Plan_2012/13_Predlog Stran 1

Predlog finannega narta

Gorike knjinice Franceta Bevka

s programom dela

za leti 2012 in 2013

Okt 2011

Plan_2012/13_Predlog Stran 2

KAZALO

I. PLAN ZA LETO 2012/13 PREDLOG: Uvod ................................................... 3

II. PLAN ZA LETO 2012/13 PREDLOG: Vsebinski del

Cilji in naloge za leto 2012/13 ... 5

1. Skupni stroki .. 5

2. Izobraevanje in kadri 5

3. Dejavnost, investicije in investicijsko vzdrevanje 6

4. Akcije in drugo ........................................................................ 7

III. PLAN ZA LETO 2012/13 PREDLOG: Finanni del 2012 .......... 9

IV. PLAN ZA LETO 2012/13 PREDLOG: Priloge 2012

Priloga 1: Dejavnost, investicije in investicijsko vzdrevanje .. 11

Priloga 2: Skupni stroki .................................................. 12

Priloga 3: Nakup knjininega gradiva po obinah ....... 20

Priloga 4: Finanni plan Pk ........................................... 21

Priloga 5: Akcije in projekti ............................................... 22

Plan_2012/13_Predlog Stran 3

I. PLAN ZA LETO 2012/13 PREDLOG: Uvod

Dejavnost Gorike knjinice Franceta Bevka

Gorika knjinica je splona osrednja obmona knjinica, ki izvaja knjinino dejavnost

za prebivalstvo svojega okolja, zagotavlja pa tudi storitve za skupine prebivalcev s

posebnimi potrebami. S svojo dejavnostjo pokriva slubo za izposojo in nudenje

informacij, obdelavo, slubo za razvoj, matino dejavnost in informiranje ter upravno in

tehnino podporo. Skrbi za strokovnost na svojem obmoju (edina naloga, ki jo plauje

drava): za strokovno nabavo, pripravo in ponudbo gradiva za uporabnika. Zagotavlja

dostop do vsega obdelanega gradiva in do vseh nam dostopnih elektronskih informacij.

Knjinico financira matina obina Nova Gorica, skupne stroke, med te spada tudi

bibliobus, si glede na tevilo prebivalstva procentualno delijo obine Brda, Kanal, Miren-

Kostanjevica, Nova Gorica, Rene-Vogrsko in empeter-Vrtojba.

Infrastruktura, ki nam je na voljo oziroma jo uporabljamo

Knjinica ima v upravljanju premino in nepremino premoenje: matino hio Knjinice

Franceta Bevka Nova Gorica na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici in sedem

krajevnih knjinic (podrunic); prav tako upravlja bibliobus, ki je last vseh obin

ustanoviteljic. Knjinica uporablja raunalniko komunikacijsko infrastrukturo z dostopom

do interneta. Od leta 2006 poteka povezava z osrednjo slovensko komunikacijsko

hrbtenico Arnes prek optinih vlaken.

Glavne usmeritve in cilji dela

Ustanova na tako zahtevnem obmoju se mora z dejavnostjo in delom ustrezno odzivati

na zahteve okolja. To je bliina meje, vsekakor razvijajoa se univerza, tudentska

populacija in uporabniki tretjega starostnega obdobja.

Plan_2012/13_Predlog Stran 4

Naloga knjinice je ustrezno povezati vse svoje enote, oblikovati sistem, ki omogoa

pretonost informacij v vseh smereh in za vse uporabnike iz kulture, politike in

gospodarstva, skratka enoten sistem Gorike knjinice. Na cilj je kar najbolj uinkovit

knjinini in informacijski sistem, ki bo omogoal dostop do primarnih in sekundarnih

informacij, torej ne le informacij o gradivu, ampak do gradiva samega, do tistega, ki je na

policah, in tistega, ki ga je mo ponuditi prek spleta, to pa je e virtualna knjinica

(digitalne vsebine): knjinica, ki omogoa neposreden stik s knjigo, glasbo in filmom,

sliko, arhivskim dokumentom, muzejskim eksponatom Ali e bolj plastino, omogoa

naj dostop do vsebin od doma.

Nenehno dodatno izobraevanje, dodatna motivacija je izziv novonastajajoe univerze,

informacijsko opismenjevanje in izobraevanje v smeri novih monosti informacijske

tehnologije in elektronskih virov, namenjeno delavcem in uporabnikom; to naj bo

kontinuirano in nikoli konano.

Gorika knjinica Franceta Bevka je splona knjinica in prav je, da obdri identiteto

splone knjinice. Kakor je tudi prav, da si vsaka fakulteta osnuje svojo, specialno

knjinico. Iz nedrij teh, iz nove univerze torej, naj se izvije prihodnja univerzitetna

knjinica.

Ustanova Gorika knjinica naj postane celosten kulturni in drubeni organizem, ki

povezuje vse, kar se je v stoletjih tkalo v neko kulturno identiteto, naj bo knjinino in

informacijsko vozlie in prijazen prostor druenja, ki se torej odziva in vklaplja v okolje,

in s svojim obstojem nevsiljivo in nepretrgano, z delom in zgledom pomaga pri

izobraevanju in kultiviranju tega okolja, pri nastanku in rasti podobnih ustanov, kraj in

stavba, s katerima se lahko identificira mlado mesto, kjer se na stiiu tevilnih kultur

vse te medsebojno plemenitijo.

Plan_2012/13_Predlog Stran 5

II. PLAN ZA LETI 2012/13 PREDLOG: Vsebinski del

Cilji in naloge za leti 2012/13

Skupni stroki1

Skupne stroke za Goriko knjinico si delijo obine po kljuu, procentualno glede na tevilo

prebivalcev2.

MONG 32.112 prebivalcev 54,35 % empeter-Vrtojba 6.351 prebivalcev 10,75 % Kanal 5.748 prebivalcev 9,73 % Brda 5.751 prebivalcev 9,73 % Miren-Kostanjevica 4.817 prebivalcev 8,15 % Rene-Vogrsko 4.304 prebivalcev 7,29 % Skupaj 59.083 prebivalcev 100,00 %

Izobraevanje in kadri

Razvoj knjinice zahteva nenehno usposabljanje delavcev, pa tudi nenehno izobraevanje

uporabnikov. V letu 2012 bo poudarek na internem izobraevanju, kar najve mogoe z

naimi viri (informatorji, informatik), nekaj prek instituta obmonosti. Izum je pripravil modul

Cobiss3 izposoja in COBISS3 Katalogizacija; izobraevanja bomo uskladili s prehodom na

posodobljen program COBISS3. Usposabljanja za delo z mladimi, delo z uporabniki (e-viri v

knjinici, usposabljanje uporabnikov za delo z raunalnikom, delavnice za mlade .),

povezovanje s knjinicami v regiji in izmenjava izkuenj in znanj, spoznavanje skupin s

posebnimi potrebami v domaem okolju (navezovanje stikov, pridobivanje znanj za delo s

temi skupinami).

Dejavnost, investicije in investicijsko vzdrevanje3

Pomo pri pripravi gradiva iz knjinice na Kostanjevici za prikaz in dostop prek spleta

(miljene so predvsem inkunabule). Gradi se skupni portal samostanske in nae knjinice,

1 Priloga 2. 2 Podatki na dan 1. 1. 2011 (Statistini urad RS). 3 Priloga 1.

Plan_2012/13_Predlog Stran 6

kjer bi prikazali gradivo, ki je sicer skrito oziroma dragoceno in se s klasinim

reproduciranjem uniuje; to naj bo digitalni prikaz kulturne dediine, ki ga ponujata

knjinici.

Nadaljevanje digitalizacije stareje periodike in digitalizacija zanimivih vsebin, ki jih hranimo

v Goriki knjinici.

Nadaljuje se gradnja spletne virtualne knjinice s pouradkom na digitalni virtualnosti,kjer

se je potrebno nenehno prilagajati oziroma kar najabolj racionalno odbrati prave medije,

naine in orodja, ki jih ponujajo sprotno nastajajoa nova tehnologija in miselnosti.

Glede krajevnih knjinic (podrunic). V mirenski obini je pripravljen projekt za krajevni

in obinski reprezentativni drubeni, kulturni in informacijski center, kamor bo umeena tudi

sodobna knjinica. Obina se je tega resno lotila, pripravljeni so e narti.

V empetrski obini nameravajo ustanoviti knjinini in informacijski center, ki bi presegal

klasino gledanje na knjinico; to bi bila enota, ki bi poudarjala tisti del Gorike knjinice, ki

se razvija v smeri digitalne prihodnosti, nekakna e-knjinica, skua kar najbolj izrabiti

sodobne medije digitalne virtualnosti (elektronski viri informacij). Lahko bi rekli dodana

vrednost Gorike knjinice. Gorika knjinica bo pripravila storkovni predlog knjinice in

nudila strokovno pomo.

Avtomatizacija izposoje v matini in v dislociranih enotah. Knjinici v Kanalu in v Biljah

e nista neposredno povezani v sistem Gorike knjinice in tudi nimata raunalnike

izposoje. Pri njih bomo uredili vse potrebno za povezavo na Arnes ter pripraviti in opremiti

gradivo za avtomatizirano izposojo.

Monost dostopa do spleta prek sistemov edu-roam in lib-roam; ob registraciji v nai

knjinici dobi uporabnik monost brezinega dostopa do spleta v vseh knjinicah Slovenije

oziroma Evrope s svojimi prenosnimi enotami (raunalniki, I-padi ...).

V knjinici manjka raunalnika uilnica (ponavljamo iz prejnjih let). S pregrado iz

prozornega stekla v kotu severovzhodne steklene stene se naredi optino predeljen prostor.

David Brezigar se je odloil da bogato knjino gradivo iz svoje knjinice podari Goriki

knjinici. Drugi del njegove zapuine (stari dragoceni tiski, kulturna dediina: Brezigar_2)

bomo vtkali med strokovno gradivo v nadsstropju, domoznanstvo. Kot e reeno, staro bi

ohranili, novo pa oplemenitili.

Plan_2012/13_Predlog Stran 7

Centralna enota nadaljuje s posodabljanjem avtomatizirane izposoje. Celotno gradivo

knjinice je opremljeno s ipi za radijsko vodeno izposojo (RFID), za prehod na tovrstno

avtomatizirano izposojo potrebujemo e tiri knjigomate in enega s sortirno mizo (za

sortiranje gradiva) pa za vraanje. Cilj je: ob prihodu v knjinico se vse gradivo vraa na

avtomatu s sortirno mizo, ob odhodu pa prav tako vsa izposoja tee na avtomatih.

Nadaljevati z obdelavo retrospektive. Kontinuirano in redno se obdeluje staro,