Leto X Številka 68 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Februar 2004Leto X Številka 68 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Februar 2004

FOTO: Robi HorvatFOTO: Robi Horvat

NESREČA V SLOVENSKI BISTRICI NESREČA V SLOVENSKI BISTRICI

PREDSTAVLJAMO VAŠO DRUGO STRANRPREDSTAVLJAMO VAŠO DRUGO STRANR

PZAKON O DELOVNIH RAZNERJIH V. DelPZAKON O DELOVNIH RAZNERJIH V. Del

DOGAJANJA V OBMOČNIH ODBORIHDOGAJANJA V OBMOČNIH ODBORIH

ZA DESET MINUT PREUTRUJENIZA DESET MINUT PREUTRUJENI

KazaloSTRAN 3Za deset minut preutrujeni

STRAN 4Iztirjenje v Slovenski Bistrici

STRAN 5Potniška služba - biser

STRAN 7NNNP - Zima 2003/04

STRAN 8Skrb za potnike

STRAN 9, 10, 11Johny

STRAN 12, 13, 14Dogajanja v OO

STRAN 15Drugačen pogled

STRAN 16, 17Planinski kotiček

STRAN 18, 19Zanimivosti, Razno

UREDNIKOV UVODNIK

Spoštovani zvesti bralci časopisa Prometnik,

pred Vami je prva letošnja številka časopisa, ki se po svoji vsebini ne razlikuje od dosedanjih. Pa vendar bi Vas želel opozoriti na nekatere malenkosti, s katerimi Vam želimo ta časopis še bolj približati in ga aktualizirati. Ena od glavnih rdečih niti, ki jo nameravamo uvesti, je rubrika o Vas, članicah in članih, ki ste del železniškega vsakdana, poleg tega pa ste aktivni in dejavni še na kakšnem drugem področju. Lahko je to kultura, šport, politika (zakaj pa ne?) ali katerakoli druga ne železničarska dejavnost, po kateri Vas morda poznajo samo najtesnejši sodelavci. Vašo predanost tudi drugačnim aktivnostim želimo obelodaniti. Zato so dobrodošli vsi Vaši predlogi, ideje in namigi. Iščemo Vas med nami. Morda se med Vami skriva kakšen talent, kdo, ki bi želel sodelovati pri nastajanju tega časopisa, pa ga nismo povabili k sodelovanju, morda imate samo predlog za kakšen prispevek, pa Vam manjka korajže? Veseli bomo vsakršne izvirne ideje ali povabila, najsi bo o težavah ali o bolj veselih dogodkih. Nič nas ne ustavi, preverjeno se spotaknemo ob vse in tudi javno pohvalimo, če je le kje kaj. Predlogi o novih predpisih, načinu in vsebini rednega mesečnega šolanja, kvaliteti in namenu ter vsebinski prilagojenosti delovanja sistema ISSŽ ter pokrivanju pisanja na papir z uporabo in prenosom podatkov po ISSŽ, vse to so bodoče teme, za katere Vas želimo zainteresirati. Prav tako želimo v teh časih raznih resnejših sporov ponuditi nasvete našega pravnika, če bo le možno. Z vprašanji na dan! Kmalu si obetamo tudi posodobitev fotoaparata, tako da bodo fotografije še nazornejše in tudi estetsko bolj dovršene. Trudimo se tudi, da bi razpošiljanje časopisa doseglo vse zainteresirane, saj smo ponosni, da nas berejo tudi naši sodelavci iz partnerskih sindikalnih vrst in še kje. Če imate kakšne posebne želje, Vam jih uresničimo, pobuda pa mora biti Vaša. Tokratna številka predstavlja prerez dogajanja ob zelo hudi nesreči v Slovenski Bistrici, ki je na srečo minila brez človeških žrtev. Kot prvega v vrsti predstavljenih Vam predstavljamo vlakovnega odpravnika in alpinista, kar samo potrjuje, da so železničarji veliki ljubitelji narave. Žal pa mimo težav s potniškim prometom ne moremo. Prispevki opisujejo stanje in dogajanje, kljub svoji šaljivosti pa opozarjajo na resnost ter nemoč in hkrati izogibanje reševanju problemov. O snegu moramo tudi kakšno reči, saj ga je tako malo, pa še takrat so križi in težave. In območni odbori se morajo tudi pohvaliti s svojimi akcijami, s tem podžgejo tudi druge. Malo šale na koncu pa tudi nikomur ne škodi!

Vsi Vaši predlogi, pohvale in kritike so dobrodošli, le kos papirja in malo časa potrebujete, napišite jih ter pošljite na naslov »Uredništvo časopisa Prometnik«, Trg OF 7,

2

Telefonske številke :Predsednik : 031 347 626Sekretar : 041 751 304Glavni urednik: 031 618 726

Časopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJEGlavni urednik : Damjan RakOdgovorni urednik : Ivan ŠenkišDopisniki: Marjan Maly, Brane Jug, Boštjan BizjakOblikovanje : Zdravko Munda Naslov uredništva : SŽPS Uredništvo časopisa ul. OF 7 1000 LjubljanaTelefoni : (01 29) 12146, (01)29) 12147E-pošta: prometnik@email.siTISK: Dolenc tiskGlasilo šteje med grafične izdelke informativnega značaja iz 11. točke tarifne priloge 3 zakona o DDV po katerih se plačuje DDV po stopnji 8,5 %.Časopis izhaja mesečno v nakladi 1000 izvodov.

Na naslovnici: Slovenska Bistrica

Telefonske številke :Predsednik : 031 347 626Sekretar : 041 751 304Glavni urednik: 031 618 726

Časopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJEGlavni urednik : Damjan RakOdgovorni urednik : Ivan ŠenkišDopisniki: Marjan Maly, Brane Jug, Boštjan BizjakOblikovanje : Zdravko Munda Naslov uredništva : SŽPS Uredništvo časopisa ul. OF 7 1000 LjubljanaTelefoni : (01 29) 12146, (01)29) 12147E-pošta: prometnik@email.siTISK: Dolenc tiskGlasilo šteje med grafične izdelke informativnega značaja iz 11. točke tarifne priloge 3 zakona o DDV po katerih se plačuje DDV po stopnji 8,5 %.Časopis izhaja mesečno v nakladi 1000 izvodov.

Na naslovnici: Slovenska Bistrica

3

i z v r š i l n e g a ž e l e z n i š k e g a lahko bili tudi kakšni zlonamerni delavca. Zakon o varnosti v interesi. V kolikor obvelja železniškem prometu iz leta 2000 razlaga, da je primopredaja namreč določa, da izmena s e s t a v n i d e l i z m e n e , izvršilnega železniškega delavca dvanajsturne izmene praktično skupaj s pripravo na delo ne sme niso več mogoče, s tem pa tudi trajati več kot 12 ur. Tu pa desetletja uveljavljeni t.i. »ruski nastane problem, saj so dela v turnus«.izvršilni železniški službi tako po Posledic takšne spremembe tako svoji vsebini, odgovornosti kot za delodajalca kot za delavce v posebnostih pri opravljanju nobeni točki ni moč oceniti posamezn ih op rav i l t ako pozitivno. Potreba po večjem r a z l i č n a , d a j i h n i m o č številu zaposlenih, povečani obravnavati enoznačno. s t rošk i p r ihoda na de lo , Izvršilne železniške delavce je s p r e m i n j a n j e i z v a j a n j a vsaj v primerih, ko govorimo o tehnoloških procesov dela, izmenah, potrebno ločiti v dve opravljanje dela v manj ugodnem

zadnj ih dneh je v skupini. V eno spadajo tisti, ki delovnem času so le nekateri

parlamentarno proceduro delajo na delovnih mestih, kjer razlogi, zaradi katerih smo Vv l o ž e n i Z a k o n o delovni proces ne poteka sindikati skupaj s poslovodstvom

spremembah zakona o varnosti v neprekinjeno in si delavci zakonoda ja l cu p red laga l i

železniškem prometu v nekaterih medsebojno službe ne predajajo. ustrezne spremembe zakona.

krogih ponovno postal vroča V drugo skupino pa lahko Zanimivo pri tej zgodbi pa je

tema in poligon za merjenje moči uvrstimo tiste, ki delajo na dejstvo, da se s strani Ministrstva

tistih, ki jih ta zakon na takšen ali delovnih mestih, kjer poteka z a p r o m e t p o o b l a š č e n i

d r u g a č e n n a č i n z a d e v a . delovni proces neprekinjeno in pripravljalci sprememb zakona v

Spremembe zakona so uradno na katerih si delavci službo zadevnem primeru sklicujejo

potrebne zaradi uskladitve s medsebojno predajajo. Ključna p r e d v s e m n a v a r n o s t

s p r e m e m b a m i Z a k o n a o razl ika med tema dvema železniškega prometa. Pri tem se

železniškem prometu in novega skupinama je, da pri prvi skupini opirajo na stališča nekaterih

Zakona o graditvi objektov. pripravo na delo zelo enostavno varuhov varnosti na Prometnem

Seveda pa velja priložnost, ko se uvrstimo v trajanje izmene, i n š p e k t o r a t u R e p u b l i k e

spreminja zakon, izkoristiti tudi medtem ko je pri drugi priprava Slovenije, imenovanem PIRS, ki

za urejanje zadev, ki so se v na delo (po veljavni KPDŽP) le ugotavljajo, da je izvršilni

praksi pokazale kot nedorečene obračunska kategorija. Sama železniški delavec, ki se je pred

in tako potrebne zakonske izmena v tem primeru traja od svojo dvanajsturno izmeno deset

obravnave. Nobena skrivnost ni, trenutka prevzema do trenutka minut seznanjal z nekaterimi

da smo v Sindikatu železniškega predaje službe. p o s e b n o s t m i n a s v o j e m

prometa Slovenije v zvezi s Iz prakse vemo, da se priprava na delovnem mestu, zagotovo

spremembami zakona podali dva delo pri tej drugi skupini delavcev preutrujen, da bi lahko varno

predloga, in sicer, da se imenuje primopredaja in traja opravil svoje delo.

vprašanje odmora med delom v deset do petnajst minut, odvisno Takšne so na žalost zelo sveže

izvršilni železniški službi in od zahtevnosti delovnega mesta. ugotovitve tistih, ki jim misel niti

definicija primopredaje službe Čeprav je na začetku kazalo, da s luča jno ne p reskoč i na

ustrezno uredita v zadevnem se razume ta temeljna razlika v vprašanje, ali ni morda varnost

specialnem zakonu. Kako daleč izmenah izvršilnih železniških p r o m e t a b o l j k o t z a r a d i

seže reševanje problema delavcev in torej tudi v definiciji desetminutne primopredaje

odmora med delom v železniški same izmene, pa je pri pripravi ogrožena v primeru, ko delavec v

izvršilni službi, verjetno ni Pravilnika o določanju izmen izmeni ne more izkoristiti 50

potrebno posebej poudarjati. izvršilnim železniškim delavcem minut odmora, in tistih, ki

Nekoliko mlajši, a nič manj p o s t a l o j a s n o , d a t e g a opozorjeni na ta problem z

nevaren, pa postaja problem razumevanja ni in da bi v ozadju neznosno lahkostjo sklepanja

dolžine oz. definicije izmene

ZA DESET MINUT PREUTRUJENI ZA DESET MINUT PREUTRUJENI

Pragerskim in Dober mesec in pol je minilo od Poljčanami! Vse železniške nesreče v Slovenski to se je seveda Bistrici. V torek, 23. 12. 2003, je ob dogajalo pred in 16.38 uri prišlo do iztirjenja med prazniki, ko tovornega vlaka št. 89600, ki je po se f rekvenca tiru tri prevažal postajo Slovenska p o t n i k o v Bistrica. Sesutje ležaja naj bi p o n a v a d i povzroči lo iz t i r jenje vagona, poveča, zato je poškodovanje in uničenje kretnice in bila situacija še iztirjenje še dodatnih vagonov, od t o l i k o t e ž j a ! tega sta dva vagona padla s proge, Vendar pa nam eden na makadamsko cesto, drugi je ob popolnem pa je obležal na nasipu! Po a n g a ž i r a n j u zaustavitvi vlaka se je nekaj vagonov uspelo s tvar i nahajalo na levem, nekaj pa na speljati kar se da desnem tiru! Sreča v nesreči je bila, n e b o l e č e z a da ni bilo nasprotnega vlaka po potnike! Bilo je desnem tiru, kajti takrat, šele takrat bi nekaj godrnjanja nastala prava katastrofa! Tako je bilo in hudih besed, uničenega skoraj kilometer tira, vendar je šlo. popolnoma uničene so bile tri Nekateri, ki smo kretnice, izpadla sta dva vagona in ob zmanjšanju poškodovani so bili še trije! Škoda je o s e b j a o b bila ocenjena na približno 600 praznik ih b i l i milijonov tolarjev. Proga med p r o s t i , s m o Pragerskim in Poljčanami je bila zaradi izrednih popolnoma zaprta, prevoz potnikov razmer morali se je vršil z avtobusi! V hudem mrazu priti v službo, pa in z nadčloveškimi napori je saj ni težko, kar delavcem v ranih četrtkovih urah s e m o r a ! uspelo usposobiti desni tir, tako da je Največja zamera stekel vsaj enotirni promet med

p r i v s e m pa je, reševanje prometnega kolapsa. da se v teh kriznih dneh ni Seveda so bile verjetno storjene tudi p r i k a z a l n i h č e o d manjše napake, a le v duhu potniškega prometa, da bi reševanja situacije, ko se na vsaj vprašal, kako nam marsikateri točki ne gleda črka uspeva s potniki! Malce predpisa, pač pa sistem ženejo žalostno! Na terenu smo naprej srca železničarjev, ki takrat ne dobili občutek, da še zdaleč mislijo na plačilo in tveganje. Takrat n i s o d o r a s l i t a k i m se dogaja promet v svojem pravem situaci jam! Promet je pomenu. In promet se je zgodil in normalno stekel po obeh odvil. Če se spomnim nekaj zadnjih t i r ih v petek, 26.12. večj ih nesreč na slovenskih Poškodovane kretnice so železnicah, v Pivki ter na mostu med odstranjene! Govori se, da Litijo in Kresnicami, so bili takratni so naročene nove in da bo glavni akterji reševanja situacije za preteklo kar nekaj časa, da svoje uspešno delo pohvaljeni in bodo spet vgrajene! Samo nagrajeni. Se bo tudi sedaj našel da bodo! kakšen tolar zahvale ali je situacija Delo prometne operative pred zadnjimi reorganizacijskimi Maribor je bilo tistih dneh na koraki preveč tvegana, da bi kdo pri preizkušnji in sodelovanje s direktorju zastavil svojo besedo za prometniki je bilo vitalnega »prometarje«?pomena za vsaj delno Od nesreče naprej me preveva

4

IZTIRJENJE V SLOVENSKI BISTRICIIZTIRJENJE V SLOVENSKI BISTRICI

podatke o spremenjenem blagajne, prastari ternijoni in še… Ja, kritiziramo, ampak je res ! V voznem redu (bil je čas praznikov !enem prejšnjih člankov sem in ljudje so potovali), kdo naj bi jim In da bo kozica polna, smo našim zapisal, ali se jim j… ali nimajo podaljšal veljavo SP-5, SP-… potnikom z novim voznim redom pojma? KDO? Potniška služba se (tudi obvestila o veljavnosti starih ponudili za prevoz nazaj stare po uveljavitvi novega voznega izkaznic ni bilo), kdo jih je »GOMULJKE« (na naši progi Lb-reda obnaša, kot da jih ni več na poslušal po telefonu? Tu si ljudje, Sežana, Koper), a ni to lepo !?železnici. Saj verjamem, da stranke, potniki, dajo duška, Kar se je 14. januarja zgodilo na dobijo vsak mesec plačo, to številke v telefonskem imeniku so gorenjski progi, ko ljudje potniki pomeni, da so še prisotni! Malo pa tako al i tako števi lke niso dovolili odpeljati potniškemu pretiravam, verjamem, da se prometniških pultov, KDO…!? Tu vlaku, ker je bil preveč poln in niso trudijo po svojih najboljših močeh smo, za vse smo vlakovni mogli vsi vstopiti, poleg tega pa (!!!), ampak danes, ko to pišem, odpravniki ! ČE JE PA RES ! so jim za sedanji vozni red smo 27. 01. 2004, to je 43 dni po

obljubljali nov vlak v jutranji uveljavitvi novega voznega reda, Jutri jih bom spet slišal: »Ti konici, ki pa ga potem niso uvedli, toda o novem voznem redu prometniki se samo pritožujejo, je samo odraz odnosa do (»Kurirju«) ni nobene sledi, male nič jim ni prav, pa še vozovnic potnikov. Posredovanje policije je vozne rede pa smo dobili dober nočejo prodajati!« bilo potrebno, da so vlak lahko teden nazaj! Pretiravam?!

odpravili. Epilog je sledeč: 40 potnikov je vrnilo vozovnice in odšlo na avtobus (Se bodo še kdaj vrnili na vlak?), 80 potnikov je bilo prepeljanih z dodatno poslano garnituro, zgodila se je cela kopica zamud, nešteto izrečenih žaljivk na račun železnice in železničarjev, grožnje s fizičnim obračunom ( z a t o j e r a z u m l j i v a potuhnjenost nekater ih prisotnih potujočih vodilnih železničarjev). In kar je najlepše in po svoje grozljivo: takoj tistega dne se je zgodila vpeljava novega para vlakov na tej relaciji. Pa nam je bilo treba takšne blamaže, da se nam je »zgodilo ljudstvo«? O tem, kdo je za to odgovoren, ne bom sedaj premleval, čeprav je bilo zanimivo gledati

Ni res! Vozovnice še prodajamo Njihova »BIT« oziroma njihov televizijo, kjer so, kljub močni in ni nam vseeno, samo prekleto glavni cilj so potniki na železnici? medi jsk i b lokad i , po tn ike neumno se mi zdi, da se moram Večina uslužbencev potniškega spraševali, zakaj se vozijo z vlaki jaz opravičevati za neumnosti prometa (vsaj na našem koncu, ? Pogrešal sem iskren odgovor, ki drugih! V očeh našega občinstva Lb - Se) je za božično-novoletne bi se glasil nekako tako: »Zato, (potnikov) sem jaz uslužbenec praznike odšlo na dopust, ker se vozimo zastonj, ker železnice, ki slabo opravlja svoje blagajne so zaprli (nič lažjega). vozovnic ni mogoče kupiti na delo in za to mi ni vseeno! Da ne Kdo obvelja odgovoren za postajah, ker so blagajne zaprte, govorim o pogojih dela, ki jih neumnosti, ki si jih lahko privošči sprevodnik pa tako ali tako ne imamo na potniških blagajnah! O potniški promet, v očeh potnikov? more »pokasirati« vsem do tem je bilo že precej zapisanega: Kdo se je opravičeval, ker še ni Ljubljane!« ČE JE PA RES !predali, ki naj bi veljali za bilo voznih redov, kdo jim je dajal

5

POTNIŠKA SLUŽBA BISERPOTNIŠKA SLUŽBA BISER

6

delovnih razmerjih iz leta 1990 pa je SPREMEMBA bil k drugemu delodajalcu lahko Če se pri delodajalcu prevzemniku iz DELODAJALCAzačasno, največ za šest mesecev, v objektivnih razlogov poslabšajo drugo organizacijo ali k delodajalcu pravice iz pogodbe o zaposlitvi in Dosedanja ureditevrazporejen delavec, ki je bil začasno delavec zato pogodbo o zaposlitvi presežen. Razporejen je bil lahko na odpove, ima delavec enake pravice V dosedanji ureditvi je bil delavec delovno mesto, za katerega se je (gre za pravico do odpovednega roka lahko prevzet na delo v drugo zahtevala enaka ali eno stopnjo nižja oziroma do odškodnine namesto organizacijo oziroma k drugemu izobrazba. Isti zakon je v 36. d členu odpovednega roka, pravico do delodajalcu pod pogoji in v primerih, določal tudi, da je delavcu invalidu, ki odpravnine, pravico do plačane določenih s splošnim aktom (15. člen ni izpolnjeval pogojev za invalidsko o d s o t n o s t i z d e l a v č a s u Zakona o temeljnih pravicah iz pokojnino, lahko prenehalo delovno odpovednega roka zaradi iskanja delovnega razmerja). Splošna razmerje le z njegovim soglasjem ali nove zaposlitve), kot če pogodbo o kolektivna pogodba za gospodarske pa, če se mu je zagotovila sklenitev zaposlitvi odpove delodajalec iz dejavnosti (SKPgd) je v 15. členu delovnega razmerja za nedoločen poslovnih razlogov. Pri določanju tako določala, da je delavec lahko čas na ustreznem delovnem mestu v odpovednega roka in pravice do prevzet na delo k drugemu drugi organizaciji oziroma pri odpravnine se upošteva delovna delodajalcu pod naslednjimi pogoji:delodajalcu. doba pri obeh delodajalcih. - da se je pri delodajalcu

ukinila določena dejavnost ali Nova ureditev Za delavca je pomembna tudi organizacijska enota in je zaradi tega

določba, da delodajalec prenosnik razloga prenehala potreba po delu Novi Zakon o delovnih razmerjih s k u p a j z d e l o d a j a l c e m v s e h d e l a v c e v d o l o č e n e (ZDR) spremembo delodajalca ureja prevzemnikom odškodninsko organizacijske enote oziroma v posebnem 11. podpoglavju odgovarja za terjatve delavcev, določenega poklicnega profila,drugega poglavja (pogodba o nastale do datuma prenosa, ter za - da je drugi delodajalec vse zaposlitvi). ZDR v 73. členu tako terjatve, nastale zaradi odpovedi po prevzete delavce zaposlil na določa, da če pride zaradi pravnega prejšnjem odstavku.delovnih mestih, ki ustrezajo prenosa podjetja ali dela podjetja, strokovni izobrazbi, znanju in izvedenega na podlagi zakona, Če delavec odkloni prehod in zmožnos t im p revze t ih drugega predpisa, pravnega posla dejansko opravljanje dela pri delavcev, razen če je oziroma pravnomočne sodne delodajalcu prevzemniku, mu lahko posamezen delavec pisno odločbe ali zaradi združitve ali delitve delodajalec izredno odpove pogodbo soglašal, da je izvzet iz do spremembe delodajalca, preidejo o zaposlitvi. V tem primeru delavec sporazuma o prevzemu,pogodbene in druge pravice in n ima prav ice do denarnega - da se je delovna doba obveznosti iz delovnih razmerij, ki so nadomestila zaradi brezposelnosti delavca, ki je bil prevzet na jih imeli delavci na dan prenosa pri na zavodu za zaposlovanje (242. delo k drugemu delodajalcu, de loda ja l cu p renosn i ku , na člen ZDR). kot podlaga za uveljavljanje de loda ja lca p revzemnika . Z pravic iz delovnega razmerja navedenim določilom se ščitijo s Če delodajalec prenosnik na podlagi upoštevala, kot da delavec ni pogodbo o zaposlitvi določene pravnega posla začasno prenese spremenil zaposlitve.pravice delavca tudi pri delodajalcu p o d j e t j e n a d e l o d a j a l c a prevzemniku, saj mu ta teh pravic ne prevzemnika, po prenehanju Pogoji so morali biti izpolnjeni more zmanjšati. veljavnosti tega pravnega posla kumulativno. Sporazum o prevzemu

preidejo pogodbene in druge pravice delavcev na delo sta sklenila Določilo, da mora pravice in in obveznosti iz delovnih razmerij p r i s t o j n a o r g a n a p r i o b e h obveznosti iz kolektivne pogodbe, ki delavcev ponovno na delodajalca delodajalcih na podlagi predhodnega j e z a v e z o v a l a d e l o d a j a l c a prenosnika oziroma delodajalca mnenja sindikata, katerega član je bil prenosnika, delodajalec prevzemnik novega prevzemnika.delavec. Do mnenja sindikata se je v primeru iz prejšnjega odstavka moral delodajalec pisno opredeliti. zagotavljati delavcem ZDR v 74. členu dalje določa, da Delodajalec je bil dolžan delavcem

morata delodajalec prenosnik in na podlagi sporazuma oziroma najmanj eno leto, razen če kolektivna delodajalec prevzemnik najmanj 30 pogodbe o prevzemu izdati sklepe o pogodba preneha veljati pred dni pred prenosom obvestiti sindikate prehodu k novemu delodajalcu. Novi potekom enega leta ali če je pred pri delodajalcu o:delodajalec je z delavci sklenil potekom enega leta sklenjena nova - datumu ali predlaganem pogodbe o zaposlitvi, ki so morale biti ko lekt ivna pogodba, razteza datumu prenosa,skladne z dokončnim sklepom o dolžnost spoštovanja pravic iz - o razlogih za prenos,prehodu. pogodbe o zaposlitvi tudi na pravice, - pravnih, ekonomskih in ki izhajajo iz kolektivne pogodbe. s o c i a l n i h p o s l e d i c a h Po določilih 30. člena Zakona o

KRATKA PREDSTAVITEV ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIHV. DELKRATKA PREDSTAVITEV ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIHV. DEL

7

snega. Čakal je, čakal, čakal in službe, ki je in je ni, ko jo Zimska idila kot po čudežu v čakal… potrebuješ. Ni čudno, da mi človeku sprošča prijetne in

sentimentalne občutke. Človek si kar zapoje. Navdih za pesmi išče v svoji najbližji okolici. »Zapadel je prvi sneg«, je pesem, ki sama pove vse. In človek zapoje. Le da se včasih zaradi tega pojavijo težave. Ne zaradi petja, zaradi snega. Ponekod tudi zasto j i v prometu. Tudi železniškem. Oto je nekoč zapel: » Že dneve in tedne in leta stojim na postaji in čakam, kot toliko drugih, na vlak, ki prihaja…« Na srečo je na železnici že dolga leta praksa, da se najkasneje do 15. oktobra vsako leto sprejme in potrdi strateški Načrt borbe proti zimi. Ko je zapadel prvi sneg, sem si » Še pomnite, tovariši...« so bili hodijo po glavi revolucionarne torej zapel » Na juriš, na juriš…« zadnji verzi, ki so mi hodili po pesmi iz nekega prejšnjega in borba proti zimi se je začela! glavi, potem ko dolgo, dolgo ni časa. Revolucija bo potrebna, »Snežko« je čakal na prihod bilo nikjer nikogar in sem se saj evolucija očitno vleče borcev in na krizni štab, ki s p o m n i l p o d o b n e g a prepočasne poteze in premilo

kaznuje prazno govoričenje odgovornih in pisanje nikoli izpolnjenih določil nekakšnih načrtov. Spet bodo odgovorni pretvarjali besede, kazali na druge. Delavci iz skupine, ki je p r e m a j h n a , p r e s l a b o opreml jena, bodo dob i l i informacijo, kako jih drugi dajemo v nič, da nič ne delajo. Odgovorni jim ne bodo upali priznati, da so, tudi letos, sami »zamočili«. In zato nas nič več ne preseneča. Torej je NNNP 2003/2004 uspel. Na žalost bo tudi prihodnjo zimo enako. Pesem razjasni srce in duha, zato vsaj zapojmo: »Horuk v nove čase, kdor zaupa vase..« Po vtisih in opisih, predvsem pa polemiziranja v tem istem zaseda, ko pade prvih 25 cm po občutkih tistih, ki so tudi to časopisu s predstavniki iste

NNNP Zima 2003/2004NNNP Zima 2003/2004

8

odpravnika, da prihaja vlak, opreml jena z mehansk im Železniška postaja Ivančna sprehajajo po tirih, ker pač zavarovanjem, mora kretnik, ko Gorica glede potniškega perona ni… Vlak, ki prispe iz ga vlakovni odpravnik najbolj prometa sodi med bolj smeri Ljubljana, in uvaža na tir potrebuje pri nadziranju potnikov, frekvenčne postaje. Dijakinje in dve, prispe na postajo prvi. oditi na teren prikleniti uvozno-dijaki iz bližnje in daljne okolice

izvozne kretnice, da se obiskujejo lahko križanje izvrši, in tamkajšnji vsa odgovornost ob srednješolski varovanju potnikov center.hočeš nočeš pade na P o s t a j a j e v vlakovnega odpravnika. prometnem smislu

deležna križanj S fotografij je nazorno dveh potniških v i d e t i , k a k š n a v l a k o v , v potencialna nevarnost gradbenem smislu preti potnikom.pa za to ni urejena. Šef postaje vsako leto v Opreml jena je planu predvidi izgradnjo s a m o z e n i m perona med tiroma dve peronom za vstop in tri, vsako leto delavci in izstop potnikov. SVP-a opravijo meritve Peron se nahaja in planirajo postavitev med tiroma ena in

Potniki, ki čakajo na vlak iz smeri perona, do realizacije pa nikakor dve, križanje potniških vlakov pa Novega mesta (na slikah je videti, ne pride. Odgovorni so pred leti se opravlja na tirih dve in tri. da jih je vedno veliko) vlak povedali svoje, in sicer, da perona Potniki, ki vstopajo in izstopajo iz pričakujejo med tiroma dve in tri. med tiroma dve in tri pač ni vlaka, ki prispe na tir tri, imajo In ker so to večinoma mladi, m o g o č e z g r a d i t i b r e z zato velike težave, pa še ogroženi neodgovorni potniki, prihaja med rekonstrukcije postajnih tirov, so. Majhni po rasti pri vstopu na njimi do prerivanja, kar nehote razmik med tiroma je vlak ne dosežejo

nezadosten in če bi kljuk na vratih, da zgradili še peron, bi bilo bi jih odprli, starejši to lahko še nevarneje, s težavo zlezejo na kot je zdaj. Tako je krog vlak celo tam, kjer zaključen in začaran.imajo peron, kaj

š e l e t u . I s t e Ta č lanek na j bo kategorije potnikov o d g o v o r n i m n a imajo težave tudi ž e l e z n i c i v a b i l o , pri izstopu iz vlaka, predvsem pa opozorilo, tako da potniki ali naj nekaj ukrenejo in z a p o s l e n i zavarujejo potnike ter že lezn ičar j i ne zaposlene. a k r o b a t s k e g a

potnika dostikrat Pravilo »potnik je car« p o b i r a j o i n bojda velja, a čedalje p o s t a v l j a j o n a bliže je ura resnice, ko noge.

lahko povzroči kakšen neljubi bo nekdo postavil utemeljeno dogodek. Potniki se ne ozirajo na vprašanje, zakaj jim poberemo Vlakovnih odpravnikov, kretnikov opozorila vlakovnih odpravnikov denar za prevoz, če pa morajo ter potnikov pa ne skrbi samo in kretnikov, da prihaja vlak, naj se sami poskrbeti za vstop in izstop varen vstop in izstop potnikov. umaknejo iz medtirja in naj vlak iz vlaka, pa še ogroženi so pri Težava je tudi varovanje potnikov. počakajo na peronu pred tem. To ni ravno podjetno, pa naj Potniki, ki čakajo na prihod vlaka, postajno zgradbo. Ker je postaja odgovorni nikar ne govorijo, da se kljub opozarjanju vlakovnega

SKRB ZA VAREN VSTOP IN IZSTOP POTNIKOVSKRB ZA VAREN VSTOP IN IZSTOP POTNIKOV

Pohorje. Potem pa po »FIS-ki« sem se res aktivno začel V rubriki, ki je pred Vami, navzdol. Hudo. Seveda so ukvarjati pri šestnajstih letih, pri bomo poskušali predstaviti

oseVas, članice in člani. Tiste, ki ste predani železnici in poleg nje gojite še kakšno prvo ljubezen v obliki svojih privatnih zbirk, aktivnosti, ljubiteljstva ali še kaj drugega.

JOHNY

Je eden od tistih, ki so z glavo in telesom pri železnici, z dušo in srcem pa po širnem svetu. Ta svet je predvsem v skali in ledu nekje med nebom in zemljo, v gorah po vsem svetu.Janez Cerar Johny, vlakovni odpravnik na postaji Ljubljana, je res predan železnici že osemnajst let. Po končani mariborski srednji železniški šoli je začel kot vlakovni odpravnik na postaji Domžale, sedaj pa že sedem let »pleza« po ljubljanski železniški postaji.»Všeč mi je delo vlakovnega odpravnika, čeprav ne prihajam iz tradicionalne železničarske družine, kot mnogi sodelavci. Sama odločitev za ta poklic je bila tista odločilna leta pogojena s kadrovsko štipendijo in s tem povezano zanesljivo službo. Seveda je s časom rasla tudi navezanost na železnico, ki mi mnajstih sem postal aktiven obstajali tudi bolj sproščeni je danes že zlezla pod kožo. alpinist, z enaindvajsetimi leti trenutki šole, a trdo treniranje mi

pa inštruktor alpinizma in član je omogočilo, da se spopadem Ker pa izhajam iz Domžal, ki so enote za reševanje. s planinskimi masivi. v bližini Kamniško-Savinjskih V tekmovalnem smislu sem Kot sem že omenil, sem doma iz Alp, je normalno, da so me gore dosegel državni razred v Domžal, kjer sicer nimamo že od nekdaj pr iv lači le. športnem plezanju, poleg tega Gorske reševalne službe, Spomnim se, kako smo tudi v pa se ukvarjam še s klasičnim imamo pa Enoto za reševanje iz času šolanja v Mariboru, skupaj a l p i n i z m o m i n l e d n i m visokih stavb, ki v osnovi s še nekaterimi zanesenjaki in plezanjem. Seveda pa v tej opravlja isto dejavnost. In tu ljubitelji gora, trdo trenirali in športni panogi tekmovalnost ni zelo poudarjamo alpinizem in tekli na »štajerski Triglav«, tista, ki edina šteje. Družba vzgojo mladih. S plezanjem

9

PREDSTAVLJAMO VAŠO DRUGO STRAN…PREDSTAVLJAMO VAŠO DRUGO STRAN…

Južno Ameriko, v Patagonijo, moram pohvaliti vodstvo SŽ, Pomembnejše odprave v moji ki je po prepričanju mnogih da so mi pomagali udeležiti se dosedanji karieri so bile leta e n a n a j l e p š i h i n k a k š n e o d p r a v e , '96 odprava v Kirgizijo, na najveličastnejših pokrajin na mednarodnega seminarja in mejo med Rusijo in Kitajsko.

planetu. tečaja za inštruktorje v Zadnja leta se vse Franciji, kamor sem šel kot b o l j p o s v e č a m predstavnik Slovenije. Upam, Evropi ter naš i da bodo še kdaj našl i politiki. Plezanje v razumevanje, za kar sem jim Franciji, Španiji, globoko hvaležen. topli Grčiji in pa v Sodobno plezanje se danes z I t a l i j a n s k i h m r z l i h o s e m t i s o č a k o v Dolomitih je vedno preusmerja na tehnično bolj na tapeti. Sicer zahtevne smeri v trdnih se plezalni ci l j i skalah, kjer sta klin in vrv samo o d p r a v z n o t r a j pripomoček za varovanje. Če A l p i n i s t i č n e g a pa plezaš v toplem grškem odseka določi jo podnebju nad Sredozemskim p r e d z a č e t k o m morjem pod grškimi bogovi, je plezalne sezone. občutek res božanski. Sam Veliko je odvisno od vse bolj obiskujem Dolomite. ž e l j a , p r o s t e g a č a s a i n s e v e d a

O d p r a v a j e b i l a p o d f inanc. Ker sem pokroviteljstvom države in s l o v e n s k e g o r e sem se je udeležil kot prehodil in preplezal perspektiven alpinist. Potem večino tukajšnj ih je leta '97 sledila odprava v aktualnih smeri, je v e d n o a t r a k t i v e n i n tujina seveda kar skrivnosten Peru, na najvišjo nekakšna nuja. Pa goro Peruja, 6768 m visok imam rad naše gore, Huascaran, kjer je bi lo ker so po svoje plezanje po serakih, ledenih neponovljive. Imamo odlomih ledenikov, prav t u d i p l e z a l n o gotovo zelo razburljivo. Zelo središče v Ospu pri impozantno je bilo leta '98 K o p r u , k j e r s e plezanje v granitnem velikanu, odlično pleza. No, s v e t o v n o z n a n e m E l kar zadeva odprave, Capitanu. Ponos plezalske bi dodal še to, da se Severne Amerike je ta 1000- p o l e g d e n a r j a

Italija v »plezariji« sploh metrska granitna stena, ki daje velikokrat zaplete s prostim prednjači, saj so smeri dobro vtis, kot da je navpična plošča, časom. Namreč, odprave v opremljene, pa še stene so ki visi med nebom in zemljo. To daljne dežele zahtevajo veliko trdne, drugače kot pri nas, kjer j e v rhunec tehn ičnega časa in redni letni dopust gre je vse precej krušljivo. plezanja. Istega leta sem še prekmalu samo za te Ja, pa sreča je tudi važna. sodeloval tudi na odpravi v namene. Na tem mestu

10

Dias št. 3

Dias št 4

usklajeno. In Sedaj se precej ukvarjam z takrat je delati vzgojo podmladka in lahko se pravi užitek. pohva l im, da imamo v Pa še plačan Domžalah na vseh treh si za to. In še osnovnih šolah plezalne e n a krožke in umetne plezalne podobnost je stene. Vzgoja mladih je tudi za med plezarijo ohranjanje lepot gora zelo in poklicem pomembna. v l akovnega V svojih plezalnih načrtih za odpravnika. prihodnost imam seveda tudi K o s e k a j Himalajo, ki pa je zadnja leta zaplete, ko zelo skomercializirana in n a s t o p i j o posledično tudi zelo draga, težave, zastoji vendar je le Himalaja! Tam so a l i k r i t i č n i ve l i kan i sve tovnega in momenti, se p r e d v s e m s l o v e n s k e g a m o r a š k o t plezanja proslavili sebe in svoj p l e z a l e c v narod, tudi zato je izziv za steni ali kot vsakega plezalca. prometnik na Bistvo vsake odprave je strogo terenu ali za timsko delo, razumevanje in postavl jalno zaupanje sta predpogoj za mizo odločiti uspešno opravljene naloge in ostane tako. To želim tudi hitro. In še pomembneje, varno vrnitev celotne ekipe v vsem sodelavcem.«odločiti se moraš pravilno. K dolino in domov. Kot na Pripoved o Johnyjevih sreči mi to dvoje do sedaj odpravi, je tudi v službi na pustolovščinah me je v mislih uspeva, hvala bogu, tako v postaji zelo pomembno, da ponesla daleč, tja med ledene gorah kot v službi. In naj celotna ekipa funkcionira stene, med snežne viharje in

ozke police nad prepadnimi stenami.

V mislih sem videl pogled z vrha smeri v Ospu proti obali slovenskega morja… potem pa že vidim Johnyja, kako poganja »Cassanovo« proti Benetkam. Berem mu misli in vem, da si želi biti na vlaku proti Italiji in naprej v Dolomite, v svoje kraljestvo, kjer postavlja svoje »trase«

. Srečno, Johny.

11

12

kurilniškega depoja je bil prežet prebujala so se čustva. Način, SREČANJE ČLANOV OO z barvitimi opisi posameznih k a k o s o s p o s e b n i m VODSTEV POSTAJ V lokomotiv. Tako tehnični spoštovanjem in nežnostjo LJUBLJANIpodatki kot časovni in krajevni »božali« po bloku, pove vse. To opisi delovanja posameznega so železničarji s srcem in dušo, Člani OO Vodstev postaj se ekspona ta so p rebu ja l i tisti, ki so svojo mladost in vsako leto zberejo na drugi nostalgične poglede v ne tako mnoge noči pustili njej, materi lokaci j i . Prejšnja leta v daljno preteklost. železnici . Tudi kasnejše Šentjurju in na Kozini, ob Z ogledom filma v ta namen druženje v znameniti ljubljanski zaključku lanskega leta pa v

Ljubljani. Glavni poudarek s r e č a n j a j e b i l o b i s k Že lezn iškega muze ja v Ljubljani na Parmovi ulici. Udeleženci so bili vsi po vrsti radovedni, kaj se z muzejem trenutno dogaja in v kakšnem stanju je, zato so se udeležili v visokem številu.Po dobrodošlici na železniški postaji v Ljubljani, kjer je člane skupaj z organizatorji sprejel k u s t o s i n g o n i l n a s i l a že lezn ičarske muze jske dejavnosti gospod Mladen Bogič, so se z organiziranim železniškim prevozom pripeljali n a k u r i l n i š k o p l o š č a d Že lezn iškega muze ja v posebej avd io in v ideo Šestici je bilo prežeto z Ljubljani na Parmovi ulici. Po opremljeni in prijetno urejeni železničarsko tematiko. A k tako po svoje slavnostnem »učilnici« se je nadaljeval ogled sreči ne s sedanjimi takšnimi in prihodu pred muzej jim je skozi tok zgodovine. Kot d rugačn im i p rob lemi i n dobrodošlico izrekel gospod poslastica so si »prometarji« na dnevnimi tegobami, pač pa s Filipič, gospod Bogič pa k o n c u o g l e d a l i se ntimentalnimi pogledi nazaj; p r e d s t a v i l d e j a v n o s t i elektromehanske bločne in v leta, ko so začenjali svoje železniškega muzeja. Že druge naprave, ki so se svoj prve korake po gramozu, ko so uvodne pozdravne besede so čas uporabljale na postajah, nosili železničarsko kapo, ki jo vse prisotne z mislimi ponesle v č u v a j n i c a h , k r e t n i š k i h je po napornem »šihtu« z preteklost, v leta, ko jih je veliko p o s t o j a n k a h . P r a v i v a l utrujene glave snel ponosni spremljalo utrip železnice skozi navdušenja je vel iz src oče ali ded. Ponosen, da je dogodke svojih očetov in prisotnih, ko so kar nekako železničar in še bolj, da je poleg dedkov, nekateri pa so bili nostalgično pogledovali po sebe videl svojega naslednika. aktivni železničarji že v času napravah, ki so jih nekateri Srečanje članov Sindikata »pare in premoga«. Bogato p r e d m n o g i m i l e t i š e ž e l e z n i š k e g a p r o m e t a znanje iz zgodovine železnice uporabljali. Marsikomu je roka Slovenije Območnega odbora in njenih korakov po slovenskih kar sama prijela za zapah, za Vodstev postaj je bilo v tleh je iz grla gospoda Bogiča »palec« na bloku, oko je letelo popolnosti izpeljano v svojem preplavilo plato. Ogled zbirke po napisnih ploščicah in prvinskem poslanstvu. Velika parnih lokomotiv v notranjosti

OBMOČNI ODBORI SE PREDSTAVLJAJOOBMOČNI ODBORI SE PREDSTAVLJAJO

OO Jesenice je nastal ob sami odbor in dvanajst zaupnikov. Jesenice. Res je, da so se ustanovitvi Sindikata vlakovnih Različni profili članstva izražajo nekater i č lani drugih OO odpravnikov Slovenije in Istre.V svoje zahteve in pobude preko »ma l ce« p r i t oževa l i nad začetku so bili člani skoraj svojih zaupnikov, s katerimi se zahtevnostjo kolesarskih poti pri izključno vlakovni odpravniki, kar redno dobivamo štirikrat letno, po nas (žal je zgornja Gorenjska je bilo v času ustanavljanja potrebi pa se skliče izredni hribovita), a so se v nadaljevanju poklicnih sindikatov normalno. sestanek. organizacij teh izletov znašli ter Zelo hitro se je pokazalo, da to Kar zadeva športno-družabna poiskali hribe tudi tam, kjer naj jih »soliranje«, pa čeprav uspešno, srečanja OO Jesenice, lahko naravno ne bi bilo.vendarle nima perspektive. rečemo, da so mnoge aktivnosti Nekje sredi maja organiziramo Naš sindikat je že kmalu začel v postala tradicija. Člani so večino, športno-družabni piknik, ki ima svoje vrste včlanjevati sodelavce ali bolje rečeno vse aktivnosti, ki že tradicionalno lokacijo in iz drugih poklicev, kar je takoj so možne glede na finančne dejavnosti. Prostor za piknik je spremenilo delovanje samega možnosti odbora, sprejeli z vsekakor skoraj »pravljičen«, saj sindikata. Pošteno delovanje in navdušenjem. je na robu Tr ig lavskega zastopanje vseh delavcev je bil Ta k o i m a m o v n a j e m u narodnega parka, na samem naš »moto« in posledica telovadnico, ki je zelo velika in si vhodu v vse tri triglavske doline takšnega delovanja je bilo jo prijateljsko delimo še s (Krma, Kot, Vrata), obdan z rastoče zaupanje, katerega smo s i n d i k a t o m ž e l e z n i š k e g a gozdom in julijskimi vršaci, Na bili deležni med zaposlenimi na t ranspo r ta i n s ind i ka tom Mlačci, kot se reče kraju, kjer so železnici. s t r o j e v o d i j . V f e b r u a r j u teniška igrišča, nogometno in OO Jesenice je sledil delovanju organiziramo smučanja na odbojkarsko igrišče ter veliko glavne pisarne v Ljubljani, tako različnih smučiščih, najbolj prostora za vse mogoče odbor vključuje večino poklicev pogosto v Bohinju (Vogel ali dejavnosti.na Slovenskih železnicah in do Kobla). Največje zanimanje pa je med sedaj ni prihajalo do nikakršnih Spomladi navadno začnemo z našimi člani za vsakoletni izlet problemov zaradi tega. aktivnostmi na kolesih, ko zaradi »Mart inovanje«, k i zaradi O b m o č n i o d b o r š t e j e večje pestrosti sodelujemo z uspešnosti in tradicije, predvsem predsednika, podpredsednika, drugimi OO SŽPS in enotami v družabnem delu, privablja blagajnika, tričlanski nadzorni strojevodij iz nadzorništva vleke vsako leto več udeležencev. Res

13

OO JESENICEOO JESENICE

Ugodno prodam malo rabljen žvečilni gumi. Prevoženih 50 0000 zob, odličen okus po zobni gnilobi, generalno obnovljen, original fluorescentna barva, prvi lastnik, lep zadah po praznini. Možna menjava za 5 kg domačega ušesnega masla.

&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&

Lep pozdrav iz Črne gore! Tukaj divja strašno neurje s poplavami in dežjem, pa te prosim, da mi pošlješ svojo sliko, da jim pokažem, da obstajajo še večje KATASTROFE!!

&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&

Pride muzikant k mesarju pa ga vpraša: »Imate žilo od vola za bas kitaro?« »Ne!« reče mesar, »Imam pa p… od krave za ustno harmoniko!«

Jožef Verbajs-Čigumi

SMS-kotičekSMS-kotiček

vsemi, saj so velikokrat zahteve je udeležuje vedno več naših O b m o č n i o d b o r L j u b l j a n a članstva za volontersko delo članov. Upam, da bo sodelovanje z teritorialno pokriva članstvo postaj vodstva OO prezahtevne in tako se OO Novo mesto postala tradicija. L jubl jana, L jubl jana Šiška, zaupanje vodstva velikokrat P o p o l e t n i h p o č i t n i c a h L j u b l j a n a M o s t e , Č r n u č e , preverja z zaupnico vodstvu. t rad ic iona lno o rgan iz i ramo Domžale, Jarše Mengeš, Kamnik, Dosedanj i p redsedn ik i OO vsakoletni jesenski izlet. V vseh Sekcijo za vodenje prometa Ljubljana, od prvega Borisa dosedanjih letih smo obiskali Ljubljana, deloma Upravo SŽ, PO

Dolenca, do žal tragično Prlekijo, Posotelje, Velenjsko preminulega Sulejmana kotlino, Goriška brda, Belo krajino, Hasića, za njim Branko Idrijo in Cerkno ter njihove krajevne Čepek, Maksimiljan Petek in tu r is t i čne znameni tos t i , in sedaj Miro Krevs se vsi posebnosti, kot so rudniki, gradovi, soočamo z na eni strani spomeniki polpretekle zgodovine, upravičenimi zahtevami muzeji ter zelo priljubljene vinske članstva in na drugi strani kleti. In teh je na srečo po vsej omejenimi možnostmi prelepi Slovenijo dovolj. Slovenijo vodstva SŽ. Res pa je, da si želimo še naprej spoznavati; je posluh vodilnih včasih čeprav je majhna, vedno najdemo b o l j » p l a t o n s k i « i n kaj neznanega. Ob novoletnih službena dolžnost, kot pa praznikih ne pozabimo najmlajših resnična želja po rešitvi otrok naših članov. Že vrsto let težav. Zato se velikokrat o r g a n i z i r a m o b o ž i č n o obračamo na pomoč obdarovan je , ka te remu se glavne pisarne, kjer smo pridružujejo člani iz drugih deležni precej posluha. območnih odborov. Prireditev Člani območnega odbora poteka v dvorani Tineta Rožanca v našega OO skrbijo tudi za Ljubljani, za otroke predstavijo o s t a l e p r o s t o v o l j n e Ljubljana, poleg tega pa tudi

sindikalne aktivnosti. zaposlene na omenjenih postajah Tako vsako leto z iz drugih sekcij in služb SŽ, morda m a n j š i m d a r i l o m imamo posebno čast tudi s obdarimo naše članice članstvom tajnice in sekretarja ob dnevu žena oziroma S Ž P S . O m e n j e n a d e j s t v a j i m o m o g o č i m o posledično pomenijo, da imamo tradicionalni izlet, ki ga zelo raznovrstno članstvo, saj se organizira SŽPS. V že na sami ljubljanski železniški mesecu maju vsako leto postaji, kot zagotovo najbolj organiziramo pomladni obremenjeni in frekvenčni postaji piknik, ki je postal že na SŽ, prepleta veliko število tradicionalen in zelo delovnih procesov iz vseh možnih priljubljen, tudi zaradi dejavnosti in služb na SŽ.svoje prijetne lokacije na Da je pri tako številnem in o b r o b j u L j u b l j a n e , raznovrstnem članstvu v našem obdane z gozdovi. Tam območnem odboru tudi veliko se dobro pije in je, poleg t e k o č e p r o b l e m a t i k e , j e tega pa se lahko tudi samoumevno. Rešujemo jo po športno udejstvujemo. svojih zmožnostih na sestankih igrico in obdaruje jih Božiček.Svojo športno plat potrjujemo tudi območnega odbora, na katere so na kolesarskih izletih in športnih vabljeni vsi člani. Sama raznolikost Vsako leto naš območni odbor igrah SŽPS. Od lanskega leta smo članstva pomeni tudi razpršenost zaključuje svoje delovno leto na v svojo ponudbo vključili tudi problemov in toliko težje doseganje občnem zboru, kjer se lahko ob veslanje po reki Kolpi, povezali kompromisov z več vodilnimi v dobri hrani in pijači ter glasbi veselo smo se z OO Novo mesto, ki je različnih sekcijah. Zato naš OO družimo in vrtimo do jutranjih ur.glavni organizator prireditve, ki se slovi kot najbolj demokratičen med

14

OO LJUBLJANAOO LJUBLJANA

15

Lepo, sončno in s snegom okrašeno okoliško idilo so člani sindikata SŽPS OO Sežana izkoristili za združevanje starega pregovora »prijetno s koristnim«. Na postaji Gornje Ležeče so si pripravili »strokovni piknik«. Poleg skupnega srečanja je bil osnovni namen, da se nekateri člani spoznajo s prihajajočo računalniško tehnologijo, ki se postopoma vgrajuje na postajah od Brezovice do Sežane. Spoznavanje

tehnike je v prijetni družbi plodnejše in poučnejše kot suhoparna predavanja kvazistrokovnjakov. Težave in rešitve iz ust praktikov so zlata vredne. Vlakovni odpravnik Miroslav Petković je pojasnjeval delovanje naprave in hkrati odgovarjal na vsa vprašanja. Seveda so ostala še prenekatera odprta vprašanja, ki pa se bodo, na žalost, reševala v praksi. Za zaključek smo skupaj pridobljeno strokovno znanje obnovili še ob polni mizi. Znanje je kar vrelo na plan in zaključili smo, da bi tudi šolanja morala potekati na podoben način, prisotnosti pa sploh ne bi bilo potrebno preverjati.

STROKOVNI PIKNIK OO SEŽANASTROKOVNI PIKNIK OO SEŽANA

Pa ga imamo. Ja, koga ali kaj? »A si … ali kaj? Zakaj pa poganjaš obrazom odslavljam z besedami, Novi vozni red vendar! Pa boste vlak prej, kot je po voznem redu?« da jih še nimamo, da jih niso poslali rekli, kaj sedaj težim z novim Hitro dahnem, da vlak vozi osem itd. Nekateri zlijejo svojo jezo s voznim redom, ko pa je že debela minut prej. Togotni se obrneta kletvijo, drugi s ciničnim glasom dva meseca v uporabi. Res je, kaj nazaj: »Kako pa naj vemo, če pa vprašajo, ali jih bomo do drugega pa anekdote, če ne celo burleske nimate nobenih voznih redov!« voznega reda sploh dobili, nekateri na njegov račun? Junaško jim povem, da je vozni red me prosijo za svinčnik in papir ter si Tako se je zgodilo, da po novem na naši spletni strani, vsaj mislim si. ga v čakalnici napišejo na roke!!! voznem redu nekateri vlaki v Pri zapiranju vrat ena sikne: »Jaz Naslednji spet me sprašujejo, kako jutranje-dopoldanskem času vozijo uporabljam še stari računalnik na to, da ga v Trbovljah in Zagorju proti Ljubljani nekaj minut prej. kroglice!« Odhod. Zelo pestra imajo. Pokličem ti postaji in mi Vlak pripelje na postajo kakšno komunikacija v roku slabe minute, povedo, da res imajo nove vozne minuto pred rednim odhodom in, ko ni kaj. rede. HALO!!! Ja, kaj pa mi?se pripravim, da bi mu dal odhod, Vendar to ni bil edini dogodek Za nameček mi potnica iz smeri skozi vrata vlaka neka potnica tistega dne. Ker je vreme kazalo na Trbovelj pri izstopu iz vlaka maha in kriči, češ naj počakam še dež, se je eden od bližnjih kmetov radodarno podari en izvod novega malo, ker dve priletni gospe še odločil, da bo razvozil gnojnico po voznega reda: »Da ne boš ves čas tečeta na vlak. Pomaknem se malo svojih njivah in travnikih. Smrdelo je na grafikon gledal.« Poučeno po peronu, ker mi postajna zgradba kar lepo, kar se za deželo spodobi, dekle, ni kaj, da se spozna tudi na zakriva pogled in tedaj ju opazim. in to cela dolina. In spet pride potnik grafikon, ki nam je bil v tem Po gozdni poti po hribu navzdol na vlak in me kar na peronu okrega: prehodnem času, ki se še vedno ni drvita dve ne preveč rosno mladi in »Kaj za enega hudiča pa vozite po končal, še kako potreben.tudi ne prav vitki gospe. Gozdno tej ljubi železnici, da tako smrdi?« Po intervenciji vodje nadzorne listje in vejevje frči na vse strani. Kot včasih aktivni kmet ga lepo postaje smo vozne rede le dobili, in Pogled nanju je prav tragikomičen. poučim, da je to pač gnojnica, ki jo to 09.01.2004 (petek) in to iz smeri Še pomisliti si ne upam, kaj bi se razvažajo kmetje in da je to vzrok Zidani most. »Tu mač.« Da, do tega zgodilo, če bi eni spodrsnilo ali bi se smradu. In zopet ima potnik prav in datuma smo se znašli, kot smo se spotaknila. Pridrvita mimo mene, v zadnjo besedo in doda svoj pač znali; pa da ne bo pomote, čevljih, ki nikakor niso zgledni za komentar: »Pa ne bi bilo nič narobe, voznega reda, tiskanega v obliki hojo po Ljubljani, saj sta zemlja in če bi jo malo zvozili, saj veste, od knjige, za celo Slovenijo in Evropo, gozdni humus naredila svoje, a se kod...« Malo zavijem z očmi in dam pa še vedno ni, ne, gospod Koren, bosta do Ljubljane že olepšali v odhod. ni!enem od naših krasnih stranišč na Res, dan poln doživetij, da ne Tako pester delavnik, pa takoj na vlaku. Ko švigneta mimo mene z omenjam tega, kako so potniki začetku leta. Da bi nam služba le atletsko hitrostjo, še kletvica iz ne hodili na postajo izključno in le po potekala v spoznanju, da smo še preveč kondicijsko zadihanih ust: vozne rede in jih z milo-kislim kako potrebni naši državi!

ŠE DRUGAČEN POGLED NA TEŽAVE Z VOZNIM REDOM…ŠE DRUGAČEN POGLED NA TEŽAVE Z VOZNIM REDOM…

Kot smo že v decembrski številki podarjeni dopust. In njegovi vtisi? od bazenov, savne, masaže, na kratko pisali, je Glavni Odbor » Ko me je Alenka poklicala, me raznovrstne rekreacije ter seveda SŽPS sprejel sklep, da se podeli je najprej vprašala, če verjamem hrane in pijače ob prijetni družbi in božična nagrada enemu članu v Božička. Malo zmeden sem postrežbi - pravi raj na zemlji. Sindikata železniškega prometa odgovoril, da sem včasih sem Bojan pravi, da se po »veselem Slovenije v obliki enotedenskega res, sedaj pa tako, bolj po malem. decembru« prav prileže malo letovanja v Atomskih toplicah. Pa mi je dejala, da bom moral kar čiščenja z naravno, tukaj Žrebanje naključne številke je verjeti, saj mi je ravno tistega dne izvirajočo termalno vodo, brez opravil računalnik, naša tajnica prinesel božično darilo. Seveda dodatnih »multi-vitaminov«. Je bil Alenka pa je opravila prijetno sem ga bil vesel. Tudi z dopustom december dovolj bogat z njimi. In dolžnost in poiskala srečneža, da »na hitro« na postaji nisem imel tako sva poklepetala še malo o mu sporoči veselo novico. težav, saj mi je šef takoj odobril tem in onem, malo o železnici, Začetni strah, da srečnež morda dopust in mi čestital. Sedaj pa tu sindikatu, pa o pršutu in k njemu ne bo mogel ali želel izkoristiti lepo uživam, okolje je res pripadajočim pri logam sva nagrade, je bil odveč, saj je Bojan čudovito, drugačno kot doma, na zastavila besedo. Obisk se je Pavšič nagrado sprejel z Goriškem.« hitro približal koncu. Bojan je bil navdušenjem. Bojan Pavšič, sicer kretnik na m a l o s r a m e ž l j i v p r e d Pa sem ga obiskal še med postaji Most na Soči, je četrto leto fotoaparatom: »Pogovor da, slike počitnikovanjem v Atomskih na Slovenskih železnicah. Toliko pa ne,« mi je dejal. Pa se je le toplicah. Motiti miren dopust sicer časa je tudi član sindikata. omehčal. A glej, res je bila sreča ni lepo, a sem zadevo skrajšal na Železnice so ga v teh časih njegov zavetnik. Najprej težave z primerno raven. Bojan se je ravno pritegnile predvsem z redno in z baterijami za fotoaparat, nato vrnil iz term Olimia v počitniško okoljem primerljivo plačo. Nad lepo uspele fotografije, prenos v hišico. Kakor je bil on presenečen delom se ne pritožuje, saj je vajen računalnik, potem pa razpad nad obiskom, sem bil jaz toplo prijeti za vsakršno delo. Sploh pa računalniškega sistema pri meni presenečen nad prijetno urejeno je tu, v Atomskih toplicah, pozabil in slike so šle »Oštja, dijo porko, notranjostjo hišice. Po začetnih na službo. In kako ne bi, saj je vrahi v rit!«besedah sem takoj videl, da je vsakodnevno uživanje visoko Ja, Bojan, še kako prav si imel, ko Bojan z veliko žlico užival kvalitetne ponudbe Term Olimia - si v slovo dejal: »Več sreče

16

Celjski OO SŽPS si že vseskozi prizadeva za športne dejavnosti svojih članov, kamor sodi tudi planinstvo. Sprva je bilo navdušenih le nekaj ljubiteljev hribolazništva, zadnje čase pa se jih zanima vse več za gibanje v naravi. Največja ovira je pač turnus, ki ne omogoča vsakomur, da bi sodeloval na planinskih pohodih. Še večja ovira za visokogorje je strah pred neznanim, pa čeprav je prisotna volja za osvojitev skalnate gore.Celjani smo se že kar nekam ugnezdili na priljubljeni tukajšnji gori Boču, ki je zaradi ugodne povezave z vlakom, dostopna večini članom. Po nekaj zaporednih, uspelih letnih srečanjih, se je vodstvo odločilo še za zimski pohod. Kljub težjim razmeram zaradi snega in zahtevne strme poti,

se je proti pričakovanju zbrala skupina pod strokovnim vodstvom Edija in njegove žene Jožice Kolar. Priključili so se organiziranemu Poljčanskemu planinskemu zimskemu pohodu na vrh Boča in se nato spustili do planinske koče, kjer je našo skupino čakal topel obrok hrane. Kot da še ni bilo dovolj na dve urnem vzponu (od železniške postaje), so se pohodniki vračali do dve uri oddaljenega postajališča Dolga Gora. Navdušeni nad uspešno zimsko turo, saj so imeli na poti obilico snega, so se odločili, da postane januarski zimski pohod naših članov, kar tradicionalen. Največ zaslug za uspeli pohod ima predsednik, Matjaž Skutnik, ki je dal pobudo. Prepričani smo, da se bo število pohodnikov prihodnjih letih še povečalo.

BOŽIČNO DARILOBOŽIČNO DARILO

CELJANI NA BOČUCELJANI NA BOČU

17

ZIMSKI POHOD NA ARIHOVO PEČ

Vse ljubitelje narave, člane sindikata in njihove partnerje vabimo v nedeljo, 7. marca 2004, na tradicionalni planinski zimski pohod na Arihovo peč v Avstriji. Pohod vsako leto organizirajo zamejski Koroški Slovenci. Pot ni zahtevna in je primerna za vsakogar z zimsko obutvijo. Od starta do edine slovenske planinske koče v Avstriji je uro in pol hoje. Na pot krenemo z vlakom 2901 do Poljčan, dalje ob 6.00 z avtobusom, ki bo pobiral udeležence na železniški postaji Celje (okrog 6.30) in Ljubljana (okrog 7.15). Nato nadaljuje pot na Jesenice (okrog 8.15) in dalje v Avstrijo. Hrib Arihova peč se nahaja takoj za predorom Karavanke na avstrijski strani. Stroške prevoza izleta krije sindikat. Nazaj se vračamo v popoldanskih urah po isti poti. Prijave zbiramo do 2. marca 2004 na sedežu sindikata v Ljubljani, tel. 01 - 29 - 12 - 147, za vse podrobnejše informacije pa je na voljo vodja odprave, Marjan Mally, tel. 02 - 80 - 25 - 277. Za pot poleg dobre volje potrebujete še osebno izkaznico ali potni list ter kakšen bodoči slovenski denar euro.

Marjan Mally

TUDI LETOS VABIMO NA TRIGLAV

Vsi, ki še niste bili na Triglavu in si to želite (pa tudi ostali), imate letos edinstveno priložnost, da se nam pridružite! Vabimo predvsem tiste, ki že dalj časa načrtujejo vzpon, pa se ne morejo odločiti. Dvodnevna tura (za »ta počasne«) bo v avgustu z obvezno predhodno kondicijsko turo. O podrobnostih boste še obveščeni.

Marjan Mally

KOLESARSKI KOTIČEK

Spoštovane kolesarke, spoštovani kolesarji, čas teče, bliža se sezona kolesarjenja, čas, ko je potrebno začeti z nabiranjem kondicije, čas, ko vsakdo nekaj naredi zase in za svoje telo.Letos bomo v okviru kolesarske sekcije spet poskrbeli, da vam ne bo dolgčas. V okviru SŽPS bomo organizirali dva kolesarska izleta in bomo tako, bolje rečeno, opravili test vaše pripravljenosti in vzdržljivosti.Prvič se srečamo zadnjo soboto v mesecu maju, to je 29. 5. 2004. Izhodišče izleta bo postaja Lesce-Bled, od koder se bomo mimo Bleda vzpeli na Pokljuko in spustili do Bohinjske Bistrice.

Drugi težko pričakovani datum je že sedmo leto zapovrstjo zadnja sobota v mesecu avgustu, 28. 8. 2004. Letos ta izlet pripravljajo kolegi iz OO Pragersko, izhodišče bo železniška postaja Ptuj.

Prvi izlet je glede težavnosti bolj zahteven, zato pa toliko krajši. Za drugega pa se ve, da Štajerci ne premorejo takih hribov kot Gorenjci (malo spodbude za organizatorje!), zato bo ta izlet kolesarjenje za vse, tudi tiste bolj ljubiteljske kolesarje. Ogledali si bomo čudovito pokrajino, ki jo premore samo Štajerska.

Vabim tudi organizatorje izletov v hribe, da čim prej objavijo datume izletov.

Lekso Stanojević

18

Zima nekoč in danes

V teh mrzlih dneh se malo ozrimo na nekdanje predpise o gretju železniških vagonov. V pravilniku št 51 Tehnično vagonske službe iz leta 1934 med drugim najdemo sledeče zapise:

- člen 54: Previdnostni ukrepi v času mraza: vlak ne sme odpeljati iz postaje, dokler ni primerno segret, za primerno segretega se smatra, ko je temperatura v vlaku +18°C - člen 56: Gretje voz : se prične, ko je zunanja temperatura nižja kot +10°C Glede na zgoraj navedeno lahko zaključimo, da so pred 70. leti poznali tako zimo kot predpise za ogrevanje vlakov, verjetno so jih tudi kršili in dobivali pritožbe potnikov. Ampak so se greli na staro dobro paro. Danes pri vsej sodobni tehniki, pa so predpisi skoraj ( še vedno) enaki, zima je še tudi tu in tam mrzla in glej ga, tudi pritožbe so še vedno iste. Napredek pa tak.

TEČAJ ZA VLAKOVNE ODPRAVNIKE V CELJU (prijave)

V Celju se bo začel v začetku novembra t.i. nov strokovni tečaj za izšolanje uslužbencev prometno-komercijalne stroke za vlakovne odpravnike.kandidat mora izpolnjevati tele pogoje:- ne sme biti starejši kot 35 let- biti mora najmanj tri leta na delovnem mestu prometno-komercialne službe- če ni borec NOB 1943, mora imeti končano osemletkoTo je razpis z dnem 14.10.1960, glede na povprečno starost in pomanjkanje kadrov, pa bi takšnega razpisa bili veseli tudi danes. No borce bi menda pa res malo težje našli, čeprav

Na ogled Železniškega muzeja v Ljubljani ste vedno dobrodošli in vljudno vabljeni vsi, železničarke in

železničarji, ljubitelji in znanci, pa tudi tisti, ki bi se želeli v mislih popeljati v preteklost!

ŽELEZNIŠKI MUZEJ SLOVENIJEParmova 35, Ljubljana

Telefon: (01) 29 12 641, (01) 29 12 643

Odprto: pon - čet: 9.00 13.00,za skupine po dogovoru.

Vstopnina: odrasli 500,00 SIT, otroci 200,00 SIT

ZANIMIVOSTI IZ ZGODOVINE ŽELEZNICEZANIMIVOSTI IZ ZGODOVINE ŽELEZNICE

19

Praznični marec na Burji

Ob bližajočem prazniku naših članic OO Koper prireja tradicionalno srečanje in izlet za vse članice SŽPS iz vse Slovenije na slovenski obali.

Srečanje bo v soboto, 6. marca 2004.

Dobimo se na železniški postaji v Kopru, prihod z vlakom 153 ob 11. 55. Po prihodu vlaka se vkrcamo na barko, kjer nam bodo najprej postregli z aperitivom in hrano, nato bo sledil izlet ob obali do Pirana. To zgodovinsko mesto si bomo ogledali med sproščenim sprehodom.Po ogledu Pirana nas bo barka odpeljala po Piranskem zalivu do Savudrije, gojilnice školjk in sečoveljskih solin. Izkrcali se bomo na pristaniškem pomolu v Portorožu in se sprehodili po mestu rož.Okrog 19. ure nas čaka večerja na Burji. Po večerji se od barke poslovimo in nadaljujemo nočno zabavo v Portorožu.Proti jutru se bomo z avtobusom odpeljali v Koper, od koder bomo s prvim jutranjim vlakom nadaljevali pot domov. Prijave udeleženk sporočite predsedniku vašega OO ter v glavno pisarno v Ljubljano do 1. marca 2004.

Prisrčno Vabljene in dobrodošle na Obali, v objemu sonca in morja!

V spomin

ŽARKU ČEVNJI

V dneh po novoletnih praznikih, ko v srcih še odmeva vse, kar smo doživeli, ko se v naših mislih porajajo nove želje in načrti za leto, ki je pred nami, nas je v zgodnjem meglenem jutru 14. januarja presenetila žalostna vest: »Žarko je umrl«. Besede, ki stisnejo pri srcu, upočasnijo korak, besede, katerim ne verjamemo takoj. V njih je bil zajet dvom, vprašanja in obenem kruta resnica. Žarko Čevnja se je rodil 26. 08. 1946 v kraški vasici Tomaj. V času, ko se je življenje začelo obračati v mirnejše čase, bolj sproščeno obdobje, katerega si, dragi Žarko, želel bolj posvetiti svojim bližnjim, ti je kruta usoda v 58. letu starosti prekinila življenjsko pot.

Kot 20-letni fant se je po končani železniški šoli v Mariboru zaposlil na železnici in delal na delovnem mestu vlakovnega odpravnika. Delovne obveznosti so mu narekovale službovanje na različnih postajah Istre in Primorske, od Buzeta do

Sežane. Bil je prometnik z dušo in telesom, vzor in učitelj mlajšim, ki smo prihajali za njim. Z vso predanostjo je odgovorno delo opravljal skoraj 30 let, rdečo kapo je odložil šele, ko mu zdravje tega ni več dopuščalo. Tudi na drugem delovnem mestu na postaji Divača je ostal isti Žarko, delaven, skromen, skrben in zvest svojim načelom, da se mora vsako zaupano mu delo opraviti vestno in odgovorno. Ponosni smo, da je bil med nami v vrstah slovenskih železničarjev in hvaležni, da smo se lahko od njega učili.

Z ženo Bogomiro, ki je aktivna delavka na postaji Sežana, sta si ustvarila dom in družino ter otrokom nudila oporo pri načrtovanju njihovih življenjskih poti. Svojega sina je napotil na pot enako prizadevnega železničarja. Komaj eno leto je minilo, odkar se je predčasno upokojil, se poslovil od aktivnih let pri železnici in v sindikatu.

Žarka ni več med nami. Nastala je praznina, za njim pa ostajajo njegova dela, njegov življenjski nauk, ki ga je dajal svojim sodelavcem.