SEMINARSKA NALOGA

Višje strokovno izobraževanje KOMERCIALIST

B A R V E

Tatjana Založnik Celje, junij, 2007

KAZALO

1 UVOD 1

2 BARVE V PROSTORU 2

2.1 BARVE ZA DANAŠNJE DNI 2 2.2 SPOROČILO BARV 3

3 TEORIJA BARV 4

3.1 HERINGOV BARVI KROG 4 3.2 HARMONIČNE BARVE 5 3.3 KOMPLEMENTARNE BARVE 5

4 KAKO IZBRATI BARVE 6

4.1 PREPROSTA BARVNA PRAVILA 6

5 BARVE POMLADI 8

5.1 NOTRANJE IN ZUNANJE ZIDNE BARVE 8 5.1.1 DISPERZIJE NA VODNI OSNOVI 8 5.1.2 LASTNOSTI DOLOČA VEZIVO 8 5.1.3 LATEKS IN AKRIL 9 5.1.4 APNENI BELEŽ 9 5.1.5 BARVE ZA ZUNANJE ZIDOVE 10 5.2 PREMAZI ZA KOVINE 10 5.2.1 TEMELJNI PREMAZ 11 5.2.2 PREKRIVNI PREMAZ 11 5.2.3 OBNOVA PREMAZOV 12 5.3 PREMAZI ZA LES 12 5.3.1 GLOBINSKA ZAŠČITA Z BIOCIDI 12 5.3.2 LAZURNI IN PREKRIVNI PREMAZI 13 5.3.3 OBNAVLJANJE PREMAZA 13

6 BARVE V MERKURJU 15

6.1 KEMIJA 15 6.2 STRATEŠKI RAZVOJ KEMIJE 16

7 ZAKLJUČNA MISEL 17

8 LITERARURA 18

1

1 UVOD

Vsaka barva nosi določeno simboliko in ima globlji pomen. Barve lahko pomembno

vplivajo na naše počutje in razpoloženje, prav zaradi tega jih je treba skrbno izbrati,

še zlasti ko gre za urejanje našega doma. Dom je naše pribežališče in lahko zelo

pozitivno vpliva na naše počutje. In prav barve so tiste, ki nam pri tem lahko zelo

učinkovito pomagajo.

Vsakdo izmed nas vidi barve na svoj edinstven način. Naš vid je neverjetno

kompleksen in občutljiv. Na to, kako vidimo barve, vpliva tudi veliko zunanjih

dejavnikov, npr. svetloba okolice, sosednje barve in tekstura površine.

Ne glede na to, kje prebivate, v mestu ali na podeželju, povsod lahko najdete navdih

za nove barvne sheme. Treba si je le vzeti nekaj časa, se ustaviti in ozreti naokoli.

Oglejte si barvne kombinacije na plakatih in embalaži za hrano . Te barve so grafični

oblikovalci skrbno izbrali, zato ni naključje, da se med seboj dobro ujemajo. Na kupu

odpadlega jesenskega listja lahko najdete navdih za bogato paleto oranžnih in

okrasnih tonov. Poglobite se v pestre tone grozečega sivkastega, nevihtnega neba

izza toplega rjavkastega lubja dreves. Navdih za barvne kombinacije lahko najdete

vsepovsod, vzemite si nekaj trenutkov in jih poiščite.

2

2 BARVE V PROSTORU

Hiša ali stanovanje je veliko več kot le streha nad glavo. Naši prostori za bivanje so

se skozi zgodovino dramatično spreminjali. Današnji domovi morajo omogočati

izredno raznoliko uporabo, saj služijo kot restavracija, otroški vrtec, hotel, pisarna,

knjižnica,… Prostori, v katerih živimo, morajo vsem, ki stopijo vanje, zagotavljati

varnost, prijetnost, navdih in toplino (Starmer Anna, 2006, str.8).

Barve lahko dramatično spremenijo vsak prostor v našem domu. Možnosti, ki jih

ponujajo sodobne barve, so skoraj brezmejne, pri čemer lahko s premišljeno izbiro

predrugačimo tako sodobna kot tudi starejša prebivališča. S svetlimi barvami in

belinami lahko v trenutku osvežimo pusto in dolgočasno sobo, da postane svetlejša

in prostornejša. Bogate barve, kot je temna rubinsko rdeča ali smaragdno zelena,

učinkujejo intenzivno in poudarijo domačnost prostora (Starmer Anna, 2006, str.8).

2.1 Barve za današnje dni

Barve sodijo med najbolj vznemirljive snovi na svetu. Že od samega začetka so jih

ljudje uporabljali za označevanje prostora in okraševanje okolice. Barve imajo moč,

da poživijo vsak prostor, izboljšajo razpoloženje in okrepijo duha. Po svetu jim

različne kulture pripisujejo določene pomene. Barve so lahko strastne in čutne ali pa

umirjene in razmišljujoče (Starmer Anna, 2006, str.8).

Ne dolgo tega je veljalo, da so barve modno razkošje. Še pred sto leti so bile barve

rezervirane le za premožne; takrat še ni bilo barvnih televizorjev, ne svetlečih se

barvnih revij ali knjig in ne raznovrstnih barv za tekstil – v svetu je prevladovala

paleta sivinskih odtenkov (Starmer Anna, 2006, str.8).

V petdesetih letih prejšnjega stoletja so se z razcvetom kemične industrije pojavile

številne barve za različne namene. Današnje dni je mogoče ustvariti čez 16 milijonov

različnih barv. Razvoj tehnologije je prinesel tudi to, da je sedaj mogoče kupiti na

tisoče različnih vrst barv od temeljnih emulzij do končnih premazov s kovinskim

videzom, naravi prijazne barve in celo magnetne barve (Starmer Anna, 2006, str.9).

3

2.2 Sporočilo barv

Uporaba barv je najpreprostejši in cenovno najugodnejši način prenove in poživitve

katerega koli prostora. Nikoli doslej ni bila na voljo tolikšna izbira barv za pleskanje,

stenskih tapet, pohištva in dekorativnega blaga. Vse to nam omogoča, da se sami

lotimo oblikovanja svojega doma. Toda, kje začeti ob vseh teh možnostih? Prevelika

izbira kaj hitro zmede in prestraši tako priložnostnega kot tudi profesionalnega

oblikovalca. Veliko proizvajalcev barv zatrjuje, da lahko naredijo poljubno barvo, kar

pomeni izjemen vir možnosti. Pravilna izbira barvne sheme, ki jo uporabimo za

opremo prostora, lahko dolgočasni bivalni prostor spremeni v pravo malo umetnino.

S pravilno odločitvijo ne boste navdušili le svojih bližnjih, morda boste celo povečali

vrednost svoje imovine (Starmer Anna, 2006, str.10).

4

3 TEORIJA BARV

V današnjem času so barve priznane kot bistveni dejavnik vsakdanjega življenja.

Zato je vsekakor dobro vedeti, kako pravzaprav človeško oko dojema barve. V

nadaljevanju vam bom predstavila osnove barve teorije, s pomočjo katere boste lažje

sprejemali oblikovalske odločitve in preprosto barvno shemo spremenili v uspešen

interjer (Starmer Anna, 2006, str.14).

Isaac Newton (1642-1727) je prvi pojasnil, da barve izvirajo iz svetlobe. S pomočjo

številnih eksperimentov je odkril, da je svetloba v bistvu sestavljena iz več različnih

barv. Ko je usmeril sončno svetlobo skozi prizmo, se je na drugi strani prikazala

mavrica v sedmih barvah: rdeči, oranžni, rumeni, zeleni, cijansko modri, temnomodri

in vijoličasti. To Newtonovo odkritje se uporablja še danes (Starmer Anna, 2006,

str.14).

Thomas Young (1773-1829) je Newtonove raziskave svetlobe nadaljeval in odkril, da

belo svetlobo sestavljajo le tri mavrične barve: rdeča, zelena in modra. Te tri barve so

originalne primarne barve. Leta 1859 je nemški fiziolog Herman Von Helmholtz

(1821-1894) na osnovi Youngovega dela razvil teorijo, da človeško oko vidi barve kot

mešanico rdeče, zelene in modre svetlobe. Ta teorija je bila splošno sprejeta in pravi,

da se dojemanje barve vsakega predmeta oblikuje v naših možganih kot nekakšna

koda različnih odmerkov rdeče, zelene in modre barve (Starmer Anna, 2006, str.14).

3.1 Heringov barvi krog

Ta barvni krog uvaja rumeno kot četrto primarno barvo. Ewald Hering (1834-1918) je

nasprotoval Helmholtzevemu učenju in trdil, da njegov model bolje opiše človeško

dojemaje barv. Po njegovem mora biti tudi rumena primarna barva, saj jo človeško

oko poleg rdeče, zelene in modre zaznava kot neodvisno barvo. Kot temeljni vizualni

primarni barvi je vključil tudi črno in belo. Hering je svojo ureditev predstavil kot

naravni sistem barvnega zaznavanja. Danes je njegov sistem osnova za barvni

prostor NCS (Natural Colour System – naravni barvni sistem), ki se kot eden izmet

standardnih barvnih sistemov uporablja po vsem svetu (Starmer Anna, 2006, str.14).

5

3.2 Harmonične barve

Štiri primarne barve so rdeča, modra, zelena in rumena. Z mešanjem teh čistih barv

dobimo sekundarne barve: škrlatno, turkizno, oranžno in listno zeleno. S

premikanjem po barvnem krogu lahko hitro opazimo harmonijo med sosednjimi

barvami. Na primer barvna paleta, sestavljena iz rumene, limonske, oranžnorumene

in oranžnorjave barve (terakota) bo vedno uspešna. Vse te barve namreč izvirajo iz

območja med rumeno in oranžno barvo, zaradi česar se med seboj lepo skladajo

(Starmer Anna, 2006, str.15).

3.3 Komplementarne barve

Barve, ki v barvnem krogu ležijo druga drugi nasproti, imenujemo komplementarne

barve. To so nasprotne barve, ki med seboj ustvarjajo napetosti. Običajno v barvnih

shemah ne srečamo več komplementarnih barv skupaj. Kljub temu pa včasih lahko s

premišljeno uporabo komplementarnih barv dosežemo presenetljive učinke – stol

svetleče turkizne barve je lahko ob oranžnih stenah videti prav čudovit (Starmer

Anna, 2006, str.15).

Slika 1: Slika prikazuje barvi krog s štirimi primarnimi barvami, ki ga je leta 1879

razvil Nemški fiziolog Ewald Hering.

6

4 KAKO IZBRATI BARVE

S teoretičnimi znanji lahko sicer daleč pridemo, vendar ne pozabite: pravila so zato,

da jih kršimo. Znanstvene teorije in sodobnih trendov seveda ne kaže popolnoma

zanemariti, a odločilni dejavnik naj bo dejstvo, da ste vi in vaša družina tisti, ki boste

živeli z izbranimi barvami (Starmer Anna, 2006, str.16).

Nikoli ne pozabite na svoja nagnjenja in navdihe. Če so vam všeč bogati in svetleči

kontrasti, bodite drzni in obarvajte svoj delovni prostor npr. z nasičeno malinasto

barvo. S spoznavanjem barvnega kroga izpolnite kontraste in intenzivnost barv, pri

čemer se ne bojte ustvariti okolja, ki si ga resnično želite (Starmer Anna, 2006,

str.16).

4.1 Preprosta barvna pravila

Dostopnost barv za domačo uporabo se je najbolj razmahnila po drugi svetovni vojni.

Do takrat je bila zaradi vsesplošnega pomanjkanja uporaba barv v domovih pravo

razkošje. V tem času se je razvilo veliko pravil za določanje skladnih barvnih

kombinacij, ko so še sedaj dobra osnova za razvoj idej. Vendar pa lahko ob veliko

večjem številu razpoložljivih barv, ki so danes na voljo, tudi odpovejo (Starmer Anna,

2006, str 17).

vse rdeče in tudi vse rožnate barve gredo skupaj. Določeni

odtenki rdeče in rožnate se lahko odlično odrežejo na razkošnih

sedežnih garniturah ali v spalnici v pastelnih cvetličnih odtenkih.

Mehki oranžni toni čudovito grejejo; uporaba temnooranžnih

pa naj bo zmerna.

Rjavi toni se lepo ujemajo z oranžnimi. Turkizni in sivkasti toni pa

z oranžno tvorijo odlične komplementarne kombinacije.

Rumeni toni se skladajo z zelenimi in oranžnimi. Komplementarni

par modre in rumene je namenjen ustvarjanju klasičnih kombinacij

za sveža, optimistično navdahnjena okolja.

7

Zelena se pogosto uporablja kot nevtralna barva za

uravnovešenje prostora. Veliko odtenkov zelene barve se

namreč sklada skoraj z vsemi drugimi barvami.

Vsi modri toni gredo skupaj, prav tako vsi zeleni toni. Odtenki

modre in zelene se čudovito skladajo na vseh jakostih nivojih

od blede modrine neba do nasičenih temnozelenih odtenkov.

Odtenki vijoličaste delujejo dobro, toda za večino so te

kombinacije premočne. Vijoličaste se odlično ujemajo tudi z

zelenimi toni. Modrovijoličasti toni se skladajo s hladnimi

modrimi, rdečevijoličasti pa z rožnatimi toni.

Mešanice sivkastih in nevtralnih tonov dobro delujejo kot klasična

nevsiljiva ozadja. Ta " brezbarvna" ozadja, ki so bila nekdaj

zelo priljubljena, sedaj spet prihajajo v modo. S temi toni se

skladajo skoraj vse barve, kar omogoča ustvarjanje nenavadnih

in osupljivih interjerjev.

8

5 BARVE POMLADI

Pomlad je pač tak čas, da kar kliče po osvežitvah doma; naj bo to le stena v novi

barvi v stanovanju, reševanje lesenega vrtnega pohištva ali ograj, pregledovanje

kovinskih delov, ki bi jih utegnila načeti rja.

Na trgu je dovolj širok spekter različnih izdelkov, da se najde pravi za vsako potrebo.

Barv, ki bi vsebovale škodljiva organska topila, na tem področju tako rekoč ni več,

vodna osnova je postala standard, ki so ga tudi potrošniki sprejeli, čeprav imajo

včasih do novosti tudi zadržke.

5.1 Notranje in zunanje zidne barve

Proizvajalci v osnovi delijo zidne barve na notranje in zunanje. Prve so namenjene

pleskanju notranjih sten, druge zlasti barvanju fasad in zunanjih betonskih površin.

Notranje najprej razdelimo na apnene in disperzijske barve na vodni osnovi, zelo

redko pa se uporabljajo disperzijske barve na osnovi organskih topil.

5.1.1 Disperzije na vodni osnovi

Za pleskanje notranjih stanovanjskih površin so najbolj razširjene disperzijske barve

na vodni osnovi, saj so različni pripravki iz te skupine primerni za vse vrste sten in

namene. Poleg tega so okolju in človeku prijazni, ker ne vsebujejo škodljivih snovi,

njihova osnova oziroma topilo, v katerem so razpršeni vezivo, pigmenti in različni

dodatki, je voda. Osnova barve je vezivo iz različnih polimerov, kot so akrilati,

vinilacetati, stireni, lahko pa tudi naravne smole, ki so razpršeni v vodi. Vezivo so trdi

delci, ki obdajajo pigmente, in ko se barva na steni posuši, naredijo nekakšen suh

film.

5.1.2 Lastnosti določa vezivo

Količina in vrsta veziva določata vrsto lastnosti, med njimi elastičnost, oprijem,

odpornost na obrabo, čistila in na vremenske vplive ter intenzivnost barvnih

9

odtenkov. Barve z manj veziva imajo slabše nekatere lastnosti, kar pa ne pomeni, da

so zato slabe, le njihova uporabnost je bolj omejena. Nič ni narobe če za beljenje

suhih prostorov uporabimo klasično belo barvo z manj veziva. Vedeti je le treba, da

bo morda potrebnih več nanosov zaradi slabšega oprijema in pokrivnosti. Z nje se ne

da odstraniti madežev, saj jo lahko čistimo le s suho krpo. Zato bo njena osvežitev

potrebna prej, kot če bi izbrali barvo z več veziva. Te imajo boljši oprijem, so bolj

prekrivne, posušene se ne prašijo, poleg tega manjše, ne preveč trdovratne madeže

odstranimo z vlažno krpo ali celo z blagim gospodinjskim čistilom.

Tudi za intenzivnost barvnih odtenkov je pomembno, koliko veziva vsebuje barva. Za

nežnejše, pastelne odtenke zadostuje barva z manj veziva, če pa želimo močne, žive

barve, je treba izbrati takšno, ki vsebuje več veziva. To namreč obda pigmente, ki jih

dodajamo v osnove bele barve, kar pomeni, več kot je veziva, več pigmenta bo barva

lahko sprejela in močnejši bo odtenek. Disperzijske barve z večjo vsebnostjo veziva

so primerna za bolj obremenjene in izpostavljene stene, ki se hitreje mažejo.

5.1.3 Lateks in akril

Posebni vrsti veziv sta lateks in akril, ki sta osnova barv za najbolj obremenjene

površine, saj ju lahko čistimo z neabrazivnimi gospodinjskimi čistili. Lateks je sok

kavčukovca, kemično pa je naravnana kavčukova emulzija, ki dobi, ko se posuši,

elastičen film, obstojen na vodo. Zdaj se v premazni industriji dodaja sintetično

vezivo, ki ima podobne lastnosti kot naravni lateks. Barve z lateksom izdelujejo v

mat, polmat in sijajni izvedbi, priporočajo pa jih za pleskanje sten v kuhinji in

kopalnici. Tudi barve, ki vsebujejo akrilate oziroma akrilne smole, so primerne za

pleskanje omenjenih površin, pogosto pa se uporabljajo za barvanje fasad, betonskih

in kamnitih ter drugih zidov.

5.1.4 Apneni belež

Za beljenje vlažnih prostorov se še vedno pogosto uporablja apneni belež, ki je

zaradi svoje sestave fungicidno in dezinfekcijsko sredstvo, ki preprečuje razvoj zidnih

plesni, hkrati pa je zelo paroprepusten in omogoča "dihanje" zidov. Nekoč edina

barva za beljenje, pridobljena z žganjem živega apna v apnenih jamah, je zdaj

10

modificirana in po uporabnosti zelo podobna disperzijskim. Pri delu z apnenim

beležem je potrebne več previdnosti in zaščite kot pri delu z disperzijskimi barvami.

Uporabimo valjček iz umetnega krzna, še bolje pa ga je nanesti s čopičem ali z

brizganjem. Zaradi jedkosti apna je treba tudi bolje zaščititi površine, ki jih ne bomo

barvali, in pohištvo. Madežev, ki nastanejo, se namreč ne da očistiti. Prav tako

potrebujemo zaščito za roke in oči, saj apno lahko razje kožo in sluznico.

5.1.5 Barve za zunanje zidove

Največ se uporabljajo barve za pleskanje novih ali za osvežitev starih fasad, na voljo

pa so tudi barve za pleskanje betona in kamna. Tako kot notranje so sestavljene iz

različnih veziv, pigmentov in dodatkov, medij pa je voda. Njihova uporabnost je

omejena z vrsto veziva, ki ga vsebujejo, saj je pri fasadi, ki je sestavljena iz več

plasti, pomembno, da so fizikalno-kemijske lastnosti posameznih plasti združljive.

Največkrat so veziva mineralna, akrilna, silikatna in silikonska, znotraj posamezne

skupine pa je več različnih tipov smol, tako da je na voljo veliko kombinacij. Med

seboj se fasadne barve razlikujejo po odpornosti na vremenske vplive, kot so

ultravijolični žarki, dež, sneg, vlaga in mraz, po paroprepustnosti, odbijanju vode in

umazanije, odpornosti na mikroorganizme.

Za že karbonatizirane klasične apnenocementne omete ali vsaj mesec dni stare

cementne omete, fasadno opeko in tudi vlaknocementne fasadne plošče lahko

izberemo akrilne, silikonske in silikatne fasadne barve. Silikonske so primerne za

osvežitev starih silikonskih in silikatnih premazov ter mineralnih dekorativnih ometov.

Z njimi pa lahko premažemo tudi nove apnene in apneno-cementne omete. Silikatne

barve lahko nanašamo na silikatne ter mineralne dekorativne omete, niso pa

primerne za površine, prebarvane z akrilnimi in silikonskimi premazi.

5.2 Premazi za kovine

Zaščita kovin in kovinskih izdelkov je nujna iz več razlogov. Njihov največji sovražnik

je rja, ki spremeni njihove mehansko-fizikalne lastnosti in povzroči propadanje. Poleg

tega so nezaščitene kovine neprijetne na otip in neprijetnega videza. Premazi

11

zagotavljajo dolgo obstojnost in uporabo ter lepši videz, saj lahko izbiramo med

številnimi barvnimi odtenki.

Na kovinske površine je treba vedno najprej nanesti temelj in potem še prekrivi

premaz. Izbrana pripravka morata imeti podobno in združljivo sestavo. Premaz je

potrebno vsakih nekaj let obnoviti in pri tem posebno pozornost nameniti

odstranjevanju starih slojev in pripravi površine.

5.2.1 Temeljni premaz

Da bi preprečili nastanek predvsem nezaželene rje, je treba površino, ki mora biti

očiščena in suha, najprej premazati s temeljnim premazom. Ti so lahko narejeni na

osnovi topil ali na vodni osnovi. Vsebujejo tudi različna veziva in antikorozijske

pigmente, ki upočasnijo proces korozije. Pri nas se še vedno najpogosteje

uporabljajo premazi na osnovi organskih topil, ki kot vezivo vsebujejo alkide.

Pripravki na vodni osnovi so običajno akrilna disperzija. Za zaščito barvnih kovin in

tudi trdih plastičnih mas pa lahko izberemo premaze s tako imenovanimi specialnimi

vezivi.

5.2.2 Prekrivni premaz

Podobno sestavo imajo prekrivni premazi, ki se nanesejo na temeljni premaz. Lahko

so na vodni osnovi ali pa vsebujejo organska topila in prej omenjena veziva. Tisti z

večjo količino veziva so bolj prekrivni, vsi pa so pripravljeni tako, da jih pred nanosom

ni treba mešati z razredčili. Nitro in druga razredčila se uporabljajo le za čiščenje

orodja, s katerim nanašamo premaze na osnovi organskih topil. Dodajamo jim še

pigmente, tako da lahko izbiramo med široko barvno paleto in različne dodatke, za

boljši sijaj , večjo obstojnost barve in tudi obstojnost v različnih vremenskih razmerah.

Proizvajalci poudarjajo, da je za zaščito treba izbrati med seboj združljive temeljne in

vrhnje prekrivne premaze. To pomeni, če smo se odločili za temeljni alkidni pripravek

na osnovi organskih topil, mora tudi prekrivni vsebovati alkid v organskem topilu.

Tako zagotovimo učinkovito zaščito, ki se ne bo luščila. Pri kombinaciji premaza na

12

vodni osnovi in premaza na osnovi organskih topil se bo luščenje začelo veliko

hitreje.

5.2.3 Obnova premazov

Pred nanosom premaza je treba pripraviti površino. Nepoškodovane dele starih

premazov očistimo in obrusimo, če pa so poškodovani, jih moramo povsem

odstraniti. To lahko naredimo mehansko z električno brusilko, lahko pa uporabimo

kemična sredstva na osnovi kisline. V tem primeru je treba površino temeljito sprati z

vodo in jo popolnoma osušiti, šele po tem lahko nanesemo prvi sloj temeljne barve.

5.3 Premazi za les

Les je naravni material, ki zaradi napada bioloških škodljivcev in vpliva vremenskih

razmer lahko začne propadati. Lesni škodljivci potrebujejo za razvoj primerno vlago

in temperaturo. Da bi se obranili pred njimi, je treba izbrati kakovosten les, ki je bil

dobro in primerno sušen in vgrajen. Dodatno naj bo obdelan z globinskimi

impregnacijskimi sredstvi, ki ščitijo pred biološkimi škodljivci, in s površinskimi

premazi, ki mu dajejo lepši videz in varujejo pred mehanskimi poškodbami in

vremenskimi vplivi. Za zaščito pred škodljivci uporabimo biocidna sredstva, les pa

pozneje premažemo še z lazurnimi ali pokrivnimi premazi.

5.3.1 Globinska zaščita z biocidi

Globinska impregnacijska sredstva vsebujejo biocide, ki les ščitijo pred biološkimi

škodljivci. Biocidi so skupni ime za fungicide in insekticide. Les, ki je izpostavljen

vremenskim vplivom in vlagi, je treba zaščititi z biocidi, ki varujejo pred insekti,

glivami trohnivkami in glivami modrivkami ter se z vodo ne izpirajo. Za strešno

konstrukcijo, ki ni neposredno izpostavljena vremenskim vplivom, lahko izberemo

biocidna sredstva z borovo soljo, ki odvračajo insekte in glive trohnivke. Naloga

impregnacije je prodreti čim globlje v les in zapolniti kanale in pore, po katerih so se v

drevesu pretakali sokovi. Vendar je treba vedeti, da impregnacijski premazi, ki jih

nanašamo s potapljanjem, čopičem ali valjčkom, prodrejo le do določene globine. Za

13

les, ki bo izpostavljen ekstremnim vremenskim razmeram ali je v stiku z zemljo, je

priporočljivejša globinska zaščita na impregnacijskih postajah. Globinsko impregniran

les je treba premazati še z enim od vrste pripravkov za površinsko zaščito, ki varuje

pred mehanskimi in vremenskimi vplivi. Poleg tega z njimi zagotovimo, da se

globinska zaščita ne bo iz lesa z vodo izpirala, in preprečimo stik biocida z okolico.

Biocidi namreč ne hlapijo, se pa prenašajo z dotikom. Izberemo lahko lazurni ali

prekrivni premaz. Oba sta lahko narejena na osnovi vode ali organskega topila in

namenjena zaščiti lesa zunaj in znotraj.

5.3.2 Lazurni in prekrivni premazi

Lazurni premazi les dekorativno obarvajo, vendar njegova struktura kljub temu

ostane vidna. Če želimo, da les ohrani svojo naravno barvo, lahko izberemo

brezbarvno lazuro, vendar moramo za les zunaj izbrati takšno, ki ji je dodana zaščita

pred ultravijoličnimi žarki. Običajne brezbarvne lazure je ne vsebujejo. Za lesene

izdelke, ki so v zaprtih prostorih, pa lahko izberemo lazure, ki so odporne na

maščobe in blaga čistila. Prednost, ki jo izpostavljajo proizvajalci, je dobra

paroprepustnost. Ta omogoča, da se vlaga skozi premaz v les vpije in pozneje pri

povišani temperaturi skozi premaz tudi osuši. Zato lazure, ki so nanesene v

predpisani debelini, ne pokajo in se ne luščijo, kar se lahko zgodi s pokrivnimi

premazi.

Tudi prekrivni premazi les dekorativno obarvajo in ščitijo pred mehanskimi in

vremenskimi vplivi, po nanosu pa struktura lesa ni več vidna. Običajno je prej

potreben še sloj temeljnega premaza. Kot topilo lahko vsebujejo vodo ali organska

topila. Glede na lazure se nanašajo v debelih slojih, zato niso paroprepustni. Že

najmanjša mehanska poškodba lahko povzroči pokanje in luščenje premaza.

5.3.3 Obnavljanje premaza

Lazurne premaze je treba prvič obnoviti eno leto po prvem nanosu, ker se na

prostem na lesu pojavijo mikrorazpoke. Pozneje pa lahko zelo preprosto preverimo,

ali je potrebna obnova. Na les kanemo kapljico vode, če se a hitro vpije, je čas za

osvežitev premaza, drugače ne. Lazure na osnovi organskih topil pred novim

14

nanosom le skrtačimo z grobo krtačo. Lazure na vodni osnovi je treba prej obrusiti.

Če je površina razpokana in se lušči, je potrebno temeljito brušenje, običajno do

podlage, sicer pa jih le rahlo obrusimo. Več dela je pri obnovi pokrivnih barv. Manjše

mehanske poškodbe takoj popravimo le z nanosom nove pokrivne barve na mestu,

kjer je poškodba nastala. Če smo se za obnovo odločili, kjer je premaz obledel, ni pa

poškodovan in se ne lušči, ga le na rahlo obrusimo in nanesemo novega. Če je

površina razpokana in se že lušči, jo je treba obrusiti in odstraniti ves premaz. Šele

potem lahko nanesemo novega.

15

6 BARVE V MERKURJU

Barve v Merkurju prodajamo na programu Kemija in papir.

Slika 2: Struktura prodaje po programih v letu 2006

6.1 Kemija

Na področju kemije je prodajni program prilagojen željam kupcev tako na segmentu

kemijske industrije, goriv, plastičnih granulatov, kemijskih izdelkov za široko potrošnjo

ter fasad in ometov.

Naša ponudba obsega:

� plastične granulate

� proizvode industrijske kemije

� kemijo za široko potrošnjo

� fasade in omete

16

Na segmentu kemije za široko potrošnjo najdete kvalitetne izdelke, ki polepšajo videz

in podaljšajo uporabnost različnih izdelkov iz lesa, kovine… Nudimo disperzijske

barve in dekorativne omete za notranje stene ter druge izdelke gradbene kemije,

lepila, tesnilne mase, pleskarski pribor, spreje, kot dodatni program pa tudi

detergente, čistila in ostale pripomočke za gospodinjstva in dom.

6.2 Strateški razvoj kemije

Za program kemije je za prihodnost ključna intenzivna rast na izbranih segmentih. Za

doseganje zastavljenih strateških ciljev smo opredelili naslednje potrebne strategije

in izvedbene programe:

� strategija razvoja s poudarkom na osredotočenju na prodajo podjetjem skozi

lastno maloprodajno mrežo (področje držav bivše Jugoslavije).

� strategija razvoja izdelkov s poudarkom na uvajanju izdelkov pod lastno

blagovno znamko in ekskluzivnih zastopstev.

� strategija selektivne specializacije (na področju industrijskih barv ter prodaje

dobaviteljem).

� Strategija širjenja storitvene dejavnosti (na področju širokopotrošne kemije –

svetovanje in izvajanje) z razširitvijo skladiščnih kapacitet za potrebe prodaje

na lokalnih trgih izven Slovenije.

17

7 ZAKLJUČNA MISEL

Na našo izbiro barv in slog opremljanja stanovanja zelo vplivajo modni tokovi. Kot

člani družbe smo nenehno pod pritiskom, naj posnemamo tisto, kar nam prikazujejo v

javnih občilih in trgovinah. A če pri izbiranju barv nismo skrajno izbirčni, se lahko

obkrožimo s škodljivimi odtenki.

Izmed barv, ki so moderne, moramo izbrati le tiste, ki jih potrebujemo za ohranjanje

čustvenega in duševnega zdravja. Čisto vsak posameznik prispeva svoj delež k

splošnemu okusu družbe, v kateri živi, on ga tore pomaga krojiti. Z drobnimi

spremembami, ki jih uveljavimo v svoji okolici, širši skupnosti samo koristimo.

Če svoje srce in oči odpremo za barve, nam te s svojo posebno močjo prerodijo

življenje.

18

8 LITERARURA

Starmer Anna, 2006, BARVNE SHEME

Chiazzari Suzy, 2000, BARVE

Nemanič Katarina, Tavčar Borut, BARVE IN PREMAZI, Delo in dom, Ljubljana 2007,

št.13, stran 23 – 31.

Vizija in načrti strateškega razvoja skupine Merkur 2007 - 2012

VIRI

https://partner.merkur.si/slo/merkur_partner/kemija 8.6.2007

http:// intranet.merkur.si/ 8.6.2007