Leto XIII Številka 87 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE DECEMBER 2008

Fotograf: Robert L. Horvat

Še preden je moč pomisliti na to, je leto okoli. Dogajanje na vseh možnih področjih nam potiho krade čas, sili v to, da izgubljamo občutek za osnovne človeške potrebe, to je druženje, moderno temu pravijo socializacija. Zato je vse preveč odtujevanja, premalo pogovorov tudi o čisto vsakdanjih stvareh. V tej predpraznični številki vam ponujamo nekaj branja o različnih temah. Mnogo je aktualnih, mnogo je takih resnih, sindikalno obarvanih, nekaj čisto strokovnih. Predstavljamo vam tudi nekaj turističnega dogajanja v našem sindikatu. Tistega, ki mora nujno biti, saj se sicer preveč oddaljimo. Časi niso ravno najbolj obetavni, zato je smeh in razvedrilo nujno. Ker se bližajo dnevi zabave, si dajte duška. Ne obremenjujte se z vprašanji, prihodnostjo. Ta vas čaka naslednjega dne. Če jo boste dočakali z lepimi spomini na prijetno preživete praznične urice, bo tudi še tako turoben dan premagalo sonce. Nasmeh na vašem obrazu, pomežik sodelavkam, voščilo, stisk roke, silvestrski poljub. Svet je lahko lep in prijazen, če ga takega želimo videti in ga v to tudi preoblikovati. Berite Prometnika počasi, s preudarkom, vse, kar vas zanima, preberite večkrat, kar vas moti, pa nam sporočite. Veseli bomo vašega odziva.

Urednik: Damjan Rak

Časopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT www.sindikat-szps.si Lektoriranje: Danica PrnaverŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Predsednik Damjan Rak: 051 374 714 Oblikovanje : Zdravko Munda

Sekretar Jože Skubic: 031 519 111Naslov uredništva: Podpredsednik Risto Djurić: 051 311 128 Glasilo šteje med grafične izdelke SŽPS Uredništvo časopisa Podpredsednik Matjaž Skutnik: 041 216 612 informativnega značaja iz 11. točke Trg OF 7, 1000 Ljubljana tarifne priloge 3 zakona o DDV po Telefon : (01) 29-12-146, (01) 29-12-147 Odgovorni urednik : Damjan Rak katerih se plačuje DDV po stopnji 8,5 %.E-pošta: Uredniški odbor: Miran Prnaver, Robert Časopis izhaja mesečno v nakladi 1000 sindikat.szps@slo-zeleznice.si L. Horvat, Marjan Mally Zdravko Munda izvodov.

info@sindikat-szps.si

Vse, ki bi želeli svoje komentarje, misli, vprašanja, oglase in ostale prispevke objaviti v našem časopisu, vabim, da svoja besedila v pismeni ali, še bolje, v elektronski obliki, oddajo do 25. februarja 2009 na naslov: Sindikat železniškega prometa Slovenije, Trg OF 7, 1000 Ljubljana, s pripisom »Časopis Prometnik« ali na e-poštni naslov: , ali !

sindikat.szps@slo-zeleznice.si info@sindikat-szps.sidamjan.rak@slo-zeleznice.si

KRATKE DOMAČE

NOVI PREDPISI – KJE SMO IN KAKO NAPREJ

ŽELEZNIŠKE POSTAJE SO NAŠE OGLEDALO

MEJNIKI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU

KAPO DOL

COKLA

SINDIKALNO POVEZOVANJE

REGISTROFONI

Z VLAKOM V PULJ, ŽAL S PRESEDANJEM!

STOP - PREDNOST IMA ŽIVLJENJE!

SREČANJE LOKALNIH ČASOPISOV

GREMO V HRIBE

CELJANI LOVILI PO MORJU

VESELO MARTINOVANJE V OSRČJU SLOVENSKIH GORIC

MATURANTI 20 LET POZNEJE

PRAGERČANI LETOS DVAKRAT »KLAČILI«

6. POLI KOLESARSKI MARATON

IZLET NA KOROŠKO

SREČANJE PROMETNIKOV GENERACIJE 77/78

PIKIN FESTIVAL V VELENJU - OBISK Z VLAKOM

ODHODI V ZASLUŽENI POKOJ

GENERACIJSKE ZAMENJAVE

SOČUTJE, HVALEŽNOST, DOBROTA

STADION D.O.O. – ŠPORTNO-NAVIJAŠKI ARTIKLI

DOBRODOŠLI V IRANU

REKREACIJA ZA VSE V LOGATCU

ZA BOLJŠO PREBAVO

2

UVODNIK

KazaloUVOD

Naslovnica:»Boj za glavni prevozni tir«

4

6

7

12

13

12

15

17

17

19

20

21

23

24

25

26

27

28

29

30

30

31

32

32

33

38

39

Ponavadi je tako, da smo vsi »strokovnjaki« za vse, postopek gradnje, druga pomembna stvar pa je, da se še najbolj pa za tisto, o čemer sicer nimamo kaj bo nadzirala poraba pridobljenih sredstev in stopnja veliko pojma. Zato so razumljive široke debate širnih izvedbe posameznega projekta. Da ne bodo naši množic o edini temi teh tednov. Recesiji. Sam pa zanamci ugotavljali, da se je ogromno denarja nekako v luči negativnega prizvoka vedno bolj zapravilo, naredilo pa skoraj ničesar. Časi, ki razmišljam o tem, ali lahko to prinese kaj dobrega. prihajajo, aktivnosti, ki jim bomo priča, bodo Pri tem se ne morem otresti spomina na izjave zaznamovali prihodnja desetletja. Zato je vsak domačinov, ki so leta po potresu v Posočju izjavljali, korak potrebno opraviti premišljeno, vendar hrabro, da je to zanje bil pravzaprav »dobrotres«. Res je, da odločno in vztrajno. Tega smo skupaj sposobni, so takrat izgubili prebivališča, premoženje, vendar zmožni in pripravljeni storiti. Resnoba je nujna, kot so kasneje prišli do novih, sodobnih domov, kakršne tudi dobrosrčen nasmeh. Pozitivno prepričanje v so si prej samo želeli. lastno sposobnost in sposobnost nas vseh je garancija Ob prvih valih recesije je bilo slišati, da se bo za za skupno dobrobit Slovenskih železnic, ponoven zagon potrebno posebej angažirati na železničarjev, Slovenije.področju državnih investicij v železniško infrastrukturo. To so izjavljali strokovnjaki, politiki Hraber korak, odločen pogled, čvrsto in pokončno odhajajoče in prihajajoče vlade, ekonomisti. Ne držo, ponosno in iskreno besedo, zdrav in srečen vidim razloga, da jim ne bi verjel. Po svoje je vsakdan, Vam vsem, sodelavkam in sodelavcem, dobrodošlo, da je železnica pri nas tako nujno prijateljem, znancem in sorodnikom, skozi vse potrebna velikih vlaganj. S tem se odpira možnost praznične, božične in novoletne dni, v vsem letu velikih tehnoloških premikov, ki so bili v preteklosti 2009, v svojem osebnem imenu in v imenu mojih zamujeni. Samo želimo si lahko, da bodo vlada in najožjih sodelavcev, v imenu Sindikata proračun ter finančni strokovnjaki zmogli dovolj železniškega prometa Slovenije želim Damjan Rak, poguma in smelosti, da bodo zagotovili vire predsednik.financiranja za gradnjo železniške infrastrukture. Evropski, zasebni, strukturni ali proračunski, vsakršen kapital je dobrodošel. Paziti pa bomo morali le na dvoje: da bodo papirni postopki pospešeno reševani, da ne bo zaradi pol metra nikogaršnje, ničvredne zemlje obstal celoten

AKTUALNO

3

AKTIVNOSTI SINDIKATA

4

Ambulantne ključavnice

Ni jih malo, ki jim kdaj kakšna kretnica ni dala kontrole, pa so vlaki stali, dokler se ni odpravila napaka. Redko pa je kdo zaradi napake na kretnici nameščal ambulantno ključavnico. Morda ob kakšnem prerezu, izgubi ali kraji ključa, sicer pa ne. Na progi Ljubljana – Sežana je zaradi kar pogostih izpadov varnostne naprave Siemens – ILTIS večkrat situacija, ko je prometnik v dvomih, kaj je hitrejše, namestiti vse potrebne ambulantne ključavnice na obeh straneh postaje ali biti prisoten v prometni in iskati pomoč vzdrževalcev. Časovno je rezultat skoraj enak, s tem da je potrebno nameščene ambulantne potem še odstranjevati, kar zahteva še dodaten čas.Morda tudi še zaradi kakšnega podobnega primera v praksi v zadnjem času je bilo izdano Obvestilo 50/2008, ki pojasnjuje postopke pri nameščanju ambulantnih ključavnic. Koristno, ni kaj. Mogoče pa vseeno ne bi škodil tudi praktični del.

Brzojavke po elektronski pošti

Brzojavke, telegrami, fonogrami, dopisi, instradacije, počasne vožnje, zapore tirov in prog, vlakovni promet, vpeljave večrelacijskih in posebnih vlakov, spremembe sestave vlakov, obvestila, prometna in ostala. Vse to je predmet posredovanja preko naprav, s katerimi upravljajo delavci v brzojavih. Nekoč so bili Helliji, pa daljinopisi, posredovalnice, kasneje naprave za posredovanje faksimilov (originalov), imenovani faksi, danes je to elektronska pošta. Ker še veljavni predpis narekuje eno, ljudska pamet pa drugo, se v praksi dogaja ena sama zmeda in predvsem anarhija. Predpis hoče imeti vse napisano, dokumentirano in shranjeno v pisni obliki. Ljudska pamet pa se sprašuje, ali je to vse res potrebno. Zraven se je potihem priplazilo priporočilo nadrejenih, naj »šparamo«. Papir je drag, toner tudi. Nihče pa ne pove, zakaj smo imeli denar za nakup računalnikov z identifikacijskimi karticami in za komplet novih tiskalnikov. Vse je posel, četudi na državne stroške – plačilo z zamikom, a zato toliko bolj zasoljena cena. Da bi se vsaj področje shranjevanja prejetih obvestil po elektronski pošti pravilno, predpisno in sistemsko, povsod enako shranjevalo, je ustanovljena skupina, ki bo to področje poskušala urediti na način, da bo na vseh delovnih mestih enak način in enako stanje. Upamo na čimprejšnje in pozitivne rešitve.

Lesce - Bled in še kje

Razlogov je več, vendar v glavnem racionalizacija. Da se postaje zapirajo, ostajajo nezasedene. Poleg posledic na sami postaji, začudeni potniki, turisti, veselje vandalov, klošarjev in izgubljenih vaških psov in mačk, so opazne posledice tudi pri zaposlenih. Res je, da nihče ne ostane brez službe, da praviloma vsaj finančno pride na boljše. Vendar pa se zaradi zaprtja postaje pri številu potrebnih izvajalcev – delavcev za prihodnje obdobje ne upošteva dejstvo, da je nezasedene postaje zaradi stalnih zapor, vzdrževalnih del izjemoma potrebno zasedati. Gorenjska proga ima to »srečo« še dodatno pogojeno zaradi zimskih razmer. Problem pa je samo v tem, da je potrebno te izredne zasedbe upoštevati pri letnem načrtovanju potrebnega števila izvajalcev. Da ne bo nadur, neizkoriščenega dopusta, prenosa ur, odškodnin. Predvsem pa, da ima prometnik čas tudi zase in svoje bližnje.

Zamenjave lesenih stebrov

Po dolgih letih bosta tudi dolenjska in kamniška proga deležni prenove telekomunikacijskih sredstev. No, za začetek se vsaj nosilni leseni stebri za kable menjavajo. Ni kaj, dober znak prihajajoče modernizacije. Kočevska proga bo prenovljena, predvideva se elektrifikacija, uvedba potniškega prometa. Na kamniški progi je šlo še korak dlje. Prenovljene so komunikacijske naprave, telefoni, ozvočenje in še kaj na postaji Kamnik. Govoriti, da se strategija obnove železniških prog osredotoča samo na koridorje, zanimive za mednarodne prevoze, tranzitni tovor, skorajda ne gre več. Upamo le, da se bo ohranjalo pri življenju vse »stranske proge«. Tudi tam se namreč želijo voziti z vlaki, tudi od tam se lahko industrija preusmerja na železnice. Ni vrag, da ne bo nastalo tovora za kakšen vlak!

Zimske razmere na železnici

Spet je pred nami čas trepetanja na mrazu, čakanja na vlak na mrzlih peronih, hitenja preko poledenelih stopnic, okvar gretja na vagonih, zametenih kretnic, zasneženih odjemnikov, zlomljenih metel in vedrov soli. Zimska idila je dobrodošla za vse, samo za železničarje nikoli. Zato je vsakoletni načrt zavarovanja železniškega prometa pozimi skrbno določen. Natančno opredeljuje posamezne stopnje pripravljenosti in način delovanja. Določa, koliko česa je in kje so na volje metle, bakle, sol in pesek. Ravnanja ob nastalih situacijah v prometu, mnogo podrobnosti. Seveda je sistem železniškega prometa zapleten, zato se takšna situacija ne sme prepuščati slučaju. Navsezadnje je v resnih zimskih razmerah železniški prevoz edina alternativa zasneženim cestam in torej vitalnega pomena za prebivalce in gospodarstvo Slovenije. Zato so razumljive zahteve po poznavanju tega področja. Malo manj pa je razumljivo, da se pri določevanju števila delavcev, ki bi bili po potrebi vključeni v čiščenje snega in kretnic, zanemarja dejstvo, da je teh razpoložljivih delavcev enostavno premalo, jih ni. Bog, daj nam milo zimo, sneg naj pada na strmino, le tako bo hudo kmalu mimo.

KRATKE DOMACE

AKTIVNOSTI SINDIKATA

5

Predogrevanje vagonov po novem

Dogaja se, da tudi naključja prinašajo pozitivne premike. Ali je bilo naključje ali nespretnost ali načrtno projektiranje, je navsezadnje vseeno. Pomembno je, da je na postaji Ljubljana vgrajenih več stabilnih naprav za potrebe predogrevanja, ogrevanja ali hlajenja kompozicij potniških vagonov. Do sedaj se je za te potrebe obvezno uporabljalo električne lokomotive, t. i. »ogrevalno« ali »hladilno«. Še pred kratkim je bil to »moped«, ki ni smel na vožnjo, za te potrebe pa je bil čisto dober. Če vemo, da nam vsak dan primanjkuje lokomotiv, je potem taka naprava dobrodošla. Vagoni se bodo predogrevali, prej bo ugotovljena morebitna napaka na napeljavi. Sedaj je to bilo tako, da je lokomotiva prispela zadnji trenutek, potem pa še vagon v stiku - zamuda vlaka ter nejevolja potnikov sta bili neizogibni.Nove stabilne naprave, imenovane EOG, vgrajenih je pet, bodo omogočale kakšno bolj prijazno besedo potnikov na naš račun. Nameščene so ob peronih, v medtirju, zato je potrebna dodatna previdnost premikalnega osebja. Postopek priklopa je zavarovan s petimi varnostnimi, med seboj odvisnimi ključi. S tem je možnost napake pri priklopu zmanjšana na minimum. Kljub temu je to naprava, s katero je potrebno zelo previdno rokovati. 3000 V je pač več, kot prenese še tako utrjeno človeško telo. Poučevanje o uporabi in omejen seznam pooblaščencev, strokovnjakov za rokovanje zagotavljata varnost. Pogrešamo pa namestitev ob vseh peronskih tirih. A da bi le-te delovale in služile svojemu namenu!

Damjan RakOgrevalna naprava v medtirju na postaji Ljubljana

400 voltov - za toplo udobje na vlaku

Fotograf: Damjan Rak

Med postajama Slovenska Bistrica in Pragersko je zaradi specifične, z vodo prepojene podlage zelo problematičen del železniške proge. Ravno polje, veliko padavin, močvirnata območja, vse to pripomore, da je teren zelo zahteven. Gradnja proge je od nekdaj na teh terenih precejšen zalogaj. Zatorej ni čudno, da kljub remontu pride do pogrezanja, drsenja, udiranja proge. Za sanacijo tega sicer relativno kratkega odseka (dobrih 200 metrov) je potreben zelo obsežen poseg v teren v okolici, odstranjevanje zemljine, izvedba dodatnega odvodnjavanja, posebno pilotiranje itd. Gradbeno in izvedbeno dokaj zapleteno. Da bi v takih razmerah promet po tirih potekal s čim manj motnjami, ki se pokažejo v zamudah in v karseda večji propustnosti celotnega progovnega odseka, je potrebno strokovno pripraviti vse potrebno - zasedbe postaj, čuvajev, kretnikov, načine medsebojnega sporazumevanja, prirediti delovanje varnostnih naprav, določiti hitrosti mimo delovišč, po potrebi organizirati nadomestne prevoze za potnike, poskrbeti za pravočasno in pravilno obveščanje potnikov in še bi se kaj našlo. Seveda je potrebno vse te zadeve potem med samimi deli tudi pravilno uporabljati. Če se že v sami pripravi naštetih zadev kdaj zaplete, včasih tudi, ker se ne želi prisluhniti izkušnjam »neposrednih izvajalcev«, je pričakovati, da se tudi v samih izvedbah kdaj kaj zalomi. Takrat je strokovnost in mirna kri zelo dobrodošla. Marsikatera zamuda, tudi najvišje rangiranih vlakov, se da odpraviti, če so pravi, strokovni in izkušeni ljudje na pravih mestih. Včasih je zato kar razumeti, da se kakšna situacija ne rešuje strokovno, ali pa, da se nestrokovnjaki raje umaknejo, odpravijo sami ali po komandi na dopust, da najhujše mine. Vsega smo vajeni, tisti, ki še ne znajo, pa se bodo morali tega naučiti, poslušati izkušene, čeprav je za to kdaj potrebno »zlomiti« hrbtenico.

Damjan Rak

AKTUALNO

6

Zakon o varnosti v železniškem prometu najkasneje do junija 2009 od SŽ zahteva pravilnike, priročnike, poslovnike, podzakonske akte. Vse to je v velikem zamahu priprave na uporabo. Ob tem se vsi sindikati skupno ubadamo s pripravo popravkov, ki bi razjasnili določene nejasnosti, nerazumevanja. Šele ko so po vztrajanju našega sindikata vsi v vodenju prometa prejeli svoj osebni izvod pravilnikov, so se začela pojavljati mnoga vprašanja. Tudi na izpitih je bilo precej vprašanj. Na žalost je ob tem popolnoma nerazumljivo stališče vodje sekcije za vodenje prometa Maribor, da izpiti niso namenjeni debatam o odprtih vprašanjih. Temu naj bi bile namenjene ure šolanja v prihodnje. S tem ni bila storjena nikakršna usluga železnicam ali korak v prid varnosti, je pa to pokazalo zorni kot gledanja na odgovorno opravljanje železniškega prometa. Čeprav je bilo na naše zahteve po dodatnem šolanju v začetku slišati polno nasprotovanja, češ saj ni tako velikih sprememb, se danes situacija korenito obrača. Popravkov je bilo predlaganih cel kup, veliko je bilo tudi sprejetih, le na objavo še čakamo. Brez tega so predpisi precej nejasni, zatorej je domneva o potencialno nevarnih predpisih dokaj realna. Zakaj pa na Javni agenciji za železniški promet v Mariboru ne želijo izdati popravkov, tega nam ne razkrijejo. Kakšni interesi so v ozadju, bo pokazal čas. Na dan, ko to pišem, je znano samo to, da smo vsi sindikati zahtevali jasne predpise, popravke, v nasprotnem primeru pa zamik začetka uporabe. Vemo, da se stari minister ni odzival, AŽP zatrjuje, da so predpisi varni, novi minister pa se z zadevo še ni seznanil. Ko boste to brali, bo verjetno že bolj jasno, kako in kaj. Trud, ki smo ga tudi sindikati vložili v postopke priprave predpisov, popravkov in v njih spoštovanje stroke, se vendarle kaže v tem, da so vsebine predlogov vsaj delno upoštevane, kar pomeni, da se sindikati še kako znamo ukvarjati tudi s strokovnimi zadevami.

Vse, ki boste ob branju ali uporabi novih predpisov zaznali kakšne nejasnosti, pozivamo, da nam posredujete vprašanja, na katera bomo poskušali v najkrajšem času pridobiti kompetentne odgovore.

Damjan Rak

Ko zaposlenega vprašaš, kaj mu predstavlja čas potovanja v službo in domov, bo dejal, da je to čas, ki ga porabi za to, da lahko opravi svoje delo, da zasluži svoj vsakdanji kruh. To je njegov pogled, njegova resnica. Resnica pa je, da je to njegov prosti čas. Ko istega tega zaposlenega vprašaš, kaj mu pomeni prosti čas, bo dejal, da je to igra z otroki, družinski izlet, počitek pred nočno izmeno. Vrag bi ga vedel, kdaj ima prav. In tukaj se prične naša zgodba.Nekoč davno smo pričeli »združevati delo« v takratnih TOZD-ih. Ker nismo imeli »botrov«, smo pač pristali, kjer smo, smo na nekih daljnjih postajah z obljubami, da dobimo delo na domači postaji, ko bo čas za to. »Starejši delavci bodo tačas odšli v penzijo«, so nam govorili. A so minevala leta, na železnici ni bilo potrebe po novih kadrih, mi pa smo še kar čakali. Minilo je leto, pet, deset in tako dvajset let. Pa so se na železnici začeli novi časi. Novi obrazi sindikalnega boja so nam pisali pisma in nam zagotavljali, da so na obzorju jasna vremena in nikakor se ne bo zgodilo, da bo nekdo šel po kruh vsak dan sedemdeset kilometrov in več, kajti zaposlovali bodo tam, kjer je potreba. Pa ni bilo tega mesec ali dva, ko je center za izobraževanje bruhnil nekaj novih sil. In, glej ga zlomka, vsi so se zaposlili skoraj v domačem kraju. Pa je prišlo naslednje leto, kadri pa so spet zapolnili »naša« mesta. Očitno je nekdo pljunil v lastno - beri našo skledo. Ta stari pa še kar potujemo. Samo za izračun: pot na »šiht« znaša 144 minut, krat 15 »šihtov« na mesec, je 2160 minut, na leto to skupaj znaša 25.920 minut ali drugače: v enem letu 432 ur, to je 18 dni. To je moj prosti čas, ki ga ne preživim v naravi, niti z družino, niti v družbi s prijatelji, temveč na poti v službo in iz nje. Tako razmišljam o takšnih anomalijah in njih avtorjih. Razvedri pa me stari rek našega velikega moža: Vremena Kranjcem bodo se zjasnila. Zagotovo. Le otroci bodo odrasli, v osemnajstih letih prikrajšani za skoraj leto dni časa, ki bi moral biti naš prosti čas, pa je bilo to le potovanje v službo in nazaj.

Danijel Motaln

AKTUALNO

7

POSTAJA PONIKVA

V neposredni bližini vasice Slom, kjer se je rodil naš blaženi Anton Martin Slomšek, se nahaja železniška postaja Ponikva, ki je vmesna postaja na dvotirni elektrificirani progi Zidani Most - Maribor (- Šentilj). Postaja Ponikva je poleg Rimskih Toplic in Brega še edina postaja četrtega ranga na glavni prometni progi Ljubljana - Zidani Most - Dobova in Zidani Most - Maribor. Da skrajno neupravičeno, bo, upam, nekaj prispeval tudi ta pričujoči članek. P o s t a j a P o n i k v a j e n a m prometnikom ostala v spominu

Dolga Gora. Takrat je postaja na teh odsekih medpostajna predvsem po številnih zaporah, ki Ponikva, kljub temu da se zapora odvisnost in je prepustnost proge so se tu vršile v preteklih letih. V ne odvija na njej sosednjih precej manjša kot pri APB letu 2006 je potekal temeljit odsekih, dejavno vključena v tako razmiku. Vse to kaže na to, da so remont postaje. Zamenjana sta zaporo zaradi križanj, prehitenj. obstoječi rangi postaj včasih bila celoten spodnji ustroj in Samo v letu 2007 je bilo, za lahko zelo krivični do zaposlenih, zgornji ustroj postajnih tirov in primer, 82 zapor. Na progi, kjer predvsem pa preživeti in ostanki vse kretnice. Novembra 2007 se je postajo dnevno prevozi med 100 nekih časov, od katerih se je začela zapora več kot sedem in 120 vlakov, to seveda ni mačji marsikaj spremenilo. kilometrov dolgega odseka kašelj. Še večji problem je, ker je Postajna zgradba je bilo zgrajena desnega tira proti Dolgi Gori.

Odjavnica Dolga Gora se v času remonta »spremeni« v postajo in z a s e d e z v l a k o v n i m odpravnikom. V februarju letos pa se je začel še remont levega tira na istem odseku. Skratka, kar nekaj let skupaj stalne zapore, in to zelo zahtevne. Nasploh je postaja Ponikva zaradi svoje specifike zelo obremenjena, kar zadeva zapore. Sosednji postaji sta proti Celju Grobelno in proti Mariboru Poljčane, ki so od Ponikve oddaljene 15 km. V smeri Poljčan sta še postajališče Ostrožno in že omenjena odjavnica Dolga Gora. Zanimiva posebnost je tudi situacija, ko se odjavnica Dolga gora »spremeni« v postajo, če je zapora levega ali desnega tira na odseku Poljčane -

ŽELEZNIŠKE POSTAJE SO NAŠE OGLEDALO:

Na Ponikvi je elektro sevanje dejstvo. Fotograf: Miran Prnaver

Zapore, potniška blagajna, telefoni, prometnikov vsakdan, vseeno oddelan z veseljem

Fotograf: Miran Prnaver

AKTUALNO

8

v sedemdesetih letih prejšnjega odpravniki so v videz postaje in Potniška blagajna je odprta non-stoletju in je starosti primerno izboljšanje delovnih pogojev stop. Vozni redi vlakov so dobri, solidno ohranjena in vzdrževana. vložili veliko svojega truda, idej, saj je v obe smeri več ali manj Stoji sicer na robu postaje, in sicer dela pa tudi finančnih sredstev. taktni promet (vlak vsako uro). pred prvo uvozno kretnico v smeri In kdo so ti pridni delavci? Večina potnikov so dijaki in proti Celju, v tem smislu je nekaj To je šest vlakovnih odpravnikov. študentje. Prvi se vozijo pretežno posebnega. Zelo pa bode v oči Trenutno jih dela pet, saj je ena v Celje, drugi pa v Maribor in strešna kritina, ki je še vedno kolegica že dlje časa na bolniški. Ljubljano. sa loni tna , kar je zdravju Vsi so zvesti člani našega Naj na koncu predstavim še škodljivo. Prav tako so salonitke sindikata. Sami ne nadomeščajo svojega sogovornika. To je bil še na sosednji zgradbi, kjer po drugih postajah, njim pa na tistega dne (30. septembra) domuje nadzorništvo SVP. Prav pomoč po potrebi priskočijo vlakovni odpravnik Dejan Golež.

Dejan je rojen leta 1965 in se na delo vozi iz Maribora. Na železnici je od leta 1984. Začel je na postaji Slovenska Bistrica, vse od leta 1986 pa je zvest postaji Ponikva. V prostem času se rad posveča ribolovu. Prav tako pa mi zaupa, da v kratkem pričakuje naraščaj. Čestitamo! Ko sem odhajal s postaje Ponikve, me je spremljala misel in vtis, kako lahko zaposleni s svojim odnosom in delom veliko naredijo zase in pa predvsem za svoje podjetje. In to navkljub temu, da za to niso niti malo nagrajeni, navkljub sramotnemu dejstvu, da jim poslovodstvo niti odgovora na to ne privošči.

Miran Prnaver

tako bi bilo potrebno zamenjati v l a k o v n i o d p r a v n i k i i z okna na postaji in tla v prometnem Grobelnega in Šentjurja. Delo uradu. Posebej je treba poudariti, opravljajo po ruskem turnusu in se da k urejenosti postaje in njene menjajo ob 6.20 (18.20) uri. okol ice vel iko pr ispevajo Prometni urad je, tako kot vsi zaposleni vlakovni odpravniki drugi, opremljen z novimi sami. Zelo lepo so si uredili čajno računalniki in fax napravo. kuhinjo. Večino opreme in celo Promet urejajo z vlakovnim ploščice so kupili sami. Čajna dispečerjem v Mariboru. Postaja kuhinja je v taki preobleki od leta ima tri glavne tire in slepi tir 4/4a. 2004. Prav tako so uredili pisarno, Ponikva spada pod novo nadzorno kjer je nekoč delal šef postaje. V postajo Grobelno. Vodja NP prometnem uradu so nabavili pokriva še postajo Šentjur in mizici za potniško blagajno. Za celotno progo proti Rogatcu in postajo so uredili park, kjer so bile Imenem. Kot sem že omenil, je na nekoč smeti. Skratka, vlakovni postaji tudi nadzorništvo SVP.

Več mesecev je bila Ponikva eno samo gradbišče. Fotograf: Miran Prnaver

KAPO DOL

9

Na območju Prometne operative (PO) Maribor je letos promet ponovno začne odvijati neprekinjeno, mečejo na prišlo do bistvenih sprememb, saj je prišlo do poskusnega odločitve izpred več let malo drugačno, sumljivo luč. obratovanja »Daljinskega vodenja prometa Ormož – Vsekakor je neprekinjena služba v smislu pretočnosti Hodoš« z računalniško podprtim sistemom – varnostno blaga, torej vlakov, veliko bolj racionalna, zato jo z napravo sistema ILTIS. veseljem pričakujemo.

16. junija je bilo ob 13. uri v poskusno obratovanje Vlakovni dispečer proge Pragersko – Središče vodi predano daljinsko vodenje postaje Lipovci (prej bolj stvarni grafikon ter usmerja promet na svojem odseku. poznane pod imenom Beltinci). Prvega dne v juliju pa je Prav tako vodi linearni grafikon za progo Maribor – začel poskusno delovati daljinsko vodeni promet še na Dravograd – Prevalje meja. V primeru odstopanj od izogibališču Ivanjkovci med postajama Ormož in voznega reda in izrednosti ter ostalih posebnosti vlakovni Ljutomer ter na sami postaji Ljutomer. Izogibališče odpravniki na koroški progi dispečerju o tem poročajo in Ivanjkovci in postaja Lipovci sta od tedaj nezasedena, v koordinirajo aktivnosti z njim.Ljutomeru pa je delovno mesto zasedel pooblaščeni Kot zelo pereč problem mi Karel omeni pomanjkanje postajni delavec z omejenim delovnim časom.V CVP je strokovno kvalitetnih kadrov, saj že od junija delajo kratki bilo posledično vzpostavljeno novo delovno mesto TKo turnus (12/24 - 12/24). Primanjkujejo štirje dispečerji. V dispečer Ormož - Hodoš. Njegovo delovno mesto je v kadrovski službi potekajo razgovori z možnimi kandidati. prenovljeni prometni dvorani na železniški postaji v Evidentiranih je štirideset vlakovnih odpravnikov, ki Mariboru. Poleg njega so v prometni dvorani še starejši sedaj delajo na vseh rangih postaj. Velik problem pa je dispečer in dva vlakovna dispečerja. Pa na kratko pomanjkanje izkušenj, ki jih ti kandidati potrebujejo za predstavimo njihovo delo, delovno okolje in tudi kakšne delo v CVP. Da izkušnje so eden zelo pomembnih probleme! faktorjev, kažejo primeri. Realna ocena, kritičnost, hkrati

pa odraz dejanskega stanja. Vlakovni dispečer Pragersko – Središče meja

TKo dispečer - progovni prometnik in vlakovni Vlakovni dispečer tega dne Karel Muster, ki je tudi sicer dispečer Ormož - Hodošdolgoletno sindikalno aktiven, predsednik OO PO Maribor, mi pove, da na tem odseku prevozi dnevno Na tem odseku prevozi dnevno med 50 in 60 vlakov, mi je približno 60 vlakov. V nočnem času je med 23. in 4. uro povedal Srečko Lah, službujoči dispečer v času mojega zjutraj nezasedena postaja Središče in se na odseku obiska. Kot sem že v uvodu opisal, daljinsko vodi in ureja Ormož - Središče meja v tem času promet ne opravlja. Do promet vseh vlakov in ves premik na izogibališču prekinitve železniškega prometa je prišlo pred leti, Ivanjkovci in na postajah Lipovci in Ljutomer (naloge kot izgovor je bil, da je to posledica enostranske odločitve o TKo dispečer), postaje Ormož, Hodoš in Murska Sobota prekinitvi dela na čezmejni, hrvaški postaji Čakovec. pa same vodijo promet (naloge vlakovnega dispečerja). Zadnje informacije o tem, da se na HŽ zelo aktivno trudijo Za daljinsko vodenje železniškega prometa ima za vsako prepričati vodilne na SŽ, da se na tem mejnem prehodu postajo svoj monitor, kar seveda ni najbolj pregledno in

CENTER VODENJA PROMETA (CVP) MARIBOR

Kvalitetno delo v prometni dvorani je pogojeno z urejenim kolektivom.

Fotograf: Miran Prnaver

Karel Muster, papir in tehnikaFotograf: Miran Prnaver

mora budno spremljati vse monitorje. Prav tako mora biti da se zaradi vgrajenih betonskih pragov ne sme izvajati pri postavljanju voznih poti zelo natančen, saj so premika z odbijanjem vagonov in lovljenjem z zavorno indikacije na monitorjih majhne in včasih kar težko coklo. Kje so bili vsi vrli strokovnjaki do sedaj, od začetka opazne. Ena od velikih pomanjkljivosti ILTIS-a je namreč gradnje dalje? Kje je njihova odgovornost?to, da se, ne glede na velikost monitorja, tirna slika ne da povečati, ostaja v programsko nastavljeni velikosti. Za Vlakovni dispečer Zidani Most - Maribor - Šentilj sedanje čase tehničnega napredka nerazumljivo. To je mejaeden od pokazateljev, da opremo kupujejo tisti, ki je ne bodo nikoli uporabljali in jim je zato očitno vseeno, kako Odsek, ki ga ureja in v prometnem smislu vodi ta vlakovni deluje. Za svoj odsek vodi stvarni grafikon. Podatke dispečer, je dolg celih 106 km proge, od tega večina pridobi od vlakovnih odpravnikov z zasedenih postaj in, dvotirne. Za ves odsek vodi stvarni grafikon. Na tako kot posebnost in dodatna zahtevnost, z monitorjev za dolgem odseku je v istem času tudi po več predvidenih postaje, kjer daljinsko sam vodi promet. Pri tem se (pričakovanih) zapor. Moj pogled na en tak grafikon mi poslužuje tudi video nadzora na postajah, le-ta mu takoj da vedeti, da ob taki frekvenci vlakov ni možno dodatno pomaga ugotavljati dogajanje in spremljanje prepeljati niti muhe, kaj šele kak vlak več. Pa tudi prometa vlakov. nepredvidene (nepričakovane) zapore so na dnevnem Kot velik problem omeni precejšnjo zatrpanost proge, saj redu. Vzroki za nepričakovane zapore so poleti predvsem vlaki tudi do tri ure čakajo na postajah, ker mora ohranjati »zvite tirnice«, pozimi pa težave na kretnicah, velik delež prostost tirov, ki imajo perone za vožnjo potniških vlakov. teh zapor pa je tudi zaradi napak, poškodb vozne mreže. Tak primer je postaja Lipovci, ki ima dva tira in samo en Res pa je, da delovanje ostalih signalno-varnostnih peron, in je velik problem izvesti križanje, če gre za naprav, predvsem zapornic, poteka dokaj nemoteno, tudi potniški vlak, kaj šele, če bi bilo potrebno križati dva po zaslugi kvalitetnega vzdrževanja. Vlakovni dispečer potniška vlaka. preko RDZ naprav vzpostavlja zvezo med delavci vleke Proga tudi ni opremljena z RDZ napravo (radio- in vodenja prometa in pogovore za potrebe samih dispečerska zveza med dispečerjem in strojevodjo), in to strojevodij na lokomotivah. predstavlja velik problem pri sporazumevanju. Čeprav je Z uvedbo GSM mobilnih telefonov na lokomotivah je bilo dano zagotovilo, da bo RDZ, le-te ni. Pravzaprav je nekako postal še delavec v telefonski centrali, kar je RDZ naprava nameščena na lokomotive in v seveda nesprejemljivo. Dispečer mora dobro planirati dispečerskem centru, vendar pa je bilo vse samo trošenje vožnje vlakov, ker prihaja do zatrpanosti postaj. Posebej denarja brez končnega učinka, ker na progi ni oddajnikov. to velja za postajo Pragersko, ki za smer Hodoš zaradi Pomagajo si s sedanjimi GSM aparati na lokomotivah, za pomanjkanja dizel lokomotiv ne more sprejemati vseh kar pa vemo, da ni verodostojno in ne dokazno, predvsem ponujenih vlakov. Postaja Pragersko ima lahko na postaji pa je namenjeno za vse kaj drugega kot za vodenje in do štiri, pet vlakov, potem pa je potrebno vlake zadržati na urejanje železniškega prometa. Pojavljajo se določena drugih postajah. Za take situacije so glede na dolžino tirov območja, kjer signala ni. in opremljenost primerne postaje Poljčane, Ponikva, Poseben problem je postaja Hodoš. No, ne sama postaja Šentjur, Celje in Rimske Toplice, malo manj pa Laško in kot taka, ampak tudi zaposleni predstavniki MAV Slovenska Bistrica. Posledično se v takih situacijah rušijo (madžarskih železnic). Po mednarodnem sporazumu bi turnusi strojevodjam, zamikajo se predvideni obrti morali Madžari govoriti slovensko. Vendar je to samo lokomotiv, nastaja vse drugo, samo vozni red ne prazna beseda na papirju, v praksi pa nič od tega. Težave več.Vlakovni dispečer sodeluje tudi z elektro napajalnimi odpravljajo s pomočjo prometnikov na Hodošu, ki vsaj postajami (ENP). Pri večjih obremenitvah, vlakih z malo obvladajo jezik sosednje države. Na te probleme se maksimalno bruto maso, je potrebno včasih na vseskozi opozarja, pred poletjem so zahtevali sestanek z posameznih specifičnih odsekih spremljati tudi ta odgovornimi na to temo. Zanimivo je, da so nekateri element vlakov in glede na konfiguracijo proge in ob vodilni komaj čakali, da se o tem kaj resnega spregovori, poznavanju ter upoštevanju stanja ENP in obremenitev drugi pa so izjavljali, da je vse OK. No, danes so sami sebi vozne mreže ustavljati vlake na postajah.dokazali, da se motijo, ko so tam iz enakih razlogov Glede na to, da omenjeni odsek dnevno prevozi med 120 zaposlili nekakšnega koordinatorja med MAV in SŽ, le-ta in 150 vlakov, je torej dela, po besedah mojega predvsem obvlada madžarski jezik, sčasoma pa bo sogovornika Andreja Žurana, več kot dovolj. zanesljivo obvladal tudi železniške posle. V pričakovanju Vlakovna dispečerja in TKo dispečer menjajo svoja teh rezultatov se tudi na Hodošu sprašujejo, kdo je lahko delovna mesta vsakih šest ur in tako krožijo tudi iz dnevne projektiral postajo s premalo tiri za vse potrebne v nočno izmeno in obratno. Skratka, kjer v dnevni končaš, dejavnosti, hkrati pa v obstoječe tire dovolil vgraditi v nočni nadaljuješ na naslednji poziciji.betonske prage. Za te tire je namreč sedaj prišla odločba,

KAPO DOL

10

11

Starejši dispečer PO Maribor

Moj zadnji sogovornik je bil Hubert Kršič, ki ima za seboj že 33 let železničarskega staža. Kot starejši dispečer vodi in nadzira vlakovna in TKo dispečerja in promet na svojem področju (PO Maribor) in je vodja izmene v CVP. Je konstruktor dnevnega voznega reda, ureja in pripravlja spremembe v vlakovnem prometu. Planira odpravo tovora, odpravo izrednih pošiljk, pripravlja instradacijo izrednih pošiljk, sestavlja plan voženj progovnih vozil, ki vozijo kot vlak in podobno. Daje soglasje na vlakovni promet, v zvezi s prometom pa sodeluje s PO Ljubljana in PO Postojna (PO - prometna operativa) in železnicami Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Turnus lokomotiv usklajuje z nadzornikom lokomotiv in osebja SVV v Mariboru. Pri potniških vlakih ni večjih problemov, veliko težav pa je s tovornimi vlaki, ki so, kar zadeva vozni red, zelo neredni (zamujeni in predčasni). To vse povzroča na kupe klicev, želja, vprašanj, bolj ali manj uspešnega operativenga dogovarjanja in reševanja

ur, neizkoriščen dopust, preobremenjenost, predčasna prometne situacije. Njegov osebni predlog, pa tudi mnogi

iztrošenost in večji rizik za okvaro zdravja.drugi o tem že dolgo na glas razmišljajo, je, da bi bil zaradi

Sicer pa so delovni pogoji sedaj dobri, še važnejši pa je lažjega dela in usklajevanja turnus strojevodij takšen, kot

podatek, da so odnosi med zaposlenimi v prometni je v vodenju prometa (12/24/48). Ne turnus, opredeljen na

dvorani zelo dobri in korektni. In ta zadnji podatek je vozni red in vlake ali lokomotive, ker se vozni red

dobra tolažba in protiutež za vse probleme, ki so bili enostavno nikoli ne izvaja brez velikih odstopanj. V

našteti zgoraj.Mariboru so trenutno štirje starejši dispečerji, tako da kar

Miran Prnaverdva primanjkujeta. Zato se pojavljajo nadure in prenosi

KAPO DOL

Starejši dispečer Hubert Kršić ima izkušnje, ki štejejo.Fotograf: Miran Prnaver

V tem prispevku bi vam rad predstavil zahtevo bo le tako spoznal, še enkrat poudarjamo, da imajo vse Potniškega prometa pri primopredaji potniške blagajne. podatke že zabeležene v obračunu MT. Morda pa ne Primopredaja potniške blagajne na postaji, ki vrši verjamejo tako drago plačani računalniški opremi? odpravo potnikov na t.i. MT (mobilnih terminalih), se opravi na obrazcu K-41. Osnova za obračun je izpis Damjan Rakprometa, ki ga izstavi MT. Na izpisu MT je zabeleženo začetno stanje, ko se je prodaja začela, in končno stanje, ko je bil opravljen obračun. Sedaj pa se s strani vodstva Potniškega prometa zahteva, da se še DODATNO, ročno vpisuje te podatke v obrazec »Zapisnik o izmenski primopredaji potniške blagajne« v rubriko K-2EL. S tem DODATNIM vodenjem se ne pridobi nič novega, kar bi pomembno vplivalo na poslovanje blagajne. Podvajanje podatkov samo dodatno obremenjuje že tako preobremenjene vlakovne odpravnike na postajah, kjer se vrši prodaja vozovnic preko MT. Primopredaja potniške blagajne je namenjena za pravilno predajo denarja med službujočimi vlakovnimi odpravniki, ne za dodatno delo nadzora nepomembnih ali podvojenih evidenc! Če si kdo želi administrativnega dela, ker drugega nima početi, naj raje pride na postajo in prodaja vozovnice. Lahko si tudi piše dvojne papirne evidence, če mu bo to po volji. Morda

NOVA TEHNIKA – STARA ADMINISTRACIJA

Računalniku birokrati očitno ne verjamejoali pa je drago plačan program nezanesljiv!Fotomontaža: Damjan Rak

12

O opravljanju železniškega prometa predstavljeni še sledeči podatki: tudi izvajane na način, kot se jih na mejnih železniških postajah vse 1. da na mejno postajo Jesenice predvideva. premalo vemo in seveda vse premalo z a p o t r e b e u r e j a n j a poznamo tako težave kot značilnosti železniškega prometa s strani Poznavalci vedo, da se po slovensko takega dela. Zaradi tega je potem tudi Öbb dnevno redno prejemajo Avstrijci stežka pogovarjajo. Zato je malo kvalitetnih rešitev, pred tem pa pisne podatke o planu vnaprej bilo jasno, da bo za posluha. prometa vlakov z navedbo komunikacijo nujno potrebno znanje O postaji Jesenice in tegobah številk lokomotiv in predvi- nemškega jezika. Vprašanje je bilo, tamkajšnjih prometnikov smo v denimi obrti lokomotiv na kdo na SŽ je tisti, ki je za kakšno stvar preteklosti pač veliko pisali. Večina nasprotne vlake; postavljen, odgovoren in plačan. Do vas ve, kako dolgo in težko, zapleteno 2. da se podatki o številki sedaj so vse delali prometniki, bitko za izplačilo mejnega dodatka so lokomotive na posa-meznem postavljeni in plačani pa so bili še in mi z njimi bojevali. Tisti, ki so na vlaku, prejetem v planu mnogi drugi. Opciji sta bili samo dve: njihov račun bili tudi deležni prometa vlakov, razlikujejo ali delo opravijo tisti, ki so za to izplačila, verjetno tega nimajo več v od podatka v informacijskem plačani, ali pa delo opravijo spominu. sistemu Öbb, kot tudi od deja- prometniki za primerno dodatno Nove tegobe so na Jesenicah prisotne nskega s tan ja , ka r se plačilo.od uvajanja inter-operabilnih vlakov ugotavlja ob prihodu vlaka na in vlakov na tehnično zaupanje. Na postajo Jesenice; te težave so Odločitev odgovornih je temeljila papirju, se pravi voznem redu, dopisih prisotne najmanj pri 30 % predvsem na podobnem razmišljanju in brzojavkah je vse nekako imelo rep vseh tovornih vlakov dnevno; kot pri kolegih v Avstriji pa tudi na in glavo, dejansko stanje pa je vse kaj 3. d a s e d n e v n o r e d n o novih predpisih, ki zahtevajo strogo drugačno. Leto dni urejanja stanja menjavajo lokomotive pri 80 ločevanje obveznosti na strani vlakov, dogovarjanje o odstavljanju % vseh tovornih vlakov, ki so upravljalca in na strani prevoznikov. tovora, preranžiranju vlakov, sicer opredeljeni kot intero- Tako je delo sedaj določeno na način, dogovarjanja o loko-motivah, ki so in pe rab i ln i , ka r pomeni da se vse, kar je neposredno vezano na spet niso interoperabilne, pa vlaku, ki direktno nasprotje definiciji o opravljanje železniškega prometa zamuja, in o strojevodjinem času za vožnji interoperabilnih med sosednjima železniškima obvezen odmor, vse to je jeseni vlakov, o čemer se dnevno upravama, izvaja s strani prometnika pretilo, da bo še slabše. redno sestavlja poročilo, SŽ na Jesenicah, vse, kar pa zadeva Na avstrijskih železnicah so se mesečni zbir teh podatkov pa dela na strani prevoznika, pa opravlja namreč odločili, da umaknejo svojega se redno mesečno dostavlja v njegovem imenu centralna predstavnika s postaje Jesenice. na Sekcijo za vodenje transportna operativa – CTO v Njihovo podjetje za vodenje prometa prometa Ljubljana, kjer so ti Ljubljani. Zavedajoč se morebitnih je namreč njihovim prevoznikov podatki na voljo; težav s tega naslova, smo skupaj s postavilo jasen ultimat: za delo v 4. d a z g o r n j e t r i t o č k e prometniki na Jesenicah poslo-vodenju prometa skrbijo oni, za pos led ično povzroča jo vodstvo opozarjali na nujno potrebno prevozniške posle pa prevozniki sami. ogromno dodatnega dela resno obravnavanje problematike. Tega jim država več ne bo omogočala predvsem vlakovnim odpra- Morda na začetku premalo resno brezplačno. Prometniki na Jesenicah vnikom kot tudi post-ajnemu vzeto, se je sedaj izkazalo, da smo pa so glavnino poslov s sosednjimi premikalnemu, vozovno imeli še kako prav. Zato je prisotnih še železnicami urejevali s posre- tehničnemu in strojnemu nekaj težav, ki pa se rešujejo sproti. dovanjem avstrijskega prometnika na osebju SŽ na postaji Jesenice Izjemoma ali končno vendarle v prid Jesenicah. in širše, to delo pa z voznim prometnikom. Z umikom z Jesenic je vse njegove redom in tehnološkim naloge prevzela Slovenija. Kdo in procesom ni predvideno.kako, to pa je posebno poglavje. Posebej ob sledečih dejstvih, ki so Upoštevajoč vse zgoraj našteto, Damjan Rakpostala jasna po seznanitvi in vlakovni odpravniki postaje Jesenice preučitvi vsebine grafičnega prikaza kot tudi Sindikat železniškega sprememb načina opravljanja prometa Slovenije izkazujejo vso dosedan jega de l a v l akovn ih podporo predvi-denim spremembam odpravnikov SŽ na mejni postaji sporazuma in posledičnim drugačnim Jesenice. Pri tem so bili dodatno nalogam, če bodo te opredeljene in

AKTUALNO

MEJNIKI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU

COKLA

13

Postaja Moškanjci je vmesna postaja na progi Pragersko - se s sogovorniki, da ima marsikdo od nas doma bolje Središče (Hodoš). Dnevno postajo prevozi približno 60 urejeno delavnico ali garažo, kot je ta prometni urad. Res vlakov in je uvrščena v četrti rang. V smeri Ormoža je še ne vem, kaj si misli potnik (posebno, če ni domačin), ko izogibališče Cvetkovci, ki naj bi bilo po končanem vidi ta prostor. remontu vodeno s postaje Moškanjci. Ko sem obiskal Pa pojdimo naprej v čajno kuhinjo. Vsa oprema v njej je

privatna oziroma od službujočih vlakovnih odpravnikov. Luč gori, ne dela pa termoakumulacijska peč, ker v vtičnici ni elektrike. Prav tako ni elektrike (ogrevanja) v čakalnici, ki zaenkrat še ni prehladna, glede na letni čas pa to ne bo dolgo veljalo. Vzrok, da ni elektrike, je, da je le-ta prešibka oziroma neustrezna za porabnike (peči). Že večkrat obljubljeno, pa še vedno nerešeno. V čakalnici bi bilo potrebno poleg že nameščenih napisov dopisati še »Pazi, omet odpada!«, in to dobesedno. Upal sem, da bo v naslednjem prostoru – garderobi – kaj boljše, pa zopet novo razočaranje. V enem prostoru garderobne omarice za službujoče, skupaj z lopatami, samokolnico, signalnimi loparji in še marsičem, kar ni za v garderobo.Da pa ne bo slišati samo kritike, moram zapisati, da sem opazil tudi en zelo urejen in povsem prenovljen prostor na postaji. Relejna postaja SV službe je res v prostorih, kot se spodobi. Lepo, da imamo na železnici skrb za naše naprave. Še lepše pa bo, ko bomo, vsaj kar zadeva postajo Moškanjci, podobno skrb začutili in opazili tudi za naše zaposlene. Zaposleni in sindikat vedno znova opozarjajo

Moškanjce, sta me spremljala predsednik SŽPS OO Pragersko Borut Jug in postajni zaupnik Danijel Prejac. Na postaji nas je toplo sprejel službujoči vlakovni odpravnik Ivan Horvat.Med pogovorom izvem, da je bil na postaji opravljen temeljit remont. Remont (zapora) se je začel v lanskem letu in, žal, do danes še ni povsem končan. Zamenjani, v celoti prenovljeni so bili postajni tiri (sedaj so dolgi skoraj 800 m), vgrajeni izvozni signali, ki pa še niso povezani z varnostno napravo. Zgrajen je tudi nov sodoben peron. Žal je trenuten dostop do njega kar med drevjem po travi in blatu. Nov podhod pod tiri je tudi zgrajen, a še ne predan v uporabo. Skratka, stvari napredujejo in lahko pričakujemo, da bodo slej ko prej začrtane zadeve dokončane.Precej slabša slika pa je s postajno zgradbo. Na zunaj je sicer solidno urejena. Nova strešna kritina, prepleskana vrata in okna, klima naprava, za piko na i manjka še fasada ali omet. Ko pa stopimo v notranjost, pa smo v središču problema. Kljub številnim obljubam je zadeva porazna. O tem sicer najbolje pričajo priložene fotografije, pa vendar ne bo odveč še malo komentarja. V prometnem uradu je povsem stara in neprimerna oprema (npr. potniška blagajna). Večina opreme je stara 30 in več let.Na mestu, kjer je bil prej »blok«, sedaj zijajo surova tla z luknjami, kamor je bil pritrjen blok, okoli oken ostajajo lepo vidne posledice, da se je tukaj pred kratkim nekaj obnavljalo in »ometavalo«. Skratka, ko prideš v prometni urad, imaš bolj občutek, da si prišel v neko delavnico, kakor pa v prostor, kjer se vodi in ureja promet. Strinjam

Fo

tog

raf:

Da

mja

n R

ak

POSTAJNA ZGRADBA MOŠKANJCI

Imate tudi vi v vaši garderobi komplet orodja ? Fotograf: Miran Prnaver

COKLA

14

Fo

tog

raf:

Arh

iv S

ŽP

S

Sekcijo za vodenje prometa Maribor na res neprimerne Sicer pa smo železničarji potrpežljivi in upamo samo, da pogoje na postaji. Žal nejasni izgovori dajejo vtis, da se bo tudi res kaj premaknilo. V tem dobronamernem zahtev delavcev, ki so samo odraz neurejenega stanja, smislu je bil napisan tudi ta članek.odgovorni v sekciji ne zmore ali ne zna realizirati na Miran Prnaverrelaciji do izvajalcev. Dane so bile zadnje obljube, da bodo vsaj najnujnejše zadeve sanirane do konca oktobra.

Nekoč je tu stal postavljalni blok, sedaj pa že dolgo, predolgo nič. Fotograf: Miran Prnaver

Veliko izmen v gradbenih razmerah so Ivan in sodelavci oddelali, vse z razumevanjem, potem pa je enkrat vsega le preveč! Fotograf: Miran Prnaver

Ekološke smerne table Fotograf: Miran Prnaver

Evropska sredstva za rekonstrukcijo postaje – bo EU tudi tu kontrolirala, kam je šel in kam bi moral iti njihov denar? Fotograf: Miran Prnaver

V mesecu septembru smo se na povabilo sedaj že starih kolegov s P o l j s k e , t a m k a j š n j e g a p r o m e t n i š k e g a s i n d i k a t a , udeležili njihovih športnih iger. Naša štiričlanska ekipa se je na obali baltskega morja, 30 km od Gdanska predstavila na zelo visokem nivoju. V športnih tekmovanjih smo bili vseskozi med bo l j š imi ek ipami , v družabnih aktivnostih smo bili vidno opaženi, na strokovnih srečanjih z njihovimi najvišjimi vodilnimi pa smo dokazali, da se še kako razumemo na železnico, njene tranzicijske težave in sodobne izzive. Na teh področjih smo pravzaprav na zelo podobni poti. Poljska je le 20-krat večja, zato je tudi dimenzija njihovih prog temu primerna, temu pa sledijo tudi podobne, predvsem

nekoč 450 000 železničarjev, jih je jim tudi konkurenca prevoznikov, infrastrukturne težave. Desetletja sedaj še »samo« 120 000. Nekoč predvsem iz Nemčije. Rusija je zanemarjanja prog se sedaj še ene Poljske železnice so danes pač velikanski trg, ki ima svojo kako poznajo. Od njihovih 21 000 preoblikovane v več kot 100 pot čez poljsko ozemlje. Kot kilometrov prog je 3 000 km podjetij z zelo različnimi zanimivost naj povem, da se ob nevoznih. No, v Sloveniji imamo dejavnostmi. Ogromno se gradi, vseh gradbenih posegih tudi skupno 1 250 km vseh prog. Od prenavlja proge in postaje, preti pa zamudam zaradi tega ne da

izogniti. Če vemo, da so pri njih daljave vse kaj drugačne kot naše, potem je jasno, da so tudi medpostajni odseki daljši , križanja pa zato z večjimi zamudami za vlake. Vendar so se zanimivo znašli. Na vseh vlakih so razdeljeni prospekti, ki podrobno, pozitivno predstavljajo dosežke poljskih železnic na področju velikih gradbenih posodobi tev že lezn ice . V prospektu so navedene relacije, kilometri, roki dokončanja del. Navajajo še skupne stroške, odstotek lastnih, proračunskih in evropskih sredstev. Slednje dosegajo višino sredstev do 84 % celotnih projektov. Na koncu pa se v tem upravičeno bahavem

SINDIKALNO POVEZOVANJE

15

Fo

to B

oš

tja

n B

izja

k

Poljska – ohranjanje tradicije

Remont poljske proge - mehanizirana obdelava spodnjega ustrojaFotograf: Matjaž Skutnik

Sindikat prometnikov PoljskeFotograf: Damjan Rak

16

prospektu še opravičijo vsem potnikom, ker imajo zaradi teh pozitivnih del vlaki zamude. Zelo pretkano, prefinjeno, vendar pa tudi učinkovito. Poljaki so ponosni, ker se jim proge modernizirajo, ker jim velik del sredstev prispeva Evropa, če pa so zaradi tega vlaki malo zamujeni, pa nič hudega. Recept za posnemanje. Smo pa spoznali tudi samo mesti Gdansk in Varšavo, znameniti polotok Hal in predvsem preprosto, prisrčno gostoljubje Poljakov. Prekrasno doživetje, hkrati pa dostojna predstavitev našega sindikata.

Na drezini - za ekipo SŽPSFotograf: Damjan Rak

Oleg Motika in Damjan Rak na poti mednarodnegapovezovanja na neskončni peščeni plaži BaltikaFotograf: Matjaž Skutnik

Ekipi Slovenije in Hrvaške s prijaznima prevajalkamaFotograf: nekdo s Poljske

Direktor je, potem ko je bil operiran, predsedniku sindikalne podružnice poslal e-mail: "Kako v podjetju poteka delo in poslovanje brez mene? Kdo opravlja moje delo? Pazite, da sedaj, ko mene ni, ne bo kakšnega štrajka. Vrnem se hitro!"Predsednik sindikalne podružnice mu je odgovoril:"Vaše delo smo si razdelili takole: na poslovna kosila hodi Peter, golf igra Rajko, vašo tajnico pa položim kar sam. Bodite brez skrbi: stavkali ne bomo, dokler se ne vrnete. Zato nič ne hitite!«

SINDIKALNO POVEZOVANJE

17

AKTUALNO

Čudežne napravice, ti registrofoni. Nekoč so jih skrivaj potem prometnik sploh verjame. Primeri nekaterih zadnjih nameščali na posamezne naprave, le redki so vedeli, ali se izrednih dogodkov, kjer se je ravno z reprodukcijo pogovori snemajo, še manj jih je vedelo, kdaj so se predvajali, registrofonskega zapisa dokazala nedolžnost prometnika, so poslušali posneti pogovori. Bila je to naprava, ki je, podobno seveda zadosten razlog, da se registrofoni sprejemajo kot kot registratorji uporabe števcev na postavljalni mizi, služila pozitivna naprava. Seveda pa morajo pristojne službe vedeti, predvsem kot neka tiha grožnja, sekira, ki je vseskozi visela nad kaj kje in kako deluje. Sicer bi se kaj kmalu lahko zgodilo, da se vratovi prometnikov. Dolgo časa je bilo potrebno, da so tako bomo vrnili v čase, ko smo prav vsako besedo zapisovali. O prometniki kot tisti, ki nas nadzirajo, doumeli, da je registrofon odgovornosti za zavajanje uporabnikov in nespoštovanje pravzaprav zaščita prometnika. Zakona o varstvu osebnih podatkov pa bo potrebno tudi začeti Nekoč magnetni trakovi, danes digitalna tehnika. Nekoč 72 ur, razmišljati.danes skoraj trajno, se shranijo različni posneti pogovori. V kontekstu nejasnega delovanja oz. snemanja registrofonov se Nekoč skrivnost, danes vnaprej zapisan podatek, kje in kaj se postavlja tudi vprašanje uporabe mobilnih telefonov, snema. nameščenih na motornih vozilih za posebne namene (TMD, Vendar pa je danes ta tehnika po svoje na zelo tankem ledu. Po snežni odmetalniki, rolbe in Unimog) in na vlečnih vozilih Zakonu o varstvu osebnih podatkov je namreč tudi tak zapis (lokomotive, motorniki in motorne garniture), ki so v uradni posnetega pogovora v kategoriji zaščitenih osebnih podatkov, s uporabi od začetka oktobra dalje. Čeprav je določeno, da se katerimi se lahko razpolaga pod posebnimi pogoji in samo v mobilni telefoni uporabljajo v vodenju prometa samo določenih situacijah. Naši interni predpisi tega področja še niso izjemoma, je jasno, da se uporabljajo vse bolj, saj je v dežju, uspeli absorbirati, vgraditi, čeprav je zakon že kar nekaj časa v snegu in drugače težko pričakovati, da se bo strojevodja veljavi. Pri tem je za službene pogovore med zaposlenimi, ki so odpravil do telefonske omarice ob progi, če ima mobilni telefon seznanjeni, katere naprave snemajo, morda delno pravno- pri roki. In to ne na svoje stroške. Zagotovo pa je vprašanje formalno pokrito, zagotovo pa je nerešeno področje pogovorov dokazovanja izdanih odredb, če si prepričan, da registrofon s tistimi, ki niso seznanjeni o tem, da se njihov pogovor snema. deluje, dejansko pa temu ni tako. Pričakovati, da bo vedno Srčno upamo, da bo po več kot letu dni vztrajnega opozarjanja vsaka beseda, še posebej v kakšnih kritičnih situacijah, na to dejstvo pravna služba SŽ vendarle pokazala, da se trudi zapisana, pa je nerealno in predvsem časom in tehničnih urejati tudi zadeve, za katere so pristojni zaradi narave stvari. rešitvam, ki so na razpolago, neprimerno.Pri tem je seveda pomembna vloga službe za notranjo kontrolo, ki mora dojeti, da se morajo tudi pri njih držati zakonov. Zatorej previdno pri pogovorih, lahko vas snemajo, poslušajo, Morda novo dejstvo pa je stanje, ko se je začelo ugotavljati, da ko tega ne bi smeli in lahko ni posneto ravno tisto, kar ste ves čas zapisi v Postajnih poslovnih redih, ki navajajo, kaj in kako se mislili, da je.snema, dejansko ne držijo. Postavlja se vprašanje, čemu naj Damjan Rak

REGISTROFONI

Letošnjega poletja je zaradi neuspelega skozi ljubiteljske oči, pa vse skupaj niti dogovora med Slovenskimi in ni bilo tako slabo. Namreč, zgodili sta Hrvaškimi železnicami žal odpadla se dve zanimivi stvari. Po prihodu v direktna vožnja motornika SŽ 711 od Buzet se je motornik 711 od vlaka 1472 Ljubljane do Pule. Mercedes je tako kot strojni vrnil do Podgorja, kjer je bil vozil le do meje, do postaje Buzet, kjer gariran ves dan. Ker pa tudi par so bili potniki primorani presesti na lokalnih potniških vlakov št . motornik HŽ 7122, t. i. »šveda«. 7705/7704, ki popoldan pelje iz Divače Z vidika potniškega prometa do Buzeta ter nazaj, vozi v sestavi katastrofa, če pa na zadevo pogledamo mercedesa, se je tekom celega poletja,

vsak delovni dan, zgodil dokaj nenavaden prizor: Na mali idilični kraški postaji Podgorje, kjer lahko število vlakov v enem dnevu

lokalnih vlakov na istrski progi. Zaradi preštejemo na prste obeh rok, sta se vlaka 1473 se je moral umakniti na prvi dvakrat dnevno znašla kar dva tir, tako da je bila postaja v Buzetu motornika SŽ 711! Vsekakor prizor, polna kot le redkokdaj; na vsakem od vreden svoje fotografije! Neobičajno je njenih treh tirov je stal po en motornik!bilo tudi zvečer v Buzetu, ko je vlak

1473 zasedel kar dva tira; na drugem je bil šved iz Pule, na tretjem mercedes za

Tilen ŠetinaLjubljano. Zvečer pa v Buzetu še en motornik, ki služi za pokrivanje

Z VLAKOM V PULJ, ŽAL S PRESEDANJEM!

Postaja Podgorje, »zatrpana« s potniškimi vlakiFotograf: Tilen Šetina

V Buzetu prava gneča, vsi tiri polniFotograf: Tilen Šetina

AKTIVNOSTI SINDIKATA

18

Foto Tilen Šetina

Akademija Eva- seminar na Bledu

Že drugi seminar v organizaciji akademije EVA iz Nemčije je prinesel zelo sproščeno debato o tem, katera so vsa področja, ki bi morala zanimati sindikate. Kot temeljno gradivo smo imeli dokument SŽ o reformi železnic in liberalizaciji evropskega trga na tem področju. V posameznih poglavjih smo ugotavljali, da je za sindikat še kako pomembno, da ve načrte podjetja v prihodnje, v smeri razvoja, ključne razvojne usmeritve, strateške cilje, pomembno je, da se sindikat ukvarja tudi z generalnimi večletnimi pogodbami, kot na primer nakupa energentov, saj to pomeni kazalce stroškov podjetja. Načrti rasti podjetja so ravno tako pomemben segment, produktivnost, ki izhaja iz tega, stroški. Skratka, filozofija, da se na SŽ sindikati vse preveč vtikajo v poslovanje podjetja, je na tem seminarju padla v vodo. Še premalo gledamo pod prste managerjem, premalo skrbimo za nadzor nad pogodbami, predvsem tistimi, ki so v stroških lahko ravno tiste, ki povzročajo omejevanje možnosti rasti plač. Poučna znanja, ki jih bo potrebno vnovčiti tudi v prihodnje. Prihajajo ravno pravi časi za temeljite razmisleke, kako naprej.

O.R.S.A. - Italija O italijanskih železniških sindikatih vemo v glavnem samo to, da vseskozi stavkajo. Pa se močno motimo. Srečanje s predstavniki politično neodvisnega sindikata italijanskih železnic O.R.S.A. (Organizzazione - sindikatao - autonomo) nam je v tem segmentu delno odprlo drugačne poglede na stanje pri njih. Ko smo jih gostili v Novi Gorici, smo si izmenjali predvsem generalne podatke o organiziranosti podjetij, sindikatov, stanju. Zanimivo, da se tudi pri njih pozna odmiranje stranskih prog in pretirano poudarjanje koridorskih prog. Tudi oni ugotavljajo, da to pomeni umiranje lokalnega gospodarstva. Ker se tudi oni resno pogovarjajo s kolegi iz Francije, Španije in ostale zahodne Evrope, bomo te stike samo še nadgrajevali.

Mladi in sindikalno članstvo

»Samo zato, ker si mlad, še ne pomeni, da si brez moči, vpliva, v resnici si eden izmed 2 milijard prebivalcev na Zemlji v starosti med 18 in 35 leti. LAHKO imaš VSO MOČ, ki jo potrebuješ! Vendar ne sam in samo, če se organiziraš. Mladi ljudje so močni, vendar pa tudi zelo ranljivi, posebej pri delu. Delavci rabijo zaščito, zato so ustanovili sindikate. Zato obstajamo tudi mi. Tudi ti potrebuješ sindikat. Naš sindikat. Zavračajte poceni reklame za slabo plačano, nizkotno delo brez pravic, brez delovne zaščite, brez dopusta.«

Povzeto po brošuri ITF.

Mladi iščejo začasne zaposlitve.Vendar to ne pomeni, da so brez pravic.

Nekateri radi delajo 24 ur na dan, 7 dni v tednu.Vendar to ne pomeni, da morajo biti prisiljeni v to!

Mladi so prilagodljivi.Vendar to ne pomeni, da so potrošni material!

Mladi imajo radi izzive.Vendar to ne pomeni, da so brez zaščite!

Mi vsi želimo živeti, kot sami hočemo!Mi vsi potrebujemo zaščito, da to dosežemo!

Bodite močni, organizirajte se. Pridružite se nam!

AKTUALNO

19

Akcija Slovenskih železnic pod tem naslovom je ena prvih te vrste. Po dolgem času je pod pokroviteljstvom ministrstva za promet in ob sodelovanju sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu, zveze šoferjev in avtomehanikov, policije, ministrstva za šolstvo in šport, Prometnega inšpektorata RS (PIRS), verskih in lokalnih skupnosti ter železničark in železničarjev javnost začela jasno opozarjati na nevarnosti pri prečkanju železniške proge. Premnoge tragične nesreče na nivojskih potnih prehodih, kjer je promet zavarovan samo s cestnimi prometnimi znaki, so bile tudi v medijih vedno opisane kot »nesreče na nezavarovanih potnih prehodih«. S to akcijo se je med drugim poskušalo udeležencem v prometu in javnosti pokazati na tovrstno napačno interpretacijo. »Andrejev križ«, tako pogosto prezrt, predstavlja zavarovanje, ki ga vozniki morajo upoštevati. Sicer so najmanj v prekršku, če ne na odbojnikih prihajajočega vlaka. Koliko se jih je tega zavedlo, bo pokazal čas. Res pa je, da bi ministrstvo moralo trše prijeti tudi vse tiste projektante in lobiste, ki dovoljujejo vedno nove nivojske prehode, namesto tega bi se lahko gradili nadvozi ali podvozi.Število potnih prehodov, na primer na kamniški progi, očitno zaradi nemoči pred zahtevami lokalne skupnosti in še koga raste, čeprav se tragedije ponavljajo. Drugačen, pozitiven primer je izgradnja nadvoza v Štorah in pri Sevnici, kjer je sedaj laže dihati tako strojevodjam kot voznikom na cesti. Stroški izgradnje izven nivojskega prehoda so, glede na stroške vzdrževanja obstoječih prehodov, za lokalno skupnost na dolgi rok sprejemljivejši. Brez cene krvnega davka, ki preti na progi. Zato se pred prečkanjem proge, tudi če imate pred seboj samo Andrejev križ, ustavite, stišajte radio, poglejte levo in desno, nato pa prečkajte progo. Zapomnite si: »Vlak je vedno hitrejši!«

Damjan Rak

STOP - PREDNOST IMA ŽIVLJENJE!

AKTUALNO

20

V petek, 17. oktobra, je v srečanja zelo dobrodošle za naše Pozitivna naravnanost lokalnih Slovenski Bistrici potekalo 11. delo vnaprej. medijev.srečanje lokalnih časopisov Tako sva se letošnjega srečanja na V razprav i j e p rev lada la Slovenije. Gre za tradicionalna povabilo našega zelo aktivnega ugotovitev, da imajo lokalni srečanja novinarjev, urednikov in strojevodskega kolege gospoda mediji še veliko neizkoriščenih drugih sodelavcev lokalnih Stanka Lazarja udeležila domačin potencialov, ključnega pomena za časopisov. Srečanja so se začela Danijel Motaln in spodaj kredibilnost pa je avtonomnost leta 1997 v Rogaški Slatini in podpisani. Prisoten pa je bil tudi teh medijev; tako uredniška, potekajo vsako leto (le leta 2006 dopisnik tednika Panorama in finančna kot politična. srečanja ni bilo) v različnih krajih član našega uredniškega odbora Srečanja se je popoldne udeležil in v organizaciji različnih Marjan Mally. predsednik republike dr. Danilo časopisov. Letos je bil organizator Srečanja, ki je potekalo v viteški Türk in v nagovoru poudaril tednik Panorama iz Slovenske dvorani na gradu, so se udeležili pomembnost lokalnih medijev v

našem prostoru. Po končanem uradnem delu je sledil še družabni del v gostišču Emavs. Prihodnje leto v jeseni bo naslednje srečanje v Žužemberku.Vsi, ki smo se srečanja udeležili, smo dobili številne informacije in spodbude za delo vnaprej. Prepričan sem, da nam bo to pomagalo tudi pri delu našega Prometnika v prihodnje.Š e e n k r a t v e l j a z a h v a l a organizatorju Bojanu Siniču in kolegu Stanku Lazarju za povabilo na srečanje.

Miran Prnaver

Bistrice oziroma njegov glavni in predstavniki 28 časopisov, tako odgovorni urednik Bojan Sinič. V se nas je zbralo preko sedemdeset.uvodu nas je pozdravila županja Ž ivahno razpravo so ko t Slovenske Bistrice Irena Majcen. uvodničarji začeli:V Sloveniji je že blizu 300 - dr. Sonja Merljak Zdovc lokalnih časopisov, ki izhajajo (Sobotna priloga Dela): Lokalne zelo različno: od tedenskih, zgodbe, zgodbe o lokalnemštirinajstdnevnikov, do meseč- - mag. Uroš Urbas (namestnik nikov ali le nekajkratnih izvodov urednika dnevnika Finance): letno. Čeprav naš sindikalni Novinar med piarovcem in časopis Prometnik ne ustreza županom povsem kriteriju lokalnega - Nevenka Doblekar (dolgoletna časopisa, so informacije s takega novinarka Radia Slovenija):

SRECANJE LOKALNIH CASOPISOV

Miran Prnaver in Danijel Motaln, tokrat pred objektivomFotograf: Mimoidoči lokalni novinar

21

Tudi letošnja planinska bera planincev našega sindikata je bila bogata. V juliju smo organizirali enodnevni izlet v avstrijske Koralpe in se sprehodili na višino 2140 metrov, kar je bila le priprava za naš očak Triglav, ki so si ga že mnogi poželeli. Triglav smo obiskali na dvodnevnem izletu v avgustu. Prvi izlet je bil namenjen tudi tistim, ki niso najbolj navdušeni nad težkimi vzponi, Triglav pa, se razume, zahteva svoj davek napora, če se že hočemo potem postaviti pred prijatelji, da smo zares pravi Slovenci.Tudi za naslednje leto načrtujemo najprej spomladanski enodnevni izlet v Goriška Brda, deželo češenj, kjer bo malo hoje in veliko prijetnih doživetij. Dvodnevni avgustovski izlet bo namenjen predvsem ljubiteljem dvatisočakov. Takrat bomo obiskali znameniti nemški Watzman, ki bo dosegljiv za vsakogar.

GREMO V HRIBE

Planinski spomini

Bojana in njeni fantje v planinahFotograf: Marjan Mally

Poglejte malega junaka!Fotograf: Marjan Mally

Skupina na vrhu Koralp v AvstrijiFotograf: Marjan Mally

Gr. Speikkogel (Velika Špajka, 2140 m ) v Avstriji

No, ja. Počasi boste le doumeli, da je enodnevni izlet družinski izlet. Tokrat se je nekaj družin odločilo in se z nami podalo visoko v gore. Pa je bilo zares tako težko? To vam lahko povedo zadovoljni udeleženci. Iz Maribora nas je avtobus popeljal do znanega avstrijskega smučišča na sedlu Weinebene na višini okoli 1700 metrov. Potem smo po travnati poti v treh urah premagali 400 metrov višinske razlike in pristali na najvišjem vrhu Koralp. Povratek je bil skoraj uro krajši. To je bil že naš drugi vzpon na to prijetno goro.

Marjan Mally

22

Da smo se pravilno odločili za Triglav, priča udeležba 27-ih udeležencev našega sindikata. Čeprav nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, smo doživeli lep planinski vzpon. Sicer pa za prave planince vreme ni ovira.Na pot smo krenili s prvim jutranjim vlakom. V Ljubljani nas je čakal avtobus in nas odpeljal na Pokljuko. Po treh urah smo bili na Vodnikovi koči, mimo podora, ki so ga lepo uredili. Pred tem je bila namreč ta pot zaprta in je še sedaj nevarna, zato je za prehod obvezna uporaba čelade. Počitek je bil na Vodnikovi koči za nekatere kar predolg, zato se je naš znani vodnik Edi odločil kreniti naprej z glavnino skupine proti Kredarici. Tisti, ki ostali malo dlje, so med drugim opazovali drzne polete pilotov

Nekaj nas je vendarle ostalo v koči, v upanju na lepo vreme zjutraj. Toda naslednjega dne, ko smo zjutraj pri vremenarjih izvedeli slabo napoved vremena, smo ugotovili, da bomo užitke lenarjenja prejšnjega dne na Vodnikovi koči drago plačali. Ostali smo brez vrha. Večerno vzdušje na Kredarici je bilo nepopisno, zanimivo, čeprav koča ni bila tako polno zasedena kot ob vikendih. Tudi s prenočiščem ni bilo težav. Toda, če se preveč sprostiš, pustiš del noči za mizo, imaš lahko naslednjega dne posledice. Pa ni bilo še nikoli preveč hudo, saj je planinski zrak pravo zdravilo za vse morebitne posledice planinskega žura.Težka je bila jutranja odločitev, da gremo v dolino, kajti napoved je bila: dež z nevihtami, kar smo potem skusili na poti v dolino Krme. Vreme nas je sprva dobesedno izzivalo, kajti megla, ki je ob šesti uri, ko

helikopterjev, ki nadomeščajo nekoč nujno oskrbo smo bili nared, še pokrivala vrh in nato prinesla še rahel planinskih postojank s konji. Z Jožico, vodnico, ki je med našimi planinci prav tako dobro poznana, sva z ostalimi počasi sledila glavnini. Je že tako, da nekdo mora biti zadnji in da vsi niso kondicijsko tako pripravljeni, kot si mislijo, da so. Pa to ni pomembno, kajti še nikoli nismo nikogar priganjali.Vreme je bilo prvega dne ravno pravšnje, tako da se nismo pretirano znojili. Ko je naša skupina prilezla do Kredarice, smo ugotovili, da so naši predhodniki že na vrhu. Tako so se odločili, ker je bila vremenska napoved za naslednji dan precej slaba, pa še dovolj časa so imeli, saj so bili pri koči že v zgodnjih popoldanskih urah. Skoraj vsi so krenili za njimi na vrh še istega popoldneva. Do večera so bili vsi varno v koči, tudi tisti, ki so se z vrha spustili do koče Planika in pod steno, čez ledene plošče nazaj na Kredarico.

GREMO V HRIBE

Triglav

Poln nahrbtnik - dober obet za zvečer, čeprav je koča še daleč.Fotograf: Marjan Mally

Levo prepad, desno enako, spredaj pa …?Fotograf: Lekso Stanojević

Pa le ni bil tako daleč v megli.Fotograf: Jakob Aljaž

GREMO V HRIBE

23

dež, se je povsem razblinila in posijalo je toplo sonce. Mi pa Tu nas je čakal avtobus, s katerim smo se čez Gorje in Bled v dolino! Toda, ko smo zapustili najstrmejši del poti s vrnili na vlak v Ljubljano. Po planu smo imeli domače Kredarice in stopili na zložnejšo pot v dolino, smo že tuširanje šele okoli polnoči. Ker pa smo del tega opravili že oblačili pelerine. In potem smo tako vsake toliko časa spotoma, smo to doma opravili že pred šesto uro. telovadili z oblačenjem in slačenjem vse do doline, ko nas Tudi tistih nekaj, ki prvega dne niso bili na vrhu, bodo je zajela izdatnejša dežna pošiljka. Skupina, ki je bila potrdili, da je bil pohod v triglavsko pogorje čudovit. Med neverjetno strnjena in dobro hodeča, saj smo imeli tiste, ki drugim nas je kljub slabemu vremenu očarala pot v Krmo, bi lahko bili bolj počasni, spredaj, je začela ugotavljati, da ki je ena najlepših za spust in bo ostala mnogim triglavskim bi v tem času ravno krenili s Kredarice in bi nas potem pohodnikom nepoznana. Triglav pa bomo še ponovili.pošteno pralo po najtežjem delu poti navzdol. Ga ni bilo v Kovinarski koči v Krmi, ki bi nergal, zakaj nismo šli na vrh. Marjan Mally

Splačalo se je odpreti nahrbtnik.Fotograf: Lekso Stanojević

Lepotec še v sončnem zahoduFotograf: Lekso Stanojević

CELJANI LOVILI PO MORJUKot vsako leto, smo tudi letos v OO CELJE pripravili avgusta, ko smo se s kopalnim vlakom odpravili do enodnevni izlet, tokrat na Primorsko. Bila je sobota, 23. Kopra. Potreben je poudarek na vlaku, saj se vse manj

koristi ta tako prijeten način potovanja, tudi na sindikalne izlete. V Kopru nas je pričakal avtobus, ki nas je popeljal v Luko Koper. Tako je bila to kar prava strokovna ekskurzija v luki, da pa nam je bilo vse skupaj dobro razloženo, je poskrbel g. Milanko Drljić.Po zelo zanimivem ogledu luke je sledil sprehod po starem mestnem jedru Kopra in okoli poldneva smo se vkrcali na turistično ladjo »Mimosa«, s katero smo si ogledali del slovenske obale z drugačne perspektive, kot jo vidimo iz avtomobila na poti na dopust. Sledilo je tudi obvezno kopanje in seveda ribji piknik na ladji.Preživeli smo lepo sončno avgustovsko soboto ob slovenski obali. Želel bi se zahvaliti vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k organizaciji tega izleta, vsem udeležencem pa seveda za polno dozo dobre volje, ki so jo nesebično delili med seboj.

Predsednik OO Celje

Matjaž SKUTNIKCeljski grofje in groficeFotograf: Morska deklica

UTRJUJEMO VEZI MED NAMI

24

V slogi je moč ali združeni smo močnejši! Tako smo se tudi mi odločili, da za letošnjo Martinovo soboto organiziramo »Martinovanje na Štajerskem«. Ponavadi je težko zbrati zadostno število udeležencev iz ene območne organizacije, vendar nam je pod sloganom »Več nas bo, lepše bo.« uspelo zbrati ljudi za poln avtobus. Vreme nam sicer ni bilo naklonjeno, kar pa ni vplivalo na dobro voljo. Avtobus je začel z vožnjo v Novem mestu in prek Trebnjega, Ivančne Gorice, Grosupljega, Ljubljane in Celja polnil in napolnil svojo notranjost. Po postanku in okrepitvi smo pot nadaljevali prek Ptuja do našega prvega planiranega ogleda, Stare Gore.Vas Stara Gora se nahaja v Slovenskih goricah, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, na vrhu hribčka nad reko Ščavnico. Vas šteje 40 hiš in ima 60 prebivalcev. Je turistično najbolj razvita vas v občini. Kot priljubljeno turistično destinacijo jo v zadnjih letih precej oblegajo pohodniki, kolesarji in organizirane izletniške skupine iz Slovenije in tujine. Ob prihodu smo opazili, da je po sredini vasi zasajenih 60 lip, vaščani temu rečejo lipov gaj. Obiskali smo mogočno cerkev Svetega duha, zgrajeno v baročnem stilu leta 1697, ki se ponaša s pozlačenimi oltarji ter z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Vaščani so leta 1996 postavili mlin na veter, ki je kopija Bečevega mlina iz Kokolajnščaka z vsemi prvinskimi elementi. Mlinsko napravo z mlinskim kamnom poganja vetrnica, ki je pritrjena na gibljivi pogonski del mlina, saj se mora vedno usmerjati v smeri pihanja vetra.In na koncu nas je čakal še ogled etnološkega muzeja, katerega so vaščani uredili v stari šoli. Sama šola je zgrajena iz glinene opeke, ki so jo pred več kot stoletjem vaščani sami kopali in gnetli na bližnji njivi, kjer danes stoji mlin na veter.V muzeju je razstavljeno kmečko in obrtniško orodje, ki so ga naši predniki uporabljali pri delu. Razstavljeno je praktično vse, kar so nekoč kmetje, obrtniki, trgovci, čebelarji, gospodinje, kmetice in otroci uporabljali v vsakdanjem življenju. Res zelo zanimiva zbirka. Skozi Staro Goro so speljane turistična učna pot Breza, kolesarska pot »Slovenske gorice« in vinska turistična cesta.Po končanem ogledu znamenitosti Stare Gore smo pot nadaljevali proti Kapeli. Če bi nam vreme bilo naklonjeno, bi lahko s Kapele videli Mursko Soboto, Radence, Gornjo Radgono ter Avstrijo, ki je samo 6 km stran. Naš cilj so bili Lastomerci in tamkajšnji

VESELO MARTINOVANJE

V OSRCJU SLOVENSKIH GORIC

Mlin na veterFotograf: Damjan Rak

Muzejsko, a poučno: nekoč postelja za otroke vpredalih in podnevi miza za vso družinoFotograf: Damjan Rak

Vesela družba, dekletom všečna dvojčka muzikanta in slovo od moštaFotograf: Damjan Rak

Srečanje ob 20. obletnici najstniki, saj smo se prelevili v zaključka šole šarmantne gospode in mične

dame, v srcih še vedno nosimo Sobota, 25. oktober, okolica vel ik del navihanost i in Celja. Kot nalašč se je s sobote premetenosti iz srednješolskih na nedeljo ura prestavila za eno dni.nazaj. Naša družba pa se ni Saj vem, da to čutite tudi iz tega ustavila pri tem. Svoje spomine pisanja, ampak roko na srce – smo prestavili za celih 20 let kako naj pišem v resnejšem nazaj. slogu, če pa je srečanje potekalo Leta 1988 smo končali izobraž- v tako sproščenem in zabavnem evanje na Srednji železniški šoli vzdušju. Večinoma smo obujali v Mariboru in kot učenci 4.b spomine in se pogovarjali: A se razreda bolj ali manj uspešno še spomniš ...? Pa takrat, ko smo zaključili takratno usmerjeno bili ...? A si bila ti tudi zraven, ko izobraževanje kot PTT – pa ne smo ...?poštarji, ampak prometno Ja, res je bilo lepo videti znane transportni tehniki. obraze in odstrniti tančico že Srečanja se nas je na žalost pozabljenih dogodivščin naše udeležilo samo 16, od tega pa jih mladosti.kar 10 še vedno nosi rdečo kapo – pa naj kdo reče, da nismo Silva Kristanprometniška generacija.Čeprav po 20-ih letih nismo videti več kot kakšni mozoljavi

UTRJUJEMO VEZI MED NAMI

25

kmečki turizem »Roškar«. Prijetno osebje na čelu z lastnico Simono so se potrudili in nam postregli z dobro kapljico domačega vina in še bolj slastno pripravljeno hrano. Zabava z živo glasbo v izvedbi dveh mladih Štajercev, dvojčkov, ki sta očarala naša dekleta, in ples naše skupine in domačinov sta trajala do poznih ur. Krst mošta, ki ga je opravil lokalni župnik, pokušina mladega vina, smeh, pesem in ples, vse je bilo tako dobro, da je bilo že utrudljivo. Potovanje domov je bilo zato hitrejše in tiše. Na obrazih prijetno utrujenih udeležencev se je videlo, da je naše martinovanje uspelo.

Lekso Stanojević

Dolenjci na ŠtajerskemFotograf: Mark, tudi Dolenjc

Na zdravje!Fotograf: Mark, še vedno Dolenjc

MATURANTI 20 LET POZNEJE

Po stopnicah izkušenj iz rane mladosti v resna leta,a kot vedno za žur Fotograf: Neznani natakar

Maja po Prekmurju, avgusta po Halozah Nato pa spet na kolo in do Lipovec čakat vlak, da nas odpelje domov. Tistih nekaj, ki se nas je pripeljalo s kolesi, pa na kolo

Letos smo »klačili« (kolesarili) že četrto leto zapored. S to ter veselo proti domu. »Srečno,« smo se pozdravili, »pa na čedalje atraktivnejšo in z različnih pogledov zanimivo panogo svidenje spet v avgustu, ko bomo »klačili« po haloških hribih.« rekreacije hočemo v naši sindikalni organizaciji doseči več Kmalu je prišel avgust, čas dopustov je bil že skoraj mimo, pa različnih učinkov. V prvi vrsti bi radi družili naše člane od smo se dobili na železniški postaji v Ptuju. Pot nas je peljala čez Pragerskega do Hodoša. Zato organiziramo kolesarjenje na Apače, kjer smo se ustavili pri kolegu Andreju Soršaku. Tu smo obeh straneh teritorija našega delovanja. Gostitelji oziroma ob kavi, čaju in topli štručki pričakali še kolege s pragerske organizatorji so domačini, ki so tudi sicer med bolj aktivnimi smeri. Mahnili smo jo čez Medvedce, Sesterže preko kolesarji. Tako nas po prleških hribih in prekmurskih ravnicah Mostečnega do dvorca Štatemberg. Tu smo si v spremstvu vodi Milan Govedič, po haloških hribih pa Andrej Soršak in vodiča ogledali notranjost dvorca. Kolesarjenje nadaljujemo Branko Vaupotič. S tem, da smo vedno na drugem območju, preko Makol do Svete Ane, kjer se ob krajšem postanku želimo predstaviti vedno nove kraje in njihove znamenitosti, okrepčamo na domačem vinotoču. Vseskozi si ob poti gledano malo drugače - s kolesa. Saj se s kolesa svet drugače ogledujemo skulpture, postavljene ob cesti, ki so jih ustvarili vidi. Kolesarimo vedno po takih poteh, ki jih zmore vsak, kiparji v minulih petih letih na festivalih Forma viva, ki poteka vabljeni so tudi družinski člani, zato je z nami vedno zanimivo, vsako leto v občini Makole.tu so združene vse generacije. Z letošnjim programom dela in aktivnosti smo določili dve kolesarski turi. Kot je že naslovu napisano, smo maja kolesarili po prekmurskih ravnicah. Kolesarsko pot smo začeli v Lipovcih, do koder se je večina udeležencev (razen nekaj najbolj zagretih, ki smo se do postaje pripeljali s kolesom) pripeljala z vlakom.Zbrane je pozdravil naš takratni vodič in kolega Milan Govedič. Kolesarskih poti je zgolj za pokušino, glavne poti so nevarne, zato nas je Milan opozoril na nevarnosti ter prosil za previdnost. Kolesarili smo do gradu v Beltincih, kjer smo si privoščili prvi počitek ob pravi prekmurski gibanici. Kolesarjenje je bilo prav prijetno, saj je bil veter z nami. Pot smo nadaljevali čez Gančane, Renkovec, Turnišče do Dobrovnika, kjer smo si ogledali vzgojo orhidej. Od tu smo »klačili« naprej do Bukovniškega jezera. Po krajšem sprehodu po okolici jezera smo se peljali čez Filovce do Bogojine, kjer so nas pričakali prijazni domačini na kmečkem turizmu. Tu smo se ob dobri hrani in pijači dodobra oddahnili in se pošteno okrepčali. Ker je bila ura že krepko popoldne, smo jo mahnili proti Lipovcem čez Moravce mimo Term 3000, pa čez Noršince proti Lipovcem. Spotoma smo se ustavili še v Rakičanu, kjer nas je naš vodič Milan častil z rundo, saj je pred kratkim stopil med abrahamovce. Nazdravili smo mu ter mu zaželeli še veliko Z vrha Svete Ane se spustimo čez Stoperce do znamenite zdravih let ter mnogo varno prevoženih kilometrov s kolesom. »doline Winettou«. Tu si privoščimo daljši postanek. Prijazne

natakarice nam postrežejo s tradicionalno postrvjo in »kremšnito«.Že malo leni in prijetno utrujeni nadaljujemo pot čez Majšperk, Slape do Jurovec, kjer se razdelimo v dve skupini. Ena proti Pragerskemu, druga proti Ptuju. Malo smo pokramljali. Pa ne za dolgo, saj so se nad nami pričeli zbirati temni oblaki. »Srečno,« smo se pozdravili, do naslednjega leta, ko bomo spet »klačili«, najverjetneje nekje po Prlekiji.

Stanko Zebec

26

UTRJUJEMO VEZI MED NAMI

PRAGERCANI LETOS DVAKRAT »KLACILI«

Haloze 2008Fotograf: Stanko Zebec

Prekmurje 2008Fotograf: Zdravko Munda

Letošnji 6. kolesarski Poli maraton v Ptuju, natančneje v okolici Ptuja, s središčem dogajanja v Moškanjcih, je bil tudi za železničarje nekaj posebnega. Tokrat smo se prijavili kot ekipa in 74 železničarjev je bilo dovolj, da smo bili tretja največja kolesarska ekipa. Zagotovo je k ekipni prijavi pripomoglo dejstvo, da je za večino prijavljenih prijavnino pokril sindikat, ki mu posameznik pripada, še bolj pa dejstvo, da je v spomin prejel še majico z logotipom slovenskih železnic. Niso bili redki, ki so se pohvalili, da so po dolgih letih dela na železnici končno prejeli tudi majico z logotipom podjetja, ki mu s srcem pripadajo. Resnično si želimo, da bi se tudi s tovrstnimi dejavnostmi krepila pripadnost podjetju. Hvala vsem udeležencem, službi za organizacijsko komuniciranje za sponzorske majice in g. Hartnerju iz potniškega prometa, ker je poskrbel za prevoz kolesarjev in koles z vlakom. Na svidenje prihodnje leto!

Lekso Stanojević

27

6. POLI KOLESARSKI MARATON

Najprej prijava, ...Fotografija: Arhiv SŽPS

… nato gasilska pri postajni zgradbi v Moškanjcih ...Fotografija: Arhiv SŽPS

… skupinski start šesttisočglave množice …Fotografija: Arhiv SŽPS

… in zabava. Za dodaten srčni utrip sta poskrbeli Atomski Špelci.Fotografija: Arhiv SŽPS

UTRJUJEMO VEZI MED NAMI

Letošnji tradicionalni jesenski sindikalni izlet OO SŽPS Zidani skrb predvsem za pomoči potrebne (uboge, sirote, vdove ...). Most je imel dve posebnosti. Prva je bila ta, da je bil to prvi izlet Nato nas je pot vodila še proti Vrbskemu jezeru, kjer je razvit preko meja naše Slovenije, druga novost pa, da so se nam zelo visoki, mondeni turizem. Za razliko od slovenskih jezer pridružili naši družinski člani. (Bled, Bohinj) pa je vse zemljišče ob jezeru privatno in je

nemogoč dostop do jezera, razen na za to določenih mestih.Gospod Andolšek nam je predstavil delovanje slovenskih društev na Koroškem, ki pa žal glede na politično prepričanje niso velikokrat enotni, in to dodatno otežuje življenje Slovencev na tem področju. Slovenci nimajo svojega dnevnega časopisa, imajo tednik in polurno tedensko oddajo na avstrijski televiziji, imajo pa stalno radijsko postajo/frekvenco. Tisti, ki vztrajajo, se zelo trudijo, med njimi tudi mlade družine, okolica pa jim ni naklonjena. (Eden od primerov so krajevne table, kjer dvojezičnih napisov ni). V času našega obiska je bila Avstrija tik pred parlamentarnimi volitvami in je bil ta pritisk še večji. Na koncu nam je gospod Andolšek predstavil še svoje delovanje za pomoč najrevnejšim v Afriki, na tem področju je skupaj z mladimi Korošci zelo aktiven. O tem smo pred kratkim videli prispevek na naši nacionalni televiziji. Jožetu Andolšku smo se zahvalili za čudovito in poučno vodenje, predvsem pa za vse dobro, kar dela za naše rojake vsa ta leta na Koroškem in pa tudi za tiste najbolj uboge v Afriki. Sami smo se sprehodili do Minimundusa, to je svet v malem. Skoraj vse svetovne znamenitosti so nam bile čisto na dlani. Posebej zanimive so bile tiste, ki smo jih kdaj že videli v živo. Veliko pa smo dobili idej oziroma želja, kaj bi bilo lepo videti še v resničnem svetu. Med skoraj stopetdesetimi maketami Skoraj poln avtobus udeležencev nas je izlet začelo zjutraj v največjih in najlepših znamenitostih sveta je tudi ena slovenska, soboto, 27. septembra, s sodobnim avtobusom podjetja Novak in sicer Plečnikova Univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Skoraj iz Sevnice. Pot nas je vodila mimo Celja, Velenja in Slovenj že v mraku smo zapuščali Celovec in se vrnili na dopoldansko Gradca v vasico Šentanel pri Prevaljah v neposredni bližini točko – turistično kmetijo Ploder, kjer nas je čakala obilna slovensko-avstrijske meje. Na turistični kmetiji Ploder smo se koroška večerja. Za zabavni (glasbeno-plesni) del je poskrbel dobro okrepčali in nadaljevali pot v Avstrijo. naš član Dani s svojim sinom Tadejem in njegovim prijateljem Na vhodu v Celovec nas je pričakal mag. Jože Andolšek, naš

rojak iz Boštanja pri Sevnici. Gospod Jože že trideset let kot slovenski duhovnik živi med zamejskimi Slovenci na Koroškem in zato je bil res pravi vodič, ki nam je lepo in natančno predstavil Koroško in življenje predvsem koroških Slovencev na tem področju. Najprej nas je popeljal k slovenski gimnaziji v Celovcu, kjer uči že vrsto let. Slovenska gimnaziji je tista srčika za koroške Slovence, ki daje upanja, da se bosta slovenska beseda in pesem tu kljub težkim in nenaklonjenim razmeram ohranili. Danes živi v Celovcu le še med dva in tri tisoč Slovencev, vseh prebivalcev Koroške pa je nekaj manj kot sto tisoč. Zato smo vsi spoznali, kako pomembno vlogo opravlja slovenska gimnazija. Peljali smo se tudi mimo Mohorjeve družbe, ki je imela in ima kot založba zelo pomembno vlogo za tukaj živeče rojake. Ustavili smo se tudi na povsem prenovljeni železniški postaji v Celovcu. Prenova je trajala kar nekaj let, sedaj pa stoji v res čudoviti preobleki. Pred kratkim je bila nagrajena za urejenost. Zelo bi bili lahko zadovoljni, če bi SŽ premogle kako tako postajo.Naslednja postaja je bila cerkev Gospe Svete na obrobju Celovcu, prvotna je bila zgrajena v 8. stoletju, obstoječa pa je iz 15. V njej se menja več umetniških stilov. Z dvorišča te cerkve se nam je pogled usmeril na naslednjo točko naših ogledov - vojvodski prestol (mi večkrat to zamenjujemo s knežjim kamnom, ki je bil pri krnski cerkvi) na Gosposvetskem polju. Tu so od sredine osmega stoletja (Karantanija) pa vse do leta 1414 ustoličevali vojvode. To je bil poseben obred, sledila je procesija do cerkve Gospe Svete. Ustoličeni vojvoda je imel

28

IZLET NA KOROŠKO

Na sodobni železniški postaji Celovec Fotografija: Miran Prnaver

Jože Andolšek, sicer Boštanjčan, dolgoletni župnikmed zamejskimi Slovenci v Celovcu

Fo

tog

raf:

Mir

an

Prn

av

er

UTRJUJEMO VEZI MED NAMI

Nekateri smo bili kar rahlo presenečeni, ko smo prejeli vabilo za srečanje ob 30. obletnici zaključka prometne šole v Ljubljani. Ob odprtem vabilu kar ne moreš verjeti, da je preteklo že trideset let od tega, ko smo, takrat še mladi, nebogljeni in seveda lepi, gulili klopi na Aljaževi 32. Tako podobno nebogljeni smo se počutili tudi v soboto, 25. oktobra, ko smo se po tridesetih letih zbrali v Ljubljani, v Šiški, generacija prometnikov, ki smo obiskovali prometno šolo v letu 1977/78 in nostalgično sedli v šolske klopi. Ko smo se najprej »vpisali«, saj se še spomnite tistega bifeja na vogalu, smo se odpravili na ogled šole in naših nekdanjih učilnic. Nekateri so se spomnili celo sedežnega reda. Ni kaj, ambient je še vedno isti, vključno z bifejem in osebjem.V šoli nas je prijazno sprejel gospod Janez Kresnik in nam predstavil sedanjo dejavnost šole, ki danes ni več samo »železničarska«, ampak je gimnazija, kjer se v delu šole še vedno izvajajo programi usposabljanja za železniške poklice. V zadnjem času še posebno intenzivno za železniške izvršilne delavce. Pisani druščini starodobnih prometnikov se je pridružila tudi gospa Marija Bele Srebot, ki je z nami takrat obiskovala prometno šolo in je bilo to za tiste čase kar malce nenavadno. Srečanje smo zaokrožili z ogledom Ljubljane in ljubljanskega gradu, saj nekateri od nas v vseh teh letih sploh niso bili več v Ljubljani, no, mogoče na železniški postaji ali pa tja do kliničnega še …

Pravijo, da prazne vreče, pa najsi bodo mlade ali stare, ne stojijo pokonci, zato smo se odpravili na pojedino v gostišče Portal, kjer nas je že čakala prava pojedina. Ja, od tu naprej pa smo, kot vse življenje na železnici, že pričeli vihati rokave in pogledovati na uro, ki se je nevarno bližala odhodom naših vlakov proti domu (nekateri so imeli še tiste, ki so jih kupili iz svojega, kot je in še vedno pravi Prometni pravilnik).Tako kot na vsakem srečanju, je tudi tu padla obljuba, da se od sedaj naprej dobimo vsako leto. Torej na svidenje naslednje leto v Kopru!

Janez Glavač

29

bolj jasne. Predvsem pa bomo znali njihov trud po ohranjanju slovenstva bolj ceniti in pri tem po svojih močeh pomagati. Morda je bila ena taka možnost prav v času, ko so se zbirali podpisi za spremembo ustave, da bi bili v slovenskem parlamentu zastopani predstavniki Slovencev v zamejstvu in po svetu. Njihova teža in moč bi bila večja, če bi se njihov glas

Martinom. Čas je kar prehitro minil, počasi smo morali proti slišal tudi v slovenskem parlamentu. To pa ni odvisno samo od domu, da smo zgodbo pripeljali do konca pred polnočjo. njih, ampak tudi od nas samih.Vsi smo bili polni vtisov, doživetij. Ko bomo naslednjič kaj Miran Prnaver slišali ali brali o slovenskih Korošcih, nam bodo stvari precej

Vojvodski prestol, varno zaščiten za steklenimi stenami

Minimundus, svetovna čudesa v malem Fotograf: Miran Prnaver

Fo

tog

raf:

Mir

an

Prn

av

er

SRECANJE PROMETNIKOV GENERACIJE 77/78

UTRJUJEMO VEZI MED NAMI

Jože Planinšek, vlakovni odpravnik postaje Ljubljana Pokojnina je žal tudi za poklic vlakovnega odpravnika bolj Rakovnik, je v noči z 20. na 21. oktober naredil svojo zadnjo skromna, tako da beseda uživanje ni čisto prava, bolje bi bilo, da nočno izmeno in po 40-ih letih dela na železnici zaključil svoj bi rekli, da se gre po štiridesetih letih preživljat s skromno delovni ciklus in zasluženo odhaja na uživanje pokojnine. pokojnino.

Zaposleni se ga bomo še dolgo spomnili kot dobrega sodelavca, ki je vedno bil dobre volje in nas spravljal v smeh.V dolgoletnem opravljanju poklica vlakovnega odpravnika ni imel večjih težav ali izrednih situacij, za katere bi bil sam odgovoren, kar se mu šteje v posebno čast.Kot sodelavec in član sindikata pa se ni ustrašil niti takrat, ko so bili prisotni pritiski, in ni prehajal od enih do drugih, vztrajal je v krovnem sindikatu, kot borec za poklic, ki ga je z veseljem opravljal.Po končani nočni izmeni so našemu Jožkotu po ličkah potekle tudi kapljice solz. Tudi s tem je pokazal spoštovanje do poklica, ki je tako poseben, tako značilen, zahteven in vendar tako zaželjen. Njegovi nasledniki žal vse premalo čutijo tudi te vrste spoštovanje do čudežne rdeče kape.

Zaposleni in sodelavci se Jožetu zahvaljujemo za opravljeno delo in kolegialnost in obljubljamo, da ga po upokojitvi ne bomo pozabili. Prepričani pa smo, da bo tudi Jožko še prišel med nas in nas nasmejal.

Lekso Stanojević

30

ODHODI V ZASLUŽENI POKOJ

PIKIN FESTIVAL V VELENJU - OBISK Z VLAKOM

Velenje Pesje: izstop potnikov in Pike NogavičkeFotograf: Tilen Šetina

Zadnji teden meseca septembra se je v Velenju odvijal 19. Pikin festival, največja slovenska prireditev za otroke, ki je dobila svoje ime po znani knjižni junakinji Piki Nogavički. K velikemu številu obiskovalcev, ki iz leta v leto narašča, so tokrat prvič aktivno prispevale tudi Slovenske železnice, ki so na zadnji dan prireditve, v soboto, 27. 9., ko je bilo dogajanja največ, organizirale poseben Pikin vlak iz Ljubljane v Velenje ter nazaj.Vlak, za katerega lahko le pohvalimo sodelavce s potniškega prometa, je pritegnil presenetljivo veliko potnikov, v prvi vrsti seveda starše z malimi otroki, od katerih so mnogi prvič okusili potovanje po tirih. Za njihovo razpoloženje je poskrbela celo sama Pika Nogavička, ki se jim je proti koncu poti pridružila na vlaku. Kot ljubitelju pa so se mi kaj hitro vzbudili spomini na tiste zlate čase železnice, še toliko bolj ob sami izbiri motornika, ki je omenjeno soboto peljal v Velenje. Vozil je namreč 713-125, eden izmed le še dveh preostalih zelenih kanarčkov (ter začuda celo še brez grafitov) nekdanje podserije 713-000, ki je bila v svojem začetku namenjena za sestavo elitnih poslovnih vlakov. V zgodnjih osemdesetih letih minulega stoletja se je obseg

Slovenskih železnic. Zelenih motornikov 713 prav kmalu na voženj zelenih vlakov, ki so imeli, roko na srce, med potniki

žalost ne bo več, obdobje zlatih časov železnice se bo s tem še neprimerno višji ugled kot današnji dragi ter stalno zamujeni

bolj umaknilo v pozabo, pa kljub temu ni nobenega dvoma, da vlaki ICS, toliko povečal, da deset garnitur 711 ni več zadoščalo

bodo ob tako dobri organizaciji, kot je bila letošnja, tudi za pokrivanje vseh relacij. Kot zanimivost naj dodam še, da je v

prihodnji potniki poleg prijetnih vtisov s samega festivala tistih časih zeleni vlak poskusno pričel voziti tudi med

prinesli domov še lep spomin na potovanje z vlakom!Ljubljano in Velenjem. Takrat je bil zaradi preslabe zasedenosti sicer kaj hitro ukinjen, prepričan pa sem, da ima Pikin vlak

Tilen Šetinadobre možnosti, da postane del stalne vsakoletne ponudbe

Jože Planinšek, Ljubljana Rakovnik

Jože Planinšek - kot vedno zanesljiv, je vztrajal do pokojnine kot ponosen prometnik. Fotograf: Lekso Stanojević

Srečno, Stjepan, pa naj ti služi zdravje še mnoga leta, naj bodo tvoji dnevi v zasluženem pokoju dolgi in lepi. Seveda so to iskrene želje tvojih sodelavcev, ki si želimo, da ne bi nikoli pozabil na nas.Pričel si kot premikač na postaji Tezno in z željo po napredovanju opravil dodatno šolanje za vlakovnega odpravnika v Ljubljani. Z delom vlakovnega odpravnika si pričel leta 1972, in sicer na postaji Šmartno ob Paki, nato na Ponikvi in po odsluženem vojaškem roku leta 1976 na postaji Celje vse do zadnje izmene, katero si opravil 23/24. 09. 2008.Vsa leta si dela, ki so ti bila zaupana in naložena, opravljal z vso odgovornostjo in seveda tudi z velikim veseljem.Na koncu pa še nekaj, vzemi si čas, kajti sodeč po besedah tvojih predhodnikov, je tega vedno premalo.

Srčno želimo ti le to,da bi si odpočil,

da srečo bi si poiskal,miru bi se naužil

in da bi kdaj nas obiskalter z nami kakšno pokramljal.

OO Celje

Matjaž SKUTNIK in sodelavci

31

Štef, v celjskem CP, predaja službo po še starih predpisih. Fotograf: Matjaž Skutnik

Stjepan Bosak - Štef, Celje

ODHODI V ZASLUŽENI POKOJ

Letošnje poletje je vrste glavnega odbora sindikata zapustila dvojica izkušenih sindikalistov. Vidu Polancu se je iztekel mandat, Slobodanu Dodiću pa poleg tega še delovna doba. Obema smo se iskreno zahvalili za njun prispevek v zgodovini delovanja sindikata. Njun pečat je neizbrisljiv, spomini pa trajni. Hvala za vse tudi po tej poti.

Damjan Rak

GENERACIJSKE ZAMENJAVE

Vid in Dodo, slovo od glavnega odbora SŽPSFotografija: Arhiv SŽPS

Poljub Dodotu, kot smo ga vedno klicali, za srečo v penzionistični karieriFotografija: Arhiv SŽPS

Predstavljamo vam v Sloveniji prvo podjetje Stadion d.o.o., ki je specializirano za prodajo navijaških artiklov. V naših trgovinah najdete navijaške artikle vseh evropskih nogometnih klubov, večine moštev Formule 1 ter večine slovenskih nogometnih, rokometnih in hokejskih moštev.

V ponudbi so tako na primer izdelki klubov Arsenal, Liverpool, Barcelona, Bayern, Real Madrid, AC Milan, Juventus, KK Olimpija, HK Olimpija, HK Jesenice, RK Pivovarna Laško, artikli nogometnih reprezentanc, izdelki Ferrari, McLaren, Renault, Williams, RedBull ipd. V nekaj tednih bodo na voljo izdelki klubov Crvena zvezda, Partizan, Chelsea, osebna kolekcija Anže Kopitar in še mnogo več.

Že danes imamo v ponudbi več kot 400 različnih izdelkov in vsak teden dodajamo nove. Vsi izdelki so originalni in 100% licenčno pokriti s strani klubov.

Skratka, ponudba navijaških izdelkov v Sloveniji, kot je še ni bilo. Vabimo vas, da nas obiščete v spletni trgovini ali pa v naših trgovinah na Vrhniki in v Kopru. Če imate radi šport, smo prepričani, da boste v ponudbi našli primerne izdelke za svoje zbirke, za darila in za vse podobne priložnosti. Če v naši zbirki še ni artikla, ki ga iščete, nam javite in potrudili se bomo, da ga priskrbimo.

www.stadionshop.si

HVALA

32

Mnogi med vami so se odzvali naši akciji in na poseben račun nakazali pomoč za družino pokojnega Čigumija. Odziv je bil velik, zato sem s ponosom v jesenskem popoldnevu izročil pomoč Renati in hčerama. Težko je v besedah izraziti pogled hvaležnih oči, spoštljiv odnos do pozornosti nekdanjih Jožetovih sodelavcev. Besede niso potrebne, dovolj je toplina v srcu, da je š e e n k r a t z m a g a l o č l o v e š k o dostojanstvo in pr ipravl jenost pomagati v stiskah. Naj ob tem samo še dodam iskreno zahvalo družine Verbajs, Renate, Kristine in Ana-Marije vsem tistim, ki ste se tudi tako izkazali kot posebno sočutni ljudje. V očeh rosa, v srcu ponos, da ste takšni, edinstveni. Vsem hvala tudi po tej poti.

Damjan Rak

SOCUTJE, HVALEŽNOST, DOBROTA

Renata in že prava, resna punca, hčerka KristinaFotograf: Robert L. Horvat

Mami Renata in mlajša hči Ana-Marija, otroško razigranaFotograf: Robert L. Horvat

Stadion d.o.o. – športno-navijaški artikli

Na svidenje v naši trgovini.

Vaše podjetje Stadion d.o.o.Ohonica 16a1353 Borovnica

33

POTOPIS

Shiraz dolini, ki je bila nekoč znana po sva ga potem pila, kjerkoli ga je vinogradih. Ima čudovite vrtove bilo možno dobiti. Sveže sadje Prispeli smo. Po naju je prišel in mošeje, mavzoleje z veliko narežejo na kose in zmeljejo pred eden od delavcev, zaposlenih v zgodovinsko pre tek los t jo . tabo ter dodajo sladkor ali agenciji Pars, s katerim smo bili

sladoled.

Perzepolis

»Perzepolis, Perzepolis!« je na ves glas vpil šofer skupinskega taksija. Prisedla sva v njegov avto. Ko je bil avto poln, je pohodil plin, odprl šipe na oknih in že smo drveli proti središču velikega perzijskega cesarstva. Glavo sem imel od prepiha težjo kot najtežji kamen v Perzepolisu. Čeprav smo se poprej dogovorili za ceno, je na koncu zahteval več in po pregovarjanju sva popustila. Perzepolis je leta 518 pred Kristusom začel graditi Darij I. in v 150-ih letih je postal eno najčudovitejših mest tedanjega sveta. Žal je mesto v enem od s v o j i h p o h o d o v r a z d e j a l Aleksander Veliki. Viri poročajo, dogovorjeni pred tem. Nisva se Obiskala sva grobova dveh da je iz maščevanja za požig Aten odločila za vožnjo z avtom, ker se največjih iranskih pesnikov in se dal porušiti Perzepolis – srce lastnik agencije ni držal dogovora. povzpela na hrib, od koder je bil Perzije. Visoke kolonade starih O d l o č i l a s v a s e , d a p o t čudovit pogled na velikansko palač so se s konicami dotikale nadaljujeva z javnimi prevoznimi mesto. V spominu mi je ostal še neba. Vse je bilo tako tiho. Le glas sredstvi, ki so precej cenejša in naraven sok iz melon in banan, ki

varnejša. Vožnja z avtomobilom v Iranu je precej nevarna, predvsem v mestih, ker je promet precej gost in je upoštevanje pravil enako ničli.

Shiraz ima okrog 1 207 000 prebivalcev in leži na 1491 m nadmorske višine. Vedno je veljal za središče perzijske kulture. Bil je tudi eno najpomembnejših mest islamskega sveta. Stari perzijski pregovor pravi, da je bil Shiraz že mesto, ko je bil London še vas. Shiraz je za Perzijo to, kar so Firence za Italijo. Še vedno je mesto pesnikov in tukaj sta pokopana Hafez in Sa'di. Ima prijetno klimo, leži v rodovitni

DOBRODOŠLI V IRANU

II. del potopisa

MehdiFotograf: Robert L. Horvat

PersepolisFotograf: Robert L. Horvat

34

POTOPIS

zgodovine nama je odmeval v ušesih. Od nekdanjega sijaja je ostal le še kamen. Na enem so zgodovinarji našli napis »Jaz sem Kserks, kralj dežel, kralj sveta.«

Pot naju je vodila na vzhod v mesto, ki leži tik ob puščavi, Yazd. Postanek na poti je prišel prav za utrujene noge, ki so mi na trenutke bile celo odveč zaradi preozkega prostora na avtobusu. Veter je raznašal pesek, ki se je zažiral v sleherni košček mojega telesa pod ohlapna oblačila. Ženske so z obema rokama držale svoja črna pokrivala ob telo in se izogibale mojim pogledom – pogledom tujca. Šoferja sem vprašal, kje je možno kupiti pijačo. Mlad fant, ki je slišal najin pogovor, me je Taksi naju je odložil pred hotelom perzijske preproge s prizori iz odpeljal k pultu, kjer so prodajali Silk road, ki so ga nama bogate iranske zgodovine. Staro pijačo. Iz denarnice je potegnil priporočali prijatelji iz Ljubljane, zgodovinsko mesto Yazd z riale – iransko denarno valuto (1Ä ki so s svojim avtomobilom najlepšimi primeri puščavske = 13920 rialov) in kupil dva soka. prepotovali Iran. Hotel je urejen v arhitekture na svetu je danes Hotel sem mu plačati, pa se je tradicionalni perzijski hiši z muzej na prostem in pod okriljem nasmejal in rekel: »You are my notranjim dvoriščem. Značilne Unesca. Ima 450 000 prebivalcev guest! Welcome in Iran!« Nisem perzijske klopi, kjer se pije čaj, in leži na 1 230 m nadmorske mogel verjeti svojim očem. obdajajo rože, ki se raztegujejo višine. Staro mesto Yazda se Prisrčno sem se mu zahvalil. kvišku in tekmujejo med sabo, prikazuje kot feniks iz puščave s Yazd katera bo višja. Po stenah, ki svojimi badgirji – vetrnimi stolpi,

obdajajo dvorišče, se šopirijo ki molijo iz pečeno rjavih labirintnih poti. Vetrni stolpi so naravna klimatska naprava, ki vsako rahlo sapico preusmerijo v sobe spodaj. Skoraj vse v starem mestu je narejeno iz opeke iz blata, sušene na soncu. V Yazdu je t u d i s v e t o v n o s r e d i š č e Zaratustrijancev. Zaratustrstvo je utemeljil prerok stare Perzije Zaratustra (Ahura Mazda), ki je živel okrog l. 600 pr. n. št. Privrženci zaratustrstva so se imenovali parsi, kar je prvotno pomenilo Perzijci. To ime so dobili ob koncu 9. stoletja, ko so mnogi od njih zapustili Perzijo, ker so jih preganjali muslimanski vladarji. Odšli so v Indijo, v

Yazd - Mošeja JamehFotograf: Robert L. Horvat

Yazd - V čador ovitaFotograf: Robert L. Horvat

KULTURA

35

MAREC 2008

35

obstaja. Prav občudovali so naju. In ko so se ženske in otroci zbasali na poltovornjak, s katerim so se pripeljali, so nama mahali in vpili v slovo: »I love you! I love you!«, dokler avto ni popolnoma izginil za vogalom stavbe. Odmevi so se slišali do dna najinih duš.

Mrak se je spuščal čez ravne strehe hišk iz blata, le visoki vetrni stolpi so se upirali temi, ki je začela oblivati mesto z vseh strani. Rahel vetrič je po zraku nosil globok, a nežen moški glas mujezina, ki je vernike pozival k molitvi. Slišal se je kot klic nekje daleč proč, kot bi prihajal iz globin onostranstva. V srcu sem začutil mir in toplino. Del mene se je predajal sanjarjenju o sožitju

okolico Bombaja, kjer še vedno ravno prav širok in visok,« nama med ljudmi različnih ras in ver. A živi večina današnjih 150 000 je pripovedoval možakar, ki se nismo vsi le ujetniki nekega časa, Parsov. V Yazdu je hram večnega nama je ponudil za vodiča. V v ka t e r em ž iv imo? Naše ognja. Pravijo, da gori že od l. 470 Iranu je več kot 50 000 kanatov. poslanstvo na tem svetu je biti pred Kristusom. Duhovniki dober človek, pomagati ljudem v »Hello, hello! Welcome in Iran! vzdržujejo plamen s suhim lesom stiski in nič več. Živimo v vrtincu Welcome to our city!« so naju marelic in mandljevcev. Čistost je mater ia l izma, egoizma in pozdravljali ljudje na vsakem v zaratustrstvu zelo pomembna in pohlepa, ki nas ženejo v prepad.k o r a k u , i z a v t o m o b i l o v, izogniti se je treba vsaki obliki avtobusov, z motorjev in koles. Minareta, ki sta štrlela kvišku in ki razpadanja. Zato Parsi, če je le Midva pa sva jim odzdravljala s ju je osvetljeval snop svetlobe, ki mogoče, izpostavijo trupla na Salam (Dober dan). In kako so se je prihajal iz reflektorjev, sta "stolpe tišine", da ptice plenilke smejali in bili presenečeni, ko so pripovedovala vsak svojo zgodbo. požrejo meso, medtem ko oni slišali, da znava kar nekaj njihovih Midva sva sedela za mizo v molijo v bližnji stavbi. Če so besed. Občutek sem imel, da so prijetni iranski restavraciji na izkljuvali desno oko, je bila duša vse oči Irana uprte v naju. Bila sva ploščadi nekega hotela in usmerjena v lepo prihodnost, če gosta. Tujec v Iranu je gost. Ne da poslušala klice k dobroti, ki sva jih pa so izkljuvali levo oko, pa je bila se opisati, kako pristno so naju v tem trenutku slišala samo prihodnost neusmiljena. Kosti sprejeli medse, kako veseli so bili, midva.pozneje pokopljejo. da sva za potovanje izbrala prav

Rahlo sapico, ki jo je lovil vetrni Ogledala sva si tudi sistem, po njihovo državo. Na enem izmed stolp, je zaneslo v najino prijetno katerem Iranci namakajo polja in trgov sva se spustila v pogovor z sobico, vendar sva vročino, ki se oskrbujejo ljudi in živali s pitno družinami, ki so pravkar odhajale je čez dan vrtela okrog 40° C, vodo. Imenuje se kanat. Da s petkove popoldanske molitve ponoči vseeno premagovala z zgradite tak kanat, je najprej (petek je muslimanska nedelja). moderno Toshibino klimo.potrebno najti podzemni izvir Kako so bili radovedni, od kod Taksist, ki naju je prišel iskat vode, ki je lahko 100 m globoko, prihajava in še nešteto drugih zjutraj, naju je zapeljal do vendar mora biti na višjem nivoju vprašanj so nama postavljali. Če avtobusne postaje, kjer sva imela kot pa tisti del, na katerem se zbira sva poročena … Pri njih beseda avtobus v Esfahan, menda voda. »Potem izkopljejo tunel prijatelj med moškim in žensko ne

Yazd - Badgirji - lovilci vetraFotograf: Robert L. Horvat

POTOPIS

36

najlepše in najbolj veličastno sedišča, zgrajena za šaha Abbasa pred nama pojavila mogočnost iransko mesto. Pogledoval sem II., ki je tam sedel in občudoval palač in mošej, ki obdajajo trg proti mošeji, ki je izginjala v razglede. Imama Khomeinija. Nežna daljavi. V srcu sem se poslavljal popoldanska svetloba se je Rdeče obarvana sončna krogla se od ljudi, ki so nama zaželeli sprehajala po konicah čebulastih je bahala z zadnjo svetlobo, dobrodošlico v Iranu. Vožnja v kupol in metala dolge sence na trg. padajoč na mostove, ki so se 270 km oddaljeni Esfahan je Trg je drugi največji na svetu, zrcalili v ognjeni reki. Utrujena trajala okrog 4 ure. V Esfahanu takoj za trgom Tianamen v sva komaj čakala, da prideva sva nameravala ostati 3 dni, saj Pekingu. Dolg je 512 m in širok nazaj v hotel.ima mesto veliko znamenitosti in 163 m. Obdajajo ga Imamova

5 km dolga ulica, ki ji ni bilo 1.6 milijona prebivalcev kot tretje mošeja (največja mošeja v Iranu – konca, naju je vodila do zame največje mesto v državi. 20 000 m2), pravljična mošeja najlepšega trga na svetu. Obdana s Lotfollah in palači Ali Qapu in č u d o v i t i m i p a l a č a m i , z Chehel Sotun. Francoski pesnik

Esfahan najmodernejšimi prodajalnami, Reiner je v 16. stoletju trg opisal butiki in restavracijami, me je za kot pol sveta. Okrog in okrog se To čudovito mesto v rodovitni trenutek spomnila na Evropo, bahajo čudovite čajnice, trgovine do l in i ob r ek i Zayandeh vendar je vsak korak v stransko z najrazličnejšimi spominki, upravičeno velja za mojstrovino

prodajalne ročno izdelanih preprog in prtov … Na sredini trga ulico to podobo brisal iz spomina. Irana, biser stare Perzije in eno na živo pokošena zelenica z Vsa vzvišena od lepote se je šibila najsijajnejših mest islamskega rožami najrazličnejših barv od natrpanosti, ki jo je povzročala sveta. Leži v vznožju gorovja izžareva šarm in toplino Irancev. teža človeških teles. K moji Zagros na nadmorski višini 1 590 V samem osrčju pa fontane prijateljici Ani je pristopilo mlado m, okrog 330 km južno od uprizarjajo čaroben ples vode. dekle. Glas se ji je tresel od strahu, Teherana.Nepremično sva sedela na klopci ko jo je vprašala, če se lahko malo

Ker se je najin hotel nahajal ob in opazovala dogajanje okrog pogovarja z njo, ker bi rada vadila reki Zayandeh, sva se odločila, da sebe. Ko se je svetloba začela znanje angleščine. Njena mama je si najprej ogledava čudovite umikati s kupol, jo je zamenjala hodila dva metra za nama. Dala mostove, ki se pnejo čez reko. svetloba močnih žarnic, ki so sva ji elektronski naslov, vendar Najlepši med enajstimi je most pričarale večerno vzdušje v eno na žalost njene pošte še nisva Khaju (beri: hađu), ki ga je zgradil samo pravljico.dobila ali pa so jo iranske oblasti šah Abbas II. okrog l. 1 650. Dolg

blokirale. Tudi Veliki bazar je ena od je 132 m in ima dva nivoja znamenitosti Esfahana. Ogromen Obstala sva kot vkopana, ko se je terasastih arkad in kamnita

Esfahan - Trg Imam KhomeiniFotograf: Robert L. Horvat

POTOPIS

37

pokrajina, vsa rjava in dehidrirana od suše. Kupčki trave so tam pa tam dajali edine znake življenja. Skale posebnih oblik, kot bi gledal slike, ki so jih naredile kamere na Marsu, so dajale vtis, kot da drvimo proti peklu in koncu sveta. Tudi promet je bil v primerjavi s prometom v mestih redek, cesta pa ravna kot palica za biljard.

Zagledala sva pozabl jeno, zanimivo vasico. Ustavili smo se. Vroče sonce je pripekalo, kot bi hotelo vso toploto oddati naenkrat. Nikjer ni bilo žive duše. Potem pa sva iznad velikega zidu zagledala možaka z dolgimi sivimi brki, ki naju je vabil k sebi. Majhen, skromen dom so krasile preproge kot v vsakem iranskem domu. Čevlje sva pustila pred vrati. Skozi majhno okno je prihajala svetloba skupek trgovin je labirint, v se preselili predvsem v Ameriko in in osvetljevala improvizirano katerem se ni težko izgubiti. Snopi Evropo. Obljubila sva jim posteljo in čajnik ob njej. Njegova svetlobe, ki so prodirali skozi reže fotografije, ki sva jih naredila na prijaznost je bila brezmejna. bazarja, so za hip osvetljevali dvorišču.Toplina, ki jo je oddajalo njegovo m i m o i d o č e . P r o d a j a l c i v Upanja, da najdeva poslovalnico srce, je bila bogatejša kot z nafto primerjavi s turškimi kolegi niso rent-a car, še nisva izgubila. Celo bogati arabski šejki. Ni vedel, kaj bili vsiljivi. rekla sva si, da bova še zadnjega bi nama dal. Skuhal nama je čaj, z

Zadnji dan v Esfahanu dne naredila vse, da uresničiva vrta prinesel grozdje, za s sabo pa svoj cilj – potovati z avtom in dal polno vrečko granatnih jabolk. Ves hotel se je zibal v spancu, ko fotografirati mistično in nepopisno Ko sva se že poslavljala, je tekal po sva se odpravljala iz njega. Po čudovito iransko pokrajino. hiši in iskal nekaj, kar bi nama še prstih in tiho sva se splazila mimo

dal za s sabo. Prinesel nama je receptorja, ki je spal na kavču. In res. Sreča se nama je nasmehnila žvečilni gumi, ki pa sva ga N i s v a g a h o t e l a z b u d i t i . v zadnjem trenutku. Ker te ljudje v odklonila. Podarila sva mu nekaj Namenjena sva bila v armensko Iranu kar naprej ustavljajo in rialov, ki jih je najprej odklonil, četrt Jolfa. Šah Abbas I. je iz Jolfe sprašujejo najrazličnejše stvari, potem pa vseeno vzel. Mehdi, kot blizu iransko-armenske meje sva med drugim naletela na fanta, mu je bilo ime, je stal na robu ceste, pripeljal skupino kristjanov. ki je delal v eni od trgovin na trgu. ko smo se odpeljali, in nama mahal Izkoristil je njihovo spretnost »Moj prijatelj Iraj (beri:Iradž) vaju v pozdrav, dokler se naš avto ni trgovcev in umetnikov. Danes jih v lahko pelje!« nama je zatrjeval. Ob izgubil na »obzorju Irana«. Esfahanu živi okrog 7 000. desetih zvečer smo se dogovorili v

Starejša ženička je stala na prazni njegovi trgovini s preprogami. Mojo dušo je napolnil vrč, poln ulici pred visokimi vrati, ki so Vabljena sva bila na čaj. Od tu vode. Spoznal sem, da me zastirala pogled na dvorišče. naprej se je najina pot nadaljevala z osrečujejo majhne stvari in da sem Povabila naju je na čaj in pecivo. avtom in šoferjem. neznansko srečen, če lahko srečo Potožili so nama, da jim islamska še delim s kom. Težko prtljago sva zložila v skupnost ne daje takih pravic kot prtljažnik in že smo zapuščali Robert L. Horvatmuslimanom. Njihovi sorodniki so mesto. Pred nami se je prikazovala

Perzijske očiFotograf: Robert L. Horvat

POTOPIS

38

ZA ZDRAVJE IN VESELJE

Vsi zaposleni na Slovenskih železnicah imajo možnost uporabe športno-rekreativnih površin v Gostinsko-rekreativnem centru Zapolje pod naslednjimi pogoji:

· BAZEN : 20 % popusta od ponedeljka do petka 10 % popusta sobota in nedelja

· SAVNE: 10% popusta vse dni v tednu

· FITNES: 10% popusta na mesečno vstopnico

!· BADMINTON: 20% popusta za najem igrišča do 18. ure.

REKREACIJA ZA VSE V LOGATCU

Gostinsko-rekreacijski center Zapolje se nahaja le 5 km iz Vrhnike, v industrijsko-obrtni coni Zapolje pri Logatcu. V bližini so na voljo karting steza, avtomobilsko dirkališče, primerno tudi za kolesarska tekmovanja, rolanje, teke in druge športne aktivnosti.

Hotel in hostel skupaj nudita 78 ležišč. Nadvse prijetne hotelske sobe so opremljene s kopalnico, hladilnikom, televizijo in delovno mizo. Na voljo so tri enoposteljne, ena dvoposteljna, pet štiriposteljnih in ena šestposteljna soba. Hostel sprejme v eni sobi 18, v drugi pa 24 oseb.

Vse sobe so klimatizirane, poskrbljeno je za brezžični (wireless) dostop do interneta.

39

ZA BOLJŠO PREBAVO

Mož se zvečer vrne iz službe. Na mizi ga čaka listek: "Mama je bolna, odpeljala sem se k njej."Mož vzdihne in stopi k hladilniku, da bi si pripravil kaj za pod zob, na hladilniku pa listek:"Hrana je pripravljena v hladilniku, grej jo le tri minute v mikrovalovki."Naročeno, storjeno. Po večerji razmišlja, kaj bo počel, gre v spalnico in na postelji najde listek:"Sanjaj o meni!"Možu je listkov dovolj. Lepo se obleče in ko hoče obuti čevlje, najde v enem čevlju listek:" KAM PA KAM?!! “

Janezek v šoli vidi, da učiteljica nima spodnjih hlačk in jo vpraša, kaj ima med nogami.Učiteljica mu odgovori: »Pralni stroj!«Ko Janezek pride domov, pove svojo novico očetu in oče mu naroči, naj vpraša učiteljico, ali lahko pride k nje oprat kaj perila. Janezek naslednjega dne vpraša učiteljico in ta mu odgovori: »Lahko, če ga ima veliko, če pa ga ima malo, naj ga pa kar na roke opere.«Učiteljica reče v šoli: »Učenci, jutri naj vsak prinese v šolo nekaj, kar se da v usta.In vsak nekaj prinese: eden bonbone, drugi čokolado, tretji dudo itd.Pa pride učiteljica do Janezka: »Janezek, kaj pa ti skrivaš pod mizo?«Janezek pokaže luster. »Ja, Janezek, od kdaj pa se daje luster v usta?« se začudi učiteljica. »Kaj, da ne. Včeraj je moj oče rekel mami zvečer v spalnici: Daj, ugasni že ta luster, da ti ga dam v usta!«

V šoli pravi učiteljica učencem: »Da boste lepo pridni danes in da boste lepo sodelovali! Danes pridejo Kitajci pogledat našo šolo. Torej, sprašujte jih, kar hočete. Ampak Janezek, da ti ničesar ne rečeš!«Pa pridejo Kitajci in se v razredu lepo pogovarjajo z učenci, nakar Janezek dvigne roko in reče: »Gospod! Kaj pomeni vaše ime Hoang Ho?«»To pomeni Sin sedmih očetov.« »No ja, se mi je zdelo, da od dveh jajc ne morete biti tako rumeni,« odgovori Janezek.

Janezka ni bilo v šoli nekaj dni. Ko pride v šolo, ga učiteljica vpraša: »Ja, Janezek, kje si pa bil, da te ni bilo v šolo?« »Jaa, mamica je šla v bolnišnico po dojenčka!« ji odgovori Janezek.»No, otroci, ali ste slišali, Janezkova mamica je kupila dojenčka,« pravi učiteljica.Pa pravi Janezek: »Nič nismo kupili! Je rekel ata, da ne bomo kupovali, kar lahko doma pridelamo!«

SRECNO 2009