evropa aris kontinentis nawili, romelsac CrdiloeTiT yinulovani okeane

akravs, dasavleTiT – atlantikis okeane, samxreTiT – xmelTaSua zRva, Savi zRva,

kuma-maniCis Rrmuli da kaspiis zRva, xolo evropis aRmosavleTi sazRvari uralis

qedsa da mdinare embas gasdevs. es aris evropis geografiuli gansazRvreba, magram

dRes sityva evropa aSkarad ufro mets gveubneba, vidre es geografiuli aRweri-

loba.

evropa didi teritoriaa, sadac sxvadasxva enaze molaparake adamianebi cxovro-

ben. isini sapasporto kontrolis gareSe gadadian qveynidan qveyanaSi da mogzau-

robisas SeiZleba fulis gadaxurdavebac ki ar dasWirdeT (evrokavSiris 18 qveya-

nas saerTo fuli – evro – aqvs). evrokavSiris moqalaqeebs mezobel an arc mTlad

mezobel qveyanaSi swavlis, muSaobis da cxovrebis uflebac aqvT.

ase erT ojaxad rom icxovros amdenma erma, aucilebelia, isini iziarebdnen

garkveul politikur faseulobebsa da idealebs. saukuneTa ganmavlobaSi arse-

bobda araerTi politikuri, religiuri Tu kulturuli faqtori, romelTac Seqm-

Tea farulava

rogor

erTiandeboda

evropa

civilizacia

2

nes dRevandeli evropa. fiqroben, rom Tavisuflebaa is ideali, romelic yvela

epoqis evropas saerTo aqvs. odiTganve swored Tavisuflebis pativiscema da siy-

varuli ganasxvavebda evropas danarCeni msofliosgan.

dRes Zneli gasarkvevia geografiuli saxeli evropa rogor ukavSirdeba finiki-

is mefis mSvenier asuls – evropas, romelic, berZnuli miTis mixedviT, zevsma fini-

kiidan gaitaca. arsebobs sxvadasxva mosazreba, Tu ras unda niSnavdes evropa. erTi

ram SeiZleba iTqvas danamdvilebiT – es sityva qalis saxelic iyo da geografi-

ulic. sxvadasxva dros da sxvadasxva xalxisTvis evropa sxvadasxva teritorias

erqva.

Zveli berZnuli wyaroebi (Zv. w. V s.) evropad saberZneTs da misgan dasavleTiT

mdebare teritoriebs moiazreben. am dros berZeni avtorebi ukve imazec amaxvile-

ben yuradRebas, rom evropelebi, azielebi da afrikelebi xasiaTiTa da tradici-

ebiT gansxvavdebian erTmaneTisgan. metic – aRniSnaven, rom evropuli aTeni

(demokratiuli qalaqi-saxelmwifo antikur saberZneTSi) Tavisuflebis simboloa,

xolo aziaSi sparseTis mmarTveli despotia da kanonebs pativs ar scems. hipokrate

(Zv.w. 400 w.) wers, rom evropelebi brZolaSi ufro mamacebi da Seupovrebi arian,

vidre azielebi. amas swavluli imiT xsnis, rom evropasa da aziaSi sxvadasxvanairi

klimatia da, garda amisa, Tavisufal evropelebs meti stimuli aqvT Tavdadebis-

Tvis.

I-II saukuneebSi romis imperiaSi, egviptidan Sav zRvamde, nel-nela vrceldeba

qristianoba. aziaSi aRmocenebulma am moZRvrebam Tavisuflebis axleburi xedva

evropa da zevsi, romauli mozaika, II-III ss.

rogor erTiandeboda evropa

3

SesTavaza evropas da gaiTavisa berZnul-romauli humaniz-

mis bevri idea. qristianobam yvelaze mniSvnelovani wvli-

li Seitana evropis politikuri da kulturuli raobis

SeqmnaSi. saukuneebis ganmavlobaSi qristianoba evropis

gamaerTianebeli ideologia iyo, Tumca ganxeTqilebis

mizezic araerTxel gamxdara.

711 wels arabma generalma tarik ibn ziam gibralta-

ris srute gadalaxa da Tavisi jari dRevandeli espaneTis

teritoriaze gadasva. garda espaneTisa, mahmadiani dampy-

roblebi frankTa teritoriebsac utevdnen. 732 wels kor-

dovas (dRes espaneTi) arabma mmarTvelma bordoze (dRes

safrangeTi) gailaSqra da mefe eudesi daamarcxa. eudesma

daxmarebisTvis frankTa mefe karlos martels mimarTa.

karlos martelis mravalerovanma jarma turTan (dRes

safrangeTi) gamarTul brZolaSi arabebi daamarcxa. is-

torikosTa azriT, rom ara qristianuli koaliciis es

gamarjveba, saeWvoa, SeinarCunebda Tu ara evropa qristia-

nobas.

turis brZolis momswre mematiane koaliciur jars ev-

ropelebis armiad moixseniebs. es kampania evropuli erT-

sulovnebis erT-erT pirvel gamovlinebad SeiZleba CaiT-

valos, Tumca amis Semdeg termini evropeli karga xniT

ikargeba.

tarik ibn zia, X IX s.-is ilustracia

karlos marteli turTan brZo-laSi, 732 weli, mxatvari karl Steibeni (1834-1837)

civilizacia

4

VIII saukunis bolosTvis evropis mniSvnelovani nawili ukve gaqristianebuli

iyo. zogierTi sasuliero Tu saero moRvawe Tvlida, rom Camoyalibda sazogadoe-

ba, romelsac sWirdeboda saqristianos damcveli da uflis nebis aRmsrulebeli

monarqi. romis papis gadawyvetilebiT, 800 wels karlos didad wodebuli frankTa

mefe romis wminda imperiis mmarTvelad akurTxes. karlos mefes imdroindeli po-

etebi evropis mamas uwodeben, magram evropis

amgvari politikuri gageba mxolod gansa-

kuTrebul SemTxvevebSi iCens Tavs; magali-

Tad, zemoxsenebuli turis brZolaSi, kar-

los didis kurTxevisas da lexfeldis (dRes

germania) brZolaSi, rodesac, 955 wels, ger-

manTa mefem oto didma momTabare ungrelebi

daamarcxa, Tanamedroveebma mas evropis gan-

maTavisuflebeli uwodes.

X saukuneSi xmelTaSuazRvispireTis dasav-

leTi nawili da bevri kunZuli arabebs aqvT

dapyrobili. aRmosavleTiT bizantia didi

gaWirvebiT axerxebs ukan daaxevinos mahma-

dianebs. magram XI saukuneSi Turq-selCuk-

Ta aRzevebam metad daamZima situacia. Tur-

qebma egviptis xalifas siria da ierusalimi

waarTves, xolo bizantiis imperators – mcire

karlos didis droindeli evropa

karlos didis mefed kurTxeva, mxatvari Jan fuke, (1455-1460)

rogor erTiandeboda evropa

5

azia. aSkara iyo, rom saqristianos safrTxe Se-

eqmna. 1095 wels bizantiis imperatorma romis

papTan diplomatiuri misia gagzavna da mahma-

dianTa winaaRmdeg brZolaSi daxmareba sTxova.

swored am ambavs mohyva pirveli jvarosnuli

laSqroba, romelSic evropis saxelmwifoTa

moqalaqeebi mxardamxar ibrZodnen saerTo

mtris winaaRmdeg.

XII-XIII saukuneebSi evropis mosaxleobis

gaqristianeba dasrulebuli iyo. kaTolikur-

ma eklesiam kargad gaidga fesvebi evropis

mTel teritoriaze. swored eklesia iyo ev-

ropis gamamTlianebeli pirveli instituti.

Teologi Toma akvineli (1224-1274) siciliis

samefoSi (italia) daibada, swavlobda pariz-

sa (safrangeTi) da kelnSi (germania), xolo

muSaobda parizisa da neapolis (italia) uni-

versitetebSi. evropaSi dRes muSaxelis amg-

vari gadaadgileba aravis ukvirs. rogorc

Cans, maSinac evropa garkveulwilad ukve

gamTlianebuli iyo. maSin eklesia ganagebda

xelovnebis, mecnierebis, ganaTlebis saqmeebs

da saavadmyofoebsac ki. bevr adamians (nun-

ciebs, mosamarTleebs, legatebs), vinc ama Tu

im saxiT eklesiis samsaxurSi iyo, sxvadasxva

qveyanaSi uxdeboda muSaoba an swavla. amrigad, Sua saukuneebSi kaTolikur ekle-

sias ukve hqonda panevropuli administraciuli qseli, romelic evropis yvelaze

ganapira regionebsac ki moicavda.

XIV-XV saukuneebSi evropam gamoiara ekonomikuri, politikuri da religiu-

ri krizisebi, samoqalaqo daumorCilebloba da Savi Wiri, romelmac mosaxleobis

didi nawili gawyvita. 1378-1417 wlebSi kaTolikur eklesias ori papi hyavda, ramac,

buneb rivia, daarRvia panevropuli administraciuli qseli. marTalia, eklesiis

monoliTurobas bzari gauCnda, magram swored am periodSi saqristianom geografi-

uli gansazRvreba SeiZina. romis papis pius meoris (XV s.) naSromebSi cnebani – qris-

tianuli respublika da evropa – ukve sinonimebia.

imave periodSi mTeli evropis saganmanaTleblo dawesebulebebSi daiwyes klasi-

kuri epoqis berZeni da romaeli avtorebis naSromebis da klasikuri enebis (Zveli

berZnuli da laTinuri) gaZlierebuli Seswavla. am saswavlo programas, romelic

evropis yvela skolaSi iyo danergili, `humanitas~ erqva. amgvarad, XVI saukunis

evropaSi gaCnda kidev erTi suliskveTeba, romelic yvela ganaTlebul evropels

aerTianebda – klasikuri humanizmi. marTalia, cotani iyvnen isini, vinc klasiku-

ri ganaTleba miiRo da humanizmis maRal idealebs eziara, magram maT didi gavlena

Toma akvineli, mxatvari karlo kriveli, XV s.

civilizacia

6

moaxdines evropis erTobis ideis Camoyalibebaze. im dros ukve Cveuleb-

rivi ambavi iyo klasikuri terminis – evropis – gamoyeneba.

amavdroulad, nel-nela yalibdeba evropis politikuri saxec.

floren cieli (dRes italia) saxelmwifo moxelisa da moazrovnis ni-

kolo makiavelis (1469-1527) TxzulebaSi „mTavari“ pirvelad warmoCnda

evropis raoba religiuri konteqstis gareSe, wminda politikuri Tval-

sazrisiT.

XV saukunis meore naxevarSi italiis teritoriaze oTxi Zlieri

saxelmwifo iyo. milanma, florenciam da neapolma Seqmnes aliansi, raTa

saerTo ZaliT daecvaT Tavi veneciisgan (milani, florencia da neapoli

erTad qmnida veneciis sapirwone Zalas). mas aqeT dRemde iyeneben ZalTa

balanss, rogorc mSvidobis SenarCunebis erT-erT xerxs. am mizniT ev-

ropaSi sxvadasxva dros araerTi aliansi Seiqmna.

XV-XVI saukuneebSi zRvaosnobis ganviTarebam moitana axali kontinen-

tebis aRmoCena da dapyroba. gaCnda axali realoba evropis sazRvrebs

miRma da am konteqstSi ufro aqtualuri gaxda evropis politikuri Tu

kulturuli TviTgamorkvevis sakiTxi.

humanizmis nakvalevze XVII saukuneSi ibadeba axali inteleqtualuri

mimdinareoba – ganmanaTlebloba. XVII-XVIII saukuneebSi ganmanaTlebel-

Ta naazrevi gavlenas axdens xelovnebis, filosofiuri da politikuri

azrovnebis ganviTarebaze mTel evropaSi. am epoqaSi ukve bevrs fiqro-

ben da laparakoben politikur evropaze, imaze, Tu ra amTlianebs Tu

xleCs evropas, ra mniSvneloba aqvs xelisuflebis gadanawilebas da re-

gionSi ZalTa balanss.

frangi filosofosi monteskie (1689-1755) evropis axlebur gansazRv-

rebas gvTavazobs, did mniSvnelobas aniWebs politikur evropas da mas

saqristianosgan mijnavs. evropis mTavar upiratesobad is Tavisuflebis

ideas miiCnevs; imas, rom evropam, aziisagan gansxvavebiT, ar icis des-

potizmi. monteskie imazec laparakobs, rom TavisuflebisTvis aucile-

beli winapirobaa saSinao politikaSi Zalauflebis gadanawileba.

frangi mwerali volteri (1694-1778) miiCnevs, rom qristianuli ev-

ropa SeiZleba aRviqvaT, rogorc saxelmwifoebis didi Tanamegobroba.

am saxelmwifoebs SeiZleba aqvT mmarTvelobis sxvadasxva sistema, ma-

gram isini raRaciT mainc ukavSirdebian erTmaneTs. miuxedavad sxvada-

sxva qristianuli ganStoebisa, evropul saxelmwifoebs saerTo religia

aqvT. yvela saxelmwifos aqvs erTnairi principebi politikasa da samo-

qalaqo samarTalSi; principebi, romelTac sxvagan versad naxavT msof-

lioSi. swored am principebis gamo evropaSi samxedro tyveebi monebi ar

arian, pativs scemen mowinaaRmdege qveynis elCebs da cdiloben Seinar-

Cunon ZalTa gonivruli balansi.

monteskie (1689-1755), ucnobi mxatv-ris namuSevari

volteri (1694-1778), mxatvari niko-la de larJilieri

rogor erTiandeboda evropa

nikolo makiaveli (1469-1527), mxatvari santi di tito

7

XVIII saukunis bolosTvis evropelTa aRmatebulobis gancda „civilizebulo-

bis“ ideas efuZneboda. swored am epoqidan iRebs saTaves termini „evropuli civi-

lizacia“, romelic ganmanaTleblebs esmodaT, rogorc idealuri saxelmwifosken

swrafvis procesi.

1789 wels evropis civilizacias safrangeTis revolucia daatyda Tavs. am revo-

luciis ideologiis mixedviT, adamiani iyo msofliosa da sakuTari qveynis moqa-

laqe; am ors Soris evropisTvis an evropuli erTsulovnebisTvis adgili ar rCe-

boda.

am revoluciis Semdeg evropas kidev erTma qariSxalma gadauara safrangeTis

imperatoris napoleon bonapartis saxiT. napoleonis dampyrobelma omebma buneb-

rivad gamoiwvies revoluciuri ideologiisa da institutebis gavrceleba mTel

evropaSi. ise rom, am epoqis evropis gamaerTianebeli revoluciuri suliskveTeba

iyo.

Tavad napoleons hqonda Taviseburi xedva evropis integraciisa. mas undoda

Seeqmna „evropis asociacia“, sadac iqneboda „saerTo evropuli kodeqsi, saerTo

evropuli sasamarTlo, romelic moawesrigebda yvela xarvezs“. is saerTo fulzec

ki laparakobda.1815 wels vaterloos (dRes belgiaSi) brZolaSi napoleoni sabo-

lood damarcxda. frangulma droSam evropa ver gaaerTiana. napoleonis tiraniam

ki mis mier dapyrobil qveynebSi nacionalisturi ideebi gamoaRviZa.

Tavisufleba barikadebze (1830), mxatvari eJen delakrua (1798-1863) – Tavisuflebis alegoriul figuras xelSi uWiravs axali safrangeTis simbolo – samferovani droSa – Tavisufleba, Tanaswo-roba da Zmoba.

civilizacia

8

rogorc erTi istorikosi wers, politi-

kuri evropa ̀ gaCnda da gamyarda ufro metad

konfliqtisa Tu ganxeTqilebis da ara kon-

sensusis an mSvidobis Sedegad~. napoleonis

omebiT awiokebuli evropis dasalageblad

da SemdgomSi liberaluri moZraobis Sesaka-

veblad Seiqmna (1814-1815) pirveli yvelaze

farTomasStabiani gaerTianeba – venis kong-

resi. am asambleaze evropis patara saxelmwi-

foebic iyvnen warmodgenili, magram gadawy-

vetilebis mimRebi xuT didi qveyana iyo

(iniciatori avstria, prusia, ruseTi, didi

britaneTi da safrangeTi). venis kongresis

mier dakanonebuli axali sazRvrebi evropam

TiTqmis ucvlelad SeinarCuna ormoci wlis

manZilze. am saerTaSoriso asambleam gaaforma ramdenime mniSvnelovani SeTanx-

meba diplomatiuri urTierTobis da mdinareebze Tavisufali navigaciis Sesaxeb,

deklaraciiT dauWira mxari monebiT vaWrobis akrZalvas.

venis kongresi iyo erTgvari saerTaSoriso forumi, is Tanamedrove saerTaSori-

so organizaciebs (gaero, nato, evrokavSiri) gavleniTa da efeqturobiT ver Seed-

reboda, magram mainc misi Seqmna iyo Zalian mniSvnelovani nabiji evropis integ-

raciis gzaze da siaxle saerTaSoriso urTierTobaSi.

XIX saukunis meore naxevrisTvis evropaSi romantikuli idealizmis epoqa

damTavr da. politikur azrovnebaSi realizmma

imZlav ra.

am periodis suliskveTebas evropis ideasTan

mimarTebiT kargad gamoxatavs qvemoT moTxrobili

ambavi. bismarks, germaniis kanclers (1871–1890), ing-

lisis elCma hkadra, rom „evropa ar dauSvebda ger-

maniis gegmebis ganxorcielebas“. pasuxad bismark-

ma ikiTxa – „vin aris evropa?“ germaniis kancleris

sity vebi naTlad aCvenebs, rom am dros evropas nak-

lebi politikuri fasi hqonda.

aRsaniSnavia, rom maSinac iyvnen adamianebi, visac

sjeroda, rom evropis politikurad gaerTianeba

SesaZlebelia. maT Soris iyo frangi mwerali viqtor

hiugo. is aqtiurad uWerda mxars evropis SeerTebu-

li Statebis Seqmnas. 1870 wels hiugom Tavis ezo-

Si, kunZul gernzize (didi britaneTi), muxa dargo

im imediT, rom roca es xe gaizrdeboda, evropis

SeerTebuli Statebi realoba iqneboda. asi weli

dasWirda am ocnebis asrulebas, 1973 wels didi bri-

rogor erTiandeboda evropa

venis kongresi, gamosaxuli arian yvela monawile qvey-nis warmomadgenlebi

viqtor hiugo (1802-1885)9

taneTi, sadac hiugos muxa dRemde xarobs, evrokav-

Sirs SeuerTda.

swored maSin, roca evropaSi nacionalizmi yva-

oda da yvela mxolod Tavisi mamulis gulSemat-

kivari iyo, metad gamZafrda evropis, rogorc

`civilizaciis“, aRmatebulobis grZnoba. manamde

evropelebi arasodes yofilan ase Tavdajerebu-

li, arasodes hqoniaT aseTi maRali warmodgena ev-

ropaze da arasodes gavrcelebula evropuli kul-

tura ase Sors.

pirveli msoflio omis dawyebisTanave evrope-

lobiT gamowveuli es siamaye gaqra. samagierod,

gaCnda ubedurebisa da daRmasvlis gancda. rogorc

erTi istorikosi wers, „1914-dan 1918 wlamde ar ar-

sebobda evropa“.

arc iyo mosalodneli, rom am periodSi daibade-

boda namdvilad evropuli idea integraciisa. arse-

bobs araerTi proeqti, magram ver vityviT, rom romelimes avtorma moaxerxa nacio-

nalur interesebze maRla damdgariyo da movlenebisTvis zogadevropuli TvaliT

Seexeda.

omis Semdeg, 1923 wels, gamoqveynda avstrieli filosofosis rixard kude-

novi-kalergis wigni „panevropa“ (mTeli evropa). es iyo politikurad, ekonomi-

kurad da samxedro saqmeSi evropis saxelmwifoebis gaerTianebis axali proeqti.

kudenovi-kalergi evropis erTobisa da Zlierebis safuZvlad qristianul faseu-

lobebs, Tavisuflebasa da socialur samarTlianobas moiazrebda.

kudenovi-kalergi miiCnevda, rom im xanad arsebobda mxolod geografiuli da

kulturuli evropa. msofliosa da evropaSi Seqmnili politikuri garemoebebi

moiTxovdnen, rom Seqmniliyo panevropa, anu politikuri evropa. misi azriT, evro-

pas unda „aerCia integraciasa da ngrevas Soris erT-erTi“. mxolod evrointegra-

cia ixsnida kontinents Semdgomi omebisgan. panevropa unda yofiliyo organizacia,

romelSic yvela qveyanas Tanabari uflebebi eqneboda. gansakuTrebulad iyo ga-

maxvilebuli yuradReba erovnuli umciresobebis interesebis dacvaze. sxvadasxva

erovnebis evropelTa Tanacxovrebis magaliTad mas belgia da Sveicaria mohyavda.

panevropis proeqtSi moiazreboda mTeli evropa, garda britaneTisa (radgan is da-

moukidebeli politikuri Zala iyo) da ruseTisa (romelic, wiTeli Tu TeTri, araso-

des ityoda uars hegemoniisken swrafvaze). roca panevropis proeqti Seiqmna, kude-

novi-kalergi ar iyo darwmunebuli, iyo Tu ara TurqeTi evropuli qveyana, magram

mogvianebiT aTa Turqis reformebis fonze is TurqeTsac panevropaSi moiazrebda.

kudenovi-kalergis azriT, panevropa iyo programa, romelic pasuxobda yvela

demokrati da patrioti adamianis suliskveTebas. suverenitetis mcired SezRud-

rixard kudenovi­kalergi (1894-1972)

civilizacia

10

vis sanacvlod yvela qveyana miiRebda ekonomikur keTildReobas da xangrZliv

mSvi dobas. xolo TiToeuli qveynis kulturas sasikeTod waadgeboda gacvliTi

programebi.

am wignma da misi avtoris mier dafuZnebulma panevropulma moZraobam Zalian

male gaiTqves saxeli. panevropam gansakuTrebiT xelovanTa, inteleqtualTa da

liberalurad moazrovne politikosTa yuradReba miipyro. kudenovi-kalergis

didma enTuziazmma da Sromam Tavisi Sedegi gamoiRo.1926 wels venaSi panevropis

pirveli kongresi gaimarTa, romelsac 24 qveynis 2000 warmomadgeneli daeswro.

1927 wels panevropul moZraobas safrangeTis sagareo saqmeTa ministri arestid

briani SeuerTda. 1929 wels man `erTa ligas~ (saerTaSoriso organizacia1920-1946)

evropis erTa federaciis Seqmna SesTavaza. briani mouxmobda `erTa ligis~ wevr ev-

ropul saxelmwifoTa „koleqtiuri pasuxismgeblobis grZnobas im safrTxis winaSe,

romelic evropis mSvidobas emuqreboda“. misi TqmiT, dro iyo, gaeTvaliswinebinaT

evropis geografiuli mTlianoba da solidaroba gamoeCinaT erTmaneTis mimarT.

am gamosvlis Semdeg safrangeTis sagareo saqmeTa ministrma evropeli kolegebi

parizSi miiwvia araformalur viTarebaSi am sakiTxze samuSaod. am Sexvedris Sem-

deg safrangeTma moamzada memorandumi sagangebo SeTavazebiT, romelic 26 evro-

puli saxelmwifos mTavrobas gadaeca.

brianis gegma aseTi iyo: monawile saxelmwifoebi evropis „moraluri kavSiris“

Sesaxeb aformebdnen xelSekrulebas, romelSic adasturebdnen erTmaneTisadmi

solidarobas. Semdegi xelSekruleba daavaldebulebda monawile qveynebis mTav-

`parizis xelSekrulebis~ xelmowera, 1951

rogor erTiandeboda evropa

11

robebs regularulad Sekrebiliyvnen evropis konferenciaze, umaRles organoSi.

yoveldRiur sakiTxebs ki politikuri komiteti moagvarebda.

am TanamSromlobis miznebi da amocanebi mraval sferos moicavda, dawyebuli

sabaJo wesebiT da damTavrebuli sanitariul-higienuri normebiT, akademiur Tu

politikur dargebSi gacvlis programebiT. briani upirates mniSvnelobas poli-

tikur sakiTxebs aniWebda, gansakuTrebiT – mSvidobasa da usafrTxoebas.

evropis konferencias ar hqonda raime Zalaufleba da is ar unda yofiliyo erTa

ligis konkurenti, piriqiT, igi erTa ligas unda daqvemdebareboda. brianis prog-

ramiT ar iyo gaTvaliswinebuli raime saxis akrZalva da saxelmwifoebi inarCunebd-

nen srul politikur suverenitets; es unda yofiliyo „SeTanxmeba da ara erToba“.

roca evropis saxelmwifoebis mTavrobebma TavianTi mosazrebebi warmoadgines,

cxadi gaxda, rom isini amgvar TanamSromlobas mxars ar uWerdnen; mizezi sxvada-

sxva iyo. brianma mainc scada pirveli nabiji gadaedga da daefuZnebina evropis

sabWo. erTa ligam mxolod evropis kavSiris Semswavleli komisiis Seqmnas dauWira

mxari da am komisias briani Cauyena saTaveSi.

rogor gamoiyureboda evropis ruka venis kongresis Semdeg

civilizacia

12

rogor erTiandeboda evropa

miuxedavad amisa, panevropulma moZraobam moaxerxa moemzadebina evropis

gamTlianebis ideologiuri da politikuri safuZveli. am safuZvelma meore msof-

lio omis Semdeg mniSvnelovnad gaaadvila im movlenebis ganviTareba, romelTa

logikuri dasasrulic evrokavSiris Seqmna gaxda. 1946 wels britaneTis yofili

premier-ministri uinston CerCili, roca evropis integraciis aucileblobaze

laparakobs, ityvis: „am saqmis didi wili ukve gakeTebulia panevropis kavSiris

ZalisxmeviT...“

1951 wels eqvsma qveyanam (belgia, dasavleTi germania, safrangeTi, italia,

luqsemburgi, holandia) evrointegraciis Sesaxeb pirvel xelSekrulebas (`parizis

xelSekruleba~) moawera xeli.

Cven mxolod zedapirulad gadavavleT Tvali, Tu rogor yalibdeboda evropis

mTlianobis idea da vnaxeT, rom evropis politikuri raoba (Sida Tu gare sazRvre-

bic ki) mudmivad icvleboda. ar icvleboda mxolod ̀ evropis Tavisuflebismoyvare

suli~.

dRes swored 28 Tavisufali da Tanabaruflebiani qveynis nebayoflobiTi gaer-

Tianebaa evrokavSiri – sadac yvela adamianis yvelanairi Tavisufleba saimedodaa

daculi, sadac mxolod demokratiuli qveynebi arian gaerTianebuli, sadac yvela

qveynis suverenitets Tanabrad scemen pativs da sadac yvela eris an erovnuli um-

ciresobis unikaluroba dafasebulia.

13