Predlog vprašanj za opredelitev značilnosti “procesa” CIP v okviru

širšega procesa

CIP – glavna skupina 5-6 October 2009

Pripravil GHD, uredila CM /WP3

Štirje ključni vidiki

• Demokratična kultura in ravnotežje moči

• Oblikovanje stališč in iskanje možnosti

• Preučitev in vrednotenje sprememb ali

zastojev v procesu

• Razmislek o lastni udeležbi v CIP-u

I. DEMOKRATIČNA KULTURA IN RAVNOTEŽJE MOČI

Razvoj demokratičnih pristopov • 1. Ali je projekt CIP pripomogel k razvoju demokratične

kulture med udeleženci? (kultura medsebojnega poslušanja in upoštevanja širših vidikov, delitve moči pri opredelitvi konkretnih razmer)

• 2. Ali je CIP omogočil določenim deležnikom večjo prepoznavnost (kjer doslej morda to ni bilo tako)?

• 3. Ali je CIP prispeval (v teoriji ali v realnosti) k uresničevanju Arhuške konvencije (dostop do informacij, udeležba pri odločanju, dostop do pravnega varstva)?

I. DEMOKRATIČNA KULTURA IN RAVNOTEŽJE MOČI

Razvoj razumevanja pojma moči in udeležbe• 4. Ali je CIP usmerjal posamezne udeležence k

razumevanju deležev, ki so jih imeli na voljo? Ali so razumeli, katere vzvode imajo na voljo oziroma jim še vedno niso dosegljivi?

• 5. Ali je CIP omogočil diskusijo o temah, ki so bile prej zamolčane ali jih deležniki še niso izpostavili?

I. DEMOKRATIČNA KULTURA IN RAVNOTEŽJE MOČI

Vplivi na strategije udeležencev

• 6. Ali še obstaja mnenje, da so neformalne oblike pogajanj in /ali taktični ukrepi še vedno potrebni, čeprav se je transparentnost demokratičnih postopkov povečala?

• 7. Ali je mogoče ugotoviti, da je CIP pri posameznih deležnikih povzročil spremembo njihovih strateških vlog?

I. DEMOKRATIČNA KULTURA IN RAVNOTEŽJE MOČI

Razvoj v ravnotežju moči• 8. Katere skupine deležnikov so imele koristi od CIP-a?

V kateri skupini lokalnih udeležencev je bila sprememba položaja ali vloge največja?

• 9. V kolikšni meri je civilna družba vplivala na ravnanja NSD ?

• 10. Ali so se zaradi CIP-a pojavile kakšne nove skupine skupine v okviru civilne družbe (občani, združenja)? Če ne, zakaj ne?

• 11. Ali je CIP šrispeval k spremembi ravnotežja moči ali vpliva med skupinami deležnikov, teritorialnih enot, in/ali institucij?

II. OBLIKOVANJE STALIŠČ IN ISKANJE MOŽNOSTI

Opredelitev pogojev ravnanja z RAO, ki vključujejo tudi družbene vidike

• 12. Ali so med razpravami o tehničnih predlogih stroke lokalni udeleženci (izvoljeni predstavniki, združenja, občani) obravnavali stališča, probleme deležnikov in posledice za posamezne deležnike?

• 13. Ali so lokalni udeleženci lahko sodelovali pri določanju in opredelitvi variant ter alternativnih pogledov ali rešitev ? (ali pa je bila “pravica, da reči opravijo” določena za druge udeležence?)

• 14. Ali je CIP pomembno spremenil oblikovanje stališč in vidikov, ki so jih obravnavali eksperti, izvajalci ravnanja z RAO in predstavnikov javnih institucij? Ali so upoštevali tudi stališča in skrbi udeležencev iz lokalnega okolja?

II. OBLIKOVANJE STALIŠČ IN ISKANJE MOŽNOSTI

Opredelitev pogojev ravnanja z RAO, ki vključujejo tudi družbene vidike– 15. Ali so med razpravami na CIP-u posamezni udeleženci

pričeli upoštevati stališča drugih udeležencev (v primeru, ko jih prej niso želeli prepoznati ali upoštevati)?

– 16. Ali je CIP omogočil, da so udeleženci obravnavali skupna stališča (katerih posledice so v skupno dobro)?

– 17. Ali je CIP-a omogočil enotno razumevanje določenih problemov? Ali poglobljeno razumevanje problema odraža tudi zapletenost vidikov tega problema ?

III. PREUČITEV IN VREDNOTENJE SPREMEMB ALI ZASTOJEV V

PROCESUZmožnost prepoznavanja dejavnikov razvoja ali

zastojev in ugotavljanje posledic • 18. Ali so razprave na CIP-u dopuščale, da so vidiki ravnanja z RAO

predstavljeni v širšem kontekstu priložnosti/prednosti za razvoj in samostojnost lokalne skupnosti, poleg enostranske vloge nadomestil za omejeno rabo prostora?

• 19. Ali je CIP dopuščal članom NSD da skupaj določijo dejavnike, ki blokirajo ali ovirajo vzpostavitev procesa odločanja, ki bi bil sprejemljiv za vse deležnike?

• 20. Kakšni so občutki o CIP-u po končanem projektu? Kateri udeleženci so lahko zadovoljni in kateri ne, zakaj? Koliko zadovoljstvo oz. nezadovoljstvo kaže, da so se principi upravljanja z RAO dejansko spremenili?

III. PREUČITEV IN VREDNOTENJE SPREMEMB ALI ZASTOJEV V

PROCESUZmožnost prepoznavanja dejavnikov razvoja ali

zastojev in ugotavljanje posledic • 21. Ali se je moč vplivanja za posamezno skupino deležnikov v okviru

CIP-a povečala? Kako? • 22. Ali se je moč vplivanja za posamezno skupino deležnikov v okviru

CIP-a zmnajšala? Kako? • 23. Ali so ti udeleženci s pomočjo CIP-a lahko ugotovili, da je njihov

položaj v okviru upravljanja z RAO ranljiv in se tega prej niso zavedali?

• 24. Ali so udeleženci, katerih vpliv na področju upravljanja z RAO je bil prej velik, pa se je v okviru procesa CIP zmanjšal, ugotovili, da je bila ta sprememba koristna za upravljanje z RAO?

IV. RAZMISLEK O LASTNI UDELEŽBI V CIP-U

• 25. Ali je udeležba v CIP-u deležnikom omogočila, da so začeli razmišljati o lastni vlogi in o procesu, načinih in pristopih vključevanja javnosti v upravljanje z RAO?

• 26. Kako so udeleženci razumeli vlogo nacionalnega koordinatorja in/ali metodološke skupine?

• 27. Ali so udeleženci CIP-a že naveličali ali so še vedno motivirani za sodelovanje?

• 28. Kaj lahko o projektu CIP zaključimo v zvezi z uveljavljanjem sodelujočega upravljanja? V čem se loči od drugih vrst raziskav ali posvetovanj?