Prometnik 75

Leto X Številka 75 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Julij 2005Leto X Številka 75 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Julij 2005

Direkcija Južne železniceFotograf: Robert L. Horvat

Spoštovane bralke in spoštovani bralci!V uredništvu Prometnika smo Vam želeli kot prvi èlanek pripraviti kratek intervju z novim generalnim direktorjem Holdinga Slovenske železnice, d.o.o., gospodom Jožetom Jurkovièem. Vendar pa nam je gospod Jurkoviè preko Službe za organizacijsko komuniciranje sporoèil, da še ne more odgovarjati na konkretna vprašanja o stanju in viziji razvoja tako velikega sistema v trenutku, ko je šele prišel na to odgovorno in zahtevno delovno mesto. Želimo si, da bi bil jesenski èas za to bolj primeren. Morda je opozarjanje na napake projektantov pri remontih na postajah zamujeno za desetletja. Takšne napake imajo tudi na HŽ, kot so nam na sreèanju povedali kolegi iz SPVH. Ni pa morda prepozno za nov, decembrski vozni red, da upošteva dejstva na progah, ob izvajanju rednih, vse bolj potrebnih, zapor tirov. Z malo zamude tokrat predstavljamo naèin delovanja ILTISA, po njegovih tehniènih karakteristikah. V prièakovanju novega šolskega leta opozarjamo na sistem prodaje meseènih vozovnic, ki so vse veèji problem. Razliko med današnjo in nekdanjo podobo železnico bi lahko pripovedovali jubilanti, ki so že dolga tri desetletja na tirih. Nekaj besed seveda tudi o našem tradicionalnem sreèanju, ki je bilo tokrat v Ljubljani, iz Šentjurja pa spet nekaj zanimivih podatkov iz zgodovine. Vsak izmed nas nekje izstopa, a najboljši šahist vendarle ne more biti vsak. Reportaže o vožnji po Savi, Kolpi in Krasu, z razliènimi prevoznimi sredstvi, so že poletno obarvane, pa vseeno zanimive. Kljub malo èudnim èasom so nekateri še vedno s prostovoljnim delom pripravljeni prispevati k boljšim pogojem dela, èeprav je to v osnovi stvar delodajalca. Složnost je bila vsaj vèasih velika vrlina železnièarjev, kar dokazuje tudi naš sindikat, ki se trudi za vse železnièarje z ugodnimi in vabljivimi ponudbami. Vabljivi pa so tudi prihodnji izleti v gore in na kolesarske avanture v naši organizaciji.

Urednik

UVODUVOD

2

Telefonske številke : Lektoriranje: Danica Prnaver priloge 3 zakona o DDV po katerih se Predsednik : 031 347 626 Oblikovanje : Zdravko Munda plaèuje DDV po stopnji 8,5 %.Sekretar : 041 751 304 Naslov uredništva : SŽPS Uredništvo Èasopis izhaja meseèno v nakladi 1000 Glavni urednik: 051 374 714 èasopisa ul. OF 7 1000 Ljubljana izvodov.

Telefon : (01) 29-12-146, (01) 29-12-147Èasopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT E-pošta: [email protected]ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE TISK: Dolenc tiskUrednik : Damjan Rak Glasilo šteje med grafiène izdelke Odgovorni urednik : Ivan Šenkiš informativnega znaèaja iz 11. toèke tarifne

Telefonske številke : Lektoriranje priloge 3 zakona o DDV po katerih se Predsednik : 031 347 626 Oblikovanje : Zdravko Munda pla uje DDV po stopnji 8,5 %.Sekretar : 041 751 304 Naslov uredništva : SŽPS Uredništvo asopis izhaja mese no v nakladi 1000 Glavni urednik: 051 374 714 asopisa ul. OF 7 1000 Ljubljana izvodov.

Telefon : (01 29 46, (01) 29 12 147asopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT E-pošta: info

ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE TISK: Dolenc tiskUrednik : Damjan Rak Glasilo šteje med grafi ne izdelke Odgovorni urednik : Ivan Šenkiš informativnega zna aja iz 11. to ke tarifne

: Danica Prnaverè

È èè

) -12-1 - -È @sindikat-szps.si

èè è

KAZALO

Nova stara smer??? 3

Èloveka vredno delo 4

Zakaj tako? 4

Priloga 5 KPDŽP 5

Za pokušino 5

Zapore tirov v luèi konkurenènosti 6

Sreèanje s kolegi iz SPVH 7

In vendar gre na bolje! 7

Predstavitev ILTISA 8

Potniške blagajne še malo drugaèe 10

Spoštljivih 30 let 11

Ljubljana 2005 12

Iz arhiva muzeja v Šentjurju 13

V objemu severnih gozdov in jezer 15

Šahovski mojstri 18

Po Savi na splavu 18

Kolpa 2005 19

GIGA SPORT ugodno za vse na SŽ 19

Pohodniško-planinske stezice 21

Kolesarski izlet »Postojna 2005« 22

Kolesarki ljubiteljski kotièek 22

Urednik: Damjan Rak

KAZALO

Julij 2005Julij 2005

Vse, ki bi želeli svoje komentarje, misli in ostale prispevke objaviti v našem èasopisu, vabim, da svoja besedila v pismeni ali, še bolje, v elektronski obliki oddajo do 5. septembra 2005 na naslov: Sindikat železniškega prometa Slovenije, Trg OF 7, 1000 Ljubljana s pripisom » Èasopis Prometnik« ali na e-poštni naslov: [email protected]

3

spremembe participacijskega dogovora, za katere je zmanjkalo èasa, so novega generala tako rekoè že èakali na mizi, še preden je prevzel vse svoje obveznosti. Da pa ne bi bilo videti, da so modre glave v tem èasu tako malo delale, je potrebno priznati, da so veliko èasa namenile blokiranju vsega tistega, kar ni prihajalo z njihove strani. Tako so bili predlog za spremembe sistemizacije, po katerem bi prometniki na glavnem prometnem križu prešli iz IV. v III. rang, in zahteve po korektnem vrednotenju prometnikov na postaji Ljubljana in Ljubljana-Zalog deležni ostrih kritik in neizmerne skrbi za plaèni sistem. Podobna zgodba se dogaja tudi z dodatkom za delo na mejnih postajah. Usklajevanje Navodila za izplaèevanje dodatkov iz priloge 5 h KPDŽP je pokazalo, da nekateri nimajo

Morda se zdi preuranjeno zastavljati vprašanje iz nobenih zadržkov, èe s svojimi stališèi praktièno naslova, ko pa je vendar minil le slab mesec od suspendirajo posamièno doloèilo KPDŽP. Tako je imenovanja novega poslovodstva in je jasno, da še veèina sindikatov soglašala, da se iz priloge 5 ni moè dajati ocen, katera smer bo tista, po kateri izplaèujejo vsi dodatki, razen tistega na mejnih bodo krenile naše železnice. Sicer je znano, da na postajah! Morda bo jutri dvotretjinska veèina naših železnicah smer ni vedno odvisna samo od sindikatov ugotovila, da imajo prometniki poslovodstva, je pa prav, da ima krmilo v rokah tisti, previsoko plaèo… kdo ve??? Delavski direktor si ki je za to poklican. Dilema iz naslova je bolj sicer tu in tam vzame kakšno ur'co èasa in preprièuje posledica dogajanj, ki smo jim prièa v zadnjih posamezne èlane našega sindikata, da bi pa doloèeni tednih. Nekateri dogodki namreè kažejo na to, da se problemi le bili rešljivi, le podpisati bi bilo potrebno na notranji železnièarski sceni vedno bolj vraèamo neko resolucijo…na pota stare slave. Pa ne tista, na katerih smo govorili o novih dosežkih, ampak tista, na katerih je Vas to morda na kaj spominja? Zelo podobne reèi so bilo potrebno imeti notranjega sovražnika, se dogajale v letih 2000 2002. Takrat je železnice dežurnega krivca, neprilagojeno elito… in vodil g. Igor Zajec, ki je bil preprièan, da podpisan milijardne izgube. dogovor z nekaterimi sindikalisti rešuje vse

probleme socialnega dialoga na železnici. Znano je, V nekem trenutku (beri po volitvah) so nekatere da se je debelo uštel. Tudi mi smo bili preprièani, da modre glave ugotovile, da ne potrebujejo veè starih se dogodki iz omenjenega obdobja ne smejo veè dogovorov, da ni pomembno, kaj mislijo tisti, ki se z ponoviti, a vse kaže, da smo se ušteli. Sicer pa je njimi ne strinjajo, in da nima smisla izgubljati èasa z epilog tiste zgodbe znan. Ostaja pa upanje, da bo onimi z »napaène strani«. Združeni ob partizanskem nekdo pravoèasno zaznal simptome stare bolezni in geslu »kdor ni z nami, je proti nam«, so oddrveli bolnikom predpisal ustrezna zdravila…novim zmagam naproti. Šestmeseèno obdobje brezvladja je bilo nadvse primerno za zasedbo strateških položajev, za sanacijo »zavoženih« projektov in za uresnièitev nekaterih dolgo skritih Ivan Šenkišželja. Tako so »ta pravi« mimogrede sforsirali nove pogodbe o zaposlitvah za svoje èlane (seveda z višjimi kolièniki), dosegli nujne zaposlitve svojih sinov, spremembe sistemizacije in dodelitve funkcijskih dodatkov pa so bile pravzaprav rutinsko samoumevne. Tisti malo zahtevnejši projekti, kot so

NOVA STARA SMER???NOVA STARA SMER???


Vsa dolga leta samostojnosti se že nekako zanj skrbeti, ga obvešèati in varovati. Ker seveda s poèasno vožnjo! Teh dejstev niso trudimo preprièati sami sebe, kako je sedaj namesto treh opravlja te zavorne sposobne absorbirati bistre glave, ki so potrebno naše zastarele predpise preizkuse eden, to po matematièni logiki svoje bistre ideje tako jasno in prenoviti, obnoviti, predelati in jih izdati nižje stopnje osnovne šole pomeni toliko brezpogojno uveljavljale. Žal, ampak sodobne in evropske. Ampak vsa ta leta ni veè èasa in, èesar sploh ne razumejo, resnièno žal, so samo še ljubljanski bilo rezultatov iz tisoè in enega razloga. zaradi premalo »brižitk« in pretežkih p r o m e t n i k i s p o s o b n i d o u m e t i Se je pa zgodilo, da so v maju dobesedno vlakov za »mopede« in »mehe« nesmiselnost takega poèetja. Po drugi èez noè spremenili samo razlago doloèil nezmožnost soèasnega opravljanja strani je to sreèa za sistem, saj bi se ta že Pravilnika 233 in doloèili, da je dolga leta skrajšanega zavornega preizkusa na veè zdavnaj zrušil, èe bi take bistre ideje o v Splošnih doloèbah PTN zapisan naèin vlakih, kar je zaradi narave dela na predpisih hodile po glavi prometnikom. opravl janja skrajšanih zavornih Severni (soèasen prihod in medsebojno Leta in leta so navajeni samo in pridno preizkusov na postaji Ljubljana-Tovorna, menjavanje lokomotiv ali strojevodij z delati, vedno veè premika, veè sprememb, ki je bolj znana kot Severna, napaèen, da vlakov s Primorske, Gorenjske, Zasavja, dodajanja, odstavljanja, kombinatorika, gre za direktno kršenje predpisov in Štajerske in Dolenjske) pravzaprav vredna šahovskih genijev. Vztrajno in ogrožanje varnosti prometa. Prav tako èez osnovni smisel. Pa dodajanje doprege za konstantno dodajanje obveznosti pa lahko noè, bolje do noèi, se je aktiviralo novo jeseniške vlake in še in še. pripelje samo do enega rezultata. Zloma. pregledno mesto na Severni in zasedlo z Posledièno to pomeni podaljšanje Ali sistema ali èloveka ali pa najhujše, na vagonskim preglednikom. Seveda se je za postankov za te potrebe, verižno èloveku. Tega dejstva se v vsej svoji bistre glave, ki so nenadoma lahko ali, paè poveèevanje zamud, zatrpanost postaje pronicljivosti nihèe od za to zadolženih »v po direktivi, morale drugaèe brati Ljubljana, blokiranje vlakov na bajti« ne zaveda ali pa mu ni dano, da sme predpise, tu vsa znanost konèala. Prej progovnih odsekih, rušenje turnusov o tem razmišljati. Nikar, ljudje, Vam dolga le ta v lakovni odpravnik , osebja in lokomotiv… Dejstvo je, da je bomo vendarle mi odprli oèi, dali povod vlakovodja ali premikaè, sedaj skrajšani p o s t a j a L j u b l j a n a ž e t a k o za smela razmišljanja o razbremenitvi zavorni preizkus opravlja vagonski preobremenjena, glede na njene prekratke èloveka, postaje in sistema. Z enim samim preglednik. Èe to požre sistem, bomo tudi tire, vse daljše vlake in neprimerne namenom. Da sistem živi, postaja mi, je bil odgovor l jubljanskih tehniène izvedbe postaje za te namene, da preživlja in predvsem èlovek preživi. Ter prometnikov. So pa veleumi, ki so tako na je zaradi dotrajanih tirov preko celotnega ljudje z njim. hitro spoznali drugaèno resnico, pozabili, postajnega obmoèja vpeljana poèasna da dodaten èlovek pomeni celo kopico vožnja 15 km/h, da je prav tako zaradi Miro Krevs, postaja Ljubljanadrugega dela, ki jim ga seveda v njihovih neprimernega vzdrževanja za tovorne direktivah ni nihèe naznanil. Da je treba vlake dovoljen prevoz samo po treh tirih,

4

ÈLOVEKA VREDNO DELOÈLOVEKA VREDNO DELO


Ko se je prièel remont na postaji nam, železnièarjem zakaj ob popolni prevoz po tiru 1 vlaku višjega ranga iz Kresnice, je bilo prièakovati veè prenovi perona ni bil zgrajen še podhod?! razliènih vzrokov (ker zamuja, ima organiziranosti, s tem manj možnosti, da Peron so izgrajevali (beri kopali) do prednost po rangu), v želji in sreèi, da po pride do izrednih dogodkov, kot na trdnega temelja in ne vem, kakšen velik tiru 2 ne vozi vlak s prevozom potnikov, remontu na postaji Sava. problem bi nastal, èe bi se tukaj našel še ki ima na postaji Kresnice postanek.In res je bilo tako. Na novo so zgradili denar ali samo dodelava projekta za tako Res lepo je videti, kako gredo zakljuèna pomožni peron ob tiru 3, ki je bil sicer težko zaželeni podhod. Kot mi je dela proti koncu: nov asfalt pred zelo ozek in so na zaèetku remonta na ta poznano, se je tudi pri drugih projektih prometno pisarno in tlakovani peron med tir potniški vlaki s postankom na postaji delno odstopalo od naèrta, ga naknadno tiroma 1in 2, ostaja pa grenak priokus, Kresnice veselo uvažali in izvažali, in to dopolnjevalo, zato ne vidim vzroka, kako malo bi bilo treba, da bi se v že ob tem malem peronèku kar s 30km/h. zakaj tudi tu tako pozitivna ideja ne bi odkopani peronski jami dogradil še Šele na pobudo in opozorilo enega od našla svojega mesta in razumevanja, ki je podhod, za veèjo varnost potnikov in tudi domaèih vlakovnih odpravnikov so to povrhu vsega pobuda potnika, ki redno pomembno zmanjšanje zamud vlakov, ki hitrost znižali na 10km/h, ker so bili uporablja to postajo in vlak kot prevozno nastajajo, ko èakajo pred uvoznim èakajoèi potniki v potencialni nevarnosti, sredstvo: ''Ker tako globoko razkopavate, signalom. Verjamem, da zamude v ko so èakali na vlak na tako ozkem ali boste tudi podhod naredili?'' primerjavi z varnostjo nimajo prave teže, peronu. Žal zaradi prostora peron paè ni Ampak to so oèitno res samo želje škoda pa je, da ima varnost premalo teže mogel biti širši. n a v a d n i h s m r t n i k o v i n t i s t i h v projektiranju in sprejemanju predlogov Potem so prièeli z remontom tira 1 in tira železnièarjev, ki so pripravljeni gledati za dodelavo projektov. In kar malo 2 (oba hkrati) in so vlaki vozili samo po desetletja naprej. Pri tako visoki stopnji žaljivo za vse vodje projektov bi lahko tiru 3, istoèasno pa so obnavljali celoten varnosti na železnici se res zaupa le bilo, da potniki s prstom kažejo na peron med tiroma 1 in 2. vlakovnemu odpravniku. Vendar pa se njihove premalo življenjske projekte!No, tukaj pa se pojavi dilema, ki, poleg kljub temu upravièenemu zaupanju lahko navadnim smrtnikom, ni èisto jasna tudi od tisoèih vlakov zgodi enkrat, da postavi Damjan Rak

ZAKAJ TAKO ?ZAKAJ TAKO ?

5


To je dodatek, ki se je že izplaèeval udeležujejo pouèevanja in preverjanja ali proge, manipulativna dela pri nekoè, v stari »Jugi «, takrat se je bojda znanja - torej imajo licenco za popravilu tovora pod napetostjo, ki jo vedelo »zakaj«, kasneje, v samostojni opravljanje takih del. uporablja tuja železniška uprava itd. Sloveniji, pa se je marsikdo »spraševal« Toda 14. alinea se še vedno ne izplaèuje z omogoèanje, zavarovanje, torej vsa zakaj. izgovorom, da zanjo velja 3. toèka 5. komunikacija s predstavniki tuje KPDŽP se spoštuje, priloga 5 se priloge to je navodilo za izplaèevanje železniške uprave.izplaèuje! - Razen štirinajste alinee! celotne 5. priloge, vseh 14 navedenih Kdo koga goljufa? Kdo ne spoštuje V èem je problem? alinej. 3. toèka 5. priloge KPDŽP je KPDŽP? Nam je tega dovolj! Na Ko se je leta 1999 priloga 5 KPDŽP napisana jasno in »velja ali pa ne« za Jesenicah smo se odloèili, da ne bomo potrdila, je bilo vse jasno: pogajalci so celotno prilogo 5. Torej, èe je možno veè sodelovali pri obnavljanju vedeli, za kaj se pogajajo in kaj so brez navodila upoštevati 13 alinej, zakaj »LICENC«, katere veljajo še letos do podpisali. Predlagatelji te alinee niso bili ne tudi 14? Še posebno, ker je tudi konca leta, dokler se ne bo zaèela reprezentativni sindikati premikaèev, strokovnemu delu SŽ jasno (brez dilem), spoštovati in izplaèevati celotna priloga sprevodnikov, strojevodij itd., ampak komu to pripada. 5.vlakovnih odpravnikov, ker se s tem V bivši »Jugi« oziroma v bivši JŽ se je na Èe se bo promet na mejni postaji delom tudi v veèini primerov sreèujemo podlagi meddržavnega sporazuma Jesenice ustavil, naj krivdo za to (upravièenci so tudi strojevodje, ki izplaèeval dodatek na delovnem mestu prevzamejo »korenjaki«, ki nam, hote ali vozijo preko meja in morajo zaradi teh vlakovnega odpravnika na postaji nehote, odrekajo pravice, ki nam jih voženj poznati in tudi preverjati znanje v Jesenice (tudi na postaji Nova Gorica). zagotavlja veljavna KPDŽP na SŽ z poznavanju predpisov tujih železniških Torej tudi zgodovina nesporno govori o jasno in nedvoumno zapisanim uprav). upravièenosti in upravièencih. besedilom v 14. alinei priloge 5 KPDŽP: Podlaga za 14. alineo priloge 5 KPDŽP Obstaja pa še praktièno dejstvo, da »… delavcem za delo na mejnih je meddržavni sporazum, ki doloèa, morajo tudi ostali delavci na mejnih postajah in progah sosednjih železnic, kako se ureja železniški promet na postajah za vsa dela s sosednjima v zvezi s katerim se zahteva mejnih postajah in katera delovna mesta ž e l e z n i š k i m a u p r a v a m a v s o poznavanje in uporaba predpisov so podvržena delu, za katerega je komunikac i jo opravl ja t i p reko sosednjih železnic«!doloèeno, da morajo delavci poznati vlakovnega odpravnika, ki je po službeni predpise tuje železniške uprave, ki jih dolžnosti to tudi dolžan storiti. Kot Branko Jug dnevno redno uporabljajo in za katere se primer so lahko dela v zvezi z zaporo tira

PRILOGA 5 KPDŽP !?PRILOGA 5 KPDŽP !?

To so uradni podatki opravljenega dela v zadnjih sedmih letih. O tem, zakaj smo zadnja leta v doseganju netotonskih kilometrov uspešnejši od kolièine prepeljanega tovora, še bolj pa od doseženega prihodka, pa v naslednji številki.

Mirko Dežman

Vir: Intranet HSŽ, Tovorni promet

ZA POKUŠINOZA POKUŠINO

Na glavni progi Ljubljana - Sežana promet vlakov pa je izgubil vse norme zaradi tedenskega pregleda vozne (Koper) je v zadnjem letu prometna kvalitetnega standarda. Oèitno je, da mreže, èeprav smo to isto mrežo menjali situacija zelo slaba, da ne reèemo smo naredili velik korak nazaj, saj je naslednji teden ter povzroèili nemale katastrofalna. Potniški vlaki zamujajo vozni red samo navidezen, komercialna zamude vlakov. In dokler naši odgovorni povpreèno 5 - 10 minut in tudi veè. hitrost je precej manjša, èe upoštevamo za slab odvoz tovora s postaje Koper Tovorni promet je izven voznega reda, še, da imamo na naši progi èisti tranzit. išèejo nikoli najdeno rešitev, žal ne dejansko izven kontrole. Èe analiziramo Propustna sposobnost proge je manjša, vidijo, da je glavni problem na glavni stvarne grafikone izvajanja voznega obrt lokomotiv je zelo slab, da ne progi zaradi slabe propustnosti vlakov, reda PO Postojna, lahko ugotovimo govorimo, da imamo poèasne vožnje po osebja in vsega, kar sledi... Zanimiva dokaj zaskrbljujoèe stanje. Absurd je vsej progi od Ljubljane do Sežane. Stara situacija pri tem je, da se služba notranje veèji, ker smo v prièakovanju nove definicija pravi: »Majhna komercialna kontrole sploh ni oglasila. Od telekomande oziroma daljinskega hitrost, obrt vagonov je slabši, republiških in drugih inšpektorjev vodenje prometa z raèunalniško produktivnost lokomotiv je manjša.« èlovek vendarle med drugim prièakuje tehnologijo, po imenu ILTIS. V taki Potreba po lokomotivah in delovni sili se tudi, da bi opozorili na slabo stanje, situaciji pomislimo, da je namen poveèa in hitro imamo tu podatek, da so ampak še zmeraj se ubadamo z poveèati tehnološko moè proge, varnost stroški eksploatacije neprimerno veèji, navideznim problemom prièakovanja prometa, veèjo hitrost vlakov, skrajšanje pri tem pa nismo upoštevali veèje porabe vlakov, evidentiranja teh istih zamud v èasa potovanja vlakov in konèni cilj: energije zaradi zaustavitve vlakov na prometni dnevnik in podobnimi zmanjšati stroške eksploatacije. In v èem postajah. Èe upoštevamo te dokaj nerelevantnimi problemi vodenja je problem, da imamo veliko prevozno relevantne podatke, potem je popolnoma dokumentacije. Verjamem, da bo ta moè proge ter nasprotno zelo slabo jasno, da je prometna situacija na progi èlanek naletel tudi na kritike, ampak p r e p u s t n o m o è o z i r o m a m a l o Ljubljana - Sežana zelo slaba in to na mnogi se bodo z mano strinjali, da komercialno hitrost? raèun navidezne standardizacije promet mora biti prva in kljuèna funkcija V primeru, da se spustimo v natanène infrastrukturnih služb. Na tej relaciji sistema Slovenskih železnic, v analize, bi se dalo ugotoviti še slab obrt imamo dvotirno progo, ne da bi vozili po nasprotnem ne bomo dosegli potrebnih lokomotiv, obrt vagonov, produktivnost dveh tirih, ampak da bi lahko izvajali standardov v transportu blaga in prevozu lokomotiv in drugo. Glavni razlog so zaporo tira. Èe analiziramo stvarne potnikov po železnici. Zanimivo je tudi dnevno redne zapore tirov, velikokrat grafikone, bomo ugotovili resnièno razmisliti, zakaj se pregledi vozne mreže dvojne, ki se izvajajo na zahtevo stanje zadrževanja tovornih vlakov v obe ne izvajajo v nedeljo ali ob dnevih, ko je servisnih infrastrukturnih služb, v smeri, s tem tudi osebja po veè ur. Na ta prometa bistveno manj.glavnem elektroenergetike. Železnica je naèin se dogaja, da strojevodja dela In še nekaj za konec: v nov vozni red je sistem, ki mora imeti svoje servisne efektivno 4 ure, da lokomotive ne treba vgraditi nov element pri službe, ampak v svoji osnovni prispejo do konène postaje, posledièno izraèunavanju koeficienta snetja transportni dejavnosti mora imeti se zgodi verižna zamuda nasprotnega tovornih vlakov, in to so zapore tira, èe kljuèno funkcijo promet vlakov in ostale vlaka, odpovedujemo redne vlake in vse so potrebne ali ne.službe naj bi bile podpora tej dejavnosti. drugo, kar to potegne za sabo.Z novo, navidezno, standardizacijo vzdrževanja vozne mreže so nastale Iz analize bi se dalo ugotoviti, da smo Ramiz velike ovire v transportu po železnici, imeli osemurno zaporo na nekem odseku Brgulja, prometni dispeèer PO Postojna

6

ZAPORE TIROV V LUÈI KONKURENÈNOSTI


ZAPORE TIROV V LUÈI KONKURENÈNOSTI

V 74. številki Prometnika sem zasledil tudi èlanek Posodobitev železniške infrastrukture, poveèanje varnosti in zagotovitev rednosti avtorja gospoda Franca Zemljièa, u. d. i. p. Popolnoma se strinjam s prispevkom, moti me le avtorjevo razmišljanje v poglavju Vožnje po nepravem tiru. Po mojem mnenju so cenene in poenostavljene rešitve (kakor jih predlaga avtor) »bananin olupek«, na katerem kaj rado spodrsne. Strinjam se, da so trenutno vožnje po nepravem tiru bistveno manj zavarovane kot pa po avtorjevem predlogu. Res je tudi, da je predlagana varianta cenejša in plaèniku bolj všeèna od uvedbe izmeniènega prometa. Vendar pa samo delna vgradnja varnostnih naprav, na nepravem tiru drugaèe kot na pravem tiru, prav gotovo dodatno obremenjuje vlakovno osebje. Vprašljiva je tudi usklajenost z veljavnimi predpisi, v vodenje prometa pa še dodatno vnaša nered in èrne toèke. Po mojem mnenju je le uvedba obojestranskega (izmeniènega) prometa pravi naèin za varno in uèinkovito dolgoroèno rešitev. V preteklosti so bile že velikokrat uporabljene poenostavitve, ki nam še danes povzroèajo težave. Peroni, podhodi, vozna mreža, skupinski izvozni signali na TK progi so bili v takratnem èasu cenena in pametna odloèitev, danes pa so rizièna podroèja in zaradi tega sodijo v plan posodobitev in poveèanja varnosti.Prav tako je v preteklosti pri vgradnji signalno varnostnih naprav prišlo do kar nekaj težav, ker zadeve zaradi poenostavitve in v duhu pocenitve niso bile usklajene s predpisi (Zalog, Celje, Planina, Bled Jezero…). Skratka: Posodobitev vsekakor, vendar v skladu z veljavnimi predpisi!

Mirko Dežman

ODMEVIODMEVI

7

naloge in organiziranost. Na naših straneh smo že H rvaš ke ko l ege j e poroèali, kako se SŽPS zan imala p redvsem trudi vzpostavljati in z a k o n o d a j n a p l a t , o h r a n j a t i s t i k e s m o ž n o s t z a š è i t e predstavniki sindikatov domaèega železniškega sosednjih železniških operaterja in pa naèin uprav. Najbolj aktivno je i z r a è u n a c e n e to sodelovanje s kolegi iz uporabnine. V zelo S ind ika ta v l akovn ih zanimivi razpravi so se odpravnikov Hrvaške zavedali, da so tudi na (SPVH). Naš predsednik H Ž p r e d t e m i Ivan Šenkiš je bil gost na pomembnimi koraki, n j ihovi apr i lski se j i vendar pa jih lahko toliko Predsedstva SPVH, v previdneje in tehtneje mesecu maju pa smo za sprejemajo. Zanimiv pa hrvaške kolege pripravili je bil podatek, da se cena sreèanje v Mariboru. uporabnine na SŽ in v Poudarek je bil na ogledu EU vrti nekje med 2 in 4€ Cent ra za da l j insko p o b r u t o t o n s k e m vodenje prometa na kilometru. Izmenjavo S e k c i j i z a v o d e n j e izkušenj, podatkov in p rometa Mar ibor in i n f o r m a c i j b o m o njegovega predvidenega vzpodbujali še naprej, naèina delovanja ter obisk tudi z drugi sorodnimi na Javni agenciji za r e g i j s k i m i železniški promet. Tu nam organizacijami.je gospa Viktorija Strašek

predstavila vzroke in Karel Musterz a k o n o d a j o , k i s o

botrovali ustanovitvi agencije, njene osnovne


SREÈANJE S KOLEGI IZ SPVHSREÈANJE S KOLEGI IZ SPVH

za potrebe bodoèega daljinskega vodenja prometa so kar nekako Pred leti smo v našem èasopisu grajali urejenost postaje Prestranek in pozabljali urejati delovne in bivalne prostore. Èeprav smo takrat njenega prometnega urada. Ob urejanju in prenovi postaje Prestranek naleteli na oèitke, da vse paè ne gre naenkrat in gre za vprašanje smiselnosti obnove, je vendarle sedaj, morda tudi po naši zaslugi, vse drugaèe. Seveda si ne gre lastiti lastnega prostovoljnega dela, ki so ga tamkajšnji vlakovni odpravniki sami vložili v obnovo notranjosti prometne pisarne. Ne gre jim oporekati, ko govorijo, da je to sedaj njihova prometna pisarna. Ob dejstvu, da v njej preživijo tretjino življenja, je to seveda samo vzpodbudno. Pogled na notranjost prometne pisarne pa res vzbudi prijetne obèutke. Delovno okolje, prijetno za oèi zaposlenega, obiskovalca in tudi za potnika na majhni, a lièno urejeni blagajni. Toplina domaènosti in urejenosti ob sodobni opremi daje zaposlenemu voljo in dodaten motiv, da svoje delo opravi zvesto in kot se to od njega prièakuje. Malo je še lokacij, kjer se najde skupen interes delavcev in šefa sekcije v vlogi delodajalca, da vsak s svojim prispevkom investira v delovni prostor. Zato je manjša slovesnost ob odprtju prenovljene prometne pisarne na postaji Prestranek kar razumljiva. Uporabnikom želimo prijetno in varno delo, da oprema zdrži dolga leta. Vsem ostalim pa, da morda ravnajo po njihovem zgledu in s skupnimi moèmi pripomorejo pri napredku in boljših delovnih pogojih. Damjan Rak

IN VENDAR GRE NA BOLJE!IN VENDAR GRE NA BOLJE!

Ponosni na prenovljeno prometno pisarno - zaslužni vsi skupaj in vsak posebej

Kolegi iz hrvaškega sindikata SPVH vCentru za vodenje prometa PO Maribor…

… in na predstavitvi AŽP

8

PREDSTAVITEV ELEKTRONSKE SIGNALNO- Lokalno operatersko mestoVARNOSTNE NAPRAVE PROIZVAJALCA SIEMENS Lokalno operatersko mesto je lahko stacionarni ali prenosni

raèunalnik. Je vmesnik med operaterjem in postajnimi napravami V tem èlanku želimo na kratko predstaviti sistem elektronskih na posamezni postaji. Èe je postaja daljinsko vodena in hkrati signalno-varnostnih naprav proizvajalca Siemens, ki se nezasedena, se za morebitno lokalno delo lahko uporabi prenosni vgrajujejo na slovenskih železnicah. Zanj lahko tudi v našem raèunalnik. Operatersko mesto omogoèa prikaz stanja in èasopisu zapišemo kakšno kritiko, pošteno pa je, da njegov delovanje zunanjih naprav ter indikacije sistema. Uporablja se za osnovni naèin delovanja najprej predstavimo vsem bralcem! vnos in prenos ukazov operaterja elektronskim postajnim

napravam ter za snemanje operaterjevih ukazov in sistemskih V Sloveniji za zavarovanje prometa vlakov uporabljamo razliène aplikacij. Ukazi se vnašajo s pomoèjo tipkovnice in miške. vrste signalno-varnostnih naprav. Na stranskih progah Indikacije so prikazane na zaslonu raèunalnika. Opozorila se predstavljajo sistem zavarovanja vlakovnega prometa še vedno prikažejo takoj, z zahtevo za poseg operaterja. Uporabljen je mehanske in elektromehanske signalno-varnostne naprave. sistem za vodenje in nadzor prometa ILTIS. Raèunalnik za lokalno Glavne proge so opremljene z elektrorelejno signalno-varnostno delo ne deluje varnostno.napravo, katere zaèetki segajo že v leto 1963. Osnovni element pri elektrorelejnih signalno-varnostnih napravah je rele, veè relejev, Lokalno operatersko mesto je sestavljeno iz enega monitorja povezanih v zakljuèeno sistemsko enoto, pa je relejna skupina. Vse visoke loèljivosti, ene tipkovnice in ene miške.logiène operacije prevzamejo releji. Vemo pa, da je rele podvržen obrabi, za njegovo delovanje pa je v primerjavi s sodobnimi elektronskimi signalno-varnostnimi napravami potrebno sorazmerno veliko elektriène energije. Tudi zaradi navedenih dejstev so se v svetu že v polni meri uveljavile elektronske signalno-varnostne naprave.Obseg naprav vkljuèuje elektronske signalno-varnostne naprave SIMIS ter sistem za vodenje in nadzor prometa ILTIS.

Strukturo elektronskih postajnih signalno-varnostnih naprav tipa SIMIS sestavljata dva nivoja sistemskih naprav ter zunanja Skica 2: Primer razporeditve posluževalnega mesta elektronske oprema. Kontrolni nivo združuje vse funkcije in opremo za postavljalnice centralno vodenje, krmiljenje in koordiniranje. Postajni nivo vkljuèuje vse naprave in komponente, ki omogoèajo varnostno delovanje postajnih naprav. SISTEM ZA VODENJE IN NADZOR PROMETA ILTIS

KONTROLNI NIVO Sistem ILTIS se uporablja za raèunalniški nadzor, vodenje in avtomatizacijo prometa ter obvladovanje postajnih in blokovnih

Glavni deli kontrolnega nivoja so center vodenja prometa, lokalno naprav ter cestnih prehodov. Deluje v centru vodenja prometa operatersko mesto, servisni raèunalnik in komunikacijski (CTC) v primeru daljinskega vodenja prometa, lahko pa tudi na strežnik. lokalnem delovnem mestu na postaji.

Center vodenja prometa Glavna naloga sistema je obvladovanje vseh postajnih naprav, Center vodenja prometa (CTC centralized traffic control) krmili cestnih prehodov, blokovnih naprav ter raznih specifiènih in nadzira vse postajne naprave, ki so vkljuèene v sistem postajnih sistemov oziroma situacij in vkljuèitev teh naprav v daljinskega vodenja. Povezan je s posameznimi postavljalnimi centralni kontrolni sistem. Sistemska oprema je centralizirana v raèunalniki (IIC interlocking interface computer) na daljinsko centru vodenja in celotna proga je vodena iz centra vodenja. vodenih postajah z optiènim kablom ter komunikacijskim Sistem nudi jasen pregled informacij o delovanju na monitorjih na strežnikom. Uporabljen je sistem za vodenje in nadzor prometa operaterskem mestu. Možno je avtomatièno opravljanje rutinskih ILTIS. nalog in procedur, tako da je delo operaterja razbremenjeno.

V centru vodenja so predvidena tri delovna mesta. Vsako delovno Osnovne lastnosti sistema vkljuèujejo:mesto je opremljeno s 4 monitorji visoke loèljivosti, eno !vizualno predstavitev informacij na monitorjih,tipkovnico in eno miško. Center vodenja prometa je opremljen še !upravljanje sistema s tipkovnico in miško,z enim dodatnim mestom za vnos podatkov o vlakih (z lastnim !varnostno delovanje in nadziranje,zaslonom). !zašèito pred napakami operaterja,

!nadzor gibanja vlakov s prikazi številke vlaka, lokacije in poti vlaka,!avtomatsko postavljanje voznih poti glede na lokacije vlakov in informacije iz podatkovne baze,!upravitelja sporoèil (Report Managet opozarja na prispela poroèila, navodila, poroèila o napakah, sistemska poroèila).

ELEKTRONSKE POSTAJNE NAPRAVE SIMIS


ELEKTRONSKE POSTAJNE NAPRAVE SIMIS

Skica 1: Primer razporeditve delovnega mesta v centrali

razlike, ker je raèunalniški sistem zmožen delovati avtomatsko, Med sistemske funkcije spadajo:! torej lahko sam postavlja vozne poti vlakom glede na vozni red in makri za postavljalne in sistemske operacije,! dejanske situacije na progi. Hkrati je operater bolje obvešèen, saj makri za enostavno spreminjanje voznih poti v primeru

ima sprotna javljanja o statusu naprav in o morebitnih napakah. vzdrževalnih ali nujnih del,! Beležijo se tudi vsa posredovanja operaterja, kakor tudi vsi ukazi opomniki in èasovno pogojene funkcije,! in javljanja.meniji za hitro izbiro oken,!nadzor dostopa v sistem,!selektivni prikaz potrebnih podatkov med razpoložljivimi

KAJ PA PRAKSA ?podatki,!razliène nastavitve glede na potrebe vsakega operaterja,! Na progi od Ljubljane do Sežane, kjer je vgrajenih že pet takih kontrolni izpis dogodkov v procesu,! elektronskih signalno-varnostnih naprav, pa stanje le ni tako vkljuèena vzdrževalna programska oprema.

rožnato, kot so to napovedovali odgovorni na železnici in, še bolj pomembno, odgovorni pri SIEMENS-u. Spomnim se daljnjega

DELOVNO MESTO OPERATERJA 1998, ko sem bil na sejmu elektronike v Ljubljani, kjer je med drugimi SIEMENS že predstavljal prav to napravo z obljubo, da bo že leta 2000 to delovalo v praksi. Pa le ni bilo tako. Same Delovno mesto operaterja je opremljeno z monitorji, miško in naprave dandanes delujejo, res samo na petih postajah in res samo tipkovnico. Podatki o postajnih napravah, elektronskem bloku in POSKUSNO (pet let poskusno?) in res ne tako zanesljivo, kot bi cestnih prehodih so prikazani v loèenih oknih ali veèjih morale! Nekateri temu pravijo »porodni krèi«, vendar upravièeno monitorjih.zahtevaš, da za ta denar ni tako imenovanih »krèev« in »nismo Operater centra vodenja prometa ima možnost dela v:

! prièakovali...«, pa …, èe investiraš toliko denarja.postajni lupi oziroma ! Dejstvo je, da imajo nove elektronske signalno-varnostne naprave pregledni sliki.

veliko veè okvar, kot jih imajo starejše elektrorelejne naprave. V postajni lupi so prikazani naslednji elementi:! Vzdrževalci veliko teže odpravljajo napake in pogosto veliko postajna koda z vrstico stanja, vsi potrebni simboli,! predolgo odpravljajo napake, kot je bilo to v navadi pri starejših vsi tiri, raztirniki, kretnice in križišèa,! napravah. Vèasih se tudi zgodi, da dobijo nov raèunalnik, ki ne vsi signali,! vsebuje trdega diska, da, da, tudi to je mogoèe. Ko vèasih ponoèi vsa potrebna povratna javljanja bloka.

vlak »poèepne« pred signalom Bog je paè ustvaril noè za spanje Postajna lupa je okno, ki vsebuje konfiguracijo posamezne in gredo veselo procenti od plaèe, se vèasih nehote vprašam, kdo postaje. Vsaka postaja ima svoje okno, v katerem je vidna plaèuje za zamude, ki so neprimerljivo veèje kot moji nedolžni podrobna geografska postavitev naprav na vodenem obmoèju.postanki, zamude, ki jih kopièi draga nova naprava SIEMENS?

POVZETEK Sicer pa je sama naprava prav simpatièna, ko deluje, kot bi morala, tudi veliko varnejša in ti omogoèa veliko veè, kot je starejša naprava. Seveda pod enim in edinim, a pomembnim pogojem, da Med relejnimi napravami in elektronskimi napravami lahko deluje !!!najdemo nekaj vzporednic, veliko pa je razlik. Glavne razlike so

seveda v tehniki ter v naèinu posredovanja. Za izvajanje logiènih odloèitev so pri relejnih napravah uporabljeni releji, kar pomeni

Boštjan Bizjakobrabo kontaktov, možnost mehanskih poškodb ter veèjo porabo energije. Elektronske naprave temeljijo na raèunalniških sistemih, kjer se logiène odloèitve urejajo programsko, strojna oprema pa je sestavljena iz integriranih vezij z nizko porabo energije. Pri relejnih napravah se odvisnosti od ostalih naprav preverjajo fizièno s prenosom napetosti po sledilnih tokokrogih.

Elektronske naprave obdelajo odvisnosti programsko, torej preverijo pogoje in z logiènimi operacijami doloèijo nadaljnje delovanje. Obe vrsti naprav delujeta varnostno, vendar vsaka na svoj naèin. Medtem ko imajo relejne naprave podvojene kontakte, imajo elektronske naprave podvojene raèunalniške sisteme in prenosne poti. Relejne naprave javljajo nastanek motnje oziroma napake, medtem ko elektronske naprave locirajo mesto napake ter podajo navodila za odpravo napake.Velike razlike so pri posredovanju s signalno varnostno napravo. Pri relejni napravi se uporablja postavljalna miza s tipkami in mozaiki. Pri elektronskih napravah se za posredovanje uporablja raèunalnik oziroma delovna postaja, obièajno z veèjimi monitorji ter z miško in tipkovnico za vnos podatkov. Tu se pojavljajo najveèje

9


Foto: Arhiv s postaje Borovnica

Kaj je narobe na izvoznem signalu?

10


Potniki na vseh možnih prevoznih d r u g i h u r a d n i h p o d a t k o v o dve zelo zguljeni besedi, pa vendar sredstvih vedno prièakujejo od subvencioniranih vozovnicah kot imata v svojem pomenu neizpodbitno prevoznika ugodno ponudbo, prijazno vozovnica iz prejšnjega meseca, se težo. A žal je to za potnike samo postrežbo in izpolnitev vseh želja. Te napaka avtomatsko prenaša iz meseca v nepomemben izgovor. Za sodnika pa želje potnikov izhajajo iz nepisanega mesec. Kot po sistemu, pa se èez kakšne edino pomembno. Kdo je tisti, ki bo pravila, da tisti, ki plaèuje raèune, pol leta ugotovi (na kontroli v Ljubljani), ocenil pravilnost ravnanja, potnik, ki je postavlja tudi pogoje ali, kot pravijo pri da je bil prvotni izraèun napaèen. Le kdo nezadovoljen poslal pritožbo, ali sodnik, nas: »Potnik ima vedno prav!« bi vas preprièal, da doplaèate na ki je obravnaval izredni dogodek? Vse je Vsakdo od nas je že bil v vlogi stranke in bencinskem servisu za gorivo, ki Vam ga lepo napisano in jasno. Ampak storiti je se razburjal zaradi neprimernega je prodajalec pred pol leta premalo treba veè, kot pa samo napisati odnosa, slabe postrežbe, napaènih cen, zaraèunal, vi pa ste ga že davno pokurili? paragrafe! Posodobiti sistem prodaje vrst pred blagajno, netoènih informacij Enako naivna so prièakovanja železnice, vozovnic, poenostaviti postopke, ali odnosa do nas kot stranke. V da bo potnik poravnal stroške za nazaj. opremiti blagajne s potrebno tehniko za trgovinah, gostišèu, na bencinskih Èeprav se najdejo tudi taki. Pa vendar je raèunalniško prodajo in plaèevanje s servisih, letališèu ali pa na avtobusni napaka naša, železnièarska. A biti tožnik karticami, urediti samo blagajno, da si to postaji. Malokdo pa je pripravljen in sodnik v isti osebi je lahko, ime sploh zasluži, in v konicah, ki so razumeti potnika takrat, ko se razburja ugotovitev, da je izraèun in posledièno vnaprej znane, zagotoviti dodatno nad nami zaradi njegovih neizpolnjenih prihodek manjši, je tudi enostavna. A zasedbo potniških blagajn! Niè novega, želja. Popravljam, razumejo ga veè ali kako prodajalcu te vozovnice, ki je samo niè revolucionarnega, niè nemogoèega. manj vsi na Slovenskih železnicah, enkrat videl podatke o višini subvencije, V nasprotnem primeru bomo imeli še vendar se stori bolj malo, da se to ne bi izraèunal in napisal vozovnico, ki gre veè in vedno veè potnikov, ki se ponavljalo, predvsem pa, da se sploh ne potem tudi v kontrolo, izstaviti raèun èez prevažajo brez vozovnic, in prodajnih bi zgodilo. Ukrepi na potnikovo pritožbo pol leta zaradi napaènega izraèuna, èe pa mest, kjer bodo prodajo vozovnic, so ponavadi v smeri zasliševanj bi morala biti napaka ugotovljena istega predvsem pa meseènih vozovnic posameznikov, i skan ja osebne meseca, še pred ponovno prodajo, redno enostavno zavrnili in potnike napotili na odgovornosti , opravièevanja in meseèno bi morali prihajati na prodajna veèja prodajna mesta na veèjih postajah. kaznovanja. Temeljnih vzrokov, zakaj se mesta in postaje izpiski seznami s Kaj si ob tem misli potnik? Eni se je potnik sploh pritožil, pa se le stežka preverjenimi in verodostojnimi podatki. smejejo, ker se prevaža brezplaèno, lotevajo. Pobude posameznikov in Ste kdaj reševali križanko, ko ste kuhali drugi se križajo, ker ne razumejo, da se doloèenih sredin so, žal, tiste, ki kosilo in se vmes pogovarjali z otrokom na nek èuden naèin otepamo zaslužka. A doloèene probleme izpostavijo in jih o rezultatih v šoli? Prav gotovo je bila križati se mora oèitno zaèeti tudi še kdo potem bolj ali manj parcialno rešujejo v križanka rešena napaèno, kosilo drug. Ko narediš zadnji križ, lahko pristojnih službah. preslano, otrok pa sploh ni razumel, primeš lopato v roko in zaèneš delati. In Ena od mnogih težav pri prodaji zakaj bi Vam moral povedati ime tega, dela pristojnih si želimo! Križali se vozovnic v potniškem prometu so Nobelovega nagrajenca za kemijo iz leta bomo spet potem, ko bo kaj urejeno, od meseène vozovnice. Leta in leta so z 1963, po poreklu Francoza! Enako je pri hvale, upam, ne od razoèaranja nad njimi težave, predvsem zaradi konic ob prodaji rednih in meseènih vozovnic v uèinkom.zaèetku meseca in še bolj pred zaèetkom konicah, ko poleg vodenja in urejanja šolskega leta. Da je država s vlakovnega prometa, dajanja informacij Damjan Raksubvencioniranimi vozovnicami po o cenah in voznem redu po pregretem razliènih odstotkih to samo še dodatno starem telefonu, poskušajo še karseda zapletla, je še žalostinka veè v vsej hitro in kvalitetno prodati vozovnice. V zgodbi. A kljub temu je potrebno oèeh potnikov v vrsti je nerazumljivo, da razumeti vse potniške blagajnike in tiste, se prometnik ves èas oglaša na telefon, ki prodajajo meseène vozovnice, da se nekaj piše v knjige in hodi ven, medtem ob takšnem sistemu ne more prièakovati ko piše vozovnico. V ušesih tistih, ki po 100 % zanesljivosti. Že vhodne telefonu želijo slišati prijazen, informacije o cenah meseènih vozovnic, pomirjajoè in seveda natanèen odgovor stopnjah subvencij, podražitvah, na dvajset vprašanj, je skoraj žaljivo, da podatkih o potnikih so vse prej kot se prometnik med dajanjem odgovora ažurne in pravoèasne. Roèni izraèuni tik vseskozi preklaplja še na drugo pred zdajci, ko je v vrsti 20 ali veè že kar telefonsko linijo, zmedeno odgovarja in malo pobesnelih potnikov, ki ne morejo na koncu pove, da tega pa še ne ve, ker še razumeti, da v današnjem èasu nima vseh podatkov. Ja, pa da ima pred vozovnice še pišemo na roke, raèunamo blagajno dolgo vrsto in naj poklièe pa skoraj še na stari abakus, takšni kasneje. Žal so zadnje oèi tiste, ki bi izraèuni so po sili razmer vèasih morale biti prve. Promet. Vlaki in vse, napaèni. In ker v naslednjem mesecu ni kar spada zraven. Varnost in rednost sta

POTNIŠKE BLAGAJNE ŠE MALO DRUGAÈEPOTNIŠKE BLAGAJNE ŠE MALO DRUGAÈE

11


Železniški muzej v Ljubljani v Šiški je v zadnjem èasu medijski prostor, kjer se dogaja veliko opaznih in odmevnih prireditev širšega kulturnega pomena. Razne modne revije, zabave, pogostitve in sveèane razglasitve. In ena od teh je bila tudi že tradicionalna podelitev priznaj vsem železnièarkam in železnièarjem, ki so nam zvesti že 30 let. Zbrana množica, popeljana izpred ljubljanske železniške postaje, je bila za dobrodošlico prièakana s seniorsko folklorno skupino Železnièarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. Že njihov živahen in vznesen nastop je dal vedeti, da se kljub zrelejšim letom še kako lahko veselimo življenja in njegovih radosti. Zbrano množico je nagovoril in se slavljencem za njihov dolgoletni prispevek železnici zahvalil ravno tistega dne odhajajoèi generalni direktor gospod Boris Živec. V nagovoru zbranim je bilo èutiti pridih temnih oblakov, ki visijo nad nami. Vendar pa so železnièarke in železnièarji, ki so v svojih tridesetih letih vajeni vsega, bolj slabega kot dobrega, ob prejemanju priznanj in slavnostnih daril, roènih ali žepnih ur, nadvse ponosno kazali vesele obraze. V oèeh jim je vsem po vrsti sijal ponos, da se njihova popolna predanost železnici vendarle še spoštuje. Obèutka pozitivne energije, pripadnostnega zanosa se ne da opisati z besedami. Ti ljudje bi v tem trenutku premagali vse. Pozabljene so bile tone na ramenih preloženega cementa, prehojeni kilometri s snegom zametenih tirov, nikoli prešteti izpisani tovorni listi, litri porabljenega èrnila in vse težke besede in trenutki, ki so jih v teh dolgih letih morali slišati in preživeti. Moèan, ponosen stisk roke in pogled na uro, kjer so v minulem èasu zapisane zgodbe ljudi, ki so ustvarjali za nas. V imenu Sindikata železniškega prometa Slovenije vsem slavljenkam in slavljencem, vsem železnièarkam in železnièarjem iskreno èestitamo in se spoštljivo veselimo sodelovanja z njimi še naprej.

Damjan Rak

SPOŠTOVANJA VREDNIH 30 LETSPOŠTOVANJA VREDNIH 30 LET

Alojz Zgonc, ponosen na svoj prispevek SŽ

Slavljenci iz Sekcije za vodenje prometa Maribor

in Ljubljana

…Postojna,

12


sprošèenih pogovorov pa so bili deležni še novih spoznanj o zgodovini železnice, živalih in o tehnièni zgodovini Slovencev. Seveda so se na športnem prizorišèu odvijala tekmovanja v pravem pomenu besede. Kot je že v navadi, smo povabili tudi kolege iz Hrvaškega sindikata vlakovnih o d p r a v n i k o v. Z a v o d e n j e šahovskega turnirja pa gre zahvala gospodoma Djurðeviæema, oèetu in sinu, sicer sta oba pobudnika za ustanovitev novo nastajajoèega železnièarskega šahovskega kluba. Kljub resnemu pristopu do t e k m o v a n j , t a k o s s t r a n i organizatorjev kot tekmovalcev, so bile vidne iskrice, katere pa lahko mirno oznaèimo s krilatico »V žaru borbe!«. Popoldansko kosilo je vse laène izletnike in utrujene športnike

Družabno-športno sreèanje SŽPS, ki se vsako leto prireja pomirilo. Tone in njegov pomoènik Vlado ob svojih v drugem kraju po Sloveniji, je tudi letošnje leto uspelo. peèenih postrveh, ki so bile vsem krasna popestritev Zasluga za to gre organizatorjem OO Ljubljana, vsem jedilnika in nadvse hvaljene, za šankom Ljuba, Jelka, vam, udeležencem, OŠ Viè kot gostitelju ter vremenu in Alenka, še ena Jelka, Ivan, Miro, sodniki in zapisnikarji njegovemu gospodarju. Kisli jutranji oblaki so ob Igor, Stanko, Mitar, Maks, Mato, pa še Primož, Miki, priprošnjah organizatorjev vendarle odšli drugam, Borut, Jože in Robert, vse to so imena ljudi, ki so skrbeli, pokazalo se je sonce in vse je bilo pripravljeno. da je vse normalno teklo in je bilo dovolj tudi tekoèine. Pozdravne besede Ivana Šenkiša, našega predsednika, in Povezovalec programa, sekretar Jože, vajen mikrofona, gospoda Branka Omerzuja, namestnika generalnega je poskrbel, da je tudi v zakljuènem delu, ko je direktorja Holdinga Slovenske železnice, d.o.o., so najboljšim v kolesarjenju, namiznem tenisu, šahu, zbrani množici èlanic in èlanov kljub sprostitvenemu košarki, malem nogometu in odbojki na mivki pokale in dogodku vendarle namignile, da so èasi resni. Tradicija medalje podelil skupaj z našim predsednikom Ivanom pa je bila spoštovana tudi v tem uradnem, otvoritvenem tudi direktor za Vodenje prometa gospod Franc Primožiè. delu, kjer so zbrane vedno nagovorili vodilni iz lokalne Vse je potekalo sprošèeno in zmagovalcem naklonjeno. skupnosti prireditvenega kraja, tokrat je bila to »mati Žal je bila tudi tokrat ura tista, ki nam je odmerjala užitke, županja« Mestne obèine Ljubljana, gospa Danica zato so se mnogi odpravili proti domu v popoldanskih Simšiè, ki je del svoje mladosti preživela tudi ob urah. Priznam, da smo ob 8. uri zveèer, ko je bilo vse železnici. Po uradnem delu in ob dopoldanski malici so se pospravljeno, poèišèeno in dogodek za nami, utrujeno, a sreèali znanci, sodelavci in prijatelji, ki so sicer bolj na ponosno rekli: »Uspelo nam je!« Drobne zaplete, telefonskih linijah kot v osebnem stiku. S polnimi organizacijske napakice, vse je bilo potisnjeno v drugi želodèki so se nekateri potem odpravili na izlete v plan. Kljub odhodu je bil trud poplaèan s pogledom na Tehnièni muzej Bistra, spet drugi v železniški muzej, vesele obraze, ki so preživeli prijeten in sprošèen sobotni velika kolona pa se vila tudi proti živalskemu vrtu. Vse tri dan v Ljubljani. izbrane izletniške toèke so imele svoj èar, poleg Damjan Rak

LJUBLJANA 2005LJUBLJANA 2005

Dobra družba, veselje in plesDobra družba, veselje in ples

13


Italijanov. V èasu gradnje se je število Gradbena direkcija v Zbelovski gori Ozkotirna železnica mrlièev v loški obèini podvojilo. Veliko za potrebe ́ Južne železnice´ Poljèane - Slovenske delavcev se je smrtno ponesreèilo, druge

Konjice - Zreèeso ogrozile nalezljive bolezni, tretji so Dopolnilo k naslovniciumrli za kaèjimi piki (preko 100

(od 20. 12. 1892 do 15. 04. 1962)delavcev). Na petih kilometrih obèine Loèe so morali zgraditi nasip, viadukt, izklesati

(III.del)Prvi poskusni vlak je pripeljal na traso v živo skalo, postaviti kamnit most obmoèje obèine Loèe 27. 04. 1846. O v veè lokih in na koncu še 237 metrov

Z odprtjem proge Poljèane Slovenske dogodku je kronist zapisal:dolg predor ́ Lipoglav´.Konjice se je zaèel po železnici množièen prevoz tovora in nekoliko ½Prvi hlapon, katerega so loèki župljani Gradnjo proge od Gradca do Celja sta manj potnikov. Ljudje so bili navajeni videli, je bil ´Ocean št. 331´. Ta èudna prevzela brata Feliks in Anton Falachini, hoditi peš ali pa so uporabljali konjsko pošast je prvikrat pridrvela in ki sta imela veliko težav in dela vprego.prižvižgala po novi železnici iz Poljèan (uradovalne in bivalne prostore sta Po Dravinjski dolini je bil v tistih èasih v loško županijo ter kmalu odhitela proti imela v zgradbi na fotografiji). Pri relativno moèan tovorni promet Celju.½ Zbelovem sta morala prestaviti Prenuški (furmanski). Z izgradnjo železnice pa so potok in Dravinjo ter jo napeljati po zaèeli premog, les, izdelke lužin in Ker sta se prièela zemlja in kamenje nad drugi strani in prestaviti konjiško kmetijske pridelke prevažati z vlakom.železniškimi oboki pri Zbelovem po okrajno cesto. V Zbelovski Gori sta Ob prièetku obratovanja proge je bila nekaj letih moèno krušiti, so jih pred morala porušiti veè hiš in gospodarskih med družbo Južne železnice SSTB, kot letom 1900 veèinoma zasipali. Ostalo stavb, zgraditi veè visokih nasipov s upravljalcem proge, in štajerskim jih je samo sedem, pet pri Zbelovem in propusti in narediti predor. Graditelji so deželnim odborom iz Gradca, kot dva pri Sevšku v Zbelovski Gori. Na dobival i kamenje in pesek iz k o n c e s i o n a r j e m , s k l e n j e n a Zbelovem sta bili pod enim obokom Mullerjevega kamnoloma v zaselku koncesionarska pogodba. Obsegala je speljani konjiška okrajna cesta in Prenoš v Zbelovski Gori. Od tod do 14 èlenov. Družba SSTB je od ozkotirna železnica, pod dvema, vèasih železniških obokov pri Sevšku so koncesionarja prejela naslednja obratna pod tremi je tekla Dravinja, pod enim pa gradbeni material vozili furmani iz sredstva:je peljala obèinska cesta v Prevole. Po Tepanja. Kamenje so obdelovali

nemški besedi za oboke ½Welbungen½ kamnoseki iz Italije, katerih je bilo Ø 2 lokomotivi,ljudje še sedaj ta kraj imenujejo ½Pri pogosto tudi do sto. Železnica je dala Ø 2 poštna vagona,velbih½. Južna železnica je imela na napraviti tudi posebno cesto, po kateri so Ø 4 potniške vagone s po 24 podroèju loške obèine tudi pet èuvajnic, prevažali kamenje iz kamnoloma do

sedeži,v Spodnjih Lažah in na Zbelovski Gori. gradbišèa. Na poteku loške obèine je Ø 10 tovornih vagonov z železnico gradilo na stotine delavcev, ki

nosilnostjo 15 ton,so prišli iz raznih krajev, veliko je bilo Ø 4 garniture

valjènih voz (za p r e v o z normalnotirnih v a g o n o v n a o z k o t i r n i progi),

Ø 1 s n e ž n i plug.

Obratovanje proge je potekalo po predpisih d r ž a v e Av s t r i j e z upoštevanjem dejstev za ozkotirne proge.Južna že lezn ica j e d o l o è a l a š t e v i l o zaposlenih in njihove plaèe, skrbela za promet, vzdrževanje proge in n j e n n a d z o r, k r i l a zavarovalne pristojbine

IZ ARHIVA MUZEJA ½JUŽNE ŽELEZNICE½ ŠENTJUR

Z vlakom je prišel razvoj

IZ ARHIVA MUZEJA ½JUŽNE ŽELEZNICE½ ŠENTJUR

in povrnila škodo v sluèaju požara. tehnièni les in železniške pragove, v tem èasu naselilo kar nekaj družin, V pristojnosti koncesionarja so bile: premogovniki v tej dolini (okolica Zreè, predvsem iz Èeške.

Radana vas in na Brinovi gori) so dobili Ø izdaja letnih brezplaènih v železnici stalnega odjemnika. Južna S prièetkom I. svetovne vojne je

vozovnic, železnica se je za konjiško progo avstrijska vojska v bližini konjiške Ø skrb za stanovanja za tisto posebej zanimala, saj je leta 1900 kupila železniške postaje zgradila skladišèa

osebje železnic, ki ni stanovalo premogovnik, ki je dajal od leta 1900 do sena in slame. Leta 1915 so zaèeli graditi v kraju zaposlitve, leta 1910 po 16 000 ton èrnega premoga podaljšek proge proti Zreèam. Gradili so

Ø k r i t j e š k o d e z a r a d i letno. Železnica je dajala zaledje tudi jo ruski, ukrajinski in italijanski vojni nepravilnega prevoza ali granitnim kamnolomom. ujetniki, ki so stanovali v barakah v skladišèenja, bližini rudnika v Radani vasi. Podaljšek

Potniški promet je bil od zaèetka bolj proge v dolžini 3,9 km so odprli leta Ø pokritje odškodnin zaradi skromen. Šele po letu 1900 je zaèel 1916, nakar so dela obstala.telesnih poškodb zaposlenih, n a r a š è a t i v z p o r e d n o z r a s t j o nastalih v službenem èasu.prebivalstva Slovenskih Konjic in Se nadaljuje!okoliških krajev. Vzrok je bil verjetno S prièetkom obratovanja proge je dobila potreba po delavcih v gospodarskih Buèar Mihaelzamah gospodarska dejavnost. Številne obratih na tem obmoèju. V te kraje se je šef nadzorne postaje Šentjuržage ob Dravinji so dobile naroèila za

14


Pred leti so se naši èlani sindikata prviè ustavili na Boèu, kjer je nagradili z aplavzom za njihov pogum, ki je pripomogel, da je bil organiziran poletni piknik. Medtem ko so bila prejšnja igra uspela. Okoli sto dvajset udeležencev se je potem sreèanja obarvana predvsem športno in je bila udeležba razvrstilo v štiri skupine. Športniki so zasedli nogometno poveèini le s strani ljubiteljev žoge, je na Boèu poskrbljeno igrišèe, skupina, ki je želela na vrh Boèa, je z Edijem Kolarjem tudi za tiste, ki imajo raje sprehod v naravo. In kako je bilo na krenila na pot, druga planinska skupina si je privošèila lažji tem štajerskem tisoèaku letos? pohod okoli Dreveniške gore, vzpetine na Boèu. Obe planinski Okoli dvanajste ure so prišle poveèini kar cele družine z skupini sta se po uri in pol hoje vrnili k planinskemu domu, kjer avtomobili. Seveda je bilo nekaj tudi takšnih, ki so vzeli Boè so nas èakali tisti, ki so si zaželeli lenarjenja na soncu, in pa èisto po planinsko in so se napotili nanj peš. Urica hoda od naša vsakoletna neutrudna skupina, ki je poskrbela za železniške postaje do planinskega doma jim je v lepem in ne specialitete na žaru. Poleg pijaèe, kjer je poleg piva prevroèem vremenu kar prijala. Piknik je namenjen predvsem prevladovala brezalkoholna pijaèa, je bilo hrane na pretek, prijetnemu druženju in tako je tudi izzvenel. Mnogi so si po hkrati pa je vladalo vsesplošno zadovoljstvo udeležencev. daljšem èasu ponovno stisnili roko in obujali spomine, kako so Vodstvu celjske sindikalne osnovne organizacije in bili prejšnjiè skupaj na izletu, druženju ali kje drugje. Takoj po posameznikom gredo pohvale za njihovo požrtvovalno delo.prihodu je sledil odlièen golaž, da ne bi kdo omagal. Nato so Pred leti smo predlagali drugo lokacijo za piknik, pa je veèina sledile skupinske igre s tekmovalnim duhom. V vleèenju vrvi dejala »ne, na Boèu se najbolje poèutimo«, za kar je zaslužen so se preizkusile tako dame kot možje. Tudi smeha ni manjkalo tudi najemnik planinskega doma. Èe še niste obiskali te pri igri v hitrosti z vreèami. Zmagovalci so bili nagrajeni, markantne štajerske planine, storite to èimprej - ne bo vam žalporaženci pa niso bili prav niè prizadeti, kajti gledalci so jih Marjan Mally

CELJANI SO VZLJUBILI BOÈCELJANI SO VZLJUBILI BOÈ

Kdo je komu »štrik« vzel? Piknik pod Boèem

15


podhodu je še bilo èutiti, da je bila nedaleè tega nazaj tam Potovati na sever, ga doživeti in obèutiti, èeprav poleti, ko so Sovjetska zveza. V nasprotju z njim so bile garderobne omarice temperature znosne, je predstavljalo nek srž vseh potovanj, ki sem lepo urejene in za ceno 4 litov ( 1 Lt = 70,00 SIT ) sva stlaèila vso jih opravil doslej. Je že res, da sem na severu, najdlje v prtljago v najveèjo omarico. Stockholmu, že bil, vendar je potovanje, ki sva ga imela tokrat v Sedaj je bilo treba urediti avtobusno karto za Tallinn. Avtobus naj naèrtu, presegalo to mejo. Konèni cilj je bil sever Finske, to je bil odpeljal ob 21.45 in preko Rige prispel v Tallinn ob 08. 20. Laponska, ki prekriva tretjino dežele, in njeni ljudje, Laponci, ali, Eurolines proge, ki povezujejo predvsem severnovzhodni del kot se sami imenujejo, Sami. V devetnajstih dneh potovanja sva Evrope, so dobra povezava med veèjimi mesti, kot so Sankt obšla še skoraj ves ostali del Finske ter se ustavila v vseh treh Peterburg, Moskva, Minsk, Tallinn itn.baltskih državah. Torej, prispela sva v Litvo, najjuþnejðo in najveèjo republiko med Priprav, kot vselej doslej, je bilo kar nekaj mesecev. Sestaviti tremi baltskimi drþavami s 65.301 km² in 3.704.000 prebivalci. vozni red z vlaki in seveda z avtobusi tam, kjer ni železniških Prebivalstvo je narodnostno veliko bolj enovito kot v obeh drugih povezav, mi je vzelo kar nekaj èasa (ob tej priložnosti bi se rad baltskih republikah, v Estoniji in Latviji. Litovci (Litvanci), ki zahvalil Marjanu Thalerju in Franciju Ruparju). Tudi glede oblaèil pripadajo baltski indoevropski jezikovni skupini in so sorodni je bilo vredno razmisliti, kajti temperature so na severu precej Latvijcem, imajo v skupnem številu prebivalcev veliko veèino nižje kot kjerkoli drugje v Evropi, èeprav sva potovala v avgustu. (80%). V Litvi živijo še Rusi (9%), Poljaki (7%) in Belorusi (2%). Potovanje sva zaèela z vlakom 1458, ki vozi na relaciji Koper - Zaradi dolgotrajne povezanosti s Poljsko veèina Litovcev pripada Dunaj v sezoni s sobote na nedeljo, torej ob 02. 38 iz Celja. Z rimskokatoliški veri. Avgusta 1940 je dežela postala sovjetska Dunaja sva potovala preko Breclava in Ostrave v Varšavo in od republika. Marca 1990 pa je Litva, prva izmed baltskih držav, tam dalje z noènim vlakom v ležalniku, ki je stal okrog 5.000,00 razglasila neodvisnost. 1. maja 2004 je z nami stopila v Evropsko SIT, seveda za dva, do glavnega mesta Litve - Vilne oz. Vilniusa. unijo.Torej je potovanje do Litve trajalo od nedelje od 02. 38 ure do Vilnius ali Vilna, kot ga imenujemo mi, ima 573.000 prebivalcev. ponedeljka do 08. 44 ure zjutraj. Ležalnik je bil popolnoma poln, Vilnius pomeni v litovšèini jantarna dežela. Baltske dežele, veèinoma so ga zasedli tuji popotniki. Poleg tega pa vlak na predvsem pa Litva, so dežele jantarja. Litovski jantar je okamnela relaciji Varšava - Vilna in obratno vozi vsak drugi dan. Tja ob smola iz iglastih gozdov, ki so rasli pred 40 - 60 milijoni let na neparnih in nazaj ob parnih dnevih. obmoèju Baltika. Jantar je razmeroma trda, rumenorjava snov, v Lepa postajna zgradba je na novo prebarvana in lepo urejena. Le v kateri so pogosto ujete takratne žuželke. Blešèeèi jantar je velikokrat prozoren in ga zaradi njegove lepote uporabljajo pri izdelavi nakita in izdelkov umetne obrti. Z avtobusne postaje, ki je nasproti železniške postaje, je bilo dobrih 10 minut hoda do starega dela mesta. Staro mestno jedro je na Unescovem seznamu svetovne kulturne dedišèine. Starejša ženièka z ruto in obleko v živo zeleni barvi, èrnem pregrinjalu in opankah je sedela na betonskem robu na poti do starega dela mesta. V iztegnjeni roki je držala plastièen kozarèek in nemo prosila za denar. Fotografiral sem jo in ji natrosil nekaj litov v kozarèek. V njenih oèeh ni bilo niti kanèka sreèe. Kapitalizem, ki se je kar èez noè priplazil v nekdanje komunistiène države, je na ulico zvabil šibke in slabotne. Skozi Vrata jutranje zarje sva stopila v stari del Vilne. Nad vrati, ki so edina od devetih stolpnih vrat v mestnem obzidju ohranjena, je kapelica iz leta 1671. Zgrajena je na notranji strani vrat kot sij Device Marije, okrašene z zlatom. Vrata predstavljajo romarski kraj za katolièane vzhodne Evrope. Domaèini imajo ob vstopu skozi ta vrata navado, da se prekrižajo. Od Vrat jutranje zarje se zaène glavna ulica starega dela mesta s èudovitimi katoliškimi in pravoslavnimi cerkvami, s èudovitimi gotskimi zgradbami in številnimi prodajalnami, med katerimi prevladujejo prodajalne jantarja. Ko sva prispela do rotovškega trga, kjer je èudovita mestna hiša, so naju presenetile dežne kaplje. Hvala Bogu le za kratek èas. Katedralni trg malo naprej naju je oèaral z lepo belo katedralo v neoklasicistiènem stilu. Na trgu stoji spomenik ustanovitelja Vilne, Gediminasa. Povzpela sva se na 48 m visok hrib Gedimino kalnas, na katerem je stolp iz rdeèe opeke, imenovan po ustanovitelju mesta. Z njega je èudovit razgled na mesto z reko Neris in okolico. Dan sva zakljuèila s tradicionalno litvansko veèerjo - hladno juho iz rdeèe pese in kumar, Šaltibaršiai, ter palaèinkami z mesom, Blynai, ter svinjskim zrezkom. Hrana, èeprav za naš okus drugaèna, nama je zelo teknila. Najin naslednji cilj je bil Tallinn. Pot je potekala preko Latvije in

V OBJEMU SEVERNIH GOZDOV IN JEZERI. del



Pravoslavna katedrala Aleksandra Nevskega v Tallinnu

16


koraku. Ampak dnevi na potovanjih bežijo prehitro. Zjutraj sva se po zajtrku s taksijem zapeljala do novega, moderno urejenega pristanišèa, od koder sva bila z ladjo namenjena v glavno mesto dežele tisoèerih jezer, v Helsinke. Cena potovanja z ladjo pomorske družbe Tallink je bila malce dražja, saj sva se odloèila za linijo, ki isto pot prevozi v dvakrat krajšem èasu od cenejše inaèice. Povratna vozovnica je stala okrog 7000,00 SIT. Ladja je poèasi zapušèala pristanišèe in se poslavljala od zadnjih obrisov estonskega glavnega mesta. Sedaj sva že plula, skupaj s številnimi turisti po Finskem zalivu Baltskega morja, proti prestolnici Finske - Helsinkom. Finska, ali po finsko Suomi, leži na severu Evrope ob Finskem zalivu na jugu in ob Botniškem zalivu na zahodu. Na površini 338.145 km² živi 5.203.800 prebivalcev. Po dobri uri in pol vožnje smo že previdno drseli v vhod pristanišèa. "Bela hèi Baltika," Finci pogosto imenujejo Helsinke. Vendar ne zaradi petmeseène snežne odeje, kot bi mogoèe kdo pomislil, temveè po zaslugi

njenega glavnega mesta Rige. Nog, ki so molele s sedežev, in mladega pruskega arhitekta Engla, ki je leta 1816 dal na Senatnem seveda pripadajoèega vonja, ki je krožil po avtobusu, sva se po trgu postaviti snežno bele zgradbe v slogu sanktpeterburškega desetih urah kar naporne vožnje že navadila in ob 08. 20 smo klasicizma: stolnico, vladno palaèo in univerzo. prispeli v glavno mesto Estonije. Helsinki imajo okrog 500.000 prebivalcev, s predmestji okrog Estonija je najsevernejša in najmanjša med baltiškimi državami. 850.000 in so takoj za Reykjavikom najsevernejša prestolnica Na 45.227 km² živi 1.447.000 prebivalcev, kar pomeni, da sodi Evrope. med redko naseljene države v Evropi, saj živi na km² samo 32 Za avtobusni prevoz iz pristanišèa do železniške postaje, ki je v prebivalcev (za primerjavo z nami - pri nas þivi na km² 95 centru mesta, sva plaèala 2€. Že med samo vožnjo sva si prebivalcev ). Zaradi mnoþiènega prisilnega razseljevanja med leti ogledovala finsko glavno mesto in uživala ob pogledu na njegove 1940 - 1945 in priseljevanja slovanskega prebivalstva po 1945 se znamenitosti. Železniška postaja, po finsko Rautatieasema, je deleþ Estoncev od leta 1945 do leta 1989 zmanjðal s 95% na narejena iz rdeèega granita v secesijskem slogu, se bohoti na 62%, deleþ ruskega prebivalstva pa poveèal s 5% na 30%. Po sredini trga. Mogoèna kipa nad vhodom sta naju z okroglima osamosvojitvi leta 1991 se je število prebivalcev zmanjšalo, svetilkama v roki pospremila v njeno notranjost. Prijazna predvsem zaradi zmanjšanja rodnosti in izseljevanja rusko uslužbenka v poslovalnici turistiènih informacij nama je govoreèega prebivalstva, predvsem iz mest. Estonci govorijo pomagala poiskati sobo v bližini železniške postaje. estonski jezik, ki spada v ugrofinsko skupino, kar pomeni, da je Ko sva pozvonila, nama je odprla mlajša ženska in naju povabila soroden finšèini. Versko opredeljena je le tretjina prebivalstva. naprej. Uredila sva vse potrebne formalnosti za dve noèitvi za Estonci so veèinoma evangelièani (14% prebivalstva), slovanski ceno 170 €. Ko sva se "znebila" prtljage, sva se odpravila na priseljenci pa pravoslavni (20 % prebivalstva). Najvišji vrh v pohajkovanje po mestu. Za 8 € sva si kupila kartico - Helsinki dobesednem prevodu pomeni Veliki jajèni griè (318 m) in je s to Group Card, ki ponuja vstope v nekatere muzeje in daje možnost višino celo najvišji griè na Baltiku. enodnevnega neomejenega prevoza z avtobusi, tramvaji, Po prihodu v Tallinn sva se z mestnim avtobusom zapeljala v podzemno železnico, trajekti in doloèenimi ladjami. Sklenila sva, center mesta in poiskala turistièni informativni center, kjer so da prvi dan obišèeva znamenitosti, ki so bolj oddaljene, drugi dan nama poiskali prenoèišèe. "Lep hotel v èudovitem okolju v samem pa nama ostane èas za samo središèe mesta.centru," so nama zatrjevali. Ko pa sva po kakih 45 minutah Prispela sva na Kauppatori ali Tržni trg, ki leži ob južnem prispela do hotela in se namestila, sva skozi okno hotelske sobe pristanišèu in je poleg Senatnega trga srce Helsinkov in njegovo opazila tovarno. Èe ne bi bilo tako daleè, bi verjetno šla nazaj in najživahnejše središèe. Na njem stoji slikovita pokrita tržnica iz vse skupaj odpovedala. leta 1891. Trg je tudi izhodišèna toèka za ladje, ki vozijo do Tallinn je v pravem pomenu besede prestolnica Estonije. Staro bližnjih otoèkov, in je primeren kraj za posedanje. Upokojenci so hanzeatsko mesto je arhitekturni biser s èudovito lego na hribèku sedeli, srkali kavo in se predajali sonènim žarkom, ženske so ob Finskem zalivu in je na seznamu svetovne kulturne dedišèine - nosile polne nakupovalne torbe, slišali so se kriki zadovoljnih UNESCA. Ustanovljeno je bilo leta 1248. Staro mestno jedro je galebov, ki so se dvigali in spušèali. Vonj po ribah se je mešal z obdano z obzidjem in 19 stolpi, ki se pnejo kvišku. Mesto je polno vonjem cvetlièarskih stojnic. Kmetje z okoliških otokov so kulturnih znamenitosti. Rotovški trg z gotsko mestno hišo in prodajali svoje izdelke kar z ladjic. Prepustila sva se tržnemu zanimivo tržnico je središèe javnega življenja. Pravoslavna vrvežu, prijetni melanholièni glasbi, ki sta jo izvabljala glasbenika cerkev Aleksandra Nevskega s prekrasnimi èebulnimi zvoniki na s harmoniko in violino in prisluhnila pogovorom v zanimivi vrhu hriba pa je mogoèen simbol porusevanja. Ruski net me je finšèini in švedšèini. Na Finskem je poleg finšèine uradni jezik pozdravil, obteženega s fotoaparatom in stojalom, ob vstopu v švedšèina in v Helsinkih kar 14% prebivalstva govori švedski cerkev. V tej cerkvi namreè fotografiranje sploh ni dovoljeno. jezik. Tudi tri Slovence sva sreèala v Tallinnu, in to ob stojnici, kjer so se "Poglej, kakšna vrsta," sem rekel, ko sva se približevala ladji, ki pogovarjali z mlado prodajalko spominèkov. Namenjeni so bili na vozi na otok Suomenlinna. Nabito polna ladja radovednih turistov, Finsko, in sicer na rally. So oboževalci finskega voznika popotnikov, mladih družin z razposajenimi otroki, zaljubljencev, Mäkinenna in samo zaradi njega so se pripeljali tako daleè. domaèinov s košarami se je kar s težavo premaknila iz pristanišèa. Romantièni Tallinn, bi lahko rekel, naju je navduševal na vsakem Galebi so nas vso pot spremljali in pozdravljali in daleè stran se je

Pristanišèe v Tallinnu

17


videl le še bel obris mesta in njegova bela mogoèna stolnica. Èez je pred vhodnimi vrati sedelo dekle v oblaèilu, znaèilnem za 20 minut smo se usidrali na enem izmed šestih trdnjavskih otokov. zahodni del finskega podeželja. "Razstavljeno roèno delo," tako Trdnjavo Suomenlinna, nekdanji Sveaborg, je dal zgraditi švedski nama je razložila, "služi kot okras za obrobo prtov, posteljnih kralj v 18. stoletju za obrambo mesta. Garalo je kar 8000 finskih pregrinjal itd." Udomaèene veverice so urno skakljale in jedle z

rok obiskovalcev, ko sva zapušèala muzej. Midva pa sva se z avtobusom odpeljala do Olimpijskega stadiona, na katerem so leta 1952 potekale letne olimpijske igre. Stadion so odprli že leta 1938 za olimpijske igre leta 1940, ki pa jih zaradi 2. svetovne vojne niso realizirali. Pred stadionom stoji kip odliènega finskega tekaèa na dolge proge Paava Nurmija (1887 - 1973), znanega kot leteèi Finec. Sodeloval je na treh olimpijskih igrah (1920, 1924 in 1928) in dobil 9 zlatih in 3 srebrne medalje. Povzpela sva se na 72 m visok stolp, imenovan Kazalec, s katerega se nudi èudovit razgled na Helsinke in okolico. Bela stolnica z zlatozeleno kupolo, ki je simbol mesta, in pravoslavna ruska katedrala Marijinega Vnebovzetja z zlatimi èebulnimi stolpi se dvigujeta nad strehami hiš in krošnjami dreves. Morje, ki preplavlja mesto s treh strani, izžareva svojo moè in modrino. Èas naju je priganjal. Obiskala sva še spomenik slavnega finskega skladatelja Jeana Sibeliusa, znanega predvsem po simfonièni pesnitvi Finlandia. Dan sva zakljuèila v starem delu mesta. Sedeè na klopci na Senatnem trgu, je pogled uhajal proti snežno beli vojakov. Leta 1808 so jo morali predati Rusom, po oktobrski stolnici. Ljudje so posedali na gromozanskih stopnicah pred njo. revoluciji leta 1917 in razglasitvi neodvisnosti Finske pa so Slišalo se je zvonjenje zvonov, ki je preglasilo tolmaèenje poveljstvo prevzeli Finci in Viapori preimenovali v Suomenlinna. turistiène vodièke nemškim turistom in prometni vrvež nedaleè Trdnjava se razteza po vseh šestih otokih, ki so med sabo povezani stran. Vse se je zdelo èarobno. Poglobil sem se v sanjarjenje, z mostièki. Dolge temaène vojašnice, okopi in obrambni zidovi, predstavljal sem si mesto v beli snežni odeji. No, hitro sem se izza katerih so proti morju naperjeni topovi, prièajo o mogoèni prebudil, na sebi sem imel le kratke hlaèe in ohlapna majica je utrdbi, ki je od leta 1992 na UNESCOVEM seznamu svetovne segala èeznje. Helsinki so bili v tem letnem èasu pravo nasprotje mojim sanjam. Hvala Bogu. Dnevna vroèina se je polagoma umikala veèernemu hladu. V poletnem èasu izgubimo obèutek za èas. Ura je bila že pol enajst. Helsinki ne mislijo na spanje, hlepijo po svetlobi - pozimi je je tako malo. Tudi midva nisva razmišljala o spanju, èeprav sva bila že dokaj utrujena in nama je ugajal poèitek in opazovanje dogajanja okrog sebe. Potem sva si rekla: "Greva še na eno krožno vožnjo s tramvajem. Do koder bo šel, bo šel." Mraèilo se je že, ko sva stopila na tramvaj. Ker smo se že kar precej oddaljevali od središèa mesta, sva opozorila voznika, da bi morala izstopiti. Pojasnil nama je, da je to zadnja vožnja in da morava izstopiti na prvi postaji, èe hoèeva nazaj v mesto. Ko sva stopila s tramvaja, sva morala nekoga vprašati, kje stoji avtobus. Za železno ograjo se je držal precej pijani moški in sam sebi nekaj momljal v finšèini. "Tega ne bova spraševala!" sem dejal. "Greva naprej." Sreèala sva tri moške, ki so se pozibavali v ritmu pijaèe in se na ves glas smejali. Stopila sva do enega izmed njih in vprašala, kje stoji avtobus za center. Kljub opitemu stanju, s steklenico v

kulturne dedišèine. Danes tukaj živi okrog 900 ljudi. V vrvežu roki in velikimi zamahi nama je pokazal, kje naj vstopiva na pravi pisane množice sva zapustila ladjo. Prašna, vijugasta, rahlo avtobus. Ko sva pritekla na avtobusno postajališèe, je v trenutku dvigajoèa se steza se je vila po otoèkih. Popotniki smo odprli pripeljal zadnji avtobus za smer center. Bila sva zadovoljna, saj zemljevide, zaljubljenci so poiskali svoje mirne kotièke, domaèini sva bila kar nekaj kilometrov oddaljena od mestnega središèa in s polnimi košarami, nahrbtniki in z odejami so izbrali primeren seveda najinega prenoèišèa.kraj za piknik in poležavanje na soncu. Sedla sva na pokošen travnik v bližino drevesa, med domaèine, vzela hrano iz nahrbtnikov in se predajala sonènim žarkom. Ob drevesu, kjer sva Se nadaljuje!sedela, sta se igrala deèek in deklica in ko sta opazila, da ju želim fotografirati, sta norèavo pozirala pred objektivom. Vrnila sva se nazaj v mesto in se z avtobusom odpeljala v Robert L. Horvatetnografski muzej na prostem. V njem je skrbno zbran del kulturne dedišèine s finskega podeželja: lesene hiše, cerkve in trgovine, kmeèke izbe, kašèe, orodje, porcelan itd. Stopila sva do rjavkastordeèe pobarvane hiše z belimi okni in nadstreškom, kjer

Vilna

Vilna

18

Za letošnje spomladansko druženje naših èlanic in èlanov Odbora Vodstva postaj in gostov smo si izbrali splav na Savi. Naš èlan Branko Kerenèiè je držal obljubo iz lanskega leta in nas s splavom popeljal od Zidanega Mosta do hidroelektrarne Vrhovo, ki smo si jo tudi ogledali. Na splavu smo bili deležni flosarske dobrodošlice, pravega flosarskega golaža in pristnega domaèega cvièka. Da pa nam ni bilo dolgèas, smo imeli zgodovinsko urico o flosarstvu in pravi flosarski krst (kršèenec je, mimogrede, dolžan še za rundo), vmes pa sta veselo igrali harmoniki. Ker pa nam želodci niso dali miru, smo jih pomirili še v bližnji gostilni, ki slovi kot nekdanje Titovo zavetišèe ob obisku revirjev, na kosilu. Prijeten in vesel dan hitro mine, tako je minilo tudi naše sreèanje, ki je bilo spet nekaj posebnega. Upam, da smo se vsi imeli lepo in se vidimo naslednjiè, kjerkoli že to bo. Predlogi so dobrodošli.Pa še zahvala Branetu in njegovim prijateljem splavarjem iz Turistiènega društva Radeèe za prijetno vožnjo.

Franko Pahor


PO SAVI NA SPLAVUPO SAVI NA SPLAVU

Splav na Savi prihaja po svoje goste

Predsednik OVP Marjan Weilgoni resnost trenutkaTromostovje v Zidanem Mostu pogled s splava

Šah, pravijo, ni šport, ampak umetnost. To je umetnost in sposobnost v mislih se postaviti v drugo dimenzijo, drugaèen svet, kjer vlada koncentracija in moè predvidevanja vnaprej. Dlje kot lahko predvidiš vse možne kombinacije, boljši si. Umetniki tega kraljevskega športa svoje znanje preizkušajo na bojnem polju, medsebojnih turnirjih. S premikanjem èrnih in belih figur po ozemlju nasprotnika, v obrambi za svojo kraljico in svojo zmago postanejo imperatorji in nepremagljivi vladarji. A tudi poražena vojska, in z njimi šahist, je del realnosti njihovega boja. Šah je plemenita vešèina, zato z veseljem objavljamo podatek, da je na prvem odprtem prvenstvu Sekcije za vleko Ljubljana v šahu, ki ga je organizirala šahovska ekipa Železnièar, skalp, to je prvo mesto in prehodni pokal domov odnesel naš èlan, daleè najboljši šahist med nami tudi sicer, Zvonko Mesojedec, vlakovni odpravnik s postaje Brežice. Èestitamo tudi mi! Zvonko, med drugim tudi državni sodnik v šahu, se sicer letošnjih športnih iger žal ni mogel udeležiti, je pa pripravljen v prihodnje pomagati organizatorjem. Veliko uspeha in sreèe pa želimo tudi šahovskemu klubu Železnièar, ki je v nastajanju. Vse

Damjan Rakzainteresirane vabimo, da se jim pridružijo.

ŠAHOVSKI MOJSTRIŠAHOVSKI MOJSTRI

Zvonko Mesojedec in prijatelji šahisti

19

Druženj èlanic in èlanov najboljšega sindikata na železnici ni in ni konec. Za nami so kolesarski izlet, pikniki, športno sreèanje, pa je tu že novo doživetje v družbi, ki res postaja prijateljska tudi izven službe. V soboto, 25. 6. 2005, smo se èlani in èlanice Sindikata železniškega prometa Slovenije spet zbrali in se z dvema avtobusoma odpeljali v Belo krajino. Èakal nas je spust po èudovito èisti in topli reki Kolpi. Že vzdušje na avtobusu je dalo slutiti, da smo dobro razpoloženi, da zabave ne bo manjkalo. Ob prihodu v Radence smo se razporedili v posadke od 3 pa vse do 12 èlanov. Za popotnico je vsak dobil nekaj osvežilnega, toliko, da ne bi kdo sluèajno zaradi žeje ogrozil vodostaja Kolpe.Na vodi pa se je zaèel živ-žav, smeh, petje in vpitje ter nagajanja, polivanja, špricanja. Najveè smeha je bilo takrat, ko se kateri od posadk ni uspelo prebiti skozi brzice reke in se je raft obrnil. Posadka je lovila sode, ploèevinke in vse, kar je še par sekund prej bilo na raftu, tokrat pa samostojno plavalo po vodi. Zaèuda obleka ni bila najbolj iskana.V vas Damelj smo prispeli celi in rahlo utrujeni. Za nami je ostalo 14 km boja z vodo. Èakalo nas je še preoblaèenje, pospravljanje mokrih kopalk in majic, nato pa kosilo na turistièni kmetiji Žagar, ki je pripravila celoten spust.Organizatorji spusta po Kolpi 2005, OO Novo mesto, so poskrbeli za res prijeten in sprošèujoè poletni dan, ki ga je hladila prelepa Kolpa in malo zaloge za te namene. Tisti, ki so bili prviè na Kolpi, so morda prièakovali kaj drugega, veè divjih brzic. Doživeli pa so umirjen tok, kopanje med ribami, nekaj adrenalina na jezovih, ki kot kaskade vsakih nekaj kilometrov ustvarijo mirno gladino Kolpe z manjšimi prehodi, ki jim lahko reèemo tudi brzice. Nekateri so na svoji koži obèutili moè Kolpe in trdoto skalovja pod vodo. Na sreèo brez resnejših posledic, kljub lahkomiselnosti in neprevidnosti. Celotno doživetje dneva je bilo sprošèeno in zabavno s prijetno družbo, zato ostaja preprièanje, da se gremo tudi v letu 2006 zabavat na Kolpo. Se vidimo.

Lekso Stanojeviæ


KOLPA 2005KOLPA 2005

Adrenalinski spust po brzicah Kolpe

Med »postankom« na Kolpi hlajenje nog, grla in glave

Aktivnosti našega sindikata so med drugim usmerjene tudi v èim veèje ugodnosti naših èlanov zunaj sistema SŽ. Tako so našim èlanicam in èlanom na voljo poèitniške kapacitete v Termah Zreèe, Termah Olimija v Atomskih toplicah, vodnem mestu Atlantis v ljubljanskem BTC, v termalnem Zdravilišèu Laško, pri optiènih storitvah pa v prodajalnah Optike Clarus. Tokrat pa smo šli še korak dlje. Skupaj s trgovino GIGA SPORT smo pripravili posebno ponudbo za vse zaposlene na Slovenskih železnicah. Njihove trgovine v Ljubljani, Mariboru in Celju so bile posebej za nas odprte 20. junija od 20. do 22. ure z zelo ugodnimi dodatnimi 20 - 30 % popusti na že znižane cene. Ker je bilo zanimanja veliko, kar je glede na dodatni popust razumljivo, upamo, da bomo lahko v našem sindikatu pripravili še kaj podobnega, seveda za vse zaposlene na Slovenskih železnicah, tudi tiste, ki še niste èlani Sindikata železniškega prometa Slovenije.

Matjaž Skutnik

GIGA SPORT UGODNO ZA VSE ZAPOSLENE NA SŽGIGA SPORT UGODNO ZA VSE ZAPOSLENE NA SŽ

Prijazna postrežba in ugodni dodatni popustiza železnièarje v GIGA SPORT trgovinah

20


21

30. julija izlet v Avstrijo

Za èlane našega sindikata in njihove družinske èlane organiziramo v soboto, 30. julija, enodneven izlet v Avstrijo. Ogledali si bomo znameniti jez na reki Bistrici v Avstriji, ki bi v primeru svojega izlitja lahko ogrozil naše, slovensko prebivalstvo. Odhod zveznih vlakov bo iz Sežane ob 5. 15, iz Jesenic ob 5. 29, iz Ljubljane ob 7. 40 CITADELLA, iz Dobove ob 7. 05. Dobimo se na železniški postaji v Pragerskem (z vlakom 247 ob 9. 44), od koder krenemo z avtobusom do železniške postaje v Mariboru, kjer se nam pridružijo še Mariborèani in se odpeljemo po dolini Drave do Dravograda, kjer prestopimo mejo. Po ogledu jezu bomo obiskali še kakšno planinsko toèko, kjer se bomo sprostili. V Maribor se vrnemo, tako da ujamete vlak za Ljubljano. Zaradi neugodnih vlakovnih zvez s Primorskega dela je nujna prijava zaradi organizacije. Ker to ni izrazita planinska tura in bo malo hoje, priporoèamo le športno opremo in obutev. Sindikat na tem planinskem izletu krije samo stroške prevoza z avtobusom in organizacijo, za hrano in pijaèo in vozovnice na vlaku poskrbite sami. Prigrizki bodo na voljo tudi na vmesnih postankih. Prijave sprejemamo do 23. julija v tajništvu sindikata v Ljubljani na tel. 01 29 12 147, pozneje, do zasedbe mest v avtobusu, pa pri vodji izleta Marjanu Mallyu na GSM 031 553 672.

Visokogorski dvodnevni izlet - 13./14. avgust na Peco

Letošnja planinska tura v visokogorje nas vodi na Peco. Tura bo nekoliko zahtevnejša, kajti preèili bomo naše in avstrijske vrhove Pece. V soboto, 13. avgusta, se dobimo v Celju ob 9. 30. Odhodi vlakov iz Kopra ob 5. 55, iz Jesenic ob 7. 32, iz Metlike ob 5. 25, iz Ljubljane ob 8. 30 (ICS dodatek), iz Dobove 7. 05, iz Maribora ob 6. 50 in iz Murske Sobote ob 5. 40. Z avtobusom se odpeljemo na Koroško. V popoldanskih urah se povzpnemo iz Tople do planinskega doma na Peci, kjer prenoèimo (3 ure hoje). Naslednjega dne se v jutranjih urah povzpnemo na vrh in potem nadaljujemo pot po avstrijski strani (4 do 5 ur hoje). V Celje se vrnemo tako, da ujamete vlak za Ljubljano in naprej. Ponovno opozarjamo, da to ni sindikalni turistièni izlet, ampak planinska tura, kjer vam ne moremo nuditi udobja, kot bi si ga morda nekateri želeli. Tura je zahtevna in zahteva nekoliko kondicije ter planinsko opremo. Obvezni so planinski èevlji, oprema proti dežju in vse, kar sodi v nahrbtnik (rezervno perilo v vreèki, kapa, rokavice, krema, sonèna oèala, hrana, nealkoholna in negazirana pijaèa, èokolada, suho sadje - za moè). Èlani PD vzemite s seboj planinske izkaznice in transverzale.Sindikat krije stroške prevoza z avtobusom, organizacijo, vodnike in prenoèišèe. Hrana po planinsko - iz nahrbtnika. Podrobnejše informacije pri vodji izleta: Marjan Mally, tel. 02 80 25 277 ali 031 553 672.Prijave sprejemamo do 6. avgusta v tajništvu sindikata v Ljubljani na tel. 01 29 12 147, pozneje, do zasedbe mest,pa pri vodji izleta M. Mallyju.

Marjan Mally


POHODNIŠKO-PLANINSKE STEZICEPOHODNIŠKO-PLANINSKE STEZICE

Vabim pa še vas, resnejše in predvsem tiste bolj rekreativne kolesarje, da se udeležite tudi maratona »POLI« na Ptuju, ki ga organizira Perutnina Ptuj in bo po vsej verjetnosti prvo soboto v mesecu septembru. Na tem maratonu vsak sam plaèa štartnino, prosim pa vas, da se vseeno prijavite v glavno pisarno sindikata SŽPS, da se prijavimo kot ekipa SŽPS in tako enotno zastopamo naše barve. Poli maraton je zelo priljubljen in dobro organiziran maraton, kjer je prvo naèelo množiènost in rekreativnost, saj sta na voljo lahka in malo težja pot.

Vse informacije za oba maratona, za na Kras in Poli, dobite na naši spletni strani v glavni pisarni na tel. 01 29 12 147 ali pa pri meni na GSM 041 684 036, Lekso.Vabljeni!

Lekso Stanojeviæ

www.sindikat-szps.si

POLI MARATONPOLI MARATON

Drži pregovor, da se po jutru dan pozna. Zadnjo soboto v mesecu maju nas je prièakalo èudovito jutro, takoj se je videlo, da bo dan vroè tudi za kolesarje SŽPS, ki smo se tistega jutra zbrali na železniški postaji Postojna in èakali na znak, da se podamo na dolgo in neznano pot po razgibani Notranjski. Med kolesarji sta samo eden ali dva vedela, kaj vse nas èaka na tej poti. Polni prièakovanj smo se odpravili in 40 kolesarjev je pognalo svoja kolesa in se ni oziralo na težave, ki so jih sreèevali na tej poti. Cilj je bil zelo blizu, pa tako daleè. Potrebno je bilo prekolesariti cca 70 km. Pot nas je vodila mimo Rauberkomande po asfaltni cesti, nato pa smo zavili na makadam v gozd in po gozdu smo se približevali znamenitemu Rakovemu Škocjanu. Tu smo naredili dva krajša postanka in si ogledali mali in veliki naravni most, vklesan skozi tisoèletja v naravni skali s silo ponikalne vode. Nadaljevali smo naprej proti Cerkniškemu jezeru. Tu smo si privošèili polurni postanek, pomalicali in se dodatno okrepèali, medtem ko je na nas èakal še najzahtevnejši del

poti. Lepih 14 km poti na Rakitno, ki se je vseskozi vzpenjala. Pot je bila zahtevna, sonce je vse bolj pripekalo, sence pa ni bilo nikjer. Spodaj pri jezeru smo rekli, da se dobimo na Rakitni, da se po poti nismo èakali. Vsak je kolesaril tako, kot je zmogel, ne ozirajoè se na druge. Za ene je bil to maèji kašelj, za druge pa kar naporno delo. Manjša skupina zanesenjakov se je pred Cerknico loèila v želji, da bi osvojili še Krim, a ker niso zavili na pravo cesto, bi kmalu obstali pri èarovnicah na Slivnici.Na Rakitni smo poèakali, da so prišli vsi kolesarji, ponudili smo jim možnost poèitka in pot nadaljevali z divjim spustom proti Borovnici. Adrenalin je naredil svoje, nekateri so na števcu zabeležili hitrost veè kot 70 km/h. Drugi smo bili bolj previdni in naš števec je kazal samo okrog 45 km/h. Prepihano in utrujeno èrevesje je v Borovnici èakalo kosilo, ki smo si ga pošteno prislužili. Ob koncu še slovo in želja, da se sreèamo zadnjo soboto v avgustu na Krasu. Za pomoè pri organizaciji kolesarskega izleta se zahvaljujem gospodom Boštjanu Bizjaku in Igorju Mavru. Hvala tudi vsem, ki ste zbrali korajžo in prišli.

Lekso Stanojeviæ

22


Zadnjo soboto v mesecu avgustu, to je 27. avgusta, se bomo zbrali na železniški postaji v Divaèi in kolesarili po Krasu. V Divaèo se pripeljemo z vlakom 1605, (odhod iz Ljubljane ob 6. 33 z zvezami s Štajerske in Posavja ter Gorenjske), vraèamo pa se z vlakom 1604 (prihod v Ljubljano ob 22. 15 - zveze za Štajersko, Posavje in Gorenjsko), tako da imamo dovolj èasa za kolesarjenje in spoznavanje Krasa. Proga je dolga cca 120 km, je pa poleg dolžine tudi precej razgibana. Poteka iz Divaèe proti Dolenji vasi, Vr a b è a m , Š t a n j e l u , Kobjeglavi , Komnu, Kostanjevici na Krasu. Pred Opatjim selom se pot obrne proti Gorjanskemu, V e l i k e m u D o l u , Dutovljam, Dolu pri Vo g l j a h i n S e ž a n i . Utrujeni se bodo lahko napotili proti cilju v Divaèi,vztrajnejši pa bodo nadaljevali še 20 km daljšo pot proti Lipici, Lokvam, Matavunu, skozi Dolnje Ležeèe do postaje v Divaèi. Prava kolesarska tura torej. Vabljeni na Kras!

KOLESARSKI IZLET »POSTOJNA« 2005KOLESARSKI IZLET »POSTOJNA« 2005

KOLESARSKI MARATON KRAS 2005KOLESARSKI MARATON KRAS 2005

Kolesarska trasa Kras 2005

23


Torej, najprej dobitniki nagrad za pravilne rešitve iz prejšnje križanke. Pravilna rešitev se je glasila »Dan železnièarjev, 2. junij« kot poèastitev našega praznika, ki pa je žal premalo izpostavljen. Dobitnike nagrad je tokrat izmed prispelih pravilnih rešitev izžrebal naš Matjaž, ki je sreèo razdelil takole: 3. nagrada gre v Zidani Most Dragici Tržan, 2. nagrada bo potrkala na vrata v Rakeku pri Mateju Zalarju, 1. nagrada pa bo, upamo, razveselila Dragico Prijatelj iz Grosupljega. Vsem nagrajencem iskrene èestitke, nagrade prejmejo po pošti.

Geslo križanke pred vami temelji na dejstvu, da je lepo in pametno, nekateri pravijo tudi nujno, vsaj malo se odpoèiti na dopustu in to kljub... Rešitev nove nagradne križanke pošljite do 5. septembra na naslov Sindikat železniškega prometa Slovenije, Trg OF 7, 1000 Ljubljana, s pripisom Nagradna križanka. Z malo truda do lepega dopusta!

20 % POPUST PRI PLAÈILU Z GOTOVINO

POPUST VELJA ZA V BAZEN,SAVNO, FITNES, MASAŽE,

KOPELI, SOLARIJ!VELJA ZA ÈLANA IN ENEGA SPREMLJEVALCA

NA OSNOVI ÈLANSKE IZKAZNICE.

NAGRADNA KRIŽANKANAGRADNA KRIŽANKA

Documents

Prometnik 75