Leto XV Številka 97 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Avgust 2012

Foto: Robert L. Horvat

2

UVOD KAZALO

Počitnice se zaključujejo. Za naše otroke, za nas, naše sindikaliste in parlamentarce. Začenja se novo delovno leto. Naši otroci se bodo morali spet učiti, parlament se bo spet ukvarjal sam s sabo, sindikalisti bodo tulili v nebo, mi pa bomo še naprej poskušali preživeti z mezdo, ki so nam jo še oklestili. Koliko nas bo preživelo krizo s pogodbo o delovnem razmerju v žepu? Ali se bo kriza končala pred puntom? V nekaterih evropskih državah že vre, a glede na to, da smo Slovenci izredno potrpežljiv narod, si naši vodje še lahko privoščijo nekaj časa, preden nambo zavrelo. »Kruha in iger«, zlato pravilo starih vladarjev, kako držati množico na uzdih, je pozabljeno. Igre smo dobili, kruha pa dobimo vedno manj, medtem ko so posamezni žepi vedno bolj debeli... Najbolj nam pritisk dvigne zavest, da te na delovnem mestu lovijo na vejice in pike, za vsako malenkost odgovarjaš kazensko in odškodninsko, nekdo, ki zapravi ali ukrade milijone, pa jo odnese brez kazni. Kako dolgo še? Morda pa bo bolje, ko bomo imeli za predsednika države bivšega klošarja...

Urednica

Časopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT Predsednik: Matjaž Skutnik: 041 216 612ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Sekretar: Jože Skubic: 031 519 111 Glasilo šteje med grafične izdelke informativnega

Podpredsednik: Risto Djurić: 051 311 128 značaja iz 11. točke tarifne priloge 3 zakona o DDV, Naslov uredništva: SŽPS Uredništvo časopisa, Trg Glavna urednica: Suzana Slatinšek po kateri se plačuje DDV po stopnji 20%.OF 7, 1000 Ljubljana Odgovorni urednik: Matjaž SkutnikTelefon: (01) 29-12-146, (01) 29-12-147 Urednik fotografije: Robert L. Horvat Časopis izhaja občasno v nakladi 1000 izvodov.e-pošta: , Uredniški odbor: Miran Prnaver, Robert L. Horvat,

Marjan Mally, Zdravko Munda, Damjan RakLektoriranje: Danica PrnaverOblikovanje: Zdravko Munda

info@sindikat-szps.si sindikat.szps@slo-zeleznice.siwww.sindikat-szps.si

Naslovnica: Viadukt Otovec

Vse, ki bi želeli svoje komentarje, misli, vprašanja, oglase in ostale prispevke objaviti v našem časopisu, vabim, da svoja besedila v pismeni ali, še bolje, v elektronski obliki, oddate na naslov: Sindikat železniškega prometa Slovenije, Trg OF 7, 1000 Ljubljana, s pripisom Časopis Prometnik, ali na elektronski naslov:

.sindikat.szps@slo-zeleznice.si, info@sindikat-szps.si,

damjan.rak@slo-zeleznice.si ali suzana.slatinsek@telemach.net

- DOGOVOR ZA BOLJŠI JUTRI ??? 3

- SD-I – OB LETU OSOREJ 4

- INTERVJU: MATJAŽ SKUTNIK 5

- DELITEV DOBIČKA – IZČRPAVANJE 6

- POGOVOR S ČLANI SD-INFRASTRUKTURA 7

- SKUPŠČINA SŽPS 2012 8

- POSTAJE SO NAŠE OGLEDALO: NOVA GORICA 10

- OBVESTILA - INFORMACIJE O PRIHODIH, ODHODIH

IN ZAMUDAH ZA POTNIKE NA NAŠIH POSTAJAH 11

- KRATKE DOMAČE 14

- NEKOČ JE BILA PROGA: TRŽIŠČE – KRMELJ 18

- SREČANJA, IZLETI 19

- UPOKOJILI SO SE 26

- ZA BOLJŠO PREBAVO 26

Avgust 2012

3

AKTUALNO

Avgust 2012

Prišli smo do oblike »dogovora«, ki je bil po daljših pogajanjih podpisan 29. maja. Ni lahko sedeti in poslušati predlogov delodajalca, za koliko ima željo zmanjšati plače (8% do 9%), regres, stimulacijo (ukiniti za vedno), dopust (nad 32 dni vzeti vse), zmanjšati stroške povračila prevoza na delo, zmanjšati strošek prehrane med delom, ukiniti mednarodne vlake …kajti to so vse instrumenti, ki so za delodajalca najenostavnejši, udarijo pa po žepu zaposlenega. Zavedam se, da skupina družb Slovenske železnice niso v dobrem stanju, tako kot marsikatero podjetje v Sloveniji. Tako kot vse ostale države, tudi nas najeda vseevropska kriza. Problem nepodpisanih pogodb za opravljanje javnih gospodarskih služb (vzdrževanje infrastrukture, vodenje prometa, potniški promet,

vzdrževanje postaj in postajališč), šele pred kratkim so bili z državo podpisani aneksi, vse to bi lahko pomenilo eno veliko vprašanje: kako bo z izplačilom plač v zadnji četrtini leta v družbah SŽ- Infrastruktura in SŽ-Potniški promet.Dogovor ima dva dela, in sicer je prvi del »Ukrepi glede zmanjševanja stroškov dela in ostali kadrovski ukrepi«, torej je to del, ki ga dajemo zaposleni, in drugi del, ki govori o »Planu dela z glavnimi ukrepi do konca leta 2012«, s katerim se delodajalec obvezuje, da bo s svojimi ukrepi, skupaj s prispevkom zaposlenih v skupini družb Slovenske železnice, popeljal skupino družb Slovenske železnice do boljših rezultatov. Moram povedati, da me je skozi pogajanja generalni direktor gospod Dušan Mes s svojo predstavitvijo in s svojim pogledom prepričal, zakaj reči »dogovoru« DA. Po pogovorih s članstvom in ostalimi zaposlenimi pričakujemo, če lahko tako rečem, da bodo besede gospoda Mesa tudi meso postale. Seveda pričakujemo in zahtevamo rezultate tudi na drugem delu »dogovora«, ki so:

· uveljavitev nove organizacije (sistematizacija delovnih mest, plan kadrov), · dogovor z Republiko Slovenijo glede višine OGJS in odprtih terjatev,· ukrepi za znižanje drugih stroškov poslovanja in povečanje učinkovitosti,· ukrepi za povečanje prodaje.

Prvo resno testiranje, kakšen namen je imel posamezni podpisnik ob podpisu tega »dogovora«, nam je že zelo blizu, iz tega pa bo tudi razvidno, ali je bila ob podpisu kašna figa v žepu in nenazadnje bomo videli, ali lahko iz naslova uvodnika izbrišemo ??? Ne želim mimo dejstva, da imamo zaposlene, ki imajo bruto plačo cca. 614,00 €, in da imamo kar 479 zaposlenih med cca. 614,00 € in cca. 998,00 €, na drugi strani pa nekateri še vedno živijo na bonitetah prejšnjega dela.Torej: če smo v krizi, kar smo, se lotimo tega dela, imamo kje začeti, dela je dovolj, čas v lepši jutri pa neizbežno izteka. Vsem. Odgovornim in vodilnim menda najhitreje.

Matjaž Skutnik

DOGOVOR ZA BOLJŠI JUTRI ???

4 Avgust 2012

nami. Včasih že kar sovražen odnos med socialnimi Čas beži, več kot je dogajanja, hitreje gre dan okoli. partnerji se odraža tudi na strani vodilnih. Očitno jim Dobra polovica leta je že, odkar smo po izredno je prosta presoja, s kom in o čem se smejo kdaj in uspešnih volitvah v Svet delavcev SŽ-Infrastrukture kako pogovarjati, onemogočena. Tak vzorec nato začeli funkcionirati samostojno. zahtevajo tudi od svojih podrejenih. Temu pravijo Da je temu tako, priča tudi mnogo sicer pričakovanih hierarhija. Ja, pa kaj še. To je totalitarizem, ki ga ovir v opravljanju svojega poslanstva. potrjuje strah, da bi njihovi vzvodi dominacije nad Naša drugačnost v razmišljanju, delovanju že vsa leta delovanjem sistema v namišljeni in okolju prodajani prej, nestrinjanje z določenimi principi delovanja povezavi s kvazipolitičnimi silnicami, bili ogroženi.nekaterih predstavnikov zaposlenih, je pogojena tudi Saj vendar ne mislijo, da bodo odrasli izobraženi in s potekom in rezultatom volitev, v očeh nekaterih svobodni ljudje večno podlegali teoriji »hierarhije«? kolegov na strani socialnih partnerjev, večni Poslovna lojalnost je čisto nekaj drugega kot pa problem. prepoved komunikacije s komerkoli s »seznama Samostojnost funkcioniranja, sprejemanje odločitev nezaželjenih«. K sreči se tovrstni prijemi, zahteve in izražanje jasnih in javnih mnenj predstavnikov, vedno obrnejo proti takim ideološkim omejencem. zaposlenih v družbi SŽ-Infrastruktura, je več kot Čas bo pokazal, da je tudi v Sloveniji in v skupini očiten problem tudi pri delodajalcu. Slovenskih železnic temu tako. Tako smo soočeni s sicer prikritim paktiranjem Ključne odločitve v zvezi s prihodnostjo družbe bodo delodajalca in nekaterimi iz vrst predstavnikov sprejemane na Svetu delavcev SŽ-Infrastrukture. zaposlenih, ki na najbolj nizkotne načine želijo Bodo! Zato ste nas izvolili in zato temu tako bo. onemogočiti prodor naših besed v javnost in s tem Drugačna pričakovanja, spoštovani kolegi, odmislite zminimalizirati dejstva, na katera opozarjamo. že zdaj.Vendar pa smo se takih reakcij nadejali, zato nanje odreagiramo, kot je edino prav. S še vztrajnejšim in zavzetejšim delovanjem, z zastopanjem interesov Damjan Rakvseh zaposlenih, ne glede na položaj, sindikalno ali Svet delavcev SŽ-infrastruktura, d.o.o. politično pripadnost. Segregacijo, kakršni smo sicer Predsednikpriča že dolga leta, bomo, zagotovo, vztrajno in korenito uničili. Žal se soočamo tudi z razkrivanjem okoriščanja posameznikov, ki v dogovoru z delodajalcem, ne glede na krizo v državi, podjetjih v skupini, mirno in hladno poskrbijo za svojo rit, pri tem pa se ne pogledajo v ogledalo.Toliko bolj je nesprejemljivo, da se v času zmanjševanja plač vsem zaposlenim nekateri požvižgajo na to. Ko pa ugotovimo,da so to predstavniki zaposlenih, sindikalisti, za povrh pa še v nadzornem svetu kot predstavniki zaposlenih, je edina možna pot poziv posamezniku, da se pogleda v ogledalo, sam umakne, se izbriše. In če se ne? O morali v državi pa tudi v podjetju očitno ni treba zgubljati besed. Preostane samo še pravna država, to menda imamo, in organi, ki sebodo morali,verjamem,da zavzeto, s temi dejanji ukvarjati.Vsekakor pa je meni osebno nemogoče sedeti za mizo z nekom, ki se ima za predstavnika zaposlenih, pa tem istim pred njihovimi očmi in brez kančka slabe vesti neupravičeno jemlje njihov denar.Posebno poglavje pa je obnašanje delodajalca, v njihovi vlogi pa vodilnih. Verjamem, da je večini kar težko sprejeti dejstvo,da se morajo pogovarjati z

SD-I – OB LETU OSOREJ

AKTUALNO

5

INTERVJU

Avgust 2012

poleti 1992 sem za leto dni pristal na postaji Grobelno in nato je

sledilo enajst let prometniškega dela na postaji Celje. Prvega

avgusta leta 2004 sem postal poklicni član Sveta delavcev SŽ. Čez

leto in pol sem se vrnil v Celje, v začetku aprila leta 2008 pa sem

postal dispečer PO II v prometni operativi Maribor. Po dveh

mesecih sem dobil naziv vlakovni odpravnik-dispečer TK. Od

prvega avgusta leta 2008 pa sem zopet poklicni član Sveta

delavcev SŽ.

Kot prometnik sem nadomeščal na postajah Rimske Toplice,

Ponikva, Slovenska Bistrica in na postajališčuŠtore.

Sedaj bova prešla na področje Tvojega aktivnega delovanja v

sindikatu. Kdaj dejansko se je to začelo?

Začelo se je pred 14-imi leti, leta 1998, ko me je takratni

predsednik OO Celje Franci Čuš povabil k sodelovanju. Po

njegovem odstopu leta 2000 pa sem prevzel dela in naloge

predsednika OO Celje.

Nam lahko opišeš sindikalne stopničke do Tvojega današnjega

predsedovanja?

Predsednik OO Celje sem, kot sem že omenil, od leta 2000. Med

leti 2004-2006 sem se kalil kot poklicni član sveta delavcev in

ponovno isto delo opravljam od leta 2008. Podpredsednik

sindikata sem postal, ko je vodenje sindikata prevzel moj

predhodnik Damjan Rak. Od mojega letošnjega rojstnega dneva

(12. maj) pa sem predsednik našega sindikata.

Predsednik našega sindikata si postal, kot si omenil, letos v maju.

Čeprav si bil že prej kot podpredsednik vpet v delo glavne pisarne,

ali si si delo predsednika predstavljal, kot dejansko je, ali je v

praksi drugače?

Hmm. Je kar drugače. Vedno sem opravljal delo z vso

odgovornostjo. Moram pa priznati, da sem do izvolitve deloval Matjaž, ali se lahko v začetku najinega pogovora na kratko konstruktivno, pa vendar malce iz opozicije-distance. Sedaj pa je predstaviš bralcem glasila Prometnik ?zadeva malo drugačna. Sem Matjaž Skutnik. Prihajam iz Dolge Gore, to je manjši kraj

med Ponikvo in Poljčanami. V mesecu maju mi je bilo zaupano, da Nam na kratko še predstaviš svoje najožje sodelavce v glavni sem postal predsednik Sindikata železniškega prometa Slovenije.pisarni?

Jože (Skubic) je sekretar, Risto (Djurić) podpredsednik in poklicni Kako je potekala Tvoja šolska pot?član SD, Alenka (Tržan) opravlja tajniške in še marsikatere druge Osnovno šolo sem obiskoval na Ponikvi. Že v osnovni šoli sem si posle. Na pomoč priskočita še podpredsednik Milorad (Šljivič) in želel, da bi opravljal delo na železnici, in sicer kot prometnik, in s koordinator Edvard (Kostič). Imam občutek, da smo dobra in tem bi nadaljeval družinsko tradicijo. Moj oče je bil prav tako uigrana ekipa.zaposlen na železnici. Tako sem leta 1986 začel obiskovati

Srednjo železničarsko šolo v Mariboru in jo leta 1990 uspešno Ali posvečaš veliko časa delu na terenu, srečevanju s članstvom?zaključil.Kolikor je mogoče, se posvetim tudi delu na terenu. S septembrom

imam namen, da kot predsednik sindikata in član SD, s svojimi Kje pa si začel kot železničar?kolegi, sodelavci (predsedniki OO,člani SD-Infrastruktura) Prvega septembra leta 1990 sem začel delati kot pripravnik na pričnemo z obiski delovnih mest, torej gremo čimveč med postaji Šentjur. Dva meseca pred slovensko osamosvojitvijo sem zaposlene in članstvo. Najboljše vodilo za delo so mi predlogi pa začel na isti postaji samostojno delo. Poleti istega leta sem kratek tudi kritike članstva. čas opravljal delo popisnega vlakovodje na postaji Celje. Konec

leta 1991 sem odšel na služenje v Slovensko vojsko. Po vrnitvi

INTERVJU: Matjaž Skutnik

Matjaž za krmilom Fotograf: Miran Prnaver

6 Avgust 2012

Stalno si v stiku z drugimi sindikati. V kakšnem odnosu si z njimi ocena glavnega odbora oziroma članstva.

oziroma njihovimi predstavniki? Smo sredi finančne, gospodarske krize, pa tudi krize vrednot v

Lahko rečem, da v dobrem, vsaj zaenkrat. Če bo le možno, si tega naši družbi. Kako v tej težki situaciji vidiš prihodnost našega

želim tudi v bodoče. Sicer bi to vprašanje lahko bilo namenjeno podjetja tudi v luči varčevalnih ukrepov?

tudi kolegom. Velikokrat prihaja do različnih mišljenj, vendar so to Ja,kriza. Tudi našo družbo, tako kot večino družb v Sloveniji in

normalni procesi v pogovorih in pogajanjih. Evropi, je doletela gospodarska kriza. Upad notranjega in

mednarodnega prometa je pripeljal do te situacije. Zaposleni svoj

Kako pa se pogovarjaš oziroma pogajaš s sindikalisti, ki so nekoč prispevek že dajemo skozi podpisan dogovor, pa vendarle s tem

bili v naših vrstah, danes pa so v drugih sindikatih? Verjetnotu ne naše družbe ne bomo rešili.

more biti mesta za zamere in užaljenosti. S tem dejanjem smo kvečjemu pokazali, da nam ni vseeno za

Ni razloga, da se ne bi pogovarjal z vsemi. Funkcioniram pošteno družbo, ki nam daje kruh že vrsto let, da lahko preživimo sebe in

in transparentno, pred nikomer ne želim ničesar skrivati,kar svoje družine.

mislim, tudi povem. Prepričan sem, da zamere in užaljenost ne Ampak v dogovoru so tudi zajete obveznostidelodajalca, ki so

moreta igrati glavne vloge, pa četudi padejo kakšne težje besede in omejene z roki, in z veseljem bomo sledili realizaciji tako na

bi včasih tudi bil razlog za to. Predvsem se zavedam, da tukaj področju zmanjševanja stroškov kot zmanjševanja nivojev

nisem zaradi sebe, ampak zaradi članstva. Našim članicam in vodenja. Krize in težav pa ne bomo rešili, če bomo ukinjali

članom želim čimbolj pomagati in prisluhniti v situacijah, v mednarodne vlake, če bomo puščali zaposlene na bonitetah

katerih se hote ali nehote znajdejo. prejšnjega dela, če bomo dovolili posameznikom, da se

protipravno okoriščajo in še kaj bi se našlo.

Tvoj predhodnik Damjan Rak je sedaj predsednik Sveta delavcev

Infrastruktura, d.o.o.Dobra poznanstva so verjetno lepa Bova kar tu nadaljevala. Kako vidiš v teh zagotovo težkih časih

popotnica za uspešno sodelovanje? vlogo in pomen delavstva in sindikalizma?

Imel sem srečo, da sem bil kot podpredsednik lahko vseskozi Časi zagotovo niso enostavni, prav tako je gotovo, da ni

zraven pri odločitvah. Da sem lahko opazoval in sodeloval, hkrati sindikalizma brez zaposlenih. Glavna vloga sindikata kot

pa tudi spoznaval ljudi, s katerimi danes sodelujem oziroma institucije je varovanje in izboljšanje delavskih pravic.

sodeluje naš sindikat. Vse to mi je omogočil moj predhodnik

Damjan, zato je bila kandidatura, za katero sem se odločil v maju, Na osnovi vsega povedanega vidim, da prostega časa skoraj

nekoliko lažja. Mojemu predhodniku Damjanu Raku gre res nimaš. Zato moraš tiste redke trenutke res dobro izkoristiti. Kaj

zahvala za vse dobro storjeno. dela Matjaž, ko je povsem prost?

Če po pravici povem, prav veliko prostega čas nimam. Domov

Kaj je težje zate, pogajanja in usklajevanja z drugimi sindikati ali pridem ponavadi okrog 17. ure. Doma me vedno čaka še kakšno

z delodajalcem? delo.Ko pa se le najde čas, ga zapolnim na sprehodu, kolesu…

Določene stvari moramo sindikati že med sabo uskladiti, seveda, Matjaž, najlepša hvala za čas in pogovor, za te misli, ki so

kolikor je možno. Vsako pogajanje ima svojo specifiko, na koncu verjetno zanimive za naše članstvo in bralce glasila Prometnik.

se pojavi samo eno vprašanje: ali je bilo izpogajano dobro ali slabo.

To se sicer ponavadi pokaže po določenem času, prva ocena pa je Pogovarjal se je Miran Prnaver.

DELITEV DOBIČKA – IZČRPAVANJE

Zaključek poslovnega leta za seboj potegne tudi rezime poslovanja. Tako podjetje ugotovi, četudi mora to tudi tekoče spremljati, ali je bilo

poslovanje uspešno.

Družba SŽ-Infrastruktura se srečuje z zanimivo situacijo. Družba namreč ni namenjena ustvarjanju kapitalskih dobičkov kot druga, trgu

podvržena podjetja. Naše osnovno poslanstvo je graditi in vzdrževati visoko kvalitetno javno železniško infrastrukturo, po domače

železniške proge, in na teh in takih progah zagotavljati varno, hitro, redno, kvalitetno in nadzorovano odvijanje železniškega prometa. Se

pravi: boljše kot so proge, bolj varen, hitrejši, rednejši, kot se odvija železniški promet, uspešnejši smo. Z doseganjem naše uspešnosti pa

dajemo trdno podlago našim kolegom v tovornem in potniškem prometu, da so konkurenčnejši, hitrejši, boljši.

Država kot lastnica ima zatorej v interesu zagotavljanja čim boljše mobilnosti prebivalstva in čim večjega transporta blaga po najbolj

sprejemljivi transportni poti, to je po železnici, velik interes in obveznost, da zagotavlja poslovno uspešnost naše družbe. Zagotavljati

mora sredstva za vlaganje v železniško infrastrukturo.

Za poslovno uspešnost je potrebno imeti poleg zaposlenih tudi stroje in material za vzdrževanje ter ustrezne varnostne naprave v vodenju

prometa. Mehanizacija in varnostne naprave pa niso, žal nikjer, v Sloveniji pa še toliko manj, majhen strošek. Vsako leto se kakšna sicer

planirana investicija v ta del »zaradi pomanjkanja sredstev« premakne za leto, dve ali več naprej. Posledično vzdržujemo kvaliteto prog in

varnost prometa z vsako leto starejšimi stroji in varnostnimi napravami.

To zahteva večje stroške tekočega vzdrževanja in pravzaprav slabi možnosti kolegov, da bi bili tržno konkurenčnejši.

INTERVJU

7

AKTUALNO

Avgust 2012

Albina Novak

Albina, ali se lahko našim bralcem na kratko predstaviš?Ne bom navajala rojstnih podatkov, sem pa polnoletna. Končala sem Srednjo prometno šolo v Mariboru leta 1987, nato pa nadaljevala študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, kjer sem letos magistrirala. Vso svojo poklicno kariero sem preživela na železnici, kjer sem v preteklosti opravljala različna delana različnih področjih. Svoje delo trenutno opravljam v SŽ - Infrastruktura, d. o. o., v službi SGN v Ljubljani, kamor se dnevno vozim iz Poljčan. Tudi jaz (kot je to značilno) nadaljujem tradicijo zaposlitve na železnici. Kako poteka Tvoje delo v SD-Infrastruktura, d.o.o?Ob izvolitvi v SD - I sem bila najprej pozitivno presenečena. Ob tem sem prejela kar nekaj spodbudnih klicev, ki so mi tako dali dodatno motivacijo za delo v SD - I. Zavedam se, da v SD predstavljam ljudi, ki so mi zaupali svoj glas. Sedaj opravljam v SD - I tudi funkcijo sekretarke. Ker opravljam to funkcijo neprofesionalno, to pomeni, da moram »žrtvovati« tudi kakšen vikend, da vsaj delno opravim dela, ki so opredeljena kot dela sekretarke. Veliko tega dela opravi(jo) profesionalni član(i) SD - I, saj nekatere razmere in situacije zahtevajo takojšnje

reagiranje, predsednik SD - I pa ima profesionalce »pri roki«.

Ali so se Tvoja pričakovanja glede delovanja SD, ki si jih imela, ko si se odločila za kandidaturo, uresničila?V zaupanem mandatu težko ocenjuješ izpolnitev pričakovanj po polletnem delu. Moja pričakovanja tudi niso bila tempirana na tako kratko obdobje. Ko k temu dodam še trenutno turbulentno obdobje in okolje, ugotovim, da se pričakovanja in prioritete morajo prilagajati času. Seveda pa je vsekakor moje poslanstvo zastopanje režijskih delavcev (brez katerih tudi v tem podjetju ne gre in ne bo šlo) v pretežno izvršilno in proizvodno usmerjenem podjetju.Morda še kako sporočilo, pobuda ali misel za naše bralce? A lahko nauk? Nauk iz Malega princa: »Ne pride daleč, kdor gre naravnost!«

Miran Prnaver

POGOVOR S ČLANI SD- INFRASTRUKTURA, d.o.o.

Albina

Fotograf: Arhiv Mirana Prnaverja

K sreči družba SŽ- Infrastruktura veliko prihodkov ustvari tudi iz podjetjih trudili toliko bolj sami priti na zeleno vejo. Zakaj pa bi se,

naslova poslovnih prihodkov. Ti so tudi možen vir za investiranje če pa jim izgubo pokrivajo drugi?

tja, kamor sicer državi zmanjka. A je v praksi drugače. Saj veste, Slovenci životarimo, »šparamo«, Slovenija daje denar

Po aktu o ustanovitvi mora Poslovodstvo družbe SŽ- Grčiji, Grkom se pa fučka in še boljše živijo kot Slovenci.

Infrastruktura predlagati ustanovitelju tudi uporabo bilančnega Morebitna primerjava s situacijo na železnici je namerna in

dobička ali pokrivanja izgube. Bilančni dobiček pa ustanovitelj zaželjena.

lahko razporedi po predlogu ali pa po svoji presoji. Dokler vsaka družba sama zase ne bo dojela, da se mora najprej

Logika bi bila, da tako direktor družbe kot ustanovitelj razmišljata sama zase preživeti, toliko časa bo situacija, kakršna pač je.

na način, da morebiten bilančni dobiček usmerita v investicije, ki Dokler bodo vodilni videli rešitev podjetja samo na plečih

so nujne za zagotavljanje izvajanja svoje osnovne dejavnosti. A zaposlenih, proizvodnje, ni upanja. Zakaj in na kakšen način pa

logika, vsaj takšna, ne deluje. Bilančni dobiček iz poslovnih dobiček ustvarja SŽ, d.o.o., ki se financira samo od odvisnih družb,

prihodkov je direktor predlagal ustanovitelju kot izplačilo pa je tako ali tako računovodski fenomen.

dividend, ustanovitelj pa bo to porabil za pokrivanje izgub drugih

podjetij, katerih ustanovitelj je. Poenostavljeno, SŽ- Infrastruktura

na trgu zasluži dobiček, direktor ga podari SŽ, d.o.o., kot Damjan Rak

ustanovitelju, ta pa s tem dobičkom pokriva izgube v SŽ-

Tovornem prometu ali katerikoli drugi hčerinski družbi. Saj to ima

svojo razlago, če bi bili vsi podvrženi trgu. Če bi se v izgubaških

AKTUALNO

8 Avgust 2012

Dne 11.05.2012 je v konferenčni dvorani Cityhotela Poročilo Damjana Raka je v nadaljevanju dopolnil še v Ljubljani potekala redna letna skupščina Sindikata podpredsednik Matjaž Skutnik, ki je delegate skupščine železniškega prometa Slovenije. Letošnje skupščine seznanil s trenutnim stanjem na SŽ, pripravo poslovnih se je udeležilo 34 delegatov, katerih naloga je bila, načrtov za posamezne družbe ter predlogom dogovora za tako kot pretekla leta, obravnava poročila dosego soglasja o posameznih ukrepih za izboljšanje predsednika SŽPS ter poročila predsednika NO poslovno-finančnega stanja skupine Slovenskih železnic SŽPS, obravnava finančnega poročila za leto 2011 in in za omejitev učinkov gospodarske krize za leti 2012 in obravnava finančnega plana za leto 2012. Letos je bil 2013. Po podanem poročilu se je Matjaž Skutnik v imenu na dnevnem redu poleg že naštetih tudi predlog vseh članic in članov SŽPS Damjanu Raku zahvalil za sprememb in dopolnitev aktov SŽPS in volitve njegov res velik prispevek in delo, ki ga je opravil za predsednika SŽPS in predsednika NO SŽPS. Za sindikat, ter mu ob tej priložnosti izročil posebno darilo.delovno predsedstvo so bili imenovani Risto Djurić kot predsednik ter Nina Peljhan in Stanko Zebec kot Poročilo predsednika NO SŽPS je delegatom predstavil člana. Edvard Kostič. Iz poročila izhaja negativno poslovanje,

kar je žal še vedno stalnica, kljub vsemu pa so vidni Poročilo predsednika Sindikata železniškega premiki na bolje, predvsem tudi, kar zadeva poslovanje prometa Slovenije je podal Damjan Rak, ki je to območnih odborov. funkcijo opravljal do 15.12.2012. Poročilo je namenjeno seznanitvi članov skupščine o delu Finančno poročilo za leto 2011 zajema prikaz in pojasnila sindikata v obdobju med skupščinama in zajema prihodkov in odhodkov denarnih sredstev, s katerimi po pomembnejše dogodke in aktivnosti, s katerimi se je veljavnih aktih sindikata razpolaga Glavni odbor SŽPS in ukvarjalo vodstvo sindikata, glavni odbor in glavna v njegovem imenu glavna pisarna s sedežem v Ljubljani. pisarna SŽPS. Vsebina poročila je bila obravnavana v Denarna sredstva predstavljajo vezana sredstva na treh smiselnih sklopih: poslovnih bankah, sredstva, vložena v osnovna sredstva,

in nepremičnine v lasti sindikata ter sredstva na TRR, - sprememba zakonodaje in reorganizacija prenesena iz leta 2010, skupaj s prihodki na TRR v letu skupine SŽ, 2011.- aktivnosti, ki jih je SŽPS izvajal samostojno,- aktivnosti, ki jih je SŽPS izvajal skupaj z drugimi Finančni plan za leto 2012 je razdeljen po kontih, ki, sindikati na SŽ. glede na pričakovane prihodke, temelji na

predpostavkah, da se število članov ne bo bistveno

SKUPŠČINA SŽPS 2012

Udeleženci skupščine SŽPS 2012 Fotograf: Robert L. Horvat

9

AKTUALNO

Avgust 2012

spremenilo, da se ne bo posegalo v tiste pridobljene pravice iz KPDŽP, ki vplivajo na višino plače itd. Predvideni izdatki v finančnem planu temeljijo predvsem na višini stroškov posameznega konta v preteklih letih, upoštevaje posebnosti za posamezno leto.

Vsa našteta poročila so delegati brez večjih pripomb sprejeli soglasno.

Pod točko predloga sprememb in dopolnitev aktov SŽPS je sekretar Jože Skubic delegatom pojasnil, da se na podlagi Pravilnika o delitvi terminov letovanja in upravljanju s počitniškimi kapacitetami, ki jih ima SŽPS v lasti ali zakupu, določa upravičence do letovanja, termine letovanja in terminske plane,

Povše 33 glasov. Za predsednika SŽPS za obdobje 2012 kriterije za delitev terminov, odpoved letovanja,

– 2016 je bil tako izvoljen Matjaž Skutnik, za določanje cene in plačilo letovanja ter pravice in

predsednika NO SŽPS za obdobje 2012 – 2016 pa obveznosti uporabnikov počitniške hišice. S tem

Boštjan Povše. Po razglasitvi rezultatov sta se oba pravilnikom se določa tudi način upravljanja s

izvoljena predsednika zahvalila delegatom za prejeto počitniško hišico ter poraba sredstev od letovanj ter

zaupanje.obveščanje organov sindikata o poslovanju in izkoriščenosti počitniške hišice. Odbor za letovanje je

V skladu s statutom se je opravilo tudi imenovanje dveh pri uporabi navedenega pravilnika večkrat ugotovil

podpredsednikov sindikata, sekretarja ter imenovanje določene pomanjkljivosti, zato je v začetku letošnjega

članov NO. Izvoljeni predsednik SŽPS Matjaž Skutnik leta pripravil predlog sprememb in dopolnitev.

je za podpredsednika SŽPS imenoval Rista Djurića ter Predlagane spremembe in dopolnitve so bile sprejete

Milorada Šljivića, za sekretarja SŽPS Jožeta Skubica, soglasno.

ki bo svojo funkcijo opravljal poklicno skladno s KPDŽP, ter za koordinatorja GOEdvarda Kostiča.

Ker je Damjan Rak v decembru lanskega leta prevzel Izvoljeni predsednik NO SŽPS Boštjan Povše je za

mesto predsednika Sveta delavcev SŽ-Infrastruktura člane NO imenoval Jelico Majer, Stanislava Jezovška,

ter zato tudi predčasno odstopil z mesta predsednika Branislava Vujića in Davida Rutarja. Delegati so vse

SŽPS, so bile na skupščini izvedene volitve predlagane člane sindikata za predlagane funkcije v

predsednika SŽPS in predsednika NO SŽPS. Za SŽPS potrdili soglasno.

predsednika SŽPS je na podlagi razpisa volitev prispela ena kandidatura, in sicer s strani dosedanjega

Po končani skupščini se je predsedujoči skupščine podpredsednika Matjaža Skutnika, za predsednika NO

zahvalil za konstruktivno delo delegatov ter vse SŽPS prav tako ena kandidatura, in sicer s strani

prisotne povabil na skupno kosilo.dosedanjega člana NO Boštjana Povšeta.

Po preštetju glasovnic je bilo ugotovljeno, da je Jože Skubic, sekretar SŽPS

kandidat za predsednika SŽPS Matjaž Skutnik prejel 34 glasov in kandidat za predsednika NO SŽPS Boštjan

Damjan Rak z darilom Fotograf: Jože Skubic

10

postaje

Avgust 2012

dogaja, da postaja živi, in občutek, da si v večjem POSTAJA NOVA GORICAmestu, kljub temu da je postaja na stranski progi in da je število potniških vlakov le 13 parov vlakov v 24-ih Na progi Jesenice – Sežana v km 89056, bi se reklo v urah. V mednarodnem prometu z Italijo so žal samo železničarskem jeziku, leži postaja Nova Gorica, mejna tovorni vlaki. Ker je zanimanje in precejšen obisk in razporedna postaja za odseke prog Nova Gorica – italijanskih gostov, ki obiskujejo naše bisere Bled in Jesenice, Nova Gorica – Sežana, Nova Gorica – Gorizia Bohinj, bi človek pričakoval, da naše službe, ki skrbijo FS in Prvačina – Ajdovščina.za trg in pretok blaga in ljudi, spoznajo to potrebo in z Postaja Nova Gorica je v središču mesta z okoli 90 000 Novo Gorico vzpostavijo tudi mednarodni potniški promet.Na postaji sta kar dva muzeja. Eden je nastal po zaslugi vodje NP gospoda Zeca in zaposlenih na postaji, v njem je prikazana zgodovina gradnje proge in predmetov, povezanih z železniškimi službami, drugi pa obravnava še zgodovino same postaje in služb, ki so imele sedež na postaji: policije, carine in italijanskih železničarjev. Tukaj ima poslovalnico tudi ena od turističnih agencij in najdemo postajni bife.Sama postajna zgradba je zelo zanimiva gradbena stvaritev, ki ima v nadstropjih ogromno poslovnih prostorov, ki so jih zapustile nekdanje institucije, kot so ŽTO-ji, sekcije, vozlišča in podobno.Prepričan sem, da bi vsak dober gospodar poskrbel za oddajo teh prostorov v najem, pa čeprav tudi za samo simbolično ceno, in s tem preprečil propadanje tisoč prebivalcev, ki ga sestavljata mesti Nova Gorica in prostorov. Žal so železnice daleč od takega Stara Gorica (Gorizia) v Italiji. Trg Europe, ki je nastal razmišljanja, ker, kot bi rekli naši južni bratje, »prođe leta 2005 ob vstopu Slovenije v Evropsko skupnost, na voz«,preden mi ugotovimo, kdo je odgovoren za kaj in katerem je bila osrednja proslava, krasi postajo z čigava pristojnost je to.zahodne strani. Trg je posebnost in zelo obiskana točka

vseh, ki se mudijo v eni od obeh Goric. Ob tej RISTO DJURIĆpriložnosti in praznovanju 100. obletnice odprtja

goriške proge je prišlo do temeljite obnove pritličnega dela postajne zgradbe.Danes je to lična in urejena postaja, ki potnikom daje občutek domačnosti in spoznanja, da se tukaj nekaj

POSTAJE SO NAŠE OGLEDALO: NOVA GORICA

Nova Gorica Fotograf: Risto Djurić

Nova Gorica Fotograf: Risto Djurić

TANGICEKaj so tangice?Spodnje hlačke, ki nikoli ne bodo postale krpa za prah!

NASILJE»Zakaj vedno sediš na oknu, ko si tvoja žena prepeva?«»Da ne bi kdo mislil, da jo pretepam!«

11Avgust 2012

Danes radi rečemo, da živimo v informacijski družbi. To pomeni, da nas na vsakem koraku obdaja, včasih tudi posiljuje nešteto informacij in podatkov.Vedno pa teh informacij ni čisto enostavno razbrati ali pravilno razumeti.Pravimo, da je od naše funkcionalne pismenosti odvisno, kako uspešni smo pri tem.Po drugi strani je pa res, da je v današnjem (pre)hitrem načinu življenja zelo pomembno, kdaj in do koliko informacij pridemo. Skoraj se človeka »ceni« po tem, kakšne in predvsem, kako hitre informacije ima pri sebi. Če imaš dobro, uporabno informacijo-podatek, lahko pravilno in pravočasno odreagiraš, če ne, potem pa ... In kako je z informacijami na naših železnicah? Tu mislim na informacije za naše potnike, ko prihajajo in

kam odpelje vlak. Isti podatki so tudi na peronih. čakajo na potniške vlake.Podoben, a novejši prikazovalnik, je tudi na vhodu v Na železnici vlaki vozijo, prihajajo in navadno tudi podhod z Vilharjeve ceste. dokaj hitro (postanki vlakov so v veliki večini le Zanimivo je, da je vsa ta tehnika(razen z Vilharjeve minuto) odpeljejo naprej. S tega vidika so ceste)stara že kar desetletja in je bila v času, ko je bila informacije na naših postajah že od nekdaj zelo nova, res dobra. In kaj se pogreša? Predvsem na postaji, pomembne.to bi moralo veljati predvsem za perone, nikjer ne Informacije lahko dobiš na potniških blagajnah. Ker najdeš prikazane sestave vlakov. Tako potnik, vemo, da so te odprte časovno in krajevno omejeno, so predvsem pri klasičnih mednarodnih garniturah, ne ve, zelo pomembne informacije na peronih in postajnih kje je kakšen direkten vagon za določeno postajo, kje tirih (izobešeni tiskani vozni redi, označbe tirov in spalnik ali ležalnik. Ko pride vlak,se potem dogaja peronov, digitalne-računalniške informacije o nepotrebno in neprijetno tekanje po peronu in iskanje v lak ih…). Taka ponudba- informaci ja j e vagona oziroma sedeža ali postelje, ki jo imaš, na sprejemljivejša tudi za tuje govoreče potnike, saj v primer, rezervirano. Nadgradnja tega bi bila tudi glavnem ni potrebno znati brati našega jezika, ampak označitev- razdelitev perona na cone in potnik bi točno prevladujejo številčne, grafične označbe. Prav tako so vedel, kje mora »čakati« svoj vagon. Take označbe so te informacije velikokrat prvi stik turista z našo deželo. na bistveno manjših postajah v sosednji Avstriji In tu smo sedaj pri uvodni funkcionalni pismenosti in ustaljena praksa.informacijski družbi. Kaj nam ponujajo železnice in

kako znamo to ponudbo prebrati, razumeti.Pogledal in fotografiral sem nekaj postaj na slovenskih železnicah in tako je nastal tale članek.

Ljubljana:

Ljubljana je naše glavno mesto in postaja, ki je glede potnikov najbolj frekventna, in to velja predvsem v poletni sezoni tudi za tuje turiste.Postaja je, glede na slovenske razmere, ki se ne morejo prav primerjati s postajami predvsem držav zahodne Evrope, relativno dobro opremljena z informacijskim sistemom. Na vhodu-prvem peronu je velika informacijska tabla, kjer se ažurno, ločeno za prihod/odhod ter smer vzhod/zahod, prikazujejo podatki o času, vrsti vlaka,tiru in smeri vožnje vlaka. Prav tako so v prihodu podatki o morebitni zamudi vlakov. V podhodu so podatki, s katerega tira, kdaj in

OBVESTILA-INFORMACIJE O PRIHODIH, ODHODIH IN ZAMUDAH ZA POTNIKE NA NAŠIH POSTAJAH

Pregledna voznoredna tabla na vstopu v postajo Fotograf: Miran Prnaver

Tudi pri vstopu z Vilharjeve ceste dobiš dobre informacije. Fotograf: Miran Prnaver

AKTUALNO

12 Avgust 2012

Sežana in Logatec: Celje je tretje največje slovensko mesto in tudi železniški potniški promet je tam kar obsežen.V podhodu so lepo označeni izhodi na perone oziroma tire. Vozni redi so v obliki plakata ločeni za prihod in odhod vlakov na postajo. To pa je tudi bolj kot ne vse. V prostoru pred potniško blagajno sta še oglasni pano z raznimi ugodnimi ponudbami, ki jih ponuja naše podjetje, in razstava starih železniških vozovnic.Na postaji Celje na drugem in tretjem peronu zelo manjkata napisni tabli postaje. Tako potnik ob prihajanju vlaka na postajo ne vidi, katera postaja je to. Je pa zato posebno na drugem peronu ena prav posebna neprijetnost. Na strehi perona se zadržuje kopica golobov, ki svoje iztrebke nekontrolirano spuščajo na peron. Pa ne samo na peron, če ima potnik srečo, se iztrebki ustavijo na njegovi obleki ali celo na glavi. Verjetno bi se dalo nekako rešiti ta problem, morda s kakšno zaščitno mrežo ali kaj podobnega. Tako Celje potrebuje zaščito pred iztrebki golobov in pa ustrezen Obe postaji (v Sežani sem bil lansko poletje, v Logatcu

pa letošnje), sicer še vedno poskusno, imata nov digitalni voznoredno -informacijski prikazovalnik. V Sežani je na peronu in v Logatcu v notranjosti postajne zgradbe. Na prikazovalniku se vidi čas odhoda, številka, vrsta vlaka, smer, tir in morebitna zamuda. Ker je prikazovalnik v poskusnem obratovanju, je ravno v času mojega obiska v Logatcu nastala manjša motnja, ko so se podatki o vlakih pokazali dvakrat. Vendar se, glede na obseg prometa, informacijo še vedno da lepo uporabiti in take motnje niso bistvene. Prav tako so v Logatcu tiri lepo in razpoznavno označeni. Napovedovanje vlakov pa poteka daljinsko, posneto na trak, podobno kot na Siemensovih motornih vlakih.

Celje:napis CELJE na drugem in tretjem peronu, to bi obveščenost in informiranost potnikov precej zboljšalo.Spominjam se, da je pred desetletji, ko sem se še sam vsakodnevno vozil v šolo v Celje, pred prometnim uradom stala tabla, kamor so s kredo zapisovali zamude vlakov. Te table ni več, nove, sodobnejše, pa žal tudi ne.

Poljčane:

Postaja je zanimiva zaradi remonta, ki se tu opravlja že več mesecev. Peroni so zaradi tega preurejeni. Žal pa označbe potnike bolj zavajajo, kot pa usmerjajo. Vlaki imajo postanek na preurejenem – novem, dvignjenem peronu, ki pa je na skrajni strani postaje v smeri proti Mariboru. Označbe za tire so na sredini postaje oziroma perona. Prometniki se sicer trudijo, da pri sklicevanju

Pregledno in moderno Fotograf: Miran Prnaver

V celjskem knežjem mestu še bolj starem Fotograf: Miran Prnaver

V podhodu se ne moreš izgubiti. Fotograf: Miran Prnaver

AKTUALNO

13Avgust 2012

upravičeno zahtevali dodatek, če delajo na tako veliki postaji, ki ima 23 tirov. Morda je za potnike zadeva smešna, za nas pa prej bolj žalostna kot ne.

Hodoš:Hodoš je mejna postaja s sosednjo Madžarsko. Proga Murska Sobota – Hodoš – meja je bila zgrajena in predana v obratovanje leta 2001. Čeprav na postaji ni veliko potniškega prometa, je za potnike lepo označena in urejena. Vsi napisi so, kot se za mejno postajo spodobi, dvojezični, slovenski in madžarski.

Miran Prnaver

vlakov potnike usmerjajo na pravo mesto, sicer bi prihajalo do nepotrebnega tekanja in hitenja, ko se vlak ustavi povsem drugje, kot bi pričakoval. Samo ena puščica pri tabli za tire bi povsem spremenila situacijo. Z ozirom,da se tudi, glede na finančno in gospodarsko situacijo, konec remonta na postaji Poljčane odmika, je še čas za ukrepanje.

Breg:

Majhna postaja med Sevnico in Zidanim Mostom. Pred kratkim so tudi tu dobili nove table za označevanje peronov in tirov. Drugi peron povezuje tira 2 in 3. Na novi lepi tabli pa piše, da je to tir 23. Če bi imela postaja toliko tirov, bi morali malo prestaviti bližnjo strugo reke Save. Motiti se je človeško. V poslovnem svetu se pa take napake ne plačujejo, ampak vsaj reklamirajo in popravijo. Vem, da so prometniki na napako (bolje rečeno šlamparijo) opozarjali. Vendar ni zaenkrat še nobenega učinka. Me prav zanima, ali je železnica to storitev izvajalcu plačala. Če jo je, potem bi prometniki

AKTUALNO

Peron, kjer pa vlaki ne ustavljajo. Fotograf: Miran Prnaver

Kje pa je tir 23? Fotograf: Miran Prnaver

Preprosto, pregledno in lepo urejeno Fotograf: Robert L. Horvat

Malo bi bilo potrebno dopolniti tirne oznake (Poljčane). Fotograf: Miran Prnaver

14 Avgust 2012

Kolesarski turizem je vse bolj pomemben del celovite turistične ponudbe vsake regije, države, vse bolj tudi posameznih turističnih destinacij. Seveda je za to potrebno dvoje, kolo in turist, ki bo s kolesom imel kaj in kje videti, doživeti ali pa samo prevoziti.Zato se ni čuditi, da je kolesarska turistična ponudba vse pestrejša in privlačnejša.Vlak na kolo pa na izlet!A kaj, ko je možnost prevoza koles vse bolj otežena, vse manj je ustreznih vagonov, vlakov z njimi. Velikokrat se možnost prevoza rešuje na relaciji med kolesarjem in sprevodnikom, ki je ali pa ne, razumevajoč do želje kolesarja po prevozu kolesa z vlakom, ki kot tak ni v voznem redu označen. Ker ni urejenih, varnih in nadzorovanih kolesarnic, se tudi za vožnjo v službo, šolo ne odloča veliko sicer

rednih uporabnikov vlakov. Manjka nam torej ustreznih kapacitet, kvalitetnih povezav, primerne ponudbe, morda vikend akcij ter ureditev kolesarnic.Če je to v zahodnem, nam tako vzornem svetu uspelo, zakaj ne bi tudi nam? Res pa je,da je za dosego tega potrebno delati. Krepko, odločno in z vizijo. Denar je potreben, vendar pa je vse prevečkrat to tudi izgovor, da se zadeve niti ne poskuša zastaviti.

Damjan Rak

V zadnjih letih se kadrovska sanacija izvaja na način,da se poskuša predvsem z mehkimi metodami zmanjševati število zaposlenih. Korektno. Sočasno se tudi poskuša dela in naloge npr. šestih delavcev prerazporediti na preostale štiri, če se dva upokojita. Še korektno, če je izvedljivo. Preostalim štirim delavcem naložimo nove, dodatne naloge. To nujno pomeni, da ali pred tem niso bili polno zaposleni ali pa so sedaj preveč. Najbrž se pa da zadeve doreči na način, da se prejšnje in novo dodeljeno delo začne opravljati optimalneje, z drugačnimi sredstvi za delo, z izločitvijo morda nepotrebnih operacij. Seveda pa je tu tudi vprašanje plače tistih štirih, ki delajo, vsaj v njihovih očeh, še za dva. Z realnim pristopom bi se dalo ugotoviti,da se nekatera dela tem štirim dodajajo, nekatera jim odpadejo. Tako bi dobili sliko, ali delajo več, ne samo drugače. Ko pa pridemo do ugotovitve, da delajo več, je pravično in utemeljeno, da so tudi plačani bolje. In če bi plačo dveh, ki sta odšla, razdelili na način, da ima vsak od preostalih štirih zaposlenih 10 % večjo plačo kot prej, bi to pomenilo,da bi delodajalec privarčeval direktno na strošku dela zaradi dveh upokojenih 80 % njune plače, 20 % pa bi razdelil na preostale štiri. Učinek je dvojen, privarčuje se in stimulira zaposlene. Smo sposobni to v praksi izvajati? Najprej dojeti,da je to edino primerno in dolgoročno pošteno. Žal razmišljanje,da »več kot nas je, bolje nam bo«prinaša samo tolažbo in izgubo.

Damjan Rak

Sindikat železniškega prometa Slovenije je dne 20.06.2012 ob 10.00 sklical tiskovno konferenco na temo voznega reda za obdobje 2012/2013, saj se v javnem mednarodnem železniškem potniškem prometu med državami Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Srbijo ter v povezavi z Avstrijo, Nemčijo, Madžarsko in Italijo in naprej v ostale evropske države predvideva ukinitev 30-ih mednarodnih vlakov, kar za področje

NAGRAJEVANJE TISTIH, KI DELAJO VEČ

UKINJANJE MEDNARODNIH VLAKOVNIH POVEZAV

KRATKE DOMAČE

S KOLESOM – TURIZEM ALI V SLUŽBO

"Kateri vlak je pravi za kolesarje?" Fotograf: Damjan Rak

15Avgust 2012

Slovenije pomeni direktno ukinitev 14-ih mednarodnih vlakov. Kljub povabilu vsem reprezentativnim sindikatom na Slovenskih železnicah se je te tiskovne konference udeležil Sindikat vzdrževalcev Slovenskih železnic, Sindikat strojevodij Slovenije in predstavnika Sindikata prometnika vlakova Hrvatske. Predstavnik našega sindikata pa je bil tudi prisoten na tiskovni konferenci v Zagrebu.S tem smo želeli opozoriti na naslednje:

· da je država, to je vlada, v imenu državljanov, dolžna državljanom in turistom zagotavljati javni železniški prevoz iz naslova javne gospodarske službe,

· da imajo državljani pravico do javnega železniškega prevoza tudi v mednarodnem železniškem prometu,

· da se v celoti zanemarja zaveza o razbremenitvi okolja, varnejšega in ekološko sprejemljivejšega transporta potnikov,

· da to ni v skladu z »Nacionalnim programom razvoja javne železniške infrastrukture za obdobje od 2011 do 2030«, ki govori: da je potrebna boljša dostopnost do posameznih regij ter boljša medregijska povezanost, navezava delov Slovenije, ki sedaj niso ustrezno navezani, na glavne evropske železniške koridorje, kar bo omogočilo enakomernejšo porazdelitev ekonomskih koristi Slovenije, pri nas pa delamo v smeri čim slabše povezanosti, vsaj tako kaže.

Res pa je tudi, da mednarodni vozni red ni samo predmet Slovenije, ampak tudi ostalih vključenih držav. Kot vedno, pa mislim, da je tudi v tem primeru glavni razlog za zmanjševanje vlakov zmanjševanje stroškov in na drugi strani zmanjševanje državnega proračuna posamezne države. Novinarski konferenci sta biliistega dne ob isti uri sklicanitudi v Zagrebu in Sarajevu.

Matjaž SKUTNIK

Vsake toliko časa se zgodi, da je zaradi odhoda zaposlenih potrebno najti ustrezne nadomestitve. Tako se srečujemo s situacijo, ko za ne tako slabo plačano delovno mesto iščemo kandidate, se pogovarjamo s potencialno strokovno primernimi. Pri tem se poskuša najprej iskati tam, kjer se morda lahko v kratkem pokaže,da bo potreba prenehala. S tem bi rešili dva problema. Potrebo zapolnili, presežek pa ne bi nastal. Preprosto in učinkovito. A se žal vse prevečkrat dogaja kar malo nerazumljiva situacija. Pozvani zaposleni se takim pozivom ne odzovejo. Nimajo prisotne presoje nadrejenih, ne lastne, da se jim res lahko zgodi, da bo njihovo sedanje delo reducirano. Razlogi za neodzivnost so seveda različni. Od drugega kraja opravljanja dela in potrebne vožnje, ki je do sedaj ni bilo, zdravstvenih težav, socialnih razlogov. So pa tudi taki, ki enostavno in odkrito povedo, da so v tem sistemu toliko časa, pa da se stalno govori,da bodo ukinili te ali one šefe, pa se ni to nikoli zgodilo, zakaj bi se potem oni morali obremenjevati. Katastrofa je, da imajo dejansko take izkušnje. Kdaj se bo miselnost posameznika spremenila? Kdaj obnašanje delodajalca,da bo najprej v vodstvenih strukturah naredil red, jih zreduciral? Kljub vsem možnim pisnim zavezam,da kmalu, se bojim,da imajo skeptiki prav,da najbrž nikoli.Najbolj trapasto pa je, da na take nujne miselne preskoke opozarja predstavnik zaposlenih.

Damjan Rak

Nekoč, ja, sedaj se temu že lahko tako reče, ko sem bil še pripravnik za prometnika, dolgih 26 let nazaj, je bilo opazovanje vlakov pri uvozu, prevozu, izvozu »božja zapoved«. Strojevodja je moral ustaviti, če ga prometnik ni pričakoval. Opazovanje je bilo obvezno tudi za šefe postaj pri potniških vlakih. Skratka, bilo je drugače. Časi se spreminjajo in določene obveznosti so se močno spremenile. Opazovanje vlakov pa ne. V predpisih ne. Tudi namen je še vedno isti. Varnost železniškega prometa. Nekateri poskušajo ta element varnosti prometa ignorirati. Tako pri delodajalcu kot pri zaposlenih. To enostavno ni

PROSTO DELOVNO MESTO

OPAZOVANJE VLAKOV

KRATKE DOMAČE

16 Avgust 2012

prav. Sploh ne razmišljam, ali je to komu všeč ali ne. Opuščanje nekaterih temeljnih varnostnih elementov je dolgoročna napaka, ki ima lahko še vse prehitro katastrofalne posledice. Nerazumljiva so bila prizadevanja posameznih vodilnih, da se dokazuje, kako nikjer ni predpisano,da mora prometnik opazovati vlak. To bi kvečjemu pričakoval od sindikatov ali delavcev. K sreči se je ta trud nehal. Se sedaj zadeve zaostrujejo? Ne. Samo popraviti se poskuša nekajletni napačen pristop, zagovarjanje napačnih metod in seveda tudi temu primeren odnos zaposlenih.Verjamem,da marsikateri prometnik na prvo žogo tole pisanje z začudenjem bere. Še bolj pa bom vesel, če ga vsi razumejo enako. Pozitivno.

Damjan Rak

Redkokdo je brezskrben, kadar začnejo sredi grmenja pokati strele. Kako že, atmosferske praznitve in podobni strokovni izrazi… Ko udari strela, se bojimo, da bodo gospodinjski aparati pregoreli, čezmanjka elektrike, se še sprijaznimo. Otroci se stisnejo k staršem. Starši se seveda pred otroki obnašamo pogumno in brezskrbno. Včasih pa je kdo vseeno prestrašen, sploh če je sam doma. Samo misel na bližino, ki je ni, ne pomaga pregnatistrahu.Ko pa v službi pokajo strele, se soočamo z raznimi težavami. Odpoved varnostnih naprav, izpadi električne energije, delovanje baterij, generatorjev. Lažno zasedeni odseki, vse to je kar stalnica. Že vnaprej se ponekod ve, kje in kakšne vsebodo težave v primeru grmenja.A ko strela udari v vozno mrežo in prebije tirnico, takrat je to vse drugače. Žal niso tako redke situacije, ko udar strele povzroči pravo razdejanje. Težko je namreč verjeti, da žica gori kot bakla, da se čvrsta tirnica iz težkega železa spremeni v ogromno luknjo. Na postaji Škofja Loka, od koder so fotografije, so vse to doživeli in preživeli. Pa še marsikje drugje tudi.Moč narave nam je še vedno neukrotljiva in nedojemljiva. Spoštujmo jo. Bojmo se je.

Damjan Rak

STRELA JE ZADELA

KRATKE DOMAČE

Ko zagori vozni vod Fotograf: Damjan Rak Kdo gre nameščat ozemljilno palico? Fotograf: Damjan Rak

17Avgust 2012

Prevalje

Lega: km 74,317 Nadmorska višina:425 m

Prevalje so leta 1883 štele 75 hiš in 938 prebivalcev, od tega 796 Slovencev. Pošta posluje od leta 1863, brzojav od leta 1874 in

telefon od leta 1918. Prevalje so bile naseljene že v rimski dobi. Ugodna lega in surovine so omogočile, da je leta 1823 na

Prevaljah pričela z delom cinkarna (le 5 let), leta 1832 pa topilnica železa.

Na postaji so bili sledeči izvirni objekti:

- postajno poslopje, nadstropno, zidano 31,2 x 11 m

- skladišče, leseno 21,7 x 8,3 m

- nadzorništvo proge,predalčno 3,55 x 3,17 m

- vodna postaja 23 x 11 m

- klančina 47,25 x 10 m

- čistilna jama 22 m in 16 m

- nadzorništvo proge, pritlično, predalčasto 3,55 x 3,17 m

- delavnica progovne sekcije, pritlična, pred. 14,45 x 4,75 m

- vagonska tehtnica, 20 ton

Na železniški postaji Prevalje je bil že pred prvo svetovno vojno industrijski tir.Surovinska baza v Mežiški dolini spada v

območje postaje Prevalje.Postaja Prevalje je bila končna postaja ozkotirne proge Prevalje - Mežica. Ozkotirnica se je končala

ob postajnem poslopju, od tam so vodili trije skladiščni tiri proti zahodnemu koncu postaje. Med te tri ozkotirne tire sta bila

nekako zaklenjenapostajna tira št. 7 in št. 9, tako da je bilo razkladanje enostavno. Ko so ozkotirnico ukinili, so ob tiru št. 6

zgradili rampo, tir št. 9 pa odstranili. Tir št. 9 je bil zanimiv po tem, da se ni končal s kretnico, temveč z okretnico, na kateri so o

vagon obrnili za 90 in ga po ustreznem prečnem tiru zapeljali na vagonsko okretnico na tiru št. 6. Tir št. 6 je bil last The central

European mines limited Mežica (Srednjeevropski rudniki, d.d. Mežica), ki je imel lastno klančino in ob njej garaže. Omenjeni

industrijski tir, dolg 231 m, so zgradili leta 1923, pogodbo o industrijskem tiru na zemljišču železniške postaje so obnovili leta

1936 za 15 let in bi veljala do 31. decembra 1950. Rudnik svinca in topilnica Mežica je želel podaljšati industrijski tir, za kar

so se 29. decembra 1949 komisijsko dogovorili.

Lesna industrijska delniška družba Korotan je ob železniški progi na vzhodnem koncu postaje leta 1924 zgradila parno žago,

ob njej pa leta 1928 še 112 m dolg industrijski tir in nakladalno rampo. Do te rampe je vodila kratka ozkotirna proga, ki je

nedaleč od železniške proge prešla v vzpenjačo. Po drugi svetovni vojni je bil industrijski tir last Kmetijske zadruge Prevalje,

zatem pa Lesno predelovalnega podjetja Prevalje, sedaj Lesne Slovenj Gradec, Tovarne pohištva Prevalje.

Železni rudnik "Pliberk" je imel pred drugo svetovno vojno na železniški postaji Prevalje v najemu ležarinski prostor za

železovo rudo.

Nadzorništvo brzojava so leta 1927 iz Prevalj premestili v Dravograd.

Delovno mesto komercialnega zastopnika JDŽ v Pliberku so 1. julija 1924 ukinili, njegovo delo je prevzel šef postaje

Prevalje. Leta 1927 je bilo na postaji zaposlenih 17 železničarjev (šef + 6 prometnikov + 4 kretniki + 4 skladiščniki +

administrator + čuvaj), leta 1993 je bilo na postaji zaposlenih 26 železničarjev, leta 1999 pa le še 12.

Ker so Prevalje obmejna postaja, so na postaji tudi obmejna policija, carina in razne špedicije. Primopredaja vagonskih pošiljk

med SŽ in avstrijskimi železnicami se opravlja v Pliberku.

Vodna postaja je še aktivna in ima še en aktiven napajalnik za muzejske vlake. V času intenzivnega prometa do konca prve

svetovne vojne so bili štirje napajalniki, zatem sta do ukinitve parne vleke zadoščala dva.

Že druga vagonska tehtnica je dotrajana in čaka kasacijo.

Šef postaje Prevalje je pristojen za službena mesta Holmec, Ravne na Koroškem, Dravograd in Otiški vrh.

Holmec

Lega postajališča: km 80,389 Nadmorska višina: 496,4 m

Holmec je bil prvotno izogibališče. Po prvi svetovni vojni se je obseg prometa zelo zmanjšal, zato ni bilo več potrebe po

izogibališču, zato so ga reducirali na nezasedeno postajališče, vendar so ga 1.avgusta 1940 prekategorizirali v zasedeno

postajališče pod nadzorom postaje Prevalje. Vozovnice je prodajal dotedanji čuvaj. Nemci so med drugo svetovno vojno

ponovno uredili izogibališče.

Na to službeno mesto sedaj spominja samo raven svet, to je nekdanji plato in dolg prepust za več tirov.

Pred Holmcem v km 78,200 so malo pred prvo svetovno vojno ukinili potni prehod čez progo. Za varen in neoviran prehod

pešcev čez progo so zgradili lesen nadhod čez progo in nanj visoke lesene stopnice.

Karel Rustja/Marjan Mally

MALO ZGODOVINE

MALO ZGODOVINE

18 Avgust 2012

Ravno preden sem začel pisati ta članek, sem v časniku Delo

(ponedeljek,2. julija) prebral, kako se je v ljubljanskem

železniškem vozlišču pojavila potreba po vzpostavitvi novih

železniških postajališč, ki bi omogočala, da bi ljudje puščali

avtomobile na obrobju prestolnice in se z vlakom pripeljali v

center mesta. S tem bi sprostili predvsem v jutranjih in

popoldanskih konicah še kar nevzdržno gnečo po ljubljanskih

cestah. In to bi bila tudi lepa priložnost za železnico.

Žal pa se je v preteklosti kar prevečkrat dogajalo, da smo zapirali

postajališča, postaje in celo proge.Ko smo zadevo zaprli, smo jo za

vedno pokopali, saj nismo prog potem nikoli več obnovili. Edina

svetla izjema bo v prihodnosti kočevska proga, pa tudi ta projekt se

na žalost časovno podaljšuje in oddaljuje.

Tokrat bom pisal o zaprtju sicer samo slaba dva kilometra dolgega

odseka Tržišče- Trebnje. To se ni zgodilo pred kratkim, je pa v

septembru predvidena izgradnja (demontaža) kretnice številka 2

na postaji Tržišče. Ta kretnica je bila cepna za smer Krmelj. Ko te

kretnice ne bo več, bo zabrisana še zadnja sled za krmeljsko progo

na postaji Tržišče .

Krmelj je imel svoj premogovnik, ki je skoraj poldrugo stoletje

predstavljal glavno materialno osnovo celotnega gospodarstva

Krmelja in bližnje ter daljne okolice.

Z izgradnjo in otvoritvijo železniške proge od Trebnjega preko

Tržišča do Krmelja 15. novembra leta 1908je premogovnik še

pridobil na pomenu. Železniška postaja je poleg postajnega

poslopja imela še kurilniško remizo za parno lokomotivo,

vagonsko tehtnico, deponijo za premog in čistilni jarek. Postaja je

imela kar pet tirov, eden je bil podaljšan do odbiralnice premoga v

krmeljskem premogovniku.

Že kmalu po dograditvi proge do Krmelja so se pojavile zamisli o

navezavi na progo Zidani Most-Dobova, prvotno prek Šentjanža

do Radeč. Šele po prvi svetovni vojni je prevladala različica po

dolini Mirne od Tržišča do Sevnice.

Ko je bil zaprt krmeljski premogovnik in se je v teh krajih razvilo

cestno omrežje, je začela krmeljska železnica izgubljati svoj

pomen. V soboto, 15. januarja leta 1966, je iz Krmelja odpeljal

zadnji potniški vlak, čez natanko trideset let, 15.01.1996, pa so

progo zaprli še za tovorni promet. Krmeljske železnice tako ni bilo

več. Pred nekaj leti so bili demontirani še tiri in, kot sem že omenil,

bo letos v Tržišču demontirana še krmeljska kretnica.

V spomin na krmeljsko železnico je bil leta 2006 v Krmelju urejen

železniški park. Krasi ga tudi parna lokomotiva serije 62-037,

letnik 1943, dolžine 899 cm, osna obremenitev 16 t in teže 48 t ter z

možnostjo razvitja hitrosti do 45 km/h. Ta in take lokomotive so

nekoč vozile po mirnski dolini.

Miran Prnaver

NEKOČ JE BILA PROGA TRŽIŠČE – KRMELJ

Kretnica, ki bo le še nekaj časa spominjala na krmeljsko progo. Fotograf: Miran Prnaver

V travi se proga konča. Fotograf: Miran Prnaver

Nekoč je resnično vozila po krmeljski progi. Fotograf: Miran Prnaver

MALO ZGODOVINE

19Avgust 2012

Kot že kar nekaj let, smo se tudi letos udeležili tradicionalnega srečanja, in sicer na povabilo kolegov s poljskih železnic. Letos je bilo to srečanje, katerega smo se v kraju Karpicko udeležili predstavniki Slovenije, Hrvaške, Slovaške. Rečeno, storjeno! Naša odprava je štela pet članov. Trije kaveljci in dve korenini. Naša naloga je bila, da našo državo in Sindikat železniškega prometa Slovenije zastopamo v karseda najlepši luči. Po dvanajsturni vožnji smo v poznih večernih urah prispeli. Pričakali so nas naši nadvse prijazni gostitelji. Po namestitvi v lepo urejenem počitniškem kompleksu še pozdrav z ostalimi gosti in zaslužen počitek!Sledili so trije dnevi uradnega dela obiska in nato še trije dnevi, ki so bili v znamenju športnih aktivnostih. Tekmovali smo v štirih disciplinah in naj omenim, da smo v hudi konkurenci številnih ekip kar dvakrat zasedli 4. mesto. Pokala res nismo dobili, smo pa dokazali, da mišic nimamo samo za okras.Kolegi iz Poljske so poskrbeli tudi za presenečenje, s tem da so nam omogočili ogled tradicionalne parade parnih lokomotiv v Wolsztynu v popoldanskem času, v večernem pa ogled predstave o zgodovini Poljske skozi dim, paro in svetlobo.Zadnji popoldan je potekal ob podelitvi pokalov in izmenjavi daril, po slavnostni večerji pa smo se obrnili proti domu.Naj povzamem tedenski vtis! Če pozabimo na dolgo in naporno vožnjo... smo se imeli lepo, spoznali smo nove ljudi, njihovo kulturo, odšli pa s ponosom, da smo Slovenijo in Sindikat železniškega prometa Slovenije zastopali častno in ponosno, kot se za nas Slovence spodobi.

Bojana Kocjančič

SŽPS NA POLJSKEM

Obvezna gasilska Fotograf: Matjaž Skutnik

DRUŽENJE

Letos se nismo odpravili na Javornik, saj smo sklenili, da bomo tradicionalni spomladanski pohod popestrili z raziskovanjem naše lepe

domovine in vsakokrat izbrali drug cilj.

Tokrat je padla odločitev, da gremo raziskovat hrib, kjer domuje Uršula s svojim zborom čarovnic. Tisti, ki ste že kdaj obiskali pustni

karneval v Cerknici, verjetno že slutite, da smo se podali na 1115 m visoko Slivnico, kjer po ljudskem izročilu domujejo čarovnice.

Zbrali smo se na železniški postaji Rakek, kjer smo se najprej okrepčali, si oprtali nahrbtnike, pohodne palice nastavili na primerno višino

in jo mahnili proti Cerknici. Po dobri uri hoje smo se začeli vzpenjati po rahlo strmi poti, ki nas je vodila skozi borovce proti vrhu. Malo pod

vrhom se nam je odprl pogled na Cerkniško jezero, ki je po površini naše največje jezero. Nemalo smo bili začudeni, saj smo na lastne oči

videli, kako nas narava vedno preseneti. V tem letnem času bi morala biti dolina pod nami prekrita z vodo, vendar je suša naredila svoje in

nam pustila samo nekaj vodnih zaplat. Vsekakor je bil razgled čudovit, Tomaž pa nam je prijazno pomagal z orientacijo in naštel vasi, ki

smo jih opazovali. Ko smo končno prisopihali do doma na Slivnici, je prijazno osebje poskrbelo za naše želodčke, pa še streho nad glavo

smo imeli, ko se je zunaj razbesnela nevihta z močnim dežjem.

Mislim, da so nas imele tudi dame na metlah že zadosti, saj je nehalo deževati in smo se lahko odpravili nazaj v dolino. Opazila sicer nisem

nobene, vendar sem imela občutek, da v vrhovih borovcev ječijo: »Pa pridite še kaj, ha, ha, ha…«. No, morda pa je to samo moja

domišljija, kdo bi vedel.

Naslednje leto pa drugam, kam že? Aha, na Štampetov most ob dnevu železničarjev. Prijazno povabljeni, da se nam pridružite.

Zapisala: Silva

Ostali udeleženci pohoda pa dodajamo: Silvika, stokrat hvala za »obilen doping« in » naj ti bog ohrani to navado«!

20 Avgust 2012

Tradicionalni pohod SŽPS OO Postojna

ŠPORTNO-DRUŽABNO SREČANJE ČLANIC IN ČLANOV SŽPS 2012Kot vsako leto do sedaj, smo se tudi letos članice in člani SŽPS drugo soboto v juniju srečali na skupnem športno-družabnem

snidenju, ki je že tretjo leto potekalo v športnem parku Modra laguna v Ljubljani. Če smo lansko leto imeli prečudovit sončen dan, se

nam je letos vreme izneverilo na način, da nas je že zjutraj pozdravilo z dežnimi kapljami, ki so čez dan sem pa tja prerasle celo v

večje nalive. No, na koncu se je izkazalo, da nam je deževen dan pravzaprav pripravil enkratno zabavo, saj, hvala bogu, Modra laguna

razpolaga z velikim zimskim vrtom, tako da nihče od več kot 250 udeležencev ni ostal na dežju. Športno dogajanje se je začelo z

nogometom, kjer je sodelovalo največ ekip, med njimi je bila tudi ekipa SPVH. Tekmovanje je potekalo tudi v košarki, odbojki na

mivki, namiznem tenisu, šahu in pikadu.

Vsi ostali, ki nismo tekmovali, smo v zimskem vrtu že v dopoldanskem času uživali v glasbi skupine Lotus, v kateri igra tudi naš član

Jože Greifoner. Za malico je kuharska ekipa Modre lagune pripravila okusen golaž s polento, popoldan pa so bile na voljo vse možne

dobrote z žara, tako da bi zelo težko našli koga lačnega ali žejnega. Po končanih tekmovanjih nas je obiskal tudi gospod Dušan

Mes,generalni direktor SŽ, ki je po pozdravnem govoru izžrebal glavne nagrade (letovanje v Moravskih in Atomskih toplicah, Zrečah,

moško in žensko uro in še bi lahko naštevali). Zabava se je nadaljevala vse do 17.00, ko so se prvi udeleženci morali odpraviti proti

domu. Prvi vtisi nas, ki smo organizacijsko pripravili srečanje, so bili zelo pozitivni, kar se je v naslednjih dneh dejansko pokazalo

tudi po odzivih udeležencev.

Kot že uvodoma rečeno, je deževen dan poskrbel za pravo veselico in dobro voljo vseh nas, zato se z vremensko napovedjo ob

naslednjem skupnem srečanju sploh ne bomo obremenjevali. Zatorej: na svidenje drugo soboto v juniju 2013.

Jože Skubic, sekretar SŽPS

Fotograf: Silva Fotograf: Silva

DRUŽENJE

21Avgust 2012

DRUŽENJEFotograf: Martin Tanjšek

22

razvedrilo

Avgust 2012

Skoraj ista posadka kot v letu 2010, samo Čarli je nadomestil Sandija, ostali pa smo bili (Zlatan, Drago, Vili, Vid, Danilo, Miloš, Kristjan in Matjaž) isti, ki smo se med 02. in 08. junijem odpravili na jadranje po lepem Jadranu. Letos nam je dom na morju nudila popolnoma nova jadrnica »Srebrena«. Za razliko od prejšnjega jadranja, proti jugu, nas je letos pot vodila na sever, in sicer sta bila naš start in cilj v marini Kaštela pri Spitu. Točke, ki smo jih osvojili, pa so bile sledeče:ACI Kaštela – Rt.Čiovo – Mali Drvenik – (sv.)svetilnik Murvica– uv. Stari Trogir–Rt. Ploča– Ražanj –Rogoznica – ot. Žirje/Vela Stupica/ – Škulj– Žakan – Piškera –Mana (1960. leta sneman film Winnetou ) – Sestrica– nacionalni park Telašćica – prehod Mala Proversa–Sali – Rava – Iž – Sestrunj –Tun – Rivanj –

Preko – Kukljica – Ždrelac – Barotul –Pašman–Tkon – Zaklopatica – Vrgada/uv. Kranje/ – ot. Tijat– Vodice – Šibenik – ot. Zlarin – Primošten–Ot. Smokvica – ot. Mali Drvenik /Rina/ – ot. Veli Drvenik /Krknjaš/ – ot. Šolta / Rogač/ACI Kaštela. Torej je za nami opravljena kar lepa pot.Poleg dobre družbe, prijetnih doživetij je piko na i dodalo še lepo vreme, seveda nam je tudi veter služil, tako da smo lahko odprli tudi jadra, kar pa ima poseben čar na vsakem jadranju in seveda pravijo, da ni jadralca, ki si nebi želel vetra.

Matjaž Skutnik

JADRANJE 2012

DRUŽENJE

Toni se jutro po službeni zabavi zbudi z glavobolom, groznim zadahom in popolno luknjo v spominu. Odpravi se v kuhinjo, kjer mu žena že pripravlja kavo.

"Alenka, od sinoči se ne spomin ničesar! Povej mi, ali je bilo tako grozno, kot se mi dozdeva, da je bilo?"

"Še huje je bilo! Popolnoma si se osmešil pred vsemi, poleg tega pa si grozil nadzornemu svetu in žalil predsednika uprave, tako da te je odpustil!" mu zgroženo pove žena.

"Ah, poščijem se na njega," odvrne Toni.

"Saj si tudi se!" mu pove žena.

"Ah, jebi ga," še vedno vztraja Toni.

"Saj sem ga," mu odgovori žena, "tako da si dobil nazaj svojo službo!"

Avgust 2012 23

Rekreativno pohodništvo je v Sindikatu železniškega železniške postaje, hidroelektrarne Boštanj na prometa Slovenijo spodbujano že veliko let. V ta izhodišče v Ledgonje. Ob 13. uri se je skupaj prek 200 namen se vsako leto najmanj enkrat organizira manj pohodnikov zagnalo navzgor na Zajčjo goro. A je bil zahteven pohod za rekreativce, ki jim visokogorje manj pohod po petih minutah zaustavljen s pogostitvijo ustreza. domačinov. Pecivo, narezki, pijača. Nato polurni strm Letošnje leto je bila tako izbrana zelo zanimiva vzpon, s polnim želodcem, do polovice Zajčje gore. kombinacija pohoda in turizma. Pohodniki smo se Spet zapora. Polne mize dobrot. Naporno. A smo namreč pridružili tradicionalnemu pohodu Društva premagali tudi drugo polovico Zajčje gore in na vrhu se vinogradnikov Sevnica – Boštanj, kjer vsako leto nam je odprl prekrasen pogled nad dolino reke Save,

sotočje z Mirno, na Šmarčno in Kompolje tja do Radeč, na Sevnico do Loga in čudoviti Boštanj. Po začetnem spustu nas je po 200 metrih zapora s harmoniko prepričala, da seveda mimo polnih miz ne gre. Dišeč pečen odojek in na stotine dobrot so tekmovali med seboj, kateri bo prej poplaknjen z odličnimi vini domačinov, vinogradnikov. Naslednjih 500 m je bilo potrebno premagati po ravnini, a ne mimo še treh postojank. Potem pa le malo dalje, skozi gozdove do Ledine, v Zleteče, kjer, saj sedaj že veste, nas je povsod čakala zapora. Še Matej, zmagovalec resničnostnega šova Kmetija, je bil presenečen nad tolikimi zaporami. Mi pa smo železničarji, na zapore navajeni, in prav vsi smo se trudili,da je promet tekel nemoteno, križarili po mizah in nato naprej po poteh. Brez izrednih dogodkov.Zadnja zapora pri podpredsedniku društva Stanetu Možicu je bila spet prečudovita. Tu so nekateri morali

organizirajo pohod po eni izmed mnogih prečudovitih oditi na vlak nazaj. Žal. Kajti spust v dolino do vinske vinskih poti na njihovem območju. kleti Mastnak in pa ambient pod kozolcem ob kleti, Zbrana skupina pohodnikov si je najprej ogledala grad zaključni večer z golažem je bil enkraten.Sevnico in njegovo notranjost, pri tem zavriskala Iskrena hvala gostiteljem, Društvu vinogradnikov skupaj s svati na poroki, ki so v urejenem parku poleg Sevnica-Boštanj, predsedniku Francu Košaku in gradu zelo romantične. Po golažu v kruhovih seveda gostoljubju vseh domačinov na celotni 10-skodelicah nad grajskim vinogradom, ki ga upravlja kilometrski poti.društvo, se je pot mestno središče Sevnice, mimo Prihodnjo pomlad pa nasvidenje na pohodu na

Štampetov most!

Damjan Rak

POHOD SKOZI VINOGRADE

DRUŽENJE

Dobrote posavskih vinogradnikov Fotograf: Damjan Rak

V soncu obsijani razigrani pohodniki! Fotograf: Damjan Rak

24 Avgust 2012

V soboto, dne 2. junija 2012, se je odvijalo 6. športno - družabno srečanje članic in članov Sindikata vzdrževalcev Slovenskih železnic v Ormožu.Ob prihodu na prizorišče srečanja nas je pozdravil zvok harmonike in ansambel Recesija. Kljub dopoldanskemu slabemu vremenu dobre volje med udeleženci ni manjkalo.Pred malico smo odšli na ogled vinske kleti Ormož, katera je bila zgrajena leta 1967 po načrtih prof. Mirana Veseliča iz Ormoža. Njena okrogla oblika se odlično ujema s konfiguracijo terena in zagotavlja optimalne pogoje za dobro kletarjenje. Pet podzemskih etaž, v katerih zori vino, se spušča 25 metrov globoko. V treh najglobljih se v vsem svojem sijajupredstavljajo veliki hrastovi sodi, v katerih zorijo vina, pridobljena izključno iz grozdja, ki je pridelano v lastnih vinogradih in pri najboljših vinogradnikih iz Jeruzalemskih goric. V teh vinogradih uspevajo odlični sauvignon, renski rizling, traminec, sivi pinot, beli pinot, chardonnay, laški rizling, rumeni muškat in domač šipon. Najpomembnejša pridobitev je najsodobnejša fermentacijska hala za pridelavo kakovostnih vin, ki z novo tehnologijo omogoča kontrolo celovitega postopka od pričetka procesa vse do stekleničenja. Posodobljena je bila tudi prešna hiša. Po ogledu vinske kleti je sledila degustacija žlahtne kapljice in vrnitev na prizorišče srečanja, kjer nam je kuhar pripravil slastni bograč.Sledil je športni del; mali nogomet, odbojka in vlečenje vrvi. Nekateri so bili člani ekip, drugi navijači, ostali pa so uživali v zvokih ansambla in medsebojnem klepetanju. V bližini prizorišča je bil tudi ribnik, ob katerem smo se lahko sprehodili in posedeli. Po slastni popoldanski malici je sledila podelitev nagrad najboljšim ekipam športnih iger in skupinsko slikanje.Sobotno popoldne je počasi jemalo slovo in športno - družabno srečanje se je zaključilo. Polni lepih spominov in vtisov smo zapustili Ormož v upanju, da se naslednje leto prvo soboto v juniju spet vidimo.

Rezultati po posameznih športnih igrah so bili sledeči:

Zahvala organizatorju 6. športnega-družabnega srečanja SVSŽ, sekretarju SVSŽ, predsedniku SVSŽ, ki je odlično opravil vlogo sodnika v športnih igrah, ansamblu Recesija, ki je skrbel za dobro voljo in pa seveda še posebna zahvala kuharju, ki je poskrbel za naše želodčke.

6. srečanje SVSŽ

DRUŽENJE

Avgust 2012 25

Pozdravljeni bralci, spet je čas, da se napiše, kaj se dogaja z še dve presenečenji; vsi tekmovalci so prejeli majice z logotipom

železniško ribiško ligo druženja. Zadali smo si velik cilj, saj je železniške ribiške lige druženja, prvi trije tekmovalci pa unikatne

letos deseta jubilejna sezona našega tekmovanja. V deseti sezoni pokale.

je kar devet tekem na različnih lokacijah,ena od devetih tekem pa Rezultate tretje tekme: POSAMIČNO

bo tekma ob desetletnici delovanja. Vam je že znano,da je sindikat 1. mesto BORIS ZRNEC 6.210 g

SŽS enostransko prekinil sodelovanje, s tem pa naredil veliko 2. mesto DAMJAN OVČAK 5.480 g

škodo sami ligi druženja. Ker ima ribiška liga druženja svoje 3. mesto BRANKO KACJAN 3.940 g

zastavljene cilje, jih bo speljala, saj vseh 30 članov prihaja iz ČETRTA TEKMA: RAČE, DNEVNO-NOČNI MARATON,

različnih sindikatov in v slogi je moč. Zato smo pristopili v okrilje 02.06.2012

sindikata vzdrževalcev slovenskih železnic - SVSŽ, ki so nas z Obstaja tekma, ki ima največji pomen ribiške lige, saj je obvezna

veseljem sprejeli in z njimi zelo dobro sodelujemo. za vse tekmovalce, seveda pa so lahko sodelovali tudi vsi

PRVA OTVORITVENA TEKMA, KRAJ MALEČNIK, železničarji, le prijaviti se je bilo potrebno in vplačati startnino.

NEBOVA, 14.04.2012 Same tekme se je udeležilo 25 tekmovalcev, verjetno je botrovalo

Prijavljenih je bilo 30 tekmovalcev. Prišlo je kar nekaj novih vreme, saj je bilo zjutraj zelo mokro, ker je vso noč deževalo. Kar

obrazov in tudi stari povratniki so se vrnili. Sama tekma je zadeva organizacijo, je bilo poskrbljeno za vse: hrane in pijače ni

potekala enkratno, tekmovalci so bili prvič na tej trasi, tako da ni manjkalo,imeli pa smo mešane občutke, saj smo imeli zbor ob

bil nihče v kakšni prednosti. Vreme smo imeli slabo, oblačno, ob 10. uri. Počakali smo, da se je vreme zboljšalo, startali smo ob 12.

koncu tekme pa tudi dež. Seveda ima sama tekma namen uri, ko je že sijalo sonce.

druženja. Lanski zmagovalec 9. sezone Miran Vlašič je letos branil

Po tekmi je sledila obilna malica, ki je teknila vsem. prehodni pokal ribiške lige, vendar ga je predal novemu

Rezultati tekme so bili sledeči: zmagovalcu 10. sezone. Poskrbeli smo tudi za nagrade: prve tri

Rezultati prve tekme: POSAMIČNO tekmovalce so čakali trije pokali in vrednostni boni naših

1. mesto BRANKO KACJAN 15.580 g sponzorjev, vsak tekmovalec pa je prejel darilno vrečo

2. mesto SAŠO NAHBERGER 15.420 g sponzorjev. Naši sponzorji so: trgovina SOM Lenart, trgovina

3. mesto FRANC LOBENWEIN 14.680 g BIG FISH, trgovina TROFEJA Maribor, sindikata SVSŽ in SŽPS

DRUGA TEKMA, JURŠINCI, 05.05.2012 in ostali.

Na sami tekmi je sodelovalo isto število tekmovalcev na čisto PA POGLEJMO REZULTATE DNEVNO-NOČNEGA

novi lokaciji in bili smo zelo presenečeni, saj je okolje urejeno in MARATONA V RAČAH, 02.06. 2012

čisto. Po vpisu smo izvedli žrebanje in se napotili na svoja Rezultati četrte tekme: POSAMIČNO

tekmovalna mesta, da smo se pripravili na tekmo in start ob 9. uri. 1. mesto MIRAN RAZBORŠEK 83.100 g

Tekma se je končala ob 13. uri; sledilo je tehtanje. Po tehtanju 2. mesto BOŠTJAN PETEK 40.230 g

smo se napotili v gostišče, kjer so pripravili kosilo, kasneje smo 3. mesto BRANKO KACJAN 29.680 g

razglasili rezultate same tekme. Skupni zmagovalec 12-urnega maratona je Miran Razboršek,

Rezultati druge tekme: POSAMIČNO prejel pa je tudi prehodni pokal lige, ki ga bo eno sezono s

1. mesto MARTIN ČERIČ 36.760 g ponosom hranil.

2. mesto BOŠTJAN PETEK 36.660 g DOBER PRIJEM! Aleksander Šmid

3. mesto MIRAN RAZBORŠEK 27.860 g

TRETJA TEKMA, ZBELOVO, JERNEJČEK, 19.05.2012

Tretja tekma je bila nekaj posebnega, kar se pod okriljem SŽS ni

nikoli zgodilo, pa bi se moralo. Sedaj smo pod okriljem Sindikata

vzdrževalcev Slovenskih železnic, ki ima za takšne namene

druženja posluh.

To je že drugo srečanje, ki so ga v celoti izpeljali in organizirali

na visoki ravni. Predsednik Aleksander Šmid nas je ponovno

presenetil z njegovo kulinariko, pripravil vrhunski pasulj in

okusen žar. Seveda je imel tudi pomagače, sajnebi mogel toliko

ust nahraniti naenkrat, manjkalo ni niti pijače. Kar zadeva ribiško

tekmovanje, ni pomembno, ali uloviš kakšno ribico ali ne,

pomembna je dobra volja in v prvi vrsti druženje - to je smisel

tekmovanja. Start smo imeli ob 9. uri in konec ob 13. uri. Ko smo

stehtali ulovljene ribe, so se takoj pokazali rezultati tekme, po

tekmi pa obilna malica! Organizator tega srečanja je poskrbel za

ŽELEZNIŠKA RIBIŠKA LIGA DRUŽENJA: 10. SEZONA

DRUŽENJE

Ribiška liga

26 Avgust 2012

Fikret Ramić je s 23. na 24. maj opravljal svojo zadnjo izmeno kot prometnik postaje Celje. S svojim delom je pričel na Slovenskih

železnicah leta 1982 kot pripravnik na postaji Laško, kjer je opravljal delo prometnika samostojno leto in pol. Od leta 1984 pa do

letošnjega leta je opravljal dela prometnika postaje Celje, to je kar 27 let, lepa leta – I. ranga! Na koncu mu lahko zaželimo zdravja in

veliko prejetih zasluženih pokojnin.

Matjaž SKUTNIK

OB ZADNJI IZMENI

REZULTATI ŠPORNIH IGER SŽPS 2012NOGOMET

1. OO CELJE

2. OO NOVA GORICA

3. SPV Hrvaške

NAMIZNI TENIS

1. SVSŽ

2. OO MARIBOR

3. SPV Hrvaške

ŠAH

1. SVSŽ

2. OO CELJE

3. OO ZALOG

ODBOJKA NA MIVKI

1. OO ZIDANI MOST

2. OO POSTOJNA

3. OO NOVO MESTO

KOŠARKA

1. OO POSTOJNA

2. SVSŽ

3. OO ZIDANI MOST

PIKADO

1. OO SEŽANA - Sakib Husić

2. OO ZIDANI MOST - Janez Glavač

3. OO PRAGERSKO - Drago Sreš

SKUPNI REZULTATI

1. OO CELJE – 88 točk

2. SVSŽ – 84 točk (2 x 1 mesto)

3. OO POSTOJNA - 84 točk

ZA BOLJŠO PREBAVO

KONTROLA POLETOV

Kontrola poletov kliče pilota Muja:

»Javite nam svoj položaj in višino, prosim!«

Mujo: »180cm, sedim!«

ZLATA RIBICA

Tone je ujel zlato ribico.

»Kupi mi nov Audi,« ji zapove.

»Na kredit ali lizing?« ga vpraša zlata ribica.

Tone: »Bi ti raje na olje ali na mast?«

IMPOTENCA I.

»Mujo je postal 300% impotenten,« se pritožuje Fata sosedi.

»Kako 300%, če pa si še včeraj rekla 100%?«

»Včeraj je padel po stopnicah, zlomil si je prste in si

pregriznil jezik!«

IMPOTENCA II.

Starček je nekje prebral, da je kruh odličen proti impotenci,

pa se odpravi v pekarno:

»Pet kil kruha, prosim!«

»Kaj boste s toliko kruha, strdil se vam bo!«

»O, potem pa 15 kg, prosim!«

JABOLKA

Učiteljica sprašuje: »Kdaj je čas za obiranje jabolk?«

Janezek: »Ko soseda ni doma!«

UPOKOJILI SO SE

Ob zadnji izmeni Fikret s sodelavci

Avgust 2012 27

Fotograf: Martin Tanjšek

DRUŽENJE

Foto: CHATO