati svet, premagovati težave na poti njihovega odrašèanja in skupaj z njimi plujemo proti maturi.
ŠKG je kot zadnja postaja varnega zavetja, preden èlovek vstopi v pravi, odrasli svet. Vanjo vstopaš kot otrok, izstopiš pa kot maturant - poln znanja, prijateljskih vezi in nepozabnih trenutkov. Zakaj se splaèa? Ker se vedno znova s posebnim èarobnim obèutkom spominjaš vseh prigod, ljudi, prepevanja, pogovorov, lumparij in celo belih sten iz gimnazijskih let!
15
Direktor:
Ravnatelj:
Kuharica:
Škofijska je nabita z mladostnim veseljem, ustvarjalnostjo in prepletena s prijateljskimi vezmi. Skupaj želimo oblikovati prijetno vzdušje za vsestransko rast naših mladih. Številne dejavnosti so namenjene prav razvijanju osebnih darov in sposobnosti. Tako naj bi se mladi kar najbolje pripravili na življenje.
Samo en cilj je vreden našega truda v šoli: da bi razumeli ta svet in ga imeli radi.
Najbolje je živeti s hišo. Rada hodim v službo, se v njej dobro poèutim in sem koristna, saj dijaki na domaèe naloge pozabijo, na kuhinjo pa ne.
Zavod sv. Stanislava Štula 231210 Ljubljana ŠentvidSlovenija
T: I:
01 / 582 22 00www.stanislav.si
Izdal in založil:Zavod sv. Stanislava
Odgovarja:dr. Roman Globokar
Zbrala in uredila:Mateja Gomboc
Publikacija je predelana in dopolnjena izdaja Ducat vprašanj o Škofijski klasièni gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava,
januar 2007.
Sodelavci:David Puc, mag. Matija Mitja Štih, dr. Marina Rugelj
Latinski pregovori:Bojana Tomc
Oblikovanje:Marko Grimani
Fotografije:arhiv Zavoda sv. Stanislava in Škofijske klasiène gimnazije,
zasebne zbirke dijakov
Tisk:Birografika Bori d. o. o.
Škofijska klasièna gimnazijaT: 01 / 582 22 13I: skg.stanislav.si
Jeglièev dijaški domT: 01 / 582 22 55I: jdd.stanislav.si
Osnovna šola Alojzija Šuštarja 01 / 582 22 25
I: os.stanislav.siT:
Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava 01 / 582 22 41
I: gs.stanislav.siT:
Študentski dom Janeza F. Gnidovca 01 / 582 23 00
I: jfg.stanislav.siT:
Slovenski dom 01 / 582 21 51
I: sd.stanislav.siT:
