SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA › wp-content › uploads › 2013 › 10 › ... · najnepredvidlivi, sekoga{ znaat da iznenaduvaat kako vulkanska erupcija. Konfliktite bez isklu~ok

SOVREMENAMAKEDONSKAODBRANA

Izdava~:MINISTERSTVO ZA ODBRANA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Adresa na Redakcijata:Ministerstvo za odbranaSpisanie „SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA“ul. „Orce Nikolov“ bb 1000 SkopjeTelefoni: 442-302 i 447-547Internet adresa: WEB na Ministerstvoto zaodbrana:www.morm.gov.mk, publikacii, SOVREMENAMAKEDONSKA ODBRANA na makedonski i na angliski jazik

Spisanieto izleguva dva pati godi{no.Cenata na eden primerok e 70 denari.Pretplata za 2002 godina iznesuva 140 denari (plus po{tenski tro{oci).Pretplata za stranstvo e dvojno pogolema (plus po{tenski tro{oci).

SOVREMENAMAKEDONSKAODBRANATEORETSKO SPISANIE NA MINISTERSTVOTO ZA ODBRANA NA RM

IZDAVA^KI SOVETBoris ZMEJKOVSKI, pretsedatelm-r Petar ATANASOVprof. d-r Trajan GOCEVSKIprof. d-r Stoj~e DESKOVSKIVasil DIÊVSKIdoc. d-r Marina MITREVSKAPande PETROVSKI, general

UREDUVA^KI ODBORprof. d-r Trajan GOCEVSKIprof. d-r Sokle KOÔSKI, polkovnikprof. d-r Mitko KOTOVÊVSKIprof. d-r Zoran NACEVprof. d-r Rose SMILESKI, polkovnikm-r Oliver BAKRESKIDobre TRAJANOVSKI, potpolkovnik

Glaven i odgovoren urednik: prof. d-r Trajan GOCEVSKIZamenik glaven urednik: prof. d-r Sokle KOÔSKI, polkovnikTehni~ki urednik: Biljana IVANOVALikovno re{enie na korica: Ko~o FIDANOVSKILektor: Liljana PANDEVA

Pe~at: „BM-ABA“ DOO ‡ Strumica

Site prava se rezerviraniSe zabranuva reproducirawe na publikacijata i nejzinite delovi, kako i nivno transformirawevo razni mediumi: elektronski, magnetni lenti, mehani~ko fotokopirawe, snimawe i drugo, bezpismeno odobrenie na izdava~ot i avtorite.

All rights reservedNo part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted in any form or byany means: electronic, electrostatic, magnetic tape, mechanical photocopying, recording or othewise,without permission in writing from the publisher and authors.

Spored Misleweto na Ministerstvoto za kultura br. 07-7144/2 od 27. 12. 1999 godina, za spisanieto„SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA“ se pla}a povlastena dano~na stapka.

SODR@INA

Op{to teoretski, doktrinarno-strategiski i drugi temiod oblasta na odbranata

Mitko KOTOVÊVSKI

KONFLIKTI, VIDOVI I NIVNA TRANSFORMACIJA ................................ 7Radko NAÊVSKI

PLANETARNIOT STRATEGISKI KONTEKSTPO 11 SEPTEMVRI 2001 GODINA ............................................................................. 23

Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~ki i temiod me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata

Zoran NACEV

BEZBEDNOSNI PREDIZVICI PO OHRIDSKIOT DOGOVOR ................... 37

Jove TALEVSKI, Mile MILENKOSKI

SEVERNATA GRANICA I KONFLIKTOTVO REPUBLIKA MAKEDONIJA .................................................................................. 45

Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooruùvawe i oprema

R. SMILESKI, A. TRAJKOVSKA-PETKOSKA i O. POPOVSKI

HROMATOGRAFSKO ISPITUVAWE NA AMONIUMNITRATNITEEKSPLOZIVI [TO SE UPOTREBUVAAT VO STOPANSTVOTO .............. 57

@ika KUZMANOVSKI

TRANSPORTNI HELIKOPTERSKI EDINICI .............................................. 67

Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata

Anastas LAKOSKI, Marina MITREVSKA

TRETMANOT NA CIVILNATA ODBRANA VO SOEDINETITEAMERIKANSKI DR@AVI PO TERORISTI^KITE NAPADIOD 11 SEPTEMVRI ............................................................................................................... 93

Stojan KUZEV

TEORISKI ASPEKTI NA KOLEKTIVNATA BEZBEDNOSTI ODBRANA ............................................................................................................................ 105

Stojan SLAVESKI

KONCEPTOT ZA SOCIETALNATA BEZBEDNOSNA DILEMA I ZANACIONALNATA BEZBEDNOSTNA REPUBLIKA MAKEDONIJA ............................................................................ 119

Oliver BAKRESKI

EKONOMSKA VOJNA ......................................................................................................... 131

Sime ARSENOVSKI

RAZVOJ NA SISTEM ZA INTERAKTIVNO MULTIMEDIJALNO UÊWENA PREDMETOT INFORMATIKA

VO VOENATA AKADEMIJA .......................................................................................... 143

Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata

Van~o KENKOV

PRIKAZ kon knigata „SOVREMENI RAZUZNAVA^KI SLU@BI“

od d-r Mitko Kotov~evski ................................................................................................. 159

Oliver BAKRESKI

PRIKAZ kon knigata „2000 GODINI HRISTIJANSTVO, 2000 GODINI

UÊWE ZA MIR“ akademik Petar Hr. Ilievski, prof. d-r Trajan Gocevski ... 165

SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA

Op{to teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata

77

KONFLIKTI, VIDOVI I NIVNA TRANSFORMACIJA

Mitko KOTOVÊVSKIFilozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii ‡Skopje

Apstrakt: Vo ovoj trud vo fokusot na nau~nata elaboracija se stavenikonfliktite, nivnoto definirawe, klasifikacijata (vo svetlina na u~ewetona Johan Galtung) so poseben osvrt na konfliktite na mo} i na konfliktitena op{testveni dimenzii, na konfliktite na mo} i na konfliktite nasvetski dimenzii i intrapersonalnite konflikti. Tretiot logi~en ineizbeèn segment í e posveten na transformacijata i na razre{uvaweto nakonfliktite vo trite negovi fazi: pred nasilstvoto, vo tekot nanasilstvoto i po nasilstvoto, vrz osnova na najnovata teoretskaeksplikacija na eden od najpoznatite mirotvorci vo sovremeniot svet ‡ JohanGaltung.

Klu~ni zborovi: konflikti, strukturno nasilstvo, transformacija irazre{uvawe konflikti.

CONFLICTS, TYPES AND THEIR TRANSFORMATION

Abstract: In this work, in the focus of the scientific elaboration the basic elements are theconflicts, them defining, classification (from the study by Johan Galtung) with the specialattention on the conflicts of social dimension, conflicts of power and conflicts with worlddimensions and interpersonal conflicts. The third logical and unavoidable segment is addicted tothe conflict resolution in its three periods: before the violence, in the time of the violence andafter the violence, supported in the study of the newest theoretical explication from the one of themost famous peacemakers in the contemporary world - Johan Galtung.

Key words: conflicts, structural violence, transformation and conflicts resolution.

Definirawe na konfliktiteKonfliktot pretstavuva mo{ne kompleksen fenomen na ~ove~kata

interakcija, fenomen koj naj~esto go sledat mo{ne depresivni poimi, kako{to se: „dolga bitka ili sudar“, sprotivstavenost na me|usebno isklu~uva~kiimpulsi, èlbi i tendencii, a ~estopati pretstavuva i „sinonim“ za vojna inasilstvo. Vo teorijata na konfliktite moè da se najdat i pomalku dramati~nidefinicii, odnosno poimi kako {to se „kontroverza“, „nedorazbirawe“, no,sepak, moème da kontastirame deka ovoj kompleksen fenomen sekoga{ kakocrvena ni{ka neizbe`no go sledat mo{ne „opasni“ ‡ mra~ni i ~estopati

3



8

zastra{uva~ki asocijacii. Zna~i, zaedni~ki imenitel vgraden vo definicijatana konfliktot bez ogled na kulturata na poedincite i na grupite, na kulturnitesredini, naj~esto e asociran so zborovite: borba, lutina, bolka, vojna, pravewelo{o, tepawe, ubivawe i sli~no.

Vrz osnova na ovie analizi moème da konstatirame deka konfliktot ere~isi univerzalno viden kako negativna pojava, kako zakana za najvitalnite~ove~ki i op{testveni vrednosti. Korenite na ovie stavovi i mislewa zakonfliktot imaat dlaboka istoriska podloga kako rezultat na „kodiranitesoznanija“, spored koi tamu kade {to se projavuvale konfliktite lu|eto bileubivani, udirani, zatvorani, izma~uvani, proteruvani, pretepuvani,razdeluvani ili nivnata edinstvena „gre{ka“, odnosno „grev“, bila taa {to serazlikuvale od drugite spored odnapred „proektirani“ fakti i golemi ne{ta.

Konfliktot kako senka go sledat ~ovekot vo tekot na celiot period naistoriskiot razvoj, od najstari vremiwa sé do denes.

Konfliktite i nivnata razorna mo} ja odbeleùvaaat epohata nasovremenata ~ove~ka civilizacija, naplatuvaj}i go sekojdnevno ogromniotdanok vo krv.

Naciite i denes se zaloùvaat ili se ̀ rtvi na razorni, na opusto{uva~kii na dolgi vojni kako produkt na golem broj sprotivnosti i protivre~nosti,no poradi egzistiraweto opredeleni konfliktni ideologii. Etni~kitezaednici, isto taka, se raskinati od opredeleni sekta{ki borbi i etni~kirazliki koi go otvoraat patot na najkrvavite gra|anski konflikti vocelokupnata ~ovekova istorija. No, konfliktite gi razoruvaat i semejstvata,individuite kako rezultat na pogolemite nesoglasuvawa i ogromniot kvantumna nataloèna konfliktna energija vo site zaednici i sredini.

Konfliktot e neizbeèn del od na{ite sekojdnevni ̀ ivoti, neminovenrezultat na ‘’ne{iot kompleks na visoka vrednost, na natprevaruva~koto i na~esto pribirlivo op{testvo obremeneto so mnogu nepravdi i protivre~nosti.

Nekoi od konfliktite pretstavuvaat mali neprijatnosti {to giprifa}ame kako „normalna pojava“ i prirodna sostojba na na{eto egzistirawe,dodeka postojat i drugi vidovi konflikti koi vo golema mera gi popre~uvaatna{ite odnosi vo celosnata realizacija na na{iot potencijal. No, najopasnikategorii se onie konflikti {to produciraat nenadomestliva {teta naindividuite, na semejstvata, na podnacionalnite zaednici i na celiteop{testveni zaednici.

Konfliktot ima svoe minato, sega{nost i idnina, odnosno sekojkonflikt ima svoj ìvoten ciklus, re~isi kako da e ne{to ìvo, organsko.Konfliktot se sozdava, se pojavuva, potoa dostignuva svoj emocionalen, a~estopati nasilen klimaks, za potoa da se namami, da „is~ezne“ i ~esto povtornoda se pojavi. Najilustrativen primer i potvrda za ovaa zakonitost nakonfliktite pretstavuvaat gra|anskite konflikti koi koga edna{ }e se



9

pojavat, so opredeleni prekini moè da traat so vekovi. Zatoa se i najopasni inajnepredvidlivi, sekoga{ znaat da iznenaduvaat kako vulkanska erupcija.

Konfliktite bez isklu~ok imaat svoja logi~ka podloga, svoja vnatre{nazakonomernost bidej}i poedincite i grupite kako nacii i dràvi imaat svoiceli1 :

‡ celite moàt da bidat nekompatibilni i vzaemno isklu~uva~ki, kakodve dràvi {to ja sakaat istata zemja, ili dve nacii {to ja sakaaat istatadràva;

‡ koga celite se nekompatabilni, se javuva kontradikcija, se javuvaproblem;

‡ kolku pove}e celta e pobazi~na (odnosno se odnesuva na osnovnitepotrebi i interesi) tolku pove}e sekoj od u~esnicite i od stranite soneispolneta cel se ~uvstvuva pofrustrirano;

‡ frustracijata moè da vodi kon agresija, formiraj}i stav na omrazavo sebe, ili odnos na verbalno i na fizi~ko nasilstvo kon drugite;

‡ omrazata i nasilstvoto moàt da bidat naso~eni kon onie {to vi stojatna patot do celta, no, sepak, ne e sekoga{ taka „racionalno“;

‡ nasilstvoto samo po sebe uni{tuva i povrzuva (vklu~uvaj}i sî i sebe) imoè da dovede do spirala na kontranasilstvo poradi odbrana i/ili odmazda;

‡ spiralata na nasilstvo se pretvara vo meta – konflikt {to ginadminuva prvobitnite celi za za{tituvawe i uni{tuvawe.

Na ovoj na~in, konfliktot moè beskone~no da trae, da se transformira,da is~eznuva i da se pojavuva povtorno. Prvi~niot konflikt ostanuva vo senka,kako na primer, za vreme na Studenata vojna koga vnimatelno bavno senaso~uva{e kon nuklearnite proektili kako sredstvo za uni{tuvawe.2 Kajgra|anskite konflikti toa se manifestira u{te poizrazeno: prvi~niotkonflikt ostanuva vo senka, no, sepak, toj kako „senka“ gi sledi narednitekonflikti vo koi neizbe`no go proektiira semeto na prethodnoto zlo ikonfliktnata energija.

Konfliktite moè da se pojavat kombinirano vo serija ili paralelno,kako i vo sloèna konfliktna formacija so mnogu strani i mnogu celi, poraditoa {to istite strani i/ili celi se vklu~eni.

Osnovnata konflikta formacija so dve strani i edna e retka, odnosnotoa e prviot segment od zlatnoto pravilo spored koe ovie konflikti so dvestrani {to ja imat istata cel (teritorija, kontrola, pobeda) postoi samo voopredeleni apstraktni, odnosno {kolski modeli.

Konfliktite vo vistinskiot ìvot se mnogu pokompleksni: tievklu~uvaat pove}e strani, pove}e celi i mnogu slu~ai imaat sloèn -

1 Vidi poop{irno: Johan Galtung: „Transformacija na konflikti so mirovni sredstva (transcendmetod), Balkanski centar za mir, Skopje, 2000 godina.

2 Ibid: str. 17.

3



10

pove}esloen karakter i ne se lesni za definirawe, iako samoto definiraweima su{tinsko zna~ewe. Mo}nite strani {to imaat golemi interesi vorezultatot na konfliktot ~estopati se pretstavuvaat kako „treti strani“,koi se „neutralni/objektivni“, a koi vo su{tina ve{to gi prikrivaat svoitevistinski celi i valkani nameri. Tie moàt da gi pretstavuvaat konfliktitevo periferijata kako „etni~nki konflikti“ pome|u dve nasilni grupi koi„istoriski me|usebno se mrazat“ dodeka centarot ja igra ulogata na mirotvorec,~uvar, graditel na mirot, medijator, sudija.

Klasi~en primer na ovie „konfliktno-mirovni kombinatoriki“pretstavuva najnoviot konflikt vo Makedonija koj e mo{ne kompleksen, somno{tvo involvirani strani – akteri (vnatre{ni i nadvore{ni) so ogromenbroj celi, scenarija i valkani igri, so golem broj statisti pokraj dobrite svetski„akteri“. Negovata sloèna formacija go pravi konfliktot vo Makedonijamo{ne neizvesen, nepredvidliv, a vo isto vreme i mnogu opasen so dalekuse`niposledici za mirot i regionalnata i me|unarodnata bezbednost i stabilnost.

@ivotniot ciklus na konfliktot moè da se podeli na triposledovatelni fazi:

‡ pred nasilstvo;‡ za vreme na nasilstvo;‡ po nasilstvoto.Ovie fazi me|usebno se razdeleni so izbuvnuvawe na nasilstvoto i so

prekin na ognot. Prethodnata konstatacija nu`no ne implicira dekanasiltvoto e neizbe`no ili deka konfliktot e ednakov na nasilstvo/razurnuvawe.

So cel prethodnite analizi da bidat poseopfatni, }e ja prezentirame idefinicijata za voeniot konflikt koj moème da go definirame kako„koristewe vooruèna sila od strana na voenite sili na dve ili na pove}evladi (dràvi), ili pome|u vlada (dràva) i najmalku edna organiziranavooruèna grupa i kako posledica na voenite dejstva vo tekot na edna godinaima najmalku 10 zaginati ili 100 povredeni lica“.3

Namesto zaklu~ok moème da konstatirame deka konfliktot e mo{nekompleksna pojava koja te{ko moè precizno da se definira vo ednaop{toprifatliva univerzalna definicija. Vo nau~nata literatura sesre}avaat golem broj definicii na konfliktot koi poa|aat od razli~nipojdovni pozicii vo determiniraweto na negovite su{tinski komponenti(u~esnici vo konfliktot, izvori na konfliktot, stavovite i ~uvstvata naakterite itn).

Vo ovoj kontekst, neophodno e da potencirame deka najprifatlivavarijanta na definirawe na konfliktot bi bila definicija {to gi obedini

3 SIPRI <http://www.sipri.se/>international conflict



11

site su{tinski aspekti na konfliktot. Vo nea neminovno }e treba da bidatvgradeni trite komponenti na konfliktot: stranite vo konfliktot,konfliktnoto odnesuvawe i konfliktnite interesi. Isto taka, neophodno eda potencirame deka sekoj konflikt e specifika diferentio i za taa celneminovno }e bide sekoj pooddelen konflikt da se definira pooddelno zanegovo pocelosno razbirawe, no i za negova poefikasna transformacija irazre{uvawe.

Konfliktot nikoga{ ne treba da go identifikuvame so nasilstvoto,bidej}i i dvata koncepta se mnogu bogati i sodràjni. Konfliktot moè darezultira vo meta-konflikt preku direktno nasilstvo, no pred ili pootpo~nuvaweto na strukturnoto/kulturnoto nasilstvo toj moè da bide u{tepopodmolen, vo zavisnost od manifestiraweto na tie vidovi nasilstvo i toakako pomalku vidlivi ili ponevidlivi. No, konfliktite imaat i pozitivnistrani {to treba ve{to da se iskoristat, odnosno konfliktot pokraj„uni{tuva~“ moè da bide i „sozdava~“, ili konfliktot moè da bide izvor nanasilstvo, no moè da se manifestira i kako izvor na razvoj.

Klasifikacija na konfliktot(spored u~eweto na Johan Galtung)

Vo najnovite teorii za podelbata i za vidot na konfliktite mo{nekarakteristi~na e podelbata na Johan Galtung spored koja postojat:

– konflikti na mo} i konflikti na op{testveni demenzii;– konflikti na mo} i konflikti na svetski dimenzii;– intrapersonalni konflikti i– interpersonalni konflikti.

1. Konflikti na mo} i konflikti na op{testveni dimenziiKonfliktite {to se slu~uvaat vo op{testvoto (op{testveni

konflikti) se slu~uvaat vo ramkite na dobro poznatite problemi vo (dimenziina) taa golema „zaednica na lu|e“. Spored dosega{nite istoriski iskustva inau~ni soznanija, moème da gi determinirame najsu{tinskite od nivprezentirani vo slednava klasifikacija4 :

• ìvotna sredina: ~ovekot nasproti prirodata, vidovi;• polovi: maì nasproti èni, {ovinizam;• generacii: stari nasproti srednove~ni nasproti mladi, starosni;• rasi: svetli nasproti temni, rasizam;• klasi: mo}ni nasproti nemo}ni, klasizam;

4 Johan Galtung: „Transformacija na konflikti so mirovni sredstva (transcend metod)“, Balkanskicentar za mir, Skopje, 2000, str. 122.

3



12

a. politi~ka mo}, koj odlu~uva/potisnuva drugi;b. voena mo}, koj prisiluva/ubiva nekogo;v. ekonomska mo}, koj eksploatira;g. kulturna mo}, koj probiva/uslovuva/ot|uva;

• „normalni“ nasproti „devijantni“, stigmatizam kako bolen kriminalec/glupav;

• nacija/kultura: dominantni nasproti dominirani, nacionalizam;• geografija: centar nasproti periferija, centralizam.Site ovie potencirani dimenzii na svoj na~in pridonesuvaat, sluàt,

odnosno se vo funkcija na pottiknuvawe i na organizirawe na strukturnotonasilstvo, naj~esto vo „simbioza“ so {tetniot PSFM ‡ sindrom (penetracija,segmentacija, fragmentacija, marginalizacija).

Ovoj sindrom primenuva ~etiri aspekti na op{testveni strukturi pome|ulu|eto i na svetski strukturi pome|u zemjite.

1. Penetracija e stepenot do koj „onie gore“ se vo sostojba da gi uslovuvaat„onie pod niv“ za da ja prifatat strukturata kako ne{to normalno i prirodno.

2. Segmentacija e stepenot do koj samo politi~kite ili ekonomskitevladeteli znaat {to se slu~uva, dodeka drugite ne se vo mo`nost celosno da jasogledaat realnosta i da kompletiraat celosno i jasna slika za nea.

3. Fragmentacija e stepenot do koj „onie gore“ vleguvaat vo interakcijaeden so drug, na koj bilo na~in, dodeka „onie pod niv“se dràt odvoeni.

4. Marginalizacija e stepenot do koj „onie dolu“ (naj~esto pripadnicina druga rasa), re~isi, nemaat nikakva interakcija so vrvot na op{testvoto ise isklu~eni od socijalnata interakcija i interakcija so svetot.

Kombinacijata na ovie ~etiri mehanizmi dava objasnuvawe na mra~natai „misteriozna realnost“ za toa kako mal broj lu|e ili zemji moàt dadominiraat so pogolem broj lu|e ili zemji, kombiniraj}i represija/eksplo-atacija/ot|uvawe so mali dozi na direktno nasilstvo. Seto ova zajaknato sosukturnoto nasilstvo (nenamerno, tradicionalno, vo koe koj bilo moè da bidevklu~en), koe pretstavuva eden vid zamrznato direktno nasilstvo od minatoto,ja zgolemuva razornata mo} i go kompletira scenarioto na problemite voop{testvoto.

Strukturnoto nasilstvo proizleguva od nasilnata struktura {to imnametnuva na nekoi lu|e, a moè da im na{teti na site lu|e vo smisla nanegirawe na nivnite osnovni potrebi. Toa pretstavuva dobar argument zapromena na takvata struktura. Spored Johan Galtung, nema ni{to misterioznovo strukturata: „taa pretstavuva na~in na interakcija vo koja lu|eto igraatulogi bez da razmisluvaat za toa {to go pravat, ednostavno bidej}i „site toa gopravat“ (vo op{testveniot prostor) i „otsekoga{ sme go pravele na toj na~in“(vo tekot na vremeto).“5

5 Ibid: str. 88.



13

Postojata dva vida strukturno nasilstvo koi moàt da se identifikuvaatkako eden vid smrznata mo}6 :

‡ vertikalno strukturno nasilstvo: opresija (politi~ka mo}),eksploatacija (ekonomska mo}), otu|uvawe (kulturna mo});

‡ horizontalno strukturno nasilstvo: da se odvojat lu|eto {to sakaat daìveat zaedno; da se prisilat na zaedni~ki ìvot onie lu|e {to sakaat daìveat odvoeno.

Vo slu~ajot na vertikalnoto strukturno nasilstvo, negiranite potrebise slobodata, blagosostojbata i identitetot (koga e negirana ~etvrata potreba,opstanokot, i toa od strana na voenata klasa, toga{ nenasilstvoto koeproizleguva e direktno, a ne strukturno).

Vo vtoriot slu~aj, negiranata potreba e identitetot. Na ovaa relacijamo{ne ilustrativni se dvata karakteristi~ni primeri: korejskata nacijaposakuva zaedni{tvo koe í e odbieno od strana na vladite, dodeka dve od naciitevo Bosna ne sakaat nametnato zaedni{tvo. Ovie primeri se mo{ne pou~ni zatoa kako e mo`no da se javi nasilstvo vo otsustvo na namera da se na{teti.Vedna{ kaj involviranite nacii na scena nastapuva nivnata „istoriskamemorija“ izrazena vo maksimata „otsekoga{ sme go pravele na toj na~in“.Logi~no e sé {to otstapuva od taa tradicionalna istoriska matrica za niv dabide nametnato, neprifatlivo i izvor na novi frustracii i konflikti .

Namesto zklu~ok, moème da konstatirme deka vo konfliktite na mo} ikonfliktite na op{testveni dimenzii egzistirat iskri na nasilstvo vo siteosum prezentirani dimenzii vo ramkite na op{testvenata zaednica.

2. Konflikti na mo} i konflikti na svetski dimenziiPrethodnata analiza na dimenziite na konfliktot vo ovoj slu~aj }e ja

„proektirame“, odnosno }e ja „preslikame“ za svetot kako zaednica na op{testva(tetitorijalni, zna~i dràvi i neteritorijalni, nevladini organizacii isli~no). I vo ovoj slu~aj moème da determinirame osum takvi dimenzii:

• ìvotna sredina: dràvi nasproti prirodata;• polovi: „ma{ki“ nasproti „ènski“ dràvi;• generacii: stari nasproti srednove~ni nasproti mladi zemji;• rasi: svetli nasproti temni zemji (mnozinstva);• klasi: mo}ni nasproti nemo}ni zemji;

a. politi~ka mo}, koj za kogo odlu~uva ili go potisnuva;b. voena mo}, koj kogo napa|a, vr{i invazija;v. ekonomska mo}, koj kogo eksploatira;g. kulturna mo}, koj kogo probiva/uslovuva/out|uva;

•„normalni“ nasproti „devijantni“ (stigma, teroristi~ki);

6 Ibid: str. 88.

3



14

•nacija/kultura/civilizacija: dominantni nasproti dominirani zemji;•geografija: centar nasproti periferija, centralizam.I vo ovoj vid konflikti ostanuva „kombinacijata“ na strukturno

nasilstvo so PSFM so prisustvo na opredeleni znaci na direktno nasilstvo.Kruna na eskalacijata na direktnoto nasilstvo pretstavuvaat vojnite(me|unarodni), terorizmot (globalen) i torturata so blagoslov na kulurnotonasilstvo, preku IST/DMA.

Vo kulturnoto nasilstvo postojat dva osobeno {tetni sindromi:IST(izbranost, slava, trauma) i DMA (dihotomija, maniheizam, armagedon)sindromite. Prviot sindrom pove}e se odnesuva na emociite, dodeka vtoriotsindrom pove}e se odnesuva na kognitivnite sliki.

IST se nao|a vo kulturata na polovite, na generaciite, na rasite, naklasite i na naciite.

IST e del od civilizaciite.1. Izbranost: na{ata grupa e isklu~itelna odbrana od povisoki sili;

nie treba da ja sproveduvame na{ata misija vo svetot, drugite treba da gopo~ituvat toa, a ako ne go po~ituvaat, treba da go prevzemat sopstveniot rizikza toa.

2. Slava: podelba na mitovite na zlatno (~esto dale~no) minato iveli~estvena idnina koga }e se ispolni misijata spored receptot na tiepovisoki sili.

3. Trauma: da se bide izbran predizvikuva zavist kaj drugite taka {toslavata e izme{ana so ~uvstvo na gor~ina od te{kite traumi ̀ iveani vo tekotna borbata za ispolnuvawe na misijata i sproveduvawe na zapovedite.

4. Dihotomija: tendencija da se podeli svetot samo na dva dela, t.e. popat na najprosta podelba (kako Zapadot i drugite).

5. Maniheizam: sfa}awe deka samo edna od dvete strani e dobra, a drugatae lo{a i se stremi da nè pobedi.

6. Armagedon: borbata e nepomirliva i zastra{uva so trauma na dobrotoili na lo{oto, pa zatoa podobro e nas (dobrite) da ne zajaknete, a niv lo{iteda gi oslabnete.

„Koga vakvite mitovi se kombiniraat, tie go opravduvaat direktnotonasilstvo za steknuvawe idna slava istovremeno izleguvaj}i i odmazduvaj}i seza traumite od minatoto, smetaj}i na pomo{ta od povisokite sili so pro-povedawe daka se sledat zapovedite“.7 Za razli~ni op{testveni grupi pro-poveda~i se razli~ni li~nosti, misliteli, pretstavnici na kolektivnirakovodni tela (dràvni, politi~ki) itn.

Ako svetot e ve}e neizbe`no podelen/polariziran na „jas i drugite“,toga{ psiholo{kite mehanizmi na represija/proekcija mnogu lesno

7 Ibid: str. 98.



15

funkcioniraat, proektiraj}i mu gi na{ite lo{i nameri na drugiot, apripi{uvaj}i gi dobrite nameri na sebesi.

DMA toga{ zakonomerno go trasira patot na IST.Prethodno prezentiranite dimenzii neizbe`no sozdavaat „ambient“ vo

koj doa|a do multiplikuvawe na svetskite i na op{testvenite dimenzii,istovremeno sozdavaj}i jaz pome|u oddelnite dimenzii kako na svetsko taka ina op{testveno nivo, pome|u visokite vo „visokite“ zemji i niskite vo„niskite“ zemji. Osumte dimenzii se javuvaat na eden ili drug na~in vo sitesvetski konflikti.

Na ovaa relacija mo{ne ilustrativen e konfliktot na prostorot naporane{na Jugoslavija ~ii „delovi“ pobaraa pomo{/poddr{ka od katoli~kiot/protestanskiot, pravoslavniot ili, pak, muslimanskiot svet. I odedna{ ovietri dela na Evropa i po{iroko se svrtuvaat eden nasproti drug kako za vremena Krstonosnite vojni. Klasi~en primer za internacionalizacija nakonfliktot, negovata eskalacija i involvirawe na pove}e „zainteresirani“strani vrz razli~na osnova i pozicii, no i vrz razli~ni interesi i celi.

3. Intrapersonalni konflikti

Prethodniot pristap }e go primenime i vrz intrapersonalnitekonflikti, vo smisla na borba pome|u vnatre{nite stremeì ili glasovi,kako Frojdovite id, ego i superego razdeleni so vnatre{nite linii, dimenzii.

Za transformcija na ovie konflikti neophodna e psihoanaliza namestosocioanaliza so vnimatelno testirawe i preku vnatre{en dijalog. Celta e dase izvr{i identifikacija na vnatre{nite sili {to dejstvuvaat vo li~nosta,da se analizira struktuirata na odnosot me|u id, ego i superego i kodot, odnosnodlbokata li~na kultura koja e osnova na taa struktura.

Vo ovoj kontekst, vnatre{niot dijalog zna~i vnimatelno slu{awe navnatre{nite glasovi na id, ego i superego, i toa eden po eden glas, pravedno ijasno. Toa, vsu{nost, se narekuva proces na meditacija so koj se prodira i seanalizira „vnatre{niot“ konflikt {to e te{ko vidliv, mo{ne vnimatelno itakti~ki.

So intrapersonalnite konflkti po~nuvaaat prvite konfliktibranuvawa koi moè da gi pottiknat interpersonalnite konflikti branuvawavo narednata faza.

4. Interpersonalni konflikti

„Interpersonalniot konflikt e lociran nekade pome|u intra-personalniot i op{testveniot/svetskiot konflikt. Licata vo nego vle-guvaat so pove}e ili so pomalku transformirani vnatre{ni konflikti i

3



16

naj~esto se sre}avaat, na nekoja od op{testvenite dimenzi, pa duri i na svetskidimenzii“.8

Vsu{nost, ako prethodniot tip konflikt zna~i stres, ovie konflikti}e gi identifikuvame kako tenzija.

Teorii za nasilniot konflikt na makronivo(op{testvo, nacionalna dràva i globalen sistem)

Ideite za vojnata kako sredstvo na dràvnata politika i kako op-{testvenoistoriska pojava, gi nao|ame u{te vo starite Indija, Kina,anti~ka Grcija i vo Rim. Re~isi site prvobitni religiskoetni~ki civili-zacii na problemot na vojnata mu pristapuvaa od razli~ni politi~ko-voeno-strategiski i duhovnomoralni aspekti, preku najraznovidni idei, konceptii doktrini {to ja odbeleùvaa ranata epoha.

Vo zna~ajniot istoriski period na preminot od Sredniot vek vo modernaEvropa, poznati se tri otstapuvawa (isklu~oci) od dotoga{nata dominantnateorija i praktika za moralnite ograni~uvawa na vojnata:

A. vojnite vo XII i XII vek vodeni protiv tu|ata i „paganska“ civilizacija;B. vojnite vo XIV i XV vek, posebno vodeni pome|u Francija i Anglija

(raste~kiot nacionalizam ja otvori „novata stranica“ na vojnite od po{irokirazmeri);

V. verskite vojni, {to ja prosledija Reformata (Reformacijata).Vo site onie istoriskozakonomerni slu~ai vojnata nikoga{ ne

pretstavuva{e racionalen instrument na monarhot zaradi odbrana na svoitelegalni prava, tuku, razli~nite kulturni, nacionalni i verski elementi, vosite slu~ai, pretstavuvaa zna~ajna pri~ina za nadminuvawe na tie ramki.

Denes koga se analiziraat osnovnite stavovi kon nasilnite konfliktivo ramkite na op{testvenite nauki (na nivo na makropriod vo prou~uvawetona op{testvenite pojavi) moè da se izdiferenciraat dva osnovni stava:

Prvo: sociolo{ki i antropolo{ki (dominanten) koi trgnuvaat odgledi{teto deka konfliktot pretstavuva normalna sostojba, vo ramkite naegzistiraweto na grupata, a ne disfunkcionalna ili patolo{ka sostojba.

Vtoro: stavot povrzan so Parsonovoto u~ewe za socijalnoto sposobuvawe,privrzanosta kon zaedni~kite vrednosti i za~uvuvaweto na sistemot (i nasocijalniot poredok), vo konfliktot gledaat bolest so negativni posledici.

No, sepak, vo sovremenata nau~na misla, pogolem broj op{testveninau~nici trgnuvaat od opredelbite deka konfliktot pretstavuva osnovnaeksplanaciska kategorija vo analizite na op{testvenite promeni ili naop{testveniot razvoj.

8 Ibid: str. 128.



17

Spored u~eweto na sociolozite i na antropolozite, postojat pove}ehipotezi i teorii za pojavata na nasilnite op{testveni konflikti (vo ramkitena op{testvoto i pome|u op{testvata). Vo ovoj trud }e se obideme da napravimeeden koncizen presek na najzna~ajnite i na najvalidnite socioantropolo{kiteorii i hipotezi.

1. Op{testvenite konflikti so po{iroki razmeri i vojnata po~esto sepojavuvaat vo ramkite na socijalnite strukturi i uslovi, otkolku kako rezultatili posledica na biolo{kata nu`nost (od „yverskata priroda“ na ~ovekovatapriroda. Ovie konflikti vo su{tina pretstavuvaat sudir na golemiop{testveni grupi, vo celost se razlikuva od individualnoto i spontanonasilno odnesuvawe.

Avtorot Margaret Mit istaknuva deka vojnata pretstavuva kulturenpronajdok, a ne biolo{ka nu`nost.

Spored avtorot Viliem Grem Samer, pri~inata za vojnata e borbatapome|u grupite, a ne pome|u poedincite ({to e vo soglasnost so op{toprifatenoto nau~no tvrdewe deka vojnata pretstavuva op{testven sudir ‡ sudirna dve ili na pove}e golemi op{testveni grupi ‡ zabele{ka na avtorot).

2. Sekoj op{testven konflikt, a vo toj kontekst i me|unarodniotkonflikt, mora da se prou~uva empiriski, konkretno, a ne apstraktno. Sekojkonkreten konflikt pretstavuva posebna prikazna za sebe, odnosno kul-turata na oddelni akteri involvirani vo konfliktot sekoga{ (}e) pret-stavuva va`na intervenira~ka varijabla.

3. Vitalnite, temelnite vrednosti na sovremenite op{testva, mo{nesilno i celosno se integrirani vo sistemot na kulturnite institucii i procesii se te{ko menlivi (osobeno ne na kratki pateki, odnosno nivnata brza promenae mo{ne te{ko ostvarliva).

4. Vo poslednite dekadi na ovoj vek, u~ewata na golem broj socijalnipsiholozi i politikolozi go relativiziraa postojnoto stereotipno sfa}awena konceptot za nacionalniot karakter. Nivnoto u~ewe e vo celosnasprotivstavenost so u~eweto na antropolozite.

5. Psihopolitikata i psihoistorijata konkretnite istoriski nastanigi tolkuvaat vrz osnova na analizata na konkretnite psiholo{ki odliki naistoriskite poedinci (na primer, Napoleon, Hitler, Stalin, De Gol i drugi).

6. Denes, vo sovremeniot svet, etnocentrizmot - veli~ewe na sopstvenatagrupa vo sporedba so drugite, stana vistinska univerzalna pojava. Razniteoblici i vidovi „centrizam“ stanuvaat dominantni kategorii, no i izvor nagolem broj konflikti i sprotivstavenosti.

7. Vidovite na sovremenite dràvi svoite podgotovki za vojna i vojuvaweprvenstveno gi baziraat na neizbe`nata korelacija i sorabotka so naukata,tehnologijata, industrijata, medicinata, odnosno ne postoi nau~na disciplina~ii nau~ni otkritija i rezultati ne bi moèle da se primenat vo ostvaruvawena celite na vojnata.

3



18

8. Protivre~noto dejstvuvawe na nau~nite hipotezi, spored koisli~nostite, a isto taka i razlikite pome|u lu|eto, vodat naj~esto do konfliktipome|u niv (na primer, konfliktite pome|u katolicite i protestantite, voprviot, pa Kvebek vo Kanada, [kotlan|anite vo Velika Britanija, Valoncitei Flamancite vo Belgija, vo vtoriot slu~aj, konfliktite pome|u pravoslavnitehristijani i muslimanite na Balkanot, vo porane{niot Sovetski Sojuz i dr.).

9. Sekoj konflikt ima svoja etiologija, svoja struktura, {to proizleguvaod prirodata na sudrenite strani, spornite pra{awa, okolnosti, nivoto nacivilizaciskiot razvoj vo koi se odviva konkretniot konflikt, no i oddinamikata spored koja se odviva konfliktot vo dadeniot vremenski period.Za celosno i egzaktno prou~uvawe i analiza na konkretniot konflikt, va`noe da se poseduva soliden kvantum na op{ti znaewa za op{testvenite konflikti,no vo isto vreme i solidno poznavawe na istorijatot, etiologijata, okolnostite,dinamikata i prirodata na konkretniot konflikt. Vo ovoj kontekst, neizbe`nose nametnuva i u~eweto na opredeleni avtori za opredelenite konfliktispored odnapred jasno determinirani kriteriumi.

Spored multivarijantnata analiza na Kvinsi Rajt (Quincy Wright), na edenod pionerite na politikolo{koto prou~uvawe na vojnite, vo izbuvnuvawetona sekoja vojna prisuten e dotoga{niot razvoj na ~ove{tvoto. Vo svojatamonumentalna studija „Studija za vojnata“, avtorot go razvi modelot od ~etirifaktori kako pri~ina za vojnata, e se odnesuvaat na nivoto na razvojot navoenata tehnologija, na pravoto, na socijalno-politi~kata organizacija i nakulturnite vrednosti.

Za drugite stavovi i najnovi definicii za vojnata, potencirano e vodelovi od tekstot „Odnosot pome|u vojnata i terorizmot“.9

Spored najnovite voeno-teoretski razmisluvawa, vo „golemite voenikonflikti“ (Major Armed Conflicts) se determinirani kako konflikti koivklu~uvaat najmalku iljada borbeno povrzani razurnuvawa na vnatre{na ilina nadvore{na lokacija.

Druga definicija, koja namesto brojot na urnuvawata kako kriterium gozema brojot na mrtvite voeni lica, prezentiraat Dejvid Singer, Melvin Smoli nekoi drugi avtori, spored koi me|unarodnata vojna ja definiraat kako voenkonflikt, voden pome|u dva ili pove}e nacionalni etniteti, me|u koi imavklu~eno barem edna dràva i vo koj ima barem iljada mrtvi voeni lica.

Spored Hedli Bul vojnata pretstavuva organizirano nasilstvo, {tome|usebno go sproveduvaat politi~kite edinici (dràvite).

Ovoj mal presek na razli~ni definicii za vojnata vo isto vreme gopotencira i nejziniot sloèn i kompleksen karakter.

9 Vidi poop{irno: Mitko Kotov~evski: „Nacionalna bezbednost na R. Makedonija“ (vtor del),Makedonska civilizacija, Skopje, 2000 godina.



19

Transformacija i razre{uvawe na konfliktiteTransformacijata na konfliktot vo funkcija na celosno razre{uvawe

na konfliktot e bez alternativa vo promena na nasilnite stavovi (odnesuvawa)na involviranite strani so cel konfliktniot proces da se pridviì vo „mirnivodi“. Za ostvaruvawe na ovaa mo{ne seriozna i odgovorna zada~a neophodno eda se dejstvuva kontinuirano vo site fazi na konflikot vrz kulturite, vrzstrukturite i vrz akterite so cel tie da stanat {to e mo`no pomiroqubivi.Transformacijata na konfliktot moè da se slu~i na site nivoa nakonfliktot: globalno, op{testveno, inter i intrapersonalno.

Fokusiraweto vrz mirovnite kulturi, spored Johan Galtung, tvorecotna transcend metodot za transformacija na konfliktite so mirovni sredstvamoè da go zagatne pra{aweto za tradicijata na ~ovekovite prava, dodekafokusiraweto vrz mirovnite strukturi ja zagatnuva demokratskata tradicija.

Fokusiraweto vrz mirovnite akteri moè na preden plan da isfrlipove}e akteri so tradici koi se sprotivni na aristokratite i na voinstvenitradicii. Toa moè vo golema mera da pomogne vo mobilizacijata na dovolnoempatija, nenasilstvo i kreativnost za transformacija na konfliktot, bezrazlika dali do nego se doa|a preku dijalog so sekoja strana oddelno ili prekudirekten dijalog „na masa“.

Da se transformira konfliktot konfliktot zna~i istiot da se presadivo nova realnost. Toa podrazbira celosno „vozvi{uvawe nad celite na stranitevo konfliktot, definirawe na drugi cel(i), premestuvawe na konfliktot odleì{teto na koe{to go smestile stranite, vklu~uvaj}i gi nivnite diskursiza da se osiguraat deka nekompatibilnosta e nepremostliva (netranscedentnakontradikcija) i smestuvawe na konfliktot na mesto koe poveve}e vetuva“.

Za ostvaruvawe na ovie „paralelni procesi“, konfliktot mora da bidetransformiran preku dodavawe strani i celi za koi samite u~esnici ne sekoga{razmisluvaat ili ne se podgotveni vo dovolna mera da gi prifatat. Sporeddosega{nata praktika, bi bilo mnogu pogre{no da se eliminiraat nekoi strani(na primer, eksremnite sili ‡ „ekstremisti“) bidej}i i tie vo sekoj slu~aj }ese potrudat da bidat ~ueni, videni i po~uvstvuvani. Vo sprotivno, nivnotoeliminirawe moè da producira nova konfliktna energija i novoreaktivirawe i eskalacija na konfliktot. Isto taka, mnogu pogre{no e da sesimplifikuva problemot preku eliminirawe na umerenite strani involviranivo konfliktot.

Patot kon plodna transformacija na konflikot e dosta makotrpen,dolgotraen i naj~esto vodi preku uslo`nuvawe, so mo`nost za grupirawe nanekoi od stranite i celite, no postojano vnimavaj}i da ne dojde do deformacijana konfliktot. Vo toj slu~aj, prvi~niot konflikt moè da se vrati kakobumerang i }e se uni{tat site mo`nosti za razre{uvawe na konfliktot kako{to toa bilo prethodno definirano.

3



20

Zna~ajno e da potencirame deka vo zavisnost od opredeleni pojdovniosnovi konfliktot istovremeno moè da bide izvor na destrukcija i izvor nakreacija. Toa moè da pretstavuva u{te eden od mo`nite na~ini da setransformira konfliktot i da se dejstvuva na toj na~in {to bi dominiralekreativnite aspekti.

Toa podrazbira mnogu pove}e od eliminirawe na nasilstvoto vokonfliktot, odnosno neophodno e da se izvr{i naso~uvawe na konfliktot konrazvojot, vklu~uvaj}i go ~ovekoviot razvoj na individualnite akteri koi sevklu~eni, kako i socijalniot razvoj na kolektivnite akteri i sevkupniotsvetski razvoj. Vo ovoj kontekst, mo{ne zna~ajno e da se ima vistinsko raz-birawe za kulturata i za strukturata vo ~ii ramki se pojavuva i se razvivakonfliktot, kako i za akterite, no najmnogu za samiot konflikt {to podraz-bira celosno poznavawe na teorijata i na praktikata na konfliktot. Neop-hodno e i poznavawe na site vidovi nasilstva, kako {to e direktnoto nasilstvo{to se javuva vo metakonfliktot, no i strukturnoto i kulturnoto nasilstvo,lo{ite strukturi i kulturi {to leàt vo osnovata na konfliktot, kako ilo{oto ‡ neprirodno „leì{te“ od koe konfliktot treba da se pomesti vo„postabilni i vo pomirni vodi“.

Preostanatoto e transformacija na konfliktot preku seriozni dlabokopromisleni, kreativni i navistina dlaboki dijalozi za nenasilno i kreativnorazre{uvawe na konfliktot. Stranite involvirani vo konfliktot }e treba dase dovedat vo sostojba da go transcendiraat konfliktot (da sozdadat nov tip narealnost), odnosno da vovedat nova realnost koja }e otvori novi perspektivi socel da gi „nadminat granicite na konfliktot“ baraj}i novi izlezi i re{enija.Ako sakame naporite na ovaa relacija da bidat krunisani so uspeh, sledniot~ekor }e bide da se eliminira tendencijata za me|usebno obvinuvawe na straniteinvolvirani vo konfliktot so {to bi se predizvikalo zako~uvawe na mirovniotproces i bi se otvoril patot kon povtorno obnovuvawe na uni{tuva~kite stavovii otpo~nuvawe na fazata koga se preminuva od „zborovi na dela“ so cel da seotstrani drugata strana od patot. Toa go otvora opasniot pat vo koi nasilstvotoe dominantna pojava so site svoi razorni i uni{tuva~ki efekti.

Edna od potencijalno prizemjuva~kite i bitni karakteristiki naraboteweto na konflikti pretstavuvaat osnovnite ~ovekovi potrebi sodrànivo slednata lista:

Osnovna

potreba: OPSTANOK BLAGOSOSTOJBA SLOBODA IDENTITET

antonim: smrt mizerija represija otu|uvawe

Prethodno prezentiranite ~ovekovi potrebi, bez isklu~ok, imaatprioritetno zna~ewe, bidej}i vo su{tina se i osnovni, definitivni inepobitni. Ottuka treba da se posveti ogromno vnimanie na site strani vokonfliktot. Toa zna~i da se bide pove}e zagrièn za stranite na konfliktot



21

koi imaat najgolem deficit vo zadovoluvaweto na ovie potrebi i obid da setranscendira vo nivna korist, bez toa da sozdade deficit vo zadovolenosta napotrebite na drugite vme{ani strani. So drugi zborovi, dobivkata na ednastrana vo nieden slu~aj ne smee da zna~i zaguba na drugata strana i nejzinoiritirawe so {to povtorno bi se pottiknal nov bran na frustracii,agresivnost i vo krajna instanca i nasilstvo.

Vo su{tina, osnovniot konflikt nastanuva okolu osnovnite celi, aosnovnite potrebi pretstavuvaat eden od vidovite na osnovnite celi.Osnovnite potrebi se nepobitni i variraat od mesto do mesto, so tekot navremenot, no naj~esto moème da gi identifikuvame prethodno prezentiranite~etiri grupi na ~ovekovi potrebi:

• opstanok, kako sprotiven na smrtta: individualen, kolektiven;• blagosostojba, {to podrazbira hrana, obleka, pokriv nad glavata,

zdravje;• identitet, odnosno ne{to za {to se ìvee, a ne samo ne{to od {to se

ìvee;• sloboda, vo vrska so imawe nekakov izbor vo vrska so prethodnite tri

potrebi.Nekoi od ovie osnovni potrebi se institucionalizirani kako ~ovekovi

prava koi se ~uvstvuvaat, navreduvaat i zadovoluvaat kaj individuata.Osnovnite interesi gi vklu~uvaat osnovnite potrebi na ~lenovite na grupata(na kolektivno nivo) i moàt da dovedat do osnovni kolektivni konflikti(na primer, okolu ograni~eni resursi na voda).

Osnovnite konflikti vo princip imaat tendencija da bidat ponasilni,da se odloùvaat, kako i da bidat pootporni na transformacija.

Seriozniot priod vo raboteweto na transformacija na konfliktitetreba da bide fokusirano vrz nasilstvoto so ogled na negovite destruktivniposledici (vidlivi i nevidlivi), i toa vo trite negovi fazi:

‡ pred nasilstvoto: spre~uvawe (preventiva) na nasilstvoto,otstranuvawe/namaluvawe na izvorite (pri~inite) na nasilstvo/vojna(kolektivno nasilstvo);

‡ vo tekot na nasilstvoto: namaluvawe na nasilstvoto, presekuvawe,intervencii;

‡ po nasilstvoto: rekonstrukcija, pomiruvawe i razre{uvawe.Vo ovoj spektar na aktivnosti odli~no se vklopuvaat mirotvoreweto,

za~uvuvaweto na mirot i gradeweto na mirot.Osnovnata teza i su{tinata na ovoj kompleksen pristap kon konfliktite

i nasilstvoto proizleguva od mo{ne zna~ajnata potreba spored koja: „ne postoialternativa na nasilnata i na kreativnata transformacija na konfliktot“.„Razre{uvaweto“ na konfliktot ima sinonimno zna~ewe so transforamcijatasamo vo slu~ai koga konfliktot e pomalku akuten i polesen vo negovoto„vra}awe na normala“.

3



22

No, sepak, najdobra brana protiv konfliktite pretstavuva razvoj naop{testvata koj od ovoj aspekt najednostavno moème da go definirame kakoseop{t raste` koj moè da go transformira seop{t konfliktot. Isto taka,mnogu e zna~ajno da se namali kulturnoto i strukturnoto nasilstvo.

Kulturnoto nasilstvo treba da se namali preku kontinuirana rabota vou~ili{tata, so deglorifikuvawe i demistifikuvawe na nasilstvoto, kako iso u~ewe na ve{tinite za spravuvawe so konfliktite preku empatija,nenasilstvo i kreativnost.

Strukturnoto nasilstvo treba da se namali povikuvaj}i se naKonvencijata za ~ovekovite prava protivi represija (politi~ki i gra|anskiprava) i protiv eksploatacija (ekonomski, socijalni i kulturni prava) od 1966godina.

Istorijata re~isi bez isklu~ok go potvrduva praviloto spored koe nere{ava ni{to, samo sozdava uslovi za novo nasilstvo {to neminovno }e sepojavi podocna, u{te poèstoko i porazorno. Nasilstvoto go otvora samo patotdo pekolot kako za poedincite taka i za podnacionalnite i nacionalnite grupibez isklu~ok. Spiralata na nasilstvoto {to se dviì po svoja zakonomernalinija pretstavuva smrten neprijatel na mirot.

Konfliktot, {to e pozitivno transformiran, pretstavuva skapocenpodarok za svetot, za ~ovekovata civilizacija, za op{testvoto, za vnatre{nitei za nadvore{nite strani vo konfliktot. Toa }e bide samo u{te eden skapocenkamen vo krunata na mirot koj e bez alternativa za sekoj ~ovek.

LITERATURA:

[1] Johan Galtung: „Transformacija na konflikti so mirovni sredstva (transcendmetod), Balkanski centar za mir, Skopje, 2000 godina.

[2] Woolman, D.C. "Education and Peace in the Thought of Johan Galtung," Currents: Issues inEducation and Human Development Education and Peace, (Spring, 1985), Vol. 3, no. 2.

[3] Russell, B. Principles of Social Reconstruction. London: Allen and Unwin, 1916, Ch. [pub-lished in the U.S. as Why Men Fight. New York: The Century Co., 1916].

[4] EVANS, Gareth: Cooperating for Peace, chapter 7, "Peace Making" (Maryborough: Allen &Unwin, 1993).

[5] ROBERTS, Adam: The Crisis in Peacekeeping. (Oslo, IFS, 1994).[6] KRAUTHAMMER, Charles: "The Short, Unhappy Life of Humanitarian War (Kosovo I)", The

National Interest, no. 57, Fall 1999.[7] LAYNE, Christopher and SCHWARZ, Benjamin: "For the Record, (Kosovo II)", The National

Interest, no. 57, Fall 1999.[8] SIPRI <http://www.sipri.se/>international conflict[9] Mitko Kotov~evski, Nacionalna bezbednost na Republika Makedonija,

(vtor del) Makedonska civilizacija, Skopje, 2000[10] T.Gocevski, V. Ortakovski, L.Georgieva, „Razre{uvawe i transformacija na

konfliktite“, BCM, Skopje, 2000



23

PLANETARNIOT STRATEGISKI KONTEKSTPO 11 SEPTEMVRI 2001 GODINA

Radko NAÊVSKIFilozofski fakulet, Institut za odbranbeni i mirovni studii -Skopje

Apstrakt: Globalnite politi~ki, ekonomski i voeni sostojbi i procesi naplanetarniot prostor po teroristi~kite napadi od 11 septemvri 2001godina vo Wujork i vo Va{ington, upatuvaat na zaklu~okot deka po tojnastan svetot za~ekoril vo nov istoriski globalen strategiski razvoj.„Globalnata akcija na terorizmot“ protiv najmo}nata svetska sila, ne samo{to predizvika kontraprodukt vo smisla na „globalna voena reakcija“, tuku{irum gi otvori portite na nov ciklus na „{irewe“ supranacionalniotstrategiski kontekst „globalizacija“ i zacvrstuvawe na liderskatapozicija na SAD vo istiot.

Klu~ni zborovi: terorizam, koalicija, globalizam, ideologija,fundamentalizam, strategija.

PLANETARY STRATEGIC CONTEXT AFTER 11TH SEPTEMBER 2001

Abstract: After the terroristic attacks in New York and Washington on 11 September 2001, thegobal political, economic and military situation and processes on the planetary space, makethe conclusion, that, after this event the world steps toward a new historical global strategicdevelopment."The global terroristic aktion" against the greatest world power. caused not only cunter-product, which means "global military reaction", but it has widely opened the doors of a newperiod of "spreading" the supranational strategic context "globalization" and strengtheningthe leader position of USA in it.

Key words: terrorism, coalition, globalization, ideology, fundamentalism, strategy.

UvodAnalizite na globalnite politi~ki, ekonomski i voeni pulsirawa na

planetarniot prostor vo izminatite {est meseci, period po grozomorniteteroristi~ki udari od 11 septemvri 2001 godina vo Wujork i vo Va{ington, upatuvaatna zaklu~okot deka po toj nastan svetot za~ekoril vo nov istoriski globalenstrategiski razvoj. „Globalnata akcija na terorizmot“ protiv najmo}nata svetskasila, ne samo {to predizvika kontra produkt vo smisla na„globalna voena reakcija“

3



24

tuku {irum gi otvori portite na nov ciklus „{irewe“ na prostornata dimenzija nasupranacionalniot strategiski kontekst „Globalizacija“ i zacvrstuvawe naliderskata pozicija na SAD vo negovite ramki.

Vo trudot se eksplicirani su{testvenite parametri i faktografija koi gopotvrduvaat definiraniot zaklu~ok.

Produkcija na strategiskata cel na globalnata teroristi~kaakcija na 11 Septemvri 2001 godina1

Organizacija 2 i cel

Za razlika od site drugi dosega poznati islamski teroristi~kiorganizacii i grupi, ~ii celi i objekti na napad glavno bile na nacionalnonivo, Al-Kaida pretstavuva „moderna i sofisticirana teroristi~kaorganizacija“, odnosno, „konfederacija na verski fanatici so isti pogledi“3,koja, kako globalna strategiska cel go determinirala uni{tuvaweto nazapadnata civilizacija. Toa go potvrduvaat analizite na pove}e eminentnieksperti od politi~kata, od ekonomskata, od sociolo{kata, od voeno-politi~kata i od druga nau~na proveniencija koi upatuvaat na zaklu~okot dekamotivot za prezemaweto na grozomornite teroristi~ki akti vo Wujork i voVa{ington imale edinstvena strategiska cel: eskalacija na „akcijata“ odobezvrednuvawe do ru{ewe na „mitot na zapadniot duh“ i na negovitesistemski civilizaciski vrednosti.

Spored Magnus Ranstrop4, specifi~nosta na ovaa teroristi~kaorganizacija i na nejziniot voda~ e {to tie uspele da go „globaliziraatterorizmot“, pojasnuvaj}i deka nivnite istomislenici i sledbenici seregrutiraat od site strani na svetot, koristej}i go toj „ogromen rezervoarod lu|e kako sila za udar protiv svoite neprijateli“. Imeno, istovremeniotteroristi~ki udar vrz trite simboli na mo}ta na strategiskiot kontekst„globalizacija“ (politi~ki, ekonomski i voen), de fakto pokaà dekaterorizmot e krenat na novo ramni{te, ramni{te koe so ni{to ne moè da sesporedi so dosega poznatite „klasi~ni“ teroristi~ki aktivnosti. Novatadimenzija na terorizmot stanuva ne potencijalna tuku realna opasnost odglobalen karakter. Teroristite dokaàa deka (neprimerna konspirativnostna akcionite planovi ‡ izborot na objektite, na silite i na sredstvata) moàt

1 Se odnesuva na teroristi~kata organizacija „Al-Kaida“ i na nejziniot voda~, saudiskiotdisident Osama bin Laden, za koi se tvrdi deka se izvr{iteli na teroristi~kite aktivnosti naprostorot na SAD od 11 septemvri 2001 godina.

2 Poop{irno vo „ROJTERS“ od 22 Oktomvri 2001.3 Isto4 Profesor na {kotskiot univerzitet „Sent Endruz“.



25

da nanesuvaat udari na nepredvidlivi celi i so nepredvidliva sila na sekojdel vrz planetarniot prostor.

Pripadnicite na Al-Kaida se „regrutiraat“ glavno od srednata klasa,so golem procent obrazovani lu|e i studenti, kako i od porane{ni dobrovolcikoi se borele protiv Sovetite vo Avganistan vo 80-te godini od minatiot vek.Tie se lu|e so poseben psiholo{ki profil {to podrazbira visok stepen nainteligencija, no i so verska zaslepenost {to moè lesno da se manipulira.

Imeno, vo organizacijata ~lenuvaat tri generacii. Pokraj „tatkov-cite osniva~i“, porane{ni voini u~esnici vo Avganistanskata vojna, sopoteklo od Bliskiot Istok (Bin Laden i negoviot najblizok sorabotnikAjman Al Zavarhi i drugi), vtorata generacija vo organizacijata pristapilavo periodot od 1992-1993 godina. Tie poteknuvaat od me{ani brakovi. Ne sePalestinci. Poteknuvaat od Pakistan, od Filipinite ili od zemjite naIsto~na Afrika, koi za vreme na prestojot na Zapad se radikalizirale.Vleguvaweto vo organizacijata bilo usloveno so raskinuvawe na odnositeso semejstvoto, so zemjata {to gi prifatila i so mati~nata zemja. Ovaa gene-racija, koja go preìvala slomot na islamisti~kite reìmi vo razni dràvi,ja prifatila borbata protiv noviot neprijatel: „Zapad“. Taka, brojot naSaudijcite izvr{iteli (re~isi edna polovina od vkupniot broj na te-roristite) na teroristi~kite udari na 11 septemri 2001 godina, ja otslikuvadlabokata politi~ka i moralna kriza niz koja taa zemja pominuva. Tie lu|e,visokoobrazovani i so poteklo od ugledni semejstva, ja „pretstavuvaat“inteligencijata {to go povikuva svojot narod, po pat na ubistva i atentati,da se vrati na svoite fundamentalni islamski koreni vo organizirawetona sopstvenata dràva. Tretata generacija pripadnici na Organizacijataja pretstavuvaat najmladata vozrast. Poseduvaat pove}e paso{i (ne seapatridi). Nenadejniot prekin na nivniot brz razvoen socijalen status, kajovaa kategorija lu|e predizvikuval razo~aruvawe koe se pretvoralo voradikalizam. Centrite za regrutacija na ovie teroristi se nao|aat vo nekoiod golemite islamski hramovi na Zapad, Finzberi park, Ment-la-@oli,Bruklin i drugi.

Teroristi~kata organizacija Al-Kaida vsu{nost prestavuva eden vidglobalna konspirativna totalitarna dràva, ~ij najvisok organ eAdministrativniot sovet ([ura), vo koj se vklu~eni najvisoki pretstavnicina raznovidni teroristi~ki organizacii i dvièwa. Stanuva zbor za formana „totalitarna dràvna“ organiziranost vo koja se razgrani~eni re~isi sitesu{tinski funkcii: idelo{ki, mediumski, administrativni i voeni. Takvatastruktura ovozmoùva ne samo obezbeduvawe soodvetna infrastruktura zateroristi~ko dejstvuvawe, tuku i prostor da sozdava sojuzi (globalizirawe)so soodvetni teroristi~ki grupacii i organizacii (egipetskiot Xihad,filipinskata grupa Abu Sajaf i drugi). Toa go potvrduva i faktot: spisokot

3



26

od 27 „celi“ na antiteroristi~kata akcija, koj go objavi Va{ington neposrednopo teroristi~kite udari, kon sredinata na oktomvri 2001, e dopolnet so nova„lista“ na koja se nabrojani 39 „celi“ (teroristi~ki grupi i organizacii,humanitarni organizacii i li~nosti), svedo~i za sloènosta na globalnatateroristi~ka mreà koja svoevremeno ja so~inil Bin Laden.

Vo ramkite na Organizacijata, po regrutiraweto sledi podgotovka apotoa ispit na vernosta, koj se sostoi od izvr{uvawe pove}e rizi~niaktivnosti. Na toj na~in, tie go dokaùvat fanatizmot kon pripadnosta naOrganizacijata i izvr{uvaweto na zada~ite.

Sekako, taka globalno postavena, organizacijata i realizacijata nastrategiskata cel ne bi moèle da se stavat vo funkcija bez soodvetnamaterijalna osnova. Kako {to tvrdat ekspertite, materijalnata baza enajmo}niot segment na Organizacijata. Taa raspolaga re~isi so neograni~enimaterijalni sredstva, bidej}i na nejzino ~elo se nao|a saudiski milijarder.Tokmu neograni~eniot kapital i razvienite transnacionalni vrski naorganizacijata í ovozmoùavaat razedinetite militantni islamskidvièwa, organizacii i grupi, da gi obedinuva vo koordinirana globalna borbaprotiv (zapadnite) nevernicite.

Ottuka, spored Bin Laden, „Koordinacijata pome|u verskata opsednatosti visokite zapadni tehnologii (misli na sofisticirani vo oruèni sistemi -R.N.) e tokmu toa {to na Izraelcite im ovozmoìlo da gi pobedat Arapite.Toj {to saka, od toa moè da nau~i lekcija“. Ova negovo kaùvawe vo ednointervju od 1999 godina go potvrduva faktot deka toj ja nau~il lekcijata,izbiraj}i ja izraelskata strategija kako vodilka na borbata na svojataorganizacija, me|utoa, kako {to se odvivaat nastanite na globalnata svetskascena po 11 septemvri 2001 godina, stanuva sé poverojatno deka ~etivoto ne gopro~ital do kraj5.

Soedinetite Amerikanski Dràvi ‡ objekt na napad na teroristi~kata cel„Stratezite“ na Al-Kaida, opredeluvaj}i se za SAD kako objekt (prostor)

na teroristi~kiot napad, presmetale deka uspehot na udarot vrz vode~kata silana zapadnata civilizacija, }e go zapo~ne procesot na eskalacija 6 na „akcijata“

5 Kako {to e poznato, vo 80-te godini Bin Laden gi „uvezuval“ borcite vo Avganistan so „blagoslovna Va{ington“, koj edinicite na Al-Kaida gi vooruàl so „soodvetni“ oruèni sistemi, kako na primerso sofisticiranite protivavinski raketi „Stinger“. Tie bile od golemo zna~ewe za kone~niot poraz nasovetskite sili. Edna decenija podocna, zapo~nal da gi „izvezuva nazad“, koristej}i gi za napadi vrznegovite prijateli koi sega gi gleda kako „glavni neprijateli na islamot“.

6 Eskalacijata e zamislena kako vremenski nedefiniran proces, {to bi trebalo da prerasne voglobalen me|ucivilizaciski sudir (zapadna civilizacija ‡ islamska civilizacija), a koj bi trael sé dokone~nata realizacijata na strategiskata cel ‡ uni{tuvawe na civilizaciskite vrednosti na zapadnatacivilizacija.



27

{irum planetarniot prostor sé do kone~nata realizacija na strategiskatacel: ru{ewe na „mitot na zapadniot duh“ i na negovite sistemski vrednosti.

Vo taa smisla, za celi na napad (urnuvawe) na amerikanskiot prostor,koi bi ja pokrenale lavinata na eskalacijata, bile izbrani objektite-simboli na politi~kata, na ekonomskata i na voenata mo} na SAD: Belataku}a vo Va{ington, Svetskiot trgovski centar vo Wujork i Pentagon, koibinladenovite stratezi gi determinirale kako neprijateli br.1 na islamot iglavni vinovnici za site nesre}i na muslimanite. Istovremeno, trite objektase simboli i na globalnata mo} na strategiskiot kontekst „globalizacija“.

*Belata ku}a ‡ simbol na politi~kata mo}. Urnuvaweto na Belata ku}abilo osmisleno so cel na produkcija na ranlivosta na sredi{teto napoliti~kata mo} na glavniot neprijatel na islamskata civilizacija.Ranlivosta na objektot, od politi~ki aspekt na teroristi~kiot akt, imala zacel da ja pottikne i da ja razgori „svetata vojna“ na muslimanite protiv Zapadodnosno, da predizvika globalna me|ucivilizaciska vojna pome|u „islamskitevernici i (zapadnite) nevernici“7 .

* Svetskiot trgovski centar ‡ simbol na ekonomskata mo}. Urnu-vaweto na dvete kuli na Svetskiot trgovski centar, kako simbol na finan-siskata mo} na zapadnata civilizacija, spored strategiskoto scenario i pos-tignatiot „uspeh“ trebalo da pretstavuva „najatraktiven“ segment na reali-zacijata na „globalniot udar“. Urnuvaweto imalo za cel produkcija na ranli-vost i predizvikuvawe haoti~na sostojba vo finansiskiot sistem so eskalacijado kone~en kolaps na globalnata finansiska mo} na kapital sistemot.

*Pentagon ‡ simbol na voenata mo}. Udarot vrz objektot na „mozokot“na voenata suprematija imal za cel produkcija na ranlivost na najgolematagordost na sevkupnata globalna strategiska mo} na SAD i na Zapad, odnosno,urnuvawe na „mitot“ za nedopirlivost na amerikanskiot prostor od globalenvoen udar i neskr{livost na voenata mo} na superdràvata, a ottuka i nanejzinite voeno-politi~ki sojuznici. Teroristi~kiot akt bil vo funkcija odeskalirawe do globalizirawe na lavinata na xihadot, so krajna strategiskacel uni{tuvawe na globalniot civilizaciski protivnik.

7 Vo video porakata na Bin Laden emituvana na Katarskiot satelitski kanal Al-Xazira od 7oktomvri 2001 godina, toj, poop{irno gi definira politi~ko-voenite celi na teroristi~kiot akt. Vo taasmisla, posebno vnimanie kaj svetskata javnost predizvika definiraweto na glavniot argument za prezemawena teroristi~kiot udar, deka „Islamskata nacija ve}e osumdeset godini trpi poniùvawa i nepravdi“(vo ovoj kontekst ne misli na Palestina ili na Irak, tuku na vremeto od Ataturk K. koga vo1924 bileukinati kalifatite ‡ zab. R.N.), kako i iskazite vo koi e opredelena vremenskata dimenzija na borbata:„Se kolnam pred Gospod deka Amerika nema da ̀ ive vo mir pred mirot da zavladee vo Palestina (misli naperiodot do kone~noto osloboduvawe na Erusalim)“ i „...se dotoga{ dodeka armijata na nevernicite ne janapu{ti Muhamedovata zemja (Saudiska Atabija)“. „Blagodarenie na Gospod ona {to sega Amerika goiskusuva e samo kopija od toa {to nie go pominavme. Gospod blagoslovi grupa vode~ki muslimani da jauni{tat Amerika...„ a amerikanskiot pretsedatel Bu{ e nare~en kako „lider na nevernicite“.

3



28

Kontra-produkcijata na strategiskata celna globalnata teroristi~ka akcija vo funkcija na „{irewe“na „globalizacijata“

Politi~ka kontraprodukcijaZa prv pat napadnati na svoja teritorija, so ~in na grozomorija nevidena

do denes, SAD odlu~ija da go vozvratat udarot, pritoa naru{uvaj}i go postojniotpoliti~ki poredok vo me|unarodnata zaednica. Emotivniot stav, solidarnostai poddr{kata na me|unarodnata zaednica na superdràvata, od strana na re~isisite vladi vo svetot, so isklu~ok na Irak, od edna strana, ovozmoìja celosnakontra-produkcija na politi~kata cel na Al-Kaida, a od druga strana, produkcijana nov strategiski vidoizmenet geopoliti~ki prostor ili novo „{irewe“ na„politi~kata dimenzija na Globalizacijata“8 na planetarniot prostor.

* Globalen duel na mitovi ‡ poraz na ideologijata na religiskiottotalitarizam.

„Globalnata vojna protiv terorizmot“ pretstavuva prva voena operacijaod takov vid vo istorijata na vojnite. Me|utoa, od prodlabo~eniot etiolo{kipristap vo analizite na pri~inite i na celite koi dovedoa do globalniotteroristi~ki udar i voeniot odgovor na antiteroristi~kata koalicija,proizleguva faktot deka stanuva zbor za u{te eden presedan vo istorijata navojuvaweto ‡ prva globalna vojna na mitovi, vojna {to se vodi za uni{tuvawena „simbolite“ so mitska konotacija na mo}ta, na ednata i na drugata strana.9

Me|utoa, vistinskata smisla na „globalnata vojna protiv terorizmot“ne e vo vodewe vojna protiv „goliot“ terorizam koj pretstavuva samo instrument,tuku, toa e vojna ~ija cel e poraz ili uni{tuvawe na edna ideologija ‡ reli-giozniot totalitarizam. Ako Vtorata svetska vojna i „studenata vojna“ bilevodeni za da se porazel sekularniot tptalitarizam - nacizmot i komunizmot,antiteroristi~kata vojna e bitka protiv religiskiot totalitarizam, poznati kako „binladenizam“10.

Sledbenicite na xihadot (sveta vojna) go vozdignuvaat Bin Laden kakopredodreden voda~ na borbata protiv Satanata i jakneweto na fundamen-

8 Poop{irno vidi vo: Nacev Z., Na~evski R. „Bezbednosta i nacionalnata odbrana“, vo podnaslovot„Politi~ka dimenzija“, „Makedonska Riznica“, Kumanovo, 2001, str, 197-207.

9 Teroristite so avionskite udari vrz odbranite celi na amerikanskiot prostor imaa za cel dadokaàt deka vo superdràvata moàt da se razurnat temelite na nejziniot gigantizam ‡ biznisot, vojskatai planetarnata politi~ka dominacija. SAD i sojuznicite imaat sprotivna, no cel so sli~na simbolika ‡uni{tuvaweto na Al-Kaida i na talibanskite vlasti vo Avganistan treba da dokaè deka terorizmotmoè da se uni{ti tokmu vo rasadnikot koj ja {iri famata za negovata neuni{tivost. Pri toa, teroristitete`neat kon depersonalizacija, a Koalicijata kon personalizacija: prvite, na vidliviot neprijatel da mustanat nevidliva opasnost, a vtorite, na neprijatelot koj nema lice da mu napravat prepoznatliv portret.

10 Su{tinata na filozofijata na „binladenizmot“ e vo sintagmata: mojata vera mora da bideneprikosnovena, a taa moè da egzistira i da bide poddrùvana samo ako site drugi veri bidat obessileni.



29

talisti~kiot islam koj se penetrira kako globalna sila na nova inter-nacionala, koja po fragmentacijata na komunizmot, pretstavuva edinstvenasila sposobna da se sprotivstavuva na liberalizmot.

Me|utoa, voeniot poraz na mitot na „binladenizmot“, kako globalnapoliti~ko-religiozna islamska internacionala, {irum gi otvora portite napoliti~ka dominacija na „liberalnata demokratija“ vo noviot globalengeopoliti~ki prostor, koj dosega se smeta{e za nedopirliv.

* „Arapskata liga“ kontra ideologijata na islamskiot religiozentotalitarizam ‡ aminuvawe na „{ireweto“ na liberalnata demokratija.

Najgolem udar na „binladenizmot“, odnosno politi~ka kontra-produkcijana negovata „akcija“ , se slu~i tokmu od sredinata za koja smetal deka ima najgolemapoddr{ka na strategijata na islamskiot religiozen totalitarizam ‡ „Arapskataliga“. Imeno, na Sobirot na „Arapskata liga“ vo Damask11, na koja prisustvuvale22 arapski zemji, bil otfrlen povikot na Bin Laden site muslimani da sepriklu~at na „sveteata vojna“ protiv Zapad, so konstatacijata deka „Saudiecotne zboruva od imeto na Arapite i na muslimanite“. Od strategiski aspekt, toapretpostavuvalo minimizirawe na strategijata na „seislamskata“ akcijata na„islamskiot politi~ki totalitarizam“.

Vo Damask celosno e otfrlena idelogijata na milenarizmot kako novaforma na ideite za realizirawe na strategiskata cel. Su{tinata se sveduva natvrdeweto deka islamizmot ne e rabota samo na edna zemja, toj nema nacionalnastrategija,tuku strategiskata cel e pobeda na Alah na planetarniot prostor.12

Ograduvaj}i se od tezata na Bin Laden, Sobirot generalno ja poddràlvoenata akcija na „civiliziraniot svet“, konstatiraj}i deka „vo tek e vojnapome|u Bin Laden i celiot svet“. Na toj na~in, poddr{kata gi otvori portitena „{ireweto“ na politi~kata dimenzija na „globalizacijata“ vo pogolemiotdel na islamskiot geopoliti~ki kontekst.

Vo toj kontekst e i istoriskiot Sobir na visokite pretstavnici na sitesvetski religii vo mestoto Asizi, Italija,13 od koj proizleze zaklu~okot deka„nitu edna od svetskite religii nema da poddrì konflikt vo ime na Gospod...a odbranata i promoviraweto na fundamentalnoto dobro e vo funkcija namirot“.

11 Ironijata na „binladenizmot“ da bide pogolema, Sirija, zemja doma}in na Sobirot na„Arapskata liga”, se nao|a na amerikanskata lista na teroristi~ki zemji bidejki vo nea se nao|aatsedi{tata na pove}e islamski grupi koi Va{ington gi definiral kako teroristi~ki.

12 Taka globaliziranata politi~ka religioznost koja vodi kon milenarizam, eksplicite se sodrìvo „Voenite prou~uvawa na xihadot protiv tiranite“, dokument so~inet na okolu 200 stranici, pronajdenvo maj 2000 godina vo V. Britanija, vo koj pokraj drugoto, se tvrdi deka „...izma~uvaweto (...) ovozmoùvaostvaruvawe na religijata na Alah semo`niot na zemjata“. Kako i vo site drugi sekta{ki govori,verskata sodrìna e pokriena so politi~ka konotacija, najavuvaj}i go brzoto doa|awe na rajot na zemjata.Imeno, vo etimolo{ka smisla na zborot, milenarizmot pretstavuva u~ewe za idnoto iljadagodi{nocarstvo na Mesijata na Zemjata.

13 Poop{irno vidi vo: „Rojters“, 24 januari 2002.

3



30

* Globalnata antiteroristi~kata akcija vo funkcija napoliti~kata dimenzija na „globalizacijata“.

Povikot na pretsedatelot na SAD, Bu{ X., do site vladi na svetot na 11dekemvri 2001 godina da odràt komemoracii po povod tri meseci odteroristi~kiot napad na Wujork i na Va{ington, vo isto vreme i na ist na~inda ja manifestiraat solidarnosta so SAD, a so toa i nivnata pripadnost vome|unarodnata koalicija vo borbata protiv globalniot terorizam, vostrategiskata misla i praktika se ocenuva kako globalna solidarnost i„razbirawe“ na me|unarodnata zaednica kon globalnata politi~ka dimenzijana „globalizacijata“. Toa, od druga strana, podrazbira „obezbeduvawe“ na novglobalen geopoliti~ki prostor za nejzino {irewe.14 Vo toj kontekst e i padotna nekolku drugi mitovi: tradicionalniot prijatel na Talibancite, Pakistan,pomina na stranata na nivnite neprijateli, SAD; Rusija se priklu~i konaktivnostite na NATO, a Zapadnata alijansa gi poddrùva akciite na Moskvavo ê~enija, konstatiraj}i deka imaat zaedni~ki celi vo rabotite okolu koidosega pokaùvale „nepomirlivi“ stavovi; Va{ington, koj do teroristi~kataakcija staval do znaewe deka za negovite aktivnosti od nikogo ne mu e potrebnapomo{, od toj moment bara sojuznici na site strani... .

*Promenata na politi~kiot sistem vo Avganistan ‡ prakti~napridobivka na „{ireweto“ na politi~kata dimenzija na „globalizacijata“.

So prezemaweto na kontrolata na Kandahar, najmo}niot duhoven i voenbastion na Talibancite, od strana na Severnata alijansa na 6. 12.2001 godina,fakti~ki prestana vladeeweto na Talibancite, koe vo istorijata na Av-ganistan e nazna~eno kako najcrn period od negovata istorija. Vo toj kontekst,Privremenata koalicionata vlada na Avganistan opredeluvaj}i se zapoliti~ko ustrojstvo po terkovite na parlamentarnata demokratija, fakti~kigo prifati i go inaugurira noviot strategiski geopoliti~ki prodor na„globalizacijata“. Otuka, prostorot na Avganistan, pretstavuva nova prostornaosnova na kontinuirano „{irewe“ na liberalnite civilizaciski vrednostina prostorite na Sredna Azija, za koi dosega se smetalo deka se „neplodenstrategiski parlamentarno-demokratski prostor“.

Ekonomska kontraprodukcijaTeroristi~kiot grozomoren uni{tuva~ki udar vrz simbolot na

ekonomskata mo}, namesto produkcija na haos i kolaps na globalnata ekonomskamo} na kapital-sistemot, obuslovi ekononomska kontra-produkcija na

14 Spored Bu{ X.,: „Novata situacija sozdala sojuzni{tva bez presedan vo dosega{nata istorija.Taka, odnosite na SAD so Rusija, so Kina i so Indija, ‚procutele’ tokmu vo borbata protiv terorizmot...Povrzuvaweto na toa {to e nespoivo e imperativ koj bara posebni sili i ve{tina. Va{ington,naporedno so borbata protiv neprijatelot }e se obide da pridobie {to pogolem broj sojuznici kako voodnos na zaedni~kata borba protiv terorizmot, taka i za toa {to se definira kako amerikanski sistemna vrednosti“.



31

nezadr`livo „{irewe“ na ekonomskata dimenzija na strategiskiot kontekst„globalizacija“.15 Toa go potvrduvaat slednite reprezenti na kontraprodukcijata:

* Urivaweto na dvata objekta na Svetskiot trgovski centar(STC)‡ ~ove~ko-ekonomska kolateral.16

Urivaweto na objektite na STC, bez ogled na faktot {to takviot „uspeh“,spored efektot na uni{tuva~kata mo} i brojot na `rtvite e bez presedan voistorijata na teroristi~kata praktika, sepak, namesto produkcija doìveatakva kontra-produkcija {to vrz sebe go nametna gnevot i èlbata od stranana progresivnoto ~ove{tvo za odmazda i uni{tuvawe na Organizacijata naglobalniot teror.

* Debakl na udarot vrz svetskiot ekonomskiot sistem.

Teroristi~kiot napad vrz SAD, osmislen kako „akcija“ {to }e producirahaos i kolaps na svetskata ekonomija, naprotiv, po nekolkudnevniot „{ok“ nesamo {to vleze povtorno na „normalen kolosek“ tuku e na pat celosno da izlezeod recesivnite procesi {to se pojavija u{te pred teroristi~kiot napad.17

* Finansiskata bitka ‡ prioritet na „novata“ vojna protivglobalniot terorizam.

Finansiskata bitka pretstavuva stavawe pod kontrola na sevkupniotfinansiski kapital na finansiskite institucii i na ostanatiot mreènsistem koj e ili moè da bide staven vo funkcija na finansirawe naglobalniot terorizam. Od strategiski aspekt na „globalizacijata“, toapretstavuva nova globalna penetracija na nejzinata „ekonomska dimenzija“vrz sevkupniot svetski ekonomski sistem.18

* Svetskata trgovska organizacija vo funkcija na prostorno{irewe na „ekonomskata dimenzija“ na „globalizacijata“.

15 Poop{irno za „Ekonomskata dimenzija na globalizacijata“ vidi vo: Nacev.Z., Na~evski R.,„Bezbednosta i nacionalnata...“, Str. 202-221.

16 Pokraj materijalnata {teta predizvikana od urnuvaweto na dvete kuli na STC, najtragi~ni seposledicite vo odnos na `rtvite. Spored izjavata na gradona~alnikot na Wujork od 24. 10. 2001, vournatinite na STC is~eznale i zaginale 4 817 lu|e.

17 Vo po~etokot, udarot dejstvuval kako „parcijalen ekonomski {ok“ pred se kaj vozduhoplovnitekompani, osiguritelnite i reosiguritelnite kompanii i delovnite banki, osobeno kaj Morgan Stenli(glaven korisnik na STC) i Meri Lin~ ~ie sedi{te se nao|a vo blizinata na kulite na STC. Samo po~etiridnevna pauza, na 17 septemvri ve~erta, delovniot svet doìveal vozdi{ka. Indeksot naindustriskite vrednosni hartii DAU XONS padnal za samo 7.13%. Za sporedba: navedeniot indeks zasamo eden den, na 19 oktomvri 1987 godina padnal za 22,6%. Za eliminirawe na osmisleniot „haos“,ekonomskite i finansiskite vlasti gi upotrebile slednite mehanizmi: namaluvawe na kamatnite stapki,finansiska intervencija na dràvata vo najzagrozenite sektori (na primar. Pretstavni~kiot dom naamerikanskiot Kongres, vedna{ po teroristi~kiot napad, donel Zakon za ekonomska rekonstrukcija sokoj na amerikanskata ekonomija í sî odobruva pomo{ od 100 milijardi dolari, i toa: 15 mlrd.$ na avionskitekompanii, 25 mlrd.$ na firmi od strategisko ekonomsko zna~ewe, 20 mlrd.$ direkten transfer na Pentagonitn.), apel do investitorite na ekonomski patriotizam (slomot na pazarot bi zna~el pobeda nateroristite), otstapuvawe od nekoi berzantski pravila (na pretprijatijata im e dozvoleno da gi otkupatsopstvenite akcii) i sl.

18 Poop{irno vidi vo: The Guardian, 18. 09. 2001; The New YorkTimes, 25.09.2001; Financial Times,1.10.2001; Le Monde Diplomatique. 11.2001.

3



32

Edna od najgolemite kontraproduktivni „pridobivki“ na teroristi~kiotudar vrz ekonomskiot simbol na kapital-sistemot e vleguvaweto na R.Kina voSTO, kako 143 zemja ~lenka (na Samitot na STO vo Doha od 11.12.2001.). Bla-godarnosta na SAD za iskaànata solidarnost i poddr{kata na R.Kina na ak-tivnostite na antiteroristi~kata koalicija, e valorizirana so nejziniot priemvo STO. Od strategiski aspekt na „globalizacijata“, toa, fakti~ki pretstavuvacelosno osvojuvawe i stavawe na kineskiot ekonomski prostor pod jurisdikcijana „ekonomskata dimenzija“ na noviot planetaren ekonomski poredok.

* „Energetska Jalta“ ‡ ekonomski fundament na „globalizacijata“vo kreiraweto na novata geopoliti~ka karta vo Centralna Azija

Neo~ekuvanoto brzo vospostavuvawe sojuzni{tvo pome|u SAD i Rusija,pottiknato od zaedni~kata opasnost – „planetarnoto teroristi~ko zlo“, seprenese i na dosega nepomirlivoto rivalstvo okolu i poradi naftata.Zaedni~kiot interesen kompromis okolu naftenata strategija nacentralnoaziskiot prostor sozdava uslovi za ekonomska kontrola, a ottuka ina politi~ka i na voena, {to od strategiski aspekt na „globalizacijata“,„Energetskata Jalta“ otvora trajni perspektivi za kracija na novogeopoliti~ko „mundijalno“ {irewe na ovie, dosega prostorni bastioni naruskite i kineskite interesi.19

Voena kontraprodukcijaTeroristi~kiot akt vrz amerikanskiot prostor, vo istorijata na

teroristi~kata aktivnost, spored konspirativnosta na planiranata aktivnost,

19 Stanuva zbor za „vtora (ekonomska) dimenzija“ na globalnata antiteroristi~ka vojna. Imeno,spored golem broj teoreti~ari od pove}e nau~ni i ekspertski proveniencii, koi pred svetskata javnostprezentiraat argumentirana faktografija, vistinskata pri~ina za novata vojna vo Centralna Azija, nezanemaruvaj}i ja „poterata“ po teroristite, e „lovot“ na prirodnite bogatstva na tie prostori.Scenarioto e sli~no kako toa od vremeto na Zalivskata vojna vo 1991 godina, koga SAD i drugitemultinacionalni sili gi stavile pod kontrola golemite izvori i rezervi na nafta. Takvata teorija nee bez osnova. Kako {to tvrdi „Arundati Roj“ (Indija), Amerikancite, u{te vo po~etokot na poslednatadecenija od minatiot vek, se obidele pod kontrola da gi stavat golemite rezervi na priroden gas voAvganistan. Koncernot „Sentgas“, blizok na kaliforniskiot „Unokal“, planiral izgradba na xinovskigasovod od Turkmenistan preku Avganistan do pakistanskiot breg. Po amerikanskata voena intervencijavo Avganistan, izgradbata na centralnoaziskiot gasovod povtorno se aktuelizirala. Gasovodot, sporedplanovite, trebalo da bide dolg 1.440 kilometri so relna cena pome|u 1,9 i 2,7 mlrd.$. [to planiraPentagon? Vo nekoi vode~ki i informirani amerikanski mediumi direktno ili indirektno se tvrdideka vo voenite planovi na Pentagon seriozno se smeta na avganistanskiot prostor niz koj bi pominuvalenaftovod (naftata od Uzbekistan) i gasovod (turkmenistanski gas) koi bi vodele do Pakistanskotopristani{te Kara~i. Ima indikacii deka Moskva e soglasna so ovie planovi, no pod eden uslov: voKabul da se ustoli~i reìm koj ne bi bil neprijatelski raspoloèn kon Rusija.Tvrdej}i deka CentralnaAzija stanuva va`no podra~je za sudbinata na svetot, Jergin D., rakovoditel na „Istraùva~kataasocijacija od Kembrix“, predupreduva deka na nejzinata podelba se zacvrstuva „nova Jalta na svetskataenergetika pome|u SAD i Rusija“. Deka e toa taka, potvrduva i amerikanskiot sekretar za energetikaEjbram S., koj na 27 septemvri 2001 godina bil vo poseta na Novosibirsk (Rusija), so cel da pomogne vozavr{uvaweto na rabotite i otvoraweto na naftovodot Caspian Pipeline Consortium. Spojot koj e vreden2,5 mlrd.$, vo koj se vklu~eni i amerikanskite „[evron“, „Teksako i „Eksonmobil“ go determiniraat„noviot period na odnosi i sorabotka me|u ovie dve golemi dràvi i noviot amerikanski prodor voogromniot naften prostor na porane{niot Sovetski Sojuz“ (US Department of Energy, Washington, 27.11.2001.).



33

uni{tuva~kata grozomorija, izborot na silite i na~inot na izvedenataaktivnost, vo dosega{nata teroristi~kata aktivnost }e ostane zapi{an kakoistoriski ~in bez presedan. U{te pove}e, {to pokaà deka i odbranbeniotsistem na najsupermo}nata dràva e ranliv, i toa na nejziniot prostor, kojposleden pat vo amerikanskata istorija bil napadnat od Angli~anite vo 1814godina, koga Va{ington go izgorele do temel.

Ako teroristi~kata akcija poprimi karakter na dosega neprimerenistoriski ~in na teroristi~ka produkcija, toga{ voeniot odgovor na anti-teroristi~kata koalicija ne samo {to poprimi karakter na kontraprodukcijavo odnos na akterite na globalniot teror tuku istovremeno sozdade i noviprostorni pomestuvawa, so istorisko zna~ewe, vo sferata na dosega{niteglobalni geopoliti~ki i voenostrategiski vlijanija i razgrani~uvawa naplanetarniot prostor. Od toj aspekt, sostojbite i procesite {to jakarakteriziraat voenata kontra-produkcija, go potvrduvaat faktot deka vofunkcija na prostornoto {irewe na „globalizacijata“ celosno e aktivirananejzinata „voena dimenzija“.20

Toa go potvrduvaat slednite nekolku globalno ekspliciranireprezenti:

* Istoriska dimenzija na „novata“ vojna -

Za prv pat vo istorijata na vojnite, bombardiraweto vrz Avganistan na7 oktomvri 2001 godina, go ozna~i po~etokot na voenata kontraprodukcija,odnosno voeniot pohod protiv globalniot terorizam od strana na najgolematai najmo}nata dosega vo istorijata sozdadena voena antiteroristi~ka koalicija,predvodena od najmo}nata voena ma{inerija na SAD. Vooruènite sili naSAD i silite na sojuznicite koi se vklu~eni vo voenata akcija, formirani zavodewe vojni so drugi dràvi, za prv pat vo nivnata istorija se staveni vosostojba „da vojuvaat protiv nevidliv neprijatel“.21

* „Globalnata antiteroristi~ka vojna“‡ neograni~ena prostornoi vremenski, vo funkcija na „voenata dimenzija“ na „globalizacijata“.

– Prostorno neograni~ena: otkako }e zavr{i vojnata vo Avganistan, bizapo~nala „vtorata faza“, odnosno, bi se vodele voeni operacii vo zemjite{to gi krijat tajnite mreì na teroristite: protiv Filipinite (amerikan-skite „stru~waci“ ve}e se prisutni vo ovaa zemja), Kolumbija, Somalija i drugi.Potoa bi se pominalo na „tretata faza“: vodewe operacii protiv zemjite na„Oskata na zloto“ koi proizveduvaat ili se vo sostojba da proizveduvaat sred-stva za masovno uni{tuvawe, S.Koreja, Irak i Iran. Otuka, kontraprodukcijataima zna~ewe na voeno obezbeduvawe i kontrola od strana na SAD na noviotprostor na „globalizacijata“.

20 Poop{irno za fundamentite na „voenata dimenzija“ na „globalizacijata“ vidi vo: Nacev Z.‡ Na~evski R. „Bezbednost i nacionalnata...“, str.223-234.

21 "Le Mond Diplomatique", 11.2001.

3



34

– Vremenski neograni~ena: eliminiraweto ili fa}aweto na Bin Ladeni uni{tuvaweto na negovata me|unarodna teroristi~ka mreà, amerikanskitestratezi vremenski ne go ograni~uvaat, {to ostava prostor za trajno prisustvoi po „izbor“ menuvawe na voenite destinacii na amerikanskoto voeno prisustvona razni strani na planetarniot prostor.

* NATO vo Centralna Azija – nova geopoliti~ka realnostPove}e od edna decenija, vo Centralna Azija vo tek e nova „golema igra“,

~ija cel e popolnuvawe na „strategiskiot vakuum“ koj se sozdade po frag-mentacijata na Sovetskiot Sojuz. Voenoto prisustvo na Zapadniot voen sojuzvo Avganistan i baziraweto na negovite voeni sili vo pette dràvi od avga-nistanskoto okruùvawe, pretstavuva voeno zaposednuvawe na krstopatotna trite klu~ni voenostrategiski pravci koi vodat kon Kavkaz, kon Kinai kon Sibir.“ Taka, voenoto utvrduvawe na ovoj prostor, spored analizite nastratezite pretstavuva nova istoriska geopoliti~ka realnost, odnosno, novoprostorno zaposednuvawe na „globalizacijata“.22

* Rekorden voen buxet i nova voena filozofijaPotrebata od promena na amerikanskata voena strategija ministerot

za odbrana na SAD Ramsfeld D., ja navesti u{te pred teroristi~kiot napadna amerikanskiot prostor, pritoa naveduvaj}i gi slednite globalni pri~inii prioriteti23:

– vooruènite sili na SAD ne se dovolno finasirani i prekumerno seangaìrani;

- „Svetot se menuva i ako nie ne se promenime }e se soo~ime so novizakani koi ne gi o~ekuvavme i za koi nema da bideme podgotveni“24;

- „Sugestiite deka pristapot na vodewe ‚dve re~isi paralelni golemivojni’ e otfrlen ne se to~ni. No, ponatamo{noto konstruirawe na O.S. naSAD koi brojat 1,4 milioni pripadnici da se podgotvuvaat za takvi konfliktimoèbi pove}e ne e potrebno25“;

- „Neodlo`na e potrebata za razvivawe odbrana protiv sî pogolematazakana od istreluvawe proektili od neprijatelskite dràvi kako {to se,

22 Po 11 septemvri so {ah-tablata vo Centralna Azija dominiraat voeno-politi~kite figurina SAD. Voenoto utvrduvawe na toj prostor, fakti~ki pretstavuva prva epizoda na borbata koja pretstoiza preostanatite resursi. Serijata tajni bilateralni dogovori so republikite na Centralna Azija izabrzanata izgradba na voeni bazi se objasnuvani kako potreba za amerikanskoto voeno dejstvuvawe voAvganistan. Spored Itar-TASS, povikuvaj}i se na izvor od Pentagon od po~etokot na januari 2002 godina,vo devet dràvi na C.Azija i vo nekolku drugi koi gravitiraat kon toj prostor, SAD imaat rasporedeno60 000 vojnici, koi od t.n. privremeni aerodromi dnevno izveduvaat nad stotina voeni letovi. Takasozdadenata mreà na voeni bazi na SAD ne samo {to im ovozmoùvaat da ja vodat voenata kampawa voAvganistan tuku po potreba moàt da dejstvuvaat i protiv celi vo drugi dr`vi vo regionot. Za baremdelumno da gi za~uva porane{nite sovetski strategiski pozicii vo regionot, Rusija se obidela da goiskoristi novosozdadeniot „komonvelt“ so porane{nite republiki, iniciraj}i go potpi{uvaweto nat.n. Ta{kentski dogovor za kolektivna bezbednost vo 1992 godina. Me|utoa, vo izminatiot deset godi{enperiod na dràvite potpisni~ki ne im „trgnalo od raka“ da sozdadat efektiven voeno-politi~ki sojuz.Rusija ne uspeala na svoite ju`ni sojuznici da im ponudi primer na politi~ka stabilnost i ekonomkirazvoj. Kako {to e poznato, „Istok“ e ramnodu{en na politi~ki ubeduvawa samo na zborovi. Nad sé ja



35

ceni silata i parite ‡ ne{to {to Rusija ne bila vo sostojba da im go obezbedi. Karakteristi~na ebrzinata so koja site ~lenki na Ta{kentskiot dogovor odgovorile potvrdno na amerikanskata ponuda.

23 Poop{irno vidi vo: Rojters, 20.06.2001.24 Isto.25 Isto.26 Isto.27 3.5 mlrd.$ se nameneti za potrebite na civilnata odbrana na SAD, 38 mlrd. $ za vnatre{na odbrana

od teroristi~ki napadi, a ostanatiot del za radikalna transformacija i modernizacija na O.S. na SAD.28 Po urnuvaweto na Berlinskiot yid i fragmentacijata na Var{avskiot dogovor, stratezite na

Pentagon razvile nova doktrina nare~ena „Revolucija na voen plan“. Vo novata doktrina, sekoj vid odamerikanskata vojska go prisposobuva toj koncept kon sebe i kon svoite potrebi: „SILA 21“ za kopnenatavojska, „NUEVA VISTA“ za voenoto vozduhoplovstvo, „SI DREGON“ za marincite, kako i „ÊTVRTATADIMENZIJA“ {to ja so~inuvaat visoko-tehnolo{kite informativni sistemi i vselenskata tehnologija.Zaedni~kata cel na novata koncepcija e: vo idnite vojni ~ovekot da bide {to podaleku odvojuvali{teto. Vojnikot, pred sé }e bide povrzan so informativnite sistemi i osposoben da vodiinformaciska vojna. Na Univerzitetot za nacionalna odbrana vo Va{ington, ve}e se educirani prvitegeneracii „informativni vojnici“. Ottuka, globalniot terorizam ja obedinil novata amerikanska voenadoktrina so noviot voen buxet, tokmu vo vistinskoto vreme koga svetskiot terorizam stanuva globalenprotivnik na SAD i na „globalizacijata“.

29 Odbranata na teritorijata na SAD za prv pat ima prioritet vo ramkite na nasokite naamerikanskata voena strategija i direktno vlijae vo odreduvaweto na buxetot za vojskata, bidej}i

S.Koreja i Irak i drugi zakani, koi se dviàt od bes{umni podmornici dosajber-oru`je i „terorizam“ vklu~uvaj}i ja upotrebata na nuklearno, na hemiskoi na biolo{ko oru`je“.26

Me|utoa, amerikanskite stratezi, ~uvstvuvaj}i go novoto vreme kakovreme {to bara soodvetni promeni vo strategiskiot kontekst za uspe{nosprotivstavuvawe na novite izvori i formi na zagrozuvawe na vitalnitenacionalni i supranacionalni interesi, ne gi predvidoa aktivnostite naglobalniot teror (silite, sredstvata i razurnuva~kata mo}) na sopstvenatateritorija. Toa be{e neposreden povod za brz i soodveten odgovor na globalniotteror (kontraprodukcija), vo smisla na brza promena i prisposobuvawe naamerikanskata strategiska misla i praktika na novoto vreme. Od toj aspekt,promenite se staveni vo funkcija na razvojot na fundamentite na „voenatadimenzija“ na strategiskiot kontekst na kapital-sistemot , „globa-lizacija“. Noviot voen buxet na SAD od 379 mlrd.$27, koj vo analite na dose-ga{nite voeni buxetirawa e bez presedan, treba da gi obezbedi slednitevoenostrategiski prioriteti na SAD:

– neprikosnovenost na site vidovi na O.S. na SAD, koi vo zaedni~kiotvoen operativen kontekst }e ja manifestiraat prominentnosta naamerikanskata armiska voena struktura vo odnos na drugite zemji28;

– nova voena komanda na SAD. Za prv pat vo svojata istorija Pentagonformiral Komanda za odbrana na teritorijata na SAD, kako sosema novavoena institucija, no i kako posledica na teroristi~kite napadi na nejziniotprostor. Kolku golemo zna~ewe se dava na novovospostvenata Komanda zaodbrana na SAD, vo vreme koga se vodi bespo{tedna borba protiv globalniotterorizam, potvrduva i faktot {to za komandant e postaven general so ~etiriyvezdi~ki, koj e ednakov na polo`bata na vrhovniot komandant na NATO;29

3



36

– preispituvawe na amerikanskata nuklearna strategija – novivooruèni sistemi i celi.

„Wujork tajms“, od 9.03.2002 godina, objavil delovi od doverliviotizve{taj, koj vo januari Pentagon mu go upatil na Kongresot, vo koj se pravianaliza na „novata amerikanska nuklearna strategija“, definiraj}i giplanovite za slu~aj na voen sudir, a kako mo`ni protivnici, dokolku bi do{lodo zaostruvawe na sostojbite, se naveduvaat: Irak, S.Koreja, Iran, Libija,Rusija, Sirija i Kina. Vo toj kontekst, na atomskoto oru`je mu se pridava golemozna~ewe vo idnite odbranbeni planovi. Posebno se potencira potrebata odizgradba na mali nuklearni vooruèni sistemi sposobni da prodiraat dlabokopod zemjata so cel da gi urnuvaat utvrdenite bunkeri, vklu~uvaj}i i takvi koisluàt kako magacini za hemiski i za biolo{ki oru`ja. „Kombinacijata odofanzivni i defanzivni, konvencionalni i nuklearni sposobnosti e neophodnakako bi se zadovolile barawata za spre~uvawe na opasnostite koi se na povidokna pragot na XXI vek...“30

Namesto zaklu~okDali eventualnoto fa}awe ili likvidirawe na Bin Laden od nego }e sozdade

islamski idol? Dali apseweto i sudeweto }e go zabrzaat sozdavaweto legenda zanego i }e go zgolemat besot na radikalnite islamisti kon Zapad? Ako bide ubien,toj }e stane ma~enik za site militantni islamisti~ki teroristi~ki grupi. Akoostane ìv, }e prodolì so urnuva~kata teroristi~ka praktika. No, {to i da mu seslu~i, teroristi~kiot udar vrz teritorijata na SAD istovremeno ja promeniplanetarnata geopoliti~ka karta vo polza na globalniot strategiski kontekst nakapitalsistemot, „globalizacijata“.

odbranata na teritorijata e determinirana kako edna od ~etirite glavni voeni planovi, sekako,vklu~uvaj}i go i planot za protiv raketnata odbrana. Me|utoa, pred sî, taa gi definira obvrskite naamerikanskite O.S. na vnatre{en plan vo borbata protiv terorrizmot, osobeno vo slu~aj na opasnostiod upotreba na sredstvata za masovno uni{tuvawe.

Ministerot za odbrana na SAD, vo Kongresot na SAD, vo po~etokot na dekemvri 2001 godina,soop{til, deka oficijalno, Doktrinata od 1993 sî u{te e vaè~ka i deka imperativot za istovremenovodewe dve vojni ne e promenet. Vo noviot dokument za voenata strategija na SAD se definiraniglavnite prioriteti na amerikanskite O.S. vo naredniot ~etirigodi{en period: za{tita naamerikanskata teritorija; spre~uvawe na neprijatelskite aktivnosti so zapla{uvawe deka }ebidat upotrebeni voenite efektivi na SAD rasporedeni vo Evropa, na Bliskiot Istok, voJugozapadna Azija, Severoisto~na Azija; amerikanskata vojska da poseduva kapaciteti za pobedavo edna golema vojna i da bide podgotvena za rasporeduvawe kontigenti za spre~uvawe voenikonflikti od pomali razmeri vo drugi delovi na svetot.

30 Vo prvi~nite analizi i pojasnuvawa se ukaùva na faktot, deka Rusija vo poststudenovoeniotperiod pove}e ne se smeta za protivnik, no na listata e stavena poradi toa {to taa sî u{te raspolagaso ogromni nuklearni arsenali, a toa mora da se ima predvid. Kina se spomenuva samo vo kontekstot naeventualen voen konflikt so Tajvan. Drugite navedeni zemji, kako {to e poznato, se nao|aat naamerikanskata lista na dràvi koi go pomagaat terorizmot. Kako kriteriumi, vrz osnova na koi moèda se donese odluka za prezemawe nuklearen protivudar, se naveduvaat slednite: odgovor vo slu~aj nanuklearen, hemiski ili biolo{ki napad, potoa, protiv celi koi ne moàt da bidat uni{teni sokonvencionalni oru`ja, dodeka, tretata kategorija e mnogu po{iroka, no pomalku jasna i glasi „voslu~aj na nenadejni voeni okolnosti“.


Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata

3737

BEZBEDNOSNI PREDIZVICI PO OHRIDSKIOT DOGOVOR

Zoran NACEVFilozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii - Skopje

Apstrakt: Vo trudot „Bezbednosni predizvici po Ohridskiot dogovor“ seelaborirani gledi{tata za mo`niot razvoj na op{tite i na posebnitebezbednosni uslovi vo zemjata. Osnovnata teza vo ovoj trud e deka del odmanifestiranite formi i oblici na konfliktnoto odnesuvawe vo sudiriteso ka~a~kite strukturi, po inercija ili so plan, }e bide preneseno i voperiodot po voveduvaweto na politi~koto re{enie. Tie }e bidatpredizvikani od nesoglasuvaweto so politi~kite dogovorni odluki i odrealizacijata na dolgotrajnite strate{ki stojali{ta so ekstremnivarijanti posveteni na dràvnosta ili organizirawe na odnosite me|uzaednicite vo Republika Makedonija

Klu~ni zborovivi: konflikt, vojna, bezbednost.

SECURITY CHALLENGES AFTER OHRID AGREEMENT

Abstract: In the work "Security challenges after Ohrid agreement " are elaborated standpointsfor possible development of the general and particular security condition in the country. Thebasic thesis in this work is that a part of manifested forms and shapes of the conflict behaviourin the clashes with the Kacack's structures by the inertions or by plan, will be transmitted and inthe period after establishing the political solution in connection with it. They will be challengedby the disagreeing of the political agreement decisions and for realisation of long-lastingstrategic options with extreme variants related to the stateness or organising the relationsbetween the community in the Republic of Macedonia.

Key words: conflict, war, security

UvodOp{to zemeno, lesno se prepoznatlivi projavenite formi, oblici i sodrìni

na sudirot vo R. Makedonija vo izminatiot period. Mnogu posloèno e proniknuvawetovo bitieto na sudirot, kako i identifikacijata na krajnite implikacii {to moàtda proizlezat vo dràvata, neposrednoto opkruùvawe i na po{iroko regionalnonivo. Imeno, ka~a~kite bandi ili vostanici kako {to gi narekuvaat oddelni nivnioboùva~i i poddrùva~i, ve{to manipuliraj}i i pokrivaj}i gi krajnite i fazniteceli, zaedno so nivnite politi~ki logisti~ari, nametnaa edna netipi~na forma na

SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA38


sudir. No, ne{to pove}e za ovoj problem }e se zadrìme vo drugo izlagawe. Negovotonevklopuvawe vo ovoj trud ne zna~i deka nema adekvatni odgovori za nego. Sepak,smetame deka edna analiza na ona {to moè da se o~ekuva vo R. Makedonija vo naredniotperiod, platformirano na iskustvenite soznanija od osamostojuvaweto do denes i,osobeno, od klasi~no konfliktnata situacija, zasluùva pogolem prioritet.

Za {to stanuva zbor?Politi~kata razvrska na problemot e na povidok. So toa vode~kite politi~ki

strukturi, a osobeno ~lenovite na zakonodavniot dom }e smetaat deka nivniot del odrabotata e zavr{en, bez ogled na toa dali stanuva zbor za zadovolitelno re{enie vomomentov ili za iznuden kompromis. Osnovi za optimizam vo smisla deka }e se doneseop{toprifatliv koncept za natamo{na poprodlabo~ena demokratizacija naop{testvoto ima, no najsloèniot del doprva sleduva. Za o~ekuvawe e deka popoliti~kata razvrska, a po redot na ne{tata, implementaciono-pragmati~niot delod dogovorenoto i od usoglasenoto na politi~ko nivo, da bide prepu{ten nainstituciite na sistemot koi zaedno so me|unarodniot faktor }e dejstvuvaat vofunkcija na stabilizirawe na sostojbata i vra}awe na doverbata. Ova vtoroto(doverbata) }e bide najsloèn i najteòk del za ostvaruvawe. Vo osnova, toa }e bidedolgoro~en proces ispolnet so varijabilen uspeh. Prividot na izgradena doverba(verba) mnogu ~esto e samo paravan za kvazirelaksirani odnosi vo dràvata, a vofunkcija na ekstremizmot.

Redica faktori }e vlijaat vrz op{tata nestabilnost vo zemjata. Me|u niv, kakonajopasni se smetaat onie ve}e videnite i proteìrani konfliktni sodrìni koi popat na inercija ili planski so transformirani formi }e se nametnat kako nerazdelendel od ìveeweto vo narednite godini. Ovoj posleden stav, vsu{nost, go locira iosnovniot problem i predmet na ovoj trud.

Glavnata hipoteti~ka ramka ja vtemeluvame vrz tvrdeweto deka del odkonfliktnite sodrìni manifestirani vo sudirot do potpi{uvaweto na Ramkovniotdogovor, ne }e moàt da se soprat avtomatski i celosno so postignuvaweto napoliti~koto re{enie. Tie, po pat na t.n. efekt na „melnica“ i, se razbira, planski }ebidat preneseni i vo postkonfliktnata faza ~ii nositeli }e bidat poedinci i grupiza koi politi~koto re{enie }e pretstavuva pre~ka za ostvaruvawe na nivniteprethodni ambicii. Toa podrazbira deka na scenata i natamu }e provejuva konflikt(otvoren ili kamufliran) na dov~era{nite „strani vo sudirot“, no so dijametralnosprotivni motivi, celi, sodrìni, formi i metodi na dejstvuvawe. Vo sredina }e bidatlegalnite bezbednosni institucii vo funkcija na spre~uvawe na paramilitanatnitestrukturi. Nivnata nedovolna efikasnost ili tolerirawe na sostojbite }e zna~ipostoewe na privremen mir vo funkcija na pregrupirawe i podgotovka na poso~enitegrupi za „kone~na presmetka“ preku diferencirano vovlekuvawe i na bezbednosnitesili vo toj sudir.

Postkonflikten ambientSo koi procesi, aktivnosti i posledici e mo`no da se soo~ime vo

postkonfliktnata faza, e centralno pra{awe na koe }e se baraat soodvetniodgovori vo ovoj del.

Koga se vo pra{awe gra|anite, kaj najgolem del od niv }e nadvladuvaèlbata i potrebata za sanirawe na sostojbata i vospostavuvawe red i



39

poredok vo dràvata. Ona {to }e gi pla{i e soznanieto deka politi~kiteakteri koi direktno ili indirektno, svesno ili nesvesno pridonesoa zasozdavawe predispozicii za razgoruvawe na sudirot, }e se obidat da ja vodatdràvata i vo postkonfliktniot period, iako za toa nemaat dovolen kre-dibilitet. Ili, poinaku kaàno, koi lideri i politi~ki garnituri moàtda ponudat adekvatna platforma za izlez od op{tata i osobeno bezbednosnakriza, e ko{marnoto pra{awe koe katadnevno, go sakale toa ili ne, }e nepritiska. Vsu{nost, ~etvrtiot predvremen izboren ciklus bi trebalo dapretstavuva edna od klu~nite presvrtnici kon progres ili kon vturnuvawena zemjata vo ve}e videnata kal. Na poteg e elektoratot ~ija odgovornost zaidninata na dràvata se nametnuva kako imperativ bez alternativa. Daliizbira~ite }e uspeat da donesat pravilni odluki? Toa }e zavisi od niv, no iod nastapot na pretendentite za osvojuvawe na vlasta. Ovie vtorite (pre-tendentite) treba da znaat deka pridobivawe na glasa~ite preku politi~kiidei, programi i konkretni akcii, vklopeni vo klasi~ni kli{ea napoliti~ka propaganda, nastapuvawe i dobliùvawe, te{ko }e postigne soposakuvan uspeh. Moè da se o~ekuva deka borbata za vlast pome|u politi~-kite konkurenti }e bide mnogu ponemilosrdna i posurova od porano. Toa nasoodveten na~in }e se odrazi na sekoja individua, glavno preku primenetitemetodi za doa|awe do vlast. Staro-novite politi~ki aspiranti za vrvotnajverojatno ve}e vr{at seriozni podgotovki i }e se prestruktuiraat za tojdominanten predizvik vo naredniov period. Predizbornata kampawa }epredizvika vè{tena atmosfera so primesi na anarhija. Toa }e pla{i, no}e bide i predizvik za sanirawe na sostojbata preku davawe doverba navistinskata opcija.

Od druga strana, nezadovolni ili delumno zadovolni poedinci i grupiod postignatiot politi~ki kompromis proizlezen (ili iznuden) odkonfliktot, kako i onie so kriminala vokacija, zaedno so nivnata politi~kalogistika }e nastojuvaat voninstitucionalno da go „zavr{at“ zapo~natotovo konfliktot, da go prodolàt periodot na ostvarenoto ili da go ostvaratposakuvanoto vo dràvata.

Kaj ka~a~kiot blok pogonskiot motiv za prodolùvawe, po sî izgleda}e se potpira vrz samosoznanieto deka planiranoto ne e dokraj realizirano,iako ostvarenoto ovozmoùva i predizvikuva da se odi ponatamu, podlabokoi poradikalno. Opienosta od ostvareniot „uspeh“ i prigrabenite beneficiiizboreni na „bojnoto pole“ koi vo postojniot sistem na vrednosti nikoga{ne bi gi imale, bi bile dopolnitelni motivi za natamo{en nastap.

Kaj drugite, soznanieto za „neuspeh“vo sudirot so prethodnite,protkaeno so emotiven naboj vo koj se prepletuvaat omrazata, gor~inata ipotrebata za odmazda, prodolùvaweto na kofliktot vo ime na kauzata }epretstavuva prioritetna zada~a.

Stepenot na opsednatosta od dvete dijametralno sprotivninastojuvawa, dokolku toa bide kontinuirano pothranuvano, moè da ja



cementira sostojbata vo R. Makedonija na nivo „nitu mir nitu vojna“, vo{to soodvetno bi participirale i me|unarodnite bezbednosni sili. Takvatacementacija, kako najekstremna varijanta na postkonfliktnata sostojba vodràvata, moè da producira agonija polo{a i od klasi~en sudir.

Kako i da e, ovozmoùvawe na prodolùvaweto na voninstitucio-nalnoto dejstvuvawe i na dvete poso~eni grupi, so soodvetna politi~kapoddr{ka, moè da pretstavuva stapica vo koja lesno se vleguva, a te{ko seosloboduva bez klasi~na vooruèna presmetka.

Organizacionite formi preku koi poedincite i grupite bi se obideleda go ostvarat proektiranoto, vo osnova, bi se razlikuvale od ve}e videnitevo tekot na sudirot. Moè da se pretpostavi deka glavna potpora }e bidatlatentnite potencijali obedineti vo vid na humanitarni, nevladini i drugiorganizacii i zdruènija ~ij formalno legitimen status bi bil nametkakoja }e im ovozmoì sproveduvawe na zacrtanoto. Najekstremniot del naj-verojatno }e se odmetne, pri {to kriminalnite aktivnosti }e bidat nivnaosnovna materijalna potpora za opstanuvawe. Tesno povrzani, tie odvreme -navreme }e ispra}aat soodvetni signali za nivno postoewe do javnosta kakosvoevidno predupreduvawe deka gi sledat nastanite i oti se podgotveni zaprezemawe akcii koga nivnite interesi se zagrozeni. Osnovniot korpus nakonkretni aktivnosti za pridobivawe za nivnata ideja }e bide naso~en konmikrosredinite so cel vo pogoden moment da se izvr{i povrzuvawe na pot-pornite to~ki vo poseopfatno dvièwe.

Sostavot na ~lenstvoto i na simpatizerite (poddrùva~ite) na poso-~enite grupi bi go so~inuvale onie {to se zadoeni so poinakvi viduvawa zatoa kako treba da se ureduvaat odnosite me|u zaednicite vo dràvata. Sled-niot krug na potencijalni privrzanici bi bile onie {to doìveale li~nitragedii vo sudirot. Najverojatno }e se smeta i na socijalno zagrozenitelica koi „spasot“ }e go gledaat tokmu vo takvi organizacii, svesno apstrahi-raj}i se od posledicite za smetka na materijalnata egzistencija.

Arsenalot na metodite za pridobivawe bi se dvièl vo rasponot odklasi~nite formi na indoktrinacija pa sî do kriminalni metodi i sl.

Manifestiraniot stepen na otpornost na gra|anite kon tie i takvipritisoci glavno }e zavisi od nivnite li~ni ubeduvawa, povrzani so nivniotop{testven i socijalen status, kako i od gotovnosta soodvetno da se odgovorina pritisokot. Pritoa, glaven modifikator pri izborot na formite naotpor }e bide stravot ili hrabrosta. Del od gra|anite }e se obidat nanajrazli~ni na~ini da se odbranat ili da se sprotivstavat na direktnite ina indirektnite ataci. Izloènite gra|ani ili onie {to }e smetaat dekaso vreme treba da se prisposobat na situacijata, }e se obidat da se snajdatpreku kvazi manifestirawe na poddr{ka ili odobruvawe. Ili, pak, }eproteìraat odnesuvawa koi vo vid na adekvaten signal kako poraka bipristignala do tie {to treba da ja primaat zaradi sozdavawe vpe~atok dekae toj „niven“, najverojatno smetaj}i deka so toa }e bidat ostaveni na mira.



41

So toa }e go odbegnat jasnoto i evidentnoto iskaùvawe na stavovite i namislewata vo svojata sredina i po{iroko. Nekoj }e ja odbere varijantata„mol~i i trpi“, dodeka pak drugi otvoreno }e vlezat vo borba protiv takviteelementi preku transparentno iznesuvawe na mislewa i stavovi.

Edno od pra{awata {to se nametnuvaaat pri analizata na ovojpostkonflikten tranzicionen period se odnesuva na negovoto vremetraewe.Deka vo takov ambient }e ìveeme so godini toa e pove}e od sigurno pri{to krajnata kumulativna to~ka na presvrt vo smisla na eskalacija ilistavawe kraj na periodot na postkonfliktot e nekade okolu edno deset-toletie od nastanite vo Tanu{evci. Vo koja nasokata }e trgnat rabotite,vo pozitivna ili vo negativna, }e zavisi, pred sî, od nas samite kako i odneposrednoto opkruùvawe i od me|unarodniot faktor.

Ako bideme ostaveni na mira sami da gi re{avame rabotite doma, ponau~enite lekcii od minatoto, a osobeno od konfliktniot period, najve-rojatno }e moè soodvetno da se spravime so nusproizvodite od sudirot i soneprimereni ekstremni strategiski opcii.

Neposrednoto opkruùvawe vo simbioza so oddelni sili vo zemjata,nadopolneto so me|unarodniot faktor, e mnogu povarijabilna komponentakoja moè da ja vturne zemjata vo nov ciklus na isku{enija. Nadvore{niotinteres ne sekoga{ ima ~uvstvo i razbirawe za doma{nite potrebi.Naprotiv, toj se obiduva da se vklopi i da go kanalizira svoeto vlijaniekako izraz na strate{kiot interes na samostojnata dràva. Toa osobenodoa|a do izraz koga se vo pra{awe malite i slabite dràvi kakva {to e i R.Makedonija.

Imeno, kombinirajki gi „stapot i morkovot“ kako proverena formulana angaìraniot odnos na me|unarodnata zaednica ( ili oddelni dràvi) vore{avaweto na problemite vo dràvite, se pokaùva kako vistinski receptza zaednici zaglaveni vo „istorijata“ i tranzicijata.

Vo na{iot slu~aj, sli~no kako i za drugi dràvi od porane{niotsocijalisti~ki lager, „morkovot“ e olicetvoren vo perspektiva na stabil-nost, ~ovekovi prava, ~lenstvo vo EU, vo NATO i sl., a „stapot“ e interesotkoj se ostvaruva preku vizijata nare~ena „morkov“, nadopolneto soultimativni barawa „zemi ili ostavi“ i sli~no.

Koga e vo pra{awe me|unarodnata zaednica mnogupati ni se ~ini dekase preferira ulogata na „stapot“ nasproti vtorata alternativa, iakologikata na rabotite, gledano od na{a strana, e poinakva. Vo mnogu slu~aine moème da ja razbereme grubosta na nadvore{niot faktor pri na-metnuvaweto na re{enijata. No, treba li ponekoga{ da se zapra{ame kolkusamite sme pridonele za takov nastap? Takvata „grubost“, uslovno kaàno,moè da se o~ekuva i vo naredniot period, bidej}i me|unarodniot faktor eve}e zamoren i iscrpen od balkanskite slu~uvawa i od beskrajnite igri naovoj prostor. Ottuka, }e morame povnimatelno da korespondirame sonadvore{niot faktor za da ne se najdeme vo situacija tie da dignat race od



nas. Objektivno, bez nivna pomo{ te{ko deka }e se izvle~eme od op{tata, aposebno od bezbednosnata kriza.

Kako i da e, vo ovoj i vo naredniot period deprimiranite gra|ani ~ijaedinstvena opcija i tatkovina e R. Makedonija, }e mora da vloàt maksimumnapori pravilno da gi procenat varijantite {to nudat bezizlez i haos, daim odoleat na pritisocite i adekvatno da se spravat so takvata vizija zaidninata na zemjata. Vo toj napor sekoj poedinec, vo ramkite na sopstvenitemo`nosti, }e mora soodvetno da participira.

Pritoa, najgolem del od energijata i od angaìraweto na politikata,na instituciite na sistemot, a osobeno na bezbednosnoodbranbenitestrukturi, }e treba da se koncentrira kon suzbivawe i eliminirawe naparamilitantnite strukturi vo interes na gra|anite i na dràvata.

Preferiraweto na bezbednosnite pra{awa vo naredniot period vonieden slu~aj ne zna~i zapostavuvawe na drugite vitalni dejnosti vodràvata. No, fakt e deka ako ne se sozdade zadovolitelen bezbednosenstandard vo zemjata, iluzorno e da se smeta na ekonomski razvoj i naposakuvanoto tempo na na{eto vklu~uvawe vo integrativnite procesi voEvropa i po{iroko. Op{tata sigurnost }e producira nova motivacionaenergija kako stimulans za da se trgne napred. Toa ne zna~i zaboravawe nanastanite vo vreme na konfliktot, tuku nivno razgoluvawe i ras~istuvawevo funkcija na vistinata kolku i da e taa surova i obeshrabruva~ka zaidninata. Pritoa, realna e opasnosta predominantno da se zanimavame sominatoto koe bi bilo nametnato od oddelni strukturi kako platforma zanivno sopstveno opstanuvawe.

Zaklu~okIznudenoto re{avawe na konfliktot vo R. Makedonija, predizvikano od

ka~a~kite bandi, ili kako {to Zapad miluva da gi narekuva vostanici-borci za~ovekovi prava, na politi~ko ramni{te po avtomatizam ne zna~i prestanok,suzbivawe i eliminirawe na manifestiranite konfliktni formi, sodrìni, kakoi na nivnite nositeli.

Gotovnosta da se povle~e linija {to }e zna~i prestanok na dejstvata kaj„stranite vo sudirot“, e diskutabilna. Imeno, kolku da se razli~ni procenite iocenite za pri~inite, na~inot na vodeweto i posledicite, kako i vo odnos nakarakterot na sudirot, iskustvenite soznanija govorat deka ne moè da se stavi krajna konfliktot {to vremenski bi se poklopil so usvojuvaweto politi~ki dokumentiso cel negovo zavr{uvawe.

Del od sodrìnite na konfliktot, zaedno so nivnite nositeli vomanifestirana ili transformirana forma po pat na inercija ili planski }e seprenesat i vo postkonfliktniot period.

Postojat pove}e pri~ini za toa. Od edna strana, toa e ubeduvaweto deka eostvarena samo me|ufaza kako del od po{irokiot strategiski plan, a periodot kojsleduva treba da se iskoristi za podgotovki i za finalizirawe na istiot vo sorabotkaso istomislenicite od neposrednoto opkruùvawe, a so cel realizirawe naekstremnite ambicii. Sostaven del na toa bi bile kriminalnite aktivnosti koi od



43

strana na politi~kite poddrùva~i bi bile prezentirani vo obrazloènijanajpogodni za dadeniot moment i za konkretna aktivnost.

Od druga strana se istomislenicite {to se za voenata opcija so cel „kone~napresmetka“ so prethodnite, pri {to, promoviranite ili natamo{nite politi~kire{enija zaradi stabilizirawe na sostojbata, gi gledaat kako prodlabo~uvawe naporazot {to ne smee da se dozvoli.

Ovozmoùvawe na aktiviraweto i dejstvuvaweto na ovie poedinci i grupi,pokrieno so legalna nametka, a potpomognato odnadvor, moè da gi uslo`nisostojbite vo R. Makedonija do stepen na neizbe`nost od voeno re{avawe naproblemot. Iako najgolem del od gra|anite vo zemjata ne se za takva opcija,nesoodvetnoto spre~uvawe i eliminirawe na takvite poedinci i grupi od strana nadràvnite institucii moè da gi dovede gra|anite vo pozicija na nemawe izbor vosmisla na pripadnosta ili podrùvaweto na ednite ili na drugite i toa pri otsustvona poinakva perspektiva.

Zajaknati, adekvatno struktuirani i profesionalno orientirani bezbednosnisili so silna i nedvosmislena poddr{ka na politi~kite faktori, se nezamenliv inuèn faktor vo borbata protiv nusproizvodite od konfliktot, a zaradistabilizirawe na bezbednosnata sostojba vo dràvata kako uslov za vra}awe nadoverba i klima za ekonomski napredok.

Ograni~uvaweto na traeweto na ovoj postkonflikten bezbednosentranzicionen period na nu`no nivo e imperativ, a negovoto prolongirawe e znak zanesposobnost da funkcionirame kako dràva. Ako toa treba da go napravi nekoj vona{e ime e tragedija koja ne veruvam deka e „vistinska“ i posakuvana opcija.





45

SEVERNATA GRANICA I KONFLIKTOTVO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Jove TALEVSKI, Mile MILENKOSKIVoena akademija „Mihailo Apostolski“Ministerstvo za nadvore{ni raboti

Apstrakt: So raspa|aweto na porane{na Jugoslavija i so osamostojuvaweto narepublikite i nivnoto konstituirawe kako suvereni i nezavisni dràvi,pokraj golemiot broj pra{awa koi se re{avaa vo izminatiot period, edno odnajzna~ajnite be{e i pra{aweto na dràvnite granici. Najgolemiteproblemi proizleguvaa od toa {to me|urepubli~kite granici vo ramkite naSFRJ ne bea precizno definirani i ne bea regulirani so posebnadokumentacija. Na 23 fevruari 2001 godina, od pretsedatelite na dvetedràvi be{e potpi{an Dogovor me|u Republika Makedonija i SojuznaRepublika Jugoslavija za protegawe i opis na dràvnata granica. Spored nekoi analiti~ari, kako eden od povodite za teroristi~kata akcijavo Tanu{evci e i potpi{uvaweto i ratifikacijata na Dogovorot zaobeleùvawe na dràvnata granica.Etni~kiot konflikt vo Makedonija e del na odamna planiraniteritorijalni pretenzii i aspiracii, koi korenot go imaat od sè u{teaktuelnite golemodràvni~ki soni{ta, tipi~ni za Balkanot. Se ~ini dekabarawata za pogolemi ~ove~ki i etni~ki prava, koi imaat osnova kako i voslu~ajot so sekoe malcinstvo vo svetot, e samo paravan za drugi planovi ibarawa koi se pove}e sè kristaliziraat.

Klu~ni zborovi: dràvna granica, delimitacija, dogovor za granica,konflikt

THE NORTHERN BORDER AND THE CONFLICTIN THE REPUBLIC OF MACEDONIA

Abstract: With the disintegration of former Yugoslavia and the independence of the republicsand their constituting as sovereign and independent states, along with the great number ofissues having been solved in the past, one of the most significant was the issue related to state



borders. The biggest problems emerged from the fact that the borders between the republicswithin the SFRY were not precisely defined and regulated by specific documentation. OnFebruary 23, 2001 it was signed by the Presidents of the both states Agreement between theRepublic of Macedonia and the Federal Republic of Yugoslavia on Demarcation andExtension of the State BorderAccording to some analysts, the signing and ratification of the Agreement on demarcation ofthe state border between the Republic of Macedonia and the Federal Republic of Yugoslavia,including the part with Kosovo, was one of the incentives for the terrorist action in the villageof TanusevciThe ethnic conflict in Macedonia is a part of territorial pretensions and aspirations plannedlong ago and rooted in the still existing dreams for great states, typical for the Balkans. Itseems that the requests for greater human and ethnic rights that are founded as in the case ofany minority in the world, is only a screen for other plans and requests that are becomingmore and more crystal clear.

Key words: State border, delimitation, Border Agreement, conflict

UvodRepublika Makedonija e dràva koja zaedno so dràvite (republikite) Slo-

venija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Srbija i Crna Gora, ja konstituira Jugo-slovenskata federacija, i od taa Federacija, po nejzinoto definitivno raspa|awevo januari 1992 godina, izleze kako ramnopraven praven naslednik - sukcesor i kakome|unarodno priznat subjekt.

Granicite na Republika Makedonija sprema Albanija, Grcija i Bugarija, koibile utvrdeni so Versajskiot miroven dogovor do denes ostanaa nepromeneti, agranicata sprema Srbija po Vtorata svetska vojna be{e administrativna granica, ine be{e precizno definirana.1

Da se pi{uva za vnatre{nata teritorijalna podelba na Jugoslavija denes esloèno i delikatno pra{awe. Vo mnogunacionalni i federalni zaednici, kakoporane{na Jugoslavija, pra{aweto na granicite e posloèno otkolku koga se vopra{awe podelbi kaj eden ist narod. Takvite podra~ja vo politikata se smetaat za„trustni podra~ja“ i trajno se optovareni i otvoreni za pomali ili za pogolemikonflikti. Vsu{nost, kako nikade na drugo mesto, na Balkanot se me{ale narodite,se sozdavale i propa|ale dràvi, se menuvale granicite, osvojuva~ite bile osvojuvani,pokorenite u{te pove}e pokoruvani, kako se da bilo privremeno, nesigurno ipovremeno istoriski razgleduvano.

Ako kako edinstven kriterium na Balkanot se zeme deka eden narod ìveelnekoga{ na podra~je koe bilo podolgo ili pokratko vo sostav na dràva na toj narod,toga{ sekoj bi imal pravo na sekogo i na se~ie, {to ne bi moèlo da se razre{i sèdodeka postoi posledniot ìv ìtel na tie podra~ja. Vo civiliziraniot svet seraboti za novi razmisluvawa i za novi op{testveni vrednosti.

Po raspa|aweto na porane{na Jugoslavija, edno od otvorenite pra{awa vo od-nosite me|u Republika Makedonija i Sojuzna Republika Jugoslavija be{e pra{awetoza me|usebnata granica. Dolgo vreme jugoslovenskata politika kalkulira{e drèj}igo ova pra{awe otvoreno so dolgi pregovori bez konkretni rezultati. Ova pra{awe

1 Jove Talevski, Granicite na Republika Makedonija, Apeks, Bitola, 1998, s 28



47

dopolnitelno se iskomplikuva so krizata na Kosovo, imaj}i go vo predvid faktotdeka del od taa granica istovremeno e granica me|u Republika Makedonija i Kosovo.

Ova pra{awe be{e dolgo vreme otvoreno me|u dvete sosedni zemji i postoe{ekako faktor koj negativno vlijae{e i vo odnosite me|u sosedite, no i po{iroko voregionot. Kone~no, na 23 fevruari 2001 godina, potpi{an e Dogovor me|u RepublikaMakedonija i Sojuzna Republika Jugoslavija za protegawe i opis na dràvnatagranica.

Dogovorot za granicata me|u Republika Makedonija i Sojuzna RepublikaJugoslavija, spored nekoi avtori, se pojavi kako faktor koj pridonese zapottiknuvawe na konfliktot vo Republika Makedonija. Toj izvr{i vlijanie napo~etokot na konfliktot niz dva aspekta: razli~no percipirawe na Dogovorot ipritisoci za pregovarawe za granicata so pretstavnici od Kosovo.

1. Vlijanie na op{testvenite promeni vrz grani~niot sporGrani~en spor e spor okolu grani~nata linija ili grani~niot reìm.

êsto e posledica na neprecizni karti, samovolno i ednostrano pomestuvawena grani~ni belezi ili pogre{no tolkuvawe na imiwa na geografskite karti.Grani~en spor e i koga edna dràva ñ negira na druga dràva suvereno pravonad izvesna oblast i spored Povelbata na Obedinetite nacii za re{avawe natakvite sporovi, dokolku dràvite ne najdat drug na~in, nadleèn e Sovetotza bezbednost2 . Do grani~en spor moè da dojde i so osporuvawe na grani~niotreìm, vo vid na istraùvawa vo blizina na grani~nata linija, promena nareìmot na dvièwe vo grani~niot pojas i dr.

Grani~nite sporovi osobeno se ~esti koga polo`bata na granicata ne eutvrdena so tekst na me|unaroden dogovor i ne e materijalizirana na teren.Grani~nite sporovi mora brzo da se re{avaat, bidej}i segoga{ postoipotencijalna opasnost da prerasnat vo po{irok sudir so pote{ki posledici.

Bezmalku site pova`ni vojni vo istorijata se vodele za granica ili zateritorija. Od okolu 170 vojni koi se vodeni vo Evropa vo poslednite tri veka,re~isi site bile posledica na grani~ni problemi.

Dràvnite granici i nivnata bezbednost se vaèn faktor na bezbednostai odbranata kako na samata dràva taka i na po{irokiot region vo koj se nao|aistata. Bezbednosta na dràvnata granica na sekoja zemja zna~ajno vlijae nasigurnosta na samata dràva, no i na stabilnosta na regionot, pa i po{iroko.Utvrdenite granici se obele`je na nezavisnosta na edna zemja, preduslov zasorabotka me|u dràvite-sosedi. No, granicite pretstavuvaat i izvor na sudirii sporovi me|u sosedite.

Precizno razgrani~uvawe na teritorijata na edna dràva vo odnos nadruga pretstavuva biten element na mirot i na poredokot. Taa stvarnost giinspirirala Obedinetite nacii na site svoi ~lenki da im go garantira

2 Milan Bartos, Medjunarodno javno pravo, II knjiga, Beograd, 1956 p 32



teritorijalniot integritet i politi~kata nezavisnost.3 Povelbata naObedinetite nacii im go garantira na site ~lenki teritorijalniot integriteti nepovredlivosta na granicite. Voedno, Zavr{niot akt na Konferencijataza evropska bezbednost, odràna vo Helsinki gi priznava postojnite granicivo Evropa kako trajni.

Za da moè edna zemja da se smeta za dràva od stojali{te na me|u-narodnoto pravo, za da bide subjekt na toa pravo, spored tradicionalnata, a isovremenata teorija neophodni se tri elementa: postojano naselenie, utvrdenateritorija i suverena vlast.

Dràvnata teritorija e prostor vo koj se prostira suverenata vlast naedna dràva. Dràvnata teritorija, po pravilo, mora da bide utvrdena so grani~nalinija. Od praktikata vo minatoto moè da se konstatira deka ne e neophodnopostoeweto na potpolno definirani granici, a najzna~ajno e efektivno vos-postavena politi~ka zaednica. Primer, vo 1913 godina Albanija bila priznataod mnogu dràvi, iako ne bile celosno re{eni nejzinite granici. Izrael bilprimen vo Obedinetite nacii so aktuelni sporovi okolu granicite.4

Dràvnite granici na Republika Makedonija ne bile precizno odredenivo ramkite na porane{na Jugoslavija. Pokompleksna rasprava za pra{awatana teritorijalnoto razgrani~uvawe me|u ~lenkite na porane{nataJugoslovenska federacija e ostvarena vo tekot na rabotata na Sojuznotoustavotvorno sobranie vo 1945/46 godina, po povod ~lenot 12 od Ustavot naFNRJ, so koj se vospostavuvaat ustavno-pravnite pretpostavki na teritori-jalniot integritet na republikite vo FNRJ kako dràvi. Toj ~len go vospos-tavuva principot: razgrani~uvawata na teritoriite na narodnite republikida go vr{i Narodnata skup{tina na FNRJ, kako i principot granicite nanarodnite republiki da ne moè da se menuvaat bez nivna soglasnost. Vakvorazgrani~uvawe me|u Republika Makedonija i Republika Srbija nikoga{ ne enapraveno.

Za vreme na raspa|aweto na SFRJ i potoa, Evropskata zaednica i nej-zinite ~lenki pobaraa sekoja jugoslovenska republika, pred da ja priznaat, dase obvrze deka }e usvoi cvrsti ustavni i politi~ki garancii za toa deka nemateritorijalni pretenzii kon koja bilo sosedna zemja, ~lenka na EZ, vklu~uvaj}igo i koristeweto na onie imiwa {to podrazbiraat teritorijalni pretenzii.

Pravnata osnova za takanare~enata Badinterova Arbitra`na komisijasodràna e vo Deklaracijata na Evropskata komisija od 27 avgust 1991. So ovaaDeklaracija, Evropskata komisija i zemjite ~lenki, zaedno so stranite vojugoslovenskata kriza, donesoa odluka za sozdadavawe arbitra`na postapka

3 Avramov Smilja, Medjunarodno javno pravo, Beograd, 1990, pp 203-2054 Brownlie Ian, Principles of Public International Law, Oxford, 1990, p 25



49

„vo ramkite na Mirovnata konferencija“ vo pogled na razgleduvawe na„nesoglasuvawata“ dostaveni od „relevantnite organi“.

So cel da se razre{at sporovite me|u jugoslovenskite dràvi, Komisijataza arbitraà izgotvi petnaeset mislewa me|u dekemvri 1991 i juli 1992.5 Delod mislewata zna~ajni za Republika Makedonija i mislewa koi go dopiraatpra{aweto na dràvnite granici se slednive:

1. Komisijata smeta deka SFRJ se nao|a vo proces na raspa|awe.2. Pravoto na samoopredeluvawe ne e dobro definirano spored

me|unarodnoto pravo, kako takvo ne moè da vlijae vrz postavenosta na granici(uti possidetis juris).

3. Izloènoto pravno pra{awe e dali granicite me|u Hrvatska, Srbijai Bosna i Hercegovina (kako republiki), }e se smetaat za me|udràvni granici(po raspa|aweto na SFRJ).

Soglasno principite na (1) po~ituvawe na teritorijalniot status quo ina (2) uti possidetis juris, porane{nite vnatre{ni granici stanuvaat nadvore{nigranici za{titeni so me|unarodno pravo, ako ne postoi poinakov dogovor; istotaka, ~len 5 na Ustavot na SFRJ, propi{uva deka republi~kite granici nemoàt da se menuvaat bez nivna soglasnost.

Spored me|unarodnoto pravo, postojnite granici ne moàt da se menuvaatso sila.

6. Zaklu~eno deka Makedonija gi zadovoluva barawata na Evropskataunija.

Nepriznavawe na edna dràva, koja gi ispolnuva uslovite, pretstavuvamerka na politi~ki pritisok ili protest protiv formirawe nova dràva iliis~eznuvawe na starata na ~ii urnatini se formira novata dràva.6

Bez somnenie petnaesette mislewa na Arbitra`nata komisija pret-stavuvaat odgovor na najzna~ajnite pra{awa na me|unarodnoto pravo povrzaniso dràvnosta i so sukcesijata. Vo formalna smisla, mislewata na Komisijatane se obvrzuva~ki za niedna od zasegnatite dràvi, bidej}i Komisijata ne be{esozdadena za postignuvawe me|unaroden arbitraèn dogovor me|u stranite,nitu pak primirje me|u niv. Taa be{e formirana od strana na Evropskata unijai od zemjite ~lenki, preku Konferencijata za Jugoslavija. Ponatamu, nejzinitemislewa ne bea naso~eni kon stranite vo konfliktot, tuku kon samataKonferencija, i bea dadeni vo eden sovetodaven duh.7

Pod grani~en incident ili druga povreda na dràvnata granica, sepodrazbira povreda na dràvnata granica koja e predizvikana so aktivno iliso pasivno u~estvo na organite na vlasta na sosedna dràva, no bez pretenzii

5 Komisijata vkupno izdade petnaeset mislewa, International Legal Materials 31, 19926 Smilja Avramov, Medjunarodno javno pravo, Beograd, 1990, p 597 Evans, M.D., Religious Liberty and Inetrnational Law in Europe, Cambridge University, 1997, p 334.



so toa da se dovede vo pra{awe teritorijalniot integritet na dràvata. Zna~i,za grani~en incident moè da se zboruva koga postoi prefrluvawe dejstva iliodredeni aktivnosti preku grani~nata linija ili prenesuvawe poslediciteod takvi dejstva od teritorijata na edna na teritorijata na drugata dràva.

Za re{avawe na grani~nite incidenti predvideni se posebni postapkiza nivno utvrduvawe, najavuvawe i re{avawe, so vnatre{noto zakonodavstvona sekoja dràva i bilateralni me|unarodni dogovori.

Polo`bata na granicata se utvrduva so tekst na me|unaroden dogovor.Pritoa, postojat obi~no dva naporedni dokumenti: opis na granicata i grani~nalinija nanesena na karta.

Vo slu~aj na eventualno nesoglasuvawe me|u opisot na grani~nata linijavo tekstot i grani~nata linija na kartata povaèn (postar) e grani~niot opis.Nedostatok na opisot e toa {to gi odreduva samo markantnite to~ki i pravecotna protegawe na grani~nata linija me|u niv. Nedostatok na kartite e toa {tonikoga{ ne se dovolno precizni za da moè avtomatski da se prenese na terenutvrdenoto re{enie.

Za da se namalat grani~nite incidenti, postojat podednakvi dol`nostina sosednite dràvi vo pogled na jasno odreduvawe na grani~nite belezi. Tiese postavuvaat na sekoe prekr{uvawe na pravite linii i na odredeno rastojanie.Linijata odi pravo me|u postavenite belezi, koi se numerirani.

Procesot na razgrani~uvawe opfa}a: delimitacija, demarkacija iobeleùvawe.

Delimitacija e podgotovka i ratifikacija na Spogodba. Vo taa fazapregovara~ite od dvete dràvi odlu~uvaat kako granicata }e bide trasirana ipostavena vo odnos na dvete teritorii.

Demarkacija e slednata faza koga „demarkatorite“ gi interpretiraatneposredno na terenot rezultatite na delimitacijata. Toa e tehni~ka fazapri koja moè da dojde do pote{kotii vo interpretacijata na spogodbata. Ovdetehni~kite lica nastojuvaat vrz osnova na karti da ja trasiraat i da ja utvrdatna lice mesto grani~nata linija.

Pregovorite za granica me|u dve dràvi se izvonredno ~uvstvitelno izna~ajno pra{awe. Zatoa kon podgotovkata na strategijata za vodewe napregovorite mora vnimatelno da se prijde. Sekoe malo nevnimanie moè dapredizvika {teta, bilo vo pozicijata na pregovorite ili na del na teritorija.

2. Dogovorot za granicata i pojavata na konfliktot voRepublika Makedonija

Konflikt e borba na vrednosti i barawe podobar status, mo} i resursi,kade celta na sprotivstavenite strani e da gi neutraliziraat, da gi povredatili da gi eliminiraat rivalite.8

8 Mark Anstey, Negotiating conflikt, Juta & co, Kenwyn, 1994, p 2



51

Konfliktot e dinami~en fenomen, manifesten konflikten proces,sostaven od fazi na inicirawe, eskalacija, kontrolirano odrùvawe,stivnuvawe i razre{uvawe.

Vooruènite konflikti vo Evropa vo devedesetite godini vo najgolemdel se vnatre{ni konflikti. I pokraj razlikite koi moàt da se evidentiraatvo razli~nite analizi za konfliktite, osnovna konstatacija e dekavooruènite konflikti vo Evropa vo devedesetite proizleguvaat po~esto odvnatre{nata sfera na dràvite otkolku od sudirite me|u dràvite. 9

Zaedni~kata diplomatsko-ekspertska komisija za utvrduvawe na pro-tegaweto i opis na dràvnata granica, koja na 6 april 1996 godina vo Belgrad,so potpi{uvaweto na Spogodbata za regulirawe na odnosite i za unapreduvawena sorabotkata me|u Republika Makedonija i Sojuzna Republika Jugoslavija,so ~lenot 2, dobi mandat da podgotvi predlog za me|unaroden dogovor vo koj }ebide tekstualno opi{ano protegaweto na zaedni~kata dràvna granica.Sostaven del na dogovorot }e bidat topografskite karti, na koi }e bide vcrtanazaedni~kata dràvna granica.

Prvata, konstitutivna sednica na Zaedni~kata diplomatsko ekspertskakomisija se odrà na 2 septemvri 1996 godina vo Belgrad, a poslednata~etirinaesetta na 14 i na 15 fevruari 2001 godina vo Skopje.

Na Samitot na {efovite na dràvi i vladi na zemjite ~lenki naProcesot za sorabotka vo Jugoisto~na Evropa, na 23 fevruari 2001 godina,be{e potpi{an Dogovor za protegawe i opis na dràvnata granica me|uRepublika Makedonija i Sojuzna Republika Jugoslavija. Sostaven del nadogovorot se „Opisot na protegaweto na dràvnata granica“ koj ja opi{uvatekstualno grani~nata linija od makedonsko-jugoslovensko-albanskata trome|ado makedonsko-jugoslovensko-bugarskata trome|a i „Atlas na listovi natopografska karta vo razmer 1:25000“, koj gi sodrì site listovi od navedenatakarta na koi e vcrtana zaedni~kata grani~na linija.

Faktorot percipirawe na situacijata od strana na konfrontiranitestrani poteknuva od nesovpa|aweto na realnosta poradi razli~notopercipirawe na objektite i na nastanite, {to pretstavuva sloèn i krajnosubjektiven proces.

Op{to e poznato deka dve individui percepirale dve razli~ni raboti itoga{ koga i dvete bile svedoci na eden ist nastan ili pak gledale ist objekt.Vakvite razli~ni percepirawa na ist nastan ili objekt sekako se dolàt nainformaciite. Zna~i, sè {to ~ovekot percepira, minuva niz „filterot nanegoviot mentalen sklop, koj se formira od o~ekuvawata, od situacijata, odusvoenite vrednosti, od minatoto iskustvo, kako i od kulturnite faktori.Ottuka, proizleguva deka za stranite vo konfliktot e voobi~aeno odnesuva-

9 Trajan Gocevski i drugi, Razre{uvawe i transformacija na konfliktite, Makedonska riznica,Kumanovo, 1999, str 347



weto da go doìvuvaat na razli~en na~in i da mu pripi{uvaat razli~nozna~ewe. Mnogu posloèno e ako odnesuvaweto se sfati od ednata strana kakoprijatelsko, a od drugata strana kako namera za dominacija.10

Liderite na Albancite od Kosovo nekolku pati izjavuvaa deka Kosovonema da ja priznava grani~nata linija {to ja dogovaraat Skopje i Belgrad. Ovasekako e povrzano so posakuvanata nezavisnost na Kosovo. No, makedonskataVlada ne moè{e da pregovara so nekoj drug vo situacija vo koja postoe{eRezolucijata na Sovetot za Bezbednost na ON broj 1244 koja jasno go de-finira{e Kosovo kako del na Sojuzna Republika Jugoslavija.

Albanskite politi~ki i teroristi~ki grupacii dejstvuvaat povrzano,nezavisno od dràvnite granici, moàt da go preseluvaat od zemja vo zemja„vostanieto“, obiduvaj}i se da ostvarat del od maksimalisti~kata regionalnaprograma, i vo ovaa etapa, tokmu preku Makedonija, moàt da go odràtpovisokoto nivo na forsirawe na albanskite politi~ki barawa. Vo vrska sopritisokot vrz Republika Makedonija za izleguvawe vo presret na barawatana Albancite i so pra{aweto za sposobnosta na zemjata i na dràvata dapodnesat promeni, potrebno e da se istakne deka specifi~nosta na tie barawane e od registerot na pravata na nacionalnostite i na etni~kite malcinstva,iako se upotrebuva i takva retorika. 11

Spored makedonskata javnost, makedonsko-albanskiot sudir e direktnouvezen od strana na Kosovo. Argumenti za takva konstatacija ima mnogu, od koi}e istakneme nekolku: prvo, pri zavr{nite operacii na NATO vo Kosovo,portparolot na OVK Jakup Krasni~i izjavi „...borbata za nacionalnotoosloboduvawe na Albancite ne zapira na Kosovo, tuku prodolùva kon jugotna Crna Gora i Severozapadna Makedonija.; vtoro, simptomati~no e {toneprijatelstvata vo Makedonija otpo~naa vedna{ po potpi{uvaweto namakedonsko-jugoslovenskiot dogovor za grani~nata linija i prakti~no seodnesuvaat i na granicata me|u Makedonija i Kosovo (Jugoslavija) soglasnorezolucijata 1244; treto, triumfot na NATO na Kosovo, {to OVK si gopripi{uva na sebe, predizvika o~ekuvana povratna sprega vrz regionot. Kakopo dominologikata destabilizacijata se pro{iruva najnapred vo Ju`na Srbija(Pre{evo, Bujanovac, Medvexa), potoa i vo Makedonija, a postojat odredeniindikacii deka na red se i drugi oblasti. Albanskite teroristi, porazoruùvaweto na OVK, pribegnuvaat kon inteligentno marketin{ki iz-braniot izgovor, deka otsustvoto na dvojazi~nosta vo edna od najmirnite dràvina Balkanot − Makedonija e dovolen motiv za da se posegne po oru`jeto.

Istrenirani od strana na britanskite i na amerikanskite voenieksperti, za bitkata protiv trupite na Milo{evi} tie ja prodolùvaat svojata

10 Trajan Gocevski i drugi, Razre{uvawe i transformacija na konfliktite, Makedonska riznica,Kumanovo, 1999, str 21

11 Vlado Popovski, Politi~ko-bezbednosni aspekti na krizata vo Makedonija, Odbrana, br. 61,maj 2001



53

obuka na terenite na Albanija i vo Kosovo vo blizinata na makedonskatagranica. Pritoa uporno, forsiraat teza deka site se po poteklo od Makedonija,so cel da se postigne vtorata propagandno-marketin{ka cel, deka ovoj sudir eavtohton, sozdaden od somnitelnata demokratija i etni~ka diskriminacija namalcinstvoto od strana na mnozinstvoto. Iako e evidentno deka najmasovniteupadi vrz teritorijata na Makedonija se vr{at preku teritorijata na Kosovo.Trupite na KFOR se indiferentni kon nivniot upad i ne reagiraat so ogledna staroto prijatelstvo pred dve godini, no i nemaweto mandat za intervencijavo pogled na bezbednosta na Makedonija.12

Vo vrska so konfliktot vo Republika Makedonija, mo{ne zna~ajni sestavovite na nekoi me|unarodni organizacii. Organizacijata na obedinetitenacii, kako najodgovorna institucija za za~uvuvawe i odrùvawe na mirot ibezbednosta vo svetot i miroqubivo re{avawe na sporovite, u{te od samiotpo~etok na krizata i dade celosna poddr{ka na Republika Makedonija kakodràva ~lenka na ovaa me|unarodna organizacija. Taa prezede i konkretni~ekori donesuvaj}i ja Rezolucijata 1345, so koja prakti~no i bezrezervno jaizrazi svojata poddr{ka na na{ata zemja. Sovetot za bezbednost i generalniotSekretar gi pozdravija prezemenite ~ekori od strana na na{ata dràva zaza~uvuvaweto na nejziniot teritorijalen integritet, konsolidacija nanejzinata bezbednost i jakneweto na multietni~koto op{testvo vo ramkite nanejzinite priznati granici. So ovaa Rezolucija, Sovetot za bezbednost votrinaesette to~ki, go osudi nasilstvoto i gi reafirmira zalo`bite zasuverenitetot i teritorijalniot integritet na Republika Makedonija. Idrugite dràvi od regionot i dadoa silna poddr{ka na na{ata zemja vonadminuvawe na krizata. Voedno se povikuvaat dràvite od regionot name|usebna sorabotka i po~ituvawe na teritorijalniot integritet. 13

OON gi pozdravi naporite i pridonesot vo nadminuvawe na krizata voregionot, osobeno so angaìraweto na UNMIK, KFOR, EU, NATO i OBSE.Vo taa nasoka so Rezolucijata 1345 silno se osuduva ekstremisti~kotonasilstvo, kako i teroristi~kite akcii vo delovi na Republika Makedonija,reafirmiraj}i gi zalo`bite za za~uvuvawe na suverenitetot i teritorijal-niot integritet na Republika Makedonija i drugite dràvi vo regionot, kakoi silnata poddr{ka za celosna implementacija na Rezolucijata 1244 od 1999godina. Od dràvite i od strukturite koi se angaìrani vo voeni akcii voregionot se pobara vedna{ da gi osudat voenite dejstva i da prodolàt sopoliti~ki akcii za smiruvawe na sostojbite. So toa u{te edna{ be{e istaknatapotrebata za razre{uvawe na razlikite po pat na dijalog vo ramkite nainstituciite na sistemot.

12 Nano Ruìn, Apsurdnosta na albanskiot iredentizam vo Makedonija, http://www.meakm.bizland.com/Apsurdnosta.htm, poseten na 19.12.2001

13 Trajan Gocevski, Makedonija vo fokusot na me|unarodnata zaednica ‡ Mostovi {topovrzuvaat, Odbrana, br. 61, maj 2001



Pretsedatelskata izjava na Sovetot za bezbednost na Obedinetite naciiod 12 mart 2001 godina, bara dogovorot za granicata me|u Makedonija i SojuznaRepublika Jugoslavija, potpi{an na 23 fevruari 2001 godina, da se po~ituvaod site.

I pokraj odredeni nejasnotii, NATO i ponatamu igra klu~na uloga vovospostavuvaweto na mirot vo Jugoisto~na Evropa. Kako rezultat nanovonastanatata situacija i vo Republika Makedonija, NATO vo po~etokotzapo~na so davawe silna i re{itelna politi~ka i psiholo{ka poddr{ka naMakedonija, koja ima{e osobeno va`no zna~ewe za ponatamo{niot tek nanastanite, za podocna da usledi i konkretnata poddr{ka od silite na KFOR zaspre~uvawe na dvièweto na vooruènite ekstremisti kon na{ata zemja.

Generalniot sekretar na NATO Xorx Robertson energi~no go osudiprodolènoto prisustvo na ektremisti~kite grupi vo Republika Makedonijai oceni deka nivnite akcii pretstavuvaat golem rizik i te{kotija za lu|eto~ii prava tvrdat tie deka gi poddrùvaat. Prviot ~ovek na Alijansata ocenideka vo Makedonija e vospostavena demokratija koja mnogu dobro funckionirai dodade deka neodamna e formirana golema vladina koalicija, vo koja sevklu~eni i glavnite politi~ki partii na etni~kite Albanci. Istaknuvaj}ideka koalicijata vloùva silni napori za iznao|awe demokratski re{enijaza problemite vo zemjata, Robertson ja povika Vladata da prodolì voiznao|aweto na~ini za pristap so legitimnite griì na gra|anite, Makedonci,Albanci i drugi, so demokratski politi~ki sredstva. Spored nego, nema nikakvoopravduvawe za koj bilo gra|anin {to zel oru`je v raka protiv Vladata.Robertson smeta deka za idninata na nacijata moè da odlu~uvaat samodemokratski izbrani poedinci vo ramkite na mirniot politi~ki proces. 14

Vrz osnova na iznesenoto moè da se konstatira deka dogovorot zagranicata go pottikna, odnosno go zabrza otpo~nuvaweto, no vo nikoj slu~aj nemoè da bide pri~ina za konfliktot vo Republika Makedonija.

Zaklu~okSoni{tata na edna mitologija poznata na Balkanot, spored koja sekoj ima

etni~ki prostor do kade {to ̀ iveele negovite dale~ni predci, nezavisno od nivnatazastapenost i broj i tezata deka tie treba da se najdat pod ist pokriv, im donese nabalkanskite narodi mnogu zlo, tragedii i `rtvi. Proklamiraweto dokumenti nanajvisoki nau~ni institucii i nivnoto verifikuva od dràvnite faktori, ne nudiperspektiva na pragot na idniot milenium za nadminuvawe na nacionalnata dràvaod XIX vek so gra|anskata dràva od krajot na HH vek, vo ~ie sredi{te se sovremenitesfa}awa i normi za univerzalnosta na gra|anskite i na ~ovekovite slobodi i prava.

Makedonija e zaedni~ka dràva na site ramnopravni gra|ani vo nea, vo kojasite malcinstva go imaat istiot status, nezavisno od nivnata brojnost. Albancite

14 http://195.26.128.162/vesti/2001/05/n0525.htm, poseten na 2.7.2001



55

gi uìvaat, kako i Makedoncite, site gra|anski i ~ovekovi prava i slobodi. Zatoa ine e vozmo`na i mo{ne e opasna tezata za „obedinuvawe na site albanski etni~kiprostori vo edinstvena nacionalna dràva“, kako {to ne e vozmo`no da se barasozdavawe na edinstvena dràva na site Makedonci.

Ako site nie prodolìme na istorijata da gledame onaka kako {to taa dosegase odviva{e so tragi~ni vojni, so genocidni istrebuvawa, so yverski ubistva izlostori, so egzodusi i preselbi, toa i takvoto soo~uvawe so istorijata nikoga{nema da gi zale~i mnogute rani {to gi ostavi istorijata. Zatoa, balkanskatastrategija, mora da formulira sosem novi celi {to moàt da bidat prifatlivi zasite samo dokolku se zaedni~ki. Toa, pak, moè da se postigne edinstveno so prekinna kontinuitetot na zabludi i iluzii vo sozdavaweto na golemodràvnite proekti.Se duri ne se raskrsti so niv, ne moè da se gradi evropska idnina na Balkanot.

Samo na toj na~in moème da izlezeme od poznatite balkanski ksenofobii inacionalisti~ki frustracii, za~ekoruvaj}i, na pragot na XXI vek, vo edna evropskaidnina na integracija i povrzuvawe na narodite vo sozdavaweto i unapreduvawetona evropski kvalitet na ìvotot.

Republika Makedonija go zatvori pra{aweto so delimitacijata na severnatagranica. Toa pra{awe se nametnuva{e i teè{e od istoriski i od nacionalni pri~ini,no istovremeno i od aspekt na asocirawe na Republika Makedonija vo evroatlanskitestrukturi koi jasno stavija do znaewe deka eden od uslovite e da se zatvorat otvorenitepra{awa so sosedite. Sporot so grani~nata linija e zatvoren, no nekade vo isto vremese pojavi vooruèn konflikt so etni~ki predznak.

Etni~kiot konflikt vo Makedonija e del na odamna planirani teritorijalnipretenzii i aspiracii, koi korenot go imaat od sè u{te aktuelnite golemodràvni~kisoni{ta, tipi~ni za Balkanot. Se ~ini deka barawata za pogolemi ~ove~ki i etni~kiprava, koi imaat osnova kako i vo slu~ajot so sekoe malcinstvo vo svetot, e samo paravanza drugi planovi i barawa.

Me|unarodnata zaednica mora da prodolì so davawe silna poddr{ka namakedonskata dràva. Potrebni se ~ekori za zacvrstuvawe i zasiluvawe na kontrolatana granicata kon Kosovo. Zaedni~kite ~ekori mora da vklu~uvaat i javna poddr{ka nanarodot na Makedonija, so jasno istaknuvawe deka me|unarodnata zaednica e so nego,vklu~uvaj}i go tuka i albanskoto malcinstvo.

Ovde se nametnuva i potrebata za jasno zadolùvawe na KFOR ili UNMIK zaobezbeduvawe na granicite po me|unarodni normi i standardi, {to bi vaèlo i zagranicata me|u Republika Makedonija ñ SRJ vo delot so Kosovo. Vakov decidnodefiniran mandat sega nema nikoj i toa se pojavuva kako realen problem i potreba.

Potvrda za toa deka me|unarodnata zaednica cvrsto stoi zad poziciite naRepublika Makedonija i zad nejzinata bezbednost, e i odlukata na Evropskata unija,so koja na Republika Makedonija i se dade mo`nost prva vo ramkite na regionot da gopotpi{e Dogovorot za stabilizacija i asocijacija.

Sepak, bitkata mora da ja dobie Makedonija, a me|unarodnata zaednica so svoitemehanizmi da pomaga i ednovremeno da dade odgovor na nekolku klu~ni pra{awa, itoa: kako da se neutraliziraat ideite za golemodràvni tvorbi; kako da se rela-tiviziraat granicite vo Jugoisto~na Evropa; kako da se odbegne procesot na po-litizacija na kriminalnite strukturi; kako uspe{no da se spravi so terorizmot itn.

Koga celosno bi bile re{eni pravata na nacionalnite malcinstva vo site zemjina Balkanot i vo Jugoisto~na Evropa, definitivno bi se namalile opasnostite zapogolemi me|unacionalni konflikti. Nacionalnite konflikti nosat samo strav, gnevi omraza, vo niv tlee àrot na novi konflikti i viree semeto na terorizmot {to



predizvikuva netrpelivost koja doveduva do sè postra{ni oìvuvawa na istorijata,so taa razlika {to sega postojat sovremeni i mnogu poopasni sredstva za poèstokosamouni{tuvawe na ~ovekot. Zatoa klu~ot e vo nenasilstvoto, vo razbiraweto, votolerancijata i vo mirniot soìvot.

LITERATURA:

The Borders of the Republic of Macedonia - Mile Milenkoski and Jove Talevski, Boundary andSecurity Bulletin VOLUME NINE (Spring 2001), Number 1, University of Durham, England;

Delineation of the State Border Between the Republic of Macedonia and the Federal Republic ofYugoslavia - Mile Milenkoski and Jove Talevski, Boundary and Security Bulletin VOLUMENINE (Summer 2001), Number 2, University of Durham, England;

Jove Talevski, Granicite na Republika Makedonija, Apeks, Bitola, 1998Miodrag Zecevi} i Bogdan Leki}, Dràvne granice i unutra{nja teritorijalna podela Jugoslavije,

Beograd , 1991Milan Bartos, Medjunarodno javno pravo, II knjiga, Beograd, 1956Avramov Smilja, Medjunarodno javno pravo, Beograd, 1990Brownlie Ian, Principles of Public International Law, Oxford, 1990International Legal Materials 31, 1992Evans, M.D., Religious Liberty and Inetrnational Law in Europe, Cambridge University, 1997Smiqa Avramov i Milenko Kre~a, Me|unarodno javno pravo, Beograd, 1993Mark Anstey, Negotiating conflikt, Juta & co, Kenwyn, 1994Trajan Gocevski i drugi, Razre{uvawe i transformacija na konfliktite,

Makedonska riznica, Kumanovo, 1999Vlado Popovski, Politi~ko-bezbednosni aspekti na krizata vo Makedonija,

Odbrana, br. 61, maj 2001Nano Ruìn, Apsurdnosta na albanskiot iredentizam vo Makedonija, http://

www.meakm.bizland.com/Apsurdnosta.htm, poseten na 19.12.2001Trajan Gocevski, Makedonija vo fokusot na me|unarodnata zaednica ‡ Mostovi {to

povrzuvaat, Odbrana, br. 61, maj 2001Obra}awe na Pretsedatelstvoto na Makedonskata akademija na naukite i

umetnostite, http://www.manu.edu.mk/makVersion/obrakanje-mak.htm, poseten na6.12.2001

SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 57


57

HROMATOGRAFSKO ISPITUVAWENA AMONIUMNITRATNITE EKSPLOZIVI[TO SE UPOTREBUVAAT VO STOPANSTVOTO

R. SMILESKI, A. TRAJKOVSKA-PETKOSKA i O. POPOVSKIVoena akademija „General Mihailo Apostolski“ - Skopje‡ Katedra za voeno ma{instvo i tehnologija ‡

Apstrakt: Vo trudot se vr{eni ispituvawa na amoniumnitratniteeksplozivi.Ispituvawata se vr{eni so cel da se opredeli zagubata vo masa na amo-niumnitratot niz zabrzano stareewe na eksplozivnata materija na zgolemenitemperaturi. Po tretiraweto na zgolemeni temperaturi, zagubata vo masa eopredeluvana so pomo{ na te~na hromatografija. So primena na drugi metodi(metod na opredeluvawe na brizantnost, brzina na detonacija, osetlivost nainicirawe) dobienite rezultati moè da se iskoristat za utvrduvawe nastarosta i na upotreblivosta na eksplozivnata materija.

Klu~ni zborovi: Stopanski eksplozivi, brizantni eksplozivi,amoniumnitrat, 2,4,6-trinitrobenzen (trinitrotoluen).

CHROMATOGRAPHIC STUDY OF THE AMMONIUM NITRATEXPLOSIVES USED IN THE ECONOMY

Abstract: In this study deals with researches of ammonium nitrate exsplosives.The examinations were carried out to determine the decrease in mass of ammonium nitratethrough accelerating the ageing process due to higher temperatures. After a treatment by usinghigher temperatures the decrease of mass was determined by liquid chromatography. Byapplying other methods (method for determining Brisance, speed of detonation, senzitivity toinitiation) the gained results can be used to determine the age and the usage of the explosivesubstance.

Key words: ammonium nitrat, brisance explozives, 2,4,6 trinitrobenzene.



1. UvodZadrùvaweto na po~etnite performansi na eksplozivnite materii zavisi,

pred sè, od nivniot hemiski sostav. Me|utoa, kaj stopanskite eksplozivi ekarakteristi~no spontanoto razloùvawe na osnovnite komponenti (amoniumnitrati trinitrotoluen), a so toa i gubewe na po~etnite karakteristiki, kako {to se: brzinana detonacija, brizantnost, osetlivost na inicirawe i dr. Brzinata na gubewe na oviekarakteristiki e direktno zavisna od brzinata na dekompozicijata na amoniumnit-ratot. Od literaturata e poznato deka na sobna temperatura toj spontano se razloùvana amonijak i na azotna kiselina (ravenka 1), a rastvorlivosta na trinitrotoluenot(TNT) vo azotnata kiselina e relativno golema i normalno, vo takvi uslovi doa|a dokvalitativna i do kvantitativna promena na sostavot na eksplozivnata materija.

Amonijakot osloboden od razloùvaweto na amoniumnitratot, gradi kom-pleksni soedinenija so TNT [1]. No, mo`no e i osloboduvawe na amonijakot od eksplo-zivnata materija ili apsorpcija na vlaga od atmosferata, so {to doa|a do kvan-titativna promena na eksplozivot, t.e. promena na negovata masa. Kako posledica naova, vekot na upotreba na stopanskite eksplozivi e relativno kus.

Eden od na~inite za sledewe na zagubata vo masa e preku zabrzano stareewe(tretirawe na zgolemena temperatura) i kvantitativno opredeluvawe napreostanatata masa na edna ili na pove}e komponenti vo sostavot na eksplozivnatamaterija [2]. Za taa cel e primenet metodot na te~na hromatografija, koj ovozmoùvarabota so mali koli~estva i precizno opredeluvawe na koncentracijata na opredelenakomponenta vo eksplozivnata materija.

2. Vidovi eksplozivi i nivni fizi~ko-hemiski karakteristikiStopanskite eksplozivi spa|aat vo grupata brizantni eksplozivni

materii. Pokraj stopanskite eksplozivi, vo ovaa grupa spa|aat i voenite.Osnovna razlika pome|u voenite brizantni eksplozivni materii i stopanskitee vo vremeto na zadrùvawe na po~etnite performansi. Kaj voeniteeksplozivni materii toa vreme iznesuva i pove}e od 30 godini, a kajbrizantnite, se upotrebuvaat za stopanski celi, toa vreme e ograni~eno naj~estood 3-12 meseci.

So ogled na faktot {to kaj pove}eto stopanski eksplozivni materiikako osnovna komponenta se sretnuva amoniumnitratot, vo trudov e napravenobid za negovo sledewe, kako kriterium za ispravnosta, odnosno neispravnostana odreden eksploziv.

Amoniumnitratot (NH4NO

3) e otkrien vo 1654 godina, a vo stopanskite

eksplozivi se upotrebuva od 1867 godina. Vo po~etokot imalo podeleni mislewadali e toa eksplozivna materija ili ne, no po nekolkute nesre}ni slu~ai1 ovaadilema e nadminata.

1 Za vreme na edna od najgolemite eksplozii na site vremiwa vo Opau (SR Germanija), koga eks-plodirale 4.000 toni amoniumnitrat, vo zemjata ostanal krater so pre~nik od 120 m i dlabo~ina od 27 m.



Amoniumnitratot pretstavuva bezbojna kristalna materija, otporna naudar i na triewe. Drugite fizi~kohemiski karakteristiki na amonium nit-ratot se dadeni vo tabela 1 [3].

TABELA 1. Fizi~kohemiski karakteristiki na NH4NO

3

svojstvo vrednostmolarna masa [kg/mol] 80.1bilans na kislorod [%] 19.98sodrìna na azot [%] 34.98gustina [g/cm3] 1.725toplina na sozdavawe [kJ/g] 4.60toplina na sogoruvawe [kJ/g] 2.62toplina na eksplozija [kJ/g] 1.60temperatura na topewe [K] 442.75temperatura na vriewe [K] 483.15toplina na rastvorawe vo voda [kJ/g] -0.33energija na aktivirawe [kJ/mol] 165specifi~na toplina [kJ/mol] 75specifi~en volumen na gasovi [l/kg] 980brzina na detonacija (pri gustina 0.98 g/cm3) [m/s] 2700pritisok na detonacija (pri gustina 0.98 g/cm3) [GPa] 1.100temperatura na sogoruvawe [K] 1773.15relativna energija vo odnos na TNT (TNT=100) 75relativna osetlivost na udar vo odnos na TNT (TNT=100) 219higroskopnost na 20oS i 90 % r.v.v. (po 8 ~asa) [%] 156temperatura na samozapaluvawe [K] 473.15

Osnoven nedostatok na amoniumnitratot e negovata higroskopnost, a kakoposledica na toa doa|a do spojuvawe na kristalite i nivno zgrut~uvawe. Zatoase transformira vo gusti ili vo porozni granuli i kako takov se vgraduva vostopanskite eksplozivi ili mu se dodavaat hidrofobni agensi, naj~esto kal-cium stearat, pri {to mu se zgolemuva otpornosta na voda [2].

Na sobna temperatura doa|a do spontano razloùvawe na amoniumnit-ratot (endotermen proces):



Amoniumnitratot se javuva vo pove}e alotropski modifikacii i toa: vokubi~en, vo romboedarski, vo tetragonalen i vo drug kristalen oblik. Premi-not od eden vo drug kristalen oblik e prosleden so zgolemuvawe ili so na-maluvawe na volumenot i so osloboduvawe toplina.

Osnovna primena na amoniumnitratot e vo stopanskite eksplozivi, zaizrabotka na voeni eksplozivni smesi i kako oksidans vo kompozitnite raketnigoriva.

Zna~i, amoniumnitratot e osnovna komponenta na granuliranite (AN-FO) i na ka{estite eksplozivi.

2.1 Granulirani eksplozivi

Sostavot za ovie eksplozivi e daden vo tabela 2. Tie moàt da seupotrebuvaat i so senzibilizator, na primer, trinitrotoluen (TNT).

TABELA 2. Fizi~kohemiski karakteristiki na granulirani eksplozivi

svojstvo vrednostamonium nitrat [% mas.] 90karboksimetilceluloza [% mas.] 1.0dizel-gorivo [% mas.] 2.0bilans na kislorod [%] 0.5toplina na eksplozija [kJ/g] 1.69temperatura na eksplozija [K] 2913.15specifi~en volumen na gasovi [l/kg] 945brzina na detonacija (pri gustina 1 g/cm3) [m/s] 3300relativna energija vo odnos na TNT (TNT=100) 116relativna osetlivost na udar vo odnos na TNT (TNT=100) 266

Granuliranite stopanski eksplozivi ili amoniumnitratni maslenieksplozivi (Ammonium Nitrate Fuel Oil - ANFO) pokraj NH

4NO

3, kako senzi-

bilizator sodràt dizel-gorivo ili smesa na nafta, jaglena pra{ina ilikarboksimetilceluloza.

Iniciraweto se vr{i so pomo{ na detonatorska kapisla ili sodetonatorski (pentolitski-TNT i pentrit) zasiluva~. Se upotrebuvaat zaminirawe sredno-tvrdi i meki karpi. Na mestoto na upotrebata zaradipogolema sigurnost i bezbednost pri transportot se transportiraat odvoeno(neaktivni komponenti), a vo dupkite se nalevaat pnevmatski.



2.2 Ka{esti vodoplasti~ni eksplozivi

Sostavot na ka{estite eksplozivi e daden vo tabela 3.

TABELA 3. Fizi~kohemiski karakteristiki na ka{esti eksplozivi

svojstvo vrednostamonium nitrat [% mas.] 40natriumnitrat [% mas.] 20aluminium vo prav [% mas.] 15trinitrotoluen [% mas.] 15voda [% mas.] 10sredstvo za èlatinizirawe [% mas.] 0.5-2.0bilans na kislorod [%] 3.0toplina na eksplozija [kJ/g] 3.36temperatura na eksplozija [K] 3183.15specifi~en volumen na gasovi [l/kg] 770brzina na detonacija (pri gustina 1 g/cm3) [m/s] 5500

Ovie eksplozivi pokraj voobi~aeniot sostav sodràt voda (10-15 %) isredstvo za èlatinizirawe na eksplozivnata masa, {to na eksplozivnatasmesa ñ dava ka{esto-plasti~na konzistencija so golema gustina. Prisustvotona voda ja namaluva osetlivosta na udar, no neophodno e da se koristat zasilu-va~i.

Denes naj~esto upotrebuvani eksplozivni materii na baza na amonium-nitrat se smesite poznati pod slednive komercijalni nazivi: amoneks, amonit,metanski eksplozivi, eksplozivi na baza na nitroglicerin, amonali, amatolii dr.

Amoneksot pretstavuva pra{est stopanski eksploziv na baza na NH4NO

3,

TNT, sredstva protiv stvrdnuvawe i vlaga. Postojat nekolku tipovi na amoneks-smesi so razli~en soodnos na komponentite, a so toa i razli~ni eksploataciskiperformansi.

Metanskite eksplozivi i eksplozivite za op{ta namena pretstavu-vaat stopanski pra{esti eksplozivi koi vo svojot sostav sodràt NH

4NO

3, TNT,

drveno bra{no itn.Metanskite eksplozivi se upotrebuvaat pri minirawe vo rudnicite za

jaglen, vo koi{to postoi mo`nost za pojava na metan i na opasna jaglenovapra{ina, a pak eksplozivite za op{ta namena se upotrebuvaat za minirawapod i nad zemja, za sredno-tvrdi i meki karpi vo rudnicite.



Isto taka, zabeleàna e izvesna nestabilnost {to poteknuva od dejstvotona amonijakot vrz TNT, pri {to se sozdavaat kompleksni soedinenija i drugiprodukti, me|u koi i nestabilni nitriti.

Amonijakot nastanuva od NH4NO

3 vo prisustvo na alkalni hidroksidi:

Poradi vakvite sporedni reakcii na komponentite vo sostavot nastopanskite eksplozivi ili, pak, poradi nivnata higroskopnost, rokot naupotreba e relativno kus (tri meseca).

Stopanskite eksplozivi na baza na nitroglicerin vo svojot sostavsodràt NH

4NO

3 i nitroglicerin (od 5 - 95 %). Vo ovaa grupa eksplozivi spa|aat:

èlatinite, plasti~nite i pra{estite eksplozivi.@elatinite sodràt nitroceluloza i nitroglicerin (ili smesa

nitroglicerin-nitroglikol). Se upotrebuvaat za minirawe tvrdi granitnikarpi nad i pod zemja, odnosno voda. Vo ovoj tip spa|aat: Vitezit,@elatindinamit, (^SSR), Gomi HS (Francija), Polar Blastik (Anglija).Nivniot vek na upotreba e ograni~en do 12 meseci.

Plasti~nite eksplozivi po sostav se sli~ni na prethodnite, razli~ensoodnos na komponentite i se upotrebuvaat za podzemni i za nadzemni minirawa.Ne se pogodni za podvodni minirawa. Vo ovaa grupa na eksplozivi spa|aat:Vitezit, Veter Barberit (Germanija), Polar dinamit, Polar èlatin i Po-lar ajaks (Anglija), Dinamit (Rusija) itn.

Pra{kestite eksplozivi, {to vo svojot sostav sodràt nitroglicerinse koristat pri rudarski podzemni minirawa. Postojani se na temperaturnipromeni, no se higroskopni, kako i ostanatite amoniumnitratni eksplozivi,{to go skratuva vekot na upotreba.

3. Eksperimentalen delIspituvawata se vr{eni na stopanski eksplozivi so nepoznata data na

proizvodstvo, i toa na: amoneks i amoniumnitrat + trinitrotoluen. Paralelno,istite eksplozivni materii termi~ki se tretirani na 100o S vo vreme od 12 iod 24 ~asa.

Vo tekot na ispituvawata se koristeni rastvoruva~i od firmata „Merk“.Analizite se vr{eni so pomo{ na te~en hromatograf na firmata

„Varian“ so UV detektor i kolona RP C18 so dimenzii 4.6 x 250 mm (stacionar-na faza „bondesil“ so golemina na ~estici od 5 μm). Vo soglasnost sokarakteristikite dadeni od proizvoditelot, na hromatografot ovaa kolona enajsoodvetna za navedenite ispituvawa na eksplozivnite materii [6].



Postapkata za rabota e standardizirana so standard DIN br. 32645 [7].Primerocite od eksploziv se rastvoraat vo rastvoruva~ (metanol) i so

mikrolitarski {pric od rastvorot e zemana proba za analiza vo koli~ina od20 μl.

Site merewa se vr{eni na sobna temperatura, pri branova dolìna od225 nm. Pri ovaa branova dolìna osetlivosta e najdobra poradi apsorpcija.Soodnosot na rastvoruva~ite na te~nata faza be{e 53% metanol i 47% voda,so protok od 0.7 ml/min [7]. Sekoj eksperiment e povtoruvan po nekolku pati, socel da se potvrdi reproducibilnosta i to~nosta na rezultatot. Dobieniterezultati ne se razlikuvaat za pove}e od 1%, pa istite moè da se smetaat zareproducibilni.

Rezultatite od eksperimentite se dobieni vo vid na hromatogrami (slika1, 2, 3 i 4).

3. 1 Rezultati i diskusija

Na slikata 1 e daden hromatogram na ~ist amoniumnitrat.Od dijagramite prikaàni na slikata 2, 3 i 4 e zabele`livo deka kako

osnovni komponenti vo stopanskite eksplozivi se pojavuvaat amoniumnitrati TNT. Amoniumnitratot se pojavuva na okolu 2,5 minuti, dodeka TNT na okolu24 minuti.

SLIKA 1. Hromatogram na ~ist amoniumnitrat

Dijagramite prikaàni na slika 2 i 3 pokaùvaat deka kaj termi~kinetretiraniot eksploziv, masenata zastapenost na amoniumnitratot iznesuva



78%, a na TNT 20%. Ovaa masena zastapenost e opredelena so pomo{ naprethodno izgotvena ba`darna kriva. Po 12-~asovno termi~ko tretirawe, zasta-penosta na amoniumnitratot e 84%, a na TNT 15%, odnosno po 24-~asovno

SLIKA 2. Hromatogram na amoneksAmoniumnitrat 78%, TNT 20%

SLIKA 3. Hromatogrami na amoneks1 – Po 12 ~asa termi~ki tretman; 2 – Po 24 ~asa termi~ki tretman



tretirawe udelot na amoniumnitratot e 74%, a na TNT e 13%. Ovaa razlikanajverojatno se dolì na prisutnata vlaga vo eksplozivot, koja e apsorbiranaod strana na amoniumnitratot. Sigurno so zagrevaweto, vlagata se otstranuvaod eksplozivot, no istovremeno se odviva i procesot na degradacija na osnovnitekomponenti vo eksplozivot. Vo prvo vreme, dominantno e otstranuvaweto navlagata, {to se zabeleùva od porastot na udelot na amoniumnitratot voedinica eksplozivna masa. So ponatamo{no zagrevawe procesot na degradacijastanuva dominanten. Udelot na TNT, pak, opa|a, bidej}i toj ne apsorbira vlaga,tuku postepeno samo se degradira. Degradacijata na TNT vo ovoj slu~aj e posle-dica na dejstvoto na azotnata kiselina i na amonijakot, {to poteknuvaat oddegradacijata na amoniumnitratot [1].

Dijagramite na slika 4 se odnesuvaat na eksploziv so osnovni komponentiamoniumnitrat (69%) i TNT (18%). Vo pogled na termi~koto tretirawe iovoj eksploziv pokaùva rezultati sli~ni na prethodno tretiraniot eksploziv.

SLIKA 4. Hromatogrami na amoneks1 – Bez termi~ki tretman; 2 – Po 12 ~asa termi~ki tretman; 3 – Po 24 ~asa

termi~ki tretman



4. Zaklu~okVrz osnova na podatocite od literaturata i od dobienite rezultati od

ispituvawata so pomo{ na te~na hromatografija moè:• da se sledi stepenot na razloùvawe na eksplozivnata materija preku

koli~estvoto na zaostanat amoniumnitrat i na TNT;• da se donese zaklu~ok za starosta na eksplozivnata materija, a so toa da se

utvrdi i nejzinata upotreblivost.

5. LITERATURA:

1. P. Maksimovic, Eksplozivne materije, VIZ, Beograd, 19852. Standard SNO 8069/913. M. Hristovski, Eksplozivne materije, NIU „Vojska“, Beograd, 19944. D. Pavlovic, A. Duilo, Osnovi konstrukcije artiljeriskog naoruzanja, SSNO, Beograd, 19835. R. Smileski, Municija i eksplozivni materii ‡ teoretski osnovi, Maring,

Skopje, 19986. Prof. Tanaka, Kyoto Institute of Technology, J. Chrom. Sci. 27, 725, 19897. Standard DIN broj 32645



TRANSPORTNI HELIKOPTERSKI EDINICI

@ika KUZMANOVSKIMinisterstvo za odbrana, Komanda na VV i PVO

Apstrakt: Vo trudot, od stru~en aspekt se elaborira pra{aweto zaupotrebata na transportnite helikopteri, so cel po{iroko zapoznavawe so

taa problematika i odreduvawe soodvetno mesto na transportnitehelikopterski edinici vo edinstveniot sistem na odbranata na RepublikaMakedonija.Preku empiriskite metodi, a pred sé preku analiza na raspoloìvite

sodrìni, se sobrani podatoci i vo trudot se izneseni mo`nite iprifatlivi na~ini na upotreba na transportnite helikopterski edinici voRepublika Makedonija. Definirani se teoretskite osnovi za poimot, zaulogata, za namenata i za zada~ite na transportnite helikopterski edinici

voop{to, dodeka samoto konkretizirawe na upotrebata na istite }e zavisiod: samoto definirawe na Armijata na Republika Makedonija; mestoto iulogata na VV i PVO, kako i na avijacijata, vo ~ii{to ramki e normalno da sepretpostavi deka bi bile formirani i helikopterski edinici.

Klu~ni zborovi: poim, uloga i namena na transportnite helikopterskiedinici, zada~i i na~in na nivno izveduvawe.

TRANSPORT HELICOPTER UNITS

Abstract: In writing from occupational aspect is elaborised question about usage of transport

helicopters, with idea of wider familiarization with that problem and determination of adequate

place of transport helicopter units in unique system of defense of Republic of Macedonia.

Thry empiric methods, above all thry analysis of available contents are collected information and

in the writing are explained possible acceptable methods of usage of transport helicopter units in

Republic of Macedonia.Defined are theoretical basis about the concept, role, purpose and tasks of

tansport helicopter units in general, while exact objectification of usage will depend from: the

definition of Army of Republic of Macedonia; place and role of Air Force and Air Defence also

aviation in which frames is normal to anticipate that would be formed helicopter units.

Key words: term, role and purpose of lift helicopter units; tasks and method of their execution.



UvodSo samoto definirawe na politi~kata sila na na{ata dràva, se javi i potreba

za definirawe na voenata sila i nejzino stavawe vo funkcija na vkupnata sila nadràvata. Po temelnite promeni vo politi~kiot sistem na na{ata dràva, sepromeni i ulogata na voenata sila vo sistemot, odnosno nastana proces na optimalnodimenzionirawe na voenata sila i nejzino locirawe vo vkupnite odnosi vo dràvata.

Samoto Ministerstvoto za odbrana i Armijata na Republika Makedonijaotpo~naa da se prestruktuiraat spored principite na NATO. Niz sodrìnite naIndividualnata programa za part-nerstvo(IPP) i Procesot za analiza iplanirawe(PARP) se pribliùvame kon standardite na NATO, a preku Akcioniotplan za ~lenstvo se obvrzavme na prezemawe konkretni ~ekori, po fazi sporedpriotiteti i vremetraewe vo prestruktuiraweto na na{ite vooruèni sili i prifa-}awe na noviot model na komanduvawe.

Predvidenite sodrìni i dinamika na prestruktuirawe na MO i ARM, ponajnovite slu~uvawa vo na{ata dràva so albanskite teroristi, dovedoa do odredeniizmeni. Samata situacija prestavuva idealen na~in za testirawe na odredeniteoretski definirawa, odnosno za anulirawe na odredeni slabosti i propusti, kakoi sozdavawe na pocvrsti temeli za na{iot bezbednosen sistem. Samata operacio-nalizacija na predvidenata struktura na ARM se sudri so realnosta vo pove}esegmenti. Realnosta pokaà deka, lesnoto otkaùvawe od vidot VV i PVO i negovosveduvawe na nekoe nedefinirano PVO i VV, ne be{e proizvod na vistinska analizana na{ite potrebi i mo`nosti, tuku deka e proizvod na ne~ie svesno ili nesvesnonaso~uvawe na rabotite vo pogre{na nasoka. Argumentirani napa|awa na takviotkoncept ne vrodija so plod, odnosno smislenoto zdruùvawe na Voenoto vozduho-plovstvo od edna strana i protivvozdu{nata odbrana od druga strana, se naso~i vopravec na nedefiniran model, odnosno model PVO i VV koj svetot ne go poznava.

Najnovite nastani vo na{ata dràva so albanskite teroristi, go nametnaapra{aweto za preispituvawe na predvidenata struktura na ARM, a Voenotovozduhoplovstvo so svojot pridones vo istite, se nametna kako ~initel na koj serioznotreba da se smeta vo strukturata na edna moderna ARM.

Tokmu trudot „Transportni helikopterski edinici“ ima za cel po{irokozapoznavawe so problematikata na edna od sostavnite edinici na Voenotovozduhoplovstvo, odnosno so nivnata organizacija, namena, upotreba i so na~inotna izvr{uvawe zada~i, a sé so cel nametnuvawe na potreba za poseriozen pristap vonivnoto kone~no definirawe vo organskiot sostav na ARM.

Teoretski osnoviTransportnite helikopterski edinici (TRHE) se avijaciski edinici

vooruèni so transportni helikopteri i osposobeni za izveduvawe na borbenidejstva vo ramkite na vozduhoplovnata poddr{ka na silite na KoV.

Ulogata na transportnite helikopterski edinici e vo sklad so takti~ko-tehni~kite karakteristiki na helikopterite, so uredite i so opremata



vgradeni vo niv i osposobenosta na posadite, na edinicite na KoV da, imsozdadat {to popovolni uslovi za izveduvawe na nivnite borbeni dejstva.

Vo soglasnost so svojata uloga, transportnite helikopterski edinici senameneti1 za izveduvawe na del od zada~ite na helikopterskite edinici vovozduhoplovnata poddr{ka na silite na KoV, samostojno, vo sodejstvo soostanatite helikopterski edinici (HE) ili vo ramkite na vkupnite dejstva nasilite na VV i PVO vo vozduhoplovnata poddr{ka na silite na KoV. Direktnose zavisni i ostanatite sili na VV i PVO, od ostvareniot stepen na prevlastvo vozdu{niot prostor (VoP).

Vo soglasnost so takti~ko-tehni~kite karakteristiki na transportnitehelikopteri so koi se vooruùvaat transportnite helikopterski edinici,nivnata opremenost, na~inot i osposobenosta na posadite i edinicite, moàtda gi izvr{uvaat slednite zada~i:

• prevezuvawe po vozdu{en pat;• protivelektronska borba ;• obezbeduvawe na borbenite dejstva na edinicite na KoV ;• komanduvawe i odrùvawe na vrski ;• drugi zada~i.Transportnite helikopterski edinici, kako i ostanatite HE, zada~ite

gi izvr{uvaat: spored planot, po povik i spored posebno barawe.Transportnite helikopterski edinici se osnoven nositel na zada~ata-

prevezuvawa po vozdu{en pat vo helikopterskite edinici i ja izvr{uvaat vosite situacii i borbeni dejstva.

Prevezuvawa po vozdu{en pat gi izveduvaat poradi obezbeduvawe namanevarot na borbenite dejstva i zgolemuvawe na borbenite mo`nosti naedinicite na VV i PVO i prevezuvawa vo ramkite na vozduhoplovnatapoddr{ka za potrebite na KoV, a sé so cel zgolemuvawe na nivnata podvi`nost,manevarskata i ognenata sposobnost, kako i logisti~koto obezbeduvawe naborbenite dejstva.

Prevezuvawata moàt da bidat: operativni, materijalni, sanitetskii ostanati.

Operativnite prevezuvawa opfa}aat prevezuvawa:• na takti~ki helikopterski desanti (THD);• na specijalni vozdu{ni desanti (SVD);

1 Transportnite helikopterski edinici osven za voena upotreba, nameneti se i za:• barawe i spasuvawe;• itna medicinska pomo{;• gasnewe na poàri;• rabota za potrebite vo stopanstvoto i sl., za ~ie{to izvr{uvawe se izrabotuvaat zasebni

upatstva.



• na borbeni grupi i delovi na edinicite vo ramkite na PDB, POB i PVO;• poradi zasiluvawa i popolnuvawa na sili na teì{ni ili zagrozeni

pravci, vo zadnina na neprijatelot, itn.Materijalnite prevezuvawa moàt da bidat vo ramkite na

dostavuvaweto ili na evakuacijata na borbeni ili na drugi materijalnisredstva (vooruùvawe i municija, rezervni delovi, sredstva za vrski i sl.).

Ovie prevezuvawa se izveduvaat prvenstveno koga ne e mo`na upotrebana drugi transportni sredstva ili koga toa itnosta go bara.

Sanitetskite prevezuvawa i evakuacija opfa}aat prevezuvawa ievakuacija na:

• povredeni i zaboleni;• sanitetski ekipi;• sanitetski materijal.Ostanatite prevezuvawa i evakuacija opfa}aat prevezuvawa i

evakuacija na:• naselenie,• tehnika i delovi na industriski postrojki, itn.Op{ti karakteristiki na prevezuvawata po vozdu{en pat moàt da se

definiraat po slednovo:• mo`nosta za letawe na mali viso~ini (pod dolnata granica na zonata

za nabquduvawe na radarskite nabquduva~ki sredstva) i pri sloènimeteorolo{ki uslovi;

• relativno kratko vreme za podgotvuvawe i izveduvawe (natovaruvawe,letawe i rastovaruvawe);

• prifatliva mo`nost za manevar vo let poradi promena na zada~ata ireonot na izvr{uvawe na zada~ata, odnosno pred planiraweto na zada~ata;

• dobrata mo`nost za za{tita i poddr{ka (so pove}enamenska avijacijavo love~ko i love~ko-bombarderska uloga, borbeni helikopterski edinici,artilerija, ARE za PVO i drugi sili) kako na sopstvenata, taka i naprotivni~kata teritorija;

• dobrata mo`nost za organizirawe i realizirawe na sodejstvo so silitena frontot;

• i pokraj golemata ~uvstvitelnost na site vidovi vooruùvawe (osobenona dejstvoto na topovskoto i na strela~koto vooruùvawe) imaat golemaìlavost vo borbata, dokolku takti~ki pravilno se primenat.

Modelite na prevezuvawata po vozdu{en pat moàt da bidat mo{nerazli~ni. Tie zavisat od: tehni~kata opremenost, raspoloìvite sili, celtakoja treba da se ostvari i konkretnite borbeni, prostorni i vremenski uslovi.



Takti~ki helikopterski desant (THD)2 e prevezuvawe na edinici povozdu{en pat so helikopteri, nivno istovaruvawe na prostorija koja e vo vlastana neprijatelot poradi nejzino zazemawe, odnosno izvr{uvawe na odredenazada~a vrz nea ili od nea(Slika 1).

2 Desant e prevezuvawe na edinici, nivno rasporeduvawe na prostorija koja ja drì neprijateloti zazemawe na taa prostorija, za da na nea ili od nea se prezede izvr{uvawe na odredena zada~a. Sporedna~inot na prevezuvawe, vidot na prevoznite sredstva i ambientot vo koj se izveduva moè da bide:pomorski, ezerski, re~en, i vozdu{en.

Vozdu{niot desant spored na~inot na izvr{uvawe moè da bide: padobranski, helikopterski,vozdu{no-prenosen (desant so sletuvawe na vozduhoplovite) i kombiniran (padobranski i prenosen), aspored goleminata i zna~eweto: takti~ki, operativen i strategiski.

SLIKA 1 - Model za izveduvawe na takti~ki helikopterski desant



Silite za izveduvawe na THD se:• Transportni helikopterski edinici (eskadrila, brigada);• prevezuvani sili (vod, ~eta, bataljon, polk).Naj~esto se upotrebuvaat desanti od bataljonski sostav, bidej}i e opti-

malen sostav za ostvaruvawe na celta na THD (vodot i ~etata se mali ediniciza izvr{uvawe na samostojni zada~i, a polkot e golema edinica ~ie desantirawee pokonplicirano, bara sloèna organizacija i podolga podgotovka). Namestoeden desant so bataljonski sostav moàt da se upotrebat istovremeno pogolembroj pomali desanti - na~elno od ~eten sostav i toa za: nasilen premin nareka; sovladuvawe na pojako braneti objekti, pozicii i reoni, na planinskozemji{te i vo drugi uslovi na ograni~ena upotreba na posilni sili za napadod front.

Pod poimot desantna zona (Slika 2) se podrazbira odredena prostorijai vozdu{en prostor nad nea, kade se podgotvuva i se izveduva desantot i giopfa}a:

a) Reonot za bazirawe na helikopterite (helidromi, heliplatformi).b) O~ekuvanite reoni na edinicata koja{to se desantira.v) Reonite na tovarewe.g) Istureni stanici za municija i za gorivo.d) Mar{ruti na letawe.|) Reoni na istovaruvawe.e) Povratni mar{ruti na prazni helikopteri i spored potreba.`) Noviot reon na bazirawe na helikopterite.

a) Pod reon na bazirawe na helikopterite se podrazbira eden ili pove}ehelidromi, na koi se nao|aat helikopterskite sili, vo sopstvenata zadninaili na VZT. Se odreduva na takva dlabo~ina, koja{to }e obezbeduva relativnabezbednost od dejstvata na neprijatelskata artilerija, od nenadejni dejstva odzemja i od dejstva od vozdu{niot prostor i mo`nost za manevar na sekoj takti~kipravec vo zonata na armijata (korpusot). Na~elno, toj treba da bide na dale~inaod 20-50 km (normi na zapad) odnosno od 40-70 km (normi od istok), a vremenskigledano reonite na bazirawe se nao|aat 20-50 min. letawe na helikopterite doreonot na natovaruvawe ili poto~no onolku, kolku í e potrebno vreme naedinicata {to se desantira da izvr{i mar{ od o~ekuvaniot reon do reonotna natovaruvawe.

b) Pod o~ekuvaniot reon se podrazbira zemji{na prostorija na kojaedinicata {to se desantira (od KoV, VV i PVO ili kombinirano) izveduvaneposredna podgotovka za desantirawe. Vo princip se izbira nadvor oddostrelot na neprijatelskata artilerija za neposredna poddr{ka na okolu



15 - 20 km. (spored zapadnite normi), odnosno 15-50 km (spored isto~nite normi)od predniot kraj. Se bira vo neposredna blizina na reonot na natovaruvawe naoddale~enost okolu 2 km. Dokolku situacijata dozvoluva, o~ekuvaniot reonmoè da se poklopi so reonot na natovaruvawe. Vo o~ekuvaniot reon nabataljonot ~etite se nao|aat na me|usebna oddale~enost od 2-4 km.

v) Reon na tovarewe (Slika 3) pretstavuva prostorija na koja edinicata{to se desantira se tovari vo helikopteri. Vo princip se izbira {to e mo`nopoblisku do reonot za istovaruvawe, so {to bi se skratilo vremeto za letawe,a sepak da bide nadvor od dostrelot na neprijatelskata artilerija za neposrednapoddr{ka, za da se odbegnat nepotrebnite zagubi i pre~ki vo fazata na

SLIKA 2 - Moèn op{t model za desantna zona na THD



tovareweto i vo neposredna blizina na o~ekuvaniot reon. Vo odredenasituacija ovie dva reona moàt da se poklopat, so {to se odbegnuvanepotrebnoto pomestuvawe, demaskirawe i fizi~koto optovaruvawe naedinicite {to se desantiraat. Ponekoga{ reonot za bazirawe nahelikopterite, o~ekuvaniot reon i reonot za tovarewe moàt da se poklopatili da se vo neposredna blizina.

Reonot za tovarewe treba da odgovori na slednite barawa:• da ovozmoùva rastresit raspored;• zemji{teto da ovozmoùva bezbedno i po mo`nost istovremeno

sletuvawe i poletuvawe na helikopterite;• da postojat i dobri priodni pati{ta za blagovremeno prikrieno i

nepre~eno doa|awe na edinicata {to se desantira;• da obezbeduva dobra za{tita od nabquduvawe od zemja i vozdu{niot

prostor (da se nao|a zad visoki prirodni i ve{ta~ki pre~ki);• da obezbeduva sigurna vrska so edinicata za ~ija smetka desantot se

organizira i so drugite sodejstvuva~ki sili;• dobro da e branet so silite na PVO;Vo reonot na tovarewe, treba da se odredat tovarni mesta na koi se

rasporeduvaat transportnite helikopteri na eskadrilata so golemina od 350-

SLIKA 3 - Organizacija na mestoto za tovarewe i redosledna tovareweto na edinicite vo helikopterot



500m,-za srednite helikopteri i vo kogo to~no }e se opredelat platformite zasletuvawe za sekoj helikopter.

g) Pod poimot isturena stanica za municija i za gorivo se podrazbira mes-to kade helikopterite se dopolnuvaat so gorivo i so municija. Ovie stanici seorganiziraat koga se izveduva helikopterski desant na pogolema dlabo~ina (sooperativno zna~ewe), dodeka vo takti~kata dlabo~ina na~elno ne se organiziraat.

d)Mar{ruta na letawe (Slika 4), go prestavuva vozdu{niot prostorna letawe na helikopterite od reonite za bazirawe do reonite na istovaruvawe.Taa se izbira vrz osnova na: polo`bata na reonot za natovaruvawe iistovaruvawe; reljefot na zemji{teto; raspored na sopstvenite sili i silitena protivnikot, osobeno silite za PVO. Za mar{rutata na letawe se biranajkratok, no istovremeno i najbezbeden pat za prefrluvawe na desantot. Namar{rutata se odreduvaat: po~etnata to~ka na mar{rutata (PTM), to~kata naraziduvawe (TR), presvrtnite orientiri (PO), oskata na mar{rutata ikoridorite na letawe.

Za eden reon na istovaruvawe na bataljonot, na~elno se odreduva ednaosnovna i edna rezervna mar{ruta na letawe, a po potreba moè i pove}e. Edna

mar{ruta ovozmoùva posigurno letawe, bidej}i ARE za PVO moàt polesnoda se neutraliziraat na eden, otkolku na pove}e pravci. Voedno i orientacijatae polesna, za{to letaweto se izvr{uva spored markantnite objekti vo ednakolona, so postoewe na opti~ka vidlivost pome|u helikopterite. Me|utoa,edna mar{ruta, poradi svojata izdolènost e po~uvstvitelna na dejstvata naneprijatelskata avijacija. Zatoa, vo uslovi koga ne e obezbedena prevlasta voVoP i posilna za{tita na desantot, treba da se odi kon izbor na pove}emar{ruti za letawe.

SLIKA 4 - Op{t model na mar{ruta za letawe na THD i povratna mar{ruta



|)Reon za istovaruvawe pretstavuva zemji{na prostorija na koja{tolu|eto od edinicata {to se desantira, se istovaruvaat od helikopterite.Na~elno reonot se odbira vo neposredna blizina do objektot na dejstvo na 2-3 km. Me|utoa, koga za toa postojat povolni uslovi desantot treba da se istovarineposredno i vrz objektot na dejstvo.

Goleminata na reonot za istovaruvawe na edinicata {to se desantiratreba da se poklopuva so nejziniot reon za b/d. Poprecizno kaàno, reonot naistovaruvawe na bataljonot treba da iznesuva od 4-9 km2. Zavisno od silite inamenata na desantot, reonot na istovaruvawe na~elno se izbira vo dlabo~inana neprijatelot od 15-35 km (isklu~itelno i do 60 km) od linijata na frontot.Koga reonot na istovaruvawe se izbira na pogolema dlabo~ina, ote`nata epoddr{kata so dejstva od artilerijata , a vo odredeni situacii taa e isklu~ena.Zatoa, silite {to se desantiraat vo pogolema dlabo~ina, na~elno se zasiluvaatso artilerija i pointenzivno se poddrùvaat vo dejstvata na avijacijata (LBA)i vooruènite helikopteri.

e)Povratnite mar{ruti (Slika 4) na praznite helikopteri, vo principne se poklopuvaat so pravcite pri prevezuvaweto na desantot, poradibezbednosta na letaweto. Isto taka, se odbiraat pove}e povratni mar{ruti.Vo zavisnost od situacijata se odreduvaat i novi reoni na bazirawe. Vo siteslu~ai, posebno vnimanie se posvetuva pri preletuvaweto na linijata nafrontot.

SLIKA 5 - Na~elna {ema na izveduvawe na THD



`) Noviot reon na bazirawe na helikopterite moè, a i ne mora da seodredi, {to sepak }e zavisi od konkretnite uslovi i potrebi, so istikarakteristiki kako za osnovniot reon na bazirawe.

Izveduvaweto na THD (Slika 5), uslovno moè da se podeli na ~etirifazi: neposredna podgotovka i natovaruvawe; prevezuvawe; istovaruvawe iborbeni dejstva na zemja vo reonot na desantiraweto (istovaruvaweto).

Neposrednata podgotovka na helikopterskiot desant se odviva vonajgolema tajnost. Ja opfa}a podgotovkata na: komandite, podgotovkata naedinicite (helikopterskite edinici i edinicata {to se desantira) iprethodnite dejstva na silite. Podgotovkata na komandite se odviva vosoglasnost so na~inot na podgotovkite pri izveduvaweto na borbenite dejstva(boj i operacija). Neposrednata podgotovka na helikopterskata edinica seodviva na helidrom (reonot) na bazirawe, a neposrednata podgotovka naedinicata {to se desantira se odviva vo o~ekuvanite reoni. Ovie podgotovkivo princip treba da opfatat realizacija na zada~i {to neposredno se vrzaniso realizacijata na THD od poletuvaweto na HE i letaweto do reonot zanatovaruvawe, vleguvawe na edinicite na KoV vo reonot na natovaruvawe,na~inot za prifa}awe na lu|eto i natovaruvawe vo helikopterite (edinicata{to se desantira vo o~ekuvaniot reon se zadrùva najdolgo 1-1,5 ~asa). Voprethodnite dejstva, treba da se opfati neposrednoto izviduvawe na desantnatazona (osobeno reonot na natovaruvawe i reonot na istovaruvawe, kako i objektotna dejstvo) i neutralizirawe na ARE za PVO i na drugi sili. Izviduvaweto,vo princip se realizira so izviduva~ki avioni i helikopteri neposredno preddesantiraweto na silite, a najdocna 2-3 ~asa pred poletuvaweto. Neutra-liziraweto na ARE za PVO i na drugi sili se ostvaruva so dejstvoto na LBA,na borbeni ili na vooruèni helikopteri, a koga e mo`no i so artilerisko-raketni grupi i oklopno-mehanizirani sili od frontot. Intenzitetot na oviedejstva }e zavisi od silite na protivnikot i od mo`nosta na silite {to seangaìraat vo prethodnite dejstva. Ako silite na protivnikot se od poslabsostav, prethodnite dejstva moàt i da izostanat. Taka }e se obezbedi pogolematajnost i pogolem stepen na iznenaduvawe vo tekot na izveduvaweto na desantoti na dejstvata po objektot na napadot.

Natovaruvaweto3 na desantot mora da se izvr{i {to e mo`no pobrgu ipo mo`nost istovremeno vo site helikopteri, no ako toa uslovite ne godozvoluvaat toga{ vo parovi, oddelenija ili eskadrili.

Prevezuvaweto na desantot pretstavuva edna od naj~uvstvitelnite fazi,poradi toa {to vo podgotovkite i vo izveduvaweto se prezemaat site merki zaobezbeduvawe. Posebno vnimanie se posvetuva na pravilniot izbor na

3 Od iskustvo eden bataljon moè da se natovari za 20-30 minuti, a ~eta za 10-15 minuti



mar{rutata na letawe, koja treba da obezbedi: letawe preku terenot nanezaposednati edinici na PVO i na drugite sili na protivnikot i prekuterenot vo koj tie sili se neutralizirani; nenadejno pojavuvawe i sigurnovodewe kon reonot na istovaruvawe; istovremeno doa|awe na pove}e grupihelikopteri na mestata na istovaruvawe i povolni uslovi za dejstvo na siliteza za{tita i poddr{ka.

Profilot na letawe na THD na mar{rutata se prilagoduva konkonfiguracija na terenot. Vo princip, viso~inata na letaweto nad sopstvenatateritorija iznesuva 50-100m, a nad neprijatelskata 15-30 m.

Na mar{rutata za letawe, helikopterskata edinica zazema eden odborbenite rasporedi, prikaàni na Slika 6 i istata se prilagoduva konkonkretnite uslovi. Vo princip, helikopterskata brigada leta vo koloni odeskadrili, eskadrili vo koloni ili vo klin, a oddelenieto naj~esto vo klin.Rastojanieto i oddale~enosta pome|u helikopterite iznesuva od 75-100 m, pome|uoddelenijata 100-300m, a pome|u eskadrilite od 300-600m.

Op{tiot borben raspored na THD se prisposobuva vrz borbenite dejstvana edinicite na zemja i bi trebalo da opfa}a: grupa za izividuvawe, isturenagrupa ili prethodnica, grupa za ogneni dejstva, grupa za prevezuvawe na desantoti grupa za obezbeduvawe.

Izviduva~kata grupa, prva se upatuva vo reonot na istovaruvawe. Ednado dve minuti po nea se upatuva isturenata grupa koja ima zada~a da gi osiguramestata za istovaruvawe i da go obeleì reonot (terenot) za istovaruvawe naglavnite sili. Po isturenata grupa, se upatuva grupata za ogneni dejstva, koja

SLIKA 6 - Mo`ni varijanti na borbeni poredoci za helikopterski edinici



so svojot ogan gi neutralizira silite na PVO i gi {titi glavnite sili nadesantot koi{to doletuvaat na 2-5 minuti po nea. Levo, desno i nazad od glavnitesili letaat grupite za obezbeduvawe na desantot. Za za{tita nahelikopterskiot desant vo fazata na prevezuvawe se angaìraat: borbenitehelikopteri, lovcite i lovcite-bombarderi, a koga dozvoluva situacijata iborbeniot raspored i artilerisko-raketnite edinici na ARE za PVO.

Istovaruvaweto na desantot se izveduva vo reonot na istovaruvawe, ilineposredno vrz objektot na dejstvo. Istovaruvaweto se izveduva planski,organizirano i po mo`nost istovremeno so prifa}awe od prethodnicata.

Pri definitivniot izbor na reonot za istovaruvawe na bataljonot i~etite i odreduvawe na mestoto za sletuvawe na helikopterite, vo predvid sezemaat brojni faktori od koi najzna~ajni se: goleminata na reonot i mo`nostaza prifa}awe na silite; polo`bata na reonot za istovaruvawe vo odnos naobjektot na dejstvo; silata; rasporedot i mo`nosta na silite za neposrednaPVO na protivnikot; mo`nosta da se zabeleàt mestata za sletuvawe od stranana posadata na helikopterite; prikrienost i zasolnetost od nabquduvawe i oddejstva; mo`nosta za bezbedno prio|awe, sletuvawe i poletuvawe nahelikopterite i sl.

Vrz osnova na ovie faktori, komandata se opredeluva za najefikasniotna~in na istovaruvawe. Vo princip od to~kata na razlez (TR), ~elnite kolonise ras~lenuvaat vo oddelenski koloni i letaat kon mestata na sletuvawe(istovaruvawe).

Sletuvaweto na helikopterite po mirno vreme, vo princip se izveduvabez menuvawe na kursot na letaweto od to~kata na razlez (TR) do reonot(mestata) na istovaruvawe. Ako vremeto e vetrovito sletuvaweto nahelikopterite se izveduva so ~elen vetar (vo pravec sprotiven od nasokata navetrot), dodeka sletuvaweto, od koi bilo uslovi ne e mo`no, istovaruvawetomoè da se izvede i od polo`ba na lebdewe na helikopterite.

Vremeto na istovaruvawe }e se razlikuva od slu~aj do slu~aj i zaprivremenite desantni sili prose~no iznesuva: 3 min. za vod , 10-15 min. za~eta i 25-30 min. za bataljon, dodeka za postojanite desatni i izve`bani siliova vreme moè da bide zna~itelno pokratko. Ako istovaruvaweto se vr{i odpolo`ba na lebdewe, vremeto za istovaruvawe e zna~itelno podolgo odnavedenite prose~ni vremiwa.

Istovaruvaweto na desantot neprekinato go {titi LA i vooruènihelikopteri so sredstva za PVO. Ako istovaruvaweto se izveduva vo uslovi naapsolutna prevlast vo VoP, ovaa za{tita moè da se izostavi.

Po istovaruvaweto na edinicite, transportnite helikopteri se vra}aatvo reonot (helidromot) na bazirawe ili odat na novi, dodeka vooruènitehelikopteri prodolùvaat so ognena poddr{ka na THD.



Borbenite dejstva na desantnite sili na zemjata pretstavuvaat zavr{nafaza so koja se ostvaruva postavenata cel na desantot. Se realizira so zazemawena objektot na dejstvo, so negova odbrana i po potreba so razvivawe napadnidejstva poradi pro{iruvawe na desantnata osnova, nanesuvawe zagubi ipostignuvawe na drugi celi vo soglasnost so op{tiot plan na borbenite dejstva.

Specijalnite vozdu{ni desanti (SVD) se vozdu{ni desanti so poslabsostav od THD, vo koj glavno se desantiraat sili za specijalna namena i ~iizada~i se od izviduva~ko-desanten ili deverzantski karakter. Silite moàtda se ufrluvaat vo zadninata na protivnikot za izvr{uvawe na: momentalni imolskavi~ni zada~i i sloèni zada~i (do po~etokot na akcijata se nao|aat vopritaena sostojba), a obi~no se desantiraat so transportni helikopteri.

Silite, kako helikopterskite taka i desantnite, se od postojan sostav,visoko profesionalno obu~eni i opremeni. Mo`nostite za upotreba na oviesili se mo{ne {iroki, me|utoa spored celite i zada~ite moàt da se upotrebatvo izvr{uvawe na slednite specijalni vozdu{ni desanti: izviduva~ki,diverzantsko-teroristi~ki, za organizacija i rakovodewe so otporot na VZTi so posebna namena.

a) Izviduva~kite VD naj~esto se primenuvaat za potrebite na povisokitetakti~ki i operativni komandi, poradi pribirawe podatoci za protivnikot,za vremeto i za zemji{teto vo podlaboka zadnina na protivnikot. Pokrajizviduvaweto izveduvaat diverzii i prepadi na pomali objekti i celi od voenoi od stopansko zna~ewe. Vrz osnova na takvite zada~i, se odreduva i sostavotna grupata koja vo princip moè da ima 4-7 lu|e od razni specijalnosti. Priizvr{uvaweto na zada~ata, tie se vo uniforma ili vo civilna obleka iposeduvaat dokumenti na protivni~kata strana.

b) Diverzantsko-teroristi~ki VD se primenuvaat poradi: nanesuvawena zagubi; pre~ki vo soobra}ajot; vrskite i industriskoto proiz-vodstvo;vnesuvawe na op{ta zabuna i dezorganizacija vo zadninata na protivnikot;sozdavawe na nesigurnost i slabeewe na moralot so zastra{uvawe i ubistvana rakovodni voeni i op{testveno-politi~ki li~nosti. Osnovno kaj ovie SVDe na protivnikot da mu se: nanesat {to pogolemi zagubi, oslabi moralot isposobnosta za organizirano vodewe na borba. Ja~inata na ovoj vid SVD zavisiisklu~itelno od zada~ata (DTG) sostaveni od pove}e podgrupi (za napad, zaizviduvawe, za obezbeduvawe i za urivawe) taka {to desantot moè da imaja~ina i do 30 lu|e od razni specijalnosti.

Objekti na dejstva se: mostovi, tuneli, soobra}ajni jazli, komandni mesta,centri za vrski i dr.

Reonot na istovaruvawe( desantirawe) voobi~aeno ne e reon na dejstvotona DTG. Po desantiraweto, dvièwata gi izveduvaat isklu~itelno no}e, azada~ata ja izvr{uvaat postepeno. Ovie grupi redovno se snabduvaat so najnovi



podatoci za objektite na dejstvo. Me|utoa, ako vo podlabokata protivni~kazadnina se zadrùvaat podolgo vreme, postojnite podatoci se dopolnuvaat soizviduvawe, nabquduvawe, so fa}awe na ,,jazik,, (kurir, oficer itn.), soprislu{uvawe na telefonskite i radio razgovori i na drugi na~ini.

Snabdeni se so: specijalni vooruùvawa, eksploziv, specijalni mini izapalki, sredstva za predizivkuvawe poàri, otrovni sredstva (poradizagaduvawe na vodata i hranata), a se obu~eni za pravewe na improviziranisredstva, vo zavisnost od zada~ata.

Sredbite i borbata so protivni~kite edinici se odbegnuvaat, osven vokrajna nu`da, a akciite traat kratko. Za vleguvawata vo objektot {to treba dase uni{ti ili da se onesposobi se koristat so itrina, a vnimanieto go svrtuvaatso {irewe na la`ni vesti ili so izveduvawe na demonstrativen napad na nekojdrug objekt.

Pomasovna upotreba na DTG moè da ima takti~ko ili operativnozna~ewe. Akciite na DTG sekoga{ se sinhronizirani so dejstvata na edinicitena frontot ili se usoglaseni so voeno-politi~kata situacija na odredenateritorija.

Ako uslovite toa go dozvoluvaat DTG se povrzuvaat so ostanatitesopstveni sili vo zadninata na protivnikot.

v) VD za organizacija i za rakovodewe so otporot na VZT se organiziraatvo vid na timovi-specijalisti prete`no od stare{inski sostav. Timovite imaatrazli~na ja~ina i struktura vo zavisnost od namenata, a vo zadninata naprotivnikot se ufrluvaat po delovi, na odnapred odredena teritorija, za daorganiziraat i da rakovodat so otporot na naselenieto, za da podgotveno sedade pridones vo borbata protiv okupacijata. Pripadnici na ovie sili seinstruktorite na obukata i organizatorite vo razni akcii.

g) VD so posebna namena izvr{uvaat zada~i od interes za Vrhovnata ko-manda i poretko se izveduvaat. Nivnite celi na dejstvo se: grabnuvawa ili ubis-tva na razni voeno-politi~ki li~nosti, osloboduvawe na va`ni li~nosti, itn.

SVD moàt da se izveduvaat vo razli~ni: borbeni, prostorni i vremenskiuslovi, isto kako i THD, odnosno i vo daleku posloèni uslovi. Vo borbeniuslovi }e bidat upotrebeni vo site vidovi na b/d i takti~ki borbeni postapkii vo daleku nepovolen odnos na silite. Vo prostornite uslovi se upotrebuvaatvo podlaboka dlabo~ina na protivnikot (neprijatelot), odnosno vo negovataoperativna i strategiska dlabo~ina, a vo vrska so vremenskite uslovi, seupotrebuvaat vo site uslovi, dewe i no}e i vo sloèni meteorolo{ki uslovi.

Bidej}i SVD se so pomala ja~ina od THD, VD go izveduvaat vo desantenreon.

Pod poimot desanten reon se podrazbira odredena prostorija i vozdu{enprostor nad nea, kade se podgotvuva i se izveduva SVD i opfa}a (Slika 7):



a) Mesto za bazirawe na helikopter (heliplatforma);b) O~ekuvano mesto na silite;v) Mesto na tovarewe;g) Mar{ruta na letawe;d) Mesto na istovaruvawe;|) Mesto na tovarewe vo evakuacija na silite;e) Mar{ruta vo evakuacija;`) Novo mesto na bazirawe na helikopterot.Op{ta karakteristika na elementite na desantniot reon e flek-

sibilnost, odnosno golema sloboda vo izborot i vo definiraweto, nivnotomenuvawe kon konkretnata zada~a i uslovite. Vo pove}e slu~ai, mestoto nabazirawe na helikopterot, o~ekuvanoto mesto na silite i mestoto na tovarewese preklopuvaat.

Izveduvawata na SVD, isto kako i THD, uslovno moè da se podeli na~etiri fazi: neposredna podgotovka i tovarewe; prevezuvawe; istovaruvawei borbeni dejstva na zemja, a dokolku so zada~ata se planirani i dejstva nadrugi mesta i evakuacija na silite i fazite koi proizleguvaat od toa, sé do

SLIKA 7 - Desanten reon na SVD



ispolnuvawe na celta na SVD. Podgotovkite za izveduvawe na vakvi zada~i setemelni i se sproveduvaat pod poseben reìm, odnosno za zada~ata znaat strogoograni~en broj lu|e, u~esnicite vo akciite se izoliraat i se zabranuva sekakovkontakt so niv, izborot na u~esnicite vo izvr{uvaweto na zada~ata e strogoselektiran i sl. Ja~inata na sekoj vid SVD zavisi od zada~ata i od situacijatavo koja }e se izvr{uva i spored toa se prisposobuva podgotovkata, opremata ivooruùvaweto.

Prevezuvawata na borbenite grupi i na delovite na edinicite na KoV,transportnite helikopterski edinici gi izvr{uvaat vo ramkite naobezbeduvaweto na borbenite dejstva na samite edinici na KoV, odnosno zaPDB, POB i PVO. Potrebite za vakov na~in na manevar na silite, vo ramkitena borbeniot poredok na edinicite na sopstvenata KoV, naj~esto proizleguvaatporadi kratkoto vreme, koga so drugo prevozno sredstvo ne e mo`no da se sovladaodreden prostor ili poradi neproodnosta na zemji{teto. Vo zavisnost odraspoloìvite helikopterski kapaciteti, vakvite prevezuvawa glavno seizvr{uvaat na operativno i na strategisko nivo, odnosno so silite od: vtorioti tretiot operativen e{alon ili rezerva; eden na drug operativen (strategiski)pravec vo ramkite na operativnata (strategiska) regulacija, vo slu~ai naiskaàna potreba od istite.

Prevezuvawata na borbenite grupi i na delovite na edinicite na KoV}e se izveduva vo uslovi na nenadejni potrebi, i vo ramkite na:

a) Protivdesantna borba (PDB) za:• organizirawe na PDB, pri slabi proceni za mo`ni reoni na upotreba

na neprijatelski VD-i;• zasiluvawe na silite za PDB , pri slabi proceni za mo`na ja~ina na

upotrebenite neprijatelski VD-i.b) Protivoklopna borba (POB) za:• organizirawe na POB, pri slabi proceni za mo`ni pravci na upotreba

na oklopno-mehanizirani edinici (OME) ili zagrozeni pravci od strana naneprijatelot;

• zasiluvawe na silite na POB, pri slabi proceni za mo`na silina naupotrebenite neprijatelski OME.

v) Protivozdu{na odbrana (PVO) za:• organizirawe na PVO, pri slabi proceni za mo`ni pravci na naletot

na neprijatelskata avijacija;• zasiluvawe na PVO pri slabi proceni za mo`na upotreba na

neprijatelskata avijacija.Mnogu va`ni uslovi za vakvite prevezuvawa e da se:• predvidat takvite sili;• raspolaga so dovolen broj na helikopteri;



• raspolaga so takvi vooruùvawa za: POB (lesno prenoslivi sistemiso POVR), PVO (lesno prenoslivi), itn.

Samite prevezuvawa se odvivaat vo ramkite na borbeniot raspored nasopstvenite edinici {to voedno vo golema merka pretstavuva olesnitelnaokolnost za samite podgotovki, za organizacijata i za izveduvawe na istite.

Prevezuvawata, poradi zasiluvawa i popolnuvawa na sili na teì{niili zagrozeni pravci, vo odnos na drugite prevezuvawa, se prevezuvawa poradi:

a) Zasiluvawa na silite:• vo neposreden borben dopir, vo odbrana i napad;• na zagrozeni pravci;• poradi izveduvawe na odreden manevar, itn.b) Popolnuvawe na silite koi vo tekot na borbenite dejstva pretrpele

zna~itelni zagubi vo ìva sila.Ovie prevezuvawa vo isto vreme imaat golemi sli~nosti so prethodni-

te prevezuvawa, iako se raboti za prevezuvawa na redovni edinici. Od istitepri~ini ne se potrbeni posebni elaborirawa.

Vakvite prevezuvawa se izveduvaat poradi snabduvawe ili evakuacija namaterijalno-tehni~kite sredstva (MTS) neophodni za ìvot i za borbenidejstva na edinicite i toa na: vooruùvawe i municija, rezervni delovi, gorivo,hrana, obleka, obuvki i dr. Prevezuvawata so transportni helikopteri seizveduvaat prevenstveno koga ne e mo`na upotreba na drugi transportnisredstva od koi bilo pri~ini i koga toa itnosta go bara(Slika 8).

Materijalnite prevezuvawa se izveduvaat vo site:• borbeni uslovi (napad, odbrana, mar{, gonewe i dr.);• prostorni uslovi (vo dlabo~ina na sopstvenite sili i na VZT);• vremenski uslovi (dewe, no}e, povolni i sloèni meteorolo{ki

uslovi).Dostavuvaweto na MTS moè da se izveduva na pove}e na~ini: so

sletuvawe na helikopterite, prenesuvawe so heloikopteri kako nadvore{nitovari, desantirawe so padobrani ili so frlawe bez padobrani.

Koga i koj od navedenite na~ini }e se primenuva }e zavisi od red faktori,no sepak, materijalnite prevezuvawa so sletuvawe se najekonomi~ni, bidej}i soniv se ostvaruva maksimalna poletna nosivost na vozduhoplovite, sredstvata segrupirani, ednostavno se pakuvani, so {to e obezbedena najbrza eksploatacija, aistovremeno moè da se ostvari i evakuacija {to ne e slu~aj kaj drugite na~ini.

Dostavuvawata so helikopteri kako nadvore{ni tovari }e se primenuvaatkoga sredstvata se so golemi gabariti i ne moàt da se utovarat vo vnatre{nostana helikopterot, a nivnata teìna e sepak vo granicata na dozvolenitenadvore{ni tovari.

Desantirawe na MTS so padobrani, vremenski kratko trae, primenlivoe vo site uslovi, a ponekoga{ e i edinstven moèn na~in na dostavuvawe.



Me|utoa, ovoj na~in ima i lo{i strani, bidej}i bara padobranski sistemi ispecijalizirani lu|e za pakuvawe, relativno golemo rasturawe i delumnoo{tetuvawe vo momentot na prizemjuvawe.

Frlawe od helikopteri na MTS bez padobran moè da se primenuva samokoga se vo pra{awe materijalni sredstva {to ne podleàt na o{tetuvawa:obleka, obuvki, {atori, materijal za prevrzuvawe. Tie se pakuvaat vo bali ilivo mreì i se vrzuvaat so kolani. Na takov na~in moè da se dostavuvaat iartikli so hrana vo difuzna sostojba (sol, {e}er, oriz, bra{no, mast, puter,xem, i dr.). Za pakuvawe na artiklite e potrebna dvojna ambalaà, glavno vre}i,so toa {to nadvore{nata e redovno pogolema i spre~uva rasipuvawe, kogapri udar vnatre{nata }e se skine. Teìnata na paketot ne treba da bide

SLIKA 8 - Na~elna {ema na materijalnite prevezuvawa



pogolema od 20-40 kg. Desantiraweto se izveduva od lebdewe i pri mali brzinii od mali viso~ini, za da se namali energijata na udarot vo zemjata irasturaweto.

Zadnite dva na~ina se primenuvaat ako ne postojat mo`nosti za sletuvawena helikopterite, a snabduvaweto na drug na~in ne e mo`no.

Bez ogled koj od navedenite na~ini }e se primeni, podgotovkata,pakuvaweto, tovaraweto go vr{at edinicite od KoV, osven ako sredstvata sedesantiraat so padobrani, toga{ sredstvata gi primaat specijalno obu~enilu|e.

Za silite {to se borat vo posebni uslovi (na VZT, vo opkruùvawe, nate{ko prooden teren) ova ~esto }e bide i edinstven na~in na snabduvawe, a natransportnite helikopteri }e im bide prioritetna zada~a. Isto taka,izloènosta na komunikaciite na razni dejstva, }e go namali nivniot kapaciteti mo}ta na propu{taweto i vo uslovi na ograni~enost na mesnite izvori, gonaglasuvaat zna~eweto na vakvite prevezuvawa.

So sanitetskite prevezuvawa (Slika 9) e opfateno: evakuacija na ranetii bolni, prevezuvawa na sanitetski ekipi i dostavuvawe na sanitetskimaterijal i lekovi. Tie redovno se kombiniraat so drugite vidovi manevar povozdu{en pat, a vo oddelni slu~ai, poradi prioritet }e se izvr{uvaat kakoposebna zada~a so site raspoloìvi transportni kapaciteti. Posebna potrebaza sanitetskoto snabduvawe i za evakuacija po vozdu{en pat }e imaat edinicitena VZT, odnosno vo zadninata na neprijatelot.

SLIKA 9 - Prevezuvawa na raneti i zaboleni



Prevezuvaweto na ranetite i bolnite po vozdu{en pat se karakteriziraatso: brzina, udobnost i elasti~nost, a se vr{i neposredno vo sanitetskite centri{to davaat najpogodni uslovi za le~ewe, bilo da se vo sopstvenata zadnina ilinadvor od granicite na zemjata. Podgotovka, ureduvawe i obeleùvawe na reoni(heliplatformi) e obvrska na edinicite od koi se vr{i evakuacija.

Prevezuvaweto na sanitetski ekipi redovno bara i sletuvawe nahelikopterite, dodeka dostavuvaweto na sanitetski materijal, vo zavisnostod vidot moè da se ostvari so desantirawe, so ili bez padobran.

Evakuacijata do sanitetskite stanici i prifatnici na polkot, brigadatai korpusot se vr{i spored principot ,,kon sebe“, a od ovie do armiskata ilisanitetskite ustanovi vo dlabo~ina spored principot ,,od sebe“. I vo dvataslu~ai se polzuvaat site raspoloìvi transportni sredstva, me|utoa od kade ikoga evakuacijata }e se vr{i so transportni helikopteri }e zavisi od:transportnite kapaciteti, borbenata i meteorolo{kata situacija, proodnostana terenot, brojot i sostojbata na ranetite i zabolenite.

Mar{rutata i profilot na letot se odbiraat, pokraj ostanatoto i voodnos na ograni~uvawata vo vrska so vidot na zaboluvaweto i ranuvaweto, sosostojbata na zabolenite i ranetite. Vo vakvite letovi, dokolku e mo`no , seodbegnuvaat ostri manevri kako ne bi se vlo{ila sostojbata na zabolenite iranetite.

Vo ramkite na ostanatite prevezuvawa se opfateni angaìrawata natransportnite helikopteri za potrebite na ostanatite subjekti na odbranata,a pred sé za potrebite na dràvnite organi i institucii, civilnata odbrana,pretprijatijata, itn. Vo sebe gi opfa}a prevezuvawata i evakuacijata na:

a) Dràvni delegacii;b) Politi~ko-voeni delegacii;v) Naselenie;g) Tehnika i delovi od industriski postrojki, itn.Vo zavisnost od konkretnite uslovi, ovie prevezuvawa moàt da imaat

prvostepeno zna~ewe.

Protivelektronskata borba(PEB) e mnogu zna~ajna zada~a na TRHE,bidej}i efikasnosta na sovremenite sistemi za PVO vo golema merka zavisiod raznite radioelektronski pribori i uredi so ~ija pomo{ se otkrivaat, seidentifikuvaat i se sledat celite vo vozdu{niot prostor (kako i naveduvawena sopstvenata avijacija na celta).

Prednostite koi gi nudat elektronskite sredstva moàt da bidatnamaleni, a vo odredeno vreme i prostor i potpolno poni{teni, isto taka sodrugi elektronski sredstva. Takvite dejstva, se narekuvaat protivelektronska



borba,4 koja se karakterizira so svoite ~etiri bitni sodrìni: elektronskoizviduvawe (EI), protivelektronski dejstva (PED), protivelektronskiborbeni dejstva (PEBD) i protivelektronska za{tita(PEZ).

Poradi izvr{uvawe na del od sodrìnata na protivelektronskata borbavo transportnite helikopteri se montira soodvetna oprema i soodvetni uredii toa vo:

1. Elektronsko izviduvawe (EI)-sredstva za:• radioizviduvawe (RI), me|utoa poretko, bidej}i toa se sredstva za

sobirawe na podatoci so potslu{uvawe na radiosoobra}ajot;• radiotehni~ko izviduvawe (RTI), sredstvata se vgraduvaat ili se

podvisni uredi so prate~ka oprema kako kompletni labaratorii za EI (RTI)i PED (popre~uvawe i izmamuvawe).

2. Protivelektronski dejstva (PED) sredstva za:• eleketronsko popre~uvawe, odnosno zasenuvawe na radarskite ekrani

koi se popre~uvaat;• elektronsko izmamuvawe, odnosno genegirawe (sozdavawe) na la`ni

eho-signali koi na radarskite pokaùva~i se javuvaat kako vistinski celi.Tuka bi moèlo da se nabrojuvaat i sredstva za pasivni pre~ki, odnosno

dipolni reflektori (ili ,,~af,,) izraboteni od tenki tesni metalizirani lentikako reflektivni povr{ini koi se isfrlaat vo vozduh.

3. Protivelektronskite borbeni dejstva (PEBS), se sredstva za:• fizi~ko uni{tuvawe ili onesposobuvawe (samonaveduva~ki raketi na

izvor na zra~eweto) na elektronskite sredstva na protivnikot.4. Protivelektronskata za{tita (PEZ), e sredstvo za:• signalizacija na ozra~enost so radarskiot snop, odnosno za

identifikacija na otkrieni radarski predavateli i nivniot na~in na rabota.Za vodewe na PEB, vo transportnite helikopterski edinici, del od

helikopterite se opremuvaat so soodvetni sredstva za upotreba od vozdu{niotprostor (VoP) i vo ramkite so tie sredstva se razrabotuva taktika za nivnaupotreba.

Protivelektronskata borba prestavuva del od sodrìnata na borbenitedejstva, a se realizira niz ve}e spomenatite svoi ~etiri potsodrìni (EI,PED, PEBD i PEZ) i preku koi treba da se paralizira rabotata i efektot na

4 Vo NATO, protivelektronskata borba ja narekuvaat elektronska vojna i taa gi opfa}a triteglavni segmenti:

• elektronska poddr{ka: otkriva, sobira, obrabotuva, analizira i vo najkratok rok gi dostavuvapodatocite do korisnicite;

• protivelektronsko dejstvo: gi spre~uva protivni~kite mo`nosti za priem na dobri podatocispre~uva da go izmamat;

• protivelektronska za{tita: gi namaluva efektite na elektronskite dejstva na protivnikot.



protivni~kite elektronski sredstva, odnosno na protivnikot da mu se odzememo`nosta za efikasno komanduvawe i upravuvawe so sredstvata na vooruù-vaweto i voenata oprema.

Protivelektronskata borba se izveduva vo site borbeni, prostorni ivremenski uslovi. Vo zavisnost od karakteristikite na opremata, vgradena vohelikopterite, uslovite vo koi se izveduva PEB, specijalno opremenitehelikopteri za PEB, zada~ata moàt da ja izvr{uvaat na nekolku na~ina :

1. Vo sostav na udarnite avijaciski grupi (Slika 10) letaj}i:• pred udarnite grupi;• pozadi udarnite grupi ili• vo organskiot sostav na udarnite grupi2. Samostojno:• vo let nad odredena oblast ili• od odredena povolna pozicija na zemja, vo borbeniot raspored na

sopstvenite edinici (na KoV).

Transportnite helikopteri moàt da se upotrebuvaat vo oddelnividovi na obezbeduvawe na borbenite dejstva na edinicite na KoV i toa voramkite na:

1. Inènerskoto obezbeduvawe (In .̀Ob) najefikasno moè da se koristiza izvr{uvawe na dve zada~i vo zapre~uvawe za:

a) Izrabotkata na protivoklopni i protivpe{adiski minskipoliwa(Slika 11), so soodvetni uredi (kaseti ili minopolaga~i) od vozduh;

SLIKA 10 - Protivelektronska borba



b) Manevar so inènerskite edinici i sredstva, poradi zapre~uvawe naodredeni pravci ili reoni.

Prvata zada~a ima prioritet vo ramkite na protivoklopnoto iprotivdesantnoto zapre~uvawe i vsu{nost prestavuva direktno angaìrawena transportnite helikopteri vo obezbeduvawe na b/d na edinicite na KoV,dodeka vtorata e vsu{nost prevezuvawe po vozdu{en pat.

Mora da se istakne deka helikopterite vo In`.Ob }e se upotrebuvaat:• na dale~ini pogolemi od 50 km;• vo itni situacii;• vo povolni i vo sloèni meteorolo{ki uslovi itn.2. Protivnuklearno, hemisko i biolo{ko obezbeduvawe (PNHBOb) za:a) NHB kontrola na kontaminiranite reoni;b) Otstranuvawe na posledici od NHB udar, odnosno evakuacija.Prvata zada~a prestavuva direktno angaìrawe, dodeka vtorata e isto

kako prevezuvawe po vozdu{en pat.PNHBOb helikopterite, }e se upotrebuvaat vo NHB kontrolata kako

izviduva~ki patroli-(IP ABHO) na odredeni pravci i vo odredeni reoni,kako i vo otstranuvaweto na posledicite od NHB udar so prevezuvawe-evakuacija na povredenite.

Se izveduva vo site borbeni, prostorni i vremenski uslovi i so posebnoopremeni helihopteri koi se podgotveni za taa zada~a, kako i so zadolìtelnaoprema za za{tita na posadata.

Transportnite helikopterski edinici se upotrebuvaat vo zada~atakomanduvawe i odrùvawe na vrski i toa za:

1. Odrùvawe na vrskata so:• prevezuvawe na oficeri za vrska i sodejstvo;

SLIKA 11 - Izrabotka na protivoklopni i protivpe{adiski minskipoliwa so helikopter(vo sostav na edinstveno zapre~uvawe)



• prevezuvawe na po{ta-kuriri;• retranslirawe na vrskata pome|u dva ili pove}e korespodenti.2. Prevezuvawa za potrebite na povisok nivo na RiK za:• komandantski izividuvawa;• li~en kontakt so pot~ineti;• kontrola na podgotovkite na edinicite za b/d;• prevezuvawa na specijalni grupi za komandantski izviduvawa, a poradi

prou~uvawe na mar{rutite za dvièwe;• organizacija na kontrolno-za{titnata slu`ba (KZS);• kontrola na to~noto izleguvawe na edinicite na opredeleni linii, vo

odredeni zoni;• nabquduvawe na b/d na sopstvenite i na neprijatelskite edinici;• organizirawe na b/d: voveduvawe na vtoriot e{alon, rezerva, itn.Transportnite helikopterski edinici zada~ata ja izvr{uvaat vo ramkite

na borbeniot poredok na svojata edinica, na operativno i na strategiskoramni{te (korpus, armija).

Transportnite helikopterski edinici moàt da izvr{uvaat i nekoidrugi zada~i kako {to se:

• barawe i spasuvawe na lu|e: posadi na prinudno spu{teni ilisoboreni vozduhoplovi, u~esnici vo va`ni misii, na nepristapni tereni;

• ogneni dejstva so: strela~ko, raketno i bombardersko vooruùvawevo ramkite na THD i SVD;

• izviduvawe na VoP vo ramkite na drugite zada~i;• trevoèwe na neprijatelskiot sistem za PVO i negovo neprekinato

isto{tuvawe itn.Navedenite zada~i prestavuvaat sporedni zada~i na transportnite

helikopterski edinici, koi vo odredeni situacii i pri odredeni uslovi moàtda poprimat prvostepeno zna~ewe.

Se izvr{uvaat vo site borbeni, prostorni i vremenski uslovi, i sporedvoobi~aeni na~ini na izveduvawe na tie zada~i.

Zaklu~okTransportnite helikopterski edinici izvr{uvaat golem broj zada~i:

prevezuvawa po vozdu{en pat, protivelektonska borba, obezbeduvawe na borbenitedejstva na edinicite na KoV, komanduvawe i odrùvawe vrski i drugi zada~i.Prevezuvawata po vozdu{en pat se od prvostepeno zna~ewe i moàt da bidat:operativni,materijalni, sanitetski i ostanati, a transportnite helikopterskiedinici se osnoven nositel na prevezuvawata po vozdu{en pat od helikopterskiteedinici.

Od prevezuvawata po vozdu{en pat, vo operativnite se prevezuva personal;materijalni sredstva; sanitetski materijal; personal(lu|e) i materijalni sredstva.



Prevezuvawata se karakteriziraat so: brzina, efikasnost, fleksi-bilnost,ìlavost, tajnost itn.

Goleminata na transportnite helikopterski edinici vo ARM }e zavisi odnekolku faktori, a pred sé od: posakuvanata podvi`nost i manevarska sposobnost;finansiskite mo`nosti na dràvata za nabavka na soodvetni helikopteri ili prekudonacii; sostojbata na lete~kiot i drug tehni~ki personal neophoden za istite.

LITERATURA:

1. Savremeni vojni helikopteri, RV i PVO, [trumberger Ratomir, 1986 godine;2. Vojni helikopteri, VINC, Dr. Pej~i} Predrag, 1993 godine;3. Borbeni helikopteri, NIU, Vojska i Trikontinetal, Vujkovi} Radomir, Radi} Aleksandar, 1996

godine;4. Helikopter u ratu, Mala vozduhoplovna biblioteka, Kneèvi} Milutin, Lipov{ak Miljenko,

1962 godine;5. Borbeni helikopter, naoruànje, oprema upotreba, Mala vozduhoplovna biblioteka, Kova~evi}

Milo{, 1968 godine;6. Vazdu{na pokretljivost, VIZ, [trumberger Ratomir, 1979 godine;7. Priru~nik RV i PVO, SSNO, 1980 godine;8. Vojni re~nik (operativno-takti~ki) DSNO, 1967 godine;9. Vazdu{nodesantna dejstva i protivvazdu{nodesantna borba u op{tenarodnom

odbrambenom ratu, VINC, BodraìÊ Lazar, 1989 godine;10. Protivvazdu{na odbrana, Savremena vojna misao, Bobi~iÊ Milorad, 1974 godine.11. Prevoènje vozdu{nim putem-lekcija VVA 1978 godine;12. Glasnik RV i PVO, broj:

• 2/1983, str.10-18 (major Milenkovski Blagoje:,,Struktura borbenog leta pri prevoènjuvozdu{nim putem“);

• 5/1984, str.14-19 (pukovnik On~evski Angel: ,,Love~ko-bombarderska avijacija u borbiprotiv helikopterskih desanata i fazi ukrcavanja“);

• 6/1984, str.11-16 (pukovnik On~evski Angel:,, Love~ko-bombarderska avijacija u borbiprotiv helikopterskih desanata u fazi prevoènja“);

• 1/1985 , str.19-25 (pukovnik On~evski Angel: ,,Love~ko-bombarderska avijacija u borbiprotiv helikopterskih desanata u fazi iskrcavanja“);

• 2/1985, str.18-24 (pukovnik On~evski Angel: ,,Love~ko-bombardedska avijacija u borbiprotiv helikopterskih desanata u fazi borbenih dejstva na zemlji“);

• 6/1978, str.17-22 (potpukovnik Kosti} Simo: ,,Upotreba vazdu{nih desanata“);• 4/1987, str.52-59 (profesor Markovi} Slobodan:,,Upotreba helikoptera u kopnenoj vojsci

zemalja Var{avskog ugovora“);13. Vojni glasnik (Voen glasnik-izdanie na makedonski), broj:

• 5/1973, str.13-22 (polkovnik Smoqenovi} Du{an: ,,Helikopter vo borba“);• 6/1979, str.10-27 (potpolkovnik na avijacija Risti} Milo{: ,,Transportna

avijacija i helikopterskite edinici vo vozduhoplovnata podr{ka na KoV ,VM, i TO“);

• 2/1989,str.5-22 (potpolkovnik Sakan mr.Mom~ilo: ,,Takti~ki helikopterskidesanti“);

• 5/1979, str.97-102 (M.M.,,Takti~ki vozdu{ni desanti“);• 2//1980,str.16-20 (potpolkovnik Trbovi} Petar: ,,Kako da se upotrebi

takti~kiot vozdu{en desant“);• 2/1978, str.3-10 (potpolkovnik Trbovi} Petar: ,,Specijalni vozdu{ni desanti i

nekoi osobenosti vo borbata protiv niv“);



93

TRETMANOT NA CIVILNATA ODBRANA VO SOEDINETITEAMERIKANSKI DR@AVI PO TERORISTI^KITE NAPADIOD 11 SEPTEMVRI

Anastas LAKOSKI, Marina MITREVSKAFilozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii - Skopje

Apstrakt: Organizacisko-funkcionalnata postavenost i nu`nata promena vosistemot na civilna odbrana vo Soedinetite Amerikanski Dràvi sepra{awa {to ja so~inuvaat analizata prezentirana vo ovoj tekst. Tekstotpostavuva teoriska osnova za analiza na globalnata slika za tretmanot nacivilnata odbrana vo izminatiot period i po teroristi~kite napad od 11septemvri. Avtorite ukaùvaat na starite i na novite protivre~nosti votretmanot na civilnata odbrana. Od taa pri~ina, avtorite goreaktueliziraat pra{aweto za nu`nite promeni vo organizacisko-funkcionalnata postavenost na sistemot na civilna odbrana voSoedinetite Amerikanski Dràvi.

Klu~ni zborovi: civilna odbrana, sistem, terorizam

TREATMENT OF CIVIL DEFENCE IN THE UNITED STATESOF AMERICA AFTER THE TERRORIST ATTACKS FROM11TH SEPTEMBER

Abstract: The organizational-functional structure and the necessary transformation in thecivil defence system of the United States of America are the issues, which form the analysispresented in this text. The text establishes a theoretical basis for the global picture analysis ofthe treatment of civil defence in the earlier period and particularly after the terrorist attacksfrom September 11. The authors stress the old as well as the new inconsistencies in thetreatment of civil defence. Therefore, once again they raise the issue about the necessarytransformation in organizational-functional structure of the civil defence system in the UnitedStates of America.

Key words: civil defence, system, terrorism

3



UvodDo 11 septemvri Soedinetite Amerikanski Dràvi ìveeja pod stakleno

yvono, za{titeni od konflikti, od krizi i od vojni. Terorizmot, recesiite, pa idrugite socijalno-ekonomski bolesti {to se smetaa za sudbina samo na tranziciskitezemji i na onie od rudimentiranite za~etoci na demokratijata bea daleku od niv.No, po 11 septemvri - „staklenoto yvono“ se dovede vo pra{awe. Globalnata slika zaSAD po teroristi~kiot napad jasno gi odrazi i starite i novite protivre~nosti.Vo takvi uslovi nu`no se nametna ili, poprecizno re~eno, se reaktueliziraa mnogupra{awa, me|u koi i odgovornosta za odbranata na civilnoto naselenie, odnosno zaodgovornosta na civilnata odbrana na SAD.

Imeno, za civilnata odbrana na SAD, po teroristi~kite napadi }e se zabeleìdeka „ako postoi ne{to pozitivno vo teroristi~kite napadi od 11 septemvri toa esvesta deka zemjata e prakti~no bespomo{na od napadi“. Dolgo vreme SAD sepotpiraat isklu~ivo na doktrinata na „vzaemno osigurenata destrukcija“ kako svojaedinstvena odbrana na amerikanskata po~va. Vsu{nost, samiot zbor „odbrana“, voamerikanskiot leksikon odamna go ima zna~eweto „napad“. Pentagon e edinstvenofokusiran na vodeweto nadvore{ni vojni vo stranski zemji i go zaboravi svojotavtoritet i svojata odgovornost za odbrana na civilnoto naselenie1.

Spored toa, ako se zapo~ne nuklearna vojna protiv SAD, edinstven izbor e dase gleda kako umiraat milioni Amerikanci, dodeka pak od druga strana, kako sesejat smrt i destrukcija vrz napa|a~ot. Pritoa, moè da se ras~lenat slednivenekolku dominantni problemi so doktrinata na „zaemno osigurana destrukcija -„doktrina po 11 septemvri.“ Prvo, kako bi se reagiralo na brz teroristi~kinuklearen napad vrz amerikanska po~va i {to bi zna~elo toa za ogromen broj mrtviAmerikanci. Vtoro, {to so u{te poverojatnoto scenario na napad od pogolem razmervrz SAD od strana na teroristi so hemisko ili so biolo{ko oru`je. Treto, kakozaemno osiguranata destrukcija za{tituva od bomba{i- samoubijci koi, podefinicija, se ubivaat samite vo napadot. ̂ etvrto, doktrinata na „vzaemno osiguranadestrukcija“ pretpostavuva deka potencijalnite neprijateli se bespomo{ni kako iSAD. No, dali e toa taka? Za da ne ostane enigma, treba da se ispitaat pri~initezo{to SAD gi razvile svoite programi, odnosno kako i zo{to se odlu~ile vo vrskaso toa da razvijat i razli~ni fazi i razli~na politika za civilnata odbrana. A, voovaa smisla moè da se postavi pra{aweto zo{to SAD (koja e vode~ka nuklearnasila) vo posledniot period ne ja naglasuvaat civilnata odbrana, odnosno toa go pravatmnogu malku. So drugi zborovi, koj e faktorot {to go pottiknuva ili go zabavuvarazvojot na civilnata odbrana, koj, od druga strana, dovede do negativni reperkusiivrz funkcioniraweto na civilnata odbrana po teroristi~kiot napad. Zatoa osnovnazada~a na SAD e da gi ispitaat pri~inite zo{to prvata Bu{ova administracijacelosno gi otfrli ostatocite od svojata struktura na civilnata odbrana, {to be{evo zarodi{ na svojot uspeh; ili, pak, zo{to taa najmnogu se potkopa za vreme na

1 Xozef Fara, Vra}awe na civilnata odbrana, Worldnet Daily,Washington, 20.12.2001.str. 10-11



administracijata na pretsedatelot Karter, koga Sojuznata uprava za dejstvuvawe vovonredni uslovi (FEMA) stana glavna slu`ba za civilnata odbrana; so drugi zborovi,vistinskata „odbranbena“ rabota so koja se za{tituva amerikanskiot narod od napad,se otstrani od Ministerstvoto za odbrana, so toa {to stana „Department za napad“.

Me|utoa, ne{tata se vlo{ija, za vreme na osumte godini pretsedateluvawe naKlinton. Imeno, politikata za sproveduvawe na programata za civilna odbrana voovoj period doìvea kolaps.

Za taa cel, vo narednite potto~ki }e napravime analiza na razvojot nacivilnata odbrana, odnosno na politikata za sproveduvawe na programata za civilnaodbrana.

1. Organizaciona struktura na civilnata odbranavo Soedinetite Amerikanski Dràvi

Civilnata odbrana na Soedinetite Amerikanski Dràvi e reguliranaso Sojuzniot zakon za civilna odbrana od 1950 godina. So toj zakon se regu-liraat nejzinata organizaciona struktura i nejzinite zada~i. Zaradi ostva-ruvawe na nejzinite zada~i e formirana Sojuznata uprava za civilna odbrana(Federal Civil Defence Administration − FCDA) pri Ministerstvoto za odbrana.Vo 1979 godina FCDA e transformirana vo Sojuzna uprava za dejstvuvawe vovonredni uslovi (federal Emergency management Agency − FEMA) pod neposrednorakovodstvo na Pretsedatelot na SAD. Vo sostavot na FEMA vleglefederalnite upravi za civilna podgotvenost, za davawe pomo{ vo prirodnikatastrofi, za gotovnost, za protivpoàrna za{tita i za izvestuvawe.2

Civilnata odbrana e povrzana so Ministerstvoto za odbrana prekuKomandata na kopnenata sila na SAD. Komandata na kopnenata sila iNacionalnata garda na site nivoa sorabotuvaat so organite na civilnataodbrana. Toa moè da se vidi i od {emata br. 1, na koja{to e prikaàna vrskatame|u civilnata odbrana, od edna strana, i Pretsedatelot na SAD iMinisterstvoto za odbrana, od druga strana. Zna~i, civilnata odbrananeposredno mu e pot~ineta na Pretsedatelot na dràvata. FEMA eorganizirana so cel da obezbedi najefikasno izvr{uvawe na nacionalnataprograma za civilna odbrana i da razraboti upatstva i drugi dokumenti navladite, na sojuznite dràvi i na mesnite organi na vlasta za postapkite vovonredni uslovi“.3

Zna~i, odgovornosta za podgotovkite i razvojot na civilnata odbrana epodelena me|u federalnite, dràvnite i lokalnite vlasti preku sozdavawesistem za rakovodewe so civilnata odbrana na site administrativni nivoa.4

2 Spored: Mate Mandi}, Civilna odbrana u SAD, „Odbrana i za{tita“, br. 1, 1985, 47.3 Ibid4 K. Sukljenik, Civilna odbrana, Vojnoizdava~ki zavod, Beograd 1976, 211.

3



[EMA BR. 1 Polo`bata na civilnata odbrana vo SAD

Taka, civilnata odbrana vo Soedinetite Amerikanski Dràvi vo ovojperiod dostigna brz razvoj, i toa kako vo organizaciona taka i vo funkcionalnasmisla. Imeno, tendencijata da se sozdade efikasen sistem za civilna odbranaprodolì i ponatamu. Za taa cel, se organiziraa mnogu teoretski raspravi, itoa vo nau~nite i vo politi~kite krugovi. Na primer, prvata rasprava japottiknal pretsedatelot Xon Kenedi. Taa vnese novi pogledi i promeni vovoeno-politi~kata doktrina, kako i promeni vo finansiraweto i vo razvojotna civilnata odbrana. Slednata rasprava e vo sredinata na sedumdesettitegodini, poto~no, za vreme na Karterovata vlada. Rezultat na taa rasprava seniza merki na voenostrategisko nivo, vo ~ii ramki bea i novite merki zacivilna odbrana.

Vo naredniot period aktuelnosta na civilnata odbrana vo SoedinetiteAmerikanski Dràvi e potencirana od dva aspekta. Edniot se odnesuva nazna~eweto na civilnata odbrana, koja, kako komponenta na odbranbeniot sistemna ovaa dràva, sè pove}e dobiva na zna~ewe i gi pro{iruva pojdovnitedeterminanti {to vo osnova ja opredeluvaat nejzinata funkcionalnainkorporiranost vo odbranbeniot sistem.

Drugiot aspekt se odnesuva na faktot {to vo organizacisko-funkcionalen pogled civilnata odbrana doìvuva podem pod vlijanie narazvojot na oru`jeto za masovno uni{tuvawe, posebno na nuklearnoto oru`je.So ogled na toa {to nuklearnata zakana primarno vlijae vrz organizacisko-



funkcionalnite oblici na civilnata odbrana, se postavuva su{tinskotopra{awe za natamo{nata naso~enost na nejziniot razvoj vo ovaa dràva, zatoa{to civilnata odbrana ima univerzalna vrednost {to e jasno izrazena vototalnata zaemnost i isprepletenost vo site podra~ja na ìveewe ifunkcionirawe na dràvata. Potvrda za toa e koncepcijata na civilnataodbrana na SAD, koja se sveduva na dve osnovni preventivni sredstva:

• organizirawe efikasen sistem za izvestuvawe;• zasolnuvawe vo zasolni{ta na celokupnoto naselenie od zagrozenite

centri.Isto taka, pod vlijanie na razvojot na oru`jeto za masovno uni{tuvawe

(so voveduvaweto na hidrogenskata bomba), razvojot na civilnata odbrana }ebide naso~en i kon efikasno sproveduvawe preventivna evakuacija, a sopronao|aweto na interkontinentalnite raketi, vooruèni so nuklearni boeviglavi so golema sila, naporite na civilnata odbrana se svrteni kon za{titaod posledicite od masovni nuklearni udari, a, pred sè, od radioaktivnatakontaminacija.

Vo takvi uslovi, vo ramkite na civilnata odbrana na SAD se razvivaatslednive aktivnosti:

1. Izrabotka na planovi za evakuacija na naselenieto.2. Izgradba na zasolni{ta.3. Izvestuvawe i trevoèwe.4. RHB nabquduvawe i dozimetriska kontrola.5. Sanitetska za{tita i ukaùvawe prva pomo{.6. Za{tita na industriski objekti.7. Obrazovanie na kadri za potrebite na civilnata odbrana i obuka na

naselenieto.8. Obezbeduvawe na funkcioniraweto na dràvnite institucii i na

Vladata vo vonredni okolnosti.9. Usovr{uvawe na sistemot za rakovodewe so organite na civilnata

odbrana.5

Vo ramkite na odbranata na teritorijata od nuklearno oru`je, civilnataodbrana, pokraj gorenavedenite aktivnosti, gi razviva i slednive:

1. Obezbeduvawe na industrijata i obezbeduvawe kontinuirana rabotana stopanstvoto vo voeni uslovi.

2. Sozdavawe rezervi.3. Planirawe pomo{ na civilnata odbrana od strana na vojskata.6

5 Population Protection: Where and Where Not?, Journal of Civil Defense 1, 1989, 1.6 K. Sukljenik, Civilna odbrana..., 211.

3



Vaka organizirani i planirani aktivnosti, koi vo osnova proizleguvaatod koncepcijata na civilnata odbrana, ovozmoìle izgradba na soodvetensistem za civilna odbrana, odnosno, sistem {to vo tie uslovi trebal daovozmoì efikasna za{tita na naselenieto.

2. Faktori {to vlijaat vrz razvojot na civilnata odbranaPostojat pove}e faktori {to vlijaat vrz razvojot na civilnata odbrana.

Tie se glavno slednive:• SAD nemaat doìveano niedna vojna na sopstvena teritorija ili vo

nejzina neposredna blizina. Docna se vklu~ija i vo dvete svetski vojni, nikoga{ne im pretstoela opasnost od invazija {to direktno bi se odrazilo na civilnataodbrana;

• dolgata istorija na ~esti prirodni i tehni~ki katastrofi vo Soedi-netite Amerikanski Dràvi gi nema zabrzano barawata za razvoj na civilnataodbrana vo slu~aj na napad. Imeno, postoi o~igledna disproporcija me|upodgotvenosta na „amerikanskite politi~ari da gi ublaàt posledicite odmirnovremenskite katastrofi i nivnata nepodgotvenost da planiraat za{titaod nuklearno oru`je“ (od vodenite raspravi vo Kongresot);

• poseduvaweto nuklearno oru`je i prisustvoto na potencijalenprotivnik so nuklearno oru`je. Vnimanieto go naso~ile kon trkata zatehnolo{ki presti` vo razvojot na oru`jeto, {to, objektivno, }e imaimplikacii vrz razvojot na politikata na civilnata odbrana;

• SAD e ~lenka na NATO;• stepenot do koj civilnata odbrana e pod vlijanie na funkcioniraweto

na relativno otvorenata demokratija;• nestabilnosta na federalnata struktura na civilnata odbrana.Od Vojnata, pa sè 1971 godina,7 so civilnata odbrana rakovodele 13

razli~ni agencii i istovremeno bila stavena pod 11 razli~ni upravi.8

3. Razvojot na civilnata odbranaVejl utvrduva deka razvojot na civilnata odbrana od 1945 godina moè da

se podeli na slednive fazi:- prva faza: posledicite od Vtorata svetska vojna i odlukata civilnata

odbrana da stane odgovornost na federalno nivo;- vtora faza: Ajzenhauer i pojavata na pove}ekratni obrazloènija za

civilnata odbrana;

7 Koga FEMA e formalno „nezavisna“ uprava za civilna odbrana.8 \.L. Vejl, Civilna odbrana - SAD, [vajcarska, V. Britanija, SSSR, VINC, Beograd 1991, 70.



- treta faza: Kenedi i pojavata na obezbeduvaweto kako obrazloènie,vo 1961 godina;

- ~etvrta faza: Raspravata za antibalisti~kite raketi i odvra}awetokako obrazloènie;

- petta faza: Karterovata pretsedatelska direktiva br. 41 i kontro-lirawe na krizata kako obrazloènie;

- {esta faza: Reganovata direktiva za nacionalna bezbednost br. 26 iopstanokot na dràvata kako obrazloènie;

- sedma faza: Integriran sistem za kontrola na vonrednite situacii iuslo`nuvawe na pri~inite;

- osma faza: Reganovata strategiska odbranbena inicijativa - novoobrazloènie.

Razvojot na civilnata odbrana prodolùva i vo naredniot period. Imeno,toj period moème da go definirame kako:

- deveta faza: Prva Bu{ova administracija - novo obrazloènie;- deseta faza: Klintonovata direktiva za civilna odbrana;- edinaeseta faza: Bu{ova direktiva za civilna odbrana.Vaka prikaànite fazi vo razvojot na civilnata odbrana, iako se

hronolo{ki, imaat kumulativno i posledovatelno zna~ewe, odnosno, ne smeeda se ignorira faktot {to tie go olesnuvaat razbiraweto na ~etirite obraz-loènija (humanitarno obezbeduvawe, odvra}awe, kontrolirawe na krizata iopstanok na dràvata) vo razvojot na civilnata odbrana, koga sekoe od nivdobilo oficijalno politi~ko priznavawe, odnosno, opravduvawe na svojotrazvoj.

Imaj}i gi predvid op{tite soznanija od analizata na razvojot nacivilnata odbrana vo oddelnite fazi, moè da se zaklu~i deka sè do krajot na{eesettite i po~etokot na sedumdesettite godini amerikanskite stratezi nacivilnata odbrana isklu~ivo go naglasuvaat nejziniot moèn pridones voodbranata na zemjata. Imeno, pridonesot, pred sè, se sostoel vo ovozmoùvawetouslovi pouspe{no da se preìvee prviot nuklearen udar. Vo osnova, ovaa zada~ana civilnata odbrana vaì i denes, no ne e nejzina edinstvena zada~a. Vsu{nost,vo poslednive godini, vo ramkite na civilnata odbrana, se pojavi potrebaamerikanskoto op{testvo poefikasno da se za{titi od sè poza~esteniteprirodni i tehni~ki katastrofi. Zaradi potrebata od obezbeduvawe pogolemaefikasnost vo primenata na aktivnostite na civilnata odbrana, novatapolitika ja naglasuva dvojnata upotreba na civilnata odbrana, odnosnopotrebata za razvivawe planovi za slu~aj na opasnosti, primenlivi za za{titaod nuklearno oru`je i za nesre}i predizvikani od prirodni stihii ili odtehni~ki nesre}i. Ottuka, moè da se izvle~e zaklu~ok deka so vakviot priodcivilnata odbrana nema ni{to izgubeno vo zada~ata {to ja ima odbranata,

3



tuku, naprotiv, taa ima neprocenliva uloga vo balansiraweto na odnosite me|usupersilite, {to ukaùva na potrebata od nejzino natamo{no dograduvawe.

Spored ocenkata na amerikanskite voeni stru~waci, civilnata odbranaima zna~ajna uloga vo sevkupnata strategija za odvra}awe na protivnikot odnuklearen udar. Zna~i, so analiza na amerikanskata nuklearna strategija moèda se potvrdi deka taa ne se potpira samo na zakanata vo slu~aj na masovennuklearen udar na svojata teritorija deka e sposobna da vozvrati so ista merka,tuku istovremeno nastojuva da mu pokaè na protivnikot deka ne postoi nituedna racionalna cel {to bi mu donela strategiska nadmo}.

Vo taa smisla, i samata osnovna cel na civilnata odbrana (za{tita nanaselenieto i na materijalnite dobra) jasno ukaùva na pri~inata zo{tocivilnata odbrana vo Soedinetite Amerikanski Dràvi pretstavuva stra-tegiska komponenta na odbranata.

Tokmu zatoa, vo uslovi koga ne postoi konkretna zakana od nuklearnavojna, sè poprisutna e idejata za potrebata od pobrzo organizirawe na civilnataodbrana za za{tita od prirodni i od tehni~ki katastrofi. Vsu{nost, ova }ebide pri~ina vo 1981 godina da se izvr{at izmeni vo Sojuzniot zakon za civilnaodbrana, so {to }e se pro{iri delokrugot na aktivnostite na civilnataodbrana i na nejzinata osposobenost da dejstvuva vo uslovi na prirodni i natehni~ki katastrofi. Me|utoa, civilnata odbrana ne se prepu{ta na spontanodejstvuvawe, tuku, kako {to se predviduva, treba da bide planirana, kako isite predvideni aktivnosti organizirani za za{tita i za spasuvawe nanaselenieto i na stopanskite dobra od voeni razurnuvawa, prirodni stihii itehni~ki havarii, kako i za eliminirawe na posledicite nastanati od niv.Imeno, vo ovoj slu~aj, civilnata odbrana pretstavuva strategiska komponentana odbranata na Soedinetite Amerikanski Dràvi.

Vo taa nasoka, odgovornosta za organizacijata, za podgotvuvaweto i zarazvojot na civilnata odbrana, e podelena me|u federalnite, dràvnite ilokalnite vlasti i istovremeno se sozdava sistem za paralelno rakovodewe nasite nivoa. Ova se ovozmoùva preku organizirani {tabovi za civilna odbrana.Zaradi ostvaruvawe na racionalizacija vo rakovodeweto so civilnata odbrana,teritorijata na Soedinetite Amerikanski Dràvi e podelena na okruzi - reoni.Na nivo na sojuznata dràva e formiran dràven {tab za civilna odbrana kojmu e neposredno pot~inet na guvernerot na sojuznata dràva, koj rakovodi socivilnata odbrana vo dràvata.

Na lokalno nivo, vo gradskite i vo pogolemite naseleni mesta seformirani mesni {tabovi za civilna odbrana. Tie se stru~ni tela koi moàtda obezbedat izvr{uvawe na prakti~nite merki vo site slu~ai na opasnost.Mesnite {tabovi za civilna odbrana im se pot~ineti na pretsedatelite nagradskite i na pogolemite naseleni mesta (obi~no na gradona~alnicite), koi



se odgovorni za podgotovkite na civilnata odbrana i za mobilizacija narezervite.

Organizacijata na civilnata odbrana e prikaàna na {ema 2.9

[EMA 2 – Organizacija na civilnata odbrana

Sojuzna uprava za dejstvuvawevo vonredni uslovi (FEMA) Federalno nivo

Okruzi na civilnata odbrana -sekoj okrug ima svoj {tab

Nivo na sojuznata dràvaDràven {tab za civilna odbrana

Mesni {tabovi na civilnata odbrana Lokalno nivo

Edno od pova`nite pra{awa vo planiraweto na podgotovkite nacivilnata odbrana, {to se zema predvid, e sorabotkata i pomo{ta navooruènite sili, i toa, pred sè, so kopnenata vojska. Za voena poddr{ka ilipomo{ na civilnata odbrana e odgovoren Sekretarot za odbrana, koj od 1964godina gi prenel svoite ovlastuvawa i zada~i na Komandantot na kopnenitesili. Vo mir, Ministerstvoto za odbrana im pomaga na civilnite organi nasite nivoa vo planiraweto na civilnata odbrana i vo {koluvaweto na kadrite.Vo su{tina, site instanci na rakovodewe, re~isi site voeni edinici,sorabotuvaat so soodvetnite organi na civilnata odbrana. Inaku, sekoga{ setrgnuva od toa deka „vo kriti~ni situacii obvrska da ì dade pomo{ na civilnataodbrana ima onoj rod na vooruènite sili ~ii sili i sredstva se nao|aatnajblizu do reonot kade {to e potrebna pomo{ta.10

Isto taka, vo vrska so civilnata odbrana na Soedinetite Amerikanskidràvi treba da se ima predvid deka razlikite vo gledawata na najverojatniotkarakter i tek na vojnata moàt da dovedat i do razliki vo ocenuvaweto namo`nostite na civilnata odbrana. Na ova }e se nadovrze i faktot {to prinepovolen razvoj na voeno-strategiskata situacija, mo`nostite na civilnataodbrana (spored ocenkite na amerikanskite stru~waci) nema bitno da vlijaatna preìvuvaweto na civilnoto naselenie i na stopanstvoto. Pritoa, ne smee

9 Federalnata oblast Va{ingtotn (Vashington D.C.) e pod direktna nadle`nost na FEMA.10 K. Sukljenik, Civilna odbrana..., 215.

3



da se ignorira faktot deka, vo slu~aj na ograni~ena upotreba na nuklearnooru`je, civilnata odbrana, pri postoewe aktivni komponenti za strategiskaodbrana (voeno vozduhoplovstvo i protivvozdu{na odbrana), moè da obezbediza{tita na 80-90 procenti od amerikanskoto naselenie i za prifatlivo vremeda vospostavi politi~ki, ekonomski i voeni pozicii na SoedinetiteAmerikanski Dràvi. Vo taa smisla, vo Soedinetite Amerikanski Dràvi zasekoj gra|anin e predvideno t.n. „zasolni{te za za{tita od radioaktivnivrneì“ (Fallout-shelter). Imeno, istraùvawata pokaùvaat deka vo slu~aj nanuklearna katastrofa site zasolni{ta se osposobeni i adaptirani da za{titatpogolem broj lu|e od radioaktivnite vrneì. Vo taa nasoka, „Do po~etokot na1983 godina na teritorijata na SAD se izgradeni 250 iljadi ABH zasolni{ta.119 iljadi od niv se so kapacitet od 120 milioni mesta“.11

Vrz razvojot na politikata za civilnata odbrana postojano vlijanieimale promenite vo razvojot na nuklearnata strategija i na oru`jeto, {to,sekako, pridonelo civilnata odbrana da izgleda doktrinarno nedosledna itehni~ki neostvarliva. Pritoa, kako argumenti moàt da se ras~lenat slednivenekolku dominantni relacii po ova pra{awe:

- nemo`nosta za preìvuvawe vo nuklearna vojna;- nesposobnosta na civilnata odbrana sama da obezbedi celosna za{tita

na teritorijata i na naselenieto;- nesposobnosta i nemo`nosta na civilnata odbrana da ja vospostavi

naru{enata ekonomija na zemjata po nuklearna vojna;- prakti~no neostvarlivata za{tita na stacioniranite ~uvstvitelni

industriski objekti so silite na civilnata odbrana i dr.Kako argumenti, pak, koi pozitivno dejstvuvawe vrz razvojot na

politikata za civilnata odbrana moàt da se navedat:- efektot na zaedni~kata upotreba na voenata i na civilnata odbrana e

daleku pogolem otkolku poedine~nata upotreba;- neophodnata potreba od prezemawe merki na civilnata odbrana i vo

mir;- potrebata za razvoj na ofanzivni, no i na odbranbeni komponenti vo

ramkite na voenata mo};- nemo`nosta da se postigne pobeda vo nuklearna vojna i vo vojna so

upotreba na klasi~no oru`je bez silna civilna odbrana;- civilnata odbrana e celishodna i ima potreba od nejzino postoewe i

poradi pro{iruvawe na krugot na imatelite na nuklearno oru`je i dr.

11 Mate Mandi}, Civilna odbrana u SAD..., 47.



Od izloènite elementi, {to ukaùvaat na razvojot na civilnataodbrana vo Soedinetite Amerikanski Dràvi, moàt da se izvle~at nekolkukonstatacii:

1. Na problemot na podgotovkite na civilniot sektor za vojna mu se prio|asè pokompleksno.

2. Osobeno zna~ewe im se dava na zada~ite za za{tita na naselenieto ina objektite {to ja so~inuvaat ekonomskata i administrativno-politi~katastruktura na zemjata.

3. Na potrebata za kompleksno re{avawe na tie raboti vo SAD se smetakako na vaèn voen, politi~ki i socijalno-ekonomski problem.

4. Soznanijata za verojatnite posledici od nuklearna vojna „ne gi simnuvaod dneven red pra{awata za potrebata od razrabotka na planovite zadejstvuvawe vo vonredni okolnosti vo oblasta na civilnata odbrana“.12

5. Perspektivite na razvojot na civilnata odbrana vo golem stepen seopredeleni od procenata na karakterot na po~etniot period na vojnata, odnejziniot natamo{en razvoj i od krajniot rezultat na vojnata.

6. Planovite na civilnata odbrana za podgotovki za vojna se povrzuvaatso planovite za postignuvawe nadmo} nad verojatniot protivnik, a osobeno vooblasta na razvojot na strategiskite odbranbeni sili, vo koi spa|a i civilnataodbrana.13

Sepak, vo tie ramki se ~ini deka e op{toprifaten stavot deka mestotona civilnata odbrana vo odbranbeniot sistem na Soedinetite AmerikanskiDràvi e dokaz deka taa, vo izvesen stepen, i toa do po~etokot na devettatafaza, poseduvala politi~ka, moralna i psiholo{ka sila {to go opravduvalanejzinoto postoewe i stanala pozitiven primer kako treba da se organizira ida se razviva sistemot za civilna odbrana. Ottuka se nametnuva pra{aweto:Zo{to razvojot na civilnata odbrana ne prodolì so istoto tempo i voperiodot na Bu{ovata i na Klintonovata administracija? Na {to se dolìtoa?

Spored Xozef Fara, za vreme na prvata Bu{ova administracija, odnerazbirlivi pri~ini administracijata ne go prodolì uspe{niot razvoj nacivilnata odbrana. So istata politika se prodolì i za vreme na pretseda-telstvoto na Klinton. Slabite napori na FEMA za za~uvuvawe na potrebnataoprema za spasuvawe ̀ ivoti vo idna nuklearna vojna rezultiraa so uni{tuvawe,so gubewe, so prodavawe ili so napu{tawe na opremata. So godini ipoliti~koto dvièwe za razoruùvawe na SAD ja ubeduva{e javnosta deka nevredi da se pravat obidi za spasuvawe ̀ ivoti vo nuklearna vojna, bidej}i, sepak,

12 M. Mandi}, Civilna za{tita, Godi{njak, 173.13 Ibid, 173.

3



tie }e bidat uni{teni. Ova dvièwe na kraj pobedi i stana oficijalnanacionalna politika za vreme na Klinton.

Vo odnos na vakvata sostojba, Fara }e konstatira: „Dvièweto se zasnovacelosno vrz lagi. Lu|eto preìvuvaat nuklearni eksplozii“. Xozef Fara kakodokaz gi poso~uva Hiro{ima i Nagasaki. Druga potvrda deka ne se sitebespomo{ni e izgradbata na specijalni zasolni{ta od nuklearen napad. Tretatapotvrda e deka dvaesetgodi{nata debata za strategiska raketna odbrana i ne ezamena za civilnata odbrana, kako {to mnogu dobro se ilustrira soteroristi~kite napadi od 11 septemvri. Imeno, prviot nuklearen napad vrzSAD moè da bide i bomba dostavena ra~no, a ne interkontinentalnabalisti~ka raketa.

Zatoa Xozef Fara mu sugerira na svojot narod da otkrie kako Vladataplanira da gi `rtvuva i niv i nivnite deca na oltarot na politi~katakorektnost i izrazuva nade` deka }e prezemat nekoe dejstvo pred da bidepremnogu docna.

A nie }e zaklu~ime: vra}aweto na statusot na civilnata odbrana voSoedinetite Amerikanski Dràvi po teroristi~kitot napad od 11 septemvrie nu`na i neophodna potreba. Samo vo toj na~in moè da se paradigmatizirasistemot za civilna odbrana vo funkcija za za{tita i za spasuvawe na civilnotonaselenie i na materijalnite dobra.

LITERATURA:

1.Fara X., Vra}awe na civilnata odbrana, Worldet Daily, Washington, 20.12.2001 god.2. Mandi} M., Razvoj civilne odbrane SAD, VIZ, Beograd,1989.3. Mandi} M, Me|unarodna iskustva iz oblasti civilne za{tite, Godi{njak, 1984.4. Sukljenik K., Civilna odbrana, VINC, Beograd, 1976.5.Population Protection: Where and Where Not?, Journal of Civil Defense 1, 1989.6. Vejl D.L., Civilna odbrana-SAD, [vajcarija, Velika Britanija, SSSR, Beograd, 1991.



TEORISKI ASPEKTINA KOLEKTIVNATA BEZBEDNOST I ODBRANA

Stojan KUZEVVoena akademija „General Mihailo Apostolski“ ‡ Skopje

Apstrakt: Bezbednosta i odbranata pretstavuvaat poseben interes na sekojadràva poedine~no i na kolektivitetite na dràvi vo celina. So ogled nasloèniot karakter {to go imaat bezbednosta i odbranata, nivnotopravilno poimno razbirawe ima golemo zna~ewe. Toa u{te pove}e se uslo`nuvapri dodavaweto na atributite: nacionalna, me|unarodna, kolektivna,integralna i kooperativna.Sistemite za kolektivna bezbednost i odbrana se pojavile na opredelenstepen na op{testveniot razvoj, ili poto~no re~eno, so razvojot nanacionalnata dràva. Tie imaat svoj istoriski razvoj, poradi {to razli~nose klasifikuvaat i institunacionaliziraat.Tokmu pra{awata za teoriskata ramka i za razvojot na kolektivnitesistemi za bezbednost i odbrana se predmet i sodrìna na ovoj nau~nostru~entrud.

Klu~ni zborovi: bezbednost, odbrana, klasifikacija, razvoj.

THEORETICAL ASPECTSOF COLLECTIVE SECURITY AND DEFENSE

Abstract: Security and defense are of special interest for every country individually as well asof countries collectively on the whole. Taking into account the complex character of securityand defense, it is of great importance to understand correctly the notion of these. Thisbecomes even more complex when they are added the attributes such as: national,international, collective, integrated and cooperative.The systems for collective security and defense appeared at a certain level of the socialdevelopment, that is, with the development of the national state. They have their ownhistorical development, and are therefore classified and institutionalized accordingly.The theoretical framework and the development od collective security systems and defense arethe subject of this expert work.

Key words: security, defense, classification, development.

3



UvodKoga se zboruva za bezbednosta i odbranata na dràvite, pred sé, se misli na

bezbednosta i odbranata na oddelnite, odnosno na oddelnite dràvi, dodeka koga sezboruva za kolektivnata bezbednost i odbrana, samoto ime pokaùva deka stanuvazbor za bezbednosta i odbranata na opredelen kolektivitet, vo konkretniot slu~ajkolektivitet na dràvi*. Koga, pak, bezbednosta se odnesuva na globalnatame|unarodna zaednica, toga{ stanuva zbor za me|unarodna, odnosno svetskabezbednost. No, pred da navlezeme vo su{tinata na kolektivnata bezbednost,neophodno e u{te na po~etokot da se izvr{at opredeleni poimni razgrani~uvawa.

1. Teoriski aspekti i istoriskopoliti~ki uslovi i pri~iniza pojavata na sistemite za kolektivna bezbednost i odbrana

1.1. Poimot bezbednost

Za poimot bezbednost ima pove}e definicii. Naveduvame nekolku:„Bezbednosta e sostojba vo koja dràvite smetaat deka nema opasnost od voennapad“1 ; „Bezbednosta e sostojba na za{titenost ili neizloùvawe na opasnosti otstranuvawe na stravot, na nesigurnosta i na neizvesnosta“2 ; „Bezbednostae eden od centralnite faktori, vo op{testveniot ìvot i rabota i nea jasfa}ame kako eden od egzistencijalnite ~ovekovi problemi, {to doa|aat dopoln izraz koga ~ovekot }e se najde vo kriti~ni i vo opasni situacii“3 ;„Bezbednosta, vo naj{iroka smisla, pretstavuva sostojba na stabilnost vodràvata i vo prirodata {to e naso~ena kon vr{ewe na preventivni podgotovkiza odbrana i za{tita, pred sé, od razni izvori na zagrozuvawe, za da ne sepredizvika neramnoteà vo op{testvoto i vo prirodata {to bi gi zagrozilafizi~kiot, op{testveniot i duhovniot integritet na lu|eto“4 . Ponatamu, „Toae dejnost na sogleduvawe na vnatre{nata podgotvenost na op{testvenatazaednica za za{tita i odbrana od procesite i na pojavite na raznite izvori ividovi zagrozuvawe vo prirodata, vo dràvata i me|u dràvite, koi gi sogledalekako opasni i zagrozuva~ki“5 , dodeka pri drugi razgleduvawa na bezbednosta

∗ Vo natamo{niot tekst, namesto poimot „bezbednost i odbrana“, }e se koristi poimot„bezbednost“, od pri~ini {to bezbednosta kako po{irok poim vo sebe ja ima apsolvirano odbranata.

1 Ditrih Fisher(ad) “Nonmilitary aspekts of security“: A Systems Approach UNDIR,1993, str. 10.2 Vebster, S.:New International Dictionary, II izdanie, citirano spored T. Stojanovski, Funkcija na

policijata vo demokratskoto opstestvo, br.: 4, Skopje, 1992.3 Vrsec, M., Pojam sigurnosti, opasnosti i ugrozenosti, Prirucnik br. 6, Zagreb, 1991.4 Grizold, A., Od koncepcije militarizacije i militarizma do koncepcije demilitarizacije, Demilitarizacija Slovenije

i nacionalna varnost, Zbornik, Znanstveno i publicisticko sredisce, Ljubljana, 1991, str. 15.5 Grizold, A., Od koncepcije militarizacije i militarizma do koncepcije demilitarizacije, Demilitarizacija Slovenije

i nacionalna varnost, Zbornik, Znanstveno i publicisticko sredisce, Ljubljana, 1991, str. 16.



kako dejnost, funkcija i organizacija, taa moè da se opredeli „kako sostojbana stabilnost na vitalnite vrednosti na op{testvoto ostvareni vo okolnostina postojna ekonomska, politi~ka, pravna, socijalna, kulturna sostojba(raspolo`livi resursi), koi ovozmoùvaat organizirawe soodveten sistem ipraktika na ostvaruvawe na rabotite na bezbednosta, vo funkcija na nepre~enrazvoj na dràvata vo site domeni. Stanuva zbor za za{titenost na dràvataod site subverzivni dejnosti odnadvor i odvnatre, kako i od drugite {tetnidejnosti i vlijanija“6 . Sekako, dosega iznesenite gledi{ta za definirawe nabezbednosta se odnesuvaat na nejzinoto nabquduvawe vo po{iroka smisla nazborot. Toa zna~i deka bezbednosta moè da se nabquduva i vo nejzinata potesnasmisla, odnosno posebno kako dràvna, javna ili voena koga se zema predvidobjektot na za{tita, odnosno kako nadvore{na ili vnatre{na koga se zemapredvid od kade doa|a zagrozuvaweto. I sosema na krajot, “bezbednosta moè dase definira kako sostojba vo koja e obezbeden vramnoteèn fizi~ki, duhoven,op{testven i materijalen opstanok na poedinecot i na op{testvenata zaednicavo odnos na drugite poedinci, op{testveni zaednici i prirodata“7.

1.2. Nacionalna bezbednost

Vo prodolènie, }e se zadrìme na poimot nacionalna bezbednost, {toe neophodno za ponatamo{no razgleduvawe na klu~niot poim vo ovoj podnaslov,a toa e kolektivnata bezbednost. Na dene{niot stepen na op{testveniot razvojnacionalnata bezbednost se odnesuva na samostojnata dràva {to se griì zaodbrana i za{tita na sopstveniot fizi~ki integritet i teritorija. Tokmuzatoa kako ekvivalent za nego se upotrebuva i poimot dràvna bezbednost∗ .

Postojat pove}e definicii za poimot nacionalna bezbednost. Taka, naprimer, nacionalnata bezbednost se definira kako „sloèna interakcija napoliti~ki, na ekonomski, na voeni, na ideolo{ki, na pravni, na socijalni i nadrugi nadvore{ni i na vnatre{i op{testveni faktori, preku koi oddelnitedràvi so razli~ni instrumenti nastojuvaat da obezbedat >>normalni<<, t.e.prifatlivi uslovi za so~uvuvawe na suverenitetot, teritorijalniotintegritet, fizi~kiot opstanok na naselenieto, politi~ka nezavisnost imo`nost za ramnopraven, usoglasen i brz op{testven razvoj“8 , ili, pak, kako

6 Nacev, Z., Teoretski osnovi na doktrinata i strategijata na nacionalnata odbrana, NIP „\ur|a“,Skopje, 1997, str. 14.

7 Grizold, A., Medjunarodna sigurnost, Tiskara „Puljko“, Zagreb, 1998, str. 27.∗ Koga se zboruva za dràvna bezbednost, voobi~aeno se misli na nejzinite dve zna~ewa: prvo,

kako sostojba na bezbednost na nivo na celata teritorija (nacionalna bezbednost) i vtoro, so zna~ewe naza{tita {to pretstavuva zbir na aktivnosti so koi dràvata sistemski obezbeduva bezbednost na nivona celokupnoto op{testvo.

8 Nobilo, M., Pojam sigurnosti u terminologiji medjunarodnih odnosa, Polticka misao 15/4, Zagreb 1988, str. 73.

3



„dejnost na nacionalnite dràvi so koja tie, vo soglasnost so svoitematerijalni mo`nosti vo sega{nosta i vo idninata, imaj}i gi predvidglobalnite promeni i razvoj, go {titat sopstveniot identitet, opstanok iinteres“9 . Kon ova treba da se pridodade i opredelbata za op{toprifatenitevrednosti vo me|unarodnite odnosi ili na na~elata na me|unarodnoto pravo,spored koi „objekt na za{tita na nacionalnata bezbednost na sekoja dràvapretstavuva nejziniot opstanok, teritorijalniot integritet vo me|unarodnopriznatite granici i nejzinata politi~ka nezavisnost. Na ovie, obi~no sepriklu~uvaat i: pravoto na oddelen ̀ ivoten standard, pravoto na raspolagaweso sopstvenite prirodni bogatstva, pravoto na soobra}aj, pravoto napo~ituvawe i dr.“10.

Od navedenite poimawa na nacionalnata bezbednost, jasno proizleguvadeka stanuva zbor za kompozicija na pove}e nejzini sodrìnski elementi, koimoèbi najdobro se opredeleni koga „Nacionalnata bezbednost najop{to sedefinara kako bezbednost na politi~kiot narod“11, a pak: „Nejzinata sodrìnaopfa}a: bezbednost na nacionalnata teritorija (vklu~uvaj}i gi vozdu{niotprostor i teritorijalnite vodi), za{tita na ìvotot na lu|eto i nivnatasopstvenost, so~uvuvawe i odrùvawe na nacionalniot suverenitet iostvaruvawe na osnovnite funkcii na op{testvoto (socijalno-ekonomski,kulturni, ekolo{ki, trgovski i dr.)“12.

1.3. Me|unarodna bezbednost

Me|unarodnata bezbednost svoite koreni gi ima od periodot pome|udvete svetski vojni, koga taa glavno se definira kako zbir na nacionalnitebezbednosti na dràvite vo svetot. Sekako deka vakvoto definirawe name|unarodnata bezbednost vo dene{ni uslovi ne e voop{to prifatlivo, predsé, zatoa {to taa vo sebe gi vklu~uva isklu~ivo nacionalnite bezbednosnivrednosti na dràvite, a gi apstrahira op{tite bezbednosni vrednosti naop{testvoto. Tokmu ottuka proizleguva i zalo`bata na oddelni avtori, namestoza me|unarodna, da se govori za op{ta bezbednost. Pritoa, stanuva zbor zasostojba vo me|unarodnite odnosi vo koja nema strav od me|useben napad izagrozuvawe nadvor od temelnite vrednosti na nacionalnata bezbednost nasekoja oddelna dràva, a sé so cel obezbeduvawe na sostojba vo koja edna dràva

9 Hawedy, A., Militarization and Security in the middle East, Pinter Pablishers, London, 1989, str. 16, citiranospored Grizold, A., Medjunarodna sigurnost, Tiskara “Puljko“, Zagreb, 1998, str. 29.

10 Nacev, Z., Teoretski osnovi na doktrinata i strategijata na nacionalnata odbrana, NIP „\ur|a“,Skopje, 1997, str. 19.

11 Grizold, A., Medjunarodna sigurnost, Tiskara „Puljko“, Zagreb, 1998, str. 29.12 Isto.



nema da smeta deka nesigurnosta na sosedot zna~i i nejzina sopstvena nesi-gurnost. Inaku, „vo me|unarodnata bezbednost doa|aat do izraz komplici-ranosta i sloevitosta na me|unarodnite odnosi, nivoata na procesite naintegracija i globalizacija, sozdavaweto ili nesozdavaweto mehanizmi zaobezbeduvawe na nacionalna i na me|unarodna bezbednost, sostojbata na voeno-politi~kite, trgovskite i drugite odnosi pome|u dràvite itn.“13 . Vo taasmisla, me|unarodnata bezbednost kako zbir na merki koi obezbeduvaatopstanok na site dràvi, e temelen uslov za opstanok i razvoj na me|unarodnatazaednica, a re{avaweto na mnogubrojnite pra{awa, bara sorabotka pome|udràvite zaradi steknuvawe zaedni~ka korist, a ne zaradi steknuvawe koristza edna dràva za smetka na druga. Tokmu zatoa se govori deka „Optimalenstepen na me|unarodnata bezbednost }e se ostvari duri toga{ koga ~lenkite name|unarodnata zaednica }e postignat soglasnost za pravilata na me|unarodnotoodnesuvawe i za nivnoto prakti~no sproveduvawe“14.

1.4. Kolektivna bezbednost

Mo{ne sloèno e pra{aweto za definirawe na kolektivnatabezbednost. Sepak, kako najprifatlivi definicii za nea se onie {to prinejzinoto definirawe trgnuvaat od celta koja treba da se postigne prekukolektivniot napor. Taka, spored edno viduvawe „cel na kolektivnatabezbednost e zaedni~ko obezbeduvawe bez odnapred opredelen protivnik,naso~ena navnatre i zasnovana na obvrskata za priteknuvawe na pomo{ na onojsubjekt {to e ̀ rtva na agresijata, bez ogled na toa koj drug protivnik navaluvavrz negovata nacionalna bezbednost“15, a spored drugoto viduvawe, „cel nakolektivnata bezbednost e vrz baza na dolgotrajna politika da se eliminirarivalstvoto vo me|unarodnata zaednica i preku organizirawe, a vo povisokafaza, integrirawe na silite na dràvite ~lenki na dadeniot sistem, da segarantiraat bezbednosta, mirot i stabilnosta na site ~lenki na me|unarodnatazaednica“16.

Od dosega izloènoto, moè da se konstatira deka vo kolektivnatabezbednost vo osnova se raboti za za{tita na nacionalnata bezbednost od

13 Grizold, A., Medjunarodna sigurnost, Tiskara “Puljko“, Zagreb, 1998, str. 31, citirano spored Nobilo, M., Pojamsigurnosti u terminologiji medjunarodnih odnosa, Politicka misao 15/4, Zagreb 1988, str. 74.

14 Isto, str. 31, citirano spored Booth, K., Steps Towards Stable Peace in Europe: A Theori an Praktice of Coexistance,International Affairs 66/1, 1990, str. 27.

15 Nacev, Z., Teoretski osnovi na doktrinata i strategijata na nacionalnata odbrana, NIP „\ur|a“,Skopje, 1997, str. 16, citirano spored Dimitrijevi}, V., Pojam bezbednosti u me|unarodnim odnosima,Savez udruèwa pravnika, Beograd,1973.

16 Isto, citirano spored Avramov, S., Me|unarodno javno pravo, XI izdawe, Nau~na kwiga, Beograd,1990.

3



vooruèn napad, a ne od site zagrozuvawa na vrednostite i deka osnovnaintencija na sistemot na kolektivnata bezbednost e da ja spre~i napa|a~katavojna i posledicite {to so nea bi nastanale za koj i da e ~len na grupata opfatenso sistemot. Isto taka, jasno e vidlivo deka kolektivnata bezbednost eopredeleno sredstvo za postignuvawe opredelena cel, {to, sepak e nedovolnoza postignuvawe na posakuvanata cel (regionalen i op{t me|unaroden mir ibezbednost), dokolku ne se prezemat i drugi merki koi ne moàt da se podvedatpod poimot kolektivna bezbednost. Zatoa, slobodno moè da se zaklu~i deka„taa e sredstvo za postignuvawe opredelena cel – me|unarodna bezbednost, a vome|unarodnite odnosi taa pretstavuva sistem {to se temeli na pravno i napoliti~ki vospostaven poredok vo me|unarodnata zaednica i ovozmoùvabezbeden razvoj na sekoj ~len, {titej}i go istovremeno od zagrozuvawe odnadvor.Kako i sekoj sistem taka i kolektivnata bezbednost ima svoi elementi, i toa:pravila {to ja zabranuvaat agresijata, akcioni sredstva od preventiven irepresiven karakter protiv prekr{itelite, pravila za mirno re{avawe nasporovite i pravila za preventivni akcii“17.

1.5. Integralna bezbednostVo posledno vreme sé povoobi~aeno e pred poimot bezbednost da se do-

davaat atributite intregalna i kooperativna bezbednost. So ogled na vakvatatendencija, smetame deka e neophodno da se dadat opredeleni doobjasnuvawa iza niv.

Pod poimot integralna bezbednost „se podrazbira odbranbeno za{titenpristap na dràvata koja, preku konkretni merki, aktivnosti i sili, seza{tituva od vooruèni i od nevooruèni zagrozuvawa, sozdavaj}i aktivnapotpora za potpolna i sestrana bezbednost na site nivoa i vo site sodrìni naìvotot i dejstvuvaweto na ~ovekot i na op{testvoto“18. Vo osnova stanuvazbor za sostojba koga dràvata se ~uvstvuva bezbedna od sekoj aspekt i koga sesozdadeni uslovi za sloboden, avtonomen i od nikogo nepre~en op{testvenrazvoj.

Vo takvi uslovi, i za za~uvuvawe na takvata sostojba, vo konkretnatadràva e izgraden nejziniot odbranbeno za{titen sistem so svoi posebni silii sredstva, no vo nego participiraat i site drugi dejnosti (so sopstvenite silii sredstva), koi moàt da pridonesat za bezbednosta na dràvata. Ve}e od ovieiskaàni redovi, jasno proizleguva deka stanuva zbor za izgradba na integralenodbranbeno - za{titen model osobeno prifatliv za malite dràvi, koj

17 Isto, str. 17.18 Nacev, Z., Teoretski osnovi na doktrinata i strategijata na nacionalnata odbrana, NIP „\ur|a“,

Skopje, 1997, str. 22.



ovozmoùva po{iroko angaìrawe na silite i na sredstvata na dràvata zaradiza~uvuvawe na posakuvaniot bezbednosen ambient.

1.6. Kooperativna bezbednost

Koga se govori za kooperativnata bezbednost, u{te na po~etokot ejasno deka tuka se naglasuva, odnosno se stava akcent na metodot na ostvaruvawena posakuvanata bezbednost. Poednostavno kaàno, imame sostojba naapsolvirawe, gradewe i re{avawe na bezbednosnite pra{awa i problemi prekuzaedni~ki, zdruèni, kolektivni, kooperativni napori. Zna~i, stanuva zborza bezbednosta kako sostojba i cel, za koja e bitna kvantitativnata strana(brojot na u~esnicite), no sekako u{te pobiten e na~inot, odnosno metodotpreku koj }e se postigne posakuvanoto. Ottuka, preferiraj}i ja kvalitativnatastrana vo gradeweto na bezbednosta, namesto da se zboruva za zaedni~ka,zdruèna, pa duri i za kolektivna bezbednost, moèbi e prifatlivo da sezboruva za kooperativna bezbednost, odnosno za bezbednost {to }e se gradipreku kooperacija ‡ sorabotka. Vakvata opredelba e prifatliva i od pri~ini{to korespondira so poimawe na bezbednosta vo NATO.

Imeno, Klaus-Peter Klaiber – pomo{nik na generalniot sekretar naNATO za politi~ki pra{awa, vo edna prilika, tokmu na Evropskiot centarza bezbednosni studii „Xorx Mar{al“, mu oddade priznanie „za herojskiotobid za definirawe na poimot kooperativna bezbednost vo samo dvere~enici“∗ .

Vo ovoj kontekst, za istaknuvawe e sé ponaglasenata zalo`ba za „po-trebata vo me|unarodnite odnosi da se sozdadat uslovi za kooperativnost idoverba na site podra~ja na ìvot i rabota vo sovremeni uslovi, {to }epretstavuva realen izlez za oblikuvawe na noviot >>kooperativen na-por<< za obezbeduvawe me|unarodna sigurnost, {to }e se zasnova na sora-botka na dràvnite, op{testvenite zaednici, organizacii i poedinci vopostignuvaweto na optimalna bezbednost na sekogo posebno i na sitezaedno“19.

∗„Kooperativnata bezbednost e strategiski sistem {to gi sozdava za~etocite na demokratskitedràvni i nedràvni organizacii koi se povrzani vo zaedni~ka mreà na formalni ili na neformalnisojuzi so karakteristiki na pove}estrana, prakti~na i transparentna ekonomska, politi~ka i odbranbenasorabotka.

Vo kooperativniot bezbednosen sistem, celite na dràvnata bezbednost na oddelnite dràvi senaso~eni vo dvoen pravec: prvo, odrùvawe i za{tita na traen mir i stabilnost vnatre vo nivniotzadni~ki prostor, i vtoro, aktivno promovirawe na stabilnosta i po~ituvawe na individualnite pravavo drugite oblasti koi moàt da ja zagrozat nivnata zaedni~ka bezbednost, koristej}i diplomatski,informaciski, ekonomski, i ako zatreba, voeni sredstva“.

19 Grizold, A., Medjunarodna sigurnost, Tiskara „Puljko“, Zagreb, 1998, str. 32.

3



2. Pojava, klasifikacija i istoriski razvoj na sistemiteza kolektivna bezbednost i odbrana

2.1. Pojava na sistemite za kolektivna bezbednost i odbranaPojavata na sistemite za kolektivna bezbednost e tesno povrzana so po-

javata na me|unarodnata bezbednost. Istoriski gledano, problemite na nacio-nalnata bezbednost, odnosno na bezbednosta na nacionalnata dràva, se po-javile so razvojot na nacionalnata dràva. Naskoro potoa, vo op{testveno ‡nau~nata misla se pojavile tri razli~ni pristapi {to gi uslovile nata-mo{nite razmisluvawa za nacionalnata i za me|unarodnata bezbednost.Najugledni nivni pretstavnici na poleto na bezbednosta se: Hobs narealisti~kata {kola, Kant na idealisti~kata i Grotius na pragmati~no ‡institucionalniot pristap. Site ovie pristapi na izu~uvawe na bezbednostavo celina bitno vlijaele na podocne`noto sovremeno razmisluvawe zabezbednosnata problematika.

Voop{teno gledano, moè da se konstatira deka do osumdesettite godinina minatiot vek preovladuvaat realisti~kiot i idealisti~kiot pristap konproblematikata na sovremenata bezbednost. Dodeka „realistite bezbednostaja sfa}aat kako cel, a mo}ta na dràvata kako instrument za ostvaruvawe nataa cel, idealistite bezbednosta ja vtemeluvaat, pred sé, kako posledica:trajniot mir vo me|unarodnata zaednica }e obezbedi bezbednost za site dràvi.Vo dvata pristapa zaedni~ko e toa {to istraùvaweto na bezbednosnataproblematika e stesneto na problemot na mo}ta (realisti), odnosno naproblemite na mirot (idealisti) i so toa e zacvrsteno sfa}aweto za toa dekabezbednosta e glavno voeno-politi~ki problem“20. Kon ova treba da se dodadedeka, kako rezultat na vakvite poimawa na bezbednosta, vo praktikata doa|ado etablirawe na bezbednosna struktura {to se zasnova na silata kako osnovnakategorija, na odvra}awe so zastra{uvawe, nedoverba pome|u nacionalnitedràvi i zakana so upotreba na vooruènite sili kako najvaèn element nataa struktura. Toa, vo su{tina, zna~i deka toga{niot koncept na bezbednosta,pokraj voeniot, ne gi zema predvid i drugite relevantni dimenzii nasovremenata nacionalna i me|unarodna bezbednost (politi~ki, ekonomski,socijalni i dr.). So vakviot pristap, vsu{nost, se gubi zavisnosta pome|urazli~nite op{testveni dimenzii, koi se pojavuvaat kako edinstveni faktorivo ostvaruvaweto na edinstvenata cel – bezbednosta.

Vo periodot po osumdesettite godini, a najmnogu kako kritika na pogorenavedeniot pristap, doa|a do pro{iruvawe na predmetot i na sodrìnata nabezbednosta. Pritoa, pokraj voenata, sé ponaglaseno e mestoto na drugitedimenzii na bezbednosta, vo nacionalni ramki, no i po{iroko, a na nadvore{en

20 Grizold, A., Medjunarodna sigurnost, Tiskara „Puljko“, Zagreb, 1998, str. 21.



plan sé ponaglasenata potreba za zaedni~ka bezbednost. Ovoj “Koncept nazaedni~ka bezbednost vo svetlinata na procesot na internacionalizacija iglobalizacija go nadminuva tradicionalnoto tesno poimawe na nacionalnatai na me|unarodnata bezbednost kako samo voen problem i taka pretstavuva obidza sinteza pome|u logikata na realisti~kiot i na idealisti~kiot pristap zataa problematika“21.

Na krajot, vo vrska so razgleduvanoto pra{awe, vo teoriski ramki, trebada se istakne i slednoto. Dosega{nata elaboracija jasno gi „isfrli“ poimnitekategorii nacionalna (dràvna) i me|unarodna (me|udràvna) bezbednost.Pokraj niv, mnogu ~esto se govori i za regionalna (bezbednost na svetskiregioni) i za globalna (svetska, odnosno planetarna) bezbednost.

Namesto zaklu~ok po ova pra{awe, treba da se naglasi deka sekoj odmanifestiranite oblici na bezbednost, za da moè da se ostvari kako cel,treba i mora da ima svoja institucionalna ramka. Tokmu ova pra{awe e predmetna sledniot podnaslov.

2.2. Klasifikacija i istoriski razvoj na sistemite za kolektivnabezbednost i odbrana

2.2.1. KlasifikacijaOstvaruvaweto na me|unarodnata bezbednost vo dosega{niot op{testven

razvoj, moè globalno da se klasifikuva preku slednite dva modela:konflikten i kooperativen. Samite imiwa na ovie dva modela dovolno jasnogovorat za na~inite na ostvaruvaweto na me|unarodnata bezbednost. Imeno,pri praktikuvaweto na konfliktniot model, posakuvanata cel teì{no seostvaruva preku upotreba na silata kako osnovno sredstvo, dodeka pripraktikuvaweto na kooperativniot model toa se pravi so mirni sredstva, prekurazgovori, razbirawe, kooperativnost, doverba, sorabotka i sl. Pritoa,prirodno e {to prviot model dominiral vo poraniot ~ovekov op{testvenrazvoj, dodeka vtoriot e poprisuten vo ponoviot ~ovekov op{testven icivilizaciski razvoj. Iako ovie dva modela niz istoriskiot razvoj dovolno seizdiferencirale, sepak, praktikata pokaùva deka i kombiniraniot modelima svoja istoriska i aktuelna podloga vo ostvaruvaweto na me|unarodnatabezbednost.

2.2.2. InstitucionalizacijaOstvaruvaweto na me|unarodnata bezbednost ne e mo`no bez nejzina

institucionalizacija. Taa, institucionalizacijata, vsu{nost zna~i procesna oblikuvawe na bezbednosen sistem, preku koj dràvite vospostavuvaatsostojba na odrùvawe na me|unarodnata bezbednost. Nadvore{niot pojaven

21 Isto, str. 23.

3



oblik na toj proces vo istorijata na me|unarodnite odnosi pretstavuvaatkonkretnite mehanizmi i instrumenti, preku koi subjektite na me|unarodnatazaednica, pred sé dràvite, zaedni~ki ja obezbeduvaat me|unarodnatabezbednost.

So pojavata na prvite teritorijalno organizirani grupi, koi imalevnatre{ni strukturirani i hierarhiski organizirani celini, vo nivniteme|usebni odnosi se pojavila dilemata za na~inot na me|usebnotokomunicirawe. Ovie grupi, vo podocne`niot razvoj sé pove}e gi dobivaatatributite na dràva, so {to vo osnova se javuva sostojba na odnosi i re{avawena pra{awa pome|u dràvite. Tokmu tuka se doa|a do krucijalnoto pra{awekako da se pravi toa, so institucionalizirawe na konflikten ili, pak, prekukooperativen sistem. Taa dilema, na samiot po~etok na razvojot name|unarodnite odnosi, po pravilo, se re{avala vo korist na konfliktot-vojnata, a podocna so razvojot na civilizaciskite normi i so sproveduvawe name|unarodnoto pravo, vojnata sé pove}e ja gubi pozicijata na edinstvenosredstvo za re{avawe na konfliktite.

2.2.3. Istoriski razvoj

Dosega{niot proces na institucionalizacija za ostvaruvawe name|unarodnata bezbednost ima pominato preku sledinite ~etiri vremenskiperiodi: stariot i sredniot vek, od Vestvalskiot miroven kongres doPrvata svetska vojna, pome|u dvete vojni i periodot po zavr{uvaweto naVtorata svetska vojna.

Za periodot na Stariot vek e karakteristi~na sostojbata na hroni~navojna, poradi {to vladetelite bile prinudeni na potpi{uvawe bilateralni(me|udràvni) dogovori, so koi se sozdavale sojuzni{tva za smetka na drugitedràvi. Dogovorite vo po~etokot na ovoj period se sveduvale na prijatelstvo,vetuvawe na vzaemna pomo{, a podocna na obvrska na ve~en mir, zabrana navojna pome|u dogovornite strani, pomo{ vo slu~aj na nadvore{na agresija ilivnatre{ni problemi (Egipet i Azija). Potoa, tie se sveduvale na sozdavawetrajni i povremeni sojuzi, regulirawe na sostojbata na vojna i mir, kako i narazvivawe na opredeleni sredstva za mirno re{avawe na sporovite (StaraGrcija), pa sé do razvivaweto na pravilata na voenoto pravo (Rim).

Vo Sredniot vek ne se napraveni nekoi kvalitativni is~ekori na ovojplan. Me|udràvnite odnosi i ponatamu prete`no se zasnovaat na upotreba nasredstva za prinuda, a osnovni instrumenti za ureduvawe na odnosite pome|ufeudalnite zaednici se bilateralnite dogovori za sojuzni{tvo koi seodnesuvale na nadvore{na agresija, no i na vnatre{ni vostanija i buni.

Periodot od Vestvalskiot miroven kongres (1648) do Prvata svetskavojna e karakteristi~en po toa {to e vospostavena praktika za multilateralnore{avawe na me|unarodnite sporovi i {to e vovedeno na~eloto za ramnoteàna silite pome|u toga{nite subjekti na me|unarodnite odnosi. Vo toj period,



zaradi so~uvuvawe na evropskata ramnoteà se priznati granicite napogolemiot broj evropski dràvi, so {to postojnata ramnoteà na silitedobila karakter na legitimnost. Me|utoa, „taa legitimnost ne pretstavuvalanikakva institucionalna ili organizaciska kontrola na nastanite voevropskiot i vo me|unarodniot prostor, tuku se rabotelo samo za racionali-zacija na konvencionalnata politi~ka praktika, koja poradi toa {to bila bezkakvo bilo cvrsto jadro, so postojani i sistemski sostanuvawa na dràvnicitei obligatorniot kodeks na odnesuvawe, uspeala da odrùva sostojba narelativna stabilnost na me|unarodniot sistem. Zaradi neinstitucionalizacijana postojnata ramnoteà na silite vojnata, i ponatamu ostanala legitimnosredstvo za ostvaruvawe na interesite na subjektite na me|unarodnite odnosii za re{avawe na konfliktite me|u niv, dodeka arbitraàta, kako sredstvo zamirno re{avawe na sporovite, se izgubila sé do krajot na XVIII vek“22.

Vo vrka so re~enoto }e bide sosema dovolno ako se dadat opredelenoobjasnuvawa okolu dvete osnovni na~ela koi go davaat osnovniot beleg nainstitucionalizacijata vo ovoj period: ramnoteà na silite i legitimitet.Koga se govori za ramnoteà na silite, stanuva zbor za obezbeduvawe, i voslu~aj na promena povtorno vospostavuvawe ramnoteà izrazena vo teritorijai oru`je pome|u dràvite na opredelen me|unaroden sistem, a osobeno pome|ugolemite sili na toj sistem. Ovaa teorija, koja vo osnova se odnesuva na„ramnoteà na voenata sila na edna dràva ili na grupa dràvi i nivnatasposobnost taa svoja sila da ja upotrebat vo me|unarodnite odnosi, ne moè soni{to da se spre~i, osven so ista takva voena sila na drugata dràva ili grupadràvi.“23. Tuka stanuva zbor za soodvetno koli~estvo sila, koja treba da sepojavi kako protivteà na druga sila, {to vo osnova se pokaàlo kakoneracionalno, bidej}i silata ne uspeala da gi spre~i mnogubrojnite voenisudiri i dvete svetski vojni. Podocna, }e se pokaè deka „vo sovremenime|unarodni uslovi politikata na ramnoteàta na silite kako vladeja~kiprincip vo odnosite pome|u golemite sili ne obezbeduva odrùvawe nasvetskiot mir i bezbednost, tuku naprotiv intenzivnoto i nekontroliranovooruùvawe vo imeto na ramnoteàta na silite, sé pove}e dejstvuva vo pravecna odrùvawe na sostojba ni vojna ni mir“24.

Ova na~elo e vo tesna vrska so na~eloto na legitimnost, {to vo osnovane zna~elo deka se raboti za pravilen me|unaroden poredok, tuku na faktotdeka subjektite na me|unarodnite odnosi go prifa}aat toj poredok, iako sonego ne se celosno zadovolni. Inaku, na~eloto na legitimnost ne ja isklu~uvavojnata kako sredstvo za re{avawe na sporovite, tuku trgnuvalo od faktot

22 Grizold, A., Medjunarodna sigurnost, Tiskara „Puljko“, Zagreb, 1998, str. 43.23 Dimi{kovski, S., Osnovi na nacionalnata odbrana na Republika Makedonija: voeno politi~ki

aspekti, NIP Globus, 1996, str. 61.24 Isto str. 62.

3



deka mirot {to }e dojde posle vojnata, }e mora da se zasnova na konsenzusot nasubjektite na me|unarodnite odnosi i na nivnata legitimnost.

Osnoven beleg na periodot pome|u dvete svetski vojni vo smisla nainstitucionalizacija na me|unarodnata bezbednost e osnovaweto na Ligata nanarodite. Za nea, vo ovaa prigoda e sosema dovolno da se kaè deka so nejziniotosnova~ki akt (Paktot na Ligata na narodite), go ograni~uva pravoto nadràvite na vojna, no ne ja zabranuva, i deka taa, vsu{nost, pretstavuva nikulecna kolektivnata bezbednost, {to e beleg na naredniot period na ovoj plan.Kako karakteristi~ni za ovoj period, treba da se naglasat i zna~ajnitediplomatski i preventivni aktivnosti {to se prezemani na podra~jeto name|unarodnata bezbednost i mehanizmite {to bi ja obezbedile nea, kako inaporite za sozdavawe me|unarodno pravni dokumenti so koi se ograni~uva/zabranuva vojnata kako sredstvo za re{avawe na sporovite pome|u subjektitena me|unarodnata zaednica (Braind-Kelogov pakt, Savedra Lamas pakt,@enevskiot op{t dokument od 1928 god.).

Karakteristi~no za periodot po Vtorata svetska vojna, e toa {to zaprv pat pra{aweto na bezbednosta vo me|unarodnata zaednica se razgleduvakako pra{awe od globalna kategorija. Ednostavno, zgolemeniot broj subjektina me|unarodnoto pravo (dràvi i me|unarodni organizacii) i {irokiotspektar na odnosi, ja nametnale globalnosta na razgleduvanoto pra{awe.

So ogled na goleminata na ovoj period i zna~eweto na nastanite {to gokarakteriziraat, a se vo tesna vrska so pra{aweto na institunacionalizacijatana me|unarodnata bezbednost, voobi~aeno e ovoj period da se podeli napotperiodi. Pa, taka, edna takva podelba, go „razgrani~uva periodot na Studenatavojna (1945-1956) od periodot na popu{tawe na napnatosta pome|u golemite sili(1956-1975) i periodot na povtorno zaladuvawe na nivnite odnosi (1975-1987), aposeben tretman zasluùvaat nastanite pome|u 1987 i 1995 godina, koi vo osnovago potresuvale i se u{te ja potresuvaat evropskata bezbednosna stvarnost“25.

Site navedeni periodi imaat svoi karakteristiki i sekoj od niv ekarakteristi~en po nastanuvaweto na me|unarodnite organizacii, ~iiosnova~ki ili dopolnitelni dokumenti sodràt bezbednosni mehanizmi iinstrumenti soodvetni na vremeto i na konkretnata situacija. Taka, centralennastan za prviot period, no i po{iroko, e osnovaweto na Organizacijata naobedinetite nacii (OON), formiraweto na dvata voeni bloka (NATO iVar{avskiot dogovor), polarizacijata na Evropa na isto~na i na zapadna,deleweto na Germanija, osnovaweto na Zapadnoevropskata unuja (ZEU), kako islu~aite na intervencii po pra{awa od vnatre{nite raboti vo nekoi dràviod strana na drugi dràvi.

Vo vtoriot period kako pokarakteristi~ni nastani moàt da se smetaatekonomskoto povrzuvawe na del od zapadnoevropskite dràvi vo toga{nata

25 Turk, D., Nacelo neintervencije v megunarodnih odnosih in mednarodnem pravu, Ljubljana, Mladinska knjiga,1984, str. 87, citirano spored Grizold, A., Medjunarodna sigurnost, Tiskara “Puljko“, Zagreb, 1998, str. 50.



Evropska zaednica za jaglen i ~elik, sozdavaweto na Konferencijata, podocnaOrganizacijata za evropska bezbednost i sorabotka i sozdavaweto naDvièweto na nevrzanite.

Tretiot period e karakteristi~en po povtornoto zaladuvawe naodnosite pome|u golemite sili, {to vo osnova nema nekoe posebno vlijanie nabezbednosta vo Evropa, a beleg na ~etvrtiot period pretstavuvaat: padot nadràvniot socijalizam vo isto~na Evropa, soedinuvaweto na dvete Germanii,raspadot na Jugoslavija, na Sovetskiot sojuz i na ̂ ehoslova~ka i ukinuvawetona Var{avskiot dogovor. Pokraj ovie nastani, i vojnite bea karakteristikana ovoj period (vo porane{nite SFRJ i vo SSSR). Navedenite nastani, pokrajtoa {to dovedoa do promena na bezbednosnata slika vo Evropa, bea i isku{enieza bezbednosnite mehanizmi na evropskite me|unarodni organizacii.

2.2.4. Nekolku konstataciiVrz osnova na dosega iznesenoto za klasifikacijata na modelite i nivnata

institucionalizacija vo ostvaruvaweto na me|unarodnata bezbednost moàtda se izvle~at nekolku konstatacii:

‡ vo dosega{niot op{testven razvoj vo ostvaruvaweto na me|unarodnatabezbednost se izdiferencirale dva osnovni modela, i toa: konfliktniot ikooperativniot;

‡ osnovno sredstvo vo ostvaruvaweto na me|unarodnata bezbednost prekukonfliktniot model e upotrebata na silata, odnosno vojnata, dodeka na vtoriot,kooperativniot tokmu sprotivnoto. Se nastojuva site nastanati sporovi da serazre{uvaat preku kooperacija, odnosno nivnoto re{avawe da se vr{i so sitedrugi mirni/nenasilni sredstva, a silata kako mo`nost ostanuva duri toga{koga ovie nema da ja dadat posakuvanata cel;

‡ tokmu tekstot od prethodnata alineja, ni dava mo`nost da govorime iza kombiniraniot model vo ostvaruvaweto na me|unarodnata bezbednost, kojvo osnova treba da pretstavuva kombinacija pome|u dvata navedeni. Opravdanostza vakvata klasifikacija, pokraj drugoto, nao|ame i vo instrumentite {to naaktuelnite me|unarodni organizacii im stojat na raspolagawe za ostvaruvawena me|unarodnata bezbednost;

‡ konfliktniot model e karakteristi~en za poraniot, dodekakombiniraniot i koperativniot se karakteristi~ni za ponoviot op{testveni civilizaciski razvoj;

‡ ostvaruvaweto na me|unarodnata bezbednost, kako zaedni~ko dobro koeobezbeduva poedine~na i bezbednost na site zaedno, vo naredniot period trebada se ostvaruva so kombinacija na nevoeni i voeni mehanizmi i instrumenti,pri {to prvite treba da imaat prednost;

‡ vo dosega{niot proces na institunacionalizacija na me|unarodnatabezbednost „moàt da se istaknat ~etiri osnovni sistemi, so koi me|unarodnatazaednica moè da ja obezbedi svojata bezbednost, i toa:

3



• sistem na ramnoteà na silite;• sistem na kolektivna bezbednost vo ramkite na Ligata na narodite;• sistem na kolektivna bezbednost vo ramkite na OON i• sistem na kolektivna odbrana vo ramkite na razli~nite odbranbeni i

voeno-politi~ki sojuzi“26.

LITERATURA:

1. Avramov, S., Me|unarodno javno pravo, XI izdawe, Nau~na kwiga, Beograd, 1990.2. Booth, K., Steps Towards Stable Peace in Europe: A Theori an Praktice of Coexistance,

International Affairs 66/1, 1990.3. Vasilevski, V., Me|unarodno voeno pravo, Maring, Skopje, 1998.4. Vr{ec, M., Pojam sigurnosti, opasnosti i ugroènosti, Priru~nik br. 6, Zagreb,

1991.5. Vucinik, M., Pravo narodne odbrane i drustvene samoza{ite sa osnovama me|unarodnog

ratnog prava, Vojnoizdava~ki zavod, Beograd 1981.6. Gocevski, T., Kolektivnata bezbednost i odbranata na Makedonija ‡ vtoro

izmeneto i dopolneto izdanie, Prosveta, Kumanovo, 1994.7. Gocevski, T., Neutralna Makedonija (od vizija do stvarnost), „Makedonska

riznica“, Kumanovo, 1995.8. Gocevski, T., Sovremeni tendencii vo odbranata, „Makedonska riznica“,

Kumanovo, 1997.9. Gocevski, T., Odbranbenoto osamostojuvawe na Makedonija, „Makedonska

riznica“, Kumanovo, 2001.10. Grizold, A., Demilitarizacija Slovenije in nacionalna varnost, Zbornik, Znanstveno i

publicisticko sredisce, Ljubljana, 1991.11. Grizold, A., Medjunarodna sigurnost, Tiskara „Puljko“, Zagreb, 1998.12. Grizold, A., Od koncepcije militarizacije i militarizma do koncepcije demilitarizacije,

Demilitarizacija Slovenije i nacionalna varnost, Zbornik, Znanstveno i publicisticko sredisce,Ljubljana, 1991.

13. Ditrih Fisher(ad) „Nonmilitary aspekts of security“: A Systems Approach UNDIR,1993.14. Dimi{kovski, S., Vojna, vojska i politika, NIP „Globus“, 1984.15. Dimi{kovski, S., Osnovi na nacionalnata odbrana na Republika Makedonija

(voeno-politi~ki aspekti), NIP „Globus“, Skopje, 1996.16. Nacev, Z., Teoretski osnovi na doktrinata i strategijata na nacionalnata

odbrana, NIP „\ur|a“, Skopje, 1998.17. Nacev, Z., i Na~evski, R., Vojna, mir i bezbednost, „Makedonska riznica“,

Kumanovo, 2000.18. Nobilo, M., Pojam sigurnosti u terminologiji me|unarodnih odnosa, Polti~ka misao 15/4,

Zagreb 1988.19. Turk, D., Nacelo neintervencije v megunarodnih odnosih in mednarodnem pravu, Ljubljana,

Mladinska knjiga, 1984.20. Hawedy, A., Militarization and Security in the middle East, Pinter Pablishers, London, 1989.21. OBSE, Temelni dokumenti, Doger, Skopje,1996.22. Povelba na OON, Temelni dokumenti, Skopje, oktomvri,1995.

26 Grizold, A., Medjunarodna sigurnost, Tiskara “Puljko“, Zagreb, 1998, str. 55.



KONCEPTOT ZA SOCIETALNATA BEZBEDNOSNA DILEMAI ZA NACIONALNATA BEZBEDNOST NA REPUBLIKAMAKEDONIJA

Stojan SLAVESKIMinisterstvo za odbrana - Skopje

Apstrakt: Ovoj trud pravi obid da gi stavi zaedno konceptot zasocietalnata bezbednosna dilema i za nacionalnata bezbednost na RepublikaMakedonija. Prvo, }e analizirame nekoi od definiciite na societalnatabezbednost. Vtoro, }e se zadrìme na rabotata na nekoi istrùva~i koi gianaliziraat „etni~kite bezbednosni dilemi“ i „nebezbednosnite dilemi“koi se slu~uvaat na intradràvno nivo. Treto, }e go objasnime i voedno }e gopredvidime idniot razvoj na konceptot za „(inter-) societalnatabezbednosna dilema“ kako moèn pogoden na~in vo objasnuvaweto naetni~koto nasilstvo. Posledno, }e sugerirame nekoi mo`ni odgovori vorazre{uvaweto na problemot na societalnata bezbednosna dilema voRepublika Makedonija.

Klu~ni zborovi: intradràvna bezbednosna dilema, etni~ki konflikt,societalna bezbednost, identitet.

CONCEPT OF SOCIETAL SECURITY DILEMMA AND NATIONALSECURITY OF THE REPUBLIC OF MACEDONIA

Abstract: This article seeks to pull together the concept of societal security dilemma and thenational security of the Republic of Macedonia. First, it will discuss some of the ways inwhich the societal security has been defined. Second, it will concentrate on the work of thosewriters who have conceived of "ethnic security dilemmas" and "insecurity dilemmas"occurring at the intrastate level. Third, it will both introduce and further develop the conceptof the "(inter-) societal security dilemma" as a possibly more productive way of explaining theoutbreak of the ethnic violence. Finally, it will suggest some possible answers for resolving theproblem of societal security dilemma in the Republic of Macedonia.

Key words: the intrastate security dilemma, ethnic conflict, societal security, identity.

3



UvodOdnosot pome|u identitetot i bezbednosta na etni~kite grupi e istraùvan

od strana na Ole Viver (Ole Waver) i na Beri Buzan (Barry Buzan), pri {to e vospostaventakanare~eniot koncept na societalna bezbednost. Terminot societalna bezbednostza prvpat be{e koristen od strana na Buzan vo negovata kniga „Lu|e, dràvi, strav“(People, states, fear) vo 1991 godina. Societalnata bezbednost be{e eden od petteelementi na bezbednosta, dodeka ostanatite bea: voena, politi~ka, ekonomska ibezbednost na ìvotnata sredina. Site ovie elementi bea smetani kako izvornielementi na dràvnata bezbednost: op{testvoto e samo edna dimenzija vo kojadràvata moè da bide zagrozena. Me|utoa, vo 1993 godina, so svojata kniga„Identitet, migracii i novata bezbednosna agenda vo Evropa“ (Identity, migration andnew security agenda in Europe), Viver go rekonceptualizira prethodniot petdi-menzionalen pristap na Buzan: op{testvoto se nabquduva kako del od dràvnatabezbednost, no toa e, isto taka, i poseben referenten objekt na bezbednosta. Dodekaopstanokot na dràvata zavisi od odrùvaweto na nejziniot suverenitet, opstanokotna op{testvoto zavisi od odrùvaweto na negoviot identitet. Vo takvi uslovi, Viverop{testvata gi definira: kako politi~ki zna~ajni etni~ki/nacionalni ireligiozni grupi koi moàt da operiraat kako distinktivni referentni objektina bezbednosta vo me|unarodniot sistem.

Me|utoa, vospostavuvaweto na op{testvoto kako poseben referenten objektna bezbednosta be{e problemati~no za takanare~enata Kopenhagenska {kola.1 [toe toa {to Viver i Buzan gi podvede pod najgolema kritika vo nivnata realnaobjektavizacija na op{testvoto i na identitetot. Nakratko, problemot leì vo toadali identitetot ‡ i na toj na~in samoto op{testvo moè da bide smetan kako objektili proces, odnosno dali identitetot e ne{to cvrsto i konstantno ili dali e toane{to fluidno i promenlivo. Ova e toa {to Helena Lindholm (Helena Lindholm), naprimer, go okarakterizira kako debata pome|u „kulturalizmot“ i „konstruk-tivizmot“.2 Za ovie termini, pripadnicite na Kopenhagenskata {kola se obvinetiod strana na Bil Mek Svini (Bill McSweeney), pome|u drugoto, deka nivnoto gledawena identitetot e kulturalisti~ko, a ne konstruktivisti~ko.3 Vo odgovorot, Buzan iViver go branat nivniot priod za koj vo su{tina tvrdat deka e kompatibilen sokonstruktivisti~kiot pogled na identitetot. Tie konstatiraat deka: „Ako nekoj goprou~uva samo procesot preku koj se formiraat identitetite, toga{ identitetotnikoga{ nema da bide i, objekt - ne postoi proizvod na procesot...Zo{to da ne moèmeda razmisluvame za identitetite kako za postojani ne{ta {to se sozdadeni od lu|etoi od grupite niz najraznovidni procesi i praktiki i koga identitetot e takaformiran...toga{ toj stanuva objekt na bezbednosta.“4

Kako rezultat na toa, priodot na Kopenhagenskata {kola moè da se smetanekade pome|u kulturalizmot i konstruktivizmot: da, identitetite se proizvod naop{testvoto, no edna{ formirani tie moàt da se smetaat za vremeno fiksirani

1 Terminot Kopenhagenska {kola za prv pat be{e upotreben od strana na Mek Svini (McSweeney)vo 1996 godina.

2 Lindholm Helena, "Introduction: A Conceptual Discussion", in Helena Lindholm, ed., Ethnicity and National-ism: Formation of Identity and Dynamics of Conflict in the 1990s., Gothenburg, 1993, str. 10-11.

3 McSweeney Bill, "Identity and Security: Buzan and the Copenhagen School", Review of International Stud-ies, 1996.

4 Buzan Barry & Ole Waver, "Slippery, Contradictory? Sociologically Untenable: The Copenhagen School Re-plies", Review of International Studies 23, 1997., str. 241-250.



(odreden vremenski period dodeka povtorno ne bidat rekonstruirani). Na ovoj na~in,identitetite moàt da se smetaat za objekti vo smisla deka najmnogubrojnitepripadnici na grupata }e go sledat i svoeto odnesuvawe }e go usoglasat so posebnata,hegemonisti~ka konstrukcija na identitetot. Pa, taka, tie moàt da bidat smetaniza objekti okolu koi }e se odigruva bezbednosniot proces. Na krajot moème dazaklu~ime deka ovie dve to~ki na gledawe ne se nekompatibilni, a isto taka sepodràni i od Lindholm: „Vo edna raka, identitetite se odbrani a ne dadeni, a kogaedna{ se odbrani tie stanuvaat apsolutni...Proizvodot... e deka etni~kite identitetii entiteti se obata odbrani, dobrovolno i imaginarno, i se smetaat kako apsolutni,dadeni i fiksirani.“5

Viver ja definira societalnata bezbednost kako: „...sposobnosta naop{testvoto da go so~uva svojot esencijalen karakter vo promeneti uslovi i mo`niili aktuelni zakani. Pokonkretno, toa e sposobnosta da se obezbedat soodvetniuslovi za razvojot na posebnosta na jazikot, kulturata, religiozniot i nacionalenidentitet i obi~ai...“6

Ovie karakteristiki na identitetot na op{testvoto moàt da bidat predmetna zakani, od razni pritisoci za negovoto izrazuvawe pa sé do onevozmoùvawe nasamata reprodukcija na op{testvoto. Spored Buzan, toa moè da vklu~uva „... zabranana koristewe na jazikot, na imiwata i na nosijata, zatvorawe edukativni ustanovi,zabrana na religiski obredi, do deportacija ili ubivawe na pripadnicite nazaednicata.“7 Ponatamu, Buzan se nadovrzuva deka: „Na narasnuvaweto na tenziiteokolu identitetot i teritorijata {to ja poseduvaat op{testvata, nie moème, poanalogija na me|unarodnite politiki, da zboruvame za societalna bezbednosnadilema.“8 Na ovoj na~in, najavuvaj}i ja mo`nosta za ovaa bezbednosna dilema, Buzan-ovoto angaìrawe na ovoj koncept e ne{to {to e od kratok vek, pri {to societalnatabezbednosna dilema se ostava pove}e ili pomalku nedefinirana.9

Societalna bezbednosna dilemaZdruùvaj}i go konceptot na bezbednosnata dilema so toj na societalnata

bezbednost, moème da kaème deka (inter-) societalnata bezbednosna dilemapostoi koga: akciite na edno op{testvo, vo obidot za zgolemuvawe na svojatasocietalna bezbednost (zajaknuvawe na sopstveniot identitet), predizvikuvareakcija vo vtoroto op{testvo, koja, na krajot, ja namaluva societalnatabezbednost na prvoto op{testvo (slabeewe na negoviot identitet).

Prvata zada~a vo obidot za dogradba na ovaa definicija e vospos-tavuvaweto na pati{tata po koi op{testvata moàt da go odbranat svojotidentitet: ako dràvniot suverenitet (teritorijalniot integritet) primarnose brani so voeni sredstva, {to }e kaème za societalniot identitet?

5 Lindholm, (1993), str. 15.6 Waver Ole, "Societal Security: The Concept", 1993, str. 23.7 Buzan Barry, "Societal Security, State Security, and Internationalization", in Ole Waver, Barry Buzan, Morten

Kelstrup & Pierre Lemaitre, eds, Identity, Migration and the New Security Agenda in Europe, London, 1993, str. 43.8 Isto, str. 46.9 Podocna, zaedno so Viver, Kelstrup i Lemartie i Buzan se soglasuva deka konceptot u{te

treba da bide nadgraduvan.

3



Voenite sredstva, isto taka, moàt da bidat iskoristeni za odbrana naetni~kiot (societalniot) identitet. Ova e slu~ajot koga identitetot e povrzanso teritorijata. Isto taka, societalniot identitet mnogu }e zavisi odprodolùvaweto na egzistencijata na ~lenovite na grupata (pa taka, ako tiego za~uvaat nivniot identitet }e bide za~uvan i identitetot na grupata) itoga{ oru`jeto povtorno moè da se iskoristi za nivnata za{tita. Me|utoa,koga societalnata bezbednost zavisi od, na primer, koristeweto na jazikot, odreligijata, ili od drugite kulturni obele`ja, toga{ za nejzinata odbrana trebada se koristat nevoenite sredstva. Za ovoj slu~aj, Buzan i Viver, pokraj drugitedvajca ~lenovi na Kopenhagenskata {kola, Morten Kelstrup (Morten Kelstrup)i Pjer Lematrie (Pjer Lematrie), sugeriraat deka: „Za zakanite na op{testvata,eden o~igleden na~in na defanziven odgovor e da se zajakne societalniotidentitet. Ova moè da bide napraveno so koristewe na kulturolo{ki sredstvaza zajaknuvawe na societalnata kohezija i distinkcija i za osiguruvawe dekaop{testvoto }e se reproducira redovno.“10

Sli~no, vo edna druga prigoda Viver istaknuva deka kulturata moè dabide odbraneta „so kultura“ i deka: „Ako eden identitet se ~uvstvuvazagrozen...odgovorot e zajaknuvawe na postoe~kiot identitet.“11

Vo mnogu konkretni slu~ai, odbranata na kulturata moè ~estopati da semanifestira kako etni~ki nacionalizam.12 Etni~kiot nacionalizam mnogu ~estomoè da proizvede silno ~uvstvo na samoidentifikacija, koe redovno }e ginaglasuva raznite obele`ja, kako {to se: jazikot, religijata i istorijata, a gipravi pomalku va`ni drugite vrski {to moàt da go oslabnat edinstvoto nanacijata. Navistina, Viver naglasuva:{to„...toj (nacionalizmot) ~estopati e po-sebno atraktiven model vo vremiwata na krizi i depresii i vospostavuva vrskaso slavnoto minato...nosej}i vedna{ olesnuvawe, gordost i za{tita od sramot.“13

No, Peter Alter (Peter Alter) zabeleùva deka nacionalizmot moè daima i drug efekt. „Grupite nastojuvaat da go odredat nivniot nacionalen iden-titet i nacionalna svest vo negativen kontekst, niz distinkcija od ilikomparacija so sosedite. Soo~uvaweto so drugiot jazik, religija, obi~ai,politi~ki sistem, gi ~inat lu|eto svesni za nivnite bliski vrski, spodelenivrednosti i zaedni~ko minato.“14

10 Barry Buzan, 1993, str. 191.11 Waver Ole, "Securitization and Desecurazition", in Ronny D. Lipschutz ed., On Security, New York, Columbia

University Press, 1995, str. 68.12 Nacionalizmot obi~no se deli na dva tipa, gra|anski i etni~ki. Gra|anskiot nacionalizam „se

zalaga za nacijata kako kompozicija od site onie - bez razlika na rasata, bojata...rodot, jazikot ilietnitetot - koi se zalagaat za nacijata kako za politi~ko ubeduvawe...Tie ja smetaat nacijata kako zaednicana ednakvi, so gra|anski prava, obedineti vo...nastojuvaweto zaedni~ki da ja delat politi~kata praktikai zaedni~ki vrednosti. Nasproti toa, etni~kiot nacionalizam deklarira deka najdlabokite individualniveruvawa se nasledeni, a ne izbrani. Nacionalnata zaednica e taa {to ja odreduva individuata, a ne eindividuata taa {to ja odreduva nacionalnata zaednica.“ (Ignatieff Michael, Blood and Belonging, London,1993, str. 3-5.)

13 Waver Ole, "Insecurity and Identity Unlimited", Working Paper 14, Copenhagen Peace Research Institute, 1994.14 Alter Peter, Nationalism, London: Edward Arnold, 1994., str. 12.



Koi sme nie ~estopati zna~i koi nie ne sme. Nekoi op{testva moè daimaat potreba od „drugite“ za da se potsetat sebesi za nivniot sopstven vis-tinski identitet. Ova e toa {to Majkl Ignatief (Michael Ignatieff) go narekuvanacionalno „odreduvawe na drugiot.“15 Nacionalnite dvièwa gi obvinuvaat„drugite“ za kriminal vo minatoto i gi ozna~uvaat kako nositeli na negativniintencii protiv nacijata. Ova bilo potvrduvano so odbivaweto da im se dadatednakvi prava na onie malcinstva koi ̀ iveat nadvor od nacionalnite granici.„Ovie malcinstva se smeta deka }e bidat opasni ako vrz niv ne se vr{i pritisok;i pove}e od toa, pritisokot vrz niv e moralno potvrden so nivnoto (izmisleno)neprifatlivo odnesuvawe, vo minatoto i vo idninata.“16

Na ovoj na~in, zajaknuvaweto na edniot identitet moè isto taka davklu~uva napadi i poradi toa slabeewe na drugiot identitet. Kako {to Viversugerira: „Ovaa logika na identitetot...zna~i deka nekoj drug ~estopati stanuvadel od na{ata samoidentifikacija. Ako eden identitet zavisi od ovoj drugiot,toga{ drugiot ima dualna uloga i prodolùva da bide potreben za mojotidentitet i pretstavuva nekoj koj me popre~uva celosno da bidam svoj.“17 Vozemaweto na ovoj nekompleten (slab) identitet, edniot moè da go obvinuvadrugiot deka ne mu dozvoluva da bide celosno svoj: ako jas bi moèl da seoslobodam od drugiot toga{ jas kone~no bi moèl da bidam svoj.

Nakuso, etni~kiot nacionalizam moè da bide korisen kako sredstvo zazajaknuvawe i za slabeewe na societalniot identitet. Toj voedno moè da sesmeta kako benigen i maligen proces {to e mnogu ubavo sumiran od strana naLindholm: „Vo edna raka, etni~koto...~estopati se smeta za negativno, nazadnoi opasno. Vo druga raka, (nekoi istraùva~i)...go smetaat etni~koto kakopozitivna sila za samoodbrana od opasnostite i od marginiziraweto.Etni~koto moè da bide i pozitivno i negativno.“18

Na ovoj na~in, moè da se pravi analogija pome|u ulogata na oru j̀eto vointradràvnata bezbednosna dilema i ulogata na etni~kiot nacionalizam vo istata- obete moè da se smetaat kako provajderi na bezbednosta i na nebezbednosta.

Vo odbranata od postojnite opasnosti, societalniot identitet e(re)formiran i na toj na~in isto taka i zajaknat. Toa e toj, koj treba da bideobjekt okolu koj bezbednosniot proces treba da se odviva. Ova se slu~uva zatoa{to societalniot identitet ne e relevanten referenten objekt na bezbednostasé dodeka toj ne bide zagrozen; sî dodeka negovata egzistencija ne e dovedena vopra{awe. Me|utoa, koga ve}e edna{ toj }e bide „obezbeden“ („securitized“),19 toj se

15 Ignatieff, 1993, str. 5.16 Van Evera Stephen, "Hypotheses on Nationalism and War", International Security 18, 1994, str. 28-29.17 Waver, 1994, str. 19.18 Lindholm, 1993, str. 24.19 Terminot „obezbeden“ e pronajdok na Kopenha{kata {kola (Buzan, 1997; Viver,1995). Vo

objasnuvaweto Buzan pi{uva deka: „Objektite moàt da stanat obezbedeni koga liderite (dali politi~kiili societalni) }e po~nat da zboruvaat za niv...vo uslovi na egzistencijalni zakani kon odredenivrednosti na referentniot objekt.“ (Buzan, 1997, str. 14.)

3



smeta za ne{to za {to mora da se prezemat merki za da se osigura negovotopostoewe.

Dadena na ovoj na~in, societalnata bezbednost, moè da stane del odsopstvenata identifikacija, me|utoa, vo takvi slu~ai sostojbata moè dapredizvika „barana nebezbednost“; {to zna~i, moeto silno ~uvstvo za identitetzavisi od tvoeto slabo ~uvstvo za identitet. Na primer, pogolemata grupa smetadeka jazi~nata homogenost vo dràvata e potrebna za nejzinata societalnabezbednost. Pa, taka, pogolemata grupa vr{i pritisok vrz pomalata grupa,odbivaj}i da ñ dade pravo na obrazovanie na nejziniot maj~in jazik.20 Me|utoa,ako pogolemata grupa vo op{testvoto prezema akcii so koi }e se ograni~atpravata na pomalata grupa, koja, pak, toa go smeta za opasnost po reprodukcijatana nejziniot identitet, moè u{te pove}e da ja isprovocira pogolemata grupada prezeme porepresivni merki (ako toa se smeta za zakana po homogenosta nadràvata). Na toj na~in se odviva procesot na akcija-reakcija, pogolemata grupasmeta deka realna zakana za identitetot e pomalata grupa, dodeka pak pomalatagrupa prezema akcii za defanziven odgovor za za~uvuvawe na sopstveniotidentitet.

Ovoj tip na scenario pobuduva edno interesno gledi{te koe }e posluìza zajaknuvawe na na{iot argument za ìveewe vo uslovi na kompatibilni/nekompatibilni bezbednosni potrebi. Vo ovoj specifi~en primer, mojatasocietalna bezbednost zavisi od odbivaweto na tvoeto pravo na edukacija natvojot maj~in jazik. No, vo drugi slu~ai takvoto barawe moèbi nema da bidepotrebno za societalnata bezbednost: etni~kiot identitet moèbi nema dabide formiran prvenstveno vrz osnova na opstojuvaweto na jazikot, me|utoa,namesto nego toa moàt da bidat religijata ili drugite kulturni potrebi.Toga{ ova moè da zna~i deka nedostatokot na edukativni odredbi nema daima maligni posledici: ti ne go povreduva{ mojot identitet ako tvoite potrebiza societalna bezbednost ne se definirani na ovoj na~in.

Vo ovoj slu~aj, barawata za societalna bezbednost se mnogu pospecifi~nii pokompleksni otkolku onie povrzani so dràvata. Vo uslovi na me|udràvnabezbednosna dilema bezbednosnite potrebi se mnogu jasni i ednostavni:odrùvaweto na dràvniot suverenitet se povrzuva so teritorijalniotintegritet. Na toj na~in, nie avtomatski znaeme koj vid akcii }e go povredatsuverenitetot na dràvata. No, nie ne moème po avtomatizam da znaeme koividovi akcii }e go povredat identitetot na grupata. Seto ova zavisi od toakako taa gi definirala svoite societalno bezbednosni potrebi, a tie ~estopatine se taka jasni i ednostavni. Na primer, nekoi teritorijalni aspiracii moàtda bidat izrazeni niz barawata za avtonomija, koja moè da bide ozna~ena kako„etni~ka avtonomija“. Isto taka, barawata moàt da imaat forma na „kulturna

20 Ovaa sostojba moè mnogu ubavo da se povrze so procesot na „rusifikacija“ {to se odviva{e vomnogu delovi na porane{niot Sovetski Sojuz. Nekoi republiki stanaa „proruski“, vo razli~ni stepeni,kako posledica na dominacijata na ruskiot jazik.



avtonomija“, kade {to opstanokot na posebniot identitet ne e povrzan so nekoesilno ~uvstvo za teritorijalna kontrola, tuku ednostavno kontrola na onieinstitucii {to se nadle`ni za produkcijata na kulturata, {kolite, vesnicite,teatrite i sli~no. Pa, taka, dodeka odbivaweto za etni~ka avtonomija moè dabide povreda na identitetot na odredeni grupi, za drugi toa moè da neprestavuva zakana. Ottuka, stanuva te{ko da se kaè vo generalna smisla {toe benigno, a {to maligno vo ovoj kontekst.

Odnosite vo dràvata, mnogu ~esto moè da bidat videni kakonatprevaruvawe pome|u identitetite; eden identitet dominira, dodeka drugiot,ili drugite, se borat za odrùvawe na nivniot status i na toj na~in opa|anivoto na societalna bezbednost vnatre vo dràvata. Pa, taka, za najgolemiotdel od dràvite toa e odnosot pome|u dràvata (pogolemata grupa)21 i nejzinitemalcinstva. Navistina, Brajan Xob (Brian Job)22 i Xon Glen (John Glen)23 zaednose obiduvaat da go iskoristat konceptot na bezbednosnata dilema vo ovieposebni uslovi.

Vo svojata rabota Xob go promovira konceptot za bezbednosnata dilemana vnatredràvno nivo koncetriraj}i se ne na dezintegracijata na dràvatakako takva tuku na nejzinoto slabeewe. Toj naglasuva deka grupite vo dràvatase odnesuvaat taka za da si pomognat sebesi poradi uslovite koi slabata dràvagi sozdava. Slabata dràva moè da se karakterizira so slednite odliki: prvo,nesposobnost da se soo~i so ekonomskite potrebi na svoite gra|ani; vtoro,slab identitet i nedostatok na societalna kohezija i treto (najmnogu kakorezultat na prvite dve), vnatre{ni bezbednosni zakani: etni~ki diferen-ciacii, nesposobnost na dràvata da se griì za svoite lu|e, {to vodi kongubewe na lojalnosta na populacijata. Poradi toa, „slabata dràva“ se povrzuvaso nedostatok na qubov pome|u dràvata i nejzinite societalni grupi.24 Naovoj na~in, za poslabata dràva e poverojatno deka reìmot }e mora da vladeeso nasilstvo poprvo otkolku so soglasnost. Reìmot }e bide viden pove}e akoizvor na zakana otkolku kako tvorec na bezbednosta. Priodot na Xob se odnesuvaglavno na dràvite od tretiot svet i vo vrska so toa toj komentira: „...bez-bednosnata dilema za dràva od tretiot svet doa|a od soo~uvaweto so vnat-re{nite zakani poprvo otkolku od nadvore{nite, a gra|anite na ovie dràvibaraat za{tita od nivnite sopstveni dràvni institucii.“25 Taka, nemaj}icvrsti garancii za nivnata bezbednost, grupite sami prezemaat merki za da seobezbedat sebesi.

21 Kontrolata na dràvata voobi~aeno leì vo racete na najgolemata grupa. Edinstven isklu~okbe{e porane{niot period na beloto malcinstvo vo Ju`na Afrika. I pove}e od toa, iako nie go koristimeterminot pogolemata grupa vo mnogu dràvi nema dominantna grupa.

22 Job Brian, “Insecurity Dilemma: National, Regime and State Securities in the Third World”, Boulder, 1992,str. 11-35.

23 Glenn John, “The Interregnum: The South’s Insecurity Dilemma”, Nations and Nationalism 3, str. 45-63.24 Pove}e analizi za „slabata dràva“ i „jakata dràva“ moè da se najde kaj Buzan,1991.25 Job, 1992, str. 12.

3



Me|utoa, Xob konstatira deka sega{nite vnatre{ni uslovi vo zemjiteod tretiot svet se takvi {to e mnogu te{ko da se pravi analogija sovnatredràvnata bezbednosna dilema. Ottuka, se pojavuva negoviot interestza terminot „nebezbednosna dilema“ („insecurity dilemma“). Iako, sostojbata kojapodocna Xob ja opi{uva kako proizvod na nebezbednosnata dilema, taa vo sebesodrì mnogu karakteristiki na tradicionalnata bezbednosna dilema. Tojprepoznava deka: „...dejstvuvaj}i vo nasoki na otstranuvawe na postojnite zakani,za da ja osiguraat nivnata sopstvena bezbednost, grupite sozdavaat edna okolinana zgolemena zakana i namalena bezbednost za najgolemiot broj, ako ne i zasite drugi vo granicite na dràvata.“26 Duri toj ja identifikuva samo-ubistvenata priroda na dràvnite akcii: „Slabosta na dràvata...leì voparadoksot {to kolku reìmot nastojuva ili ima potreba da ja isprobuvaprisilnata ma{inerija na dràvata vrz svoite protivnici vo vnatre{natabezbednosna arena, tolku e poo~igledna negovata slabost.“27

So drugi zborovi, nastojuvaj}i da ja podobri sostojbata vo dràvata sovr{ewe pritisoci ili asimilacii vrz onie grupi {to prestavuvaat predizviciza nejzinata legitimnost, dràvata predizvikuva zgolemuvawe na opozicionotoraspoloènie kon reìmot.

Prisustvoto na ovaa paradoksalna politika go pokaùva postoeweto nabezbednosnata dilema. Me|utoa, se u{te se postavuva pra{aweto: moàt liakciite na reìmot, vo vakvo scenario, da se smetaat za benigni ili maligni?Dodeka reìmot primarno bara da ja osigura svojata bezbednost toj voednopredizvikuva nasilni akcii naso~eni kon negovata sopstvena populacija. Na tojna~in, sostojbata moè da bide okarakterizirana kako „barana nebezbednost“;bezbednosta na reìmot zavisi od nebezbednosta na negovite gra|ani.

Vo vakvi specifi~ni uslovi, za uspe{no da se operacionalizirakonceptot na societalnata bezbednosna dilema, nie mora da se obideme da giidentifikuvame onie primeri vo koi societalno bezbednosnite potrebi naednata strana moàt da bidat ostvareni bez doveduvawe vo pra{awe nasocietalnite bezbednosni potrebi na drugata strana. Toga{ nema da imaprostor da se slu~uvaat nedorazbirawa. ̂ inej}i go toa, me|utoa, va`no e da sezabeleì deka bezbednosnite potrebi nikoga{ ne se fiksirani tuku tie seeden proces {to se odviva. Specifi~nata priroda na kompatibilnosta/nekompatibilnosta pome|u bezbednosnite potrebi }e egzistira samo vo odredenvremenski period. Vo ovoj slu~aj, se nalaga potrebata da se identifikuvaperiodot vo koj bezbednosnite potrebi ostanuvaat da bidat relativnokonstantni i na toj na~in ni obezbeduvaat nam fiksna to~ka za nabquduvawe.Poradi seto toa, vremeto e od krucijalno zna~ewe.

Baraweto na ednata zaednica (malcinska grupa) da go odbrani svojotidentitet vo dràvata, moè da se smeta od drugata (pogolema grupa/dràvata)

26 Job, 1992, str. 18.27 Job, 1992, str. 20.



kako skriena cel. Pogolemata grupa moè da go interpretira nacionalizmot namalcinskata grupa kako edna indikacija na nejzinata ̀ elba za nejzino otcepuvaweod ostatokot od dràvata.28 Vo ovoj primer, secesijata ne predizvikuva zakanasamo za bezbednosta na dràvata (nasilstvo vrz teritorijalniot integritet)tuku, isto taka, i za societalnata bezbednost: nekoi pripadnici na pogolematagrupa moàt da se najdat sebesi kako malcinstvo vo novata za niv stranska dràva,bez odredeni prava koi tie prethodno gi uìvale. Pa, taka, dràvata prezemamerki toa da ne se slu~i. Stravovite na pogolemata grupa moàt da bidatpredizvikani i od pogre{noto interpretirawe na nacionalizmot na malcinskatagrupa. So drugi zborovi, nesoodvetnoto razbirawe na societalno-bezbednosnitepotrebi na malcinskata grupa i vrz taa osnova prezemawe akcija, doveduva doedna pretpostavena nekompatibilnost.

Za me|udràvnata bezbednosna dilema, spiralniot proces e ednakov natrkata vo vooruùvaweto. No, ako nie ovoj proces, go postavime vo uslovi nasocietalnata bezbednosna dilema, toga{ moème da zaklu~ime deka etni~kiotidentitet moè da bide odbranet so koristewe nevoeni sredstva. Koga toa eslu~aj, toga{ spiralata na me|usocietalnata bezbednosna dilema }e ima sosemarazli~na forma. Na me|udràvno nivo se slu~uva sledniot proces: ti sevooruùva{; jas se ~uvstvuvam nebezbedno (zatoa {to veruvam deka ti }e menapadne{); jas se vooruùvam; ti se vooruùva{ itn. Nasproti toa, navnatredràvno (intersocietalno) nivo e poinaku, na primer: ti bara{kulturna/etni~ka avtonomija; jas se ~uvstvuvam nebezbedno (zatoa {to veruvamdeka ti }e se otcepi{ od mojata dràva); jas ja odbivam tvojata kulturna/etni~kaavtonomija; tvoite barawa se duri u{te posilni. Ovie dva procesa sefundamentalno razli~ni. Vo societalniot slu~aj, koga jas ja odbivam tvojataetni~ka avtonomija toga{ jas go povreduvam tvojot etni~ki identitet; jas tigi odzemam tvoite societalno bezbednosni potrebi. Vo primerot pome|udràvite, me|utoa, koga jas se vooruùvam jas ne go povreduvam tvojot suve-renitet (iako ti veruva{ deka jas }e go storam toa); jas ne ti ja odzemam tvojatadràvno bezbednosna potreba. Vo ovoj slu~aj, na vnatredràvno nivo, jas ti goodzemam toa {to me pravi nebezbeden (tvojata etni~ka avtonomija). No, vome|udràvniot slu~aj jas ne ti go odzemam tvoeto vooruùvawe i namesto toajas prezemam merki da te odvratam tebe od negovoto koristewe protiv mene:odvra}awe, a ne odbivawe (ovie dva modela moàt da koincidiraat, vo slu~aj

28 Vo vakvi slu~ai moè da bide va`no dali vo nacionalizmot na malcinskata grupa semanifestiraat barawa za kulturna ili za etni~ka avtonomija: kulturnata avtonomija voobi~aenovklu~uva zgolemuvawe na odredeni prava vo odnos na obrazovanieto, na religijata i sli~no, dodekaetni~kata avtonomija pove}e se temeli na teritorijalni barawa i vklu~uva sopstvena vlada so {irokikompetencii na odredeno geografsko podra~je (Kardos Gyula, The Culture of Conflict: Hungaru’s Role in Resolv-ing Ethnic Disputes”, World Policy Jurnal 12, str. 102-106.). Pa, taka, ako se izrazuvaat brawa za etni~kaavtonomija toga{ stravovite za mo`na secesija se pogolemi otkolku ako toa se barawa za kulturnaavtonomija. Vo sekoj slu~aj, dvete barawa, za kulturna i etni~ka avtonomija, moàt da se smetaat za prv~ekor kon secesija: ako gi prifatam tvoite barawa dali }e prestane{ tuka ili }e bara{ u{te pove}e.

3



ako jas izvr{am invazija i go povredam tvojot suverinitet i ti go odzemamtvoeto vooruùvawe).

Ottuka, vo vakva formulacija, generalno gledano povreduvaweto moèpoprvo da se slu~i vo intersocietalniot model. Me|utoa, za razlika od in-terdràvniot model, vo ovoj ne mora da bide vklu~eno koristeweto sila.Odbivaweto na etni~kata avtonomija ednostavno moè da se izvede so do-nesuvawe soodvetna zakonska regulativa. Dodeka, nasilstvoto vrzteritorijalniot integritet nalaga koristewe na vooruèna sila. Zatoa name|udràvno nivo vojnata e kontaminirana so povreduvawe: ti ne moè{ da goima{ ednoto bez drugoto. Na vnatredràvno nivo, povreduvaweto moè dapredizvika nasilstvo: nasilstvoto moè da dojde podocna ako nekoja od stranitene gi realizira svoite societalni bezbednosni potrebi niz politi~ko-pravniot sistem.

Za moment nie moème da kaème deka bezbednosnata dilema moè dabide korisen koncept vo objasnuvaweto na pri~inite za etni~kite konflikti.Vo objasnuvaweto na eskalacijata na ovie konflikti, izvesno e, deka konceptot,isto taka, }e igra centralna uloga. Me|utoa, realnoto zna~ewe na bezbednosnatadilema leì vo tragedijata na vlo{uvaweto na odnosite pome|u grupite, akako rezultat na toa nastanuvaat konfliktite. Moème da zaklu~ime deka enesomnena potrebata da razmisluvame za intersocietalnata, nevoenabezbednosna dilema, koja enormno gi komplikuva pra{awata.

Zaklu~okKolku vo ovoj teoriski koncept za kompatibilnosta, odnosno za nekom-

patibilnosta na bezbednosnite potrebi na op{testvata moàt da se identifikuvaatzakanite po nacionalnata bezbednost na Republika Makedonija?

Vo po~etokot na XXI vek na{ata dràva sî u{te e ispravena pred pra{awetoza legimitetot na na{eto ime, za korenite na nacijata, posebnosta na jazikot iistorijata. Imeno, Republika Makedonija vodi pregovori so Grcija za razlikite okoluimeto na na{ata dràva {to dlaboko navleguva vo pra{aweto za identitetot namakedonskata nacija i na toj na~in zadovoluvawe na odredeni potrebi na societalnatakomponenta na nacionalnata bezbednost.Pregovorite za imeto, koi se vodat prekuspecijalniot prestavnik na generalniot sekretar na ON - Metju Nimic, dlabokonavleguvaat vo identitetot na makedonskiot narod, {to e konstatirano i od strana namedijatorot, „imeto e srcevinata na identitetot na va{ata zemja, no toa go zasega iva{iot sosed“.29

Od druga strana, priznavaweto na makedonskiot jazik i nacija od strana naBugarija e pra{awe koe sî u{te ne e razre{eno, a koe, isto taka, navleguva vo iden-titetot na makedonskata nacija. Povtornoto aktuelizirawe na priznavaweto naaftokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva od strana na Srpskatapravoslavna crkva e u{te edno pra{awe {to go spre~uva zadovoluvaweto na odredeni

29 Nova Makedonija, 22 januari, 2001.



societalni bezbednosni potrebi na Makedoncite. Priznavaweto na makedonskotonacionalno malcinstvo vo sosednite zemji samo go nadopolnuva mozaikot na pogorespomenatite problemi. Seto toa, u{te edna{, ukaùva na aktuelnosta na societalnatabezbednosna dilema i na me|udràvno nivo.

Izlezot od ovaa bezbednosna dilema na me|udràvno nivo go gledame vo zasilenaregionalna sorabotka, bez istoriski predrasudi, vrz baza na ednakvi osnovi i zaemnopo~ituvawe, otvoraweto na site ekonomiii od regionot kon globalnite pazari ivleguvawe vo me|unarodniot trgovski sistem. Vo isto vreme, taa moè da bide spojkaza politi~ko pomiruvawe pome|u na{ata dràva i drugite zemji od regionot, re{avawena problemite so nacionalnite malcinstva, problemot so jazikot, nacionalnataosobenost i imeto na dràvata, i na toj na~in zadovoluvawe na odredeni potrebi nasocietalnata komponenta na nacionalnata bezbednost.

Me|utoa, mnogu poaktuelni vo ovoj moment se zakanite po nacionalnata bez-bednost na vnatredràvno nivo. Interesni za analiza se podatocite od istraùvawetona javnoto mislewe izneseni vo „Izve{tajot za rano predupreduvawe“, izraboten predizbuvnuvaweto na konfliktot, koi se odnesuvaat na doverbata/nedoverbata voinstituciite na sistemot. Vo izve{tajot se konstatira deka 48,2% od ispitaniciteimaat doverba vo pretsedatelot na dràvata, a 40,2% nemaat, doverba vo Vladata imaat32,1% od gra|anite, a 58,1% nemaat, dodeka najmalku doverba gra|anite imaat voParlamentot, samo 28,7%, nasproti 62,2% od ispitanicite koi nemaat doverba vozakonodavniot dom.30 Po potpi{uvaweto na Ramkovniot dokument za izlez od krizata,nedoverbata vo instituciite e zgolemena. Vo Sobranieto na RM nemaat doverba 72,7%od anketiranite, vo pretsedatelot na dràvata ne veruvaat 65,4%, dodeka vo Vladatane veruvaat 79,5% od gra|anite.31 Rezultatite govorat deka doverbata, odnosnonedoverbata vo instituciite na sistemot vodi do gubewe na lojalnosta na populacijatakon „slabata dràva“, a toa vlijae gra|anite da se ~ustvuvaat pomalku bezbedni. Pa,taka, nemaj}i cvrsti garancii za nivnata bezbednost, societalnite grupi se dovedenivo situacija sami da prezemaat merki za da se obezbedat sebesi.

Spored rezultatite na edno drugo istraùvawe na javnoto mislewe na „Kapital‡ Centarot za razvojni istraùvawa“, sprovedeno pred po~etokot na konfliktot,29,6% od gra|anite na Republika Makedonija smetaat deka me|uetni~kite odnosi serelaksirani, a 58,6% deka se napnati. Interesno e deka pokriti~na ocena zame|uetni~kite odnosi davaat Makedoncite otkolku Albancite. Za 22,0% odMakedoncite odnosite se relaksirani, a za 67,3% se napnati. Kaj Albancite 58,6%smetaat deka odnosite me|u etni~kite zaednici se relaksirani, a 28,6 deka se napnati.32

Istiot Centar, sprovede sli~no istraùvawe po najavata za ustavni promeni voRepublika Makedonija. To~no 70% od anketiranite (najmnogu Makedonci) ne sesoglasuvaat cvrsto so predloènite ustavni promeni, dodeka 21% (mnozinstvoAlbanci) se soglasuvaat.33 Toa ukaùva na tendencijata deka odredeni „societalnibezbednosni potrebi“ koi Albancite gi zadovolija (so Zakonot za visokotoobrazovanie i drugi), ili }e gi zadovolat so najavenite ustavni promeni, Makedoncitegi doìvuvaat kako zagrozuvawe na nivnata societalna bezbednost. Seto toa ukaùva

30 Nova Makedonija, 6 noemvri 2000.31 Dnevnik, 23 avgust 2001.32 Dnevnik, 26 dekemvri 2000.33 Dnevnik, 23 avgust 2001.

3



na faktot kolku e te{ko da se najdat re{enija za societalnata bezbednosna dilema,koi }e gi zadovolat dvete strani.

Vo sekoe multietni~ko op{testvo kade {to razli~nite etni~ki zaednici sedopiraat sekojdnevno postoi zgolemena osetlivost za identitetot na sekoja od niv,zgolemena naglasenost na nivnite posebnosti, koja nekoga{ preo|a vo otvorenkonflikt. Re{enieto na problemot treba da go barame vo neutralnata i efikasnadràvna administracija, koja treba da gi garantira pravilata i procedurite na mirnainterakcija pome|u etni~kite zaednici.

Moème da zaklu~ime deka uspe{nosta na implementacijata na ponudenotore{enie (Ramkovniot dokument) za societalnata bezbednosna dilema zavisi, predsî, od nas samite, gra|anite na Republika Makedonija. Od zaedni~kata akcija napripadnicite na makedonskiot narod i etni~kite malcinstva (osobeno albanskatazaednica) koi ìveat vo dràvata, najmnogu }e zavisi idninata na na{ata dràva ina{iot opstanok i razvoj kako pripadnici na razli~ni etni~ki grupi. A osnoven uslovda uspeeme vo toa e zaemnoto po~ituvawe i doverba, da imame isti celi, da u~imeedni od drugi i so zaedni~ka akcija konfliktite od destruktivni gi pretvorimevo konstruktivni. Konfliktite vo svetot kade {to postojat razli~ni edinki,razli~ni etni~ki grupi, se normalna pojava, me|utoa, nivnata transformacija odnegativni vo pozitivni bara mnogu trpenie, mnogu zaedni~ka rabota, konstruktivnou~ewe, i pred sî, zaemno po~ituvawe i doverba.

LITERATURA:

1. Lindholm Helena, "Introduction: A Conceptual Discussion", in Helena Lindholm, ed.,Ethnicity and Nationalism: Formation of Identity and Dynamics of Conflict in the 1990s.,Gothenburg, 1993.

2. McSweeney Bill, "Identity and Security: Buzan and the Copenhagen School", Review ofInternational Studies, 1996.

3. Buzan Barry & Ole Waver, "Slippery, Contradictory? Sociologically Untenable: TheCopenhagen School Replies", Review of International Studies 23, 1997.

4. Waver Ole, "Societal Security: The Concept", 1993.5. Buzan Barry, "Societal Security, State Security, and Internationalization", in Ole Waver, Barry

Buzan, Morten Kelstrup & Pierre Lemaitre, eds, Identity, Migration and the New SecurityAgenda in Europe, London,1993.

6. Waver Ole, "Securitization and Desecurazition", in Ronny D. Lipschutz ed., On Security, NewYork, Columbia University Press, 1995.

7. Ignatieff Michael, Blood and Belonging, London, 1993.8. Waver Ole, "Insecurity and Identity Unlimited", Working Paper 14, Copenhagen Peace

Research Institute, 1994.9. Alter Peter, Nationalism, London: Edward Arnold, 1994.

10. Van Evera Stephen, "Hypotheses on Nationalism and War", International Security 18, 1994.11. Job Brian, "Insecurity Dilemma: National, Regime and State Securities in the Third World",

Boulder, 1992.12. Glenn John, "The Interregnum: The South’s Insecurity Dilemma", Nations and Nationalism 3,

1996.13. Kardos Gyula, The Culture of Conflict: Hungaru’s Role in Resolving Ethnic Disputes", World

Policy Jurnal 12.



EKONOMSKA VOJNA

Oliver BAKRESKIFilozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii - Skopje

Apstrakt: Iako praktikata na ekonomskata vojna e stara kolku ipraktikata na klasi~niot oblik na primena na sila, zgolemeniot interes zanejzinoto istraùvawe se javuva po zavr{uvawe na Vtorata svetska vojna,koga mnogu zemji formiraa specijalizirani nau~noistraùva~ki instituciiza istraùvawe na ova podra~je. Taka, narasnatite interesi predizvikaapermanentno izu~uvawe na ekonomskata vojna, no i na site drugi okolnosti{to sozdavaat nekoi odnosi koi se osnoven beleg i karakteristika nasovremeniot svet. I ponatamu moè da se kaè deka ekonomskata razvienost}e ima centralna uloga vo izgradbata i vo razvojot na vooruènite sili. Voprilog na ova Fridrih Engels }e zabeleì: „Pobedata na silite se zasnova naproizvodstvoto na oru`je a proizvodstvoto na oru`je od druga strana, naproizvodstvoto voop{to, odnosno na ekonomskata sila, na sostojbata vostopanstvoto, na materijalnite sredstva {to gi ima na raspolagawesilata“.

Klu~ni zborovi: globalna ekonomija, ekonomska mo}, ekonomski resursi.

ECONOMIC WARFARE

Abstract: Although the practice of economic warfare has been as old as the practice of theclassical way of using force, the increased interest for its research appears after the ending of theWorld War II, when many countries formed specialized scientific-research institutions for researchin this field. Thus, the enlarged interests have caused permanent study of the economic warfare, aswell as all the other circumstances that have created certain relations as a basic mark and featureof the contemporary world. Furthermore, the economic development will have a central position inthe creation and development of the armed forces. Due to this Fredrik Engels argues: "Victory ofthe forces is an outcome of the production of weaponry and the production of weaponry on theother hand is due to the production as a whole that is the economic power, the state in the economyand the material means which are on disposal of the power".

Key words: global economy, economic power, economic resources.

3



UvodSekoja zemja spored svoite uslovi, mo`nosti i izvori, na razli~en na~in i vo

neednakov stepen gi aktivira osnovnite faktori i elementi na voeniot potencijal.Primarnata zada~a na nacionalnata strategija na vojnata se sostoi vo celishodno,proporcionalno i harmoni~no aktivirawe na site ili na pogolemiot del faktori ielementi na voeniot potencijal vo najdobro mo`no prisposobuvawe na dadenite ina postojnite sredstva kon opredelenata cel. Izborot na faktorite i na elementitese aktiviraat i stepenot na nivniot intenzitet zavisat od redica okolnosti, kako{to se op{testveno-ekonomskoto ureduvawe, fizionomijata na vojnata, karak-teristikite na protivnikot, goleminata i intenzitetot na voeniot udar i drugo.

Osnovna funkcija na vojskata e da ja osigura funkcijata na bezbednosta. Funk-cijata na bezbednosta e primarna funkcija na sekoja dràva. So nea se obezbeduvaopstanok, kako primarna cel na sekoj poedinec, grupa ili nacionalna zaednica. Koga}e kaème deka e obezbeden opstanokot, toga{ moème da zboruvame za drugite celi{to gi ima poedinecot, grupata ili zaednicata, odnosno za progres ili za polesnoobezbeduvawe na opstanokot kako najgolema cel.1

Odbranata najmnogu zavisi od toa kako lu|eto gledaat na zakanata i dali „sil-nite odbrani“ se preduslov za uspe{na kontrola na oru`jeto ili pri~ina za „opasnovooruèno natprevaruvawe“. Vo odbranata se vklu~eni eksperti, nau~nici, statis-ti~ari, vojnici i dr., koi gi polzuvaat, no i gi sledat i odgovaraat na tehni~kitepobaruvawa na modernata odbrana i na voenata oprema.

Se postavuva pra{aweto dali postoi ne{to {to se vika samo vojna ‡ pra{aweza moralot za proizveduvawe i izvoz na oru`je ‡ koga ogromen broj lu|e vo svetot sesiroma{ni, bolni, gladuvaat ili nemaat ìveali{ta.2

Odbranata e najgolem korisnik na ograni~eni i na retki izvori koi imaatalternativni nameni. Se postavuva pra{aweto dali odbranata e tovar ili dobivkaza konkretnata dràva.

Vo trudov na{ata cel ne e da ja analizirame vojnata vo istoriska smisla nazborot, tuku da gi sogledame pri~inite za pojavata na fenomenot ekonomska vojna,po~etocite na vodewe ekonomski vojni, da ukaème na posledicite i da izvle~imepouka za sli~ni vojni {to moàt da bidat sî po~esti vo tekot na ovoj vek.

1. Vojnata sozdava globalna ekonomijaIako nekompatibilni, globalnata ekonomija i vojnata se proizvod na

minatiot vek. Strategiskata cel vo tradicionalnata vojna, vo poznatata fraza

1 @.Radosavljevi}, Vojna ekonomika, "KUM", Beograd, 2001, 132 Kako odgovor na masovnoto koristewe resursi za odbrana spored nekoi analizi, denes

visokorazvienite dràvi izdvojuvaat nad iljada milijardi dolari za voenite potrebi na dràvite. Vosporedba so toa, na edna milijarda lu|e im nedostasuva osnovnata zdrastvena za{tita. Od druga strana,na sekoi ~etiri lu|e, eden vozrasen ~ovek e nesposoben da ~ita i pi{uva a 1/5 od svetskata populacija eizloèna na glad sekoj den. Od ova proizleguva zaklu~okot deka ako razvienite zemji gi namalat tro{ociteza pomalku od polovina na nivniot voen buxet, bi se ovozmoìlo pravewe paket na osnovni zdrastveniuslugi koj bi spasil 10 milioni ìvoti godi{no.



na Klauzevic, be{e da se uni{tat protivni~kite sili bez da se uni{tatcivilite i imotite.

Sepak, najdobar na~in da se dobie vojnata e da se spre~i nejzinotopojavuvawe.3

Vo tekot na Prvata svetska vojna, celta na vojnata se redefinira so

uni{tuvawe na neprijatelskiot potencijal − da se odi vo vojna zna~i da seuni{ti negovata ekonomska mo}.

No, dodeka uni{tuvaweto na ekonomijata na neprijatelot mu pomaga dase dobie vojnata, toa voedno ja oslabuva mo`nosta da se dobie i mirot.

Po Vtorata svetska vojna vo pogolemiot broj dràvi zapo~na procesotna globalizacija na pazarite, otvorenost na me|unarodnata trgovija i dvièwena kapitalot, porast na multinacionalni korporacii i zaedni~ka ekonomijai politi~ka stabilnost. SAD brzo prezedoa vode~ka uloga i cvrsto prodolìjanapred vo kreiraweto otvoren internacionalen trgovski sistem. Toa jasimbolizira{e prepoznatlivata uloga na SAD za vodeweto grià za mirot

preku nivnite granici − globalno.Denes funkcioniraweto na noviot poredok go pomagaat tri svetski

institucii: OON so Sovetot za bezbednost pretstaven kako svetska vlada,Me|unarodniot monetaren fond i Svetskata banka. Site upravuva~ki ikontrolni mehanizmi se vo racete na SAD. Organizacijata na Obedinetitenacii obezbeduva politi~ka, voena i bezbednosna osnova na sistemot, a drugitedve, pak, go obezbeduvaat celokupnoto vodewe na ekonomskata politika nasvetot, regionot i na sekoja dràva oddelno.4

Tvrdewata deka bez ovie institucii me|unarodnata ekonomija i me|u-narodnata politika }e bidat ponestabilni i pokonfliktni se sporni ikontroverzni.

Otkako biznisite se dviàt od multinacionalni kon transnacionalni,doktrinite za totalna vojna, vsu{nost, moàt da bidat pogubni za voenitenapori na edna zemja.

Dràvata ja igra glavnata uloga vo pottiknuvawe na ekonomskiot razvoj,no od druga strana dràvnite akcii go naru{uvaat ekonomskiot progres.

Nacionalnata odbrana se o~ekuva da obezbedi vnatre{na bezbednost {tobi go zgolemila ekonomskiot razvoj vo podolg period. Sepak, nejzinataprimarna cel ne e direktno povrzana so ekonomskiot razvoj. Duri i akoodbranbenite tro{oci imaat sprotiven efekt na tekovniot ekonomski porast,

3 Lt Col Charles M. Westenhoff, USAF, Military Air Power, US Government Printing Office, Washington, DC,1990, 35

4 J.Matovi} i @. Petrovi}-Poljak, Oru`je energija i tre}i svetski rat, NIU-Vojska, Beograd, 1998, 72

3



ne mora da postojat indicii deka takvite tro{oci se {tetni ili premnoguvisoki.

Od ranata industriska revolucija do denes postojano se rasprava za toadali ekonomskata vnatre{na nezavisnost }e se pokaè posilna odnacionalisti~kite stremeì. No, sekoga{ politi~kite stremeì i politikatana nacionalnite dràvi se sudiraat so ekonomskata racionalnost. Sekako dekae va`no da postojat moralni, legalni i ekonomski pravila {to }e bidatprifateni i sprovedeni niz globalnata ekonomija. Glaven predizvik ottuka erazvojot na internacionalnoto pravo i na supranacionalnite organizacii {to}e moàt da sozdavaat i da sproveduvaat pravila za globalnata ekonomija.

Dràvite sî u{te se nao|aat pod pritisokot na globalizacijata. Vo ovojpogled zajaknuvaweto na instituciite na dràvata moè da pretstavuvanajefikasen na~in na zemjite da go dobijat maksimumot od svetot na globalnitepazari.

2. Osnovni principi na vojnata i na ekonomijataOp{to pravilo vo vojnata e: koj ima posilna ekonomija toj i pobeduva.Visokosofisticiranata industriska ekonomija na razvienite nacii vo

svetot, stepenot na urbanizacija na nivnata demografska distrubucija ivisokiot standard na ìvot, gi pravat mnogu ~uvstvitelni na oru`jata za ma-sovno uni{tuvawe. Od druga strana, nerazvienite oblasti od svetot pokaùvaatotpornost na konflikti koga se soo~eni so takvo oru`je i pribegnuvaat kongerilsko vojuvawe vo koe ~ovekot e superioren vo odnos na ma{inata.5

Postojat nekolku resursi {to treba da se poznavaat, a {to se klu~enfaktor vo vojnata. Isto taka, mnogu e va`no da se razbere i da se iskoristivrskata pome|u ovie resursi, kako i znaeweto za nivno efikasno soedinuvawe.

Prviot princip se odnesuva na pozitivnite i na negativnite strani nasekoj metod za sobirawe hrana, kako i polzata od sekoj resurs.6

Vtoriot princip se odnesuva na ekonomijata i na nejzinata povrzanostso voenite edinici. Sekoja militarna edinica ~ini pogolem broj resursi. Zada moè da se izgradi golema i silna vojska, prvo treba silna ekonomija. Tukase postavuva pra{aweto {to podrazbirame pod poimot „silna ekonomija“. Toazna~i osposobuvawe na menaxmentot {to bi ja osigural ekonomijata. Toa enajvaèn i verojatno najsu{testven uslov {to }e pridonese da se raboti sogolema brzina.


6 Nekoi teoreti~ari raspolagaweto so dovolni koli~ini hrana i voda go smetaat kako prv uslovza nezavisnosta na edna zemja.



Sledniot princip se odnesuva na ekonomskata efikasnost. Ekonomskataefikasnost ja opkoluva ne samo postojnosta, tuku i ekonomskata nadgradba.Rabotnata sila postojano treba da se premestuva od edno na drugo mesto, vozavisnost od toa koi i kakvi resursi se potrebni za da moàt da se eks-ploatiraat.

Raspolagaweto so prirodni resursi pretstavuva biten preduslov zasevkupniot razvoj na dràvata. Ottuka, se javuva i potrebata za nivna za{titakoja e od prvenstveno zna~ewe. Udarot na ekonomijata }e zna~i onesposobuvaweza ponatamo{no dejstvuvawe, ako resursite se za{titat.

2.1 Klu~ni principi na ekonomijata i na vojnata

Kako eden od osnovnite i klu~ni principi na ekonomijata i na vojnata eda se onesposobi neprijatelskata ekonomija ili, poto~no kaàno, vo stra-tegiski stil - toj koj{to moè da ja odbrani svojata ekonomija dodeka vojuvaso neprijatelot ñ donesuva sigurna pobeda na dràvata, a na neprijatelot munanesuva golema zaguba.

Ekonomijata na sila e vrhoven zakon na uspe{nata vojna, bidej}i izdr`-livosta, t.e. silata na kapacitetot na nacijata predizvikana od optovaruvawetone zavisi samo od stepenot na nejzinite resursi tuku i od nivnata ekonomskadistribucija. 7

Vojnata ne zna~i samo sozdavawe voeni edinici {to treba da se stavat vofunkcija za ostvaruvawe na postavenata cel. Ako neprijatelot go pravi istoto,toga{ dràvata se nao|a vo lo{a pozicija. Zatoa prvenstvena cel e ~uvawe naekonomijata za da se ima prednost, a ako e neophodno i da se izvr{i udar bezstrav deka toj moè da bide vozvraten.

Popre~uvawe na neprijatelskata ekonomija. Popre~uvaweto se javuvavo pove}e formi. Taka, ne treba da se nastojuva po sekoja cena da se uni{tineprijatelot, iako toa e najdobro. Vnimanieto treba da se naso~i kononevozmoùvawe na ekonomijata na neprijatelot, odnosno treba da se dovedevo situacija vo koja naselenieto }e ostane bez rabota, a so toa }e bide ineproduktivno. Popre~uvaweto, isto taka, moè da se ostvari so namaluvawena rezervite i sozdavawe neefikasno proizvodstvo.

Primarnata cel na vojnata ne e napa|awe i uni{tuvawe neprijatelskibazi i ubivawe na naselenieto. Celta e sozdavawe slaba ekonomija koja te{ko}e moè da se rehabilitira po prviot udar.


3



Slednata faza podrazbira prodolùvawe so napadite i onevozmoùvawena neprijatelot da dojde do resursite. So blokirawe na pristapot kon bogatitepredeli se sozdava situacija {to }e go onevozmoì protivnikot da gi koristiovie prednosti.

Zna~i, se trgnuva od idejata za nanesuvawe {teta na neprijatelskataekonomija, no ako toa ne moè da se slu~i, moè barem da se ograni~i vkupnostana izvori {to neprijatelot moè da gi koristi.

3. Osnovni karakteristiki i celi na ekonomskata vojnaôvekot od negovoto postoewe do denes postojano vojuva. Kako naj~esti

motivi se spomenuvaat politi~kite, ekonomskite, voenite i dr. Bez razlikana pri~inite, negovata cel prvenstveno e da go oslabi protivnikot ekonomski,a potoa sozdavaj}i dobra podloga da moè da ja realizira sakanata cel.Upotrebata na klasi~na voena sila kako instrument za ostvaruvawe napostavenite celi e sè pove}e nevozmo`na poradi me|unarodniot monitoring,pa zatoa dràvite denes upotrebuvaat posovremeni formi.

Nositeli na vakvata politika se ekonomski porazvienite dràvi i voenoposilnite dràvi {to postojano se stremat kon podelba na dràvite nainteresni sferi i kon privlekuvawe novi dràvi vo zonata na nivniteinteresni sferi.8

Vo XIX i XX vek promenite vo distribucija na sposobnostite silno seodrazija na svetskata ekonomija. Teorijata za stabilna hegemonija potenciradeka ogromnata dominacija na edna zemja e neophodna za egzistencija na otvorenai na stabilna svetska ekonomija. Takvata hegemonija sluì da gi koordinira ida gi disciplinira drugite zemji, taka {to sekoja da se po~uvstvuva dovolnosigurna da gi otvori svoite pazari i da gi izbegne siroma{nite zemji.

Vojnata vo sovremeni uslovi stana dolgotrajna i iscrpuva~ka. Taa zafa}a{iroki prostranstva so sè pogolem broj posredni i neposredni u~esnici.Evidenten e i negativniot ekonomski efekt, koj se pove}e odi vo nagorna linija.

Ekonomskiot efekt na vojnata, po pravilo e negativen za dvete strani.Postojat slu~ai koga od ekonomskata vojna dràvite izleguvaat mnoguposiroma{ni otkolku pred da vlezat vo nea. Ekonomskata protivre~nost navojnata vo sovremeni uslovi, koja se ot~ituva preku neskladnosta me|uvloùvawata i rezultatite, svedo~i za faktot deka denes nastapila degeneracijavo sprega pome|u celite (ekonomska ekspanzija) i sredstvata (vojnata).

Ekonomskata vojna se javuva i kako negacija na celite na stopanskiotrazvoj, bidej}i gi angaìra site faktori na razvojot na voenata potro{uva~ka

8 Po{iroko vidi: T.Gocevski, Ekonomika na odbranata, Univerzitetska pe~atnica „Sv.Kiril iMetodij“, Skopje, 1996, 99-100



so {to nivnata osnovna funkcija − podobruvawe na blagosostojbata na nase-lenieto se pretvora vo obratna funkcija − uni{tuvawe ~ove~ki, materijalnii kulturni vrednosti, zgolemuvawe na stradawata, odrekuvawata i dr.

Ekonomskata vojna kako specifi~en vid specijalna vojna ima svoi celikoi pred sebe gi postavuva zemjata {to se odlu~ila na upotreba na vakov vidpritisok. Celite na ekonomskata vojna moàt da bidat raznovidni, a sporedvremetraeweto − kratkoro~ni i dolgoro~ni. Spored sintezata na razli~nimislewa, celite na ekonomskata vojna se:

da se zadrì monopolskata pozicija nad zemjata ili nad zemjite i nadnivnite nacionalni stopanstva, kon koi e naso~ena ekonomskata vojna;

da se zdobijat novi pozicii i novi pazari za nacionalnata ekonomijana zemjata {to ja vodi ovaa vojna;

postepeno da se iscrpi ekonomskata mo} na zemjata;da se namali novosozdadenata vrednost vo zemjite kon koi se vodi

ekonomska vojna;zemjata {to e izloèna na ovaa vojna vo prvata faza da se pot~ini

ekonomski, a potoa voeno i politi~ki;preku razni ekonomski pritisoci i aktivnosti da se eliminiraat

zemjite od svetskata ili od regionalnata scena, i toa: na ekonomski, na voen ina politi~ki plan i dr.9

Za da moè da se ostvarat vaka postavenite celi na ekonomskata vojna, seprezemaat raznovidni merki i aktivnosti koi moàt da bidat pomalku ilipove}e efikasni. Spored T.Gocevski, merkite i aktivnostite za ostvaruvawena celite na ekonomskata vojna se:

voveduvawe razni barieri vo razmenata, kako {to se: carini, za{titni,uvozni, izvozni i drugi taksi i dava~ki;

naru{uvawe na odnosite na svetskiot pazar na odredeni proizvodikoi za odredeni zemji se monoproizvodi i moàt da ja dovedat zemjata vo te{kaekonomska sostojba;

zabrana ili ograni~uvawe na koristeweto na suvozemnitesoobra}ajnici, na vozdu{niot prostor i na vodenite pati{ta, so {to senanesuvaat ogromni {teti poradi poskapuvawe na transportnite tro{oci, koiza odredeni proizvodi zna~at i prestanok na proizvodstvoto, bidej}i ne moàtda gi podnesat takvite tro{oci;

negativna propaganda za proizvodite {to doa|aat od zemjite protivkoi se vodi ekonomska vojna;

izvoz na tehnologija pod somnitelni uslovi i so skrieni nameri, sokoi se doveduva vo zavisnost zemjata-uvoznik bez taa da bide svesna za toa.

Karakteristi~no za ekonomskata vojna e toa {to taa se vodi vo site uslovii ima za cel da go onesposobi eventualniot protivnik da gi obezbedi osnovnite

9 Isto., 101

3



materijalno-tehni~ki pretpostavki za vooruènite sili, no, isto taka, iosnovnite potrebi na naselenieto.

Dene{nata vojna vo vistinska smisla na zborot ja izgubila svojataop{testveno-ekonomska i klasna smisla, zo{to prakti~no na niedna odinvolviranite strani ne ì donesuva korist.

Vakviot zaklu~ok pretstavuva samo generalizacija na edna pojava vocelina, zapostavuvaj}i pritoa oddelni nejzini konkretni manifestacii. Odtoa, prirodno, proizleguva deka vo sovremeni uslovi vojnata se javuva kakoposledica na odredena politika ili na agresija od nekoja dràva. Ovoj zaklu~okse odnesuva na vojnata kako pojava voop{to i na vojnata kako pri~ina.

Ekonomskiot svet denes go karakteriziraat dlaboki rezovi {to sejavuvaat pome|u razvienite i nerazvienite dràvi. Nad 40 dràvi so 2/3 odcelokupnoto naselenie vo svetot, raspolagaat samo so 15% od svetskiot dohod.

Denes razvieniot svet na ~elo so SAD e mnogu bogat, a nerazvienitedràvi sè pove}e se zadolùvaat. Na zemjite vo razvoj vo 1990 godina dolgot imiznesuva{e pove}e od 1.341 milijarda dolari, a vo 1980 nivniot dolg iznesuva{e639 milijardi dolari. Vo sekoj slu~aj, postojniot svetski ekonomski mehanizamima svoe opravduvawe i interes, no mora da se postavi pod {iroka kontrola,kako {to postoeja obidi za kontrolirawe na izvorite za nafta i drugi vitalniinteresi za svetot.10

Denes globalno se izdiferencirale tri golemi ekonomski bloka koidominiraat so svetot kako ekonomski taka i politi~ki i voeno.

Prviot ekonomski blok go so~inuvaat ~etiri golemi dràvi Kanada,Meksiko, Brazil i sekako SAD kako ekonomska, voena i politi~ka supersila.

Vtorata grupa ja so~inuvaat dràvite koi gravitiraat vo Evropa, odnosnose ~lenki na Evropskata unija.

Tretiot ekonomski blok na svetskata ekonomija go so~inuva isto~nioti ju`niot del na Azija i na Avstralija.

Drugite dràvi vo svetot, a tuka spa|aat zemjite od Afrika i od LatinskaAmerika, golem broj dràvi od Azija i odreden broj dràvi od Isto~na Evropa,go so~inuvaat blokot na siroma{ni dràvi.

4. Ekonomski posledici od vodewe eventualna vojnaVojnata kako krajno devijantna op{testvena pojava ostava dalekuse`ni

posledici na dràvata vo koja se vodi. Pokraj uni{tuvaweto na prirodniteresursi, na materijalnite bogatstva, na kulturno − istoriskite obele`ja itn.predizvikuva i masovni razurnuvawa, kako i golemi ~ove~ki zagubi.

Tragedijata e u{te pogolema, bidej}i mnogu civilizaciski vrednosti{to ~ovekot gi sozdaval so vekovi nikoga{ pove}e ne }e moàt da bidatvozobnoveni.

10 J.Matovi} i @. Petrovi}-Poljak, Orùje energija i tre}i svetski rat, NIU-Vojska, Beograd, 1998, 73



Od druga strana, pokraj materijalnite {teti napraveni kako posledicana vojuvaweto, evidentni se i brojni ekonomski {teti {to se manifestiraatkako posledica od enormniot odliv na materijalnite sredstva i na drugitepotencijali koi ~ovekot namesto da gi koristi za pobrz razvoj na materijalnatai na duhovnata blagosostojba, gi izdvojuva i gi koristi za izgradba, zaorganizacija i za funkcionirawe na nacionalnite, odnosno na kolektivnitesistemi za odbrana.11

Denes ̀ iveeme vo svet ispolnet so vojni i samo vojni. Taka, spored nekoipodatoci za vojnite i bitkite od 3600 godina p.n.e. do 1992 godina, odnosno voizminatite 5592 godini vodeni se 14 730 vojni.12

Tofter, najgolemiot svetski futurolog i ekspert ~ie mislewe se uvaùvai vo najmo}nite dràvi vo svetot veli: „Sekoja godina na planetata izbivaatpribli`no trieset vojni, so razli~ni golemini. Slednata decenija lesno bimoèla da doìvee 50-100 vojni od razli~na golemina, zo{to nekoi zgasnuvaat,a sekojdnevno se javuvaat novi“.

Koga stanuva zbor za vojnata kako odredena op{testveno-politi~ka pojavana klasnoto op{testvo, ekonomskiot faktor imal naj~esto odlu~uva~ka uloga.Ekonomskite motivi, po pravilo, pretstavuvale su{tina na vojnata kako vominatoto taka i denes. So pomo{ na povolno strategisko re{enie na voen plan,pobednikot nastojuval da izvle~e direktna ili indirektna korist odpobedeniot preku nasilno sobirawe novi izvori na surovini, eksploatacijana evtina rabotna sila, steknuvawe povlasteni pozicii na nadvore{niot pazar,eleminirawe na konkurencijata vo me|unarodnite ekonomski odnosi i sl.

Vo prethodniot period industriskata revolucija sozdade materijalni iop{testveno-politi~ki preduslovi koi silno vlijaeja na promenite nakarakterot i na fizionomijata na vojnata vo sovremenite uslovi.

Hronolo{koto izu~uvawe na ~ineweto na vojnite vo izminatite tri veka,pokaùva deka sekoja nova vojna }e bide mnogu poskapa od prethodnata. Sporednekoi pokazateli, globalno, vkupnite tro{oci na site zemji u~esni~ki vo Pr-vata svetska vojna iznesuvaat okolu 200 milijardi dolari, dodeka vo Vtoratasvetska vojna ~ove{tvoto go ~inea nad 1000 milijardi dolari, i toa stanuva zborsamo za neposredni voeni tro{oci. Zaedno so gubitocite vo naselenieto,razurnuvawata koi bea napraveni nad industriskite kapaciteti, {tetite vo sto-panstvoto itn., cenata e mnogu pogolema i iznesuva nad 4000 milijardi dolari.13

Deka vojnata e skapa rabota se pokaà i so primerot na na{ata dràvaza vreme na krizata vo tekot na 2001 godina. Taka, spored nekoi izvori zapotrebite na odbranata na zemjata e izdvoeno okolu 17% od vkupnite rashodi

11 Vidi: Nacev Z. i Na~evski R., Vojna, mir i bezbednost, Makedonska riznica, Kumanovo, 2000, 12912 J.Matovi} i @. Petrovi}-Poljak, Orùje energija i tre}i svetski rat, NIU-Vojska, Beograd, 1998, 913 Ernest I., Bogart, Direct and Indirect Costs of the Great World War, New York, 1919

3



na buxetot, a za nabavka na oru`je i drugi tro{oci povrzani so odbranata nazemjata se potro{eni nad 220 milioni dolari, so tendencija ovie tro{oci iponatamu da odat po nagorna linija.

Totalnata vojna vo sovremenite uslovi bi gi stavila na proba sitevladini i nevladini institucii, materijalnata baza i op{testvenata nadgradba.Novata preraspredelba na nacionalniot dohod vo eden poinakov ambient vokoj proizvodstvoto se realizira vo drugi okolnosti, vo eden ekonomskineekvivalenten proces, so ednostrano uni{tuvawe na upotrebnite vrednostibez neposreden stopanski pozitiven rezultat, ~esto predizvikuva dlabokiop{testveno-politi~ki previrawa.

Ekonomskite posledici od vodewe eventualna vojna, a osobeno od nejzinovodewe vo sovremeni uslovi se daleku pogolemi poradi faktot {to sovremenatavojna ja gubi smislata na op{testvenata pojava svrzana so klasnite odnosi i taamoè da se nare~e so drugi termini, kako {to se: uni{tuva~ na civilizacijata,kataklizma, negacija na ~ove{tvoto i sli~no, osobeno ako e nuklearna.14

Posledicite po faktorite na razvojot od ekonomska priroda od vodewetovojna vo sovremeni uslovi moàt da se izrazat preku su{tinskitemanifestacii, i toa:

prerasporeduvawe na rabotnata sila, nejzino rabotno onesposobuvawe,a vo krajni slu~ai i nejzino uni{tuvawe, {to direktno se odrazuva vrzostvaruvawe na postavenite celi na ekonomskiot razvoj;15

naru{uvawe na prirodnata sredina i na prirodnite uslovi kakoprirodni bogatstva koi sluàt kako izvor na predmetite na trudot potrebniza normalno mirnovremensko proizvodstvo;

naso~uvawe na raspolo`livata tehnika kako zbir na orudija za rabotavo funkcija na voenoto proizvodstvo;

zgolemuvawe na limitiranosta na site faktori na razvojot inamaluvawe na nivnata mobilnost poradi vodewe vojna, kako i sè poote`natitemo`nosti za nivna supstitucija, isto taka, kon op{ta ekonomska stagnacija;

kako ogromna pre~ka za ostvaruvawe na celite na ekonomskiot razvoj vouslovi na vojna se javuva i problemot so celosnoto naso~uvawe na raspolo`livataakumulacija kon voenite potrebi namesto kon stopanskiot razvoj.16

Republika Makedonija gi ima po~uvstvuvano posledicite od ednaklasi~na ekonomska vojna, {to poradi politi~ki pri~ini vo 1994 godina japo~na sosedna Grcija.17 Za vreme na ovaa vojna be{e potro{ena seta ~ove~ka

14 Vidi: T.Gocevski, Ekonomika na odbranata, Univerzitetska pe~atnica „Sv.Kiril i Metodij“,Skopje, 1996, 264-265

15 Samo za vreme na Vtorata svetska vojna, koja traela {est godini i vo koja u~estvuvale 110milioni vojnici, izgubeni bile 240,90 milijardi rabotni denovi za stopanstvoto, zatoa {to ìvata silabila angaìrana vo vojnata.

16 Po{iroko vidi: T.Gocevski, Ekonomika na odbranata, Univerzitetska pe~atnica „Sv.Kirili Metodij“, Skopje, 1996, 265-266

17 Isto, 102



energija i ogromni materijalni sredstva od strana na Grcija. Dolgotrajnostana vojnata i nejziniot iscrpuva~ki karakter dovedoa do apsolutno i relativnoosiroma{uvawe na dvete strani.

Vojnite i politi~kite tenzii ne samo {to nepovolno se odrazuvaat vrzdinamikata na stopanskiot razvoj, tuku gi zabavuvaat i reformite iprestruktuiraweto na stopanstvoto, pridonesuvaj}i za visokiot rizik nazemjata. Na{eto nepovolno opkruùvawe vo prethodniot period predizvikazatvorawe ili namaluvawe na raboteweto na golem broj proizvodni kapaciteti,namaluvawe na izvozot, zapirawe na investicionite proekti i otkaùvawesklu~eni dogovori za izvoz i zaedni~ka sorabotka so stranski partneri,zgolemuvawe na transportnite tro{oci, namaluvawe na konkurentnata mo}na pretprijatijata itn. Seto toa pretstavuva neizvesnost za idniot stopanskirazvoj vo Republika Makedonija.

Voenata sila e produkt na klasnoto op{testvo i na klasnata dràva, paspored toa ima istoriski karakter i vo edna faza od razvojot treba da ja snemaod istoriskata scena so {to }e se sozdadat pretpostavki za pogolemablagosostojba na gra|anite.

Zaklu~okVo otsustvo na starata sodrìna, re~isi sè {to mislime deka znaeme za

intelektualnata sopstvenost e pogre{no. ]e mora da go zaboravime nau~enoto i }e morada gi razgledame informaciite. Odbranata {to nie }e ja razvieme pove}e }e se potpirana moralot (etikata) i na tehnologijata otkolku na zakonot. Vo narednite godini,pogolemiot del od ~ovekovata razmena pove}e }e bide virtuelna otkolku fizi~ka.

Spored Xon Barlou, edno od najekskluzivnite ne{ta {to ~ovekot moè da goposeduva e mo}ta na misleweto, nare~ena ideja. Ovie idei treba da se pro{iruvaatniz celiot svet. Spored Tomas Xeferson, ovie pronajdoci nema da moè da se smetaatza sopstvenost. Taka, pravata na pronajdokot i avtorstvoto se dodeluvaat sporeddeloto. Ne se pla}aat ideite, tuku sposobnosta tie da se prenesat vo realnosta.Vrednosta e vo prenesuvaweto, a ne vo izrazenata misla.

ôve{tvoto momentalno e fokusirano na kreirawe svetska ekonomija,bazirana na nematerijalni posedi. Na toj na~in moè da bidat otstraneti site vrskime|u kreatorite i nagradata za korista ili za zadovolstvoto {to moè da se pronajdevo nivnite dela.

Bez ovaa vrska i bez fundamentalnite promeni, idninata }e se bazira na gnev,na sporewe i na odbegnuvawe na pla}awata.

Golemite institucii ako se rakovodat spored pravila nema da uspeat, bidej}ikolku pove}e advokati, sila ili pari se investirani za za{tita na nivnite pravaili za soboruvawe na nivnite protivnici ili, pak, sposobnosta za sozdavawe novatehnologija, tolku pove}e }e se namaluva nivnata vrednost.

Verbata vo zakonot nema da bide efikasna strategija za modernite kompanii.Uslovite vo realniot svet }e prodolàt da se menuvaat so zaslepuva~ka brzina izakonot }e zastanuva mnogu pove}e.

3



Spored toa, dene{nata sostojba so eskalacija na voenite sistemi i na nivnitereprekusii vrz stopanskiot razvoj, se proizvod na nepravednite op{testveno-ekonomski odnosi {to vladeat vo sovremeniot svet. Zatoa i osnovata na ovoj zna~aensvetski problem leì vo promenata na tie odnosi, odnosno vo vospostavuvaweto novipopravedni ekonomski odnosi vo svetot za koi na{ata zemja permanentno se zalaga.

Koga stanuva zbor za ekonomskiot sistem vo Republika Makedonija toj morada bide efikasen, sovremen, spored na{eto nivo na razvoj i naso~en kon evropskiteintegrativni dvièwa vo predviduvawata. Ekonomskiot sistem ne treba da jazagrozuva slobodata i dostoinstvoto, nitu prosperitetot kako na u~esnicite voproizvodstvoto taka i na site drugi gra|ani, na nivnite sega{ni i idni pokolenija.

Republika Makedonija vo izminatata decenija permanentno be{e izloènana vodewe ekonomska vojna od strana na edna od sosednite dràvi. Sogleduvaj}i giposledicite od vakvata polo`ba, Republika Makedonija treba da prezema pove}emerki za da moè da gi amortizira vakvite udari. Republika Makedonija mora daizgradi celosna konzistentna politika za ovaa materija koja mora da ima dolgoro~enkarakter. Tuka, pred sî, se misli na izbegnuvawe na pritisocite - ekonomski,politi~ki pa duri i voeni {to gi onevozmoùva nekontroliraniot transfer natehnologii i ja uslo`nuva situacijata.

LITERATURA:

1. Andrew L.Ross, The Political Economy of Defense, Greenwood Press, Westport, 19912. Beckstead R., Hitch C. and McKean R., Defence Economic Issues National Secerity Manage-

ment Series, National Defence University, Washington, DC, 19823. Blanchard Oliver, The Economics of Post-Communist Transition, Clarendon Press, Oxford,

19974. Barrow Michael, Statistics for Economics, Accounting and Business Studies, Second Edition,

Longman, London and New York, 19975. Gocevski T., Ekonomika na odbranata, Univerzitetska pe~atnica „Sv.Kiril i

Metodij“, Skopje, 1996.6. Gocevski T., Politi~kiot i ekonomskiot sistem i odbranata na Makedonija,

Univerzitetska pe~atnica „Sv. Kiril i Metodij“, Skopje, 19957. Ernest I., Bogart, Direct and Indirect Costs of the Great World War, New York 1919; dr Max

Lanter, Die Finanzierung des Kriedes, Luzern 19508. Lt Col Charles M. Westenhoff, USAF, Military Air Power, US Government Printing Office,

Washington, DC, 1990,9. Matovi} J. i Petrovi}-Poljak @., Orùje energija i tre}i svetski rat, NIU-Vojska, Beograd, 1998

10. Nacev Z. i Na~evski R., Vojna, mir i bezbednost, Makedonska riznica, Kumanovo,2000

11. Radosavljevi} @., Vojna ekonomika, KUM, Beograd, 200112. Somers Frans, European Union Economies, A Comparative Study, Addison Wesley Longman

Limited, 199813. Hartley K. and Sandler T., The Economics of Defense, Cambridge University Press, 1995



RAZVOJ NA SISTEM ZA INTERAKTIVNOMULTIMEDIJALNO UÊWE NA PREDMETOTINFORMATIKA VO VOENATA AKADEMIJA

Sime ARSENOVSKIVoena akademija, Skopje

Apstrakt: Vo trudot se sistematizirani teoretskite soznanija za sistemi-te za u~ewe na konceptualno nivo i e definirana metodologija za razvoj nacelosni multimedijalni sistemi za u~ewe (MSU). Pri realizacijata na MSUdefinirani se standardite za optimalni karakteristiki na oddelnitemultimedijalni komponenti. Arhitekturata na MSU se sostoi odupravuva~ki potsistem vo Visual BASIC i potsistem na resursi koj se sostoi odHTML dokumenti i baza na podatoci Access. Univerzalnosta na sistemot e voupravuva~kiot potsistem i vo proektiranata baza na podatoci. So primenana ovaa metodologija e realiziran MSU na predmetot informatika voVoenata akademija.

Klu~ni zborovi: sistemi za u~ewe, multimedijalni sistemi za u~ewe, multi-medija, u~ewe, informatika

DEVELOPMENT OF THE INTERACTIVEMULTIMEDIA LEARNING SYSTEM IN THE SUBJECT COMPUTERSCIENCE IN MILITARY ACADEMY

Abstract: This paper deals with the theoretical acknowledgements for learning systems on aconceptual level and the methodology for complete development of multimedia learningsystems (MLS). For the realization of MLS, standards for optimal characteristics of differentmultimedia components have been defined. The architecture of the MLS consists of amanaging subsystem in Visual Basic and a subsystem of resources that consists of HTMLdocuments and Access database. The universality of the system is in the managing subsystemand in the created database. By using this methodology, MLS is realized in Computer Sciencein Military academy.

Keywords: learning system, MLS, multimedia, computer science, Informatics

3



UvodSite nie sme iskusile momenti na optimalno u~ewe koga sme tolku fokusirani

ili zadlabo~eni vo u~eweto {to ni{to drugo ne ni e bitno. Povtoruvaweto na vakovmoment na optimalno u~ewe e rabota na u~itelite bez razlika dali e toa na rabotnomesto, vo vojska itn.

Za ostvaruvawe na vakvi momenti na optimalno u~ewe, teoreti~arite sè po-ve}e insistiraat na pogolema upotreba na tehnologijata, osobeno na kompjuteritevo procesot na u~ewe. Tie gledaat enormen potencijal vo kompjuterskata tehnologijaza pomo{ vo repliciraweto na ovie optimalni momenti na u~ewe. So pomo{ nakompjuterskata tehnologija se razvivaat razli~ni sistemi za u~ewe, a me|u najpopu-larnite se sistemite za multimedijalno u~ewe.

Teorii za u~eweIntervenciite vo procesot na u~ewe moàt da vlijaat na mnogu razli~-

ni na~ini. Nivoata na intervencija, od koj ili od {to ili kako, se definira~kifaktori na teoriite za u~eweto. Ovie faktori pomagaat da se izdvojat mnogurazli~ni teorii {to evoluiraat i se menuvaat, kako {to otkrivame novi na~inivo gledaweto na ~ovekovata kognitivnost. Spektarot na teorii za u~ewe sesostoi od mnogu pristapi ili na~ini na objasnuvawe na toa kako lu|eto u~at.Tie obezbeduvaat dovolno znaewe za da moè kriti~ki da se ispita koriste-weto na kompjuterot kako alatka za u~ewe.

Ekstremite od spektarot na teoriite za u~ewe gi ~inat u~ewata na bihe-vioristite i na konstruktivistite. Biheviorizmot i konstruktivizmot se po-ve}e koncepti (metateorii) koi vo sebe obedinuvaat pove}e teorii i sebipolarni vo nivnite pogledi.

Biheviorizmot, kako pristap na u~ewe obi~no se referencira kako na-loèna instrukcija. Glaven akcent na biheviorizmot se perceptivniteindikatori na u~eweto. Sprotivno na ovoj pogled na u~eweto, kognitivnitepsiholozi go poistovetuvaat u~eweto so mentalnite procesi vo mozokot.Bihevioristite ne go poreknuvaat postoeweto na ovie mentalni procesi, tukugo priznavaat nivnoto postoewe kako neobzervabilna indikacija na u~eweto.

Konstruktivizmot e priznat kako edinstvena i unikatna teorija na u~ewe.Inaku, toj moè da bide povrzan i so kognitivnata psihologija, bidej}i kakoteorija na u~eweto se fokusira na sposobnosta na u~enikot mentalno da gokonstruira zna~eweto na negovata okolina i da go kreira negovoto sopstvenou~ewe. Terminot konstruktivizam e povrzan so kognitivniot i so socijalniotkonstruktivizam.

Osnovnata kritika na bihevioristi~kata teorija na u~ewe od strana nakonstruktivistite e okolu bihevioristi~kata implikacija deka znaeweto eodvoeno od ~ove~kiot um, deka toa mora da mu se prenese na u~enikot na



u~itelski baziran pristap, a ova e fundamentalno sprotivno na konstruk-tivisti~kata teorija na u~eweto.

Spored konstruktivisti~kata teorija, site lu|e imaat mo`nost da „kons-truiraat“ znaewe vo nivnite sopstveni mozoci niz procesot na otkrivawe ire{avawe na problemi. Pro{iruvaweto na ovoj proces do koj moè da se dojdepo priroden pat, bez struktura i u~ewe e definira~ki faktor me|u onie {toja forsiraat ovaa teorija.

Spored [5] dene{nite pomestuvawa vo u~eweto, moè da se sumiraat voosum to~ki:

od linearno kon hipermedija; od instrukcija kon konstrukcija i otkrivawe; od obrazovanie fokusirano na u~itelot kon obrazovanie fokusirano

na u~enikot; od u~ewe preku apsorbirawe na materijalot kon u~ewe kako da se snao|a

i kako da u~i; od u~ewe vo u~ili{te do u~ewe {to trae cel ìvot; od eden na~in na u~ewe koj e ist za site kon prisposobliv na~in na

u~ewe; od u~eweto kako tortura kon u~eweto kako zabava; od u~itelot kako transmiter na znaeweto kon u~itelot kako ~ovek

{to pomaga i olesnuva pri procesot na u~ewe.

Multimedijalno u~eweRazvojot na multimedijalnoto u~ewe zavisi prvenstveno od razvojot na

informati~kata tehnologija. Sovremenite tehnolo{ki mo`nosti na multi-medijalnosta se vo vistinskata smisla na zborot za~uduva~ki. Za uspe{nokoristewe na novite tehnologii neophodno e dobro da se poznavaat osnovnitena~ela na u~eweto.

U~eweto e najefikasno koga e interaktivno. Zatoa treba da se sozdadeinteraktivna multimedijalna okolina za u~ewe (IMLE - interactive mulimedialearning environment). Na slikata 3.1 e daden {ematski prikaz na glavnitekomponenti vklu~eni vo razvojot na IMLE. Nadvore{nite sloevi na dijagramotgi pretstavuvaat osnovnite znaewa i ve{tini {to se vgraduvaat vo sistemot.Tie, od edna strana, go podrazbiraat znaeweto za multimedijalniot dizajn, a oddruga, znaewata od oblasta {to se predava.

Znaewata i ve{tinite pri dizajniraweto se razbivaat na dva dela: kon-ceptualen dizajn i dizajn na prezentacijata. Konceptualniot dizajn go vklu~uvavo sebe sozdavaweto arhitektura za u~ewe. Vo nea spa|aat strukturirawetointeraktivni opcii za u~enikot, konsultaciite so eksperti i strukturirawetona znaewata od oblasta. Prezentaciskiot dizajn se odnesuva na realizacijatana sistemot, pri {to od najgolema va`nost se postavuvaweto na ekranite, naboite i koristeweto na individualnite mediumi.

3



SLIKA 3.1. [ematski prikaz na razvojot na interktivniotmultimedijalen sistem za u~ewe

Najvaèn del na sistemot se odnesuva na razvojot na multimedijalniotproekt. Procesot naj~esto ima iterativen karakter. Po~etniot dizajnpretstavuva prototip na negoviot avtor. Potoa, vo povratna sprega soekspertite, toj se procenuva i se nadgraduva. Razvojot pretstavuva svoevidnaspirala vo koja{to se isprepletuvaat dizajnot, primenata i procenata. Kakodopolnuvawe na celiot proces se zema znaeweto za toa koi primeri senajpretstavitelni za podobra rabota na programata.

Sistem za multimedijalno u~ewe po informatikaSistemot za multimedijalno u~ewe po informatika ja opfa}a celokupna-

ta sodrìna na nastavnata programa po predmetot informatika vo Voenataakademija. Imaj}i gi predvid postulatite na prezentaciskiot dizajn namultimedijalnite sredini za u~ewe, napraven e obid ovaa materija da bideizloèna na eden dopadliv na~in koj kaj studentot sozdava pozitivna atmosferaza u~ewe. Kako {to }e bide izloèno, pri razvojot na ovoj multimedijalen sistemza u~ewe vodeno e smetka za negovata funkcionalnost vo procesot na nastavatai ocenuvaweto na studentite, odnosno zemeni se predvid sovremenite teorii zau~ewe i sovremenite pristapi za dizajnirawe na vakvi sredini za u~ewe.

Glaven akcent vo ovaa celina }e bide staven na opi{uvaweto na postap-kata na razvojot na ovoj obrazoven softver - na~inot na koncipirawe na



sodrìnata, dizajnot i na~inot na akvizicija na multimedijalnite elementi,izrabotkata na interakcijata so korisnikot i na~inot na obedinuvawe na siteovie elementi vo edna edinstvena celina.

Fazi i postapki vo razvojot na sistemot

Razvojot na multimedijalniot sistem, sledej}i gi principite, tehnolo-{kite mo`nosti i metodologijata opi{ani vo prethodnot tekst, se odviva{evo pove}e fazi i me|ufazi {to se odvivaa paralelno ili posledovatelno ednaod druga, kako i so izvesno isprepletuvawe i preklopuvawe. Principelno eodredena celnata grupa korisnici – pitomci na Voenata akademija, no ipo{iroko.

Generalno gledano, celiot razvoj moè da se podeli vo dve fazi:− I faza – podgotovka na scenario i izrabotka na multimedijalnite kom-

ponenti;− II faza – izarabotka na aplikativno re{enie, integrirawe na kompo-

nentite vo funkcionalna celina.Vo prvata faza se vr{eni pove}e aktivnosti koi se odrazuvaat na

konceptot na sistemot, a koi podrazbiraat usvojuvawe na slednite principi:− Vrz osnova na nastavnata programa za u~ewe na predmetot Informatika

vo Voenata akademija koncipirana e sodrìnata na sistemot za u~ewe.− Na~elniot koncept na sekoja celina podrazbira identifikuvawe na

problemot i na potrebata od poznavaweto na sodrìnata, objasnuvawe nare{enieto, prikaùvawe na postapkata za re{avawe, prikaùvawe na klu~niotekran i doobjasnuvawe ili ilustrirawe so pogodna multimedijalna forma.

− Kako ilustracija (primer) za najgolem broj postapki da se snimi pokaznovideo. Pri snimaweto na pokaznoto video primerot treba da bide ednostaven,a listata na pokazni videa e izgotvena po izgotvuvaweto na tekstualnatasodrìna.

− Pri objasnuvaweto na hardverot se koristat video sekvenci snimeniso cel da se prikaè nivniot izgled i integracija vo kompjuterot. Listata navideata i na scenarioto za sekoe od niv se izgotveni po tekstualnata sodrìna.

− Za doobjasnuvawe na principite spored koi funkcioniraat odredenihardverski komponenti ili na postapki koi se pote{ko sfatlivi iliapstraktni da se izgotvat animacii dopolneti so zvuk (govor).

− Vo sistemot da se koristat fotografii na otvoreni hardverski uredi,so {to kaj u~enicite }e se sozdade vizuelno doìvuvawe na principite nanivnoto funkcionirawe.

− Da se generiraat HTML dokumenti vo koi }e se izvr{i povrzuvawe nasite multimedijalni formi. Izgledot na HTML dokumentite da ne e odreden i

3



da se bazira na klasi preku koi }e se odreduva vo runtime od aplikacijata. Sotoa }e se obezbedi dinami~en i promenliv izgled koj treba da vlijae nainteresot na u~enicite.

− Utvrdeni se mo`nite interakcii. Tie, pokraj op{tata hierarhiska isekvencijalna navigacijata vo sistemot, pokraj hipertekstualnoto povrzuvawena celini so srodna sodrìna podrazbiraat i koristewe korisni~ki indeksina klu~ni zborovi, pova`ni poimi, sodrìni itn. Da se obezbedi mo`nost dase izberat i na poseben na~in da se ozna~at za studentot interesnite celini.Interakciski da se pristapuva i kon multimedijalnite formi, a interakcija-ta da podrazbira i kontrola na tekot na dinami~kite multimedijalni formi.

− Kako del od sistemot da se izgradi sistem za samostojno testirawe nau~enicite vo tekot na u~eweto i za nivno formalno testirawe i ocenuvawe.

− Proektirawe baza na podatoci vrz osnova na podatocite i informa-ciite proizlezeni od aktivnostite vo prvata faza.

Pokraj utvrduvaweto na koncepcijata vo prvata faza se realizirani sitepogore navedeni aktivnosti.

Razvojot i izrabotkata na re{enieto za integrirawe na multi-medijalnite komponenti napraveni vo prvata faza se odviva{e vo slednitenekolku ~ekori:

− Prviot ~ekor vo realizacijata na aplikativnoto re{enie e defini-cija i izrabotka na korisni~kiot interfejs na aplikacijata.

− So izrabotkata na aplikativno re{enie site elementi se integriraatvo edna funkcionalna celina so {to se dobiva prototipot koj vo slednite~ekori se testira i eventualno se korigira. Re{enieto e napraveno voprogramskiot jazik Visual Basic.

− Pri procesot na izrabotka na Setup aplikacija kreirani se samoinsta-lira~ki izvr{ni aplikacii, koi vr{at avtomatska instalacija na site pot-rebni softverski komponenti za natamo{no koristewe na aplikacijata nasistemot za u~ewe.

− Eden od najva`nite aspekti pri izrabotka na multimedijalniot sis-tem e procesot na testirawe na funkcionalnosta i na ispravnosta na aplika-tivnoto re{enie. Testiraweto opfa}a nekolku momenti, i toa: testirawe naprocesot na instalacija i testirawe na aplikacijata na pove}e hardverskiplatformi i operativni sistemi.

Arhitektura na sistemot za u~ewe

Multimedijalniot sistem za u~ewe na predmetot informatika e baziranna veb tehnologija. Osnovniot koncept e pretstaven na slika 4.1



SLIKA 4.1 Arhitektura na sistemot za u~ewe

Kreirawe indeksi

Koristeweto na indeksite kako poseben na~in na prebaruvawe e poznati kaj knigite kako mediumi za distribucija na informaciite. Upotrebata naindeksite vo kompjuterskite sistemi datira u{te od samite po~etoci na pri-menata na kompjuterskite sistemi. So primenata na indeksite se obezbeduvadirekten pristap do podatocite preku klu~en zbor {to e podreden po nekojredosled. Vakviot na~in na pristapuvawe kon sodrìnite e implementiranvo multimedijalniot sistem za u~ewe.

Na realizacijata na sistemot na indeksi vo sistemot za u~ewe ñ prethodiproces {to se sostoi od nekolku ~ekori:

odreduvawe na klu~nite zborovi preku koi }e se pristapuva kon sodr-ìnite na sistemot;

pronao|awe na sodrìnite kon koi }e upatuvaat klu~nite zborovi i povrzuvawe na prvite dva atributa vo bazata na podatoci.Celata postapka e izvedena so pomo{ na servisnata aplikacija DHTML

Editor na sli~en na~in kako {to se dodavani hiperlinkovite kon multi-medijalnite sodrìni. So pomo{ na Tree kontrolata, pregledani se site HTMLfajlovi. Vo sekoj od niv, po pronao|aweto na nekoj zna~aen poim – klu~en zborili pove}e zborovi, se vr{i nivno selektirawe. Po ova, se kliknuva so desnotokop~e od gluv~eto, a od menito koe }e se pojavi se selektira naredbata AddIndex. So toa e napravena relacija pome|u klu~niot zbor i HTML fajlot vo kojtoj se nao|a. Zad ovoj proces stoi programski kod koj vo tabelata Index na bazataInformatika dodava slog vo koj gi vmetnuva dvata atributa – klu~ot (indeksot) i

3



HTML fajlot. Na slika 4.2. e ilustriran principot na gradewe na bazata soindeksi.

SLIKA 4.2. Postapka za kreirawe indeksi

Sistem za testirawe i ocenuvawe

Iako za po{irok krug korisnici na sistemot za u~ewe osnovno meriloza nau~enoto bi bila sposobnosta na korisnikot da gi koristi aplikaciitekoi se predmet na u~eweto, vo slu~ajot so sistemot za u~ewe na predmetot infor-matika postoi potreba od formalno ocenuvawe. Vakvite ocenki se op{testvenoprifatlivi kvantifikatori za znaeweto na studentot. Pokraj toa, so ocenu-vaweto bi trebalo da se utvrdi dali se postignati celite na u~eweto od ednastrana, a od druga, toa moè da pretstavuva dokaz za nau~enoto {to moè ipovtorno da se proveri.

Za da se postignat ovie celi, vo sistemot za u~ewe e integriran sopstvensistem za testirawe i ocenuvawe. Vo tabelata Quiz na bazata Informatika sesmesteni golem broj tekstualni pra{awa od celiot materijal izloèn vosistemot. Za sekoe pra{awe vo tabelata Answers se predvideni po sedum odgo-vori od koi eden e to~en. Ostanatite ponudeni odgovori se pomalku ili pove}elogi~ni i sli~ni na to~niot odgovor. Pri testiraweto na postavenotopra{awe se nudat kako mo`ni ~etiri odgovori: to~niot i u{te tri neto~ni.Verojatnosta da se povtorat ponudenite odgovori e:

Faktot deka redosledot na ponudenite odgovori e slu~aen ja namaluvaverojatnosta povtoruvaweto da bide identi~no (isti odgovori po ist redosled).Verojatnosta da se pojavi vakov slu~aj e:



Testiraweto moè da bide interaktivno (na kompjuter) ili da se otpe~atitest koj se re{ava na hartija. Vtoriot na~in bi moèl da se primenuva vo situ-acii koga treba da se ocenuva pogolema grupa (eden klas) i koga e va`no pra{a-wata da se identi~ni za sekoj student.

SLIKA 4.3. Logika na generirawe testovi

Testiraweto ili izgotvuvaweto na testot zapo~nuva so odreduvaweto natemite za koi }e se vr{i testirawe i odreduvaweto na brojot na pra{awata zasekoja od temite. Pritoa, sistemot go ograni~uva brojot na pra{awata koj ne mo-è da bide pogolem od polovinata na vkupniot broj pra{awa za sekoja od temite.Ova ograni~uvawe obezbeduva za{tita od pe~atewe na site mo`ni pra{awa.

Po odreduvaweto na temite i brojot na pra{awa za sekoja tema, po slu~aenizbor se odbiraat pra{awata i zaedno so slu~ajnite odgovori se smestuvaat votabelata TmpQ vo bazata Informatika. Vo tabelata TmpAll se smestuvaat odgovo-rite {to na pra{awata }e gi dava studentot. Potoa, zavisno od toa dali testi-raweto e interaktivno ili pismeno, po slu~aen redosled se pojavuvaat na ekranili vo Word dokument. Ako testiraweto e interaktivno se generira izve{tajso to~nite i so neto~nite odgovori i vremeto za koe e zavr{eno testiraweto,a ako se podgotvuva pismen test, se podgotvuva i lista so to~ni odgovori. Logi-kata na generirawe testovi e prikaàna na slika 4.3.

Vo tekot na u~eweto u~enicite moàt da izvr{at interaktivno samo-testirawe za sekoja tema. Pritoa, se koristi istata baza na pra{awa i odgovoriso toa {to brojot na pra{awata e ograni~en na 15% od vkupniot broj pra{awaza soodvetnata tema.

Baza na podatoci

Podatocite {to gi opi{uvaat edukativnite sodrìni se smesteni vosoodvetnite multimedijalni fajlovi i se integrirani vo artefakti vo forma

3



na HTML dokumenti i kako takvi se snimeni vo posebni fajlovi. No, za imple-mentacija na sistemot potrebni se podatoci od poinakvo zna~ewe i vo poinakvaforma. Stanuva zbor za podatoci koi se koristat za funkcioniraweto na sis-temot, a se odnesuvaat, na primer, na relaciite pome|u naslovite na artefak-tite i imiwata na HTML fajlovite vo koi e smestena soodvetnata sodrìna,na pra{awata i na odgovorite od potsistemot za testirawe i sl.

Kako najsoodveten na~in za ~uvawe i koristewe na vakvite podatoci eizbrana baza vo Access, i toa od slednite pri~ini:

− bazata vo Access e relaciona i kako takva obezbeduva pove}e prednosti:mo`nost za vospostavuvawe relacii pome|u tabelite na bazata, obezbeduvawe naneredundantnosta na podatocite so {to se olesnuva aùriraweto na bazata i sl.;

− Access bazata koristi indeksirawe kako na~in za direkten pristap dopodatocite vo tabelite;

− Access bazata e dobro integrirana i ima dobra komunikacija so prog-ramskiot jazik VisualBasic,

− site podatoci se integrirani vo eden fajl {to se kopira vo fazata nainstalacija na sistemot.

Vrz osnova na prethodnite fakti, u{te pri kreiraweto na arhitekturatana sistemot za u~ewe e utvrdeno koristeweto na Access baza na podatoci vokoja }e bidat smesteni informacii so trajno zna~ewe za sistemot, kako i nekoiprivremeni podatoci. Vo fazata na proektiraweto na bazata na podatoci eizvr{ena funkcionalna analiza na site informacii. Pri toa se definiranipove}e tabeli koi od aspekt na nivnata sodrìna i koristewe vo sistemot,moàt da se podelat vo tri grupi: navigaciski tabeli; tabeli za sistemot zatestirawe i tabeli na arhivirani podatoci.

Korisni~ki interfejs

Realizacijata na korisni~kiot interfejs se odviva vo dva ~ekori:− analiza na sistemot vo pogled na negovata funkcija, so {to se defini-

raat site potrebni elementi za korisni~ka interakcija so aplikacijata sî socel da se izvle~e maksimalnata iskoristenost od postojnite informacii. Vrzosnova na taa analiza se definiraat elementite na korisni~kiot interfejs inivniot raspored. Otkoga }e se definiraat ovie elementi se vr{i test nafunkcionalnosta na interfejsot.

− kon vtoriot ~ekor se pristapuva koga funkcionalnosta na korisni~-kiot interfejs }e bide istestirana i }e pokaè pozitivni rezultati. Vo ovaafaza se vr{i dizajn i raspored na elementite od interfejsot so {to se definiraizgledot na aplikacijata.



SLIKA 4.4. Izgled na interfejsot

Od nekolkute mo`ni modeli za osnova na sistemot e izbran modelot naasimetri~na vertikalna podelba na interfejsot, karakteristi~na i poznatavo sovremenite aplikacii (MS Encarta, Windows Explorer) i pove}eto veb pre-zentacii na Internet. Interfejsot e prikaàn na slika 4.4.

Vo razli~ni situacii, na ekranot ima razli~ni elementi. Prika-ùvaweto na ovie elementi, kako i op{toto odnesuvawe na sistemot go kon-trolira programskiot kod vo Visual Basic. Definiraweto na elementite nakorisni~kiot interfejs podrazbira definirawe na po~etnata podloga,interkciski kop~iwa i dopolnitelni elementi.

Gradeweto na kone~niot izgled na interfejsot vo runtime se odviva nasledniot na~in:

1. se prikaùva po~etnata podloga;2. se prikaùvaat interakciskite kop~iwa;3. se prikaùva sodrìnata na sistemot i4. se prikaùvaat dopolnitelnite elementi vo zavisnost od sodrìnata

{to se pretstavuva i od akciite na korisnikot.Podlogata se prikaùva so aktiviraweto na sistemot i se izgraduva so

interakciskite kop~iwata. Ostanatite elementi, kako {to e, na primer,podlogata za prikaùvawe animacii se prikaùvaat i se gubat po potreba.

Aplikativno re{enieMultimedijalnata aplikacija e izrabotena kako kombinacija na nekolku

tehnologii. Osnovnata {kolka e izrabotena vo MS Visual Basic, dodeka samiottekstualen prikaz e vo Microsoft Internet Controls (WEB Browser kontrola). Za

3



potrebite na ovaa aplikacija se izraboteni pove}e ActiveX kontroli, od koinekoi se izraboteni vo MS Visual Basic, a nekoi vo MS Visual C++.

Ima dva vida navigacija. Ednata e t.n. TAB kontrola, od koja se izbiraattemite od sodrìnata, a drugata e subklasirana Tree View kontrola (SubTree.ocx),koja pretstavuva kontrola bazirana na MS Common Controls Tree View kontrolata,na koja se dodadene nekolku osobini, kako {to se zadninska slika, razli~niboi na tekst itn.

Celata aplikacija so DAO (Data Access Objects) pristapuva do baza na po-datoci, vo koja ima pove}e tabeli. Najva`na tabela e tabelata Topics, vo koja esmestena celokupnata sodrìna pretstavena so poliwata TopicID, Version, Title,HTML File. Od taa tabela se polni i TreeView kontrolata.

Vo bazata na podatoci ima i tabela Index, vo koja se smesteni site indeksipo koi se prebaruva sodrìnata, koja gi sodrì poliwata IndexID, TopicID, In-dex i BookmarkID (posledniot entitet se koristi za da znae aplikacijata do kojdel od tekstot da se pozicionira).

Instalira~ka procedura

Sistemot za u~ewe na predmetot informatika e izraboten vo forma naCD ROM. Vo tekot na dizajniraweto na sistemot, kako i na negovite komponentie vodeno smetka za vkupniot memoriski prostor, {to go zafa}a sistemot da nego nadmine kapacitetot na eden standarden CD ROM. Vo oddelni momentivakviot pristap vode{e i kon odredeni ograni~uvawa vo izgradbata namultimedijalnite komponenti integrirani vo sistemot – osobeno videata koizafa}aat golem prostor.

Za aplicirawe na CD ROM i negovo koristewe na sistemot od koris-nicite neophodno e negovo instalirawe na kompjuterot. So cel instalaciskatapostapka da se napravi {to e mo`no poednostavna i poavtomatizirana, nap-raveni se dve aplikacii so avtoinstalira~ki proceduri koi se snimeni naCD ROM:

− Setup aplikacija vo koja se kreirani avtoinstalira~ki izvr{ni apli-kacii, koi vr{at avtomatska detekcija i instalacija na site potrebni sof-tverski komponenti za koristewe na sistemot;

− dopolnitelna aplikacija so ~ija pomo{ pri vmetnuvawe na CD ROM av-tomatski se aktivira Setup aplikacijata ako e prvo startuvawe na CD ROM ili seaktivira samata aplikacija, ako ve}e e pominat procesot na instalacija (AutoRun).

Dvete aplikacii se napraveni so programata Wise Installer 8.1. AlikacijataAutoRun se aktivira so vmetnuvaweto na CD ROM vo uredot na kompjuterot i sesostoi od nekolku uslovni proceduri vo zavisnost od koi se povikuvaat odredeniakcii. Najzna~ajnata opfa}a detekcija na instalacijata na sistemot za u~ewe nakompjuterot. Ako sistemot e ve}e instaliran, }e se zapo~ne negovo izvr{uvawe,vo sprotivno se povikuva procedurata Setup za instalirawe na sistemot.



Testirawe na aplikativnoto re{enie

Eden od najva`nite aspekti pri izrabotka na multimedijalniot sisteme procesot na testirawe na funkcionalnosta i ispravnosta na aplikativnotore{enie. Testiraweto opfa}a nekolku momenti, i toa:

− testirawe na procesot na instalacija;− testirawe na aplikacijata na pove}e hardverski platformi i na site

operativni sistemi za koi e nameneta aplikacijata i− testirawe na funkcionalnosta.Vo tekot na izrabotkata na sistemot za u~ewe vr{eno e testirawe od

aspekt na prvite tri momenti (t.n. formativno procenuvawe). Vo tekot na tes-tirawata se konstatirani propustite, gre{kite i nedostatocite i tie sekorigirani. Po dobivaweto na pozitivni rezultati izvr{ena e diseminacijana sistemot na pove}e lica i institucii.

Procena na edukativnosta na sistemot

Ne postoi zna~aen formalen povraten efekt koj bi bil relevanten zaedna formalna analiza na uspe{nosta na proektot od aspekt na edukativnosta.

Edinstven ekzakten pokazatel se rezultatite od ispitite na studentite.Po ednosemestralnata nastava poddràna so sistemot za u~ewe, napraveno etestirawe so primena na sistemot za testirawe implementiran vo sistemot zau~ewe. Na slika 4.5. e prikaàn grafikon na disperzijata na rezultatite.

SLIKA 4.5. Disperzija na rezultatite od testiraweto

Od stolbovite na grafikonot se gleda distribucijata na ocenkiteizrazena vo procenti. So isprekinata linija e pretstavena Gausovata distri-bucija vo ~ii ramki se dvièle ocenkite na prethodnata grupa. Moè da sezabeleì pozitivno pomestuvawe na postignatite rezultati vo semestarot vokoj e primenet sistemot za u~ewe. Osobeno e zna~aen faktot deka pri do-nesuvaweto na ocenkite so grupata {to go koristela sistemot za u~ewe pot-

3



polno e isklu~en subjektivniot moment. Sepak, vaka pretstavenite rezultatine se statisti~ki validni od pri~ina {to se raboti za nereprezentativen pri-merok (mal broj, selektirana grupa). Edukativnata uspe{nost na sistemot moèda se dokaè na formalen na~in so sproveduvawe nabquduvawa, intervjua ianketi (pra{alnici) – metodi {to se merodavni da dadat ocenka. Izborot nametodot bi zavisel od potrebata od ocenkata i se dviì od kvalitativna(nabquduvawe) do kvantitativna (pra{alnici).

Analiza na sistemot za u~eweKako {to moè{e da se vidi vo prethodnite izlagawa, ovoj sistem za

u~ewe e koncipiran kako elektronska kniga. Poprecizno definirano, sistemotza multimedijalno u~ewe (Informatika) e elektronski u~ebnik so interaktiv-nost bliska do elektronska enciklopedija, dodeka dokumentite se povrzani sohipertekst linkovi.

Sodrìnata na sistemot ima hierarhiska struktura {to e proizlezena odformalnata analiza na nastavnata oblast informatika. Toa {to e napraveno zaanalizata na materijalot i za znaeweto {to studentot treba da go usvoi e voduhot na teorijata na instrukciskiot dizajn na Gagné. Tokmu ovaa analiza naznaewata {to studentite treba da ja imaat po predmetot Informatika sozdadehierarhiska struktura na materijalot. U{te pove}e, neophodnosta od hierarhiskaorganizacija na materijalot se gleda vo toa {to edna od glavnite celi na sistemote celokupnata sodrìna {to e opfatena vo nastavnata programa po predmetotinformatika vo Voenata akademija da se prezentira vo multimedijalna forma.Me|utoa, koristej}i ja mo`nosta za izbor na temi po proizvolen redosled,mentorot moè da formira proizvolna sekvenca od nastavni edinici, no toamoè da go napravi i studentot. Zna~i, sodrìnata e koncipirana da imahierarhiska organizacija, koja moè da se razbie so toa {to e dozvolena mo`nostza kreirawe na kakva bilo sekvenca od nastavni edinici.

Vo kontekst na mo`nostite {to ovoj sistem im gi dava na korisnicite zainterakcija, toj e baziran, pred sè, na sloboden pristap (browsing). Korisnikotmoè slobodno da pristapi do sekoja nastavna edinica. Toa zna~i deka ne postoinekoja aplikacija {to }e go odreduva i {to }e go vodi patot na korisnikot nizsodrìnata. Ova e direktna posledica od koncepcijata na ovoj multimedijalensistem, {to e koncipiran kako elektronska kniga. Vo ramkite na nastavniteedinici, postojat razli~ni tipovi multimedijalni elementi {topridonesuvaat za interaktivnosta so korisnikot. Samoto toa {to interakciiteso studentot se bazirani glavno na pregleduvawe na materijalot, zna~i pottik-nuvawe na konstrukcijata na znaewata od strana na studentot. Ova mu obezbeduvana studentot samiot da go izbere sopstveniot tek vo kompjuterski baziraniotsistem za u~ewe. Toa e vo soglasnost so konstruktivisti~kata tradicija, sporedkoja znaeweto go konstruira edinkata preku interakcii so okolinata.



Ovoj softver e napraven taka da moè da se klasifikuva vo tipotkompjuter kako u~itel. Toa e zatoa {to na studentite, iako imaat mo`nost daja istraùvaat sodrìnata na sistemot, ne im e ovozmoèno samostojnokreirawe novi sodrìni ili, pak, samostojno generirawe na problemi.

Od aspekt na klasifikacijata po edukaciona {ema, Informatika ne moèstrogo da se klasifikuva vo samo eden tip. Napraveniot softver imakarakteristiki na instrukciskiot tip poradi na~inot na koj e struktuiranasodrìnata. Istovremeno softverot ima karakteristiki i na otkriva~kiottip, zatoa {to e dozvoleno samostojno istraùvawe na sodrìnata na sistemotod strana na korisnikot.

I kone~no, glavnata zamisla za kreirawe na ovoj sistem e toj da seupotrebuva kako resurs {to }e bide dopolnuvawe na konvencionalniot na~inna predavawe na materijalot. Ova e delumno vo soglasnost so teorijata za su{-tinsko u~ewe, spored koja se bara li~na involviranost na u~enikot. Sporedovaa teorija, potpomogaweto na u~eweto, me|u drugoto, vo sebe vklu~uvaorganizacija i pravewe dostapni resursi za u~ewe, kakov {to e i ovoj CD-ROM.

Zaklu~okSpektarot na teoriite za u~ewe e golem i se sostoi od mnogu pristapi ili na~ini

na objasnuvawe na toa kako lu|eto u~at. Glavno, ovie teorii mu pripa|aat ili na t.n.bihevioristi~ki koncept ili na konstruktivisti~kiot koncept, ili, pak, se teoriivo koi centralno mesto ne zazema u~eweto, tuku implikaciite od niv direktno jazasegaat ovaa problematika. Bihevioristi~kiot i kostruktivisti~kiot koncept sevo mnogu ne{ta bipolarni – glavna razlika me|u ovie dva koncepta e vo pretpostavkataza na~inot na steknuvawe znaewa. Spored bihevioristi~kiot koncept, znaeweto postoinezavisno od u~enikot, a od ova proizleguva konceptot na naloèna instrukcija, dodekaspored konstruktivisti~kiot koncept sekoja edinka sama go konstruira znaeweto vointerakcija so nadvore{nata okolina. Od ova proizleguva konceptot za davawemo`nost na studentot sam da go konstruira svoeto znaewe niz procesot na interakcijaso nadvore{nata sredina, niz otkrivawe i re{avawe problemi.

Ovie dva koncepta se provlekuvaat i imaat svoi implikacii vo na~inite zadizajn na multimedijalnite sredini za u~ewe. Kaj konceptualniot dizajn na oviesredini, instrukciskiot dizajn na Gagné, pogoden za realizacija na kompjuter e vosoglasnost so biheviorizmot, a vo isto vreme postoi i konstruktivisti~kikonceptualen dizajn, vo koj kako glaven princip osven samostojnata konstrukcija naznaewe od strana na studentot e i socijalniot kontekst vo obrazovanieto.

Me|utoa, realnite re{enija za izrabotka na multimedijalni okolini za u~ewene se crno-beli tie se vo nekoi segmenti bliski do konstruktivizmot, a vo drugi dobiheviorizmot. Zatoa na dizajnerot na multimedijalnite okolini za u~ewe mu eostaveno da ima izbor od navistina golem broj opcii vo segmentite na struktuirawena sodrìnata, na interakciite so korisnikot i so kontekstot.

Centralno mesto vo ovoj trud zazema izraboteniot multimedijalen sistem zau~ewe na predmetot informatika, koj e koncipiran kako elektronska kniga, odnosnoelektronski hipertekst-baziran u~ebnik so interaktivnost bliska do elektronska

3



enciklopedija. Sodrìnski gledano, samiot sistem ima hierarhiska struktura, a toae proizlezeno od formalnata analiza na nastavnata oblast informatika.Dopolnitelno, ova e rezultat na toa {to edna od glavnite celi na sistemot ecelokupnata sodrìna {to e opfatena vo nastavnata programa po predmetotinformatika da se prezentira vo multimedijalna forma. Spored mo`nostite {toovoj sistem im gi dava na korisnicite za interakcija, toj e baziran, pred sè, na slobodenpristap (browsing), odnosno ne postoi aplikacija {to bi go odreduvala patot nakorisnikot niz sodrìnata. Vo ramkite na nastavnite edinici, postojat razli~nitipovi na multimedijalni elementi {to pridonesuvaat za interaktivnost sokorisnikot. Vsu{nost, so izrabotkata na sistemot napraven e obid materijata popredmetot informatika da bide izloèna na eden dopadliv na~in {to kaj studentotsozdava pozitivna atmosfera za u~ewe. Samoto toa {to interakciite so studentot sebazirani glavno na pregleduvawe na materijalot, zna~i pottiknuvawe nakonstrukcijata na znaewata od strana na studentot. Toa e vo soglasnost so konstruk-tivisti~kata tradicija, spored koja znaeweto go konstruira edinkata preku interakciiso okolinata.

Kone~no, glavnata zamisla za kreirawe na ovoj sistem e toj da se upotrebuvakako resurs {to }e bide dopolnuvawe na konvencionalniot na~in na predavawe namaterijalot. So praveweto na vakvi dostapni resursi za u~ewe, se pottiknuva li~nainvolviranost na studentot i negovata kontrola vrz procesot na steknuvawe znaewa,{to e vo soglasnost so teoriite za u~ewe od konstruktivisti~kata tradicija.

REFERENCI:

[1] Belkin, G. S. and Gray, J. L. (1977), Educational Psychology: An Introduction. Dubuque Iowa:Wm. C. Brown Company Publishers.

[2] Skinner, B. F. (1968), The Technology of Teaching. New York: Meredith Corporation.[3] Piaget, J. (1970), The Science of Education and the Psychology of the Child,NY: Grossman.[4] Papert, S. (1993), The Children’s Machine: Rethinking School in the Age of the Computer,New

York: Basic Books, a division of HarperCollins Publishers.[5] Tapscott, D. (1998), Growing Up Digital: The Rise of the Net Generation. New York: Mc Graw

Hill.[6] Gagné, R., Briggs, L. and Wager, W. (1992). Principles of Instructional Design (4th Ed.). Fort

Worth, TX: HBJ College Publishers.[7] Boyle T. and Margetts S. (1992) Pascal by active learning using the CORE approach. D.P.

Publishing.[8] Boyle T. and Davies M. (1996) Hypermedia environments for learning to program. In P.

Brusilovsky, P. Kommers and N. Streitz (eds) Multimedia, hypermedia and virtual reality.LNCS 1077. Springer.



159

SOVREMENI RAZUZNAVA^KI SLU@BI(d-r Mitko Kotov~evski)

Van~o KENKOVFilozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii, Skopje

Neodamna od pe~at izleze najnoviot trud na d-r Mitko Kotov~evski sonaslov „Sovremeni razuznava~ki slu`bi “. Stanuva zbor za trud koj soaktuelnosta na problematikata {to ja obrabotuva nesomneno }e predizvikainteres kaj na{ata nau~na, stru~na i po{iroka javnost.

Naslovot na trudot ukaùva deka stanuva zbor za ambiociozen trud vokoj se istraùva edna mo{ne aktuelna i specifi~na problematika {to e odsu{testveno zna~ewe za sekoja dràva.

Stanuva zbor za originalen nau~en trud baziran vrz prou~uvawe nanajnova nau~na literatura od stranstvo i od kaj nas. Vo mnogu ne{ta trudot, sosvojot sodrìnski kvalitet, adekvatnata zastapenost na prezentiranitestavovi, pretstavuva dlabok probiv na nau~nata misla za ovaa problematikakaj nas. Trudot nudi izdràni obrazloènija, fakti i re{enija {to moàt daposluàt kako fundamenti za natamo{niot razvoj na nau~nata misla vo ovaaoblast.Originalnosta na ovoj nau~en trud se ogleda i vo toa {to do podatocite,imaj}i ja predvid problematikata {to se tretira, mnogu te{ko se doa|a, no ikoga }e se dobijat, ~esto se namerno neto~ni. So komparativna analiza napove}e izvori na podatoci, avtorot doa|a kone~ni zaklu~oci.

Za problematikata {to e predmet na ovoj trud e pi{uvano i porano, no emo{ne fragmentarno, bez nekoja nau~na elaboracija ili iznao|awe modaliteti~ija efikasnost }e se vrednuva vo praktikata na toj plan.

Nau~niot pristap vo multidisciplinarnata bezbednosno-odbranbenaproblematika na trudot mu dava pionerski prostor od koj }e se nadgraduvaatdoktrinarnite i strategiskite opredelbi za makedonskoto bezbednosno-odbranbeno organizirawe.

Kompozicijata na knigata naslovena „Sovremeni razuznava~ki slu`bi“izloèna e na 487 stranici, podelena na ~etiri dela, od koi tri dela se tekstso pove}e poglavja, a ~etvrtiot del se prilozi, t.e. {ematski prikazi na



organizaciskata postavenost na razuznava~kite slu`bi vo svetot ibibliografski edinici od najnov datum.

Vo prviot del od knigata „Istoriski razvoj na {pionaàta so osnovi nasovremenata {pionaà“ avtorot najnapred dava kratok osvrt za razvojot na{pionaàta od vremeto na Sun Cu VU, pa sé do denes i konstatira deka vosu{tina nema razliki vo dejstvuvaweto na {pionite i {pionaàta. Na krajotavtorot zaklu~uva deka site tainstveni „poimi“ i institucii koi se narekuvaatrazuznava~ki organizacii, {pioni, agenti, ne se nekakva tainstvena sila odkoja treba da se bega, od koja treba da se pla{ime, tuku naprotiv taa treba da seprifati kako nu`na pojava vo sovremenoto op{testvo i kako sostaven del naodnosite pome|u lu|eto i dràvite.

Vo sledniot podnaslov, pokraj definiraweto na poimot „{pionaà“,avtorot poso~uva niza komponenti {to ja ~inat su{tinata na {pionaàta.Imeno, avtorot ukaùva na toa deka {pionaàta ne e samo tainstvena,subverzivna, protivzakonska i sli~na dejnost na edna dràva kon druga dràva,tuku taa e vo i nasoka kon koja se dvièlo i celkupnoto op{testvo i zatoamora da se gleda na nea kako na proizvod i sostaven del na sekoe op{testvo.Poradi seto ova mnogu e te{ko da se definira {pionaàta i ne slu~ajnodràvite nastojuvaat {pionskata dejnost da ja prikaàt i da ja naso~at kakotehni~ka dejnost, a ne kako op{testvena pojava. Ottuka, vinovnici za{pionaàta sekoga{ bile ~ovekot, organizaciite, tehni~kite sretstva imetodite a dràvite bile redovno zaobikoluvani. Na krajot avtorot pokrajdefinicijata na {ionaàta, gi poso~uva trite osnovni elementi od koi sesostoi dejnosta na {pionaàta.

Vo vtoriot podnaslov na ovoj del „[pionaàta od anti~ki vremiwa dodenes“ na mnogu plasti~en na~in, niz mnogu primeri, prikaàn e razvojot na{pionaàta niz istorijata i nejzinoto zna~ewe, osobeno vo voeni celi i zavreme na vojna. Pritoa, avtorot zaklu~uva deka {pionaàta ne go menuva tekotna istorijsta, no so svojata dejnost moè da predizvika zna~ajni promeni.

Vo tretiot podnaslov „Za~etoci na sovremenata {pionaà“ avtorotukaùva na za~etocite na sovremenata {pionaà, t.e. na potrebata na dràviteod sozdavawe cvrsti organizacii koi }e se zanimavaat so {pionaà, a {tonastanuvaat vo vtorata polovina na XIX vek. Po Francuskata revolucija i poindustriskata revolucija, {pionaàta dobila {ansa da stane zna~aen faktori na sekoja vojna. Industriskiot razvoj uslovil po{iroko me|usebnopovrzuvawe na zemjite, me|usebna zavisnost na ekonomiite, a so samoto toanastanale i drugi oblici na me|uzavisnost me|u dràvite. Zatoa sovremenata{pionaà morala da ja postavi svojata rabota na mnogu po{iroka osnova, za damoè da odgovori na novite zada~i koi pred nea se postavuvaat vo sosema noviuslovi i oblici. Ponatamu avtorot gi objasnuva poimite „legalna“i „ilegalna“



{pionaà, nivniot na~in na rabota i nivnata me|usebna povrzanost. Na krajotobjasnuva {to e toa „totalna, {pionaà“, nejzinite po~etoci, na~inot na rabotai osnovnoto moto na „totalnata {pionaà “ nema podatok {to ne e vaèn,nema mesto {to ne e interesno, za {pionaà se sposobni site ( deca, vozrasni,maì, ̀ eni, rabotnici, vojnici, selani i dr) {to ukaùva na toa kolku va`nosti se pridava vo odredeni uslovi i op{testveni ureduvawa.

„Vidovi {pionaà“ e ~etvrtiot podnaslov vo koj avtorot gi elaboriranajzna~ajnite vidovi na {pionaà (voena, politi~ka, ekonomska). Najnapredzboruva za voenata {pionaà, koja so pronao|aweto na atomskoto oru`je,ogromnata brzina na prenesuvawe na takvoto oru`je na koja bilo sakanadestinacija na Zemjinata topka, mnogu se razlikuva od onaa pred pedesetinagodini. Avtorot ponatamu ukaùva na toa {to e pole na interes na voenata{pionaà, na na~inot na pribirawe podatoci i na krajot na ogromnite sredstva{to se izdvojuvaat za toa. Politi~kata {pionaà kako vid {pionaà, e starakolku i voenata {pionaà i kako nejzin pomo{nik taa gi utvrduvala sojuznicitei protivnicite vo idna vojna i nivnata voena sila, so {to se odreduvalapolitikata na edna zemja. Denes, naprotiv, politikata go odreduva pravecot narazvoj na sekoja dràva ne samo na voen plan tuku i vo site oblasti od ìvotot.Iako vo svojot razvoj politi~kata {pionaà imala golemi uspei i neuspesi,sepak, uspeala da zazeme dominantno mesto vo odnos na drugite oblici {pionaà,bidej}i od nea se zavisni site ostanati formi na odnosi pome|u dràvite i raznime|unarodni organizacii i zdruènija. Kako rezultat na brziot industriski itehnolo{kotehni~ki razvoj nastanala ekonomskata {pionaà. Vo po~etokottaa bila podredena na potrebite na voenata {pionaà, no taa sekoj den jazbogatuvala svojata sodrìna na rabota so novi zada~i. Razuznava~kata slu`ba{to gi sobirala site informacii na edno mesto, gi koristela vo interes nacelata zemja i stanala najkorisen del od celokupnata izvestuva~ka dejnost, bidej}inejzinata rabota bila od materijalna korist za zemjata.

Od gorenavedenoto moè da se zaklu~i deka bez seriozen i profesionalenodnos kon ovie zakani za edna dràva, vo odredeni kriti~ni situacii vo golemamerka moè da bide zagrozena nejzinata nacionalna bezbednost.

Vtoriot del od knigata e nasloven „Op{to za razuznava~kite slu`bi“.Vo nego avtorot ukaùva na toa deka su{tinata na razuznava~ata dejnost islu`ba kako op{testveno-politi~ki fenomen i dràven produkt ne e dovolnonau~no i teoriski determinirana. Ottuka, postojat razli~ni pristapi pridefiniraweto „razuznava~ka dejnost“ i „razuznava~ki slu`bi“ . Sepak, avtorotpravi komparacija na razli~ni definicii od razli~ni avtori i na krajot davaedna izdràna definicija za razuznava~kata slu`ba.

Vo vtoriot podnaslov koj nosi naslov „Nastanuvawe i razvoj narazuznava~kite slu`bi“ avtorot ukaùva na toa deka tie kako organizacii se



pojavuvaat kako posledica na potrebata na dràvata za izvestuvawe zasostojbite kaj sega{niot ili eventualniot protivnik. Ponatamu procesot narazvojot na razuznava~kite slu`bi odi paralelno so promenite i so razvojotna dràvata. Imeno avtorot, po~nuvaj}i od robovladetelskoto prekufeudalnoto, preku kapitalisti~koto op{testvo, vremeto po Vtorata svetskavojna, preku vremeto na blokovskata podelenost, pa sé do denes, ni go prikaùvarazvojot na razuznava~kite slu`bi.

Tretiot podnaslov e nasloven „Karakteristiki, na~ela i sodrìna narabotata na razuznava~kie slu`bi“. Vo nego avtorot ni gi poso~uva i elaboriraklasniot karakter, masovnosta, profesionalizmot, soodvetnata tehni~kaopremenost kako op{ti karakteristiki na razuznava~kite slu`bi, bez koidenes ne moè da se zamisli nitu edna od razuznava~kite slu`bi. Potoa ginabrojuva i gi objasnuva na~elata na rabota na razuznava~kite slu`bi,istaknuvaj}i deka razuznava~kite slu`bi se pridrùvaat kon niv priizvr{uvaweto na svojata dejnost. Tie se specifi~ni vo odnos na na~elata nadrugite dràvni organizacii i institucii. Vo delot „Sodrìna na rabotatana razuznava~kite slu`bi“ avtorot gi poso~uva dejnostite {to gi opfa}arabotata na ovie slu`bi. Razuznava~kata dejnost opfa}a pove}e, poto~no pet,postapki od koi sobiraweto podatoci e poso~ena kako najzna~ajna.Subverzivnata dejnost pretstavuva dejnost {to ja prezemaat razuznava~kiteslu`bi kon drugite zemji, so cel promena na postojnata situacija na odredenazemja. Na ovaa dejnost í se posvetuva golemo vnimanie. Kontrarazuznava~katadejnost ima za{titen karakter i ~esto ja narekuvaat „defanzivna“ razuznava~kaslu`ba, no toa ne gi spre~uva nejzinite organi naj~esto da nastapuvaat mo{neofanzivno, vr{ej}i prodori vo razuznava~kite institucii na drugite dràvi.I ovaa dejnost kako i prethodnite opfa}a pove}e postapki vo izvr{uvawetona svojata rabota.

Sledniot podnaslov nasloven e kako „Organizacija na sovremeniterazuznava~ki slu`bi “i vo nego avtorot istaknuva deka pokraj razlikite vona~inot na organiziraweto na razuznava~kite slu`bi postoi i odredenasli~nost, osobeno vo zemjite ~lenki na eden blok. Pokraj toa dadena e podelbatana razuznava~kite slu`bi i toa spored mestoto vo dràvnata organizacija,spored sistemot na koj mu pripa|aat, spored razuznava~kiot interes, sporeddejnosta {to ja vr{at, spored prostorot, spored blokovskata podelenost. Setotoa e potkrepeno i so {ematski prikaz. Ponatamu ja elaborira vnatre{nataorganizacija na razuznava~kite slu`bi, pri {to ja naglasuva sloènosta navnatre{nata organizacija, koja, pak, zavisi od mestoto vo dràvniot aparat,od obemot na ovlastuvawata, od nadle`nostite, kako i od polo`bata nainstitucijata vo daden razuznava~ki sistem. Potoa ukaùva na na~inot narakovodewe i na nadle`nostite na najvisokite organi na rakovodewe so



razuznava~kite slu`bi potkrepeno so nivna organizaciska {ema. Vo delot vokoj se tretirani centralno razuznava~kite slu`bi avtorot, pokraj nivnatadejnost gi elaborira zada~ite i organizaciskata postavenost.

Vo sledniot podnaslov nasloven kako „Metodologija na razuznava~kiteslu`bi“ avtorot razgrani~uva {to se podrazbira pod forma a {to pod metodna razuznava~kata dejnost, pri {to pod metod se podrazbira na~in napostapuvawe pri koristeweto na oddelni mo`nosti. Ponatamu avtorot mnogukoncizno gi elaborira formite i metodite na razuznava~koto deluvawe;formite i metodite na subverzivnoto dejstvuvawe; formite i metodite nakontrarazuznava~koto dejstvuvawe i seto toa go potkrepuva so {ema na metodina rabota na razuznava~kite slu`bi.

Sledniot podnaslov nosi naslov „Merki na sprotivstavuvawe narazuznava~kite slu`bi“. Sogleduvaj}i ja sevkupnata politi~ka i bezbednosnasituacija na R. Makedonija, obemot i raznovidnosta na razuznava~kata dejnostkon R. Makedonija, avtorot ukaùva na potrebata od raznovidno organizirawei postojano sproveduvawe konkretni merki i aktivnosti na za bezbednosta voR. Makedonija. Ponatamu avtorot gi prezentira merkite za spre~uvawe narazuznava~kite slu`bi {to gi prezemaaat dràvnite organi i merkite {to giprezemaat organite i slu`bite za bezbednost.

Vo podnaslovot „Kontrarazuznava~ki slu`bi“ avtorot, pokrajdefiniraweto na kontrarazuznava~kite slu`bi, analiziraj}i ja sorìnatana definicijata, ja prezentira su{tinata na egzistiraweto i sodrìnata narabotata i podelbata na kontrarazuznava~kite slu`bi.

„Op{ti karakteristiki. razliki i trendovi vo sproveduvaweto nanadzorot i na demokratskata kontola vrz razuznava~kite slu`bi“ e sledniotpodnaslov vo koj avtorot, gi elaborira karakteristikite i razlikite vosproveduvaweto na nadzorot i demokratskata kontrola na rauznava~kiteslu`bi. Imeno, niz analiza na mehanizmite na nadzor vo zemjite na zapadniotsvet, vo koi se opfateni republiki, ustavni monarhii i ~lenki naKomonveltot, avtorot ukaùva na ednakvostite i na razlikite, na paralelniotrazvoj na nadzornite mehanizmi; na razli~nata naso~enost na izvorite nanadzorot; na razli~nite sostavi na zakonskite tela; na ograni~uvawata vostepenot na nadzor i na osnovnite trendovi i tendencii vo ovoj pogled.

Na krajot od vtoriot del del avtorot gi prezentira sostojbite i tendenciitevo ponatamo{niot razvoj na razuznava~kite sluì. Osobeno e interesen delot vokoj avtorot ukaùva na neminovnosta od sorabotkata me|u sovremeniterazuznava~ki slu`bi. Kako klu~en faktor za sorabotka, istaknuva avtorot, ezaedni~kiot interes koj ne e na {teta na nitu edna zainteresirana strana.

Tretiod del e nasloven „Razuznava~ko-bezbedonosnite zaednici nasovremenite dràvi“ . Vo ovoj del avtorot gi anlizira razuznava~kite zaednici



na 31 dràva, impozanten broj dràvi, so razli~ni politi~ki sistemi, sorazli~en stepen vo razvojot na demokratijata i op{testveno ureduvawe,po~nuvaj}i od najdemokratski do dràvi so totalitarni i so diktatorskireìmi.

êtvrtiot del se prilozi, poto~no {ematski se prikaàniorganizaciskoformaciskata struktura i elemantite na razuznava~kite slu`bina dràvite {to se analizirani vo tretiot del.

Su{tinska cel na prezentiraniot trud e da gi elaborira sovremeniterazuznava~ki slu`bi, odnosno istoriskiot razvoj, nivnataorganizaciskoformaciska postavenot, na~inot na rabota, odnosot na dràvitekon ovie slu`bi, nivniot perspektiven razvoj , {to e od osoben interes zaedna mlada dràva kako R. Makedonija.

Imaj}i ja predvid kompleksnosta na problematikata {to e predmet naistraùvawe, kako {to se razuznava~kite slu`bi, potrebno e izvonrednopoznavawe na site sovremeni tokovi vo taa oblast. Avtorot, so ogled namultidisciplinarnosta i barawata na nau~nata eksplikacija, pokaàizvonredno poznavawe na problematikata.

Metodolo{kiot instrumentarium primenet vo trudot, pokrajoriginalnosta, e prifatliv za ovoj vid nau~no istraùvawe, {to na avtorotmu ovozmoùva uspe{na nau~na elaboracija na predmetot na trudot i vrz osnovana rezultatite na istraùvaweto na ~itatelot da dade i prospektivno viduvawena procesite i na promenite vo ovaa oblast.

Specifi~nosta i kompleksnosta na sodrìnata na trudot,pretstavuvaat fundamentalna pretpostavka i predizvik za natamo{niprou~uvawa i nau~na israùva~ka rabota vo ovaa oblast.



2000 GODINI HRISTIJANSTVO, 2000 GODINI UÊWE ZA MIR(akademik Petar Hr. Ilievski, prof. d-r Trajan Gocevski)

Oliver BAKRESKIFilozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii - Skopje

Golemiot jubilej 2000 godini od hristijanstvoto be{e odbeleàn na pove}ena~ini. Skromen pridones kon ovoj jubilej pretstavuva izleguvaweto na rakopisot„2000 godini hristijanstvo, 2000 godini u~ewe za mir“, koj e zbir na studii na dvajcaavtori, akademik Petar Hr. Ilievski i prof. d-r Trajan Gocevski.

Kvalitetite pretpoznatlivi za opusot i za nau~niot profil na oviedva avtora, nau~nata fundiranost, odnosno logi~kata koherentnost, voednobitni i za valorizacija na trudovi od ovoj vid i rang, izrazito se prisutni inaglaseni vo eden vakov trud.

Rakopisot „2000 godini hristijanstvo, 2000 godini u~ewe za mir“pretstavuva vreden trud, koj svojata vrednost ja dobiva preku jazi~ki ~istatare~enica i graciozniot stil so narativna uverlivost.

Prviot del e nasloven kako Pax Augusta, Pax Byzantina, Pax Divina vo kojakademik Petar Hr. Ilievski ja naglasuva potrebata za mir kako esencijalenfaktor za sre}en i uspe{en ìvot. Vrhovniot ideal na sekoe op{testvo e daobezbedi mir za svoite gra|ani.

Sozdavaweto na univerzalnata Rimska imperija go ozna~i i po~etokotna hristijanstvoto so {to politeizmot po~nuva{e da se zamenuva somonoteizam, ili kako {to moè da se slu{ne vo edna crkovna pesna: „KogaAvgust po~na da vladee na zemjata, brojni zemski carstva is~eznaa, a koga tiHriste stana ~ovek preku Sveta Marija, mnogu paganski bogovi padnaa“.

Delot Pax Augusta po~nuva so opredeluvawe na etimolo{koto zna~ewena zborot pax, koj e so zna~ewe „klin“, odnosno povrzuva zaedno dve ili pove}ene{ta. Pax so golema bukva, e personifikacija za mitolo{kata za{titni~kana mirot koja ne bila mnogu ceneta od voinstvenite Rimjani vo Italija preddoa|aweto na Avgust na tronot. Bidej}i Pax vo vremeto na vladeeweto na Avgustpretstavuvala eden od glavnite faktori za silnoto i popularno imperijalnovladeewe, najpoznatiot spomenik Ara Pacis Augustae bil posveten na nejziniotkult vo Rim. Podocna drugi spomenici (pr. Flavian Templum Pacis, Forum Pacis



Vespasiani, itn.) bile, isto taka, izgradeni vo ~est na za{titni~kata na mirot.Sepak, otkako po~nalo oboùvaweto na Avgust i na negovite naslednici,bogovite bile pomalku po~ituvani otkolku skulpturite na imperatorite, ahristijanstvoto bilo osudeno kako collegia illicita. Hristijanite koi odbivaleda se `rtvuvaat vo imeto na ìvite su{testva bile surovo progonuvani zavreme na prvite tri veka do 313 godina, koga bil proklamiran Milanskiotedikt od strana na imperatorite Konstantin Veliki i Licinius. No,hristijanstvoto ne bilo iskoreneto.

Golemi promeni se slu~ile za vreme na vladeeweto na Konstantin,osnovopolo`nikot na slavniot grad na zapadniot breg na Bosforot-Vizant.Konstantin bil prviot rimski imperator hristijanin, iako toj bil krstenneposredno pred negovata smrt vo 337 godina. Podocna sledi transformacijana Rimskata imperija vo formalno hristijansko op{testvo. Sepak, periodotod okolu tri veka pome|u Konstantin i Justinijan I (527-565) ne bil ~istovizantiski. Toj moè da se nare~e ili ran vizantiski period ili podobrokaàno docen rimski period, koga anti~kite tradicii prodolìle da bidatpraktikuvani. Sî do Teodisij Veliki (379-395) imperatorot prodolìl da bidepontifex maximus, no sodrìnata na ovaa titula bila vidno izmeneta.Imperatorot stanal za{titnik na hristijanskata crkva, a pretendiral da bideza{titnik i na Hristos i da go brani edinstvoto na crkvata kako pretsedatelna Svetskite soveti na biskupi.

Dodeka imperijalniot mir, ~esto surov, baral ̀ rtvi na drugi, pax Divinase bazira na principot na qubov i pro{tevawe, koe bilo samo`rtvuvawe ibilo favorizirano od site lu|e. Na~inot za postignuvawe na takov mir eprvenstveno koinonia (zaednica) na ~ovekot so Bogot na qubovta i mirot i vtorokoinonia na lu|eto edni so drugi. Zaednicata na ~ovekot so Boga e ~esto spre~enaod ~ove~kite grevovi. Zatoa treba da se otstrani barierata koja go oddeluva~oveka od Boga. Osnovniot uslov za dostignuvawe mir e otstranuvaweto na taapre~ka. Krajnata destinacija na sekoj pravoslaven hristijanin e da go dostigneCarstvoto Bo`je koe e vsu{nost „pravednost, mir i sre}a vo Svetiot Duh“ ipo~nuva tuka na Zemjata. Ispolnuvaweto na koinonia postoi samo vo Hristos ie dadeno vo Eukarist.

Vo posledniot del akademik Petar Hr. Ilievski se zadrùva na kratkaanketa za toa kako se reflektirala kulturata od gorenavedeniot period voistorijata i vo ìvotot na gradot Strumica. Staroto ime na gradot,Tiberiopolis, datira od prviot rimski period, spored imperatorot Tiberij,naslednikot na Avgust, vo vremeto koga Isus Hristos ìveel i stradal. Ovojgrad e poznat kako mesto kade 15-te ma~enici na Tiberiopolis stradale zavreme na progonuvaweto na imperatorot Julie Apostates (361-363).

Denes vo manastirite Vodo~a i Veljusa, blizu Strumica, formiran eìv ureduva~ki centar na hristijanskata asketska literatura. Vo delotoizdvoeni se citati od poslednata monografija od ovie izdanija, Starec Siluan, zaduhovniot mir i osobeno kako toj zavisi od aktivnata qubov.



Vo vtoriot del od rakopisot prof.d-r Trajan Gocevski gi obrabotuvaaspektite na tvoreweto na mirot, konceptot za mir, mehanizmite za odrùvawena me|unarodniot mir i bezbednost, kako i hristijanstvoto - u~ewe za mir.

Istoriskiot razvoj na na{ata civilizacija be{e ispolnet so brojnipredizvici koi na eden ili na drug na~in go zagrozuvaa ~ove~kiot rod i negoviteduhovni vrednosti i dostoinstvo. Kako temel na nedorazbirawata i nakonfliktite postojano se pojavuvale interesi od sekakov vid, sprotivstavenipo razni osnovi, vklu~uvaj}i gi i verskata i konfesionalnata, podelbite pome|unarodite po nacionalna osnova i sl. Konfliktite i naru{uvaweto na mirotnaj~esto se predizvikuvani poradi ograni~eni ili zagrozeni resursi za ̀ ivot,nezadovoleni osnovni potrebi na naselenieto, prifa}aweto na razli~nistereotipi vo vospostavuvaweto na odnosite pome|u narodite, poradi verskaili nacionalna netrpelivost i dr. Edna analiza na dene{nite sostojbi }epokaè deka sovremenosta na na{iot ~ovek zna~i neizvesnost, netrpenie,nedorazbirawa, podelbi, vojni i sl. So eden zbor, vreme na naru{en mir. Kakoposledica na toa borbata za mir stana integralen del na ~ove~kiot rod i nanegovite institucii niz celiot milenium, kade po~esnata vode~ka pozicija ipripa|a na crkvata. Hristijanstvoto ima golem pridones vo zajaknuvaweto nanade`ta i vo pottiknuvaweto na borbata za mir vo svetot.

Ottuka proslavata na 2000-godi{ninata od Hristovoto ra|awe e pri~inapove}e za pravewe osvrt za seto ona {to na lu|eto im go ponudi hristijanstvotokako religija i filozofija vo izminatite dvaeset veka.

Borbata na crkvata za vospostavuvawe mir vo globalnata arena be{eefikasna. Me|utoa, ne treba da se gradat iluzii deka toa }e se slu~i vedna{ iniz celiot svet i zakanite }e is~eznat preku no}. Ovaa odgovornost ne e samo vodomenot na crkvata. Toa e samo eden subjekt, del od sinxirot na gra|anskiteinstitucii. Tezata za vospostavuvawe odr`liv mir preku nadminuvawe narasnite, na polovite, na religioznite i na drugi razliki be{e prifatena odpogolemoto mnozinstvo vo svetot. No, povtorno ova e samo po~etokot na borbata.

Istraùvawata pokaùvaat deka hristijanskata crkvata i nejzinata misijase, vsu{nost, misija za mir, tolerancija i razbirawe me|u lu|eto i narodite,{to e osnova za vkupniot razvoj na ~ove{tvoto i na negovata civilizacija. Istotaka, Hristovata crkva izrasna kako temel i bedem na duhovniot, na kulturnioti na nacionalniot razvoj na narodite, sekako deka tuka se vbrojuva i makedonskiotnarod, koj uspea nad dva mileniuma da opstoi na ovie nemirni po~vi, koiproizveduvaat mnogu pove}e konflikti odo{to moàt da podnesat. I tuka na{atacrkva sekoga{ bila na nivo na svojata misija, duhovno obedinuvaj}i gomakedonskiot narod okolu svoite tradicii, kultura i religija.

Od interes na ovoj trud sekako }e bide pridonesot na hristijanskotou~ewe i na hristijanskata religija za mirot i za duhovnata blagosostojba nalu|eto. Ednostavno sekoj hristijanin, sekoe ~ove~ko su{testvo neka ja pronajdesvojata religiozna poddr{ka za blagosostojba koja e osnova za dvièwata zamir. Vo site 2000 godini, relaciite mir i hristijanstvo se zasnovaat na tritestolba na verata − pat, vistina i ìvot.



„SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA“, teoretsko spisanieMinisterstvo za odbrana, „Orce Nikolov“ b.b., Skopje

UPATSTVO ZA AVTORITE

„SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA“ (vo ponatamo{niot tekst Spisanie) eteoretsko spisanie koe po pravilo izleguva dvapati godi{no. Vo spisanieto se objavuvaat:

-originalni stru~ni trudovi: nau~no stru~ni trudovi, prikazi na knigi, kusi soop{tenijai dr.

-kontinuirano ili povremeno vo Spisanieto se objavuva i bibliografija, kalendari nanau~ni manifestacii vo zemjata i stranstvo, pozna~ajni datumi, reklamirawe na firmi ipretprijatija i dr.

Originalnite stru~ni trudovi gi sodràt rezultatite na sopstvenite dotoga{ neobjaveninau~ni istraùvawa koi pretstavuvaat zaokruèna celina. Prifa}aweto na originalnanau~na statija vo Spisanieto gi obvrzuva avtorite da ne gi objavuvaat i vo drugi spisanija.

Nau~no-stru~nite trudovi izvestuvaat za korisni soznanija koi {to pomagaat vo {irewetona znaewata i prilagoduvaweto na izvornite istraùvawa kon potrebite na naukata ipraktikata.

Prikazi na knigi pretstavuvaat koncizni prikazi na knigi i soznanija do koi {to do{leavtorite vo opredelena nau~na oblast, za koja kompetentnosta na avtorite vo prikazite epotvrdena preku publikuvaweto - objavuvaweto na knigite.

Kusite soop{tenija sodràt rezultati na pomali, no zavr{eni nau~ni istraùvawa.Dominantnite rubriki na Spisanieto se:

1. Op{to teoretski, doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata;2. Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~ki i temi od me|uanaroden anga`man

vo oblasta na odbranata;3. Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooruùvawe i oprema;4. Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata; i5. Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata.

PODGOTOVKA NA RAKOPISOT

Rakopisot treba da se dostavuva vo eden ot~ukan primerok na laserski pe~atar, bez prored,na dvete strani na hartijata, so format B5 i na disketa, za da se olesni pe~ateweto naSpisanieto. Stranicite i prilozite treba da bidat numerirani.

Trudovite treba da bidat napi{ani na makedonski ili na angliski jazik, a na avtorite imse prepora~uva apstraktot na trudovite, prikazite i kusite soop{tenija da gi pi{uvaat i naAngliski jazik.

Trudovite {to ne se zemaat vo pe~atewe im se vra}aat na avtorite so obrazloùvawa.Pri podgotvuvaweto na rakopisot zadolìtelna e upotreba na Me|unarodniot sistem na

edinici (SI).Rakopisot treba da sodrì: naslov, avtori, institucija, apstrakt, klu~ni zborovi, voved,

sodrìna na trudot, zaklu~ok i literatura.Naslov: golemina na masni (Bold) bukvi, 14 points, RG-MAC C Times, centrirano, prvo na

makedonski, a potoa i na angliski jazik (pred apstraktot na angliski jazik). Naslovot natrudot treba da bide kus, no da dava veren odraz na sodrìnite i po mo`nost da sodrì {topove}e klu~ni zborovi od opfatenata problematika.



Eden prazen red.Avtori: ime i prezime, mali masni (Bold) bukvi, 11 points, RG-MAC C Times, centrirano.

Dva prazni reda.

Institucija: rakopisni bukvi, 11 points, RG-MAC C Times, centrirano.Dva prazni reda.

Apstrakt: prvo na makedonski jazik, 11 points, RG-MAC C Times, a potoa i na angliski jazik, 11

points, Times New Roman, edine~en prored. Sodrìnata na apstraktot treba da e su{tinska i nezavisnacelina.

Eden prazen red.

Klu~ni zborovi: maksimum do 5 zbora, 11 points, RG-MAC C Times, edine~en prored, na makedonskii na angliski jazik.

Voved: 11 points, RG-MAC C Times, edine~en prored. Vo vovedniot del treba nakuso da se navede

samo najva`noto od porane{nite istraùvawa povrzano so obrabotuvanata problematika, a potoa dase objasni celta i va`nosta na rabotata - istraùvaweto.

Eden prazen red.

Sodrìna na trudot: 11 points, RG-MAC C Times, edine~en prored. Sodrìnata na trudot treba dagi opfati teoretskite osnovi, eksperimentalniot del i rezultatite do koi {to se do{lo.

Trudovite koi {to se odnesuvaaat na teoretski istraùvawa, namesto eksperimentalen del, treba

da imaat poglavje teoretski osnovi, vo koi }e bidat izneseni podrobnostite za proverka na navedeniterezultati.

Eksperimentalniot del treba da bide izdvoen i da sodrì podatoci za upotrebuvanite materijali

i opis na primenetite principi i metodi na na~in koj {to }e ovozmoì reproducirawe na postapkite,no bez detalno opi{uvawe na ve}e poznatoto.

Rezultatite do koi se do{lo i diskusijata treba da bidat dadeni vo edno poglavje. Diskusijatatreba da sodrì analiza na rezultatite i zaklu~ocite koi {to moàt da se izvle~at.

Eden prazen red.

Zaklu~ok: 11 points, RG-MAC C Times, edine~en prored. Zaklu~okot treba da pretstavuva kuso rezimeod trudot, a da gi opfati i rezultatite do koi se do{lo so istraùvaweto.

Eden prazen red.

Literatura: 11 points, RG-MAC C Times, citirana spored svetskite standardi. Literaturata senaveduva vo posebno poglavje pri {to bibliografskite edinici se numeriraat po onoj red po koj {to

se pojavuvaat kako vo fus notite vo tekstot.

Margini: - B5 format, trudovite ot~ukani na neprovidna hartija od kancelariski format A4 soraboten prostor:

- gorna: 5 sm - Top: 1.89"

- dolna: 5 sm ili Page Setup kompjuterski - Botoom: 1.89"- leva: 4 sm parametri vo in~i (inch) - Left: 1.58"

- desna: 4 sm - Right: 1.58"

- Gutter: 0"Pe~atar: laserski printer.

Primenite rakopisi ureduva~kiot odbor gi ispra}a na recenzenti. Recenzentite i avtorite

ostanuvaat anonimni. Recenziranite trudovi, zaedno so eventualnite zabele{ki i mislewa naureduva~kiot odbor, se dostavuvaat do avtorite. Tie se dol`ni, najmnogu vo rok od 15 dena, da gi

izvr{at neophodnite korekcii.

Kategorijata na trudot ja predlaga avtorot, no ureduva~kiot odbor ja donesuva definitivnataodluka vrz osnova na mislewata na recenzentite.



Probnite otpe~atoci po potreba im se ispra}aat na avtorite zaradi koregirawe na pe~atarskitegre{ki, a ne za izmena na tekstot. Eventualnite novi soznanija moàt da se dadat samo kako kusabele{ka posle tekstot. Korigiranite probni otpe~atoci treba da se vratat na redakcijata vo rok od2 (dva) dena.

Brzinata na objavuvaweto na trudot, pokraj ostanatoto, zavisi i od pridrùvaweto kon ovaupatstvo.

Trudot se dostavuva otpe~aten spored gorenavedenite propozicii i na disketa.Rokovi za ispra}awe na trudovite: 30.04. i 31.10. vo tekovnata godina na

ADRESA: 1. FILOZOFSKI FAKULTET - SKOPJEprof. d-r Trajan Gocevski, glaven i odgovoren urednike-mail: [email protected]

2. VOENA AKADEMIJA NA RM - SKOPJEdocent d-r Sokle Ko~oski, polkovnik, zamenik glaven urednike-mail: [email protected]

UREDUVA^KI ODBORSK/SK NA SPISANIETOSkopje, 23.12.1999 godina „Sovremena makedonska odbrana“

Documents

SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA › wp-content › uploads › 2013 › 10 › ... · najnepredvidlivi, sekoga{ znaat da iznenaduvaat kako vulkanska erupcija. Konfliktite bez isklu~ok