UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA

FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PRIROČNIK KOMUNICIRANJA V PLESNEM DRUŠTVU STEP

(COMMUNICATION HANDBOOK FOR DANCE CLUB STEP)

Študentka: Tina Bukovec Naslov: Naveršnikova 7, 2000 Maribor Številka indeksa: 81569087 Redni študij Program: univerzitetni EKONOMIJA Študijska smer: Marketing Mentor: prof. dr. Damijan Mumel

Maribor, marec 2009

2

PREDGOVOR Društvo potrebuje za doseg zastavljenih ciljev člane na svoji strani. To pomeni, da so člani motivirani in delujejo v podporo samemu društvu. Pomemben del vodenja je s komunikacijo ozavestiti skupne cilje pri vseh članih in doseči dnevno delovanje v skladu z njimi. Le z urejenim komuniciranjem se bo hkrati povečalo tudi zadovoljstvo članov s svojim lastnim delom. To je namreč najboljši kazalnik, ki nam čez določen čas pove, ali je uporabljena komunikacija v društvu učinkovita. Poleg komuniciranja z notranjimi javnostmi, je zelo pomembno komuniciranje z zunanjimi javnostmi. V komuniciranju je eno izmed ključnih pravil, da z eno komunikacijsko aktivnostjo ne moremo vključiti vseh javnosti, ampak moramo načrtovati kombinacijo različnih aktivnosti, namenjenih različnim javnostim, s čimer bo naše komuniciranje učinkovitejše. V diplomskem delu sem se odločila, da bom izdelala predlog priročnika komuniciranja za Plesno društvo Step, ki je namenjen vsem članom društva, ki pri svojem delu komunicirajo z bodočimi in sedanjimi člani, sponzorji, novinarji in ostalimi javnostmi. Prvi del priročnika vsebuje vsebine, ki so vezane na komuniciranje, to so: osnove poslovnega komuniciranja, oblikovanje celotnega komunikacijskega programa, oglaševanje, odnosi z javnostmi, sponzoriranje in krizno komuniciranje. V drugem delu bom opisala Plesno društvo Step in oblikovala priročnik komuniciranja.

3

KAZALO

PREDGOVOR............................................................................................................................2 1 UVOD......................................................................................................................................5

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet diplomskega dela ........................5 1.2 Namen in cilji diplomskega dela ......................................................................................5 1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela ....................................................................6 1.4 Uporabljene metode diplomskega dela ............................................................................7

2 POSLOVNO KOMUNICIRANJE..........................................................................................8 2.1 Načini in metode poslovnega komuniciranja ...................................................................8

2.1.1 Logična komunikacija (besedna, verbalna) .............................................................10 2.1.2 Analogna komunikacija (nebesedna, neverbalna) ...................................................10

2.2 Pomen etike pri uresničevanju ciljev..............................................................................11 2.3 Sestavine komuniciranja.................................................................................................11

3 OBLIKOVANJE CELOTNEGA KOMUNIKACIJSKEGA PROGRAMA.........................13 3.1 Določitev ciljnega občinstva ..........................................................................................13 3.2 Opredelitev ciljev komuniciranja ...................................................................................13 3.3 Oblikovanje sporočila.....................................................................................................14 3.4 Izbira komunikacijskega kanala .....................................................................................15 3.5 Določanje celotnega proračuna ......................................................................................15 3.6 Izbiranje promocijskega spleta .......................................................................................16

3.6.1 Celostna grafična podoba ........................................................................................16 3.7 Merjenje učinkovitosti in uspešnosti marketinškega komuniciranja..............................17

4 OGLAŠEVANJE...................................................................................................................18 4.1 Vrste oglaševanja............................................................................................................18 4.2 Mediji .............................................................................................................................18

4.2.1 Tisk ..........................................................................................................................19 4.2.2 Internet.....................................................................................................................19

4.2.2.1 Pisanje za splet .................................................................................................19 4.2.3 Neposredna pošta.....................................................................................................20 4.2.4 Ostali mediji ............................................................................................................21

5 ODNOSI Z JAVNOSTMI.....................................................................................................22 5.1 Določanje javnosti ..........................................................................................................22 5.2 Opredelitev odnosov z javnostmi ...................................................................................23

5.2.1 Odnosi z notranjimi javnostmi ................................................................................23 5.2.1.1 Orodja notranjega komuniciranja .....................................................................23

5.2.2 Odnosi z zunanjimi javnostmi .................................................................................24 5.2.2.1 Odnosi z mediji.................................................................................................24 5.2.2.2 Odnosi z lokalno skupnostjo.............................................................................25 5.2.2.3 Odnosi z uporabniki .........................................................................................27

6 SPONZORIRANJE ...............................................................................................................28 6.1 Pokrovitelj ......................................................................................................................28 6.2 Sponzor...........................................................................................................................28 6.2 Častni pokrovitelj ...........................................................................................................28 6.3 Donator ...........................................................................................................................29

7 KRIZNO KOMUNICIRANJE ..............................................................................................30 7.1 Priprava na krizne odnose z javnostmi ...........................................................................30 7.2 Vzroki kriz......................................................................................................................30

4

7.3 Krizni management in krizno komuniciranje .................................................................31 7.3.1 Komuniciranje med krizo ........................................................................................31

8 PLESNO DRUŠTVO STEP..................................................................................................33 8.1 Nameni in cilji Plesnega društva Step ............................................................................33 8.2 Naloge Plesnega društva Step ........................................................................................34 8.3 Pridobitna dejavnosti Plesnega društva Step ..................................................................34

9. OBLIKOVANJE KOMUNIKACIJSKEGA PRIROČNIKA ZA PLESNO DRUŠTVO ....36 9.1 Osebna izkaznica Plesnega društva Step ........................................................................36 9.2 Celostna grafična podoba Plesnega društva Step ...........................................................37

9.2.1 Nasveti pri izdelavi celostne grafične podobe Plesnega društva Step.....................37 9.3 Internetna stran Plesnega društva Step ...........................................................................39

9.3.1 Ključne lastnosti besedila za splet ...........................................................................39 9.3.2 Primer spletne strani za Plesno društvo Step...........................................................40

9.4 Javno nastopanje.............................................................................................................42 9.4.1 Sporočilo za javnost ................................................................................................43 9.4.2 Novinarska konferenca ............................................................................................45 9.4.3 Intervju ....................................................................................................................48 9.4.4 Izjava .......................................................................................................................49

9.5 Izbiranje sponzorjev .......................................................................................................49 9.6 Druga orodja obveščanja ................................................................................................50

9.6.1 Klicni center ............................................................................................................50 9.6.2 Dnevi odprtih vrat in vodeni ogledi.........................................................................50 9.6.3 Delavnice .................................................................................................................50 9.6.4 Orodja obveščanja v tiskani obliki ..........................................................................55

9.6.4.1 Ponudba ............................................................................................................55 9.6 Krizno komuniciranje v Plesnem društvu Step ..............................................................62

SKLEP......................................................................................................................................63 POVZETEK .............................................................................................................................64 ABSTRACT .............................................................................................................................65 VIRI IN LITERATURA...........................................................................................................66 SEZNAM SLIK, TABEL IN ENAČB .....................................................................................69

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet diplomskega dela Pojem "komuniciranje" izhaja iz latinske besede communicare in pomeni posvetovati se, razpravljati, vprašati za nasvet. Komuniciranje je v raznih oblikah tako razširjeno in povezano z našim vsakdanjim življenjem, da ga imamo za nekaj povsem samoumevnega. Skoraj se ne zavedamo velikega pomena, ki ga ima komuniciranje v družbenem in gospodarskem življenju. V diplomskem delu sem zajela področje poslovnega komuniciranja. Poslovno komuniciranje je dejavnost menedžerjev, podjetnikov in drugih strokovnjakov v poslovnih sistemih. Od družbenega komuniciranja, ki je namenjeno predvsem razvedrilu, se razlikuje po ciljih. Poslovno komuniciranje je nedvomno stroga ciljna dejavnost, namenjena doseganju za podjetje koristnih rezultatov. Komuniciranje je brez dvoma vir vsakega uspeha, običajno pa tudi vzrok za neuspeh. Uspešna notranja komunikacija povzroči homogenost organizacije, kar pomeni, da člani nastopajo složno tudi v najtežjih trenutkih, uspešna zunanja komunikacija, pa lahko omogoči poslovne uspehe organizacije, poveča krog članov in razširi svoje zmožnosti. V današnjih časih organizacije vedno bolj spoznavajo prednosti, ki jih nudi načrtovano komuniciranje in se zavedajo, da je dobro komuniciranje bistveni del organiziranega dela. Hkrati komunikacija članom omogoča, da opravljajo zadolžitve, sledijo ciljem, delijo znanje, rešujejo težave in podobno. V svojem delu sem tako izpostavila predlog za novo, izboljšano komuniciranje v Plesnem društvu Step, ki se je v preteklosti izkazalo kot ena glavnih pomanjkljivosti.

1.2 Namen in cilji diplomskega dela

Namen mojega diplomskega dela je bilo oblikovanje priročnika komuniciranja za Plesno društvo Step.

Namen teoretičnega dela diplomske naloge je v okviru teoretičnega znanja in spoznanj na tem področju podrobneje predstaviti dejavnike, ki vplivajo na uspešno izvajanje poslovnega komuniciranja.

6

Praktičen del naloge je namenjen oblikovanju priročnika komuniciranja.

Cilji teoretičnega dela: • predstaviti pomen poslovnega komuniciranja; • predstaviti načine, metode in sestavine poslovnega komuniciranja; • predstavitev celotnega komunikacijskega programa; • predstaviti posamezne vrste oglaševanja; • opredelitev odnosov z javnostmi; • predstavitev sponzoriranja; • predstaviti krizno komuniciranje. Cilji praktičnega dela: • poiskati glavne razloge za oblikovanje priročnika komuniciranja za Plesno društvo Step; • preučitev dejavnikov, ki vplivajo na oblike komuniciranja v Plesnem društvu Step; • opredelitev želenega načina komuniciranja v Plesnem društvu Step; • oblikovati predlog za izdelavo celostne grafične podobe Plesnega društva Step; • oblikovati predlog za izdelavo spletne strani Plesnega društva Step; • oblikovanje ponudbe za Plesno društvo Step.

1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela Predpostavljam, da je komunikacijski proces v Plesnem društvu Step slabo organiziran in da se člani zavedajo vloge komuniciranja, vendar jim primanjkuje izkušenj na področju poslovnega komuniciranja. Pri pisanju diplomske naloge sem uporabila domačo in tujo literaturo iz področja poslovnega komuniciranja in znanje pridobljeno v času študija, ter informacije iz Plesnega društva Step, ki so verodostojne in točne. Omejitve so nastale zaradi specifičnosti Plesnega društva Step, saj je neprofitna organizacija in je omejena s strani financiranja.

7

1.4 Uporabljene metode diplomskega dela Diplomsko delo je zasnovano na teoretičnem in praktičnem delu. Uvodu in predstavljenemu cilju naloge, sledi teoretično delo, ki je povzeto iz slovenske in tuje literature. Praktičen del predstavlja izdelavo predloga priročnika komuniciranja za Plesno društvo Step. Skozi celotno delo sem uporabljala deskriptivni in analitični pristop. V deskriptivnem delu sem uporabila metodo kompilacije, v okviru analitičnega pristopa sem oblikovala predlog priročnika komuniciranja za Plesno društvo Step. Podatke sem zbrala s pomočjo domače in tuje literature, interneta in podatkov, pridobljenih od Plesnega društva Step.

8

2 POSLOVNO KOMUNICIRANJE Poslovno komuniciranje poteka v podjetjih in organizacijah znotraj katerih delujejo udeleženci komuniciranja; to so pošiljatelji in prejemniki. Znanja o komuniciranju niso nepomembna, saj se je potrebno vseskozi prilagajati situacijam v stiku podjetij s strankami.

2.1 Načini in metode poslovnega komuniciranja Katere vrste in metode komuniciranja uporabljamo, je v prvi vrsti odvisno od zadanega cilja, sledijo pa mu naslednji dejavniki: vsebina sporočila, število ljudi v komunikacijskem procesu, njihova izobrazba, izkušnje in osebne lastnosti, motivacija in čas. Poslovno komuniciranje se od ostalih vrst komuniciranja razlikuje po tem, da se nanaša na poslovna opravila posameznika, skupine ali organizacije in da ima za cilj doseganje poslovnih rezultatov (Kavčič 2000, 61). Iz teh razlik izhajajo določene prednosti, in sicer morajo poslovne komunikacije: � imeti praktičen namen; � odgovarjati na konkretna vprašanja; � biti morajo prilagojene prejemniku; � z njimi se trudimo narediti dober vtis, � biti morajo ekonomične.

Komuniciranje je po različnih kriterijih mogoče porazdeliti v različne skupine in klasifikacije. Kavčič (prav tam, 47) navaja nekaj najpomembnejših in najpogostejših klasifikacij vrst komuniciranja: � glede na razdaljo med udeleženci in uporabo komunikacijskega kanala; � glede na število sodelujočih in ravni komuniciranja; � glede na smer (eno in dvo smerno); � glede na obliko in uporabo simbolov v komuniciranju; � glede na vsebino in/ali namen in � glede na naravnanost (horizontalno, vertikalno).

Glede na razdaljo med udeleženci in uporabo komunikacijskega kanala ločimo (povzeto po Kavčič 2000, 47):

� Neposredno komuniciranje, za katerega je značilno, da med pošiljateljem in prejemnikom sporočila ni nobenega posredniškega sredstva. Gre za komuniciranje ˝iz oči v oči˝. Primer je pogovor med dvema osebama, ki skupaj sedita v pisarni. Učinkovitost komuniciranja je odvisna predvsem od psiholoških dejavnikov pri obeh udeležencih. Seveda pa se ta prednost zmanjša, če je v neposrednem besednem komuniciranju zaporedoma udeleženih več ljudi, takrat je zelo verjetno, da bo prišlo do

9

izkrivljenja začetne vsebine in namena sporočila. Posebna prednost neposrednega komuniciranja je takojšnja in neposredna možnost povratne informacije. Zato je ta oblika komuniciranja navadno ocenjena kot najuspešnejša.

� Posredno komuniciranje, za katero je značilno, da med pošiljateljem in prejemnikom sporočila nastopi neko tehnično sredstvo, komunikacijski kanal. Gre za tehnične pripomočke, kot so telefon, interfon, telefaks, elektronska pošta, tisk, dopisovanje itd. V tem primeru je učinkovitost komuniciranja tudi pod vplivom komunikacijskega kanala. Posebna prednost nekaterih oblik posrednega komuniciranja, recimo pisnega, je v tem da sporočilo ostaja dalj časa na voljo potencialnemu prejemniku.

Glede na število sodelujočih in ravni komuniciranja ločimo (povzeto po Srića 1994, 177):

� Intrapersonalno komuniciranje, kjer gre za komuniciranje s samim seboj, za notranji tok misli (ki se odvijajo v človeku samem).

� Interpersonalno komuniciranje, kjer gre za osebne stike med dvema ali več osebami. Odnos poteka med posamezniki v okviru manjše skupine ali organizacije.

� Multipersonalno komuniciranje, kjer gre za podobno vrsto komuniciranja kot pri interpersonalnem komuniciranju, le da tukaj poteka komunikacija v skupini ljudi, med skupinami ali med organizacijskimi deli podjetja.

� Komunikacijo odprtega tipa, kjer gre za komuniciranje, ki vključuje zelo širok krog ljudi. Vsak poslovni sistem komunicira s svojim okoljem posredno s svojim informacijskim sistemom. S pomočjo tega sistema raziskuje in izbira informacije iz okolja in si jih z njim izmenjuje.

Glede na smer ločimo:

� Enosmerno komuniciranje, kjer potuje sporočilo samo v eno smer, od pošiljatelja do prejemnika. Enosmerno komuniciranje deluje uradno, prihrani čas, še posebej, če je namenjeno večjemu številu prejemnikov hkrati. Primerno je predvsem za posredovanje preprostih in kratkih sporočil, pri katerih ne more priti do dvoumja in nerazumevanja (Možina in drugi 2004, 65).

� Dvosmerno komuniciranje je največkrat bolj sestavljeno in bolj zahtevno, ker mora prejemnik sporočila ne samo razumeti pošiljatelja, temveč mora biti pripravljen na povratno reagiranje. Pri dvosmernem komuniciranju daje prejemnik povratna sporočila pošiljatelju in ga tako dopolnjuje in popravlja v tistih delih sporočila, ki mu niso dovolj jasni ali se z njimi celo ne strinja. Prejemnik je pri dvosmernem komuniciranju bolj prepričan, da je sporočilo pravilno sprejel, pošiljatelj pa občuti nenehen pritisk prejemnika, ki hoče ustrezno sporočilo.

Prednosti so večinoma na strani dvosmernega komuniciranja, ki sicer zahteva več časa, vendar je bolj plodno, posebno takrat, kadar obstaja realna nevarnost za nesoglasje in nerazumevanje med pošiljateljem in prejemnikom (prav tam, 66).

10

Če je naš namen doseči čim večjo podrejenost prejemnika, bomo uporabljali enosmerne komunikacije, če pa bi radi čim večjo enakopravnost v komuniciranju, bomo uporabljali dvosmerno komuniciranje (Možina in Damjan 1996, 17).

Glede na usmerjenost (Rozman in drugi 1993, 231) ločimo komunikacije usmerjene navzdol ali navzgor ter vodoravne in diagonalne komunikacije, ki so redkejše, saj gre za komuniciranje med različnimi ravnmi, ki pa so v neposredni hierarhiji.

Komunikacije navzdol in navzgor so značilne predvsem za hierarhijo. Nadrejeni sporočajo ukaze ali pa zahtevajo sporočila o izvedbi. Podrejeni sporočajo o izvedbi ali pa zahtevajo navodila. Zaradi množice komunikacij se pogosto omeji sporočanje na najpomembnejše, pri tem pa se pomembnost informacij lahko različno interpretira, kar povzroča težave v hierarhičnem komuniciranju.

Vodoravne komunikacije so komunikacije med zaposlenimi ali skupinami in oddelki na isti hierarhični ravni. V veliki meri olajšajo in pospešijo komuniciranje. Pomen komunikacije pri upravljanju raznolikosti zaposlenih nesporazumov, pa je potrebno komunicirati z višjo instanco. Takšno komuniciranje je značilno za delo v skupinah, timih in projektih. Komuniciranje poteka na dva načina, digitalno (logično) in analogno. Oba načina komuniciranja opisujem v nadaljevanju.

2.1.1 Logična komunikacija (besedna, verbalna)

Pri logičnem komuniciranju uporabljajo udeleženci za posredovanje informacij znake, ki imajo opredeljen predmetni ali pojmovni problem. Tako govorno komuniciranje uporablja besedne simbole, ki jih po splošnih jezikovnih pravilih vsi partnerji razumejo enako (Možina in drugi 1995, 75).

2.1.2 Analogna komunikacija (nebesedna, neverbalna)

Pri analognem komuniciranju uporabljamo za posredovanje informacij znake, ki omogočajo le približno, posredno ali preneseno predstavo. Takšno je ne govorno komuniciranje (mimika, kretnje, pogled), takšne so tudi govorne prispodobe, metafore, medmeti, nelogično strukturirani stavki. Označuje vse vidike komunikacije, ki se oblikujejo brez verbalne kode, to je brez besede (prav tam, 75).

11

2.2 Pomen etike pri uresničevanju ciljev Etično komuniciranje je pomemben pogoj za uspešnost posameznika in celotne organizacije, saj za ustreznostjo informacij posamezniku pomaga pri sprejemanju ustreznih odločitev. Berlogar (Berlogar 1999, 213) meni, da je komuniciranje etično, če omogoča informacije, potrebne za presojanje in ustrezno izbiro ter odločitev. Redkeje omenjeno stališče je, da mora etično komuniciranje ustvarjati razmere za posameznikovo rast in razvoj, zato je etično takrat, ko se v njem kaže spoštovanje osnovnega dostojanstva človeka, organizacijskega pripadnika, in če se z njim spodbuja razvoj vseh njegovih potencialov. Komuniciranje je lahko neetično samo po sebi, hkrati pa se lahko uporablja kot medij za vzpostavljanje določenih razmer, prikrivanje aktivnosti in ustvarjanje določene predstave o resničnosti, ki je vse prej kot neproblematična (prav tam, 213).

2.3 Sestavine komuniciranja Najbolj preprost komunikacijski sistem sestavljajo štiri sestavine: a) Pošiljatelj; to je oseba, ki z uporabo razpoložljivih virov informacij zbere podatke in

informacije in jih ovrednoti z namenom, da jih dobi prejemnik in da pri prejemniku doseže določen učinek. Pošiljatelj torej preoblikuje informacije v sporočilo (Kavčič 2000, 6).

Možina (Možina in drugi 2004, 50) svetuje naj pošiljatelj upošteva temeljna pravila uspešnega komuniciranja: - pošiljatelj naj ima jasno opredeljen cilj, kaj hoče sporočiti prejemniku; - sporočilo naj bo jasno in razumljivo, da bo prejemnik razumel, kaj mu sporoča

pošiljatelj; - pošiljatelj naj kar najbolje razume osebo ali osebe, ki jim posreduje sporočilo; - pošiljatelj naj skuša razumeti lastno ravnanje v procesu komuniciranja, saj bo tako

bolje predvidel odzive prejemnikov; - pošiljatelj naj pozna pravila komuniciranja, da lahko izbere način, kako bo

komuniciral: govorno, pisno, nebesedno ali kombinirano.

b) Prejemnik; to je oseba ali skupina ljudi, ki je naslovljenec sporočila. Naslovljenec sporočila je predviden, možen ali zaželen uporabnik sporočila. Prejemnik informacijo sprejme in dekodira. Prejemnik je lahko povsem določena oseba, lahko pa gre za nespecificiranega ali vsaj nepersonaliziranega prejemnika (Kavčič 2000, 8).

12

Pogoj za komuniciranje je tako sposobnost pošiljatelja, da sporočilo pošlje, kot tudi sposobnost prejemnika, da ga prejme. c) Sporočilo; sporočilo vsebuje dejstvo, mnenje, željo, skratka informacije, ki jih želi pošiljatelj prenesti prejemniku. Izrazimo ga z besedami, gibi ali drugačnimi znaki, zato ga pogosto imenujemo signal. Sporočilo naj bo razumljivo, da bo prejemnik vedel, kaj želi pošiljatelj povedati. Naj bo tudi jedrnato, brez nepotrebnih fraz in odvečnih besed, ki samo obremenjujejo komunikacijsko pot. d) Komunikacijska pot; to je kanal, po katerem potuje sporočilo od pošiljatelja k prejemniku.

13

3 OBLIKOVANJE CELOTNEGA KOMUNIKACIJSKEGA PROGRAMA V tem poglavju sem zajela poglavitne korake pri oblikovanju celovitega komunikacijskega programa.

3.1 Določitev ciljnega občinstva

Najprej moramo ugotoviti, kdo je ciljno občinstvo, kakšne so njegove značilnosti in kakšna je podoba o storitvah pri ciljnem občinstvu. Završnik in Mumel (2003, 13) povzemata po Kotlerju (1996, 599) da so ciljno občinstvo lahko potencialni kupci izdelkov njegovega podjetja, obstoječi uporabniki, odločevalci ali vplivneži. Občinstvo lahko sestavljajo posamezniki, skupine, posamični deli prebivalstva ali vsi skupaj. Občinstvo bistveno vpliva na odločitve o tem, kaj, kako, kdaj, kje in komu sporočevalec sporoča.

3.2 Opredelitev ciljev komuniciranja V marketinškem komuniciranju poznamo dve vrsti ciljev (Završnik in Mumel 2003, 14): � splošni cilji; ki kažejo predvsem na funkcije komuniciranja. Med splošne cilje

komuniciranja spadajo: informiranje, prepričevanje, spominjanje, spodbujanje k nakupu oziroma nabavi.

� konkretni cilji; so izrednega pomena za uresničevanje funkcij in vloge komuniciranja v

marketingu. Cilji komuniciranja naj bodo predvsem: - merljivi: vedeti moramo, ali komuniciramo dobro in prav; - dosegljivi: postavljanje nerealnih ciljev je škodljivo, saj poskušanje doseganja le- teh

porablja moč udeležencev in sredstva organizacije. Ker ni pozitivnih rezultatov pada motivacija;

- izzivni: dobro komuniciranje je odvisno od udeležencev, ki si bodo prizadevali za čim bolje opravljeno delo, če jim bo le- to izziv.

Cilji sami so le namere in želje, sami so le malo koristni.

14

Uspešno je le komuniciranje, ki zastavljene cilje tudi dosega. Zato je strategija komuniciranja za doseganje ciljev komuniciranja vsaj tako pomembna kot cilji sami (Možina in drugi 2004, 17).

3.3 Oblikovanje sporočila Pri oblikovanju sporočila gre za predstavitev koristi, motivacije, identifikacije ali vzroka, zaradi katerega naj bi porabnik premislil o izdelku oziroma ga preizkusil. Učinkovitost sporočila je odvisna tako od njegove zasnove kot od vsebine (Kotler 1998, 605). Pri določanju sporočil je treba upoštevati, kakšno mora biti sporočilo, da bo podpiralo organizacijske in komunikacijske cilje, ki smo si jih zastavili. Zelo pomembno je oblikovanje sporočila (prirejeno po Kotler 1998, 603- 607). Pri oblikovanju sporočila je potrebno upoštevati štiri napotke: - sporočevalec mora ugotoviti, kaj naj pove ciljnemu občinstvu, da bo dosegel želeni

odziv. Ta postopek imenujejo različno: poziv (apel), tema, ideja ali posebna prodajna ponudba;

- učinkovitost sporočila je odvisna tako od njegove zasnove kot od vsebine. Pri

oblikovanju sklepov gre za vprašanje, ali naj sporočevalec v sporočilu že ponudi neki sklep ali pa sklepanje prepusti občinstvu samemu;

- sporočevalec mora najti tudi učinkovito obliko za svoje sporočilo. Pri tiskanem oglasu

bo moral določiti naslov, besedilo, ilustracijo in barvo. Za radijski oglas mora natančno izbrati besede, glasovno značilnosti (hitrost govora, ritem, višina glasu, izgovorjava) in določiti ubesedenje (premori, vzdihi, zehanje). Če bo oglas posredovan preko televizije ali osebno, je treba poleg naštetih prvin načrtovati tudi jezik telesa oziroma nebesedno izražanje. Nastopajoči morajo upoštevati izraz obraza, gibe, obleko, držo in urejenost las;

- sporočila, ki jih posreduje zanimiv vir, vzbudijo večjo pozornost in imajo boljši priklic.

Sporočila znanih osebnosti so lahko še posebej učinkovita, če ti ljudje poosebljajo ključno značilnost izdelka, ki ga oglašujejo.

15

3.4 Izbira komunikacijskega kanala Komunikacijski kanali so lahko različni (povzeto po Kavčič 2000, 7): - neposredno komuniciranje: direkten prenos informacije z glasom od sporočevalca do

prejemnika; - posredno komuniciranje: uporaba tehničnega sredstva za prenos sporočil (sredstva za

prenos glasu, slike ali teksta). Vedno bolj se uveljavljajo elektronska sredstva komuniciranja.

V organizacijah so pogosto kanali: - mediji; so tiskani (časopisi, revije, pošta), »na daljavo« (radio, televizija), elektronski

(avdiotrakovi, videotrakovi, videoplošče) in »prikazni« (oglasne deske, oznake, plakati);

- ozračje, ustvarijo ga ustrezno opremljena okolja, ki spodbudijo ali povečajo porabnikovo zavzetost za nakup;

- dogodki; so priložnosti, ki naj ciljnemu občinstvu posredujejo določena sporočila (Završnik in Mumel 2003, 21).

Zmogljivost vsakega komunikacijskega kanala je omejena, čeprav se nam pogosto dozdeva, da ni tako. Omejuje jo največja količina informacij, ki jo je še mogoče prenesti po komunikacijskem kanalu. V komunikacijskem kanalu lahko nastanejo motnje, ki zmanjšujejo učinkovitost prenosa, ovirajo natančen in hiter prenos sporočila, skratka povečujejo entropijo prenosnega sistema, to lahko pomeni, da celotno sporočilo ali njegovi deli ne prispejo do prejemnika ali pa ga dosežejo vsebinsko popačeno (Možina in drugi 2004, 51).

3.5 Določanje celotnega proračuna V praksi uporabljajo podjetja različne metode za določanje finančnih sredstev namenjenih marketinškemu komuniciranju. Završnik in Mumel povzemata najpogosteje uporabljene metode po Kotlerju (1996, 611): - metoda deleže od vrednosti prodaje, - metoda razpoložljivih finančnih sredstev, - metoda primerjave s konkurenco, - metoda ciljev in nalog.

16

3.6 Izbiranje promocijskega spleta Podjetja morajo celotni proračun za komuniciranje v grobem razdeliti na pet komunikacijskih orodij: oglaševanje, pospeševanje prodaje, neposredno trženje, odnose z javnostmi in prodajno osebje. Mnogo večji učinek je dosežen, če se posamezna komunikacijska orodja kombinirajo, zato je potrebno med različnimi komunikacijskimi orodji držati rdečo nit in obdržati prepoznavnost društva. To lahko storimo z oblikovanjem celostne grafične podobe Plesnega društva Step. V naslednjem podpoglavju sem opisala pomembnost celosten grafične podobe za posamezno organizacijo.

3.6.1 Celostna grafična podoba Je skupek oblikovnih pravil in določil, ki zagotavljajo enotno in dosledno vizualno pojavljanje na različnih aplikacijah in medijih. Skupaj z logotipom in ostalimi elementi predstavlja celostno identiteto, temelj njene prepoznavnosti. Prvo, kar potencialna stranka vidi, je zunanja podoba podjetja, zato je zelo pomembno, da je le-ta lepa, izraža zaupanje in si jo je mogoče hitro vtisniti v spomin. Celostna grafična podoba podjetja je skupek elementov, aspektov, idej, metod in tehnik, ki jih podjetje uporabi za to, da se identificira in na ta način loči od konkurence. Celostna grafična podoba je pomembno orodje za predstavljanje realne identitete organizacije in vzpostavljanje pravilnega in ustreznega imidža. Celostna grafična podoba spodbuja prepoznavnost podjetja in njegovih storitev med vsemi njegovimi potencialnimi strankami. Podjetje se lahko asociira v povezavi z določeno barvo, barvnimi kombinacijami, različnimi oblikami, slikami, sloganom in celo z glasbo. Del, ki potencialnega kupca povezuje (asociira) s podjetjem je del celostne podobe podjetja. Prodorna celostna grafična podoba, daje podjetju prepoznavnost in originalnost ter s tem prednost pred konkurenco. Oblikovanje celostne grafične podobe organizacij (povzeto po Repovš 1995, 67- 80): � ime organizacije, je najpomembnejša stalnica celostne grafične podobe organizacije.

Postavlja se znotraj verbalnih in vidnih komunikacij organizacije, ter se kot dražljaj pojavlja pogosteje in v vseh elementih simbolnega identitetnega sistema, ne le v celostni grafični podobi, ki sproža le vidne zaznavne procese;

17

� pozicijsko geslo sodi med stalnice celostne grafične podobe, je na nek način opisni del osnovnih stalnic celostne grafične podobe, ki lahko pripomore, da je osnovno sporočilo imena in simbola organizacije še bolj nedvoumno in enopomensko;

� komunikacijski sistem celostne grafične podobe, za izdelavo le tega pomembne strateške opredelitve organizacijske strukture, politike blagovnih znamk, podobe organizacije, njenih posameznih delov in outputov. Te opredelitve vzpostavljajo znotraj komunikacijskega sistema podredja, nadredja, ki zahtevajo razlikovalno ali enotno pojavnost osnovnih elementov celostne grafične podobe, kot so simbol, logotip, črkopis, barve, imena in pozicijska gesla;

� dispozicija za oblikovanje, preden se oblikovalci lotijo snovanja osnovnih stalnic celostne grafične podobe, jih moramo seznanit z do tedaj opredeljenim delom. Oblikovalcem moramo zelo razločno in enopomensko sporočiti to, kar želimo imeti vkodirano v likovnih strukturah, ki jih bodo začrtovali in urejali odnose med njimi.

V Sloveniji je nekaj izjemnih oblikovalcev, ki so s svojimi izkušnjami že dorasli tako kompleksnima nalogama, kot sta snovanje in izvedba grafične podobe podjetja (Repovš 1995, 27).

3.7 Merjenje učinkovitosti in uspešnosti marketinškega komuniciranja Učinkovito je komuniciranje, ki zastavljene izide dosega ob čim manjši porabi sredstev. Izidi so lahko vsakovrstni: � informiranost ciljnih prejemnikov in nemara tudi sprememba stališč, ki jih zastopajo; � hitreje in ob manjših stroških sestavijo poročila; � manj porabljenega časa v skupini za medosebno komuniciranje; � boljša prepričljivost poročil v komuniciranju; � več odzivov pri prejemnikih sporočil itd. Učinkovitost lahko presojamo na dva načina. Prvi je ekonomičnost komuniciranja, ki pove kolikšni so skupni stroški organizacije za opravljeno komuniciranje. Drugi pa je produktivnost komuniciranja, ki pove kolikšne izide je dala vsaka sestavina, vsak udeleženec komuniciranja (Možina in drugi 2004, 19). Merilo doseganja ciljev je uspešnost. Učinkovito poslovno komuniciranje ni nujno tudi uspešno komuniciranje, ker šteje samo dosežen cilj, opravljena naloga, ne pa obsežna in intenzivna komunikacijska dejavnost sama zase. Poslovno komuniciranje je neuspešno, če je samo sebi namen, če ni usklajeno z drugimi dejavnostmi organizacije, pa naj je pri tem še tako učinkovita (prav tam, 19).

18

4 OGLAŠEVANJE Oglaševanje je eno od glavnih orodij, ki jih podjetja uporabljajo za prenos sporočil, s katerimi komunicirajo s ciljnim občinstvom.

4.1 Vrste oglaševanja Oglaševanje se pojavlja v najrazličnejših oblikah, saj ga uporabljajo za doseganje najrazličnejših ciljev. V mojem diplomskem delu je drobnoprodajno oglaševanje najpomembnejša vrsta oglaševanja. Drobnoprodajno oglaševanje je krajevno oglaševanje in se osredotoča na prodajalno, v kateri se kupujejo različni izdelki ali ponujajo storitve. V okviru tega oglaševanja se poudarja ceno, razpoložljivost, lokacijo in delovni čas (prirejeno po Završnik in Mumel 2003, 33).

4.2 Mediji Nosilec oglaševalskega sporočila je oglaševalski medij, ki se lahko uporablja v različnih oblikah (časopisi, revije, radio, televizija, pošta, telefon, oglasne table,…). Izbirna ciljna skupina, cilj komuniciranja in samo oblikovanje sporočila predpostavljajo uporabo primernega medija marketinškega komuniciranja ter tudi oglaševanja. Predstavila sem oglaševalske medije, ki so najbolj primerni za oglaševanje Plesnega društva Step. Izključila sem televizijo in radio saj sta prevelik strošek za društvo, ki se financira s članarino, iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva, z darili, s prispevki donatorjev in sponzorjev in iz javnih sredstev.

19

4.2.1 Tisk Tisk ponuja oglaševalcem priložnost, da dosežejo občinstvo, ki s pazljivim branjem zadovoljujejo posebne interese. Završnik in Mumel povzemata splošne značilnosti tiskanih medijev po Stanovniku (2001, 2): - sporočilo je brano in videno; - sporočilo ne prekinja neposredne vsebine; - bralec je definiran kot nekdo, ki je izpostavljen mediju; - sporočilo je lahko znova prebrano, velika pozornost ob branju; - podrobnejša predstavitev izdelka; - branje možno praktično povsod; - medij se prodaja glede na prostor.

4.2.2 Internet

Podjetja spoznavajo, da je internet relativno poceni orodje za trženje njihovih izdelkov in storitev. Uspešna komercialna spletna stran je tista, s katero nekaj pridobita podjetje in kupec. Večina podjetji uporablja svoje spletne strani za podaljšek tiskanega ali reklamnega gradiva ali drugih tržnih dejavnosti (Osojnik 2002, 153). Kotler (1998, 783) navaja štiri sijajne prednosti, ki jih ponuja Internet: � velika in mala podjetja si ga lahko privoščijo; � oglaševalski prostor ni omejen; � dostop do informacij je hiter; � nakupovanje je zasebno in hitro.

4.2.2.1 Pisanje za splet

V tem podpoglavju bom predstavila pregled hitrih navodil za pisanje za splet. Poudariti je potrebno predvsem pomembnost dolžine, pravilnega poudarjanja besedila in uporabe slovenskega jezika. Spletno mesto je namenjeno hitremu, preglednemu in preprostemu dostopu do informacij. Uporabnik mora takoj razbrati najpomembnejše informacije. Pri tem si lahko pomagamo z odebeljenim besedilom, vendar pa pri tem ne smemo pretiravati, saj tako izgubimo pomen. Uporaba ležečih črk ali velikih črk ni primerna za poudarjanje.

20

Pri oblikovanju besedila je potrebno paziti, da je enako vidno in pregledno pri različnih nastavitvah uporabnikovega zaslona. Povezave v besedilu morajo biti podčrtane, da uporabnik vidi, kje lahko pričakuje dodatna pojasnila in prehode na druge strani. Povezave znotraj istega spletnega mesta se odpirajo v istem oknu, vse povezave na druga spletna mesta, pa se vedno odpirajo v novem oknu.

4.2.3 Neposredna pošta

Neposredna pošta zagotovo predstavlja poseben medij med oglaševalci, saj je dokaj priljubljena predvsem zaradi svoje neposrednosti in možnosti, da doseže porabnike na njihovih domovih.

K pošti prištevamo pošiljanje ponudb, biltenov, brošur, letakov, katalogov in drugega reklamnega materiala kupcu neposredno na dom.

Bilten je krajši tiskani ali kako drugače razmnoženi šop listov v časopisni ali revijalni obliki za brezplačno razdeljevanje zaposlenim ali drugim zainteresiranim skupinam. Bilten sodi med medije, ki jih nadzira komunikator, saj pri njegovem nastajanju prevladuje lastniška presoja in pri oblikovanju njegovih vsebin praviloma ne veljajo norme javnih glasil (Gruban in drugi 1997, 138). Brošura je tiskovina, oblikovana po merilih grafičnega oblikovanja in je namenjena predstavljanju organizacijskih videnj, poslanic, strategij, predstavitvi proizvodov/storitev ali podpora prodaje. Med brošure sodijo tudi organizacijski priročniki, če so grafično oblikovani v skladu s celostno grafično podobo organizacije (prav tam, 138). Letak je list papirja s kratkim obvestilom ali pozivom za delovanje. Letaki so poceni orodje in jih je zato mogoče natisniti v velikih količinah, bodisi za osebno predajanje posameznikom ali za lepljenje na oglasnih deskah ali drugod. Letak mora podajati sporočilo v strnjeni obliki in ni namenjen daljšem razpravljanju (prav tam, 142).

Poglavitna prednost pošte je velika hitrost pošiljanja reklamnega materiala. Vsak prejemnik pošte je potencialni, pa tudi dejanski kupec. Pisma so naslovljena osebno, vsebino in sporočilo pa lahko prilagodimo nakupnim navadam prejemnika (Potočnik 2002, 334).

Pri pošti so visoki stroški distribucije in stroški tiska, še posebej pri boljše izdelanih katalogih.

21

4.2.4 Ostali mediji

Med netradicionalne medije lahko uvrstimo: feliks kartice, toaletne prostore, avtobusne postaje itd.

22

5 ODNOSI Z JAVNOSTMI

Pri povezovanju organizacije in okolja igrajo odnosi z javnostmi zelo veliko in pomembno vlogo. Odnosi z javnostmi so namreč tisti, ki tvorijo most med dogajanjem znotraj in zunaj organizacije. Pogosto so odnosi z javnostmi tisti, ki preko stalnega spremljanja in analiziranja dogajanj v okolju zaznajo spremembe (Završnik in Mumel 2003, 117).

5.1 Določanje javnosti Pod »javnostjo«, na katero se nanaša delo v odnosih z javnostmi, si moramo predstavljati naslednje skupine ljudi: - tiste, od katerih smo odvisni; - tiste, ki so odvisni od nas; - tiste, ki imajo na nas pomembne učinke; - tiste, na katere imamo mi pomembne učinke. Javnosti so lahko glede na njihovo dejavnost: � nejavnosti; so tiste skupine, katerih delovanje nima nobenih posledic za organizacijo. Z

organizacijo nimajo ničesar in tudi organizacija nima z njimi ničesar, zato so lahko medsebojno brezbrižni. Z njimi zatorej ni treba komunicirati, saj bi šlo le za tratenje časa in denarja;

� prikrite javnosti; so skupine, soočene s problemom, ki je posledica delovanja organizacije, a ga kot takšnega še ne prepozna. O nas še nimajo mnenja, čeprav je zelo verjetno, da si ga bodo v prihodnosti ustvarile. Zato je možnost vplivanja na te skupine ljudi največja;

� ozaveščene javnosti; so tiste, ki se povezanosti še zavedajo, vendar v zvezi z njo ne počnejo ničesar. So že v procesu oblikovanja svojega mnenja, zato je z njimi mogoče razpravljati;

� dejavne javnosti; so tiste, ki se povezanosti zavedajo in skušajo nanjo organizirano vplivati. Moč vplivanja nanje je omejena, saj so že jasno izoblikovali mnenje, ki ga ponavadi niso pripravljene spreminjati (Verčič in drugi 2002, 47-49).

23

5.2 Opredelitev odnosov z javnostmi

Gre za celovito aktivnost organizacije, ki mora biti v pristojnosti vodstva le- te, saj pomembno vpliva na oblikovanje odnosa med organizacijo in njenim okoljem oziroma njegovimi javnostmi.

Poznamo odnos z notranjimi in zunanjimi javnostmi.

5.2.1 Odnosi z notranjimi javnostmi

Da bi zaposleni razumeli odločitve vodstva in da bi se identificirali z organizacijo, mora vodstvo poskrbeti za pravilno, pravočasno in točno obveščanje vseh ravni zaposlenih. To lahko stori s pomočjo internega komuniciranja, ki je v pristojnosti vodstva in oddelkov za odnose z javnostmi. Komuniciranje omogoča po eni strani grajenje skupne organizacijske kultur in motivira zaposlene za doseganje organizacijskih ciljev (Završnik in Mumel 2003, 122). Smiselno je vlagati v interno komuniciranje zaradi naslednjih razlogov: - učinkovitost zaposlenih; - povratna povezava; - motivacija; - timsko vzdušje; - priprava na krizo; - pripadnost zaposlenih in - dobri odnosi z javnostmi.

5.2.1.1 Orodja notranjega komuniciranja

Orodja internega komuniciranja je potrebno prilagoditi značilnostim organizacije, namenu in ciljem komuniciranja, možnostim, ki jih imamo.

Vsaka organizacija mora sama ugotoviti, katera orodja komuniciranja so najprimernejša za njihove potrebe, katera se skladajo z organizacijsko kulturo ter zahtevami in pričakovanji zaposlenih (Završnik in Mumel 2003, 124).

24

5.2.2 Odnosi z zunanjimi javnostmi

Vsaka organizacija se trudi, da so aktivnosti, ki jih izvaja na področju odnosov z javnostmi, čim bolj izvirne, inovativne in drugačne od pristopov, ki jih uporabljajo druge organizacije. Najpogostejše zunanje javnosti so: - mediji, - porabniki, - lokalne skupnosti, - investitorji, - sponzorji, - mnenjski vodje, - podobne organizacije, - idr.

V nadaljevanju bom prikazala možne tehnike odnosov z javnostmi katerekoli organizacije:

5.2.2.1 Odnosi z mediji

Odnosi z mediji zavzemajo osrednjo vlogo pri odnosih z javnostmi, zato ker mediji služijo kot vratarji, ki nadzirajo informacije, usmerjene k drugim javnostim v družbenem sistemu. Praktiki odnosov z javnostmi morajo navezovati odprta in zaupljiva razmerja z novinarji in uredniki, ker je od njih odvisno, ali bo informacija dosegla javnost (Grunig in Hunt 1984, 223). Najpogosteje uporabljene tehnike odnosov z javnostmi, ki se nanašajo na odnose z mediji: � Izjava za javnost/ sporočilo za medije Sporočilo za medije bi lahko opredelili kot najpogosteje uporabljeno orodje v odnosih z javnostmi toda hkrati tudi najbolj zlorabljeno, saj pogosto novinarji dobivajo velike količine neuporabnih informacij (Seitel 1998, 175). Sporočilo za medije je namenjeno seznanjanju novinarjev in urednikov z dejstvi, ki so pomembna za njihovo delo, niso pa nujno vredna objave – v nasprotju s tistimi sporočili za objavo. Med sporočila za medije sodijo vabila, obvestila, razlagalna gradiva in podobno (Gruban in drugi 1997, 149). Sporočilo odpošiljatelja mora biti razumljivo, da bo prejemnik točno vedel kaj želi odpošiljatelj povedati.

25

Možina in Florjančič (1986, 13) svetujeta naj sporočilo ne vsebuje nepotrebnih fraz in odvečnih besed, ker s tem samo preobremenjujemo in/ali zavajamo prejemnika oziroma otežujemo komunikacijo. Zato mora biti sporočilo metodično, logično in ne sme biti prenatrpano.

� Novinarska konferenca

Novinarska konferenca je eno izmed najpogostejših orodij odnosov z mediji. Priredimo jo tedaj, kadar želimo novinarjem sporočiti pomembne informacije in jim pri tem ponudimo možnost pogovora s ključnimi predstavniki organizacije. Poleg tega je vsebina novinarske konference navadno tema, ki sproža vprašanja novinarjev, na katere morajo biti udeleženci posebej pripravljeni (Verčič in drugi 2002, 91).

� Intervju

Pri intervjuju moramo novinarju pustiti, da svoje delo opravlja tako kot ve in zna. Novinar nas lahko prosi, da bi potekal intervju prek elektronske pošte, v živo ali drugih medijev. Ni odveč, če ponovno pregledamo ključne podatke ali si pripravimo kratek pregled, ki ga bomo ob intervjuju imeli pred seboj. Če se intervju nanaša na kakšno aktualno temo, je priporočljivo o tej temi kaj več prebrati v izboru prispevkov, ki so bili v zadnjem času napisani o tem. Bodimo pozorni tudi na aktualne dogodke, ki bi lahko vplivali na naš intervju ali o katerih bi nas lahko tudi vprašali za mnenje.

5.2.2.2 Odnosi z lokalno skupnostjo

Odnosi z lokalno skupnostjo pomenijo, da se organizacija povezuje s celotnim okoljem, ki jo obdaja in poskuša odgovarjati na potrebe okolja. Med tehnike odnosov z lokalno skupnostjo sodijo: - dnevi odprtih vrat, - delavnice, - javno nastopanje, - dogodki, - štipendiranje, - izobraževanje idr.

26

a) Dan odprtih vrat

Dan odprtih vrat je lahko namenjen družinskim članom, zaposlenih, novinarjem, lokalni skupnosti, potrošnikom, pa tudi šolarjem ali drugim zainteresiranim javnostim.

Dan odprtih vrat je namenjen seznanjanju družbenega okolja o tem, kaj društvo je, kakšno je in kaj počne. Lahko poteka skozi celo leto ali le ob določenih dnevih. b) Delavnice Delavnica je eno ali večdnevno srečanje zainteresiranih, na katerem se seznanimo s primeri, jih proučujemo in preigravamo. c) Javno nastopanje Javni nastop je pomembna oblika nastopanja predstavnikov organizacij, bodisi pred navzočim občinstvom ali v množičnih medijih. V javnosti dobi sporočilo nove lastnosti, ki bi jih kot zasebno sporočilo ne imelo (Gruban in drugi 1997, 141). Javno nastopanje je širok pojem, ki ne vključuje samo intervjujev za tiskane ali elektronske medije in nastopov na novinarskih konferencah, temveč tudi nastope za druge javnosti. To je denimo ob družabnih dogodkih in na izobraževanjih itd. Na vsakem nastopu ne predstavljamo le sebe, temveč vedno tudi organizacijo, iz katere prihajamo, zato naš nastop vpliva na osebni ugled in tudi na ugled naše organizacije. Možina je opredelil lastnosti dobrega govorca (Možina in drugi 2004, 328):

� ve, da ima kaj povedati; � najde si dovolj časa za priprave; � nabira si vse več izkušenj; � ljudje ga upoštevajo kot osebnost; � samozavesten je, zaupa sam vase; � prepričljiv je; � zna povedati, kar je treba. Carnegie (Carnegie 2004, 32) trdi, da na pamet naučen govor ni popolna priprava na javno nastopanje. Če se namreč naučimo svoj govor ali predstavitev na pamet, je precejšna verjetnost, da ga bomo ob soočenju s poslušalci pozabili.

Dober govornik lahko postanemo tudi kot samouki. Seveda pa moramo poznati nekaj teorije, se pravi naravne zakonitosti človekove govorice, pravila in navodila, ki jih je retorična znanost nagrmadila v svojem večtisočletnem razvoju (Grabnar 1991, 183).

27

d) Dogodki Dogodki, ki so organizirani zato, da bi o njih poročali, so medijski dogodki (Gruban in drugi 1997, 139).

5.2.2.3 Odnosi z uporabniki

Porabniki so prav tako zelo pomembna javnost organizacije, ki ji moramo namenjati dovolj pozornosti.

Vsaka organizacija razvije svojo, specifično obliko komuniciranja s svojimi javnostmi, uporabljene tehnike in orodja so različni od organizacije do organizacije, od javnosti do javnosti.

Pomemben del tehnik odnosov z javnostmi predstavlja pisanje za javnost (obvestila, članki in bilteni itd.), objave v medijih (tiskani, elektronski), predstavitve na sejmih in drugih prireditvah ipd. Pri tem ne gre pozabit še na druga orodja kot so sponzoriranje in krizno upravljanje (Završnik in Mumel 2003, 128).

28

6 SPONZORIRANJE

6.1 Pokrovitelj Pokrovitelj prireditve je v načelu tisti, ki daje protokolarno podporo prireditvi. Tak pokrovitelj je lahko institucija ali ugledna javna osebnost iz političnega, gospodarskega, kulturnega ali športnega življenja (Šugman 1995, 48).

6.2 Sponzor Sponzor zagotovi društvu oz. organizatorju določena denarna ali materialna sredstva, društvo oz. organizator prireditve pa zagotovi sponzorju propagiranje njegovih izdelkov ali storitev, ki so tržno zanimive za podjetje ( npr. Pivovarna Laško, Zavarovalnica Triglav). Oblike sponzoriranja so lahko različne: od klasičnih in najbolj znanih, kot so propagiranje v uradnih publikacijah organizatorja (bilteni, razpisi, sponke, panoji, plakati, časopisi itd.), prisostvovanje na novinarskih konferencah, razstavah, sprejemih itd., zagotavljanje športne opreme in rekvizitov, voznega parka, prostorskega opremljanja, računalniške opreme, storitev, sistemov in programov, zagotavljanje daril, možnost programiranja spotov sponzorjev po televiziji in radiu itd.

6.2 Častni pokrovitelj Častni pokrovitelj prireditve je načeloma tisti, ki daje protokolarno podporo prireditvi; obravnavati ga je mogoče torej s protokolarnega vidika, in to običajno brez prispevka k stroškom prireditve. Tak pokrovitelj je običajno ugledna javna osebnost iz političnega, gospodarskega, kulturnega ali športnega življenja ali institucije. Npr. vlada Republike Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Svet Evrope itn. oziroma župan občine.

29

6.3 Donator Donator (darovalec) prireditve je tisti subjekt, ki nameni društvu ali organizatorju določena darila, npr.: vrednostne predmete, kot so ure, cekini, pokali itd., ne da bi zanje zahteval propagiranje svojih izdelkov (Šugman in drugi 2002, 270).

30

7 KRIZNO KOMUNICIRANJE Za krizno komuniciranje je značilen časovni pritisk, kar pomeni, da mora vodstvo hitro sprejemati odločitve in obvladovati prenašanje sporočil znotraj organizacije in izven nje.

7.1 Priprava na krizne odnose z javnostmi Kriza je za organizacijo okoliščina, v kateri le- ta ne more več normalno delovati. Ogroža organizacijsko sposobnost preživetja, onemogoča doseganje smotrov in ciljev ter nenazadnje sam obstoj organizacije. Tudi če kriza sprva nima tako dramatičnih razsežnosti, je lahko njen negativni vpliv na samo podobo organizacije dolgoročno zelo velik. Na področju organizacijskih odnosov z mediji se kriza pogosto povezuje z »nepričakovano slabo publiciteto«. Negativne in nenaklonjene objave vodilnih v organizaciji povzročajo velike težave, saj ponavadi mediji naredijo več škode kot sama kriza. Prav zaradi tega je potrebno posvetiti posebno pozornost komuniciranju z mediji. Kriza je odlična priložnost, da vodstvo spremeni način razmišljanja. Je nevarnost in hkrati priložnost (Novak 2000, 34).

7.2 Vzroki kriz Novak deli vzroke na zunanje in notranje (prirejeno po Novak 2000, 46): Zunanji vzroki nastanejo v okolju organizacije, zato tudi organizacija nanje nima pomembnejšega vpliva. Sem prištevamo spremembe na trgu in v panogi, splošne gospodarske razmere, naravne nesreče, politične spremembe, spremembe zakonodaje ipd. Notranji vzroki pa se nahajajo v sami organizaciji. Sem spadajo neustrezna usposobljenost vodstva in zaposlenih, nestrokovnost vodstva, nemoralnost vodstva, podcenjevanje mnenja javnosti, neučinkovito delovanje upravljalskih funkcij, neučinkovit komunikacijski sistem, slaba organizacijska kultura, nezadovoljstvo zaposlenih, neurejene razmere na delovnem mestu, slaba organiziranost dela ipd.

31

7.3 Krizni management in krizno komuniciranje Za uspešno reševanje kriz je pomembno, da organizacija že v predhodnem obdobju vodi proaktivne odnose z javnostmi, s čimer si pridobi ugled in zaupanje, kar olajša reševanje ugleda in odnosov v krizni situaciji. Za krizno obdobje je značilno, da se organizacija znajde v središču pozornosti s strani množičnih medijev, drugih zunanjih skupin ter zaposlenih (Regester in Larkin 1997, 217). Krizni management je sestavljen iz treh delov: 1. predkrizno načrtovanje in simulacija kriznih scenarijev, 2. upravljanje s krizo oziroma vodenje organizacije med krizo ter 3. vnovično pridobivanje ugleda in zaupanja organizacije v pokriznem obdobju (Škerlep 1998, 754). Krizni management in krizno komuniciranje omogočata organizacijam, da predvidijo probleme in upravljajo odziv nanje. Za organizacije, ki so pripravljene na morebitne krizne situacije, so posledice krize manjše kot v organizacijah, ki niso pripravljene na krizne situacije.

7.3.1 Komuniciranje med krizo Temeljni cilj je nadzor nad grožnjami ugledu podjetja, pomembno pa je tudi, da podjetje izkoristi priložnost za medijsko pozornost, da javnosti pove, kakšna sta njihova vizija, poslanstvo in kako deluje (Novak 2000, 199). Komuniciranje med krizo v glavnem temelji na izbiri ustrezne strategije. Te so lahko: strategija priznavanja dejstev, strategija pravne moči, strategija molka, strategija umika ali napada in strategija iskanja vzrokov za krizo (Možina in drugi 2004, 29). Organizacija se lahko odziva na krize na različne načine. Strategije so: - Strategija priznanja: gre za priznanje krivde in prošnja javnosti že za eno možnost. Ta

strategija je priporočljiva, saj se pogosto obnese, ker zbuja naklonjenost javnosti. - Strategija pravne pomoči: tu se pravica išče na sodišču. Ta strategija se v Sloveniji

največkrat obnese. - Strategija molka: organizacija o krizi molči in se potuhne. - Strategija umika in napada: gre za umik dejavnosti, izdelka ali storitve s trga in ko se

kriza poleže ponovna vrnitev na trg spremenjen izdelek ali storitev. - Strategija iskanja širših razlogov za krizo: gre za opiranje na višjo avtoriteto in prenos

krivde na nekoga drugega, npr. državne organe. Ta strategija se uporablja v panogah,

32

kjer lahko kriza v enem podjetju negativno vpliva na ugled vseh podjetij, ki so z njim povezana.

Na osnovi tega naredimo načrt, ki vsebuje: - opis situacije kriznih razmer; - določitev, kdo je zadolžen za krizno komuniciranje in kakšne so njegove dolžnosti in

pristojnosti; - določitev javnosti (notranje ali zunanje), pripravo naslovov in načinov komuniciranja; - vire, sporočila, sredstva, prostor, navodila za uporabo pripomočkov, informacije, druge

potrebne podatke (prav tam 2004, 29).

33

8 PLESNO DRUŠTVO STEP V svojem diplomskem delu sem izdelala predlog priročnika komuniciranja za Plesno društvo Step. Društvo je bilo ustanovljeno 1. februarja 2007 v Mariboru. Je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se na kakršni koli način ukvarjajo s plesom in glasbo ter s področjem alternative in sproščanja, z namenom približati različne plese in tehnike sproščanja in ustvarjanja, širši množici ljudi vseh starosti. Društvo deluje na območju Republike Slovenije, s sorodnimi mednarodnimi društvi pa sodeluje tudi v mednarodnem prostoru.

8.1 Nameni in cilji Plesnega društva Step Nameni in cilji Plesnega društva Step so naslednji: - povezovanje oseb, ki se ukvarjajo na področju plesa, glasbe in alternative na kakršen

koli način; - različne plesne in alternativne delavnice na različnih in ne stalnih lokacijah v Mariboru

in njegovi okolici, bodo združili, da se bodo odvijale zmeraj v istem prostoru-v prostorih društva;

- spodbujanje branja knjig iz področja plesa, glasbe in osebne rasti; - ustanovitev čitalnice na področja plesa, glasbe in osebne rasti; - delavnice za otroke (ples, pripovedovanje pravljic, risanje, ustvarjanje, joga in

sproščanje s plesom ter meditacijami); - delavnice za upokojence (ples, ustvarjalne delavnice, soočanje z boleznimi, bolečinami,

smrtjo); - delavnice različnih zvrsti plesa; - sproščanja ob glasbi in zvoku različnih inštrumentov; - razne tehnike sproščanja in rekreacije (joga, pilates in podobno); - spodbujati kreativno delovanje članov na vseh področjih kulture; - delovati na področju neformalnega izobraževanja članov društva; - skrbeti za kulturne dejavnosti ter ekološko osveščenost; - obveščati in osveščati ljudi o plesu, glasbi, alternativi, rekreaciji, zdravju, kulturi in

dogajanju v zvezi s tem.

34

8.2 Naloge Plesnega društva Step

- organizacija koncertov, razstav, delavnic, taborov, seminarjev, tečajev, zabavnih

prireditev, ekskurzij, izletov, tekmovanj, dobrodelnih akcij za člane društva v okviru dejavnosti društva: s pomočjo teh se bodo lahko širši množici ljudi predstavili mladi neprofesionalni umetniki, predavali bodo o različnih plesih in glasbi;

- organiziranje tečajev in delavnic na področju plesa, glasbe in alternativnega sproščanja z namenom izražanja ustvarjalnosti, članom društva in jim predstaviti načine in tehnike različnih plesov in glasbe, sproščanja in duhovne rasti (s pomočjo glasbe, plesa, zvoka, pogovorov, meditacij, risanja, telesnih vaj);

- pri svojem delu se bodo člani povezovali s sorodnimi društvi doma in mednarodnimi društvi v tujini: ker je veliko različnih načinov plesa, glasbe in sproščanja ter duhovne rasti, ki vsak od teh izvira iz različnih kultur in držav, bodo povabili različne ljudi in društva iz teh drugačnih kultur, da se predstavijo tudi pri nas in nam predajo svoje znanje- namen tega je tudi povezovanje različnih kultur;

- povezovanje s šolami, domovi za upokojence ter drugimi pravnimi ustanovami: ker želijo približat načine plesa, sproščanja in duhovne rasti predvsem otokom in olajšati težave staranja upokojencem, bomo šolam in domovom ponudili delavnice in predavanja o različnih plesih, o glasbi, tehnikah sproščanja in pogleda na življenje;

- obveščanje in osveščanje o plesu, glasbi, alternativi, rekreaciji, zdravju, kulturi in dogajanju v zvezi s tem, bomo pripravljali različne zloženke, obvestila in revije, kjer bodo imeli ažurne informacije o vsem, kar je povezano s kulturo.

8.3 Pridobitna dejavnosti Plesnega društva Step Društvo lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje: - s članarino; - iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva; - z darili; - s prispevki donatorjev in sponzorjev; - iz javnih sredstev in - iz drugih virov. Finančna sredstva pridobljena na ta način se uporabi za financiranje dejavnosti društva. Delo društva je javno. Društvo obvešča svoje člane: - s pravico vpogleda v zapisnike vodilnih delavcev; - preko sredstev javnega obveščanja; - preko brošur, ki jih lahko brezplačno izdaja. Širšo javnost obvešča društvo s sejami vodilnih delavcev, ki so javne, organizira okrogle mize in tiskovne konference.

35

Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik, ki lahko pooblasti namestnika predsednika.

36

9. OBLIKOVANJE KOMUNIKACIJSKEGA PRIROČNIKA ZA PLESNO DRUŠTVO STEP Obstajajo načini, kako lahko sebi in sogovornikom pomagamo do boljših medsebojnih odnosov. Poznamo tudi načine, kako vplivati na lastno področje in dati okolici tisto najboljše, tisto kar pričakuje. Predvsem pa obstajajo pristopi, s katerimi izboljšamo komuniciranje med ljudmi, ki nam utegnejo zagreniti življenje. Vse to je izhodišče za nastanek priročnika, ki osvešča zaposlene, kakšna komunikacijska pričakovanja ima podjetje in jih direktno nagovarja, kako se odzivati in obnašati v pričakovanjih delovne okolice (Zidar Gale 2005, 9). V svojem diplomskem delu sem izdelala predlog priročnika komuniciranja za Plesno društvo Step.

9.1 Osebna izkaznica Plesnega društva Step Osebna izkaznica v odnosih z javnostmi pomeni pisno in delno tudi slikovno razlago, kaj organizacija je, kaj in zakaj počne, kakšne so koristi njenega delovanja, kdo jo vodi, kdo v njej dela itd. Osebna izkaznica omogoča hitro seznanjanje deležnikov (predvsem novinarjev) o delovanju organizacije (Gruban in drugi 1997, 145). Pri oblikovanju osebne izkaznice Plesnega društva Step moramo paziti na: � preglednost: poskrbimo, da so glavni podatki poudarjeni in takoj vidni; � berljivost: uporabljamo preprost jezik; � uporabnost: ne pišemo o trenutnih aktualnih zadevah. Osebna izkaznica mora biti dovolj

jedrnata, da je uporabna kot samostojno gradivo; � spreminjanje in dopolnjevanje: osebna izkaznica mora omogočati sprotno vnašanje

sprememb in svežih podatkov, vendar tako, da njene osnovne strukture ne spreminjamo bistveno.

Poleg strukture je v osebni izkaznici pomembna tudi vsebina. Vsebinski del osebne izkaznice zajema: � uvodni odstavek; � osnovne podatke; � kontaktne podatke: naslov, telefon, telefaks, naslov spletne strani, elektronski naslov

kontaktne osebe (Verčič in drugi 2002, 82- 84).

37

9.2 Celostna grafična podoba Plesnega društva Step Ko začnemo razmišljati o prenovi in izdelavi celostne grafične podobe društva, moramo najprej opraviti obsežno analitično delo, skozi katerega prepoznamo in opredelimo svojo realno identiteto, izmerimo in ugotovimo, kakšen je imidž društva v očeh ciljnih javnosti. V ospredju imejmo težnjo po zagotavljanju čim boljšega imidža. Kadar se v Plesnem društvu Step sprašujemo o imidžu, se moramo vprašati o identiteti društva in viziji. Drastičen ukrep za izboljšanje imidža Plesnega društva Step je lahko tudi celovita prenova društva. Celovita prenova Plesnega društva Step ne zajema samo oblikovanje logotipa, ampak tudi druge ukrepe: oblikovanje spletne strani, vizitk, tiskovin, dopisnih papirjev, kuvert, pečatov, map, napisov (v društvenih prostorih), oglasov, predstavitev, publikacij, zgibank, priznanj, brošk, plakatov, koledarjev, izkaznic, himne, ipd. Projekt oblikovanja celostne grafične podobe naj bo dobro zamišljen, po potrebi vključimo tudi (zunanjega) svetovalca za celostno grafično podobo, vendar moramo pri tem upoštevati, da je obsežna sprememba celostne grafične podobe velika finančna obremenitev. Ti oblikovalci so vsi objavljeni na spletnih straneh in ponujajo vse storitve v zvezi z grafičnim oblikovanjem.

9.2.1 Nasveti pri izdelavi celostne grafične podobe Plesnega društva Step Način, kako se Plesno društvo Step predstavlja notranjemu in zunanjemu okolju skozi publikacije, različne dokumente, splet,… seveda močno vpliva na vtis, ki si ga ljudje oblikujejo o društvu. Celostna grafična podoba je del identitete, ki je nujna za uspeh neke organizacije. Glede na netržno naravnanost in obseg plesnih društev pogosto ne pride v poštev strogo »profesionalen« pristop, ampak pristop v okviru zmožnosti, sposobnosti in lastne iniciative članov Plesnega društva Step. a) Ime Ime (verbalni simbol) je najpomembnejši del celostne grafične podobe. Zato sodi zbira oziroma zamenjava imena med najtežje odločitve. Ideje lahko dobimo s pomočjo anketiranja članov, naključnih ljudi, potem naredimo ožje izbore,… Ime društva je: »PLESNO DRUŠTVO STEP « Ime izvira iz angleške besede »step«, ki v prevodu pomeni » korak«.

38

b) Pozicijsko geslo Pozicijsko geslo je nekakšen opisni del celostne grafične podobe društva. Dobra pozicijska gesla vsebujejo konkretne obljube in dajejo večjo sporočilno moč celostni grafični podobi. Plesno društvo Step ima pozicijsko geslo: »PLESNO DRUŠTVO STEP, s korakom se vse začne « c) Simbol in logotip Simbol je najosnovnejši del celostne grafične podobe in vzbuja tudi največ pozornosti. Njegova glavna značilnost je predstavljanje. Simbol lahko prepoznamo, ne moremo pa ga izgovoriti. Logotip plesnega društva naj bo svobodno ustvarjen, reprezentativen, prenosljiv in hitro naučljiv. Grafični simbol mora izražati tudi ustvarjalnost. Kadar oblikujemo simbol in logotip plesnega društva, bodimo posebej pozorni na: � Učljivost Simbol je naučen, kadar ga lahko takoj prikličemo v spomin in ga brez problemov natančno opišemo (enostavnost in jasnost). � Prepoznavnost Prepoznavnost je lastnost simbola, da ga v najkrajšem času prepoznamo med množico drugih simbolov. � Razlikovalnost Simbola z dobro razlikovalno lastnostjo ne zamenjamo zlahka s kakšnim drugim simbolom, ker je dovolj značilen, unikaten (izvirnost). � Berljivost Tipografija pri logotipu ne sme puščati nobenega dvoma, za katero besedo ali zlog gre. � Referenčnost Referenčnost simbolov merimo po tem, koliko jih ljudje pripisujejo določenim organizacijam ali dejavnostim (upoštevanje specifik dejavnosti plesnega društva). Dobro oblikovan simbol in negovanje kvalitetno oblikovane celostne grafične podobe bo Plesnemu društvu Step zagotavljalo prepoznavnost, hkrati pa izžarevalo njeno dejavnost, poslanstvo, vrednote, filozofijo in vizijo.

39

S pomočjo enega izmed mnogih programov, ki nam jih ponujajo na spletu sem izdelal primer logotipa Plesnega društva Step.

Slika 1: Primer logotipa za Plesno društvo Step

V ozadju logotipa sem izbrala krog, ki izraža skupnost, celoto, enoto. Kot je namen Plesnega društva Step.

Zvezdice, so želje vseh otrok. So lahko tiste, ki se iskrijo v očeh ali pa tiste, ki jih otroci, po različnih medijih, spremljajo skozi cel dan in s katerimi se tako radi poenotijo.

Roza barvo logotipa sem izbrala, ker se večinoma za ples odločajo deklice.

9.3 Internetna stran Plesnega društva Step Omogoča nam, da preko nje raznim posameznikom, skupinam ali javnostim razpošljemo na računalniškem monitorju oblikovan dopis z informacijami, ki jih želimo posredovati prejemnikom dopisa. • sodelovanje lokalne skupnosti pri ustvarjanju vsebin (npr. sodelovanje staršev); • interaktivne vsebine (npr. nagradne igre, zgodbe, opisi tekmovanj, komentarji rezultatov);

9.3.1 Ključne lastnosti besedila za splet � strukturiranost: celotno vsebino razdelimo v logične kategorije in podkategorije ter

uporabimo naslove in podnaslove;

40

� naštevanja v alinejah ali grafih oziroma preglednicah: za popestritev vsebine je priporočljiva uporaba slik in grafičnih elementov, ki nadgradijo vsebino in jo popestrijo. Posebej je treba paziti, da slikovni material ne »zaduši« vsebine in da slike niso preobsežne. To lahko močno podaljša čas nalaganja spletne strani. Če upoštevamo dejstvo, da je izmerjena pozornost obiskovalca spletne strani omejena le na tri sekunde, morajo biti vsebina in grafični elementi postavljeni tako, da takoj pritegnejo pozornost;

� objektiven jezik: jezik naj bo informativen. Besedilo mora biti jedrnato, ključne besede poudarjene, obrazložitve pa dosegljive s klikom na povezavo. Izogibajmo se nepotrebnih besed in dolgih tekstovnih blokov. Vsebina mora biti vedno razdeljena v kratke in logične enote;

� kratko besedilo: pomembna je dolžina spletnega teksta. Vendar pa je pomembno predvsem to, na kakšen način prezentiramo tekst. Splet se ne uporablja zgolj za hiter pregled informacij, ampak tudi za poglobljeno branje. Samo besedilo naj ne presega 2,5 velikosti zaslona;

� preprosti stavki: stavki naj bodo kratki in ne preveč odvisni. Besedilo je najboljše na zelo nazoren način izpostavili z alinejami. Alineje so odlično orodje, ki pomagajo popraviti preglednost teksta, predvsem če v tekstu uporabljamo naštevanje;

� kratki odstavki: pomembno je tudi, da tekst razdelimo po odstavkih glede na ideje, ki jih opisujemo. Če te odstavke podkrepimo še z nazornimi podnaslovi, spletnemu bralcu omogočimo, da lahko tekst zelo na hitro preleti. Če ga posamezen odstavek zanima bolj, se lahko pri njem tudi ustavi;

� povezave: smiselno je, da v tekstu uporabljamo povezave na relevantna spletna mesta, na razlago posameznega pojma, na relevanten dokument itd;

� obrnjena piramida: posnemanje novinarstva, kjer navedemo najprej najpomembnejše informacije, sledijo jim manj pomembne. To je pomembno predvsem pri besedilih, daljših od enega zaslona. Priporočeno je, da pišemo vsebino teksta v obrnjeni piramidi. Po zelo nazornem naslovu napišemo povzetek, kjer izpostavimo vse ključne informacije našega prispevka;

� podobna besedila naj imajo enako zgradbo; � redno posodabljajmo vsebino stani.

9.3.2 Primer spletne strani za Plesno društvo Step

V tem delu komunikacijskega priročnika za Plesno društvo Step, sem se odločila, da bom pripravila vsebino spletne strani, ki bi bila primerna za društvo. V zgornjem levem kot bi bil logotip Plesnega društva Step, v zgornjem desnem kotu simbol iz logotipa ter naslov strani (npr. PLESNO DRUŠTVO STEP, s korakom se vse začne), pod naslovom pa kraj društva (Maribor). Na levi strani bi bile povezave znotraj istega spletnega mesta. Povezave: 1) O društvu; kjer bi bilo opisano Plesno društvo Step. Njegovo zgodovino in navdih za

obstoj, s čim se ukvarjajo in kaj ponujajo.

41

Znotraj te povezave, bi dodala še dve povezavi: � osebna izkaznica društva Podjetja v osebnih izkaznicah na urejen način največkrat predstavijo tisto, kar ni zajeto v drugih oblikah komuniciranja (npr. v letnih poročilih).

Ime društva

Plesno društvo Step

Naslov

Prušnikova 38, Maribor

Telefon 040 222 066

email Drustvostep@mail.com

Davčna številka /

Matična številka /

Predsednik društva Maja Ruis

Tabela 1: Prikaz osebne izkaznice Plesnega društva Step v tabeli � kontakt

email: drustvostep@mail.com

2) Plesno društvo Step; kjer so opisani cilji društva, programi, tečaji, različne delavnice in informacije. Znotraj tega zavihka sta še dve povezavi.

To sta: � cenik; cene tečajev, plačilo članov, cene ekskurzij, izletov, delavnic; � kontakt: email:drustvostep@mail.com

3) Fotogalerija; fotografije iz različnih delavnic, tečajev, fotografije gostujočih učiteljev

in njihovih učnih ur. 4) Aktualno; ki je sestavljeno iz dveh povezav: � aktualne novice: različna obvestila (o članarini, letni skupščini, o poteku tečajev in

delavnic);

42

� arhiv novic: novice iz preteklih mesecev ( arhiv september 2008, arhiv avgust 2008,…)

5) Povezave; na druga spletna mesta drugih plesnih društev in šol, plesno zvezo Slovenije in še druge mednarodne šole.

Najboljše bi bilo, če bi nam spletno stran izdelal kakšen znan oblikovalec spletnih strani, vendar bi bil to za društvo prevelik strošek. Druga alternativa je MySpace. Je poceni oblika postavitve spletne strani in zelo preprosta in elastična za uporabo. Ima veliko možnosti za oblikovanje profila in omogoča veliko stikov z drugimi uporabniki. Omogoča predstavitev društva, objave obvestil in novosti, direktni stiki s člani in drugimi interesenti, ter drugimi podobnimi društvi, fotogalerijo ter video posnetke, forume, blog, dnevnike in še veliko več. Posebej priljubljena je postala med ustvarjalci glasbene industrije, ki jo uporabljajo za brezplačno predstavitev svojih vsebin širši javnosti (Myspace, 2008). In še tretja možnost, za objavo profila društva je Facebook. To je družbena spletna stran, ki je trenutno najbolj popularna med mladimi in tudi manj mladimi. Bila je ustanovljena, kot pomoč študentom harvardske univerze, da bi se lažje znašli na ozemlju univerze in prej spoznali svoje sošolce in profesorje. Brezplačen dostop do strani omogoča uporabnikom, da se povežejo na eno ali več omrežij (kot so npr. šola, delovno mesto ali zemljepisno območje) in tako lažje komunicirajo z ostalimi ljudmi iz istega omrežja. S predsednico društva sva se odločili, da bova sami izdelali profil Plesnega društva Step na Facebook-u.

9.4 Javno nastopanje Javno nastopanje ne vključuje samo intervjujev za tiskane ali elektronske medije in nastopov na novinarskih konferencah, temveč tudi nastope za druge javnosti. Nekaj nasvetov: � ko se odločamo v kakšnem oblačilnem videzu nastopati, moramo razmisliti o tem, da ne

predstavljamo le sebe, temveč tudi društvo, iz katerega prihajamo, zato naš nastop vpliva na osebni ugled in tudi na ugled našega društva;

� da spoznamo svoje občinstvo: pozanimamo se kakšni so interesi našega občinstva in kakšno stališče so si oblikovali do plesa. Preden začnemo nastopati oziroma, ko pridemo na oder ali prostor, od koder bomo javno nastopali, se ozrimo po občinstvu. Poskusimo z očmi vzpostaviti stik s poslušalci. Vzemimo si čas;

43

� bodimo prepričljivi: uspešnost društva je odvisna od prepričljivosti in vztrajnosti tistih, ki jo predstavljajo v javnosti. Prepričljivo lahko nastopamo, če se dobro pripravimo, pridobimo ustrezne podatke, s katerimi podkrepimo mnenja in stališča;

� sporočilo naj bo pomembno za občinstvo, saj si bo na takšen način naše sporočilo zapomnilo, če bomo takoj po začetku prešli na bistvo in ideje ponazorili s konkretnimi primeri, ki so zanj pomembni;

� kratka, jedrnata in zapomljiva sporočila; � naslednja težava, ki nastane še pred začetkom javnega nastopa, oziroma že pri

sestavljanju le tega, je uporaba jezika. Dostikrat ne vemo, kaj je bolje: truditi se govoriti v knjižnem jeziku ali pogovornem, strokovnim ali preprostim jezikom. Če želimo, da nas bo kdo poslušal in tudi razumel, morate jezik prirediti poslušalcem. Izogibajmo se žargonu;

� pripravimo se in vadimo; pred prireditvijo ali med njo poskusimo ustvariti občutek, koliko je velika dvorana in koliko ljudi je v njej. Tako bomo tudi približno vedeli, kako močan glas uporabiti;

� opazujmo občinstvo tudi med nastopom. Tukaj zelo pomemben je očesni stik z občinstvom, zato poskušajmo zaobjeti celoten prostor;

� pri premagovanju treme si lahko pomagamo tudi z raznimi gibi rok in glave. Danes smo v času tehnologije, v času najrazličnejših avdio-video naprav, ki so postale skoraj nepogrešljiv del javnih nastopov. Z grafoskopom ali diaprojektorjem bomo omejili zgolj pasivno poslušanje. Če pa je naša javnost manjša skupina, lahko za ozadje izberemo mirno glasbo. Predvsem je pomembno, da smo med govorjenjem sproščeni, jasni in kratki. Svoj govor začnimo in končajmo z jasnimi stavki. Ob koncu je modro glavne misli na kratko obnoviti, da občinstvu bolj ostanejo v ušesih. Nikoli se na začetku svojega govora poslušalcem ne opravičujemo, saj bomo odtegnili še tisto malo pozornosti, ki so nam jo sprva namenili.

9.4.1 Sporočilo za javnost

Pri pripravi sporočila za javnost se moramo držati določene oblike, kar omogoča njihovo večjo prepoznavnost. Vsako sporočilo za javnost je opremljeno z logotipom društva in ima v naprej določeno strukturo.

44

Struktura tipičnega sporočila za javnost: a) Datum in kraj. b) Opis namembnosti: Ob datumu pripišemo »sporočilo za javnost in navedemo, kdaj bi

naj bilo sporočilo objavljeno (»za takojšnjo objavo« ali »za objavo 15. junija 2002 po 13 uri«).

c) Naslov: novinarju moramo povedati bistvo sporočila. Naslov mora biti izpisan v okrepljenem tisku, kratek in izogibati se moramo pretekliku.

d) Uvod: je najpomembnejši del sporočila za javnost, ki mora vzburiti zanimanje novinarja ter najmanj v eni in največ v petih vrsticah povedati bistvo.

e) Osnovno sporočilo: v naslednjih dveh ali treh odstavkih pojasnimo zgodbo iz naslova. To lahko storimo kronološko, po pomembnosti dodatnih informacij ali pa v vrstnem redu, uporabljenem v uvodu.

f) Zaključek: tukaj podamo ozadje zgodbe, sklepe, citate pomembnih posameznikov, vpletenih v zgodbo, in druge splošne informacije.

g) Kontaktna oseba: ime, priimek, naslov, telefonsko številko, številko telefaksa in naslov elektronske pošte kontaktne osebe v društvu (Verčič in drugi 2002, 87).

Sporočilo za medije naj ne presega ene strani formata A4. Če je daljše, morajo biti strani označene s številkami. Razmik med vrsticami je velik, ker olajša njegovo berljivost. Sporočilo za javnost je dolgo eno ali največ dve strani, je torej kratko in enostavno. Sporočilo za medije sestavljajo: � na sredino poravnan naslov, pisava naj bo večja od ostalega sporočila; � poudarjeno uvodno besedilo, ki vsebuje vse bistvene podatke; � glavno besedilo ter; � sklep. Pri vsakem pisanju je dobro slediti tem navodilom: - jasno in fokusirano pisanje, kjer je natančno treba vedeti, kaj želimo sporočiti; - uporabimo naslov, ki bralca pritegne, v uvodnem odstavku pa ga »zadržimo«, da bo bral

naprej; - pri pisanju besedila sledimo narobe obrnjeni piramidi; - ponavljamo novinarski slog, pišemo kratke stavke, uporabljamo živ jezik in smo

pozitivni; - vedno ponovimo dejstva, ki so pomembna za razumevanje zgodbe. K sporočilu za

medije lahko dodamo tudi dodatno gradivo (t. i. press kit); - nikoli ne pišemo v prvi osebi in ne pišemo svojih pogledov ali sklepov, lahko pa

uporabimo izjave drugih, s tem da navedemo kdo je avtor izjave in se o tem dogovorimo z njim;

- imena dvigajo pozornost, zato uporabljamo cela imena. Natančni in jasni moramo biti predvsem pri nazivih;

- sklep ima dvojno funkcijo, saj v njem ponovimo bistvo in dodamo vlogo našega društva v tem (npr. vizijo, poslanstvo, načrte, vlogo);

- pri pisanju za javnosti ne gre za to, kaj je všeč nam, temveč kaj bo zanimivo za prejemnika.

45

Pogosto se je težko odločiti, ali za sporočanje neke vsebine izbrati sporočilo za medije ali pripraviti novinarsko konferenco. Sporočilo za medije pošiljamo v primerih, ko je ključna vsebina jasna in jedrnata ter navadno ne potrebuje dodatnega pojasnjevanja. Kadar se odločamo, katero komunikacijsko orodje izbrati, odloča merilo pomembnosti – vsebini damo večjo težo, če pripravimo novinarsko konferenco, pri čemer pa moramo paziti, da jih ne organiziramo prepogosto.

9.4.2 Novinarska konferenca Dobra novinarska konferenca potrebuje, tako kot vsak dogodek, določene priprave, zato pri organizaciji novinarske konference sledimo naslednjim korakom, ki jih navaja Verčič (prirejeno po Verčič in drugi 2002, 91- 94) : � Izbira dneva: Pri izbiri dneva novinarske konference moramo biti pozorni predvsem na

druge sorodne dogodke, ki jih prireja okolje okrog nas, saj si bi s tem pridobili večji krog novinarjev, katere bi želeli pritegniti. Pomembna je tudi izbira ure za izvedbo novinarske konference, najugodnejši čas bi bil med deseto in trinajsto uro.

� Izbira in oprema prostora: Prostor v katerem bo potekala novinarska konferenca

izberemo vsaj teden v naprej (v kolikor ta ni v našem društvu). Glede na velikost, mora biti skladen s približnim številom udeležencev, seveda ne smemo pozabiti na ustrezno število parkirnih mest, ki morajo biti nekje v bližini lokacije dogodka.

Sam prostor mora dosegati določene standarde, ki bodo pripomogli boljši izvedbi samega dogodka. Ti standardi so naslednji: - govorniška miza, - ozvočenje, - tehnični pripomočki (projektor, računalnik, grafoskop…), - tablice z napisi udeležencev, - osvežilni napitki itd. Če gre za sneman dogodek, poskrbimo promocijski material, logotip društva. Poskrbeti je treba tudi za pogostitev na koncu novinarske konference. � Adrema vsebuje naslednje ključne podatke: - ime; - naslov medija; - ime in priimek novinarja in urednika; - številko telefona in faxa; - ter naslov elektronske pošte.

46

Na novinarsko konferenco povabimo vse novinarje, ki bi jih morebitna tema zanimala, držimo se starega načela »Bolje preveč, kot premalo«.

� Novinarska mapa: Za uvod oziroma podlago povedanemu na novinarski konferenci,

novinarjem pripravimo novinarsko mapo. Nujni sestavni del novinarske mape: - osebna izkaznica društva (osnovni podatki društva); - fotografije govorcev; - pripomočki za novinarje (pisalo, blok, druge »drobne pozornosti«); - aktualno razlagalno gradivo; - aktualno sporočilo za javnost; - promocijske in predstavitvene tiskovine (letaki, zloženke, predstavitvena brošura

društva, letno poročilo idr.). Oblika je odvisna predvsem od sredstev, ki jih imamo zato na voljo. Pomembno je namreč dejstvo, da gre za tako imenovani potrošnji material, ki ga nenehno dajemo v roke novinarjev, zato moramo te zaloge nenehno obnavljati. � Scenarij novinarske konference: Pred novinarsko konferenco pripravimo scenarij, v

katerem najprej določimo govorce in povezovalca. Za tem določimo potek novinarske konference, ki je razčlenjen vsebinsko in časovno. Novinarska konferenca naj bo kratka in jedrnata.

� Priročnik vprašanj in odgovorov: Tehnika vprašanj in odgovorov zajema pripravo

najpogosteje postavljenih in najbolj neprijetnih vprašanj, pripravo in vadbo odgovorov nanje ter zapis urejene celote vprašanj in odgovorov, pogosto v obliki brošure, lahko pa tudi kot avdio ali video kasete (Gruban in drugi 1997, 151).

Priročnik vprašanj in odgovorov pripravimo za različne medijsko zanimive priložnosti (novinarsko, krizno situacijo idr.) � Vabilo za novinarje, ki mora vsebovati: - logotip oziroma glavo društva; - datum pošiljanja; - naslov vabila; - kratek uvodni del, s katerim pojasnimo naslov vabila in navadno navedemo ozadje; - navajanje osrednje teme in morebitnih drugih vsebin, ki bodo predstavljene na

novinarski konferenci; - navedbo govorcev; - kontaktne podatke o osebi, pri kateri je mogoče dobiti dodatne informacije; - če želimo zaradi organizacije novinarske konference dobiti potrditev novinarjev,

navedemo datum in kontaktne podatke za udeležbo na novinarski konferenci. Vabila odpošiljamo tri delovne dni pred novinarsko konferenco.

47

V diplomskem delu sem oblikovala primer vabila za novinarsko konferenco Plesnega društva Step:

V Mariboru, 17. november 2008

Vabilo na novinarsko konferenco

Spoštovani,

vabimo Vas na novinarsko konferenco Plesnega društva Step, ki bo v sredo, 23. novembra 2008 ob 11.00 uri v Kulturnem domu v Dvorjanah (pri Gasilskem domu).

Predstavnica društva, Maja Ruis, bo na novinarski konferenci predstavila novo lokacijo Plesnega društva Step, to je Kulturni dom v Dvorjanah (pri Gasilskem domu).

Lep pozdrav,

Predstavnica društva Maja Ruis

48

� Preverjanje udeležbe: Ker so novinarji prezaposleni, jih pokličemo dva do tri dni pred konferenco in se prepričamo, kdo se je bo udeležil. Tako je potem lažje načrtovati zasedenost prostora in pri organizaciji naslednjih srečanj z novinarji.

Preverjanje udeležbe novinarjev ni nujno. Bolj priporočljivo je, da jih v vabilu zaprosimo, da potrdijo udeležbo na novinarski konferenci (po navadi navedemo elektronski naslov). Pred konferenco lahko pripravimo listo navzočih, kamor se novinarji vpisujejo in naredimo generalko, kjer skupaj odigramo namišljeno novinarsko konferenco in jih usmerjamo, kaj naj povedo in kako. Govorci pregledajo scenarij in se uskladijo, ali so potrebne dopolnitve vsebin ali načina predstavitve. Z vajo zagotovimo, da se govorci v svojih predstavitvah ne bodo ponavljali ali da ne bodo predolgi. � Snemanje: novinarsko konferenco lahko posnamemo, ter z analizo posnetka ugotovimo,

kaj smo storili dobro in kje so še mogoče izboljšave. � Predstavitveni kartončki za govorce: priporočljivo je, da imajo govorci na novinarski

konferenci pred seboj kartončke z imenom in priimkom, sicer pa lahko njihova imena navedemo tudi v gradivu.

� Pogostitev: po novinarski konferenci navadno pripravimo kavo, vodo in sok; ob

posebnih priložnostih je lahko pogostitev tudi drugačna. Predvidimo trajanje do 40 minut – več samo, če organiziramo terensko novinarsko konferenco. Ne pozabimo na vključevanje prevozov, če bodo ti potrebni, ter na morebitne rezervacije prostorov, opreme prostorov in manjše pogostitve.

9.4.3 Intervju

Med intervjujem bodimo pozorni predvsem na naslednje: - pozorno poslušajmo vprašanje; - govorimo razumljivo, izogibajmo se zapletenim izrazom in tujkam; - večkrat poudarimo ključne točke ali najpomembnejša dejstva; - ne začenjamo drugih tem oziroma tem, ki jih novinar ni predvidel; - trditve, za katere menimo, da so neresnične, prijazno zavrnimo; - ne izgubljajmo se v številkah ali statističnih podatkih; - v odgovorih uporabljajmo primere, ki intervju poživijo; - če ne poznamo odgovora na neko vprašanje, ne ugibajmo in se mu ne izogibajmo; - humor vedno popestri pogovor, vendar pa mora biti uporabljen zelo premišljeno; - ko odgovorimo na vprašanje, ne nadaljujemo; - na provokativna vprašanja odgovorimo pozitivno in jasno izrazimo mnenje; - nikoli ne odgovarjamo samo z da ali ne.

49

Po koncu intervjuja ali snemanja izjave novinarji navadno še postavijo kakšno vprašanje, lahko tudi o osebnem mnenju. Pri tem upoštevajmo priporočila tako kot pri »uradnem« delu intervjuja (»off- the-record« ne obstaja).

9.4.4 Izjava

Značilnost izjave je, da je navadno kratka, jedrnata, o točno določeni, navadno aktualni, zadevi. Po navadi imamo zelo malo časa, da se nanjo pripravimo. Prav zato moramo biti v izjavi toliko bolj previdni: izjavimo samo tisto, česar ni treba prej preverjati, iskati informacije, obsežno pojasnjevati ipd. Za izjavo nikoli ni na voljo več kot 25 sekund (po navadi je čas, ki ga imamo na razpolago, še krajši), zato trditev postavimo na sam začetek. Izjavo moramo oblikovati tako, da jo razume vsak, izogibamo se tujkam in pazimo pri strokovnih izrazih. Ponovimo izjavo, če: - smo se zmotili ali nepovezano nizali dejstva; - povedali napačno številko ali ime; - kakšno besedo predolgo iskali; - nismo povedali vsega; - ponavljajte tako dolgo, da boste z izjavo zadovoljni (TV-ekipi se po navadi vedno mudi

in je zelo hitro zadovoljna).

9.5 Izbiranje sponzorjev

Tehnike, ki jih lahko društvo uporablja so:

- pisanje prošenj, naslovljenih na potencialne donatorje in sponzorje; - novim donatorjem in sponzorjem je treba kot dobrodošlico poslati paket z brošuro o

društvu; - z donatorji in sponzorji, z višjim potencialom, stopimo v stik telefonsko ali osebno.

Objave v medijih, višja davčna olajšava, plakati ob posameznih dogodkih so bistveni kriteriji pri odločanju o financiranju dogodka.

Izkoristiti velja tudi domačo spletno stran, kjer bi lahko zainteresirani našli potrebne informacije o društvu, dosedanje donatorje in sponzorje.

50

9.6 Druga orodja obveščanja

9.6.1 Klicni center Z razvojem elektronskih medijev se je spreminjala tudi definicija klicnega centra, toda njen temeljni pomen je ostal isti: gre za to, da stranka vzpostavi povezavo (preko telefona, elektronske pošte, spletne strani, interaktivnega glasovnega odzivnika, telefaksa ali v obliki kratkih (SMS) sporočil preko mobilne telefonije) z določenim centrom (točko, področjem, osebo - operaterjem ali napravo kot je npr. interaktivni glasovni odzivnik) in s tem izrazi določen interes, prošnjo ali zahtevo po informaciji oz. storitvi (What’s a Call Center, 2001). Poznamo: - mobilni telefon (stalna dosegljivost); - stacionarni telefon (omejene ure, dnevi).

9.6.2 Dnevi odprtih vrat in vodeni ogledi Dan odprtih vrat je lahko namenjen družinskim članom zaposlenih, novinarjem, politikom, lokalni skupnosti, potrošnikom, pa tudi šolarjem ali drugim zainteresiranim javnostim.

Dan odprtih vrat je namenjen seznanjanju družbenega okolja o tem, kaj Plesno društvo Step je, kakšno je in kaj počne. Lahko poteka skozi celo leto ali le ob določenih dnevih.

9.6.3 Delavnice Delavnica je eno ali večdnevno srečanje zainteresiranih, na katerem se društvo predstavi in zahvali svojim članom in sponzorjem. V okviru svojega diplomskega dela, sem imela priložnost da pomagam pri organiziranju ene izmed delavnic, ki je bila organizirana po božično- novoletni prireditvi. Pri tem božično - novoletni prireditvi, so me najbolj zmotila obvestila in vabila brez rdeče niti, zato sem se odločila, da bom oblikovala tri primere pisnega obveščanja, ki bi bila bolj primerna za Plesno društvo Step.

51

� Vabilo na božično- novoletna prireditev

V a b i vse ljubitelje plesa in glasbe na

B O Ž I Č N O - N O V O L E T N O P R I R E D I T E V v nedeljo, 21. 12. 2008 s pričetkom ob 17. uri v Kulturnem domu v Dvorjanah

(pri Gasilskem domu). Zvrstilo se bo veliko plesnih in drugih nastopov predvsem otrok in tudi odraslih: hip hop, orientalski plesi, latino in otroški plesi, petje, dramska igra in manjša presenečenja. Po prireditvi pa boste vi dragi starši, sorodniki in prijatelji lahko rajali z vašimi otroci ob božičnih pesmicah.

Prireditev je za VSE brezplačna. VSI OTROCI OBČINE DUPLEK PA STE ISTEGA DNE VABLJENI TUDI NA BREZPLAČNE BOŽIČNE DELAVNICE!!! Pripeljite svoje otroke na kreativne delavnice, prav tako v Kulturnem domu Dvorjane, dne 21.12.2008 ob 9.00 uri do 11:00 ure. Za vse dodatne informacije glede prireditve, delavnic in plesnih tečajev se lahko obrnete kontaktno osebo: Maja Ruis 040 222 066

52

� Prijavnica za nastop na božično- novoletni prireditvi

SSTTAARRŠŠII,, OOTTRROOCCII,, tteettee,, ssttrriiccii,, bbaabbiiccee,, ddeeddkkii iinn vvssii lljjuubbiitteelljjii pplleessaa

VVAABBLLJJEENNII nnaa bboožžiiččnnoo -- nnoovvoolleettnnoo pprriirreeddiitteevv

BBlliižžaajjoo ssee bboožžiiččnnii iinn nnoovvoolleettnnii pprraazznniikkii.. TToo jjee ččaass oobbddaarroovvaannjjaa iinn lleeppiihh ttrreennuuttkkoovv.. SSkkuuppaajj zz oottrrooccii bbii vvaamm,, ddrraaggii ssttaarrššii iinn ssoorrooddnniikkii,, žžeelleellii ppookkaazzaallii kkaajj ppooččnneemmoo vv pprroosstteemm ččaassuu iinn vvaamm ss tteemm ppooddaarriillii nnaaššee ddaarriilloo.. ZZaattoo vvaass vvaabbiimmoo nnaa pprriirreeddiitteevv,, kkii bboo vv

nneeddeelljjoo,, 2211..1122..22000088,, oobb 1177..0000 vv KKuullttuurrnneemm ddoommuu vv DDvvoorrjjaannaahh ((pprrii GGaassiillsskkeemm ddoommuu oozz.. mmeessnniiccii,, ččiissttoo oobb ggllaavvnnii cceessttii))..

NNaassttooppaallii bbooddoo VVSSII oottrrooccii,, kkii lleettooššnnjjee ššoollsskkoo lleettoo pplleeššeejjoo zz nnaammii iinn nnaaššii mmllaaddii tteerr mmaannjj mmllaaddii pprriijjaatteelljjii pplleessaallccii,, iiggrraallccii,, ppeevvccii……

VVSSTTOOPP BBOO ZZAA VVSSEE BBRREEZZPPLLAAČČEENN..

ZZaa llaažžjjoo oorrggaanniizzaacciijjoo pprriirreeddiittvvee ppaa vvaass pprroossiimmoo,, ddaa iizzppoollnniittee ssppooddnnjjii oobbrraazzeecc vvssii ttiissttii,,

kkaatteerriihh oottrrooccii bbooddoo llaahhkkoo pprriiššllii nnaa nnaassttoopp..

NNaajjlleeppššee ssee vvaamm zzaahhvvaalljjuujjeemmoo zzaa iizzppoollnnjjeennoo pprriijjaavvnniiccoo iinn vvaamm žžeelliimmoo lleeppee pprraazznniikkee.. ZZaa vvssee ddooddaattnnee iinnffoorrmmaacciijjee ssmmoo vvaamm nnaa vvoolljjoo nnaa tteell.. šštteevviillkkii:: 004400 222222 006666 PPrreeddssttaavvnniiccaa ddrruuššttvvaa:: MMaajjaa RRuuiiss

53

OOddddaattii nnaajjkkaassnneejjee ddoo 1100..1122..22000088 nnaa pplleessnnii vvaajjii..

��__ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ INFORMATIVNA PRIJAVNICA ZA NASTOP 21.12.2008 Plesno društvo Step, s korakom se vse začne IME IN PRIIMEK: ________________________________ OSNOVNA ŠOLA: ________________________________ TEL. ŠT. starša: ________________________________ DATUM ROJSTVA: ________________________________ E-MAIL: ________________________________ PODPIS STARŠA: ________________________________ Podpisana prijavnica in podatki na njej se bodo uporabili le za ta nastop.

��__ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ ZZjjuuttrraajj,, iisstteeggaa ddnnee iinn vv iisstteemm pprroossttoorruu,, ppaa bboo ppootteekkaallaa ttuuddii ggeenneerraallkkaa zzaa vvssee nnaassttooppaajjooččee oottrrookkee.. ZZaattoo vvaass vvlljjuuddnnoo pprroossiimmoo,, ddaa pprriippeelljjeettee ssvvoojjeeggaa oottrrookkaa oobb 99::0000 uurrii,, ddaa bboommoo llaahhkkoo zzvvaaddiillii pplleessee,, kkii jjiihh ppooppoollddnnee nnaassttooppaammoo.. TTaakkoo ssee bbooddoo oottrrooccii pprriivvaaddiillii nnaa pprroossttoorr.. OOttrrookkee bboossttee llaahhkkoo bbrreezz sskkrrbbii ppuussttiillii vv nnaaššeemm vvaarrssttvvuu,, ssaajj bbooddoo mmeedd ggeenneerraallkkoo ppootteekkaallee uussttvvaarrjjaallnnee ddeellaavvnniiccee ppoodd vvooddssttvvoomm aanniimmaattoorrkk,, kkjjeerr ssii bbooddoo kkrraajjššaallii ččaass iinn iizzddeellaallii kkaajj lleeppeeggaa.. LLaahhkkoo ppaa pprriippeelljjeettee ttuuddii bbrraattccee iinn sseessttrriiccee iinn zz nnjjiimmii iizzddeellaattee kkaajj uuppoorraabbnneeggaa ššee VVii,, ddrraaggii ssttaarrššii.. DDeellaavvnniiccee ssoo bbrreezzppllaaččnnee.. TToo bboo ttrraajjaalloo ddoo 1111::0000 uurree,, ttaakkrraatt ddvviiggnneettee oottrrookkee oozz.. ssee ddeellaavvnniiccee iinn ggeenneerraallkkaa kkoonnččaajjoo.. PPooppoollddnnee jjee ppoottrreebbnnoo pprriippeelljjaattii oottrrookkee nnaa nnaassttoopp nnaajjkkaassnneejjee ddoo 1166::4400..

54

� Obvestilo za starše o nastopu

Dragi starši, vsi smo že zelo nestrpni in v pričakovanju bližajočega se nastopa. Rada bi vas samo spomnila na nekatere pomembne stvari. Otroci naj bodo v nedeljo v Kulturnem domu Dvorjane najkasneje ob 16:40. Zraven naj imajo COPATE ali obutev, ki je ne nosijo zdaj zunaj. Prav tako vas prosim, da jim zraven prinesete zimsko kapico bilo kakšne barve, ker jo potrebujejo za izvedbo enega od plesov (lahko je tudi božična kapica, če jo imate). Priporočam vam, da na kapico na kak listek napišete otrokovo ime, da ne bi prišlo do zamenjave. Naj vas še spomnim, kako naj bodo oblečeni: PUNCE: bele majčke, temne nogavičke in temna krilca ali temne hlače FANTJE: bela majčka, svetle hlače. Prav tako ne pozabiti na generalko, ki je za vse otroke zjutraj isti dan in v istem prostoru od 9:00 do 11:00. V kolikor je le mogoče, bi vas prosila, da otroke pripeljete na generalko. Ob istem času bodo tudi potekale brezplačne delavnice, katere so v prvi meri namenjene prav vašim otrokom. V SREDO, 24.12.2008 pa plesne vaje odpadejo, saj imajo na šoli božično rajanje. Upam pa, da nam bodo učiteljice dovolile, da bodo otroci nastopali s plesi, ki jih znajo. Lep praznični pozdrav Predstavnica društva Maja Ruis 040 222 066

55

9.6.4 Orodja obveščanja v tiskani obliki Tiskani mediji vključujejo oglaševanje prek različnih tiskovin. To so: oglasi, kuponi, napisi, vabila, objave, posredno preko reportaž in intervjujev. Poleg vabil, prijavnic in obrazcev, ki sem jih opisala s primeri v prejšnjih poglavjih in različnih ponudb, ki jih bom opisala v naslednjem podpoglavju, sta za Plesno društvo Step primerna tudi: � hišni časopis; časopis društva mora bit zanimiv, člane mora obveščati o vsem

pomembnejšem poslovnem dogajanju, hkrati pa mora obveščat zunanjo javnost (Osredečki 1994, 27);

� oglasna deska; oglasna deska je orodje organizacijskega komuniciranja, ki članom

omogoča hitro medsebojno obveščanje o pomembnih zadevah (Gruban in drugi 1997, 144). Oglasne deske/ informacijski panoji morajo biti pravilno razporejene, urejevane in pregledne. So zelo poceni in omogočajo rabo tudi za manjše skupine.

9.6.4.1 Ponudba

V tem podpoglavju sem oblikovala primera ponudbe, ki bi jo lahko razpošiljali po Osnovnih šolah in vrtcih, kjer bi prosili za prostor primeren za plesni tečaj (telovadnica, večji razred…) za zamenjavo cenejšemu plesnemu izobraževanju otrok in mladostnikov na šoli in predšolskih otrok v vrtcu.

56

a) Ponudba za Osnovne šole

OŠ Primer Naveršnikova 7 2000 Maribor PPlleessnnoo ddrruuššttvvoo SStteepp PPrruuššnniikkoovvaa 3388 22000000 MMaarriibboorr »»OOttrrooccii iinn mmllaaddoossttnniikkii nnaajjddeejjoo ppoosseebbnnoo zzaaddoovvoolljjssttvvoo vv pplleessuu,, kkaajjttii mmnnooggii mmeedd nnjjiimmii ooddkkrriijjeejjoo vv nnjjeemm ppoott zzaa oossvvoobbooddiitteevv ssvvoojjiihh ččuusstteevv iinn oobbččuuttiijj,, kkii bbii jjiihh ss ppoommooččjjoo bbeesseedd ssiicceerr tteežžkkoo sspprraavviillii nnaa ppoovvrrššjjee..«« ((ZZaaggoorrcc MM..,, PPlleess-- uussttvvaarrjjaannjjee zz ggiibboomm,, LLjjuubblljjaannaa 11999922.. ssttrraann 1188.. )) Plesno društvo Step je društvo, ki je nastalo z veliko željo ter voljo, in je društvo v katerem se srečujejo veselje do plesa, predanost in ljubezen do otrok. Otroci so krasna bitja, polna idej, norih zamisli in prekomerne energije. Ples je druženje, ki obudi veliko smeha, veselja, sreče ter zadovoljstva. Vse to in še mnogo več bi radi omogočili prav otrokom na Vaši osnovni šoli. Naš namen je otroke seznaniti s plesom, jim omogočiti svobodo v gibalnem izražanju, jih spodbuditi k ustvarjalnosti ter jih naučiti dela v skupini in sprejemanja sočloveka. Otrok si bo ob tem pridobival občutek za prostor, ritem in orientacijo, razvijal bo koordinacijo in motoriko ter krepil delovanje srca, pljuč in ožilja. Nikoli se ne ve, morda pa prav otrok iz Vaše osnovne šole v plesu uvidi nekaj, kar ga izjemno osrečuje ter mu daje moč in željo po tem, da postane odličen plesalec. PPOONNUUDDBBAA Zavedamo se, da so otroci in njihovi starši v današnjem času vedno bolj obremenjeni. Prav zaradi tega želimo razbremeniti starše ter omogočiti otrokom plesne vaje na šoli. V ta namen bi Vas vljudno prosili, da nam odstopite prostor primeren za plesni tečaj (telovadnica, večji razred…) po dogovorjenem terminu. S tem boste tudi Vi pripomogli k dostopnejšemu in cenejšemu plesnemu izobraževanju otrok in mladostnikov na vaši šoli. Ob uresničitvi prav tega, bodo otroci z veseljem zaplesali tudi na Vaših šolskih prireditvah. Zagotavljamo Vam, da se bo z Vašimi otroci ukvarjal izkušen in poučen kader. Le tega pa sestavljajo ljudje, ki svoje delo opravljajo s srcem.

57

PPrraavv ttaakkoo ppoonnuujjaammoo ssttaarrššeemm ššee ppoosseebbnnee uuggooddnnoossttii::

� plačevanje tečajev bo potekalo pretežno preko položnic oz. po dogovoru; � popust za drugega otroka iste družine 2€, za tretjega 4€ itd; � 20% popust za tečaje odraslih - za starše vpisanih otrok. Otroci vseh plesnih skupin se bodo ob koncu leta predstavili na tradicionalnem brezplačnem PIKNIKU DOBRE VOLJE, kjer bodo nastopali tudi učenci drugih šol, s katerimi je plesno društvo Step v tekočem letu sodelovalo. …s korakom se vse začne, so besede, ki povedo veliko. Nam plesalcem povedo, da je potrebno plesne korake osvajati postopoma. Prav iz tega razloga bi želeli otroke vaše šole razdeliti v skupine glede na razred, ki ga obiskujejo. Tako bodo plesni koraki in koreografije poleg želja otrok prilagojene tudi njihovi starosti. IIZZVVAAJJAANNJJEE PPLLEESSNNIIHH VVAAJJ PPOO SSTTAARROOSSTTNNIIHH SSKKUUPPIINNAAHH 11.. →→ 33.. RRAAZZRREEDD Otroci te starostne skupine ob glasbi najraje ustvarjajo in plešejo »po svoje«, torej tako kot glasbo začutijo. So polni zamisli in imajo ogromno energije. Velika večina izmed njih se skozi ples poistoveti z zvezdami iz videospotov, ki jih gledajo na televiziji in tako postanejo zvezde tudi sami. Malim plesalcem bomo v veliki meri prepustili, da občutijo svobodo v plesno-gibalnem izražanju ter jih hkrati naučili osnovne korake plesnih tehnik. Tako bodo v sestavljenih koreografijah njim znanih izvajalcev osvajali hip-hop, pop in latino gibe. 44.. →→ 66.. RRAAZZRREEDD Mali najstniki so v tem obdobju precej sramežljivi. Neradi se izpostavljajo, vendar hočejo, da jih drugi opazijo in pohvalijo. Tako se bomo trudili z njimi vzpostaviti prijateljski odnos, v katerem pa bo seveda vidno kdo je učitelj in kdo učenec. Prilagajali se bomo njihovim željam, plesnemu okusu ter jih vzpodbujali, da tudi sami v skupinah sestavijo kakšen del koreografije. Tako se bodo povezali z vrstniki, se naučili timskega ustvarjanja in delili mnenja. Koraki in gibi bodo zahtevnejši kot v prvi starostni skupini, poudarek pa bo na hip-hop stilu, ki je dandanes med otroci najbolj priljubljena plesna zvrst. 77.. →→ 99.. RRAAZZRREEDD Otroci so v tem starostnem obdobju pravi pubertetniki. Njihove želje po tem, kar si zares želijo in jih veseli se spreminjajo iz dneva v dan. Zatorej se bomo trudili, da bodo plesne vaje tista prava in najboljša stvar, ki se poraja v njihovih mislih. Naš cilj je, da se otroci med seboj začutijo kot skupina in dober tim ter delujejo kot eno. Tako bodo tudi koreografije dobile svoj smisel in vsak izmed otrok, ki bo del skupine bo vanjo prispeval svoj delež.

58

1. → 3. RAZRED

4. → 6. RAZRED

7. → 9. RAZRED

CCEENNAA nnaa mmeesseecc 1144 EEUURR 1188 EEUURR 1188 EEUURR TTRRAAJJAANNJJEE 4455 mmiinn 9900 mmiinn 9900 mmiinn Opomba: vse vaje bodo potekale 1 krat na teden - 4 krat na mesec. Odpadle vaje se bodo nadomeščale po dogovoru. Najmanjše število otrok za izveden tečaj je 5 v vsaj eni starostni skupini, te pa je možno združiti v 2 starostni skupini: od 1. do 5. razreda in od 6. do 9. razreda. ŠŠOOLLSSKKII PPLLEESSNNII FFEESSTTIIVVAALL Šolski plesni festival je oblika plesnega izobraževanja , ki jo organizira Plesna zveza Slovenije. Prireditelj Šolskega plesnega festivala je Ministrstvo za šport Republike Slovenije, ki poteka v okviru šolskih športnih tekmovanj Zavoda za šport Republike Slovenije. Otroci Osnovnih šol, ki se udeležijo Šolskega plesnega festivala so razdeljeni v tri skupine. Od 1 do 3 razreda, 4 do 6 in od 7 do 9 razreda. Vse skupine tekmujejo v šestih plesnih disciplinah in sicer v Hip Hop-u, Pop-u in Latinu kot posamezniki ter v Ča-ča-ča, Swingu in Angleškemu valčku v parih. Vse koreografije so sestavljene v naprej pod taktirko Plesne zveze in so za vse otroke enake. Otroci se pod vodstvom plesnega učitelja/učiteljice naučijo vseh šest plesov, nato pa sledi tekmovanje. Otroci od 1 do 3 razreda tekmujejo med seboj le v okviru šole, torej gre za šolsko tekmovanje, otroci od 4 do 6 razreda tekmujejo najprej v šoli, nato pa se 6 najboljših posameznikov in 3 pari uvrstijo na občinsko tekmovanje. Tukaj se srečajo z vrstniki iz drugih šol in imajo možnost osvojiti medaljo. Za otroke od 7 do 9 razreda je potek priprav in tekmovanja enak, le da imajo z razliko od prejšnje razredne stopnje možnost, da se iz občinskega tekmovanja udeležijo še državnega tekmovanja. Z veseljem lahko povemo, da je v projekt vključenih vsako leto več šol in v lanskem letu je sodelovalo 140 osnovnih in 40 srednjih šol iz cele Slovenije. Plesno društvo Step je lansko leto s plesalci doseglo na tem festivalu odlične rezultate. Najbolj veseli smo bili skupnega drugega mesta med enajstimi šolami, eden od učencev pa je dosegel odlično 6 mesto med 64 plesalci. Želimo, da bi se prihajajoče plesno leto lahko z nami veselili tudi vi in vaši učenci. Prvotna ideja Šolskega plesnega festivala je bila, da bi bil ples dostopen in s tem brezplačen za vse otroke. Prav iz tega razloga vam ponujamo možnost, da kot šola to otrokom omogočite ali pa po drugi strani vašim otrokom to ponudite po sprejemljivi ceni. Plesne priprave potekajo približno 3 mesece in sicer 4 vaje na mesec po 120 min.

59

CENIK: V primeru, da šola krije stroške:

• 10 EUR za 60 min na tečaj

V primeru, da posameznik krije stroške (otrok):

• 20 EUR na mesec za 4 vaje po 120 min. KKaajj vvaamm ppoonnuujjaammoo vv pprriimmeerruu,, ddaa ssee ooddllooččiittee zzaa nnaass?? � brezplačno animacijsko-plesno predstavitev društva vsem otrokom po starostnih

skupinah 1. teden v mesecu oktobru; � 20% popust pri plesnih tečajih za odrasle za vse zaposlene na vaši šoli; � nastope otrok iz vaše šole, ki bodo plesali pri plesnem društvu, na vaših šolskih

prireditvah; � brezplačno organizacijo ali pomoč pri organizaciji pri tematskih šolskih prireditvah

(npr. Božično rajanje, Dan žena in materinski dan, Velikonočni zajček, Zaključek šolskega leta…);

� in še kaj. VVssee ttoo ppoo ddooggoovvoorruu zz vvaammii.. PPrraavv ttaakkoo ppaa ssmmoo ooddpprrttii zzaa vvssee iiddeejjee iinn pprreeddllooggee ttuuddii iizz vvaaššee ssttrraannii.. NNAAŠŠ CCIILLJJ JJEE::

VVSSEEMM OOTTRROOKKOOMM OOMMOOGGOOČČIITTII PPLLEESSNNOO IIZZOOBBRRAAŽŽEEVVAANNJJEE

KKoonnttaakkttnnaa oosseebbaa:: MMaajjaa RRuuiiss 004400 222222 006666 ddrruussttvvoosstteepp@@ggmmaaiill..ccoomm

60

b) Ponudba za predšolske otroke

Vrtec Primer Naveršnikova 7 2000 Maribor PPlleessnnoo ddrruuššttvvoo SStteepp PPrruuššnniikkoovvaa 3388 2000 Maribor OOttrrooccii iinn mmllaaddoossttnniikkii nnaajjddeejjoo ppoosseebbnnoo zzaaddoovvoolljjssttvvoo vv pplleessuu,, kkaajjttii mmnnooggii mmeedd nnjjiimmii ooddkkrriijjeejjoo vv nnjjeemm ppoott zzaa oossvvoobbooddiitteevv ssvvoojjiihh ččuusstteevv iinn oobbččuuttiijj,, kkii bbii jjiihh ss ppoommooččjjoo bbeesseedd ssiicceerr tteežžkkoo sspprraavviillii nnaa ppoovvrrššjjee..«« ((ZZaaggoorrcc MM..,, PPlleess-- uussttvvaarrjjaannjjee zz ggiibboomm,, LLjjuubblljjaannaa 11999922.. ssttrraann 1188.. )) Plesno društvo Step je društvo, ki je nastalo z veliko željo ter voljo, in je društvo v katerem se srečujejo veselje do plesa, predanost in ljubezen do otrok. Otroci so krasna bitja, polna idej, norih zamisli in prekomerne energije. Ples je druženje, ki obudi veliko smeha, veselja, sreče ter zadovoljstva. Vse to in še mnogo več bi radi omogočili prav otrokom v Vašem vrtcu. Naš namen je otroke seznaniti s plesom, jim omogočiti svobodo v gibalnem izražanju, jih spodbuditi k ustvarjalnosti ter jih naučiti dela v skupini in sprejemanja sočloveka. Otrok si bo ob tem pridobival občutek za prostor, ritem in orientacijo, razvijal bo koordinacijo in motoriko ter krepil delovanje srca, pljuč in ožilja. PPOONNUUDDBBAA Zavedamo se, da so otroci in njihovi starši v današnjem času vedno bolj obremenjeni. Prav zaradi tega želimo razbremeniti starše ter omogočiti otrokom plesne vaje v vrtcu. V ta namen bi Vas vljudno prosili, da nam odstopite prostor primeren za plesni tečaj (telovadnica, večja igralnica…) po dogovorjenem terminu. S tem boste tudi Vi pripomogli k dostopnejšemu in cenejšemu plesnemu izobraževanju otrok v vašem vrtcu. Ob uresničitvi prav tega, bodo otroci z veseljem zaplesali tudi na Vaših prireditvah. Zagotavljamo Vam, da se bo z Vašimi otroci ukvarjal izkušen in poučen kader. Le tega pa sestavljajo ljudje, ki svoje delo opravljajo s srcem.

61

PPrraavv ttaakkoo ppoonnuujjaammoo ssttaarrššeemm ššee ppoosseebbnnee uuggooddnnoossttii::

� plačevanje tečajev bo potekalo preko položnic; � popust za drugega otroka iste družine 2€, za tretjega 4€ itd; � 20% popust za tečaje odraslih - za starše vpisanih otrok. Otroci vseh plesnih skupin se bodo ob koncu leta predstavili na tradicionalnem brezplačnem PIKNIKU DOBRE VOLJE, kjer bodo nastopali tudi učenci drugih vrtcev in šol, s katerimi je plesno društvo Step v tekočem letu sodelovalo. TEČAJ ZA PREDŠOLSKE OTROKE Otrokom na tej stopnji bomo omogočili, da svoje misli in čustva izražajo svobodno. Spodbujali jih bomo k ustvarjalnosti ter k svobodnemu gibanju na ritem in glasbo. Otroci bodo plesali na instrumentalno glasbo in otroške pesmi, ki predvsem posnemajo naravne pojave, živali, predmete (žabice, pingvini, jesensko listje…), prav tako pa bodo plesali na njim znane pesmi slovenskih izvajalcev. Celotno obdobje bo razdeljeno na tri semestre plesnih uric. Po vsakem trimesečju bodo imeli otroci priložnost pokazat staršem, kaj vse so se naučili. PREDŠOLSKI OTROCI

CCEENNAA nnaa mmeesseecc 1144 EEUURR

TTRRAAJJAANNJJEE 4455 mmiinn

Opomba: vse vaje bodo potekale 1 krat na teden - 4 krat na mesec. Odpadle vaje se bodo nadomeščale po dogovoru. Najmanjše število otrok za izveden tečaj je 5. KKaajj vvaamm ppoonnuujjaammoo vv pprriimmeerruu,, ddaa ssee ooddllooččiittee zzaa nnaass?? � brezplačno animacijsko-plesno predstavitev društva vsem otrokom; � 20% popust pri plesnih tečajih za odrasle za vse zaposlene na vaši šoli; � otroci, ki bodo plesali z nami, bodo na vašo željo plesali tudi na vaših prireditvah � in še kaj. VVssee ttoo ppoo ddooggoovvoorruu zz vvaammii.. PPrraavv ttaakkoo ppaa ssmmoo ooddpprrttii zzaa vvssee iiddeejjee iinn pprreeddllooggee ttuuddii iizz vvaaššee ssttrraannii.. NNAAŠŠ CCIILLJJ JJEE:: VVSSEEMM OOTTRROOKKOOMM OOMMOOGGOOČČIITTII PPLLEESSNNOO IIZZOOBBRRAAŽŽEEVVAANNJJEE.. KKoonnttaakkttnnaa oosseebbaa:: MMaajjaa RRuuiiss 004400 222222 006666 ddrruussttvvoosstteepp@@ggmmaaiill..ccoomm

62

9.6 Krizno komuniciranje v Plesnem društvu Step

Največji problem kriznih situacij je, da jih ni mogoče načrtovati. Jih pa lahko predvidimo in se že prej pripravimo nanje, kar nam močno olajša ukrepanje na področju odnosov z mediji in drugimi javnostmi. Prav tako je zelo pomembno, da znamo pravočasno in predvsem pravilno oceniti, kdaj lahko nastale razmere štejemo za krizne. Ko so razmere tako resne, da jih dejansko lahko označimo za krizo, je pomembno zlasti naslednje, da: - ne podcenjujemo pomena dogodkov; - k reševanju ne pristopamo nepripravljeno in neorganizirano; - se ne odzivamo s čustvi namesto z razumom; - ne ravnamo v nasprotju s tistim, kar sicer komuniciramo. Ko krizne okoliščine dejansko nastopijo, ravnamo enako kot pri komuniciranju v sicer mirnejših razmerah. Pripravimo ustrezen načrt za ukrepanje v kriznih situacijah (pri tem nam lahko pomagajo že predhodno pripravljeni načrti). Načrt mora biti kratek, jedrnat in prožen ter mora vsebovati: - opis nalog članov društva; - povzetek načinov postopanja po krizi; - imena in opis odgovornih članov, ki bodo imeli glavno vlogo, ko nastopi kriza; - seznam različnih tipov sporočil v času krize; - razpoložljive vire in način njihove uporabe; - seznam medijev z imeni novinarjev, informacije o društvu (poslanstvo, zgodovina,

dejavnost, vodstvo) in - drugo (kratka navodila za komuniciranje: hitra odzivnost, izbor govorca, odnosa z

mediji in zaposlenimi, omejevanje krize itd.). Pomembno pa je, da krizo vedno rešujemo tam, kjer je nastala, ne pa od daleč, kajti v takih primerih je zelo pomembna osebna komunikacija.

63

SKLEP Uspešno poslovanje pomeni hkrati tudi uspešno sporazumevanje, samo vzpostavljanje odnosov pa je nujno za ustvarjanje dodatne vrednosti. Tako je vzpostavitev komunikacijskega stika osnova za razvijanje poslovnega uspeha. Komunikacija v društvu je izjemno pomembna za spoznavanje in razumevanje ključnih javnostih, prav tako pa tudi v vse pomembnejšem sodelovanju med različnimi organizacijami (ostala društva, Plesna zveza). Eno izmed ključnih pravil v komuniciranju je, da z eno komunikacijsko aktivnostjo ne moremo vključiti vseh javnosti, ampak moramo načrtovati kombinacijo različnih aktivnosti, namenjenih različnim javnostim, s čimer bo naše komuniciranje učinkovitejše. V svojem delu sem tako izpostavila predlog za novo, izboljšano komuniciranje v Plesnem društvu Step, ki se je v preteklosti izkazalo kot ena glavnih pomanjkljivosti. S predlogom komunikacijskega priročnika želim vzpostaviti pravo komunikacijo tako med novimi sodelavci in člani kot tudi med tistimi, ki jim je trenutna situacija še nepoznana in potrebujejo napotke o tem, kakšna so komunikacijska pričakovanja društva. Člani društva so torej tisti, ki bodo nastali komunikacijski priročnik brali in uporabljali v situacijah, ko bodo za rešitev problemov potrebovali pomoč ali nasvet, in oni bodo tisti, ki ga bodo po potrebi dopolnili in ocenili.

64

POVZETEK V Sloveniji je veliko društev, ki razvijajo različne dejavnosti in iščejo mnoge talente med nami. Ta društva se srečujejo z velikim problemom, to je nerazpoznavnost, podobnost in neizvirnost. Ta problem jim povzroča predvsem neznanje iz poslovnega komuniciranja. V svojem delu sem tako izpostavila predlog za novo, izboljšano komuniciranje v Plesnem društvu Step, ki se je v preteklosti izkazalo kot ena glavnih pomanjkljivosti. Zajela sem področje poslovnega komuniciranja, ki je za društvo zelo pomembno, saj lahko z dobro organiziranostjo komuniciranja pridobijo veliko konkurenčno prednost pred ostalimi društvi. Teoretičen del vsebuje vsebine osnove poslovnega komuniciranja, oblikovanje celotnega komunikacijskega programa, oglaševanje, odnosi z javnostmi, sponzoriranje, krizno komuniciranje in opis Plesnega društva Step. Praktičen del zajema priročnik komuniciranja za Plesno društvo Step. Ključne besede: priročnik, društvo, poslovno komuniciranje, javnosti, mediji, delavnica, ponudba.

65

ABSTRACT In Slovenia there are a lot of clubs which develope various activities and search for talents amog us. This clubs are encountering a big problem with unrecognizablity, resemblance and the lack of originality. This problem is caused by the ignorance of business communications. In my work I exposed a proposition for a new improved communications in the Dance club Step, which in the past showed to be the main defectivness. I incorporated the the field of business communications which is very important for the club because with good organized communications it can gain a big competitional advantage over other clubs. The teoretical part contains the fundamentals of business communications, formation of a complete communications program, advertising, public relations, sponsoring, crisis communications and the description of Dance club Step. The practical part incorporates the communicational manual for Dance club Step. Key words: manual, club, business communications, public, media, workshop, offer.

66

VIRI IN LITERATURA

� Berlogar, Janko. 1999. Organizacijsko komuniciranje: od konfliktov do skupnega

pomena. Ljubljana: Gospodarski vestnik. � Carnegie, Dale. 2004. Kako se naučiti javno nastopati in govoriti. Ljubljana: Mladinska

knjiga. � Grabnar, Boris. 1991. Retorika za vsakogar. Ljubljana: Državna založba Slovenije. � Gruban, Brane, Dejan Verčič in Franci Zavrl. 1997. Pristop k odnosom z javnostmi.

Ljubljana: Pristop. � Grunig, James E. in Todd Hunt. 1984. Managing public relations. Philadelphia (etc.):

Harcourt Brace Jovanovich College. � Kavčič, Bogdan. 2000. Poslovno komuniciranje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. � Kotler, Philip. 1998. Marketing management - Trženjsko upravljanje: analiza,

načrtovanje, izvajanje in nadzor. Ljubljana: Slovenska knjiga. � Možina, Stane in Jože Florjančič. 1986. Ustvarjalno komuniciranje in informiranje v

organizaciji združenega dela. Kranj: Moderna organizacija. � Možina, Stane, Mitja I. Tavčar in Ana Nuša Kneževič. 1995 Poslovno komuniciranje.

Maribor: Obzorja. � Možina, Stane in Damjan Janez. 1996. Poslovno komuniciranje. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta. � Možina, Stane, Mitja I. Tavčar, Nada Zupan, Ana Nuša Kneževič. 2004. Poslovno

komuniciranje: Evropskih razsežnosti Maribor: Obzorja. � Novak, Božidar. 2000. Krizno komuniciranje in upravljanje nevarnosti: priročnik za

krizne odnose z javnostmi v praksi. Ljubljana: Gospodarski vestnik. � Osojnik, Mojca. 2002. Skrivnosti elektronskega poslovanja: priročnik za mala in velika

podjetja. Ljubljana:Gospodarska zbornica Slovenije. � Osredečki, Eduard. 1994. Nova kultura poslovnega komuniciranja. Poslovni bonton:

Oziris. � Potočnik, Vekoslav. 2002. Temelji trženja s primeri iz prakse. Ljubljana: Gospodarski

vestnik. � Regester, Michael in Judy Larkin 1997. Risk issues and crisis management : a casebook

of best practice. London : Kogan Page : The Institute of Public Relations, cop. � Repovš, Jernej. 1995. Kako nastaja in deluje učinkovita, tržno usmerjena celostna

grafična podoba kot del simbolnega identitetnega sistema organizacij. Ljubljana: Studio Marketing.

� Rozman, Rudi, Jure Kovač in Franc Koletnik. 1993. Management. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

� Seitel, Paul F. 1998. The practise of Public Relations. New Jersey: Prentice Hall. � Srića, Velimir. 1994. Inventivni menedžer. Zagreb: Croman: MEP Consult. � Škerlep, Andrej. 1998. Veščina razreševanja interesnih konfliktov in elokventne

artikulacije organizacijskega diskurza. Teorija in praksa. � Šugman, Rajko. 1995. Športna prireditev. Ljubljana: Fakulteta za šport. Inštitut za šport. � Šugman, Rajko, Jakob Bednarik in Borut Kolarič. 2002. Športni menedžment.

Ljubljana: Fakulteta za šport. Inštitut za šport. � Verčič, Dejan, Franci Zavrl in Petja Rijavec. 2002 Odnosi z mediji. Ljubljana: GV

založba.

67

� Zagorc, Meta. 1997. Ples: ustvarjanje z gibom. Ljubljana: Fakulteta za šport. � Završnik, Bruno in Damijan Mumel. 2003. Marketinško komuniciranje. Maribor:

Poslovno- ekonomska fakulteta. � Zidar-Gale, Tatjana. 2005. Medsebojno komuniciranje na delovnem mestu: z osebnimi

spremembami do boljših medosebnih odnosov. Ljubljana: Gv izobraževanje. � Žižmond, Egon. Kako nastane pisno delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

68

VIRI

1. What's a Call Center. 2001. [online]. URL: http://www.callcenterops.com [16.4.2001]. 2. Wikipedia.2008. [online]. URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/MySpace [26.9.2008].

69

SEZNAM SLIK, TABEL IN ENAČB SEZNAM SLIK: Slika 1: Primer logotipa za Plesno društvo Step.......................................................................39 SEZNAM TABEL: Tabela 1: Prikaz osebne izkaznice Plesnega društva Step v tabeli...........................................41

70

71