Most na naslovnici ni sluèajno. Ker mostovi niso sluèajnost. Imajo svoj namen in svoj smisel. Njihova trajnost dokazuje njegovo upravièenost. Malo je potrebno, da je most, sad trdega dela mnogih, unièen. Posameznik, ki se ne ozira na posledice, ki želi brisati sledove za seboj, ali speljati tok, najsi bo vode, ceste, zgodovine ali lastne prosperitete, je pripravljen tudi takšne mostove rušiti v imenu višjih ciljev, v prepotentnih, zamegljenih idejah lastnih kvazisolucij in kar je še podobnega. Na sreèo pa mostovi ne popušèajo kar tako. Tudi tisti tihi namigi, hujskaški klici in obljube po funkcijah, polne sladkega hipokratizma, našega mostu ne bodo omajali. Še veè, ko slišimo, kako se trudijo iskati šibke opornike, jih loèiti, z namenom rušenja, postajamo še trši, še bolj odloèni, da se ne damo. Jalovi poskusi pred leti jih še niso izuèili, naj se ne igrajo z nami. Smo trši, kot to kažemo. Na naših hrbtih teèe promet. Mi omogoèamo preèenje, ko se drugi želijo zaganjati v kolesa. Smo trden most med razumsko usmerjeno prihodnostjo in strateško vse bolj osiromašeno sedanjostjo. Biti del našega mostu ni vedno lahko. Težka bremena nam nalagajo. Samo, da svoja šibka ramena razbremenijo in se poskušajo obdržati na èelu sistema, ki pa brez mostu drvi v prepad. Z vami bomo še naprej preèili prepade, storili vse, da neuki krmarji ne zavozijo smeri.Težko je ne odgovoriti, še teže odgovoriti tako, da se ne spustiš na enako nizek nivo. Težko je tudi ustreèi vsem željam, a trud je vedno potreben. Tem bolj, èe nas poleg vsega udari še narava. Pogled na ono stran meja pa k drugim èasopisom, nekaj odmevov, akcij vam ponujamo v tokratni številki. Kaj bi lahko bilo narejenega in kaj je uspelo urediti. Kje smo bili in kam bi še radi šli, kako o nas mislijo pesniki in kako mi gledamo na upokojence. Preberite si Prometnika, poèasi, stran za stranjo, videli boste, da je ponos biti del našega mostu. Ponosen sem, da lahko z vami tvorim naš most. Bodite ponosni nase in na vaš prispevek v dejanjih, ki zagotavljajo trdnost in so morda drugim tuja, železnièarke in železnièarji, bodite neomajni in predani sebi in svojemu preprièanju v pravilnost svojega poèetja. Berite Prometnika, postanite del našega mostu.

Urednik

UVODUVOD

2

Telefonske številke : Lektoriranje: Danica Prnaver priloge 3 zakona o DDV po katerih se Predsednik : 031 347 626 Oblikovanje : Zdravko Munda plaèuje DDV po stopnji 8,5 %.Sekretar : 041 751 304 Naslov uredništva : SŽPS Uredništvo Èasopis izhaja meseèno v nakladi 1000 Glavni urednik: 051 374 714 èasopisa ul. OF 7 1000 Ljubljana izvodov.

Telefon : (01) 29-12-146, (01) 29-12-147Èasopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT E-pošta: info@sindikat-szps.siŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE TISK: Dolenc tiskUrednik : Damjan Rak Glasilo šteje med grafiène izdelke Odgovorni urednik : Ivan Šenkiš informativnega znaèaja iz 11. toèke tarifne

Telefonske številke : Lektoriranje priloge 3 zakona o DDV po katerih se Predsednik : 031 347 626 Oblikovanje : Zdravko Munda pla uje DDV po stopnji 8,5 %.Sekretar : 041 751 304 Naslov uredništva : SŽPS Uredništvo asopis izhaja mese no v nakladi 1000 Glavni urednik: 051 374 714 asopisa ul. OF 7 1000 Ljubljana izvodov.

Telefon : (01 29 46, (01) 29 12 147asopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT E-pošta: info

ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE TISK: Dolenc tiskUrednik : Damjan Rak Glasilo šteje med grafi ne izdelke Odgovorni urednik : Ivan Šenkiš informativnega zna aja iz 11. to ke tarifne

: Danica Prnaverè

È èè

) -12-1 - -È @sindikat-szps.si

èè è

KAZALO

Koga ali kaj podpira poslovodstvo 3

Osebno v imenu vseh 4

Železnièar o železnièarju 5

Le èevlje sodi naj kopitar 6!

Pošteno zasluženo 6

Potnikom prijazne usluge 7

3. Poli maraton 7

Èrni avgust za SŽ 8

Kako so organizirane železnice vdržavah Evropske skupnosti 9

IX. sreèanje lokalnih tiskanih medijev Slovenije 12

Meseène vozovnice 12

Odmevi 13

Predstavljamo vam… 14

Biser sredi Ljubljane 16

Konèno… 17

Kras 2005 18

Še kdaj z vlakom v Planico? 17

Veliki Speikkogel 19

Iz arhiva muzeja ½Južne železnice½ 20

V objemu severnih gozdov in jezer 21

Po Slovaški, Èeški in Poljski 24

Z avtodom po Avstriji 25

Železniška poezija 26

V slovo… 27

KAZALO

Vse, ki bi želeli svoje komentarje, misli in ostale prispevke objaviti v našem èasopisu, vabim, da svoja besedila v pismeni ali, še bolje, v elektronski obliki oddajo do 25. Novembra 2005 na naslov: Sindikat železniškega prometa Slovenije, Trg OF 7, 1000 Ljubljana s pripisom » Èasopis Prometnik« a l i na e -poštn i nas lov:

!info@sindikat-szps.si

3

porojene nove-stare ideje in tako poželo vse simpatije pobudnikov teh idej. Še veè. V èlanku celo opisuje »ad hoc« sklicano sejo železnièarskega Ekonomsko-socialnega sveta, kjer je bila izvedena »predstava za javnost«, iz katere naj bi izžarevala trdna odloèenost, da so samo stare železnice porok naše skupne prihodnosti. Iz istega sestavka izvemo tudi, da so vsi èlani ESS (èeprav nekateri na strani delodajalca niso uspeli ali smeli odpreti ust), razen dveh s strani delojemalcev, v celoti podprli predloge poslovodstva. Predstava za javnost torej ni pustila blešèeèega umetniškega vtisa, je pa pokazala, da se glavnemu igralcu ni uspelo skriti za statisti.

Prva sporoèila poslovodstva zaposlenim torej V zadnji številki naše revije Nova proga, ki se, izkazujejo prioritete, ki jim vodstvo zadnjih nekaj mimogrede, še kar ponaša s sloganom »Nova smer«, mesecev posveèa glavno pozornost. In med tem, ko je poslovodstvo železnièarsko javnost hitelo poslovodniki v svojih predlogih k internim obvestiti, kako se je opredelilo do internega gradiva gradivom razbijajo možgane, katere dejavnosti naj ministrstva za promet z naslovom Preoblikovanje bi po novem bile temeljne in katere dopolnilne Slovenskih železnic. Lahko bi rekli, da je dokaj (Vleka in TVD naj bi bile temeljne?), ter kakšno nenavadno, èe ne že zavajajoèe, javno objavljati organiziranost potrebujejo, da se bodo naposled stališèa do delovnih gradiv, ki lahko na svoji poti do lahko zaèeli ukvarjati s tovori in potniki, lahko v dokonène podobe doživijo vrsto sprememb ali pa se èasopisih beremo, da barka zopet tone, predvsem na morda sploh ne zgodijo. Seveda se ob takem trgu. Na trgu pa že dolgo nikogar veè ne zanima, ravnanju poraja vprašanje, kaj se s tem želi doseèi. kako si organiziran. Važno je, da veš, kaj tam poèneš Revija Nova proga, ki jo vsak železnièar vzorno in da to poèneš bolje kot drugi. prejme v poštni nabiralnik, se je s tem usmerjenim èlankom pridružila kampanji nekaterih železniških Danes nam je moèno dano vedeti, koga in kaj sindikatov za ponovno reorganizacijo in podpira poslovodstvo. Dosti manj, ali bolje, niè pa preoblikovanje železnic. Znano je, da se ideja o ne vemo, kakšna je njihova vizija, kateri so njihovi ponovni reorganizaciji in preoblikovanju železnic kljuèni poslovni cilji in s kakšno strategijo se bo nazaj v staro obliko ni rodila v strokovnih krogih in lotilo globalnega spopada na odprtem evropskem je ne narekujejo resni razlogi, temveè je bila transportnem trgu. Preprièan sem, da bodo vlada in »lansirana« s strani vseh znanih sindikalistov: koalicijske parlamentarne stranke za razliko od Berdajsa in Pavlièa. Njuno prijateljstvo (Pavliè naroèenih »strokovnjakov« ministrstva za promet temu pravi »zlizanost«) z bivšim sindikalistom in razloèile med resniènimi in namišljenimi problemi državnim sekretarjem Petrom Verlièem je rodilo železniškega sistema.»interna gradiva« in napovedi o potrebi po ponovni reorganizaciji. Èe zanemarimo, da so ta interna In ob vsem zaznanem še obrobna dilema: ali ni gradiva, ob povsem zgrešenih ukrepih za izboljšanje morda že èas, da se preneha uporabljati slogan obstojeèega stanja, nastajala po sistemu »tukaj »Nova smer«? A zakaj? Ker to ni veè nova, temveè imate rešitev in jo strokovno utemeljite«, pa lahko stara smer!vendarle ugotovimo, da bi nas ponovna vrnitev na staro organiziranost železnice postavila ob bok vsaj eni èlanici Evropske skupnosti, to je Estoniji. Pogumno in ambiciozno! Ivan Šenkiš

Poslovodstvo se je torej odloèilo, da podpira

KOGA ALI KAJ PODPIRA POSLOVODSTVO ?KOGA ALI KAJ PODPIRA POSLOVODSTVO ?

In tega vam kljub svoji veliki Èloveško potrpljenje ima svoje meje, èlovek tolerantnosti ne morem dovoliti.pa ima svoje dostojanstvo, to ga tudi v osnovi loèi od živalske veje živih organizmov na Prav tako je moj delavski direktor g. naši lepi Zemlji. Razlièni problemi in skrbi se

Albert Pavliè. In ker je moj, je v enakem nam valijo skozi življenje, nanje pa se vsakiè

deležu tudi delavski direktor vseh ostalih drugaèe odzivamo. Tekom èasa postajamo zaposlenih na Slovenskih železnicah. imuni na še tako èudne stvari, èeprav vemo,

da presegajo normalno raven razuma in G. Ivan Šenkiš, zahtevam od Vas, da v èloveške tolerance. Na sreèo pa vsega imenu Sindikata železniškega prometa vendarle ne moremo prebaviti, pustiti, da gre

neopazno mimo nas. V nas se prebudi Slovenije in tudi v vašem osebnem imenu instinkt, nagon po samoohranitvi in zašèiti odgovorite na èlanke v èasopisu svojega ponosa. Prag tolerance je v poletnih Železnièar, tako meni kot vsem èlanom mesecih preseglo pisanje v èasopisu našega sindikata, primerno in tokrat brez Spoštovani, Železnièar, ki ga snujejo v pisarnah SŽS. Žal zadržkov odreagirate na ustrezen naèin.se pod svoje pisanje avtorji ne podpisujejo,

sem Matej Ritonja, 15 let vlakovni tako moramo spodnje vrstice nameniti G. Albert Pavliè, zahtevam od vas javno odpravnik in dolgoletni èlan Sindikata odgovornemu uredniku, ki pa zagotovo ni pisno opravièilo tako meni osebno kot železniškega prometa Slovenije. avtor teksta. Naèin izražanja, ki ga je razbrati vsem èlanom Sindikata železniškega Predvsem pa sem železnièar in pa v prvi iz vsebine, je prepoznaven iz zgodovine in je prometa Slovenije. Od vas zahtevam tudi vrsti ponosen èlovek, ki se zlepa ne pusti pritlehen ter škodoželjen in brezobziren, paè pojasnilo, na kakšen naèin se lahko v skladu z osebnostno zrelostjo avtorja. Žal sprovocirati. K pisanju tega dopisa pa me opredeljujete za doloèena stališèa, ki jih pa njihovo uredništvo takega naèina je dobesedno prisilila vsebina doloèenih

komuniciranja ne sme in ne želi spremeniti. ne podpirajo vsi delavci na SŽ. besedil v èasopisu Železnièar št. 1. Spodnjo pritožbo objavljamo ne samo iz Sprašujem vas, ali ni ravno vaša naloga in Izražam svoje globoko razoèaranje, nad razloga, ker dvomimo, da jo bodo kolegi iz službena dolžnost, da poenotite stališèa, nizkotnostjo doloèenih tekstov in naèina uredništva Železnièarja, kamor je v osnovi predvsem pa zagotovite možnost obravnave, ne samo posameznikov, paè naslovljena, kdaj objavili, paè pa predvsem iz izražanja mnenj vsakega posameznika na pa tudi skupine.razloga, ker je v njej povedanega zelo veliko

SŽ. Razumem, da ste pripadnik neke Osebno sem užaljen, ker v èasopisu o razmišljanju vseh posameznikov, ki so v sindikalne enote, noèem pa razumeti, da Železnièar obravnavate Sindikat sistem Slovenskih železnic vpeti kot ste zaradi tega lahko omejeni pri železniškega prometa Slovenije kot zaposleni, ki svoje delo èastno in pošteno izvajanju svojih službenih dolžnosti. »nedobronamerne«, »oglaševalce«. opravijo in zato prièakujejo normalne pogoje

Zgrožen sem nad, milo reèeno, za delo in primerno plaèilo. Sprašujem vas, zakaj bi èlani Sindikata Èe pa sami niso aktivni posamezniki v nizkotnostjo, žaljivostjo in izpod vsake

delovanju sindikatov in z doloèenimi železniškega prometa Slovenije podprli èloveške, da ne govorim sindikalne podrobnejšimi dnevnimi informacijami niso resolucijo o enovitem podjetju SŽ, pri kulture je, da si sploh dovolite uporabljati seznanjeni, pa zaradi tega niso niè manj tem, da tudi naš delavski direktor daje besedo »izdajalec«, »kolaboracionist«, pripadniki sindikata, s katerim se ponosno takšne izjave?»lažnivec«.poistovetijo, in so predvsem ljudje,

S tem, ko ste te žaljivke uporabili, povrh železnièarji, vredni vsakega spoštovanja.

Oèitno smo delavci nezaželjeni, vsaj tisti, vsega še mimo vsake kulture, mimo Preprièan sem, da bi se pod vsebino kateri mislimo s svojo glavo, zaželjeni pa èasopisne in pravne etike, nepodpisane spodnjega teksta lahko podpisal vsak od nas, so stolèki, katere ste si prav lepo objavili, ste me ob vašem neobjektivnem ki smo se èutili obtožene zato, ker smemo in porazdelili in, èe sem prej še imel navajanju »liderjev« z navajanjem imena upamo razmišljati glasno tudi takrat, kadar to pomisleke, da je mogoèe za nas bolje, da ni misel veèine. Mar je to, da si dovoliš Sindikata železniškega prometa

razmišljati drugaèe kot veèina, spet postalo ostanemo v enovitem podjetju SŽ, sem po Slovenije in tudi njihovih èlanov osebno zloèin? So zato pri SŽS pozabili, kaj je sploh zadnjih dogodkih (vaši izjavi, nesprejetju prizadeli in užalili.smisel in poslanstvo sindikalnega boja, boja zvišanja rangov s strani Sveta delavcev, Ivan Šenkiš je predsednik sindikata, za pravice posameznika, manjšin in kršitvah KPDŽP…) preprièan, da je kateremu pripadam že vrsto let. Nikoli zatiranih? Pri tem je najbolj žalostno, da avtor edina rešitev, da si reèemo »Sreèno!« nisem bil prav posebej aktiven èlan. Vem izhaja iz funkcije, ki bi morala po svojem vsak v svojem samostojnem podjetju.pa, da lahko vedno izrazim svoje mnenje. poslanstvu šèititi ravno demokratiènost in

In tudi èe se ne strinjam s katerim od poštenost vseh, tudi posameznika, ne glede Èasopisu Železnièar vodilnih, sem še vedno kadarkoli na politièno opredeljenost, barvo kože, spol Zahtevam od vas, da objavite moj protestdobrodošel. In to spoštujem. Zato tudi je ali versko pripadnost..Sindikat železniškega prometa Slovenije Spodnje besedilo objavljamo torej v celoti,

Razoèarani mželeznièarin kdorkoli je njegov predsednik, tudi moj kot smo ga prejeli. Nanaša se na vsebino v Ponosni èlan Sindikata železniškega èasopisu Železnièar, številka 1 - 2005. predsednik. In ko žalite Sindikat

Urednik prometa Sloveniježelezniškega prometa Slovenije, njegovega predsednika, èlane, žalite tudi

Matej Ritonja, l. r.mene.

ÈASOPISU ŽELEZNIÈAR

Delavskemu direktorjug. Albertu Pavlièu

Sindikatu železniškega prometa Slovenijeg. Ivanu Šenkišu

ÈASOPISU ŽELEZNIÈAR

Delavskemu direktorjug. Albertu Pavlièu

Sindikatu železniškega prometa Slovenijeg. Ivanu Šenkišu

4

OSEBNO - V IMENU VSEHOSEBNO - V IMENU VSEH

5

Da nekateri paè ne morejo iz svoje prometa Slovenije je svoje stališèe je izkazalo, da so nekateri ob kože, smo se lahko ponovno d o p r i h o d n j e g a r a z v o j a i n podpisih držali fige v žepu in že preprièali ob prebiranju zadnje organiziranosti železnice izoblikoval pripravljali nove in nove resolucije, š t e v i l k e g l a s i l a S i n d i k a t a na podlagi vedenja o delovanju ki poèasi prerašèajo v glavni ž e l e z n i è a r j e v S l o v e n i j e železniških sistemov v naši okolici, sindikalno-železnièarski šport. V tej »Železnièar«. Èeprav bi bilo predvsem v èlanicah Evropske disciplini naš sindikat veè ne prièakovati, da se je iz preteklih skupnosti. Preprièani smo, da se bo namerava sodelovati. Še naprej pa medsindikalnih zgodb dalo veliko slovenski železniški sistem lahko nameravamo zagovarjati stališèe, da nauèit i , pa na žalost lahko primerno razvijal le, èe bo je potrebno zagotoviti loèenost ugotovimo, da se podpisanih in organiziran primerljivo z drugimi v poslovanja infrastrukture in ostalih nepodpisanih piscev v glasilu tem okolju. Železniški sistemi v dejavnosti, kot tudi stališèe, da je »Železnièar« darovi uèenja nikakor E v r o p i s o r a z d e l j e n i n a medsindikalno metanje polen pod ne dotaknejo. Priznam, da se izredno infrastrukturo in njihove upravljalce n o g e ( z a v r n i t e v s p r e m e m b težko pripravim do tega, da ter prevoznike. Obveznosti do s i s t e m i z a c i j e z a v l a k o v n e odgovarjam na pisanja, ki o piscih infrastrukture veèinoma prevzemajo odpravnike in dodatkov iz priloge 5 h sama povedo najveè. Glede na proraèuni držav, medtem ko je KPDŽP…) le še razlog veè za grobost, s katero v Železnièarju prevoz tovorov dejavnost, ki se preprièanje, da smo tako razlièni, da obravnavajo tiste, ki imajo drugaèna opravlja na prostem trgu. Taka ne spadamo skupaj.stališèa od njihovih, je le-to razdelitev železniških sistemov, ki jo pravzaprav nemogoèe spregledati. je, mimogrede, opravila praktièno Spoštovani kolegi iz Sindikata vsa Evropa, spreminja tradicionalen železnièarjev Slovenije!Težko je razumeti, da v sindikalnem pogled na železnice. In tu se pojavi Èeprav je vaše stališèe drugaèno od okolju, kjer bi morali negovati osnovna dilema: ali tišèati glavo v našega, vas ne bomo imenovali v r e d n o t e r e s n i c o l j u b n o s t i , pesek, se postavljati na okope izdajalci ali lažnivci. Èeprav vaši tolerantnosti, spoštovanja pravic enovitosti in raèunati na kratkoroèno predstavniki prisegajo zvestobo drugega , kul ture d ia loga…, mešetarjenje s proraèunskimi in novim oblastnikom in z njimi predstavniki Sindikata železnièarjev drugimi denarji ali pa sprejeti pravila dvigujejo èaše, jih ne bomo niso sposobni kulturne polemike s igre in poiskati svoj prostor pod imenovali zlizanci. Bomo pa vedno stališèi, ki, v primeru pogleda na soncem. Postavlja se vprašanje, v in povsod povedali svoje stališèe, pa prihodnost železnic, niso enaki èem se mi razlikujemo od drugih, da èe bo to vam všeè ali ne!njihovim. Namesto argumentov za ne bi sprejeli teh pravil.ali proti pa pisci v nekakšni informbirojevski maniri išèejo Èe mislimo iskreno, ko govorimo, da Ivan Šenkiš»ko laboran te« , » razb i j aèe« , ne bomo prelivali sredstev med »prihvatizatorje«, »izdajalce«, infrastrukturo in drugim delom, »lažnivce«… V knjigah polpretekle potem drug drugega ne ogrožamo in zgodov ine l ahko zas led imo ni nobenih ovir, da ne bi bili tudi neverjetne podobnosti v retoriki in loèeno organizirani. Dosedanja metodah, s katerimi je takrat praksa pa je, na žalost, pokazala, da z l o g l a s n a u d b a p r v o t n o so prizadevanja za enovito podjetje diskreditirala in kasneje unièevala dejansko prizadevanja za ohranitev svoje politiène nasprotnike. Zares položajev in ne ustvarjanje možnosti neverjetno! Težko se je znebiti za konkurenènost in preživetje na obèutka, da svoj navdih pisci èrpajo dolgi rok. Pisanje resolucij pri prav iz tega obdobja. zagotavljanju preživetja ne bo

pomagalo. Tudi naš sindikat je Ne glede na to pa gotovo ne bo odveè podpisal prvo resolucijo pod še enkrat pojasniti stališèa Sindikata pogojem, da se ne spreminja železniškega prometa Slovenije do upravljalska funkcija, ki zagotavlja zahtev po ponovni spremembi loèenost poslovanja, in z namenom, organizi ranost i železniškega da s ind ikat i ohran imo vsa j sistema. Sindikat železniškega minimalno enotnost. Na žalost pa se

ŽELEZNIÈAR O ŽELEZNIÈARJUŽELEZNIÈAR O ŽELEZNIÈARJU

Èitam èlanke - odzive na resolucije I, II v pristopom k resoluciji ni niti seznanil, železnic, d.o.o.«. Na žalost bo lastnik r a z n i h s i n d i k a l n i h g l a s i l i h kaj šele, da bi zastopal njihovo mnenje. železniške infrastrukture - država - železnièarskih sindikatov. Preprostega Pri resoluciji II me moti stavek: »Spodaj preko svojega upravljalca koncesijo delavca - èlana kateregakoli sindikata podpisani v celoti podpiramo vsa moral podeliti komu? Ali bomo to res verjetno ob njih kar malo zbega razlièno prizadevanja, da se s spremembo m i , v z d r ž e v a l c i ž e l e z n i š k e razmišljanje sindikalistov o isti zakonodaje s ta tus upravl javca infrastrukture SVP-ji, SVTK-ji in EE-ji?problematiki. Žalostno je, da se železniške infrastrukture dodeli Žalostno na SŽ je tudi dejstvo, da lastnik s indikalni kolegi z drugaènim Holdingu Slovenske železnice, d.o.o.« - država - za vzdrževanje železniške razmišljanjem napadajo s tako Veste, kolegi, meni kot starejšemu infrastrukture zagotavlja mala sredstva primitivnimi izrazi, kot da drugaèno železnièarju je jasno, kdo bi v tem strinjam se, da so daleè preskromna. Ta razmišljanje na železniški sindikalni primeru bedel nad upravljanjem namenska sredstva se prelivajo po sceni ni dovoljeno. Èasi reka »Èe nisi železniške infrastrukture menendžment celotnem holdingu in zato se dogaja, da naš, si proti nam!« naj bi bili zgodovina holdinga. Vemo, kdo ga postavlja ali ga se vzdrževanje infrastrukture ne izvrši, mar res? Ali železnièarji ostajamo v sindikati? Žal smo sindikati SVTK ob kot je potrebno. Zanimiv je podatek, da enoumju in drugaèna razmišljanja niso pomoèi nekaterih posameznikov na SŽ trenutni upravljalec infrastrukture - dovoljena? Kot da na sindikalni sceni ni in v svetu delavcev pod vladavino agencija - za uro vzdrževanja dovoljena demokracija! gospoda Rekarja, ki je na SŽ pripeljal vzdrževalca plaèa (navedel bom Ker sem sam delavec vzdrževalec v kar nekaj novodobnih japijev, komaj minimalni znesek v praksi je veèji) cca železniški infrastrukturi v SVTK ustavili privatizacijo TK 5.000,00 SIT. Vsak vzdrževalec v dejavnosti, me èudi, kako o tej (Telekomunikacije), dela Slovenskih infrastrukturi, ki pogleda plaèilno listo, infrastrukturi najveè vedo sindikalne že lezn ic . P r i ohran jan ju naše bo na podlagi tega podatka verjetno sam centrale, ki imajo zelo malo ali skoraj niè ekonomske varnosti bi vzdrževalcem ugotovil, da bi si morali na infrastrukturi èlanstva iz dejavnosti železniške železniške infrastrukture bolj ustrezala deliti regres, božiènico in trinajsto plaèo. infrastrukture in tudi ne znanja o njeni poved »Spodaj podpisani v celoti Pa smo kar naprej v izgubah !problematiki… Izpostavlja se krovni podpiramo vsa prizadevanja, da se s sindikat, ki ima res kar nekaj sp remembo zakonoda je s t a tus avtonomnih sindikatov s podroèja vzdrževanja železniške infrastrukture s Zvonko Drobnak vzdrževanja infrastrukture, pa njih ta koncesijo za dobo dvajsetih let dodeli krovni sindikat s problematiko in s Infrastrukturi Holdinga Slovenskih

6

LE ÈEVLJE SODI NAJ KOPITAR!LE ÈEVLJE SODI NAJ KOPITAR!

Sreèa, zdravje in še kaj veè je potrebno, da lahko železnièar doèaka dan, uro, ko zadnjiè preda službo. Ko se ozre za seboj in ve, da je od sedaj naprej upokojenec. Pa vendar ostajajo ti ljudje v srcu vedno železnièarji. Z dušo, ki je mnogo noèi, deževnih dni in mrzlih zim prestala med tiri, na peronu in ob noènih luèeh. Koliko kletvic je bilo izgovorjenih, stresov preživetih in živce parajoèih situacij doživetih! Vse to tisti, ki ne poznajo pomena besede »promet«, težko kdajkoli dojamejo. Pa vendar je vedno z veseljem vsakiè znova prišel v službo. Ni nakljuèje, da je bil mentor mnogim bodoèim železnièarjem, ki so danes tudi po njegovi zaslugi odlièni poznavalci dela in stroke ter sodelavci. Humor in prijaznost, skrb do kvalitete dela in soèutje do tegob sodelavcev. Še veliko odlik bi lahko naštel. In v tem opisu bi pravzaprav lahko poiskali mnogotere železnièarje, danes upokojence. Vsem njim in tistim, ki odhajate v pokoj, velika hvala za vse dano. A naj bodo tokrat te vrstice popotnica za sreèno in dolgo penzijo Vojku Kitiæu, dolgoletnemu vlakovnemu odpravniku s postaje Ljubljana. Prometnik je prepoznaven po rdeèi kapi, a ljubljanski prometnik se, poleg nabiranja kondicije po peronih, kali na postavljalni mizi. Ta je tista, ki res daje ali reže kruh.Vojku ga je dajala dolga leta. Sedaj s ponosom odhaja v zasluženi pokoj. Kot železnièar, zapisan v srcu mnogih.Vojko, sreèno in dobrodošel med nami.

Damjan Rak

POŠTENO ZASLUŽENOPOŠTENO ZASLUŽENO

Vojko Kitiæ ob mizi v CP Ljubljana

7

tekom dneva. Ker okvara Pendolina ni sprevodnike, vodje vlakov, prodajalce Trud vseh, ki se v teh kaotiènih èasih muèijo odpravljena že dolgo èasa, kljub obljubam vozovnic in prometnike na postajah je bilo nuditi potniku primerno uslugo za denar, ki tudi odgovornega za potniški promet v stalno prisotno. Še posebej so bili prizadeti ga plaèa za prevoz z vlakom, je vèasih na Poslovodstvu SŽ, gospoda Hauptmana, da bo redni potniki, ki so težko spremenili navade nerazumljiv naèin zapravljen in potlaèen v ta v prometu že pred meseci, je bila za in se iz avtomobilov preselili na vlak, ki je bil pozabo in potniku v veèen spomin na nadomestno vožnjo uporabljena garnitura vendarle bolj ugoden in poslovno bolj železnico. Eden od takih primerov so vožnje 312, to je Siemens. Zaradi nižje hitrosti od primeren. A žal so zamenjava garnitur in potnikov z ICS vlaki. Zaradi poškodbe ene voznoredne, predvidene za garniture poslediène zamude naredile svoje. Dodajmo garniture Pendolina ob naletu na avto na Pendolino, je vlak posledièno še poveèeval še odprtje trojanskega tunela, kateremu je bil nivojskem prehodu sta v prometu v uporabi že tako velike nastale zamude zaradi veè prièa tudi naš generalni direktor, avtocestne samo dve garnituri, ki pa zaradi novo zapor na progah po Sloveniji. Pritožbe povezave Celja in Maribora z Ljubljano, in vpeljanega ICS vlaka Cassanova za Benetke potnikov in njihovo izlivanje gneva na konkurenca na cesti je oèitno spet zmagala. ne zadošèata veè za pokrivanje vseh vlakov

Morda najveè nejevolje pa so potniki (in tudi nekateri železnièarji) stresli na prisotno osebje, ko je zaradi stavke italijanskih železnièarjev vlak Cassanova vozil samo do Sežane. Tako je iz Maribora do Ljubljane potnike prepeljal Siemens, tu so morali prestopiti na klasièno garnituro, ker menda kljub vsem potrebnim urgencam iz PE Potniškega prometa na PE Vleka in TVD niso mogli preskrbeti primernega strojevodje, ki bi znal peljati Siemens do Sežane. Znali, mogli ali hoteli, kdo bi vedel. Pritožbe potnikov zaradi nepotrebnega presedanja paè letijo vsepovsod, na Vleko paè ne. So predaleè od stika s tržno ekonomijo, tržno politiko, ki bi menda naj bila za vse enako pomembna. So bolj v politièni ekonomiji.Filozofiji navkljub pa so posledièno zaradi takšne ure bile zaradi zasedenosti tirov motene vožnje drugih vlakov in povzroèene nepotrebne dodatne zamude. Ja, trdo kožo imajo potniki, a tudi železnièarji, ki jih morajo, hoteli to ali ne, krivi ali ne, poslušati.

Damjan Rak

… in na predstavitvi AŽP

POTNIKOM PRIJAZNE USLUGE

(organizator pravi, da se je letošnjega prevozijo, so zmagovalci. Edine tekmovalne Tudi na letošnjem Poli kolesarskem maratona udeležilo 5800 udeležencev), prav panoge so najstarejši in najmlajši maratonu so bile zastopane barve našega gotovo pa je to najbolje organiziran udeleženec, najstarejše kolo in pa sindikata in tudi s tem smo poèastili in rekreativni maraton daleè naokoli, ne samo v najmnožiènejša prijavljena skupina. Letos je popestrili prireditev ob 100-letnici Perutnine Sloveniji. Maraton je izkljuèno rekreativne bilo na maratonu videti kar veliko Ptuj. narave, saj na dveh (35 in 65 km) progah železnièarjev.Poli maraton šteje za najbolj množièno udeleženci ne vozijo na èas. Vsi, ki ga Od našega èlana in domaèina s Ptuja, prireditev rekreativnega znaèaja v Sloveniji

Branka Èepeka, je prišla zanimiva ideja, da bi se naslednje leto na Poli maraton prijavili kot ekipa Slovenskih železnic, kar si kolesarji kar zapomnite, kajti Branko že zbira prijave za naslednje leto. Ideja je vsekakor zrela za uresnièitev, na ljubiteljih kolesarjenja pa je, da se temu odzovejo. Pokroviteljstvo takšne akcije pa bi v okviru aktivnosti za zdravstveno preventivo lahko prevzela uprava SŽ ali pa svet delavcev.Razmislite!

Lekso Stanojeviæ

3. POLI MARATON PTUJ

POTNIKOM PRIJAZNE USLUGE

3. POLI MARATON PTUJ

8

popolno zaporo zelo obremenjene koprske poplav in obvozov so bili vlaki zamujeni V tretje gre rado. Izraz, ki se ga železnièarji proge. V želji, da bi se ta zapora èim manj dolge ure, škoda na progi pa velika. vèasih kar bojimo, vsaj kadar se nam godijo poznala na kolièini prepeljanih tovornih Nedeljsko jutro je pokazalo ogromno slabi èasi. Prepreèen nalet potniškega vlaka vlakov, se je zapora odvijala v nedeljo, po razdejanje tako na zasebnih parcelah kot tudi na potniški vlak na zasavski progi je bil prvi vnaprej doloèenem terminskem planu, ki je na cestah in železnici. Celonoèno in dogodek, ki je na res veliko sreèo bil brez bil dejansko doloèen za vsakega izvajalca v c e l o d n e v n o d e l o v s e h d e ž u r n i h posledic in pravzaprav tudi nakljuèno minutah. Priprave so potekale ves teden, vso intervencijskih skupin, SVP, EE in najetih ugotovljen. Prevoz »rdeèega« prostornega koordinacijo pa je v veliki meri vodila strojev so vsaj deloma oèistili progo in signala, kljub ASN, bi se lahko konèal zelo Sekcija za vodenje prometa Postojna. Tudi promet je stekel vsaj po enem tiru. S tem so tragièno, a k sreèi ni bilo tako.tokrat se je pokazalo, da je prometna stroka utrujeni delavci na prometno odrezanih vendarle na nek naèin edina poklicana, da postajah lahko dobili zamenjavo.Kot je veèini železnièarjev znano, se je na koordinira delo posameznih služb na SŽ. Ali bo kdo škodne zahtevke naslovil na tiste postaji Rižana zgodila hujša železniška Seveda pa ne gre pozabiti, da so zelo aktivno odgovorne, ki zaradi preraèunljivosti in nesreèa, ki na sreèo ni zahtevala èloveških in z vso zavzetostjo zraven sodelovale tudi nezanimanja ne skrbijo za urejanje žrtev. Ob križanju vlakov je strojevodja, kot

hudourniških strug, ki so tako sedaj povzroèili ogromno materialno škodo? In spet sreèa v nesreèi, saj si lahko predstavljate, kako tragiène so lahko posledice, èe bi na poplavljen in s plazom zasut odsek proge pripeljal Siemens. K sreèi je ostal samo vklešèen na progi, brez hujših posledic.

Železova ruda in železniški vagoni razsuti po železniških tirih. To je, na kratko, epilog ene od najhujših železniških nesreè v zadnjih letih med Rimskimi Toplicami in Laškim. Kot polomljene lego kocke so bili vagoni, kmalu po sreèanju z nasproti vozeèim potniškim vlakom, razmetani tik pred mestnim središèem Laškega, tik pred pivovarniško zgradbo, tik pred hišo. Sreèa v nesreèi zopet. Sreèanje vlakov nekaj minut prej, iztirjenje par sto metrov dlje, drugaèna, bolj nevarna vsebina tovora, na primer bencin ali plin… Posledice bi lahko bile katastrofalne tudi za okoli živeèe ali še dlje. Že po prvih ogledih je bila hitro sprejeta odloèitev, da je potrebno poskrbeti za odprtje vsaj enega tira, zmeèkane vagone pa po hitrem postopku razrezati, ker so preveè vse ostale službe in sekcije, od Potniškega je razvidno iz zapisnikov o ID in iz njegove unièeni, da bi jih še bilo smiselno popravljati. prometa Ljubljana, ki je organiziral prevoz lastne izjave, ki so jo povzeli tudi drugi Policijsko zavarovanje dostopa do kraja potnikov z avtobusi, SVP z delavci in dvigali, mediji v Sloveniji, zaspal in s tem ni izrednega dogodka je že od daleè dalo slutiti, EE s skrbjo za pravoèasno in hitro pravoèasno opazil, da je nadaljnja vožnja da jeodstranitev in kasneje namestitev vozne zaradi križanja prepovedana. Z lokomotivo zadeva še kako resna. Nehote se je prikradel mreže in še bi lahko naštevali. Pomembno je, 363-010 je prevozil izvozni signal in na pomislek o možnem terorizmu, možni vroèi da je postopek potekal hitro, po predhodno prepeljevalni poti porušil tirni zakljuèek ter osi, poèeni osi in še kakšen pomislek so dogovorjenem naèrtu in brez dodatnih konèal vožnjo v moèvirju ob progi. K sreèi ni prisotni znali napovedati. Prvi vagon za zapletov. Tokrat se je infrastrukturni del prišlo do trèenja z nasproti vozeèim tovornim lokomotivo je ostal na tirih. Bojda so ga po resnièno poenotil in pokazal svojo moè in vlakom. Morebitno takšno trèenje bi lahko nalogu kriminalistov in preiskovalcev s pomembnost v sistemu SŽ. Odpravlja bilo zelo katastrofalno, ne upamo pa si strani SŽ napotili na kontrolno tehtanje. napake ostalih, kot že velikokrat prej.pomisliti, kaj bi bilo, èe bi se kaj podobnega Namigi so lahko razlièni, dokazljivo ni niè ali zgodilo v dnevnem èasu, ko vozi veè bore malo, v kolikor je sploh interes dognati Že tako deževen avgust je v noèi z 20. na 21. potniških vlakov… Kljub vsej tehnièni prave vzroke za ogromno škodo, ki jo je na predvsem Posavje in Štajersko še posebno zašèiti je tokrat èloveški faktor zatajil. infrastrukturi povzroèil transportni del. bogato obdaril z zelo moènimi padavinami. Posebno zahtevno pa je bilo odpravljanje Plaèilo? Proraèun? Zavarovalnica? Ogromne kolièine vode na že tako namoèeni posledic tega izrednega dogodka. Zaradi Davkoplaèevalci v vsakem primeru. zemlji so bile vzrok za nastanek mnogih dvigovanja lokomotive iz moèvirnate Spet ugotovitev, da se je kljub vsemu še hudournikov, ki so s seboj v doline nesli podlage je bilo potrebno predhodno uèvrstiti sreèno konèalo. Upamo, da je to bil izpolnjen vejevje, kamenje in blato. Vse skupaj je podlago za stabilno oporo dvema dvigaloma, bonus izrednih dogodkov na SŽ za dolgo povzroèilo zabite propuste, poplave in ki sta dvigovala to 115 ton težko lokomotivo. vnaprej. Ali bodo vzroki (krivci) poiskani, pa nanose vsega prinešenega na ceste in tudi na Prav tako zahtevna je bila tudi priprava in je že druga zgodba, z drugimi režiserji in proge, predvsem v Posavju. Zaprtje proge organizacija terminskega plana izvedbe scenaristi. Za sedaj se samo veèkrat pošilja Zidani Most Dobova je pomenilo dvigovanja lokomotive. Zaradi dela dvigal je vagone na kontrolno tehtanje.preusmeritev vlakov preko Èakovca, kjer pa bilo namreè potrebno odstraniti cca 100

Damjan Rakso bile tudi že možne poplavne ujme. Zaradi metrov vozne mreže, kar pomeni daljšo

ÈRNI AVGUST ZA SŽÈRNI AVGUST ZA SŽ

9

KAKO SO ORGANIZIRANE ŽELEZNICE V DRŽAVAH EVROPSKE SKUPNOSTI

V zadnjih mesecih se ponovno na veliko odpira za nekatere »evergreen« tema: organiziranost železnic. V zvezi s tem se dnevnim potrebam primerno najveèkrat manipulira z javnostjo, kako da je slovenski železniški sistem organiziran neustrezno in nepregledno ter ga je zato potrebno ponovno reorganizirati nazaj na enovite železnice. Predvidevamo, da teh informacij svojim bralcem skoraj gotovo ne bosta ponudila glasila Železnièar in Budnik. Da pa bi dokonèno odpravili dileme glede organiziranosti železnic v državah Evropske skupnosti in primerljivosti sedanje organiziranosti Holdinga Slovenske železnice, d.o.o., v nadaljevanju prikazujemo organizacijske strukture železnic v državah Evropske skupnosti.

1. Holdinško organizirane železnice

KAKO SO ORGANIZIRANE ŽELEZNICE V DRŽAVAH EVROPSKE SKUPNOSTI

Holding

Upravljalecinfrastrukture Prevozniki

10

2. Institucionalno loèene železnice

Upravljalecinfrastrukture Prevozniki

3. Delno integriran železniški sistem

11

Iz prikazanih organizacijskih shem železnic v državah èlanicah Evropske skupnosti lahko razberemo, da je skupna znaèilnost vseh, razen Estonije in Luxemburga (slednji kot mesto - država z ostalimi ni primerljiv praktièno v nobenem parametru), da imajo institucionalno loèeno organizirano upravljanje z infrastrukturo od prevoznikov. Èlanice Evropske skupnosti so se torej odloèile razvijati železniške sisteme na naèin, ki na eni strani omogoèa transparentno upravljanje z železniško infrastrukturo in zagotavljanje prostega dostopa do nje ter na drugi strani prosto konkurenco na podroèju transportnih storitev. Nekatera domaèa trmasta vztrajanja na enoviti železnici so tako v popolnem nasprotju z razumevanjem razvoja v prihodnosti in naèina delovanja železniškega sistema v okolju, v katerem živimo in smo od njega tako ali drugaèe odvisni. Kakšni motivi se skrivajo za takšnimi prizadevanji, lahko le ugibamo.Obnašanje nekaterih bi lahko razumeli, èe bi bil motiv morda prièakovanje, da bo v enovitem podjetju (ki naj bi bilo istoèasno tudi upravljalec infrastrukture) mogoèe prikrito uporabljati proraèunska sredstva, namenjena infrastrukturi, tudi za potrebe prevoznika. Temu se bomo seveda odloèno uprli tisti, ki svojega dela ne opravljamo na odprtem trgu in smo odvisni od denarja, ki ga država rezervira za obratovanje železniške infrastrukture.Vsi tisti, ki danes išèejo rešitve za krizo (ki je nastala predvsem kot posledica katastrofalno slabega vodenja podjetja v tem letu), lahko s ponovno spremembo zakonodaje železnici dolgoroèno povzroèijo nepopravljivo škodo. Predvidene ponovne spremembe in prenosi nekaterih kljuènih pristojnosti med organi, ki zagotavljajo delovanje železniškega sistema, nas bodo ponovno pahnile v veèletno ukvarjanje samih s seboj. In ko bi se železnièarji zopet ukvarjali sami s seboj, bi tisti, ki so te otroške bolezni že zdavnaj preživeli, pridobivali vlakovne trase, prevzemali tovore in se veselili vseh naših norosti.

Preprièan sem, da se država tokrat ne bo pustila nategniti!

Ivan Šenkiš

4. Enovite železnice

Vir: Ministrstvo za promet

Naše uredništvo je bilo 23. septembra povabljeno v zlorabe fotografije tudi v manjših èasopisih, ter gospod Sevnico na IX. sreèanje lokalnih tiskanih medijev Saša Dušan Leskovar, odgovorni oblikovalec èasopisa Slovenije. Zahvala za povabilo gre Stanku Lazarju, ki je Dnevnik, o tipografiji, videzu samega èasopisa in zelo aktiven v tamkajšnjem turistiènem društvu. Povabil trendih, ki se v svetu in doma pojavljajo. Pravne poglede je vse železnièarske èasopise. in zahteve države do tiskanih medijev nam je predstavil Samo sreèanje je bilo zelo zanimivo in pouèno. V gospod Ivan Pan z inšpektorata. Urednica Radia uradnem delu je vse udeležence nagovoril predsednik Slovenija, gospa Tatjana Pirc, pa nam je predavala o vlade gospod Janez Janša, ki je poudaril pomembnostih osnovnih naèelih in naèinu novinarskega dela, da je tistih manj opaznih in bolj lokalnih èasopisov, saj so ti konèni produkt, to je informacija o nekem dogodku, bolj dovzetni za malenkosti, ki se vèasih v drugih zanimiv, aktualen in pravilno predstavljen. Beseda je državnih zadevah porazgubijo. Prav tako je predsednik stekla tudi o pravici novinarja, da k doloèenemu dogodku vlade pozval vse prisotne, naj s skupnimi moèmi doda svoj komentar, o objavah demantijev in ugovorov podprejo prizadevanja te vlade, da se gospodarsko sanira. na že objavljeno pisanje ipd.Kot pristopna èlanica EU smo bili med najrazvitejšimi, Sledilo je še sooèenje z ministrom za kulturo RS, sedaj pa so drugi èasi. V družbi zahodnih držav moramo gospodom Vaskom Simonitijem, z razliènimi pogledi na svojo gospodarsko rast podvojevati, èe želimo priti v stik prihajajoè zakon o medijih, in okrogla miza na temo s povpreèjem v EU. Glavna naloga bo v prihodnjih letih, odvisnosti in svobode tiskanih medijev in ekonomskih tako predsednik vlade, miselni preskok v našem ter politiènih vplivov na novinarje in s tem na njihovo razmišljanju, ko bo treba iz nenehnega naslanjanja na delo. proraèunska sredstva veè in bolj intenzivno pridobivati Zanimiv in pouèen dan, skratka. Morda bi bilo potrebno denar na trgu EU. kaj podobnega pripraviti na nivoju SŽ. Zelo veliko se V drugem, bolj strokovnem sklopu, sta nam predavala moramo še namreè nauèiti na tem podroèju.gospod Vinko Skale, mednarodni mojster fotografije, Damjan Raksicer predsednik Fotografske zveze Slovenije in v svetu zelo priznan fotograf, o pravilni rabi in prepreèevanju

12

V lanskem letu so bile meseène vozovnice, predvsem pa kriznih zadev. Izgovori PE Potniški promet, da imajo s postopki in naèin izraèuna in izdaje te vozovnice, veèni PE Vodenjem prometa sklenjeno pogodbo, iz katere se problem. SŽ so na nek naèin od države prevzele breme jim del denarja tudi plaèuje, je žal premalo odgovoren, izraèuna subvencij za dijake in študente. Zato je postopek saj je vendarle za vse pomembno, koliko denarja izdaje ene meseène vozovnice zelo dolg in težko je zberemo od potnikov. Upamo, da bodo vsaj seznami kontrolirati pravilnost izdaje vsak naslednji mesec. Iz prihajali na prodajna mesta redno in pravoèasno. tega razloga je SŽPS prevzel pobudo in skupaj z Modernizacija prodaje vozovnic pa stoji na mestu, kljub odgovornimi na PE Potniški promet poskušal najti izdelanim projektom, predvsem zaradi nesprejetega primerne rešitve za potniku in prodajalcu ustreznejši, Poslovnega naèrta SŽ. Do kdaj bo tako, pa itak nihèe ne lažji in predvsem hitrejši naèin prodaje. Moram reèi, da je ve, vprašanje je, èe si o teh stvareh sploh kdo beli glavo.bil prvi odziv zelo pozitiven, saj smo skupaj ugotovili, da imamo vsi interes prodajati vozovnice, tudi meseène, vendar na naèin, ki bo potniku in prodajalcu prijazen. Damjan RakDogovori so šli v smer pravoèasnega zagotavljanja seznamov na prodajnih mestih, dodatne zasedbe v èasu novih nakupov pred zaèetkom šolskega leta in pospešene modernizacije prodaje vozovnic. Žal pa se je nekje vmes ideja razblinila in interpretirala kot zlonamerna in samo povod za spor. Konèna rešitev je tako, namesto vsesplošne koristi, prinesla samo nejevoljo in nezaupanje v sistem, ki, kot da nima interesa reševati

IX. SREÈANJE LOKALNIH TISKANIHMEDIJEV SLOVENIJEIX. SREÈANJE LOKALNIH TISKANIHMEDIJEV SLOVENIJE

MESEÈNE VOZOVNICEMESEÈNE VOZOVNICE

13

Vsebine naših èlankov so velikokrat komu trn v peti, saj odražajo razliène poglede na doloèene situacije, ki so v oèeh enih drugaène, kot jih vidijo drugi. V prid pluralnih naèel in demokratiène pravice izražanja svojih mnenj brez žaljenja osebnosti objavljamo odgovore in komentarje na èlanke v prejšnjem Prometniku.

Urednik

ODMEVI

ODMEV NA ÈLANEK V GLASILU PROMETNIK ŠT. 75

V julijski številki Prometnika je bil objavljen èlanek »Zapore tirov v luèi konkurenènosti«. V njem g. Ramiz Brgulja, na podlagi lastnih »poglobljenih strokovnih analiz«, ugotavlja, da so za slabe, skoraj katastrofalne prometne situacije na progi Ljubljana Sežana krive zapore tirov, vpeljane na zahtevo infrastrukturnih služb - predvsem Elektroenergetike. Opravljena »analiza« in iz nje izhajajoèe ugotovitve so predstavljene posplošeno, zato ne moremo konkretno odgovoriti na posamezne navedbe.Lahko pa povemo, da se vzdrževanje vozne mreže opravlja skladno z doloèbami Pravilnika o projektiranju, gradnji in vzdrževanju stabilnih naprav elektriène vleke enosmernega sistema 3 kV, ki jasno doloèa vrsto in pogostost vzdrževalnih del.Veèina predpisanih del zahteva, da se delo opravlja na zaprtem tiru ob izkljuèeni napetosti v vodnikih vozne mreže. K izvedbi teh del smo torej zavezani s podzakonskim aktom, kot tudi pogodbeno, z naroènikom Javno agencijo za železniški promet.Pri planiranju zapor se upošteva, da se le-te odvijajo v èasu, ko povzroèajo najmanjše ovire v prometu.Kaj je imel avtor z »navidezno standardizacijo vzdrževanja vozne mreže« v mislih, ne razumemo, zagotavljamo pa, da nobena zapora ni vpeljana po nepotrebnem.Spoštovani g. Brgulja! Glede na vaš èlanek, je veèina težav na progi Ljubljana - Sežana posledica Elektroenergetike. Videti je, da smo glede na vaše »natanène analize«, ki jih omenjate, paè popolnoma zgrešeni že v svojem bistvu. Ponujamo vam preprosto rešitev: na progi uvedimo dizel vleko in elektroenergetika ne bo veè potrebna, z njo pa bodo odšle tudi vse težave. Ker pa želimo biti konstruktivni in spoštujemo vsako kritiko, vas vabimo, da nas obišèete - podrobno vas bomo seznanili z našim delom, obenem pa nam boste lahko predstavili rezultate vaših analiz. Verjamemo, da bomo s sodelovanjem odpravili marsikatero nejasnost.

Šef Sekcije za elektroenergetiko Ljubljana Brane Filipiè

ODMEV NA ÈLANEK V GLASILU PROMETNIK ŠT. 75

V RAZMISLEK NA ODMEV

Na kratko in preprosto, da bodo razumeli vsi, tudi tisti, ki se s problematiko vlakovnega prometa na dvotirnih progah ne ukvarjajo tako pogosto:Èlanek, ki je bil v èasopisu Prometnik št. 74 objavljen s strani g. Franca Zemljièa, je nakazal pravo pot reševanja prometa na dvotirnih progah v danih razmerah (finanènih, kadrovskih itd..), je pa tudi vrh vseh rešitev, ki so upravièene glede na obseg prometa.Za rešitve, ki v primeru zapor na dvotirnih progah pomenijo vožnjo vlakov po edinem odprtem tiru v postajnem razmiku brez èuvajev potnih prehodov, postajnih delavcev na signalih, loparja pred uvoznim signalom za vožnje vlakov z nepravega tira in vožnji vlakov na zeleno, bi vsak, ki se kolièkaj ukvarja z železniškim prometom, moral za takšne projekte prižgati zeleno luè. Posebej še, ker je govora o progi na odseku Laze Kresnice Litija Sava Zagorje Trbovlje Hrastnik Zidani Most kot enemu najbolj izpostavljenih (javljalniki plazov, vandalizem itd.) in obremenjenih odsekov na Slovenskih železnicah. Kljub stroki SV in gradbenikov, pri katerih naletimo na doloèen odpor s svojimi zahtevami po sprotnih spremembah (naèrte o posodobitvi so povozila leta), je takšno vodenje projektov potrebno pozdraviti in podpreti, saj pomenijo razbremenitev vlakovnih odpravnikov, obenem pa s tem poveèamo varnost železniškega prometa. Avtorju èlanka ODMEV bi lahko samo omenil, da imamo na Slovenskih železnicah primer, ki ne pomeni blešèeèih rešitev za delo vlakovnih odpravnikov na Primorski. Projektom, ki so sami sebi namen (obojestranski promet Ljubljana - Brezovica, ki se ne sme uporabljati) in podobno utopiènim bi lahko naredili konec. Razmišljanje, da te rešitve niso v skladu s trenutno veljavnimi prometnimi predpisi, se pa zdi že skorajda absurdna trditev. Že dobrih 15 let smo v novi državi, pa ta sistem ni sproduciral novih predpisov. A se lahko vkopljemo za predpise iz èasov Marije Terezije in èakamo? Ali pa lahko dosežemo predpise, primerne železniški varnosti in tehnologiji, s katero trenutno delamo? Kdo nam bo pomagal - odmev oz. enako misleèi?

Sindikalni pozdrav !Vlakovni odpravnik Robert Medved

V RAZMISLEK NA ODMEV

Na kratko in preprosto, da bodo razumeli vsi, tudi tisti, ki se s problematiko vlakovnega prometa na dvotirnih progah ne ukvarjajo tako pogosto:Èlanek, ki je bil v èasopisu Prometnik št. 74 objavljen s strani g. Franca Zemljièa, je nakazal pravo pot reševanja prometa na dvotirnih progah v danih razmerah (finanènih, kadrovskih itd..), je pa tudi vrh vseh rešitev, ki so upravièene glede na obseg prometa.Za rešitve, ki v primeru zapor na dvotirnih progah pomenijo vožnjo vlakov po edinem odprtem tiru v postajnem razmiku brez èuvajev potnih prehodov, postajnih delavcev na signalih, loparja pred uvoznim signalom za vožnje vlakov z nepravega tira in vožnji vlakov na zeleno, bi vsak, ki se kolièkaj ukvarja z železniškim prometom, moral za takšne projekte prižgati zeleno luè. Posebej še, ker je govora o progi na odseku Laze Kresnice Litija Sava Zagorje Trbovlje Hrastnik Zidani Most kot enemu najbolj izpostavljenih (javljalniki plazov, vandalizem itd.) in obremenjenih odsekov na Slovenskih železnicah. Kljub stroki SV in gradbenikov, pri katerih naletimo na doloèen odpor s svojimi zahtevami po sprotnih spremembah (naèrte o posodobitvi so povozila leta), je takšno vodenje projektov potrebno pozdraviti in podpreti, saj pomenijo razbremenitev vlakovnih odpravnikov, obenem pa s tem poveèamo varnost železniškega prometa. Avtorju èlanka ODMEV bi lahko samo omenil, da imamo na Slovenskih železnicah primer, ki ne pomeni blešèeèih rešitev za delo vlakovnih odpravnikov na Primorski. Projektom, ki so sami sebi namen (obojestranski promet Ljubljana - Brezovica, ki se ne sme uporabljati) in podobno utopiènim bi lahko naredili konec. Razmišljanje, da te rešitve niso v skladu s trenutno veljavnimi prometnimi predpisi, se pa zdi že skorajda absurdna trditev. Že dobrih 15 let smo v novi državi, pa ta sistem ni sproduciral novih predpisov. A se lahko vkopljemo za predpise iz èasov Marije Terezije in èakamo? Ali pa lahko dosežemo predpise, primerne železniški varnosti in tehnologiji, s katero trenutno delamo? Kdo nam bo pomagal - odmev oz. enako misleèi?

Sindikalni pozdrav !Vlakovni odpravnik Robert Medved

ODMEVI

14

Potem je prišel Ivanov trenutek, delo je našega sindikata. Ne bova govorila o Ivan Vajda, prvi predsednik našega sprejel, ga opravil in se umaknil. Do datumih in osebnostih, temveè le o sindikatasvoje upokojitve je bil aktiven èlan tvojem delu, pravzaprav, kako se našega sindikata in je pomagal pri spominjaš tistega èasa.V politiki je paè tako: ko si na višku oblikovanju stališè do problemov v slave, ti vsi zavidajo tvoj uspeh, ko pa svojem delovnem okolju. Ko je doèakal »V èasu znanega strojevodskega štrajka sestopiš, kmalu vsi pozabijo tvoje delo. zasluženo upokojitev, se ga je hkrati je bil sklican sestanek vseh prometnikov Potem še sam pozabiš na preteklost in se polotila težka bolezen, ki mu je Slovenije in Istre, ki je tedaj v skupni le še kdaj spomniš tistih èasov, ko si bil prekrižala naèrte, o katerih je sanjal pred d r ž a v i s p a d a l a k S lo v e n s k i m poln idej in si imel moè dodati kakšen upokojitvijo. Toda v Ivanovi službeni železnicam, z namenom ustanovitve delèek k mozaiku zgodovine neke karieri je bilo preveè barier, ki jih je l a s t n e g a s i n d i k a t a v l a k o v n i h organizacije. Èasi se spreminjajo in uspešno premagal, da bi se kar tako odpravnikov. Sestanek ni bil javen, kajti najmlajši sploh ne vedo za tvoje predal. Spoprijel se je z boleznijo in jo sestali smo se v športni dvorani v 'Jami', delovanje, drugi pa enostavno pozabijo uspešno zmaguje. saj ŽG-ju (Železniško gospodarstvo in se spomnijo le še tvojega imena.Kljub deževni nedelji, ko sem ga obiskal Ljubljana) to ni bilo po volji. Povod za Med takšne prav gotovo sodi Ivan Vajda, na njegovem domu v Mihovcih pri organiziranje samostojnega sindikata je ki je že v prometni šoli, sicer molèeè Veliki Nedelji, me je sprejel nasmejan in bil omenjeni štrajk. Sklicatelj je bil fant, v sebi izžareval neko svoje dobro razpoložen. Še preden je žena iniciativni odbor za ustanovitev preprièanje, s katerim bi lahko s skupno Štefka postregla s kavo, sva bila v samostojnega sindikata. Na tem pomoèjo dosegel nekaj boljšega. Bolj pogovoru že med nekdanjimi sodelavci. sestanku, ki se ga je udeležilo od 150 do kot poklic prometnika ga je veselila Ni se dal motiti, le ko mu je hèi prinesla 200 udeležencev, je bil izvoljen politika, zato je poklicno kmalu pristal v vnukinjo Aljo, si jo je posadil na kolena. iniciativni odbor za sklic ustavnega predsedstvu mladine v svojem okrožju, Potem sva prešla k temi najinega obènega zbora za 'Sindikat vlakovnih nato še pri gasilcih in se po konèanem pogovora. odpravnikov Slovenije in Istre'. V ta mandatu vrnil na železnico. Kljub

odbor smo izvolili predstavnike s posameznih obmoèij. Za štajersko obmoèje so izvolili mene, ki sem bil hkrati izvoljen za predsednika OO Celje. Potem smo sklicali ustanovni obèni zbor našega sindikata, ki je bil v Ljubljani. Na zboru smo izvolili predsednika in predsedstvo, poznejši upravni odbor. Štajerci, ki so bili zelo aktivni, so za predsednika predlagali mene in tako sem postal prvi predsednik sindikata vlakovnih odpravnikov. Ob ustanovitvi s e j e v è l a n i l a s k o r a j v e è i n a prometnikov.«

* Ustanovili ste nov sindikat in zaèeli delovati, èeprav ste bili poveèini sami amaterji. Kako si se ti spoprijel z vodenjem in kakšne so bile tvoje izkušnje s tega podroèja?»Naše zaèetno delo je bilo zares težko, kajti zaèeli smo pravzaprav iz niè. Najtežje pa je bilo to, da nam je bilo vodstvo ŽG vse prej kot naklonjeno. To

svojim raznoterim izkušnjam se ni rinil v je bil èas, ko so se ustanavljali tudi drugi *Ko sva se spomladi skupaj vozila s ospredje tedanjih polit iènih in železniški sindikati.podelitve priznanja, ki ti ga je podelil sindikalnih organizacij. Po prihodu v Z moje strani je bilo nekoliko laže, kajti sindikat, si izrazil zadovoljstvo, da niso Poljèane je kot prometnik prevzel imel sem že izkušnje vodenja, saj sem pozabili na tiste, ki so zaèeli orati ledino predsedstvo sindikata postaje, ki je bil v Ormožu profesionalni politik našega sindikata. V našem Prometniku takrat deloval kot del politiènega predsednik socialistiène mladine je bil dogodek le omenjen, kar prièa o sistema. Takratna vloga sindikata je bila Ormož. Že takrat sem se pogosto kroniènem pomanjkanju dopisnikov. predvsem organizacija druženja sreèeval s sindikalnim delom, tako da Odloèil sem se, da to nadoknadim in te delavcev, vse ostalo je bilo pa v domeni sem praktièno samo nadaljeval neko predstavim kot prvega predsednika nadrejenih po direktivi od zgoraj. delo, ki pa je bilo takrat povsem drugaèe

PREDSTAVLJAMO VAM …PREDSTAVLJAMO VAM …

15

zastavljeno. Kljub temu sem vodil svoj pojavila že v mojem èasu, ko smo to življenje in mi še vedno mnogo pomeni. štiriletni mandat in ga uspešno zakljuèil predlagali, a je bila moja pobuda žal Poleg tega sem dejaven v krajevni ravno ob prehodu na samostojno zavrnjena.« skupnosti, moj konjièek pa je vinograd. Slovenijo. Glede našega dela je bilo na Rad se tudi sprehodim, najlepše je paè zaèetku zelo težko usklajevati naše *Kaj pa prometnik, meniš, da je sindikat doma v krogu svoje družine.«interese z ŽG. Takrat je deloval še dovolj poskrbel zanj? skupni sindikat Slovenskih železnic, ki »Glede na odgovornost prometnika, za * I v a n , n e k o l i k o s v a k r i t i è n o je zagovarjal interese ŽG. Takoj po njegovo delovno mesto ni zadosti spregovorila o sindikatu, kot se za ustanovitvi so nas povabili k skupnemu poskrbljeno in je premalo plaèano. pravega sindikalista spodobi. Kljub sodelovanju, vendar pa mi nismo Ugled prometnika vse bolj pada, temu pa vem, da ceniš delo svojih sprejeli njihovih pogojev sodelovanja. odgovornost in delo pa ostajata na istem naslednikov in jih še vedno podpiraš pri Bili smo delovni in odloèni. Sprejeli nivoju - še celo poveèuje se. njihovem delu, èeprav je danes precej smo statut in ostale dokumente ter Današnjemu prometniku bi morali drugaèno. Sicer pa bodo tudi le-ti nekoè izvedli registracijo sindikata. Potem vsekakor priznati pomembnejšo vlogo na najinem mestu in bodo ocenjevali smo dosegli priznanje sindikata s strani na železnici. delo s svojimi oèmi. ŽG in se spopadli s problemi »Tu bi dodal, da sem vesel in poèašèen, prometnikov, predvsem na podroèju * V èasu najine mladosti in žal še da so se me pri sindikatu spomnili s osebnih dohodkov. V ta namen sta bila mnogokrat danes se predpostavljeni s priznanjem, kot prvega predsedniku, kar pripravljena kar dva štrajka, do katerih podrejenimi sploh niso znali normalno mi mnogo pomeni. Res lepo je, da se pa ni prišlo, ker je ŽG prisluhnil našim pogovarjati, še posebej, èe je bilo kaj sindikat spomni svojih nekdanjih zahtevam. Naš sindikat je sprožil narobe. Ponavadi so krièali, dokazovali èlanov, to še najbolj obèutiš, ko se sam okroglo mizo za modernizacijo svojo puhlo pomembnost ali pa te upokojiš in na ta naèin vidiš, da še nisi celjskega vozlišèa.« popolnoma prezirali . Kolegica, povsem pozabljen. Preprièan sem, da so

diplomirana psihologinja, mi je s r e è a n j a z u p o k o j e n c i v s e l e j *Takratno delo ni bilo profesionalno. pripovedovala, da vodi posebne teèaje o dobrodošla.«Kako si uspel uskladiti službo in prijateljskem odnosu nadrejenih do sindikalno delo? svojih delavcev, kar se potem pozitivno Ko sva konèala pogovor, smo se »Ni bilo tako enostavno. Delali smo odraža na delovnem mestu. Takšni teèaji odpravili v njegovo zidanico. Ustavili p r o s t o v o l j n o b r e z d e n a r n e g a bi bili na železnici še kako dobrodošli. smo se pred novim objektom, majhno nadomestila. Po dvakrat na teden sem »Da, naši nadrejeni v veèini primerov hišico, ki skriva pod seboj majhno klet, moral v Ljubljano, manjkajoèe ure pa niso bili dorasli svoji vlogi. To je potem okoli pa se razprostira èudovita narava z sem moral nadoknaditi èez vikende. prispevalo k raznim stresom pri že tako lepo urejenim majhnim vinogradom in Pogosto sem bil prikrajšan pri osebnem obremenjujoèem delu. Potem je bila tu èudovitim pogledom na oddaljeno dohodku, še bolj pa je bila prikrajšana še slaba organizacija prehranjevanja in hribovje Slovenskih goric. Nisem mogel moja družina. Nekoliko bolje je bilo, ko premalo poèitka. Vsega tega se takrat skriti svojih èustev in sem mu kar smo uredili èlanarino in smo potem niti ne zaveš, toda ko se upokojiš, se to odkrito priznal, da mu zavidam, kar si je dobili nadomestilo za sejnino. Tudi vsa pokaže v obliki bolezni, kar pa praktièno ustvaril v tem èudovitem okolju, kamor administracija je bila naše breme, kar se ne moreš dokazati. Zdravstvena služba bi se èlovek brez omahovanja preselil in je razbremenilo pozneje, ko nam je ŽG bi na tem podroèju morala veè napraviti užival svoj pokoj daleè stran od hrupa in dodelil tajnico.« za zdravje delavcev. Mislim, da je izvor stresnega življenja, s pomoèjo katerega

težkih bolezni posledièno potrebno smo si prislužili upokojitev, pa èeprav za *Kako gledaš na delo sedanjega iskati tudi v stresnem in napornem ceno zdravja. sindikalizma? Si se tudi ti boril za psihiènem delu v službi. Kar zadeva vodstveni položaj naslednjega mandata, odnose na delovnem mestu, pa ti še Pa vendar, svojemu sošolcu in sodelavcu ko ti je prvi potekel, kot se je to ponekod zdaleè niso dobro urejeni in so še vedno želim še mnogo trgatev in kvalitetno dogajalo pozneje? iz davnih èasov.« pridelanega vina v krogu svoje družine, »Po izteku mojega mandata sem se tako kot on želi vsem prometnikom še umaknil med redne èlane, svoje delo pa *Prav zaradi tega vsakdo komaj èaka, boljše delovne pogoje in zadovoljstvo sem prepustil mlajšim z novimi idejami. da se upokoji in potem sploh ne pogreša na železnici.Današnje sindikalno delo, ko je vse nadrejenih posameznikov, ki svoj bolni dobro organizirano, se sploh ne da ego dokazujejo prav v službi. Potem se Marjan Mallyprimerjati z nekdanjim. Delo je dosti upokojiš in misliš, kaj vse boš poèel, ko lažje, kajti danes se rešujejo le tekoèi boš imel èasa v izobilju. V resnici pa se problemi. Mislim pa, da bi bilo dobro ukvarjaš le z dejavnostmi, ki si jih poèel napraviti neko oceno, èe današnja shema prej ali pa se popolnoma poleniš. Kako organiziranosti odgovarja trenutnemu je s tvojo dejavnostjo, kolikor vem, si še politiènemu stanju, in pa veèjo vedno aktiven pri gasilcih? povezanost med sindikati. Ta ideja se je »Da, z gasilstvom se ukvarjam že vse

16

sprevodniki, strojevodje, premikaèi, obstajajo težave z zagotavljanjem Kot se že nekaj let ugotavlja, je pregledniki in še bi lahko našteval. primernih predavateljev, ki so naravni odliv v tipièno železniških Na raèun tega se pojavljajo nadure, pedagoško izobraženi ali imajo na poklicih (vlakovni odpravnik, preutrujenost, bolniške, lahko pa tem podroèju primerne izkušnje. sprevodnik, premikaè, strojevodja,

Težava je tudi uèno gradivo, saj se, na primer, prevoza blaga ne da nauèiti z intranetnih strani SŽ. Skratka, še zdaleè ni vse gladko, a proces se je vendarle zaèel in ne dvomim, da bodo kandidati šolanja opravili uspešno. Žal pa je na šoli na Aljaževi v Ljubljani skrit pravzaprav zaklad, ki ga na vodstvu SŽ nikakor ne najdejo, èeprav ga imajo pred nosom. Skriva se v prostoru, imenovanem »prometna dvorana«. Na videz je to samo ena od mnogih železniških m a k e t i n n e k a j m u z e j s k i h eksponatov. V resnici pa je to maketa, ki simulira veè postaj na eno in dvotirni progi, z razliènimi v r s t ami zava rovan ja , i n j e usposobljena za simulacijo rednega prometa. Na njej se lahko odvija živ promet, ima izdelan grafikon, riše se stvarni grafikon, preizkuša se naèin opravljanja prometa ob raznih okvarah vlakov, signalno-varnostnih napravah ali ob izrednih dogodkih. Skratka, popolna simulacija živega prometa, idealen naèin, da se bodoèi prometniki izuèijo poklica že v šoli. Maketa bi bila tudi zelo primeren naèin za meseèno šolanje sedanjih prometnikov, še posebej, ker je v sosednjem prostoru uèilnica o p r e m l j e n a z r a è u n a l n i k i , vkljuèenimi v ISSŽ. Tako bi šolanje lahko postalo res zanimivo in pa koristno. Pred leti spoèete ideje, da je treba vse na Aljaževi prodati, so, upajmo, sedaj že preteklost. V prihodnosti pa bi bilo zelo nespametno, èe ne bi te ponujene m o ž n o s t i z a d o d a t n o pride tudi do kakšnih težjih posledic. potniški blagajnik, vlakovodja...) izpopolnjevanje znanja izkoristili v Konèno se je na tem podroèju prišel do skrajnega roba, ko še vsaj celoti in na naèin, ki nam ga ponuja. vendarle malo premaknilo na bolje. za silo krpamo izmene. Samo na

Ker dobre stare prometne šole v posta j i Ljubl jana manjka 7 Damjan RakMariboru, v tistem železniškem vlakovnih odpravnikov, v celotni

smislu, ni veè, se je izobraževanje za Sekcij i za vodenje prometa vse deficitarne poklice preselilo v Ljubljana pa èez 20. V PIC Ljubljana Ljubljano, na Aljaževo. Resda manjka 6 prodajalcev. Manjkajo

BISER SREDI LJUBLJANEBISER SREDI LJUBLJANE

17

Tu in tam gre vendarle na bolje, zahteve naših èlanov sindikata se uresnièujejo. Po dolgih letih se je nadzornim vodjem premika na postaji Ljubljana uresnièila ne veè želja, paè pa zahteva, da se prenovi njihov delovni prostor. Svojèas so imeli svoj prostor v medtirju na postaji, v nekdanjem postavljalnem stolpu v sredini, a so ga pred veè leti porušili. Na peronu so jim postavili že takrat star kontejner. Zanj, za premikaèa-spremljevalca, v zaèetku tudi za prometnika, brez vode, sanitarij, garderobe. Nevzdržni pogoji za delo so bili stalnica na zahtevah s strani SŽPS OO Ljubljana. Žal je do resnega premika prišlo šele po intervenciji republiškega inšpektorja. Žal zato, ker verjamemo, da se lahko te stvari ureja tudi brez vpletanja državnih inšpektorjev. Kakorkoli, sedaj je stara konzerva zamenjana s sodobnim, sicer tudi kontejnerjem, ki pa daje vtis sodobnega, urejenega delovnega prostora. S primerno opremo in odnosom uporabnikov bo svojemu namenu lahko služil dolga leta.

Damjan Rak

KONÈNO…

Med poletnim dopustom sem na Avstrijskem Tirolskem z zanimanjem opazoval dve železniški ozkotirni progi, ki veselo in redno, predvsem pa zgledno, obratujeta tam. To sta proga iz Jenbacha v Zillertalsko dolino (poleg kitzbuhlske doline najprestižnejša na Tirolskem) in iz Jenbacha na jezero Achenzee, kamor vodi zobata železnica. Ob lepo urejenih vagonih, tudi posebnih za kolesarje in invalidske vozièke, premorejo tudi takšnega s plošèadjo za prost ogled pokrajine, sem pomislil na našo Planico. Lepe denarce bi lahko sedaj obraèali, èe bi še imeli progo Tamar! Kako se tukaj gnetejo turisti za posebno ponudbo, da namreè med dvema postajama sami vozijo in upravljajo vlak! Evri pa padajo v žep. Je še kaj upanja, da bi naša planiška proga kdaj zaživela?Damjan Rak

ŠE KDAJ Z VLAKOM V PLANICO?

KONÈNO…

ŠE KDAJ Z VLAKOM V PLANICO?

18

Muhasto vreme, ki traja vse poletje, in še slaba vremenska napoved sta organizatorjem letošnjih kolesarskih prireditev povzroèala ogromno preglavic.

Tudi za soboto, 27. 08. 2005, so vremenarji napovedovali deževen dan. Trmasti, kot smo, se nikakor nismo pustili zmesti in kljub slabi napovedi vremena smo naèrtovani kolesarski maraton Sindikata železniškega prometa Slovenije »KRAS 2005« speljali. V petek pred maratonom je bilo še veliko prijavljenih, maratona pa se je vseeno udeležilo precej manjše število, kot je bilo prièakovano.

Po prihodu vlakov z vseh koncev Slovenije smo okrog 9. ure startali. Na pot, dolgo 116 km, po kraških vaseh in hribèkih, polni prièakovanj in upanj, da nas vreme ne bo izdalo. Vsak s svojimi mislimi je vrtel pedala svojega kolesa, eni hitreje, drugi izletniško rekreativno.

Maraton po Krasu ni bil èasovno omejen (eden izmed redkih maratonov, kjer smo imeli èasa na pretek), tako da smo si lahko med potjo privošèili ogled sleherne znamenitosti te èudovite pokrajine. Za nami so ostajale kraške vasi, kot so Dolenja vas, Vrabèe, Kobilj, Štanjel, Kobjeglava (vas, znana po MIP-ovi pršutarni), Komen, Ivanji grad, Vojšèica, Kostanjevica na Krasu in nekje na sredini naše poti Selo na Krasu. Tu smo naredili daljši postanek za prigrizek in okrepitev z napitki. S platoja, ki so ga za turiste

Repentabor proti Sežani. Na tej poti cilja v gostilni Risnik v Divaèi.verjetno pripravili vašèani, se odpre nas je pri svojem domu prièakala prekrasen razgled na italijansko naša èlanica Zvezdana in nas Vsi prisotni so progo prekolesarili pristaniško mestece Monfalcone in pogostila. Zvezdani se zahvaljujem brez veèjih težav. Za pomoè pri še dlje, nekateri celo pravijo, da za to gesto, saj nam je povrnila o r g a n i z a c i j i m a r a t o n a s e pogled seže vse do Benetk, èe so izgubljene kalorije in nam z znaèilno zahvaljujem gospodu Dodiæu, vremenske razmere ugodne.k r a š e v s k o d o m a è n o s t j o i n gospodu Frasu in še enkrat naši gostoljubjem polepšala dan. Od tod Zvezdani.Po daljšem postanku in okrepitvi smo zlahka nadaljevali pot skozi s m o p o t n a d a l j e v a l i s k o z i Sežano, Lipico, Lokev do našega Lekso StanojeviæGorjansko, Veliki dol, Dutovlje in

KRAS 2005KRAS 2005

19

nikjer dobiti opisa poti. Potem sem Stefan. Od tu se zaène dvanajst Tudi letos smo v našem sindikatu se z družino odpravil v Avstrijo na kilometrov dolga cesta z mnogimi pripravili tri planinske izlete. Prvi ogled z veè strani, toda le z delnim vijugami in strmim vzponom do zimski in tretji visokogorski sta bila uspehom. Letos sva se z Edijem park i r i šèa , k i poz imi s luž i namenjena predvsem planincem, Kolarjem odloèila, da jo razišèeva in smuèarskemu turizmu, poleti pa enega pa smo pripravili za vse popeljeva nanjo našo skupino. planincem. Po izstopu iz avtobusa so ljubitelje narave, ki ne zmorejo Zaradi vlakovne zveze in prihoda planinci zaèutili svoj teren in ni jih veèj ih naporov. Toda kl jub pohodnikov iz vse Slovenije smo bilo veè moè strniti v kolono, kajti ugodnemu izletu je bil precejšen krenili na pot šele sredi dopoldneva. vsakemu se je po golem hribu upad prijavljenih pohodnikov, in to Avtobus je iz Poljèan krenil ob deveti mudilo proti vrhu. Ko smo prišli na zadnj i h ip , poveèini zaradi uri, ustavili smo se na Pragerskem, v lahko dostopen vrh, je bilo zares spremembe turnusa v službi. Mariboru in Radljah, kjer so se nam prijetno, saj je termometer izmeril le Nekateri pa se niti prijavili niso in so pridružili pohodniki. Iz Maribora okoli dvajset stopinj, medtem ko se bili potem, ko so izvedeli za èudovit nas je pot vodila po Dravski dolini, ki je dolina znojila pri 35 stopinjah. Vrh vzpon (sprehod) na Golico,

užalošèeni. Podoben izletniški vzpon na dvatisoèaka v Avstriji pripravljamo tudi v juniju prihodnje leto. Da ne bo pomote. To ni slovita Golica v Karavankah (1835 m), kjer rastejo narcise in jo opevajo Avseniki, temveè gora z istim slovenskim imenom v Avstriji na meji med Koroško in Štajersko, avstrijsko imenovana Koralpe. Njen vrh nosi ime po planinski roži špajki (baldrijan), Grosser Speikkogel (Veliki špajkin vrh), na višini 2140 metrov, kar se sliši zelo visoko, toda na to goro, ki je polna smuèišè, vodi asfaltirana cesta do višine 1627 metrov, ki je precej bolj strma (nagib od 15% do 17%) od naše ceste na Roglo. Po travnatem delnem brezpotju potrebujete od parkirišèa naravnost na vrh uro in pol, enako pa smo jo zapustili v Radljah, preèili smo ovekoveèili v fotografski tudi do planinske koèe Koralpenhaus državno mejo in v Eibiswaldu objektiv in se nato spustili do (1966 m) po asfaltirani cesti in nato (Ivniku) krenili proti Lavamündu planinske koèe, kjer je sledil daljši še 40 minut do vrha. Pot je (Labot). Na poti smo se ustavili ob poèitek. Domov smo se vraèali v nezahtevna in primerna za vsakogar znanem umetnem akumulacijskem zavetju veèernega hladu in se - tudi v športni obutvi. Èe bi se nanjo jezeru na Bistrici, ki s svojim vodnim spotoma ustavili še na družabnem podali iz doline, od koder je veè potencialom v dolžini okoli štirih kozarèku. pristopov in èudovitih poti, bi kilometrov ogroža vso Bistriško Izlet nam bo ostal v èudovitem potrebovali pet do šest ur hoje. dolino v Sloveniji. Daljši postanek spominu, seveda po zaslugi naših Golica, ki je s snegom obložena vse o b t e m j e z e r u , k i n a p a j a kolegov iz Sežane, ki so se za nas do poletja, je pravi izziv, ko jo hidroelektrarno v Lavamündu, nas je žrtvovali in se vrnili z zadnjim opazujete z Uršlje gore, Pece ali s vse navdušil, kajti mnogi so želeli vlakom. Še en dokaz, da se pravi katerega od vrhov na Kozjaku. obiskati to jezero, ki je bilo v planinci za popolni uspeh pohoda Prepoznavna je po vel ikem preteklosti prava medijska atrakcija. znajo tudi žrtvovati.oddajniškem stolpu in ogromno Potem smo se spustili v dolino Drave Prihodnjiè sledi zapis, kako smo kupolo z velikanskimi radarskimi in iz Lavamünda pot nadaljevali premagovali Peco.napravami. Že lep èas me je mikalo, mimo St. Pavla, St. Andraža do da jo obišèem, a žal nisem mogel Kleinedlinga, kjer smo zavili v St. Marjan Mally

VELIKI SPEIKKOGEL -NAJVIŠJI VRH AVSTRIJSKE GOLICEVELIKI SPEIKKOGEL -NAJVIŠJI VRH AVSTRIJSKE GOLICE

20

Piše: Buèar Mihael, šef nadzorne postaje Šentjur prevoza med Poljèanami in Zreèami, kjer bodo dotrajanega ½Konjièana½ zamenjali novi sodobni avtobusi za prevoz

Ozkotirna železnica Poljèane Slovenske Konjice Zreèe potnikov in prtljage, tovorni promet pa bodo opravljali s kamioni. Tako odloèitev je ŽTP Maribor narekovala

(Od 20. 12. 1892 do 15. 04. 1962) dotrajanost lokomotiv, vagonov in proge, saj je njihova življenjska doba že zdavnaj potekla. Podkrepila pa jo je tudi

(IV. del) težnja, da se tudi na tej relaciji zaène s hitrejšim opravljanjem transportnih uslug, ki ga terja nagel razvoj industrije in

1. svetovna vojna je tudi železniškemu omrežju povzroèila kmetijstva v teh predelih.veliko škodo, ki jo je poveèala še zmeda ob razpadu avstro-ogrske monarhije. Obstali so tisoèi transportov, namenjeni Razvoju usnjarske industrije v Slovenskih Konjicah, vse enotam na fronti, ki pa jih ni bilo veè. veèjim dejavnostim kmetijskih in gozdnih gospodarstev V Ljubljani je bila 31. oktobra 1918 formirana narodna vlada, vzdolž proge in pohorskim predelom, ki gravitirajo na to ki je v upravljanje prevzela železniško omrežje na obmoèju prometno žilo, ozkotirnica ni bila veè kos.Slovenije.V zaèetku leta 1918 se je zaèel graditi podaljšek proge proti Nagel razvoj vseh gospodarskih panog doline Dravinje je celo Zreèam. Na celotni trasi od Poljèan do Zreè so zaèeli z veèjimi zavirala. Pošiljke premoga, kož in drugega blaga so zaradi popravljalnimi deli. Zamenjali so dotrajane pragove in v celoti prekladanja v Poljèanah prihajale v skladišèa prejemnikov s zamenjali traènice za veèji osni pritisk. Obnovitev proge je bila tridnevno zamudo, kar je v nastalih Konjicah sprièo konèana 15. oktobra 1920 v Zreèah ob navzoènosti župana g. pomanjkanja vagonov èesto narekovalo obèuten zastoj v Jožeta Winterja. Progo, kolodvor in vlak je blagoslovil zreški industriji. Poleg tega je to prevoz dražilo. župnik.Železnica je tako odprla nove možnosti za gospodarstvo, prav Vsemu temu bo sedaj konec. Novi avtobusi bodo prevažali tako pa tudi nekaj novih delovnih mest. Tega leta je bilo na potnike hitro in se približali naselju, njihov vozni red pa bo progi zaposlenih 64 ljudi. sestavljen tako, da bodo v Poljèanah imeli zvezo z vlaki v smeri

Ljubljana in Maribor. Za te prevoze bodo veljale železniške Konjièan se poslavlja tarife za prevoz potnikov. Pošiljke blaga se bodo prevažale

(Nova proga, št. 5, z dne 15. 04. 1962) neposredno na dom (iz Poljèan) in tako bodo izostale zamude prekladanja in ponovno odvažanje z namembnih postaj.

S 15. 04. 1962 se bo s sklepom Delavskega sveta ŽTP Maribor spremenilo obratovanje na Konjiški progi. Zboljšal se bo naèin

IZ ARHIVA MUZEJA ½JUŽNE ŽELEZNICE½ ŠENTJURIZ ARHIVA MUZEJA ½JUŽNE ŽELEZNICE½ ŠENTJUR

posebne efekte, skalni obod pa prispeva najstarejšem finskem mestu. Z mestnim Pred nama je bil še en dan v Helsinkih. dramatiène zvoène uèinke. avtobusom, ki vozi vzdolž reke Na hitro sva se oblekla in uredila ter se Po celodnevni hoji po Helsinkih sva dan Aurajoki, sva se napotila do masivnega odpravila na ogled mesta. Tu je precej zakljuèila na klopci ob pristanišèu, od kamnitega gradu Turunlinna iz l. 1280. neoklasicistiènih zgradb in druge koder sva opazovala ladje in èolne, ki so Najin naslednji cilj je bila Rauma - tretje moderne arhitekture z okraski iz art risali èrte v morsko gladino in ki so edini najstarejše mesto na Finskem z okoli nouveau-ja. Leta 1809 je mesto moèno rezali tišino, ki je objemala pristanišèe. 30.000 prebivalci, ustanovljeno l. 1442. poškodoval požar, saj je bila takrat K nama sta pristopila ženska in moški s Eno in pol urna vožnja iz Turkuja je stala veèina zgradb lesenih. Pri ogledovanju kitaro ter nama zapela šanson. Iz žepa 26,20€. Ustrežl j iva prodaja lka mestnih znamenitosti nama je pomagal sem potegnil drobiž in ga spustil na dno èasopisov nama je dala karto mesta in vodiè, na katerem so bile oznaèene poti klobuka, ki sta ga molela proti nama. nama pokazala pot do prenoèišèa. po mestu. Povzpela sva se na nizko

Pozvonila sva pri masivnih vratih penziona Haus Anna in odprla sta nama prijazna gospod in gospa. Ko smo se dogovorili za sobo, je gospodar zgrabil enega od obeh kovèkov in ga nesel v gornje nadstropje. Cena prenoèišèa z zajtrkom je bila 50 €. Stara Rauma je oèarljivo srednjeveško mestece s 600 lesenimi hišami in 180-imi trgovinami iz 17. - 19.stol. Je brez dvoma najbolje ohranjeno zgodovinsko mesto na Finskem in eno najbolj ohranjenih zgodovinskih mest v nordijskih deželah. Je na Unescovem seznamu svetovne kulturne dedišèine. Zgodovinski del si je najbolje ogledati peš. Èudovite lesene hiše v razliènih barvnih kombinac i jah in be lo prepleskane klopi, na katerih so sedeli parèki, so tudi naju ponesle v sanjarjenje. Pred cerkvijo sva sedla v lepo urejen park. Dišalo je po rožah in po Romantièen veèer se je zakljuèil s vzpetino, na kateri stoji Uspenkin sveže pokošeni travi. Slišalo se je sprehodom ob morju.katedraali - pravoslavna katedrala zvonjenje zvonov. Dan je že prehajal v Z vlakom Pendolinom, s takšnim, ki Marijinega Vnebovzetja iz rdeèe opeke s noè. Mirno mestece je zaspalo z nama. vozijo tudi na Slovenskih železnicah, pozlaèenimi èebulnimi konicami Zjutraj sva se zbudila malo kasneje kot sva nadaljevala pot v Turku. Za stolpov. Je razloèno znamenje, da je ponavadi. Prijazna gospodinja s kratko rezervacijo sva odštela 9,40 € na osebo. Rusija blizu. Oèarala naju je z ikonami in p r i s t r i ž e n i m i s v e t l i m i l a s m i , Turku je najstarejše in tretje najveèje bogato okrašenimi oboki na velikih simpatiènim nasmehom in belim mesto na Finskem z okoli 170.000 granitnih stebrih.p redpasn ikom, na ka te rem so prebivalci. Vožnja naj bi trajala malo prevladovali veliki modri krogi, nama je manj kot dve uri, vendar smo zaradi S hriba pred katedralo se odpre lep pripravila zajtrk. Pogovor z njo je bil nevšeènosti na progi v Turku prispeli z pogled na tržnico. Med razliènimi vonji, zanimiv, saj je bila njena anglešèina eno in pol urno zamudo. Prtljago sva za 4 ki so se mešali med sprehodom po izjemno tekoèa. V jedilnici sta z nama € strpala v omarico in se napotila v tržnici, sva se odloèila, da poskusiva zajtrkovala še dva domaèa turista. mesto. Mesto je bil ustanovljeno l. 1229. znaèilno finsko jed, narejeno iz rib ali Odpravila sva se do vodnega stolpa, ki je Beseda Turku je stara finska beseda za svinjine - kalakukko - ribjo pito s èrnim preurejen v razgledni stolp. Od tu je trg. Leži ob reki Aurajoki, kjer stoji finskim kruhom, ki je sicer znaèilna za èudovit razgled na mestece, ki leži kot èudovita gotska katedrala. Kuopio. Poèasi sva zapustila tržni vrvež barvna lisa na zeleno-modri podlagi ob Mimoidoèo domaèinko sva vprašala, kje in se odpravila do parlamenta. Pod Botn iškem za l ivu . Vsepovsod, je stari del mesta. "To je vse, kar vidita," mogoènimi stebri stavbe iz rdeèega kamorkoli èlovek pogleda, prevladujeta nama je razložila. Bila sva preseneèena. granita iz l. 1931, ki se pnejo k nebu, sva modra barva morja in zelena barva Najstarejše mesto na Finskem sva si se poèutila majhna kot mravljici. iglastega gozda. Gozdovi pokrivajo 76% predstavljala drugaèe. Je že res, da je Posebno doživetje je bil vstop v skalno površine dežele, tako da je Finska požar l. 1827 unièil veè kot 2500 lesenih cerkev iz l. 1969 s kupolo, ki je edini najbolj gozdnata država v Evropi. Oko si h i š i n d a s o g a o b n o v i l i v vidni del cerkve s ceste. Dnevna prav spoèije ob pogledu na to ravnino. neoklasicistiènem stilu, vendar novejše svetloba, ki prodira skozi navpiène Ogledala sva si še zanimiv muzej, ki je zgradbe ne dajejo obèutka, da je èlovek v okenske reže pod kupolo, izžareva

21

V OBJEMU SEVERNIH GOZDOV IN JEZER II . del

V OBJEMU SEVERNIH GOZDOV IN JEZER II . del

22

James Finleyson, ki je prvotno delal v St. Peterburgu, tukaj ustanovil prvo tekstilno tovarno, zato Tampere imenujejo tudi Manchester Finske. Sedaj je tovarna preurejena v muzej. Ob reki se v i je èudovi to ure jeno sprehajališèe, ki vodi vse do mostu, na katerem stojijo mogoèni kipi, ki upodabljajo trgovca, lovca, pobiralca takse in finsko deklico. S tramvajem sva se zapeljala do 168m visokega razglednega stolpa - Näsinneula, najvišjega tovrstnega stolpa na Finskem. Restavracija in razgledna plošèad sta na višini 124m. Stolp je postavljen med obema velikima jezeroma. Ob njegovem vznožju je zabavišèni park, od koder sta se razlegala trušè in hrušè otrok, ki so se zabavali ob divjih vožnjah na najrazliènejših železnih konstrukcijah. Noè je mirno padala nad mesto in jezero, bil vse do leta 1972 dom mornarjev. mesta teèe reka Tamerkoski. Pri ki sta poèasi spreminjala barve in se Nekoè so na okna postavl ja l i postajnem izhodu so èakali informatorji pogrezala v spanec. Le tu pa tam je porcelanaste pse, ki so imeli pomembno z veliko èrko I na hrbtu, na rolerjih, v kakšen èoln še drsel po mirni jezerski vlogo: ko so bili obrnjeni navzven, je bil rokah ali ob ušesu pa so držali svoje gladini. Vrnila sva se v pension v centru mornar na morju, ko pa so bili obrnjeni mobilne telefone. Pristopila sva k enemu mesta in za seboj potiho zaklenila vrata navznoter, je bil doma in ga je bilo od njih, mu razložila, kaj hoèeva, on pa najine sobe. možno obiskati. je poklical na tri konce. Sobe so bile žal Najin naslednji cilj je bila Vaasa. Èakala Odšla sva po prtljago v penzion Anna in že oddane.V èasu najinega prihoda je naju je enourna vožnja do Seinäjokija, se poslovila. Kupila sva še tri bilo mesto precej zasedeno z noèitvami, tam pa sva morala prestopiti na drug razglednice. Bližal se je odhod avtobusa tako da naju je informator poslal na vlak. Finski vlaki so izjemno èisti in za Tampere, ki naj bi po voznem redu informacijski urad v center mesta. Mesto udobni. Sprevodnik se nama je po odpeljal od 12.30. Starejši možakar s je bilo živo nasprotje napram umirjeni pregledu vozovnic prijetno zahvalil. sivo, nazaj poèesano prièesko, je sedel Raumi. Ljudje so hiteli na vse strani, Sedeže sva si namestila v ležeè položaj za velikim volanom "železniškega" nekateri s polnimi nakupovalnimi in predremala del vožnje. Mesto leži na avtobusa, ki vozi iz Raume do železniške vreèami, spet drugi so se poèasi zahodni obali ob Botniškem zalivu, od postaje v Kokemäkiju. Na avtobusu, sprehajali s štirinožnimi prijatelji, tretji koder je najkrajša pot do Švedske. razen naju, drugih potnikov ni bilo. Ker pa so vozili vozièke z majhnimi otroki. Dnevni trajekti v Sundval in Umea-o še sva zaradi "zasedenosti" imela tudi Skratka, vsak s svojimi mislimi in naèrti bolj utrjujejo zvezo s Švedsko. Mesto možnost izbire sedeža, sva sedla v prvo so se predajali mestnemu vrvežu in ima 55.000 prebivalcev, od katerih jih vrsto, kjer sva lahko najbolje opazovala toplim sonènim žarkom, ki so naju 30% govori švedski jezik. Majhna, dogajanje na cesti in ob njej. Ravne ceste spremljali skoraj na celotnem potovanju. lesena železniška postaja v svetlorjavi so se predajale avtobusnim gumam in Na recepciji naju je sprejela starejša barvi je izstopala med zidanimi drevesa so se nam priklanjala ob poti. gospa z velikimi oèali. Vpisala sva zgradbami okrog nje. Stopila sva k Zanimivo pa je, da na vseh postajališèih, potrebne podatke: ime, priimek, okencu, kjer prodajajo vozne karte, da bi kjer smo se ustavili, ni nihèe vstopil niti državljanstvo, št. potnega lista itd. Staro vprašala, kje lahko oddava prtljago, izstopil. dvigalo naju je pripeljalo v drugo vendar sva dobila informacijo, da je Iz Kokemäkija v Tampere je bila nadstropje. Polno belih vrat, oznaèenih s garderoba žal zaprta . Pri jazna povezava z vlakom. Jezera in gozdovi so številkami, je spominjalo na bolnišnico. prodajalka voznih kart nama je naredila se prepletali. Vlak je imel postanek tudi Poiskala sva svojo sobo. Odložila sva uslugo in spravila prtljago v svojo na leseni rumeno prepleskani postaji z stvari in z majhnimi nahrbtniki pisarno. Kamen se nama je kar odvalil od zanimivim imenom Nokia, malce pred nadaljevala pot po mestu. Vodil naju je s r ca , s a j j e obsežna p r t l j aga Tamperejem. papirnati vodiè in ustavila sva se ob obremenjujoè, žal potreben privesek za Drugo najveèje finsko mesto Tampere in mogoèni katedrali Tuomiokirkko, ki je malce daljša potovanja. Mesto je v èasu najveèje neobalno mesto v nordijskih iz sivega granita. Pot sva nadaljevala do najinega prihoda delovalo precej državah je moderno mesto z okoli reke Tamerkoski, ob kateri leži temaèna, umirjeno. Na ulicah ni bilo takšnega 180.000 prebivalci. Leži med dvema vendar urejena tekstilna tovarna, vrveža kot v svetovljanskih Helsinkih ali velikima jezeroma: Näsijärvi na severu narejena iz granita, nad njo pa se dvigajo v industrijsko razvitem Tampereju. in Pyhäjärvi na jugu. Skozi središèe mogoèni dimniki. Leta 1828 je Škot

enourno zamudo zaradi strgane elektriène mreže nekje na progi. Po dolžini in zasedenosti je spominjal na vlake, ki so vozili z juga naše nekdanje skupne države. Ker imajo finski ležalniki loèene oddelke za moške in ženske, sva se odloèila, da bova noè preživela v obièajnem vagonu s sedeži. L jud je so spa l i veè inoma na raztegnjenih sedežih, nekateri pa so z enim oèesom opazovali, ali bova sluèajno sedla kje v bližini, da jim ne bi zasedla "sedeža za spanje". Skupnega sedeža nisva dobila, tako da sva sedla vsak na svojo stran. Z glavo sem omahoval na vse strani, oèi so se mi kar same zapirale, premagala me je utrujenost in kljub neugodnemu položaju sem zaspal. Rahla svetloba daljnega severa je nežno trkala na okna vagona, jutro se je naredilo veliko prej, Videti je bilo, kot da bi bilo vse mesto na Sprehodila sva se še do obale, pogledala kot smo tega vajeni doma. Tundra se je poèitnicah. Morda je svoje naredila tudi luteransko in pravoslavno cerkev ter risala v najinih zenicah, ko sva skupaj z vroèina, in sicer okrog 27°C, kar je nad sedla v park. Ure so hitro tekle. ostalimi potniki zrla skozi okno vlaka. povpreèjem za te kraje. Sedaj sva bila namenjena na sever. Na Po 561km noène vožnje sva ob 07.55 Masiven vodni stolp, ki služi tudi kot sever, kjer poleti sonce nikoli na zaide. prispela v Rovaniemi. Sedaj sva bila od razgledni stolp, je štrlel nad strehami Ob 19.30 je peljal zadnji vlak v Helsinkov oddaljena že 832 km. Oblaki hið. Zgradili so ga leta 1915, visok pa je Seinäjoki, od koder sva ob polnoèi imela so prekrivali nebo. Malce hladno je bilo. 47m. Kapaciteta njegovega vodnega noèni vlak v Rovaniemi. V Seinäjoki sva Na postaji sva nase navlekla nekaj tople rezervoarja je 500m³. Po strmih, prispela ob devetih, tako da sva imela do garderobe. Stopila sva k prijazni starejši ženièki, ki je sprejemala prtljago, in jo oddala, najnujnejše stvari pa vzela s seboj. Sledilo je iskanje prenoèišèa. Prišla sva do hiše, kjer je bil izobešen napis »Rooms«. Vstopila sva. Vrata je odprla starejša gospa. Žal se nismo mogli nièesar dogovoriti, ker je na vsako vprašanje odgovarjala z »ja«. Potem sva se napotila do hotela Matka Borealis, v bližini železniške postaje, kjer sva poskusila drugiè, tokrat z veè sreèe. Hèerka lastnice hotela nama je po vpisu v knjigo gostov povedala, da je že bila v Sloveniji, in sicer v Ljubljani in na Bledu, in da ji je Slovenija izredno všeè. Z razpotegnjenim nasmehom na ustih sva se strinjala z njeno izjavo in bila vesela, da sva bila deležna pohval o naši deželi. Slovenci bi se marsikdaj morali zavedati lepot naše dežele, ki jih

okroglih stopnicah sva se dvignila na odhoda vlaka v Rovaniemi še tri ure in premoremo na tako malem prostoru. njegov vrh. Þelezna ograja ðèiti pol èasa. Seinäjoki je moderno mesto z razgledno ploðèad pred nezaþeljenimi okrog 30.000 prebivalci in poznano po Se nadaljuje!padci v globino. Èudovit razgled po mojstrovinah znanega f inskega mestu in okolici se razprostre, do koder arhitekta Alvara Aalta. Ljudje so Robert L. Horvatseže oko. Tako dober pogled s stolpa nestrpno prièakovali vlak, se presedali z nama je dal dobro orientacijo za enega na drug sedež in hodili gor in dol nada l jn j e r az i skovan je mes ta . po peronu. Vlak iz Helsinkov je prispel z

23

24

agenciji. Prvi dan sva zakljuèila že na vzhodu gospodarsko, izobraževalno, prometno in Na letošnje osrednje potovanje z vlakom sva države v Visokih Tatrah (Poprad Tatry). kulturno središèe z eno najstarejših univerz, se z ženo odpravila sredi noèi 2. avgusta. Z Drugi dan je bil namenjen ogledu velikega kjer so nekoè študirali tudi številni Slovenci.edinim našim euronight vlakom sva v Tatrskega narodnega parka ob slovaško- Lanskega leta, ko sva obiskala Poljsko, nama Zidanem Mostu zaèela pot v smeri proti poljski meji. V nižjih legah so obsežni je v najlepšem spominu ostal Krakow. Ker Avstriji. Èeprav sva bila kar zaspana, sva se gozdovi in letovišèa (Štrbsko Pleso, Stary sva bila letos relativno blizu, sva se odloèila, kmalu zdramila, saj smo se na postaji Smokovec, Tatranska Lomnica...). Nasploh da za en dan tako »skoèiva« še na Poljsko. Poljèane ustavili in stali skoraj pol ure.je to najbolj turistièni predel države. Veliko Poleg Krakowa sva obiskala se bližnje Vedel sem, da je proti Slovenski Bistrici turistov se vzpenja na številne gore, med Wadowice, kjer je bil rojen pokojni Karol zapora in remont, vendar mi nikakor ni bilo njimi sva sreèala tudi Slovence. Celotno Wojtila, papež Janez Pavel II. Ogledala sva si jasno, kako lahko vlak EN ob štirih zjutraj, ko obmoèje je zelo dobro prepleteno z železnico njegovo rojstno hišo, muzej, in bližnjo ni drugih potniških vlakov za križanje, naredi (navadno pa tudi z zobato) in ogled z vlakom cerkev, kjer je bil kršèen. Turistov in toliko zamude. To je bila tudi edina veèja je zanimiv. Na te kraje pa èlovek dobi romarjev je polno, kar prièa, kako priljubljen zamuda, ki sva jo imela na celotnem asociacijo, ko se spomni na tovornjake je bil in je tak ostal tudi po smrti. potovanju, žal pa ravno na SŽ. Skrbelo me je, Tatre, ki so bili nekoè bolj kot danes prisotni Tokrat pa nama Krakow ni ostal v povsem ker sva imela na postaji Gradec le sedem na vseh gradbišèih in cestah po Sloveniji. lepem spominu. Na železniški postaji, kjer minut za prestop na drug vlak. Naš vlak je Slovaška, ki ima dobrih pet milijonov sva hotela pustiti prtljago, sem šel menjat zamudo v Mariboru precej skrajšal, vendar prebivalcev in meri za dve in pol Sloveniji, je denar, ker sva za hrambo prtljage zveze ne bi dobila, èe ne bi posredoval vodja zanimiva dežela, za nas, Slovence, pa tudi potrebovala drobiž.vlaka in prosil vlakovnega odpravnika v poceni. Iz nahrbtnika mi je bil, tako kot se za Mariboru, da je klical v Gradec. Vse se je Štirinajsturna noèna vožnja v ležalniku naju profesionalce spodobi, ne da bi èutil ali sreèno konèalo in preko Dunaja sva ob 9.30 je prestavila na drugi konec nekoè skupne karkoli opazil, ukraden mobilni telefon. Ta prispela v glavno mesto Slovaške, države Èeškoslovaške, v Karlove Vare, ki neprostovoljna odtujitev je seveda pustila Bratislavo. ležijo ob nemško-èeški meji. Karlovy Vary grenak priokus in nekaj èasa je èlovek kar Bratislava leži na obeh bregovih reke so zelo mondeno zdraviliško mesto s melanholièen.Donave. Zanimivo staro mestno jedro se èudovitimi stavbami, ki so pretežno hoteli. V nedeljo zjutraj sva se prebudila na stiska na levem bregu ob vznožju grajskega Kot je bilo nekoè to letoviško mesto Moravskem. Olomouc je bil nekoè središèe hriba z gradom in novim parlamentom. Oba namenjeno petiènežem, je še danes precej Moravske, univerzitetno mesto, kjer je dela mesta pa povezuje most, ki ima na nadstandardno. Podobno je naši Rogaški, študiral tudi naš Fran Levstik.sredini èudovito razgledno plošèad s vendar neprimerno veèje. Najin zadnji cilj na Èeškem je bilo mesto restavracijo.

Hradec Kralove, ki je tako veliko kot Maribor. Po kar nekaj mestih, ki sva jih obiskala, sva spoznala, da ima Èeška (ki ima 10 MIO prebivalcev in meri za štiri Slovenije) poleg Prage še številne znamenitosti. Morda je malenkost dražja kot Slovaška, vendar še vedno zelo sprejemljiva za naše žepe.Le pri menjavi denarja imajo èudne »fore«. Vsepovsod v menjalnicah piše na veliko »No comission!«, (Ni provizije!), navadno pa najdeš zraven, zapisano èisto na majhno, da to velja le za veèje vsote (npr. 500 evrov in veè). Tako vedno dobiš manj, kot prièakuješ. Ne gre za velike zneske, naèin pa je precej èuden in niè kaj evropski.Pohvaliti pa velja njihov železniški vozni red. Je pregleden in ima tudi zelo dober mednarodni del. In še najvažnejše, obsega 640 strani in ga lahko kupiš za deset èeških kron, to je 85,00 SIT.Slovenski pa ima 150 strani (skoraj brez mednarodnega dela) in stane 1000,00 SIT. Pot naju je vodila mimo svetovno znanega Brez komentarja.pivovarskega mesta Plzena na jug Èeške v sva pot popoldne Po tednu dni sva se proti Sloveniji vraèala Èeske Budejovice.nadaljevala proti osrèju države, ustavila sva preko Budimpešte, ko sva z vlakom Naslednjega dne sva obiskala Èesky se v kraju Trenèin. Bolj kot po mogoènem prevozila 4900 km ter obiskala štirinajst Krumlov. Veèina ljudi, ki so kdaj obiskali gradu, po katerem je znan, nama bo v mest. Domov sva prispela sicer malo Èeško, bi se verjetno strinjala, da tega spominu ostal po tem, da nisva imela kje utrujena, a zadovoljna.slikovitega starega mesta z ohranjeno pusti t i prt l jage. Èeprav sem imel S FIPom v žepu je obisk Slovaške, Èeške in podobo iz 18. stoletja ne gre spustiti. Leži ob »sindikalno« kapo in nahrbtnik, prometnik Poljske enostaven, zanimiv in poceni. Èe Vltavi, nad katero stoji renesanèni grad. na postaji še slišati ni hotel, da bi mu za nekaj nama bo kdo sledil, naj le na svoj mobitel Mesto je del svetovne dedišèine Unesca.ur pustila prtljago, garderobe pa seveda malo bolj popazi.Pozno popoldne sva prispela v Prago. Ker nimajo. Tudi v bližnjem hotelu niso imeli

Miran Prnaver sva tu pred leti že bila, sva ji tokrat namenila posluha za tovor, konèno se naju je usmilila le nekaj ur. Je glavno mesto države in prijazna gospodièna v neki turistièni

Ker sva v Bratislavi že bila,

PO SLOVAŠKI, ÈEŠKI IN POLJSKIPO SLOVAŠKI, ÈEŠKI IN POLJSKI

25

plaèila smo imeli na voljo prostor, Robi, Aleš in jaz smo se po tem, ko Prvi pravi turistièni postanek pa je bil vodo in elektriko za avtodom, za nas smo skupaj z vlaki prepotovali Hallstatt pod salzburškimi Alpami. pa wc, tuš in toplo vodo.dobršen del Evrope, odloèili, da za Prijeten tipièno avstrijski turistièni Zadnji dan potovanja je po planu sledil spremembo za nekaj dni odpotujemo kraj z jezerom. Tu smo si ogledali še obisk in ogled 380 metrov visokih - še z avtodomom. Skupaj z našimi najstarejši rudnik soli na svetu. Do

boljšimi polovicami in šestletnim njega vodi strma zobata železnica. V Maticem smo na pot krenili prvega dne bližini Hallstatta smo tudi prenoèili. letošnjega julija. Še prej pa je sledila veèerja v naravi,

jedli smo èevapèièe in podobne specialitete. Prvo noè smo prespali bolj ilegalno na parkirišèu blagovnice. Ta se je naslednjega dne odprla ob pol devetih, do takrat pa smo mi že zdavnaj startali in dali prostor nakupovalcem. Tudi prenoèevanje v avtodomu je posebno doživetje, vse pa je precej podobno na jv i š j ih s l apov v Evrop i - poèitniškim prikolicam, kjer je vsak Krimmlskih slapov. Èudovit ogled, od nas že spal. Skupna toèka številni turisti pa še sonce se je za Avtodom smo vzeli v najem pri mojem prenoèevanja je bila, da smo se vsi spremembo prikazalo. Zgodaj osnovnošolskem sošolcu. Pred dobro naspali. V soboto smo popoldne smo zaèeli pot proti domu. odhodom smo imeli kar nekaj priprav nadaljevali v bližini Salzburga in, ne Na poti proti domu se je zaèel po in sestankov, saj se je bilo potrebno da bi to sploh opazili, prestopili mejo z avtodomu širiti malo neprijeten vonj. dogovoriti, kdo bo kaj pripravil (naèrt Nemèijo. Strokovno smo ugotovili, da je nekaj potovanja, hrano, pijaèo in vso ostalo N a s l e d n j a p o s t a j a j e b i l narobe s hladilnikom in da se vonja opremo, ki je potrebna pri takem Berchtesgaden, ki leži ob vznožju gore amoniak. Pred nami je bilo še precej potovanju). Kehlstein. Z gondolo in potem še peš zanimive vožnje pod vznožjem Vreme ob zaèetku poti je bilo

Grosglocknerja, mimo Spittala, tradicionalno poletno - torej deževno.Beljaka skozi Karavanški predor v Po planu nas je pot vodila preko Slovenijo. Tik pred koncem dneva Maribora in Gradca v osrèje Avstrije. smo prispeli na cilj. Za nami je bilo Prve kilometre je prevozil Aleš, ki ima prevoženih tisoè kilometrov in pa najveè šoferskih izkušenj. Sicer pa zanimiva nova izkušnja. Ko smo smo se kasneje menjavali za volanom. avtodom oddali lastniku, smo povedali Avtodom je seveda precej veèji pa tudi tudi za malo neprijetne vonjave in naš širši in višji kot osebni avto, tako da je sum, kaj naj bi bilo narobe. No, pa se je bil zaèetek za vsakega kar malo naša »strokovnost« izkazala za precej adrenalinski, ko pa se navadiš, je slabo. Ves èas poti iz posebne posode vožnja nadvse zanimiva . Na se lahko povzpneš na nadmorsko nismo spustili odpadne vode iz poèivališèu ob avtocesti se je zgodil višino 1834m, kjer je znano Hitlerjevo umivalnika. Po treh dneh pa so se naš prvi malo daljši postanek, postavili Orlovo gnezdo, bivališèe skrivališèe, seveda pojavile vonjave. Na napakah smo si mizo, stole, naredili nadstrešek ki ga je Hitler dobil v dar za svoj 50. se uèimo, pravi pregovor.in sledil je prvi obrok. Tudi okoli sebe rojstni dan. Precej slabo megleno Ker je bilo to prvo popotovanje z smo opazili veè podobnih skupin, tako vreme nas je odvrnilo od tega vzpona. avtodomom, smo spoznali vse da nam ob takem pikniku v naravi ni Pot smo nadaljevali proti Kaprunu. To prednosti pa tudi slabosti takega bilo niè neprijetno. avstrijsko smuèarsko središèe nam naèina turizma. Pozitivne izkušnje nas

vsem ostaja v tragiènem spominu po vabijo k še kakšni takšni poti, vse, kar tem, da je pred nekaj leti v tunelu je bilo pa morebiti neprijetnega, pa nas železnice, ki je vozila smuèarje, v opozorja, na kaj moramo biti v nesreèi umrlo preko sto turistov, med prihodnje bolj pozorni. njimi tudi Slovenci. Danes ta železnica Miran Prnaverne obratuje in je le grenak spomin na tragedijo.Sobotno noè smo prespali v kampu, torej povsem legalno. Za nekaj evrov

Z AVTODOMOM PO AVSTRIJIZ AVTODOMOM PO AVSTRIJI

26

INSTITUTE skozi katera sta šli. vlak gre. vlak gre. vlakFOR HUMANISTIC STUDIES gre. vlak gre. vlak gre. vlak gre. vlak

vlak gre. vlak gre. vlak gre. Po gre. toda, ali znam misliti. vlak gre. kot ljubiti.robu polja, kjer en moški tri vlak gre. in nadalje o poeziji. o lyn. vlak gre.ženske ljubi. vlak gre. vlak v prozi bi pisalo: ženska poleg mene. vlak

gre. v noè, v katere dnu rastejo male kobilice gre. daje znak lepoti. vlak gre. vlak gre.in svetloba prihaja do tvojega oèesa. vlak gre zelenila okrog nas. ampak, niti jaz ne bi o veri.vlak gre. vlak gre. vlak vlak gre. v besedo. vlak

gre. tam, kjer sebe uèim misliti o svojem gre. ne uklonim se ribièem. vodonošam.levem in svojem desnem palcu. vlak gre. poštarjem. vlak gre. toda ali smemo krèu in poldnevu. o radosti. vlak gre. vlak zapreti oèi. ali nadaljevati z branjem. vlak gre. vlak

gre. kjer se marija z vodo boža. in govori gre. & kot da se niè ni zgodilo.poezija v prenoèišèu. vlak gre. vlak gre. vlak ali bom vstal. vlak gre. in rekel nekaj o trpljenju &

o njunih telesih. ali molèal. vlakgre. kot napev kaznilnice. kot zgodovinaprostitucije. vlak gre. kjer se levita ženska gre. vlak gre. vlak gre. & zelenilo trajain moški. vlak gre. vlak gre. vlak & ženski pred mano prelistavata prospekt

& wir bauen zügig. vlak gre. kjer boš stegnil roko in rekel, hrib jerazžarjen kot telo. belo skalovje visa. gre. & se nasmihata, izmenjujeta drobne pozornosti …šepetal boš, bradat, kot sraka èrn. vlak vlak gre. vlak gre. po robu polja, kjer

en moški tri ženske ljubigre. šepetal boš, kot ljubimec s sredincemv ženski, ki te hoèe. vlak gre. vlak Miroslav Miæanoviæ (letnik 1960) je dobro znano gre. vlak gre. vlak gre. vlak ime v hrvaškem literarnem prostoru (glavni urednik

Naklade /Založbe MD iz Zagreba, glavni urednik revije gre. po robu polja, kjer en moški Quorum, književni kritik, pesnik, pisatelj…), katerega tri ženske ljubi. je to umetnost. je to dela so prevedena v slovenski, madžarski, ukrajinski, umetnik. je to? vlak španski, nemški in angleški jezik.

Ko beremo prièujoèo pesem, se nam slikovito gre. vlak gre. vlak gre. vlak gre. prebirajoè izrisujejo podobe potovanja z vlakom, da se lahko pesmi ameriških pesnikov, vem, da obstaja (skorajda) identificiramo s pesniškim subjektom, poezija, ki bi jo rad pisal vlak gre. vlak katerega zanaša v rahli dremež, navsezadnje smo to že

vsi doživeli: ritmièni glasovi, prepletanje sanj in misli o gre. vlak gre. kakor tekst kretenj za tekoèim sebi, sopotnikih, o tistem, kar smo ravnokar slišali, videli, trakom ker, po drugi strani, mi se vztrajno prebrali, o spominih, naèrtih, željah … O svetu … O stoje staramo. vlak gre. vlak gre. vlak smislu… Da potem na koncu, ko prebrano povzamemo v

sam naslov pesmi in tako zaokrožimo vtise ob gre. ampak tudi èemu sanje o premeni: vlak gre. zapisanem, uzremo razvejanost nikoli konèane poti vlak gre. kjer mi je všeè konec nemškega filma. (raziskovanja) družboslovja. vlak gre. ker ima glasbo veènosti. vlak Neka stara misel pravi, da je cilj potovanja potovanje

samo. Življenje torej. In tokrat vlak nikakor ni bil samo gre. vlak gre. vlak gre. Stipanovi lajse so prevozno sredstvo, temveè tudi tisto, kar življenju daje na balkonu skupaj z vetrom. vlak gre. vlak ritem, utrip. »Èas sam«, se nam bo ob izstopu iz vlaka gre. z Lukovim stavkom o ribi in ptici … vlak (morda) utrnil nasmešek. Vlak pa gre. Dalje. Vlak gre.

Vlak. gre. vlak gre. vlak gre.& sede prepoznavam.vlak gre. & dve ženski na sedežih pred mano.vlak gre. & poznam zgodbo o njunem trpljenju. vlak Iz hrvašèine prevedel in spremno besedo napisal Željko

Peroviæ.gre. vlak gre. & kaj je majhna beseda za vrata,

MIROSLAV MIÆANOVIÆiz zbirke pesmi in kratke proze ZIB MIROSLAV MIÆANOVIÆiz zbirke pesmi in kratke proze ZIB

27

Antonu Preskerju v slovo

5. julija smo se na Slomškovi Ponikvi svojci, sosedje, prijatelji, znanci in sodelavci poslovili od Toneta Preskerja, šefa postaje Poljèane v pokoju.

Rodil se je pred devetinpetdesetimi leti v številni družini, kar deset otrok je bilo. Po konèani osnovni šoli se je nastanil pri sorodnikih v Mariboru in tam tudi dokonèal ekonomsko šolo. Nadaljnja pot ga je pripeljala na železnico, kjer je konèal ŽPŠ v Ljubljani, ter zaèel opravljati službo vlakovnega odpravnika na raznih postajah v takratni Prometni sekciji Celje ŽTP Maribor.

Naèin dela in pogoji dela so bili v tistih èasih v primerjavi s sedanjim drugaèni. Prièela se je elektrifikacija proge Zidani Most Šentilj, obnova dotrajanih postajnih tirov in progovnih

odsekov, menjava naèina vleke vlakov, menjava signalnovarnostnih naprav itd. Tudi pogoji dela so bili zaradi stalnega pomanjkanja osebja težki. Vlakovni odpravnik zaèetnik je o kakem letnem dopustu v sezoni in o poèitnicah na morju lahko le sanjal. Turnus je bil natrpan, najveèkrat skozi vse leto 12-24. Vendar je bilo lepo. Službo smo opravljali z veseljem in spoštovanjem. Bili smo kot ena velika družina ter si pri delu medsebojno pomagali, velikokrat tudi mimo obstojeèih predpisov na osebno zaupanje.Pokojni Tone je bil vesten, marljiv in umirjen delavec, predvsem pa velik poštenjak. Po dolgih letih prometne službe je bil postavljen za šefa postaje Ponikva, kjer je imel tudi dom in družino, zadnja leta do upokojitve pa je bil šef postaje Poljèane. Prav na tej postaji se je nekoè zaèel uèiti železniške abecede.Takoj po odhodu v pokoj se je pojavila kruta bolezen, ki ni odnehala, dokler ni 29. 06. 2005 tiho, kakor je tudi živel, za vedno zaspal.Tone, ko sva si zadnjiè segla v roko, sem Ti izrekel besede: »Na svidenje, saj se kmalu zopet vidiva.« Tokrat pa: »Tone, adijo.«Hvala Ti za vse, kar si naredil za železnico in nas, ki smo s tabo sodelovali. Naj ti bo lahka ponkovška zemlja.

Mihael Buèar

Spoštovani èlanice in èlani sindikata SŽPS!Zavarovalnica Tilia, d.d., je s 1. 11. 2005 za naše èlane sindikata ponudila novo ponudbo kolektivnega nezgodnega zavarovanja za èlane in družinske èlane redno zaposlenih.

Pristopne izjave ste prejeli na oglasne deske, lahko pa se prijavite tudi med potekom police.Bistvene prednosti kolektivnega zavarovanja so predvsem, da je cenovno ugodnejša ter da ni karence (odškodnina za dnevno nadomestilo od prvega dne) ter da sklenete zavarovanje pri veè zavarovalnicah istoèasno.Za veè informacij v zvezi s tem in drugimi vrstami zavarovanj dobite brezplaèno pri našem èlanu sindikata, zavarovalniškem zastopniku Ljubu Jovièièu na tel.: 041 - 449 - 483.

Ponudba je v tabeli:

- - - - - -

--Zavarovalno kritje 24 ur - Za èlane ter družinske èlane redno zaposlenih

Spoštovani èlanice in èlani sindikata SŽPS!

Po odzivu sodeè ste bralci Prometnika kar željni križank. Zato vam tokrat za kravžljanje možganèkov ponujamo malo obsežnejšo križanko, katere rešitev pošljite do 25. novembra na naš že znani naslov: Sindikat železniškega prometa Slovenije, Trg OF 7, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«.Nagrajence prejšnje nagradne križanke z geslom »tropska vroèina« je izžrebal naš zavarovalniški agent Ljubo Jovièiè. Sreèo je razdelil Igorju Mavru iz Postojne, Davidu Rutarju iz Maribora in Stanetu Jevnišku iz Mirne Peèi. Èestitamo, praktiène nagrade sledijo po pošti.

VODORAVNO:1. LJUBKOVALNO IME ZA MUCO 4. HITRA DIVJA ŽIVAL TUDI ZNAMKA ŠPORTNIH COPAT 7. PROSTOR ZA NASTOPAJOÈE 8. KAKOVOSTNO BELO VINO 11. KOŠÈEVO ORODJE 12. OBRAT, KJER IZDELUJEJO SIR 13. AVTOMOBILSKA OZNAKA DOBOJA 14. INTERNACIONAL POLICE ORGANIZATION 15. TEODOR OZMEC 16. DARILO, POKLON 17. ÈERÈEK UROŠ 18. NEZNANI LETEÈI PREDMET 20. SOMBOR 22. AVT. OZNAKA MAKARSKE 23. SPOMINEK 27. UMAKNITEV 29. SLOVENSKI IZDELOVALEC GOSTINSKE OPREME 30. ŽIVAL Z OSTRIMI ZOBMI 31. DRŽAVA V INDOKINI Z GLAVNIM MESTOM VIENTIAN 33. ŽENSKO IME PIJA, 35. ANDREJ TROFENIK 37. EVGEN JURIÈ 38. GOSPODARSKA ZBORNICA 39. ÈISTINA V GOZDU 41. MAJHEN JEŽ, TUDI SLOVENSKI HUMORIST, 44. ŠOLSKA OCENA 45. ENAKI ÈRKI 46. VEÈJI HRVAŠKI OTOK POD VELEBITOM 47. IME PISATELJA CANKARJA 49. VRSTA UMETNEGA USNJA 50. OVÈJE KRZNO 51. VRSTA UMETNEGA USNJA 52. TRIMESTNO ŠTEVILO 53. ATA 54. REKA V POLJSKI DOLINI 56. HOKEJIST ZUPANÈIÈ 59. STENA 62. PLEME, RASA 63. DENAR EVROPSKE SKUPNOSTI 64. BRUMEN SIMON 65. NATRIJ 66. POD 67. KIS.

NAVPIÈNO:1. MEHKEJŠI, SOÈNEJŠI DEL PLODA, GOMOLJA ALI GOBE 2. ÈASOVNA ENOTA 3. LUKA, PRISTANIŠÈE 4. DVOJICA 5. MAMINA SESTRA 6. POVRŠINSKA MERA 7. KRAJ V HALOZAH - MALI IN VELIKI 8. OSEBNI ZAIMEK 9. NERED ZMEŠNJAVA 10. ELEMENT HOJE 12. NAJVEÈJA ŠE ŽIVEÈA KOPENSKA ŽIVAL 13. HRVAŠKI KOŠARKAR - ŠOLMAN 18. UROŠ VONTA 19. SUŠILEC ZA LASE 21. MESTO V ZDRUŽENIH ARABSKIH EMIRATIH 24. ÈUTILO ZA SLUH IN RAVNOTEŽJE 25. IVAN JENKO 26. DEL LETALA 28. ZDRAVILNA RASTLINA OSTREGA VONJA 29. ENAKI ÈRKI 30. ZBIRALNIK VODE 32. DEL VOZA 34. LITERARNO DELO V OBLIKI DIALOGA 36. CILINDER 37. EVGEN ŽNIDARIÈ 40. POŽELENJE 41. SLOVENSKO MOŠKO IME 42. JAZ 43. KINEMATOGRAF 46. DRŽAVNI UDAR 48. KRAJ PRI DOMŽALAH 49. AVTOM. OZNAKA SPLITA 50. GEOMETRIJSKI LIK 51. IGRALNA KARTA 52. LESENA POSODA 55. PAPIGA 57. VZDEVEK AMERIŠKEGA POLITIKA DWIGHTA EISENHOVERJA 58. OTOK NA JUGOVZHODU TAJSKE 60. VEZNIK 61. PRITRDILNICA.

1

1312

30

24 25

21

15

1918 20

14

8

26

109

11

17

16

2827

29

22

59

52

44 45

38

31

23

58

50

49

36

37

35343332

46 47 48

6664 65

63626160

57565553 54

43

67

4241

4039

51

7

65432Sestavila:

Zdravko in Katja Munda

NAGRADNA KRIŽANKANAGRADNA KRIŽANKA