Sovremena Makedonska Odbrana Br 6 makedonija

SOVREMENAMAKEDONSKAODBRANA

Izdava~:MINISTERSTVO ZA ODBRANA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Adresa na Redakcijata:Ministerstvo za odbranaSpisanie SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANAul. Orce Nikolov bb 1000 SkopjeTelefoni: 282-058, 282-299 i tel. faks 113-527Internet adresa: WEB na Ministerstvoto zaodbrana:www.morm.gov.mk, publikacii, SOVREMENAMAKEDONSKA ODBRANA na makedonski i na angliski jazik

Spisanieto izleguva dva pati godi{no.Cenata na eden primerok e 70 denari.Pretplata za 2003 godina iznesuva 140 denari (plus po{tenski tro{oci).Pretplata za stranstvo e dvojno pogolema (plus po{tenski tro{oci).

SOVREMENAMAKEDONSKAODBRANATEORETSKO SPISANIE NA MINISTERSTVOTO ZA ODBRANA NA RM

IZDAVA^KI SOVETRizvan SULEJMANI, pretsedatelprof. d-r Trajan GOCEVSKIApostol ARBELSKIprof. d-r Stoj~e DESKOVSKIprof. d-r Mitko KOTOVÊVSKIdoc. d-r Marina MITREVSKASokol MITROVSKI, general majorm-r Petar ATANASOV

UREDUVA^KI ODBORprof. d-r Trajan GOCEVSKIprof. d-r Sokle KOÔSKI, polkovnikprof. d-r Mitko KOTOVÊVSKI@anet RISTOSKAprof. d-r Zoran NACEVprof. d-r Rose SMILESKI, polkovnikm-r Oliver BAKRESKIDobre TRAJANOVSKI, potpolkovnik

Glaven i odgovoren urednik: prof. d-r Trajan GOCEVSKIZamenik glaven urednik: prof. d-r Sokle KOÔSKI, polkovnikTehni~ki urednik: Biljana IVANOVALikovno re{enie na korica: Ko~o FIDANOVSKILektor: @anet RISTOSKA

Pe~at: BM-ABA DOO Strumica

Site prava se rezerviraniSe zabranuva reproducirawe na publikacijata i nejzinite delovi, kako i nivno transformirawevo razni mediumi: elektronski, magnetni lenti, mehani~ko fotokopirawe, snimawe i drugo, bezpismeno odobrenie na izdava~ot i avtorite.

All rights reservedNo part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted in any form or byany means: electronic, electrostatic, magnetic tape, mechanical photocopying, recording or othewise,without permission in writing from the publisher and authors.

Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura br. 07-7144/2 od 27. 12. 1999 godina, za spisanietoSOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA se pla}a povlastena dano~na stapka.

SODR@INA

Op{to teoretski, doktrinarno-strategiski i drugi temiod oblasta na odbranata

Biljana VANKOVSKAULOGATA NA AKADEMSKATA ZAEDNICA VO RAZVOJOT NADEMOKRATSKATA KONTROLA NAD BEZBEDNOSNIOT SEKTOR:DEL OD RE[ENIETO ILI DEL OD PROBLEMOT ............................................. 7

Stojan SLAVESKISUBREGIONALNATA SORABOTKA NA ZEMJITE OD JUGOISTO^NAEVROPA PRILOG KON REGIONALNATA BEZBEDNOST ........................... 21

Van~e STOJ^EVMAKEDONIJA VO POLITIKATA NABALKANSKIOT SOJUZ VO 1912 GODINA .............................................................. 37

Lidija GEORGIEVAUPRAVUVAWE SO MIROT ILI MENAXMENTSO KONFLIKTITE I KRIZITE .............................................................................. 51

Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~ki i temiod me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata

Zoran NACEVFUNKCIONIRAWETO NA ODBRANBENIOT SISTEMVO KONFLIKTOT OD 2001 GODINA ......................................................................... 63

Mitko KOTOV^EVSKIRAZUZNAVAWETO ZLATEN KLU^ VO BORBATAPROTIV TERORIZMOT ................................................................................................... 75

Mende SOLUNÊVSKIORGANIZACIJA NA ZA[TITATA I SPASUVAWETOOD PRIRODNI I TEHNI^KO-TEHNOLO[KI NESRE]IVO EVROPSKATA UNIJA ............................................................................................... 89

Toni MILESKIMAKEDONSKI GEOPOLITI^KI RUBIKON ..................................................... 101

Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooruùvawe i oprema

Sokle KOÔSKINEKOI PSIHO-SOCIOLO[KI FAKTORI I NIVNO VLIJANIE VRZDONESUVAWE NA DEMOKRATSKA ODLUKA VO OBLASTA NAVOENATA LOGISTIKA ..................................................................................................... 117

Toni \. LAZOVINFORMACISKI SISTEM NA SOOBRA]AJNOTO OBEZBEDUVAWE VOARMIJATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ....................................................... 129

Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata

Oliver BAKRESKIPOTREBATA OD KOORDINACIJA ME\U DR@AVNITE ORGANI VOOBLASTA NA BEZBEDNOSTA I ODBRANATA .................................................... 141

Zoran IVANOVSKIDIVIDENDI OD TERORIZMOT: POVTORNOVOORU@UVAWE KAKO NOV SVETSKI TREND ................................................. 149

Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata

Oliver BAKRESKIPRIKAZ kon knigata OSNOVI NA SISTEMOT NA NACIONALNATAODBRANA od prof.d-r Trajan Gocevski ......................................................................... 161

SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA

Op{to teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata

77

ULOGATA NA AKADEMSKATA ZAEDNICA VO RAZVOJOT NADEMOKRATSKATA KONTROLA NAD BEZBEDNOSNIOT SEKTOR:DEL OD RE[ENIETO ILI DEL OD PROBLEMOT

Biljana VANKOVSKAInstitut za odbranbeni i mirovni studii, Filozofski fakultet - Skopje

Apstrakt: Vo kontekst na t.n. neformalna demokratska kontrola nadbezbednosniot sistem, voobi~aeno se smeta deka akademskata zaednica, kakomnogu biten del na civilnoto op{testvo, e demokratizira~ki agent vopromocijata na demokratskite postulati i lostovi na op{testvenakontrola sprema nositelite na vlast. Tekstot ja problematizira ovaapremisa preku uka`uvawe na mo`nosta tokmu akademijata da bide bastion nakonzervativno op{testveno deluvawe {to od neemancipiranost ipoltronstvo kon nositelite na vlasta, {to zaradi sopstvenoto neiskustvoi istoriski hipoteki. Edna od karakteristikite na post-studeno voeniotperiod e intenziviraweto na akademskata razmena i programi na asistencijana relacija Zapad-Istok. Avtorot uka`uva na nedostatocite projaveni votekot na desetgodi{noto iskustvo na ovoj plan, koe glavno se sveduva{e naednonasono propovedawe na zapadnite modeli i teorii vo nedostatok nadijalog i vistinska kooperacija.

Kluni zborovi: demokratska kontrola, tranzicija, akademska zaednica,megunarodna sorabotka, civilno-voeni odnosi

THE ROLE OF THE ACADEMIC COMMUNITY IN DEVELOPINGDEMOCRATIC CONTROL OF THE SECURITY SECTOR:PART OF THE SOLUTION OR PART OF THE PROBLEM?

Abstract: In the context of so-called informal democratic control of the security sector it istaken for granted that the academic community, as an essenial part of the civil society, is amain democratising agent in promotion of the democratic postulates and mechanisms ofbottom-up control over the power-holders. The paper questions this premise through stressingthat academic community may be a bastion of conservative thinking, partly because of lack ofemantipation from the power centres and poltroonery, and partly because of its inexperienceand historical legacies. One of the factes of post-Cold War period is the intensive academic

3SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA


8

exchange and assistance programmes in the relation West-East. The author points out thedeficiencies of the one-deacde long experience, which was mainly one-sided preaching of theWestern models and theories and an obvious lack of dialogue and genuine cooperation.

Key words: democratic control, transition, academic community, international cooperation,civil-military relations

Akademskata zaednica pome|u istoriskite hipotekii vetuvawata na idninata

Kolapsot na komunistikiot reìm i ideologija pretstavuvaat tokana presvrt vo razbiraweto na mnogu koncepti i otvoraweto na novi paradigmi.Predizvicite se podednakvo znaajni, kako za politiarite i praktiarite,taka i za naunite istraùvai i eksperti. Osven toa, novite potfati vo su{-tina se odlikuvaat so svojata otvorenost, kooperativnost i internacionalenkarakter. Pove}eto od postkomunistikite zemji ja izrazuvaat svojata èlbaza vkluuvawe vo me|unarodnite integrativni procesi, osobeno vo onie odoblasta na bezbednosta.

Teoriskite koncepti, kako {to se onie za civilno-voenite odnosi,demokratskata kontrola nad bezbednosniot sektor, parlamentarniot nadzornad bezbednosnite strukturi i sl., vo minatoto na ovie zemji nikoga{ ne bileposoeni kako problem. Naprotiv, mnogu od niv pretstavuvaa tabu temi zajavniot diskurs i za nauno-istraùvakite centri i instituciite nacivilnoto op{testvo, pa duri i za univerzitetite. Evidentnoto ignorirawena ovie pra{awa i izostanuvaweto na javnoto problematizirawe, sekako, neznae{e i faktika negacija na nivnoto realno postoewe. Civilno-voenitetenzii i relacii bea ìvoten fakt bez ogled na dominantnata noeva taktikaprakticirana i stimulirana od vlasta. Nekoi drugi temi, kako demokratskatakontrola nad bezbednosnite strukturi, bea sfateni vo najtesna smisla, t.e.svedeni na civilna i partiska kontrola. Se ini, od dene{na perspektivanajgolema novina vnesuva konceptot na parlamentaren nadzor nad bezbednosniotsektor. Seto ova ukaùva deka akademskite i drugi debati od devedesettite sesoouvaat so novi intelektualni i praktini predizvici.

Sosema oekuvano, periodot po zavr{uvaweto na studenata vojna otvoriniza mo`nosti za me|unarodna razmena i programi na sorabotka pome|unekoga{nite sopernici od Istokot i Zapadot. Zapadnata akademska zaednica,za razlika od istonata, vo novite konstelacii vleze so dolga i bogata tradicijavo odnos na mno{tvo pra{awa za koi nivnite istoni kolegi nitu smeeja da gipostavuvaat nitu da razgovaraat za niv. U{te pova`no, zapadnata akademska



9

kultura pretpostavuva komunikacija i razvivawe na novi idei vo slobodoumnai demokratska op{testvena atmosfera. Sepak, od druga strana, so ogled na toa{to nivnite sopstveni op{testva u{te mnogu odamna gi imaa apsolviranokrucijalnite principi na demokratijata, vkluuvaj}i ja i demokratskatakontrola nad bezbednosniot sektor, intelektualniot predizvik ve}e nemoè{e da se otkrie vo sopstvenoto okruùvawe, pa fokusot se prenasoikon nerazvienite op{testva, kako i na onie vo tranzicija. Vo opredelen period,intelektualnata qubopitnost moè{e da se zadovoli so istraùvawe naproblemot na pretorijanizmot i voenite intervencii vo politikata sferavo zemjite na Afrika, Latinska Amerika i Azija. Problemite koi izlegoa napovr{ina so padot na komunizmot, sepak, se pokaàa kako specifini i baraapoinakov metodolo{ki pristap, pa duri i redefinirawe na site prethodnovrednuvani konceptualni ramki za nauna analiza. Edno od prviteiznenaduvawa za zapadnite istraùvai se sostoe{e vo soouvaweto so nivniotstereotip za komunistikite zemji, soinet od niza poluvistini. Ottuka,bazinata hipoteza za potrebata od voveduvawe na institucionalna kontrolanad vooruènite sili i drugite bezbednosni strukturi se pokaà kako ne sosematona. Naskoro stana jasno deka baziniot problem na zemjite vo tranzicijabe{e voveduvaweto na demokratska namesto dotoga{ dominantnata civilna(t.e. partiska) kontrola.

Vsu{nost, akademskata zaednica se sudri so specifiniot problem natranziciskite bolesti na transformacijata na civilno-voenite odnosi, i u{tepova`no - ulogata na akademskata zaednica vo asistiraweto na procesot nademokratizacija. Za akademijata vo postkomunistikiot svet problemot be{emultidimenzionalen, ponuvaj}i od pra{awata povrzani so preispituvawe nasopstvenata uloga i pozicija vo starite i osobeno vo novite uslovi, ulogata iodgovornosta na intelektualcite vo politikite procesi koga stanuva zborza pra{awata povrzani so voenata i bezbednosnata sfera na op{testvoto;emancipacijata od politikoto tutorstvo; kritika evaluacija na te{kotiitena periodot na tranzicija i potraga po re{enija na problemite so politika,ekonomska i bezbednosna priroda; vospostavuvawe na dijalog so drugiteregionalni i internacionalni akademski krugovi i razmena na sopstveniteiskustva i idei. Za akademijata vo zemjite vo tranzicija problemot nademokratskata kontrola nad bezbednosnite strukturi stana ne samo u{te ednaod teoriskite paradigmi na novoto vreme, tuku prevenstveno praktienpredizvik su{tinski povrzan so uspehot na tranzicijata i odrùvaweto namirot. Imeno, za razlika od starite komunistiki vremiwa koga akademijataodrùva{e bliski kontakti so politikiot (partiskiot) establi{ment,predizvikot na demokratizacijata se projavi kako potreba od prenasouvaweod politikata sfera kon onaa na civilnoto op{testvo. Taa treba{e da ja de-finira svojata nova pozicija pome|u (noviot) politiki i voen establi{ment,



10

od edna strana, i od druga - taa treba{e da stane aktiven del na tuku{torazbudenoto i s u{te nezrelo civilno op{testvo.

Atmosferata vo akademskata zaednica vo razvienite demokratii e sosemarazlina: tranzicionite maki na postkomunistikiot svet imaat razlinoznaewe i praktina dimenzija. Od teoriska gledna toka, demokratizacijatana postkomunistikite op{testva i nivnite bezbednosni strukturi e pra{awekoe otkriva novi aspekti i novi detali koi baraat sporedbi, osobeno vo pogledna prethodnite soznanija steknati pri analizata na transformacijata navoenite diktaturi vo demokratski reìmi vo razlini kontinenti.Sovremenite sostojbi se pokaàa razlini duri i od evropskite povrzani sopadot na voenite hunti vo [panija, Grcija ili Portugalija. Od praktinagledna toka, post-komunistikiot svet, vkluuvaj}i ja i negovata akademija,stanaa atraktiven pazar za proda`ba na idei i modeli. Koneno, relativnobrzo se vospostavija brojni kooperativni programi i proekti na asistencija,bez ogled na faktot {to nikoj nema{e dovolno vreme da razmisli zaspecifikite, da razvie inovativni metodi ili nova konceptualna ramka zarazbirawe na tranziciskite civilno-voeni odnosi.

Navidum, se pojavi eden nov fenomen. Ne{to {to be{e nezamislivo vovremeto na Studenata vojna, preku no} stana moden trend: razlini vidovi nanauna razmena, seminari, rabotilnici, treninzi i proekti za asistencija kakobran gi zaplisnaa site zemji vo tranzicija. Re~isi istovremeno do odredenstepen, vakviot fenomen pomogna vo pottiknuvaweto na eden nov i otvorennain na razmisluvawe za problemite koi porano ekskluzivno bea rezerviraniza istraùvaite od voenite institucii i ustanovi. Na izvesen nain durimoè da se kaè deka istonite nauni rabotnici zaponaa so uewe na azbukatana demokratijata i demokratskata kontrola nad bezbednosniot sektor.Poetniot procut naskoro be{e prosleden so serija, pove}e ili pomalku,vidlivi problemi.

Najnapred, nau~nite rabotnici od tranzicionite op{testva moraa daponat od samiot poetok t.e. od bazinite zapadni teorii vospostaveni vovremeto na Studenata vojna. Hantingtoviot koncept za objektivna kontrolanad vooruènite sili be{e re~isi podednakvo toplo prifaten i od civilnitei od voenite krugovi, sekako, od razlini, pa duri i kontradiktorni priini.Od druga strana, zapadnite nauni rabotnici ne moàt da ponudat noviperspektivi aplikabilni na novata realnost vo postkomunizmot. Razbirlivotie se pozagrièni so noviot razvoj vo sferata na bezbednosta vo sopstveniteop{testva, kako na primer fenomenite na internacionalizacija iprivatizacija na bezbednosta, i novite oblici i mehanizmi na kontrola. Naizvesen nain duri moè da se kaè deka na uenicite im se nudat sosema bazinipa duri i zastareni soznanija i teorii, dodeka glavniot fokus na uitelite esvrten kon pra{awa koi gi nadminuvaat koordinatite na klasinata teorija



11

na civilno-voenite odnosi. Rezultatot ne e te{ko da se pretpostavi: povtornose sozdava jaz pomegu Zapadnata i Istonata akademska i strategiska zaednica.So drugi zborovi, dominantnata {ema moè da se opi{e kako postoewe natenka i nevidliva, no sepak postoeka podelba pomegu donatorite i primaite,{to direktno se reperkuira kako nedostatok na dijalog i razmena na ekspertizai mislewa.

Ako odnesuvaweto i percepiraweto na zapadnite nauni krugovi esosema razbirlivo, sepak i za odnosot na nivnite istoni kolegi postoiracionalno objasnuvawe. Korenite moàt da se otkrijat vo komunistikatamatrica na odnesuvawe vo ramkite na akademskata zaednica. Vo najgolem brojsluai, celi generacii nauni rabotnici bea educirani vo edno op{testvenomilje koe ja glorificira{e supremacijata na politikata volja bez ogled nanaunite analizi i preporaki. Oportunizmot i komformizmot vo odnos nanositelite na vlasta be{e najdobriot nain da se izgradi uspe{na naunakariera. Naunite dejci bea lojalni vo svojata slu`ba i sekoga{ na raspolagawena svoite politiki gospodari. Od dene{na perspektiva, moè da se zabeleìdeka situacijata ne e sosema izmeneta ili podobrena, i pokraj deklaratorniteizjavi. Politikite gospodari se promenija, no lojalnosta e s u{te visokopoèlna kako atribut na novite generacii nauni rabotnici. S u{te ne esozdadena povolna atmosfera za kritiko mislewe, budej}i s u{te ne postoivistinska akademska sloboda vo golem broj zemji vo tranzicija.

Demokratizacijata, bezbednosta i akademijatavo senka na vojnata/konfliktot

Nesomneno, problemite se ogromni, osobeno vo zemjite koi minale ilise s u{te involvirani vo vnatre{ni konflikti. Osobeno kaj zemjitenasledniki na porane{na Jugoslavija, prvata faza na tranzicijata, vsu{nost,be{e fazata na dlaboki etniki konflikti. Takanareenata demokratskatranzicija zapona na najnevoobiaen nain - so zloupotreba na demokratskataretorika i principi za najretrogradni celi. Navodnata demokratija impomogna na tvrdokornite nacionalisti da dojdat na vlast, i toa na legalennain i so masovna poddr{ka za vreme na prvite pove}epartiski izbori vo1990 godina.

Ona {to za najgolemiot del na evropskiot kontinent izgleda{e kakoannus mirabilis vo 1989/90 godina, po krvaviot raspad na Jugoslavija (1991/92godina) se pretvori vo annus horibilis, osobeno za balkanskite dràvi i narodi.Od toj moment, vsu{nost, konfliktot stana glavnata determinanta, ilipotono, pre~ka za otvoraweto i implementiraweto na procesot nademokratizacija vo Regionot. Toa be{e i glavnata priina {to zemjite odovoj del na Evropa, namesto zaponuvawe na tranzicija kon demokratija, beauesnici vo transformacijata na regionot vo t.n. siva zona na nestabilnost.



12

Novovospostavenite reìmi ne bea tolku anti-demokratski, kolkuademokratski. Novite lideri dojdoa na vlast so dve paroli izvezeni naznamiwata: ednata glase{e demokratija, dodeka drugata bara{e pravda za(na{ata) nacija. Nacionalistite nemaa nikakvi demokratski dokazi, nitu pakimaa intencija da ja prodlabouvaat demokratijata koga edna{ }e dojdat navlast. Namesto toa, akcentot be{e staven na barawata za samoopredeluvawe inacionalna dràva. Politikata opozicija i intelektualcite koi se osmeluvaada mu se sprotivstavat na noviot reìm bea ekspresno etiketirani kakopredavnici, me|unarodni {piuni i neprijateli na svojata tatkovina i nejzinatanezavisnost. Inteligencijata na porane{na Jugoslavija ve}e go nose{e svojotgrev, doprinesuvaj}i aktivno vo izbuvnuvaweto na konfliktot, podednakvo sostoruvawe i so nestoruvawe. Tokmu zatoa, verojatnosta taa da im oponira nanovite nacionalistiki reìmi faktiki be{e minimalna.

Balkanskite narodi niz istorijata se razvivaa kako nacii bez svoidràvi, {to direktno se odrazi na nezrelata politika kultura. Ili so drugizborovi, politikata kultura koja tie uspejaa da ja razvijat se dviè{e okoluvojnikite vrednosti, pa duri i okolu nekoi ne tolku dostoinstveni fenomeni.Vojnata/konfliktot koj besnee{e niz Regionot se pokaà kako mnogu povolnaatmosfera za natamo{na apoteoza na vojskata i vojni{tvoto. Istoremeno,takvoto op{testveno milje e apsolutno nesoodvetno za demokratskaartikulacija na razlinite op{testveni idei i interesi. Se dodeka postoietno-nacionalna mobilizacija, homogenizacijata se javuva kako mnogupopoèlna od politikata pluralizacija.

Vo site ovie sluai postoi eden zaedniki imenitel na lokalnitepolitiki kulturi, koj moè da se imenuva kako dràven sindrom, ili potono- otsustvo na dràvni tradicii i kultura. Tokmu zatoa, po 1990 godina se javuvaedna {iroka fascinacija so samata dràva, {to e prvata preka za vistinskatademokratija, bez ogled kolku vakvata teza moè da zvui paradoksalno od aspektna relevantnata relacija demokratija-dràva. Vo sfa}aweto na etno-nacionalistikite eliti, nacionalnata dràva e najgolema vrednost per se.Sekoja cena e prifatliva i vo metaforika smisla - taa se pla}a i soograniuvawe na ovekovite prava i slobodi, a ako e potrebno i so ovekiìvoti (t.n. sveti `rtvi za nacionalnata kauza). Se dodeka vakvoto kredo evalidno vo edno op{testvo, toa moè da se prevede vo sentencata spored kojaprvo i najnapred na{a dràva, a duri potoa demokratija i drugi principi.1

Novite (stari) politiki i intelektualni eliti gi prifa}aatdemokratskite principi na deklarativno nivo. Spored nekoi teoretiari, duri

1 Eden hrvatski nauen rabotnik ja citira debatata vo Hrvstakiot sabor odràna na 6 oktomvri1993, vo ramkite na koja eden len na Saborot go kritikuval ostro svojot kolega koj vo svoite izlagawaja koristel samo sintagnata dràvata namesto na{ata dràva. (Jovan Miric, Demokracija upostkomunistickim drustvima, Zagreb: Prosvjeta, 1996): 228.



13

i imitacijata na demokratijata moè da ima korisna funkcija vo smisla nasozdavawe na ambient za ve`bawe demokratija. Normativno govorej}i,najgolemiot broj zemji od porane{niot socijalistiki blok gi prifatija prin-cipite na parlamentarnata demokratija, iako vo praksata nivnite politikisistemi estopati imaat oblik na poluparlamentarizam so silno izrazenitotalitarni elementi.2 Toa soodvetstvuva na politikata kultura vo kojarespektot za Rex-ot dominira nad Lex-ot, pa taka i instinktivno se voveduvaatinstitucionalni re{enija vo koi, na primer, tatkoto na nacijata e najvisokavtoritet koj donesuva odluki, nekoj koj sekoga{ znae {to e dobro za gra|anite.

Su{tinata na parlamentarizmot e sozdavawe stabilna i instituciona-lizirana forma na gra|anska reprezentacija i vlijanie nad centrite na poli-tiko odluuvawe. Odgovornosta na izvr{nata vlast pred parlamentot se smetaza (in)direkten nain na ostvaruvawe na odgovornosta na onie na vlast predgra|anite. Idejata za vlasta na narodot e krucijalna za vistinskata demokratija,osobeno koga taa ima forma na parlamentarizam. Teorijata i praktikata nakontroliranata i limitirana politika vlast konsekventno pretpostavuva iefikasna i trajna demokratska kontrola nad bezbednosniot sektor.

Faktot {to golem broj mladi dràvi-demokratii se vospostaveni prekuvojna na disolucija i/ili konflikt, tranziciskata kriza dobi specifinaforma zaradi faktot {to politikite i pravni poredoci, kako i samitecivilno-voeni odnosi, se dizajniraa simultano so gradeweto na dràvata (igradeweto na novite institucii). Deset godini po izbuvnuvaweto na krizatana podrajeto na porane{na Jugoslavija, najgolemiot broj konflikti iakonerazre{eni, se dràt pod kontrola, {to go pravi procesot na tranzicija su{te nepredvidliv.

Interesno e {to, osobeno vo me|unarodnata zaednica, s u{te dominiraedno naivno veruvawe deka mo}ta na narodot (izrazena preku instituciite) edovolen garant za vospostavuvawe na demokratsko vladeewe. Vo zapadnata {emana razmisluvawe, osnovnata cel na demokratizacijata e da se ovozmoì glasotna narodot da bide slu{nat, najprvo preku parlamentot. Principot nadonesuvawe na odluki so mnozinstvo, isto taka, se smeta za su{tinski elementna demokratijata (sekako, so vnesuvawe na nu`nite institucionalni korektiviza onevozmoùvawe na t.n. tiranija na mnozinstvoto nad malcinstvoto). Nopra{aweto e {to koga mnozinskiot princip znai poddrùvawe na voenistvenapolitika, pogolemo involvirawe na vojskata vo razre{uvaweto na vnatre{niteproblemi i problemite na gradeweto na dràvata i re{avaweto nanacionalnoto pra{awe? Mnozinstvoto, i vo javnosta i vo parlamentot, ne znaiavtomatski demokratska inicijativa i mnozinskiot glas zad odredena politikane znai sekoga{ i politika so demokratska proveniencija.

2 Vladimir Goati, "The Political Systems of the Balkan countries", CSS Survey, No. 18, JuneJuly 1997, p. 3



14

Postkomunistikite zemji involvirani vo konflikti se karak-teriziraat so idejata deka (pravdenata ili patriotskata) vojna e legitimnosredstvo za za{tita na nacionalnite interesi. Najgolemiot broj na post-Jugoslovenski reìmi insistiraa so godini na nu`nosta najprvo da go re{atnacionalnoto pra{awe, a duri potoa da se zavrtat kon izgradba na demokratskiporedok. Podocna, pra{aweto be{e postaveno obratno: reìmite povikuvaaza demokratska (politika) transformacija na nivnite od vojnata razru{eniop{testva, dodeka pra{awata povrzani so postkonfliktnata rekoncilijacijai rekonstrukcija bea turnati vo pozadinata.

Vo situacija koga nacionalizmot e najvisokiot izraz na patriotizmotvox populi vo parlamentot de facto se pretvora vo neprikosnovena poddr{ka navoinstvena politika.3 Vistinata e deka estopati ne postoi podgotvenost zaavtentien i kritien odnos kon stvarnosta nitu kaj parlamentot, akademijatai vo javnosta. Sekoja kritika na smetka na bezbednosniot sekotr lesno seproglasuva za atak na nacionalnata bezbednost i interesi. Taka, vojskata iostanatite bezbednosni strukturi se pretvoraat vo nedopirlivi instituciinepodolo`ni na javna kritika i nadzor, bidej}i, navodno, ne e vreme za toa ineprijatelite na zemjata/reìmot moàt da profitiraat od toa. Vo vreme nakonfliktite, i vo Hrvatska i vo SR Jugoslavija, na primer, i pozicijata iopozicijata se sloùvaa i se vklopuvaa vo op{tite ramki definirani od stranana vladeakata garnitura, pa na toj nain duri i opozicijata deluva{e kakodel od sistemot. Iako uspea da go izbegne involviraweto vo Jugoslovenskiotvoen haos, makedonskiot parlamentarizam trpe{e negativni posledici odfaktot deka funkcionira{e vo senka na vojnata. Imeno, od steknuvaweto nanezavisnosta do denes bea usvoeni dva zakoni za odbrana - dvata prosledenipove}e so simbolina otkolku so su{tinska javna rasprava, i dvata beaizglasani bez nikakov problem vo parlamentot. Toa pokaùva deka kogadràvata percepira imaginarni ili realni zakani za svoeto postoewe taa imatendencija da vr{i pritisok vrz site dràvni akteri oekuvaj}i tie da jaizrazat svojata solidarnost, koja vo stvarnosta znai otsustvo na sekakovkriticizam ili konstruktivna debata.

Eventualnite kritiki na opozicijata, kako vo primerot naMilo{evi}evata Jugoslavija, bea nasoeni kon izostanokot na postignuvawetona nacionalnite interesi od strana na vladeakata partija, pove}e otkolkuavtentina kritika na voinstvenata politika koja treba{e da gi donese site

3 Hrvatskoto iskustvo, na primer, dokaùva deka e mo`no tokmu parlamentot (t.e.e teloto{to gi pretstavuva gra|anite) da donesuva odluki so koi se zema uestvo vo agresija na druga dràva.Tokmu Hrvatskiot sabor dade blagoslov na uestvoto na Hrvatska vo Bosanskata vojna, i odobrifinansiska poddr{ka za paravojskata na Herceg-Bosna. Drugite primeri od porane{na Jugoslavijapodednakvo ja potvrduvaat empiriski tezata deka parlamentarnite mehanizmi na nadzor nad vojskatane mora po definicija da bidat i demokratski vo svojata su{tina.



15

Srbi vo edna dràva. Tokmu zatoa, moè da se kaè deka odgovornosta vodràvite involvirani vo vojnite na secesija moè podednakvo da im se pripi{ei na partiite na vlast, i na onie vo opozicija i na intelektualcite i na tivkatajavnost. Duri i dràvite so pristojni pravni osnovi i institucionalnimehanizmi ne moàt da funcioniraat vo sostojba na evidentno otsustvo nademokratska i miroqubiva politika kultura.

Od teoriska gledna toka, ne iznenaduva faktot {to pove}eto zemji votranzicija s u{te gi nemaat zadovolitelno vospostaveno procesite na nauno-istraùvawe i educirawe vo odnos na bezbednosnata tematika, civilno-voeniteodnosi, demokratskata kontrola nad bezbednosnite strukturi, voenatasociologija, itn. Dlaboinata na ovaa intelektualna kriza moè da seilustrira so faktot {to edinstvenite poedinci koi nekoga{ se bavele so oviepra{awa se voenite oficeri, dodeka civilnite isntitucii nikoga{ nemalemo`nost za seriozno zanimavawe so ovie problemi. Formalno gledano,porane{na Jugoslavija se razlikuva{e od drugite socijalistiki zemji i pofaktot {to odbranbenite studii stanaa univerzitetska disciplina vo sitepogolemi republiki univerzitetski centri od 1975 godina. Vo momentov,postojat samo dva preìveani centra (vo Qubqana i vo Skopje), dodeka obidiza povtorno zaìvuvawe na ovie studii se pravat od neodamna vo Belgrad, Zagrebi Saraevo. Da ne dojde{e do nacionalistikata/ patriotska euforija vo ovierepubliki (i univerziteti), ovie centri za odbranbeni studii moèa dapretstavuvaat izvonredno znaaen izvor na civilna ekspertiza vo odbranbenitei bezbednosnite raboti.

Bi moèlo da bide i poinaku:akademijata kako demokratizira~ki agent

Vo zrelite demokratii, univerzitetot (akademijata) igra znaajna, none sekoga{ i vidliva uloga vo profiliraweto na civilno-voenite odnosi ibezbednosniot sektor. Vo demokratskata matrica na civilnata kontrola nadvooruènite sili i drugite bezbednosni strukturi, glavniot akcentvoobiaeno e na premisata demokratski izbranite i naznaeni politiari daimaat nadzor nad bezbednosnite raboti i nad voeniot establi{ment. So drugizborovi, civilnite politiari gi definiraat ramkite na nacionalniotbezbednosen sistem, odluuvaat za buxetskite alokacii i ja kontroliraatnivnata upotreba, naznauvaat visoki voeni oficeri i ja realiziraat vrhovnatakomanda nad bezbednosnite strukturi.

Vo ramkite na ovaa sloèna mreà na relacii i interakcii, odakademijata se oekuva da odrì svoevidna ekvidistanca i vo odnos napolitikata i vo odnos na voenata sfera, no vo isto vreme i da ne im dozvoli naistite da ja izoliraat i pretvorat vo sosema marginaliziran akter.Pribliùvaweto do bilo koj od ovie dva pola nosi opasnost za nezavisnata



16

pozicija na akademijata i ja zagrozuva demokratskata su{tina na civilno-voenite odnosi sfateni vo po{iroka smisla (t.e. vo nivnata sevskupnaop{testvena dimenzija).

Glavnite obrazovni i istraùvaki funkcii na univerzitetot se od polzaza klientite i vo civilnata i vo voenata sfera. Dobro obrazovanite ekspertii praktiari se podednakvo potrebni vo edno moderno op{testvo, i od niv seoekuva da bidat dobro integrirani i upotrebeni vo dràvnite institucii.Koga stanuva zbor za t.n. formirawe na eksperti vo poleto na demokratskatakontrola nad bezbednosniot sistem, akademijata poseduva silen potencijal daja razviva civilnata ekspertiza vo bezbednosnite raboti, no istovremeno i daobezbedi civilen nadzor i udel vo obrazovanieto na profesionalnite vojnicii policajci. Vo sekoj individualen sluaj, oblicite i metodite zavisat odkonceptualizacijata na obrazovanieto na idnite voeni oficeri i policajcina civilnite univerziteti, i obratno - od obrazuvaweto na civilni ekspertina univerzitetite za nacionalna odbrana i voenite akademii. Profilot, kakoi kvalitetot na znaeweto se sekoga{ determinirani od (postoeweto ilinedostatokot od) kritikata i intelektualno pogodna atmosfera nauniverzitetite.

Univerzitetite ne se samo katedrali na znaeweto i doblesta, tuku istotaka i eden vid |avolovi advokati i glas na sovesta na op{testvoto, osobeno popra{awata povrzani so vojnata i mirot. Ponekoga{ postoi alijansa pomegupolitikata i voenata elita koja nastojuva da obezbeduva nekoi inherentnonebezbedni op{testveni problemi.4 Kako rezultat na takvata akcija, postoimo`nost da se javat obidi postoekite socijalni problemi da se pretstavatkako problemi na nacionalnata bezbednost, ili so drugi zborovi - se javuvaatpovici so ovie problemi da se spravuva so bezbednosni merki. Akademijatanosi posebna odgovornost da bara pogolema transparentnost vo odluuvawetoi kreiraweto na poltikata, so {to bi se obezbedila demistifikacija nabezbednosnata politika i praktika. ôvekovite prava i demokratskitevrednosti moàt da bidat zagrozeni na ne pomalku seriozen nain i od vakvipriini. Vsu{nost, sovremenata stvarnost pokaùva deka do nivno zagrozuvaweod nadvor, preku klasina agresija, doaga sosema retko.

Kriticizmot na akademijata ne smee da se pretvori vo prazno oponirawena seto ona {to doa|a od politikata ili voenata sfera, samo zaradisopstvenata demokratinost. Naprotiv, takvoto odnesuvawe bi se svelo naizve{taena {irokoumnost, i u{te polo{o - bi pretstavuvalo nekon-struktiven nain na op{testveno dejstvuvawe. ^lenovite na akademskata

4 Ole Weaver, Securitization and Desecuritization. In: Ronny D. Lipschutz (ed.), On Security (New York:Columbia University Press, 1995).



17

zaednica bi trebale da si go najdat mestoto vo ekspertskite vladini tela,parlamentarnite komisii za odbrana, vnatre{na politika ili za za{tita naovekovite prava. Kako {to pokaùva iskustvoto, samata bliskost do vlasta,moè da bide mnogu zavodlivo, {to vsu{nost pretstavuva i glavna slabost naakademiite vo zemjite vo tranzicija. Intelektualcite i naunite rabotnicise obino glavnite agenti na civilnoto op{testvo, bez ogled kolku e istotonezrelo vo uslovi na post-komunistika trauma i tranzicija. Su{tinata nacivilnoto op{testvo e vo toa da gi artikulira glasovite na op{testveniteakteri i formuliranite barawa da gi nasoi kon nositelite na vlasta. Idejataza civilnoto op{testvo, sepak, nosi i eden drug element na zavodlivost: taamoè da bide transformirana vo profitabilen biznis samo za onie koi se vopozicija da gi artikuliraat glasovite i da sluàt kako glasnici pomegu elititei op{testvoto, dodeka ostatokot od op{testveniot kompleks ostanuvamarginaliziran ili samo instrumentaliziran.

Za receptite i dijalogot vo akademskiot svetOtvorenosta kon sopstvenoto op{testvo, no isto taka, i vo odnos na

po{irokata (regionalna, internacionalna) akademska zaednica e inherentnakarakteristika na sekoja akademija, ili barem taka bi trebalo da bide.Progresot vo intelektualna i/ili tehnika smisla zavisi od otvorenite iregularni kontakti, koi moàt da se odvivaat niz razlini forumi iasocijacii. Zatoa, akademijata mora podednakvo da se soouva kako soposreduvaweto pomegu soodvetnata vlada i nejzinoto op{testvo, taka i sopredizvikot na megunarodnata sorabotka. Zadaite se seriozni, i vo postojanadinamika, bez ogled dali stanuva zbor za akademska zaednica od nerazvieniteili razvienite zemji.

Decenijata na tranzicija, sepak, nudi empiriski materijal dovolen zaizvlekuvawe na nekoi zakluoci i preporaki. Pokaùvaj}i se nesposobni zaspravuvawe so sopstvenite tranzicioni problemi i so konfliktnite situaciipo miren pat, mnogu post-komunistiki zemji (megu koi predniat onie odJugoistona Evropa) stanaa teatar na dolgogopdi{no pristustvo i intervenciina megunarodnata zaednica. Vo taa smisla, nadvore{niot faktor (i so dobritei so lo{ite strani vo svoeto deluvawe) stana izvonredno va`na determinantana site poznaajni procesi vo nacionalni i regionalni ramki. Efektite navakvite unikatni nadvore{ni vlijanija moàt da se sogledaat niz dvetenajva`ni dimezii t.e. konfliktniot menaxment i politiko-ekonomskiotimpetus. Za àl, politikiot intervencionizam ne be{e sekoga{ prosledenso soodvetna nauna analiza i adekvaten sovet vo vrska so zasegnatite dràvi.Ona {to nikoga{ ne nedostasuva vo t.n. miroven i/ili demokratizaciski biznise armijata od razno-razni me|unarodni, vladini i nevladini misii vo Regionot,koja estopati se sporeduva so svoeviden safari.



18

Koga stanuva zbor za mo`nosta eksternite faktori da vlijaat naunapreduvaweto na demokratskata kontrola nad bezbednosniot sektor, postoi{iroko rasprostraneto uveruvawe deka ova pra{awe ve}e ne moè da senabquduva vo tradicionalnata nacionalna i klasina perspektiva, kako istovnatre{no pra{awe na soodvetnata dràva.5 Konkretnite analizi zaefektivnosta, ili podobro - za mo`nostite i limitite na megunarodnataasistencija vo postkomunistikite zemji, mora da zeme predvid najmalku dvekonsideracii. Prvo, nu`no e potrebno da se identifikuvaat tokite vo koiintervencijata e mo`na i racionalna, kako i metodite so koi toa moè da senapravi na najdobar moèn nain. Vtoroto pra{awe se odnesuva naidentifikacijata na adekvatni agenti {to }e go realiziraat zafatot.

Vo svojata su{tina demokratskata kontrola nad bezbednosnite strukturi,i u{te pove}e parlamentarniot nadzor, bi trebale da bidat determinirani izavisni od vnatre{nite faktori vo edno op{testvo. Listata na ovie faktorigi opfa}a onie so socijalna, ekonomska, politika, kulturna i istoriska priroda.Sepak, faktiki ne postoi siguren nain da se vlijae, prenasouva ili doziravlijanieto na najgolemiot broj ovie faktori, nitu odnatre nitu so posredstvona nekakva me|unarodna asistencija. Na primer, istoriskite tradicii vo nekojasfera se toa {to se, iako moè da se zboruva za postoewe na pove}e istoriskivistini t.e. percepcii za odredeni istoriski tekovi. Ekonomskiot razvoj, istotaka, e dolgoroen proces, a negovata realizacija vo uslovi na tranzicijapretpostavuva niza te{kotii i stranini efekti od ili vo socijalnata sferana op{testvoto. Demokratskiot ustavno-praven poredok moè lesno da bidepredmet na kopirawe ili imitacija, no negovata implementacija zavisi odpostoeweto na demokratska politika kultura, koja pak, pretpostavuva deceniina sozrevawe i uewe na sopstvenite istoriski gre{ki.

Imaj}i go seto ova vo vid, logino e da se pretposatvi deka me|unarodnataasistencija }e se fokusira na pozitivna akcija vo onie toki kade {to e mo`naprevencija, poddr{ka ili sovet na lokalnite agenti. Ekspertizata name|unarodnite organizacii (internacionalni, vladini, nevladini, findacii,akademija i sl.) vo mnogu sluai pretstavuva korisen sovet za toa kakodemokratskite institucii moàt da se vospostavat i nametnat, i osobeno zatoa kako da se izbegnat opasnostite i predizvicite koi vodat vo sprotivnanasoka. Sepak, postoekata inflacija na eksterna ekspertiza se zasnovuva nasosema pogre{ni premisi i go zaborava svetoto pravilo - ponudenata ekspertizamora da se zasnova na solidno znaewe NE za demokratijata kako takva, tuku zazemjata vo koja se nudat uslugite i proektite. Apstraktnite i glavno teoriski

5 Heinz Vetschera, "Security Policy and Democratic Control" in Anton Bebler (ed.), Civil-Military relationsin Post-Communist States: Central and Eastern Europe in Transition, (Westport, Connecticut, London: Praeger,1997): 20.



19

koncepti koi se nudat nemaat nikakov efekt ako ne korespondiraat so uslovitekoi postojat vo edna zemja, i osobeno so nejzinite specifini problemi ipotrebi vo daden istoriski moment.6 Vo dosega{niot period dominira{e edenoblik na davawe stranska ekspertiza: ekspertot go ima svojot prv kontakt sozemjata-doma}in koga stasuva vo nea zaradi prezemawe na misijata.Paradoksalno, zaradi zbunetosta na ekspertot mu e potrebno vreme da go razberenacionalniot kontekst, politikata kultura - i koneno, potrebni mu seinstrukcii od lokalnata vlast.

Reformite vo odnos na demokratskata kontrola na bezbednosniot sektor,osobeno preku parlamentarnite mehanizmi, mora da se prezemat vo soglasnosti potpirawe na civilnata (i bezbednosnata) ekspertiza koja doaga odnadvorzaradi nesposobnosta da se ui od sopstvenite gre{ki. Imeno, vo ovaa delikatnasfera, gre{kite se najesto te{ki i so dolgoroen i fatalen karakter. Oddruga strana, najesto nema ni sopstveni iskustva i tradicii koi bi moèle dase osovremenat ili obnovat. Na prv pogled, spisokot na organizacii i drugime|unarodni agenti angaìrani na vakvi potfati izgleda impresivno. ZaJugoistona Evropa duri moè da se kaè deka ima najgolem broj misioneri idemokratizatori (t.e.e eksperti koi doagaat zaradi implementirawe na razniproekti za promocija na demokratijata) per capita. Najesto, ovie eksperti iinstitucii nemaat poim za prisustvoto na drugite nivni kolegi so slinimisii, ili za onie koi ve}e realizirale slien proekt vo izminatiot period.Nelojalnata konkurencija e est fenomen do koj doa|a vo sferata naangaìraweto vo nevladiniot sektor, ili situacija koja eden istraùva odedna sosedna zemja ja narekuva NGO safari. Prisustvoto na nekoiinternacionalni akteri angaìrani vo regionot ne se dolì na nekakvialtruistiki pobudi ili vo imeto na promocija na demokratijata, tuku zaradisopstveniot biznis i obrt na sopstvenite buxetski sredstva dobieni odsopstvenite vladi ili fondacii. Na primer, na eden nezavisen istraùvakicentar od sosedna Jugoslavija neodamna mu be{e ponudena sorabotka so eden,vo Regionot, poznat me|unaroden centar. Ponudata za sorabotka opfa}alaangaìrawe na 13 stranski eksperti koi bi bile angaìrani vo treningprograma za 17 parlamentarci od Jugoslavija, dodeka ulogata na lokalniotcentar bi se svela na organizacioni raboti so pove}e od poniùvaki nadomest(od 100 evra meseno) za nivnata rabota. Vakviot aroganten odnos pridonesuvaza prodlabouvawe na jazot pomegu stranite koi bi trebale da sorabotuvaat soedna edinstvena cel - promocija na principot na demokratska kontrola nadvooruènite sili.

6 Hakan Viberg, Demokratijata i vojskata - za eden kompleksen odnos, Sovremena makedonskaodbrana, vol. I, br. 2, dekemvri 2000, str. 16.



20

Zapadnite oficijalni pretstavnici i eksperti postojano tvrdat dekaZapadot ne nametnuva eden model na demokratska kontrola. Toa e moèbivistina, no podednakvo e tono i deka nezrelite politiki eliti vo zemjite votranzicija imaat razvieno svoevidna klientelistika i podanika psihologijai neiskrenost. Se dodeka ne se otvori otvoren dijalog pomegu donatorite iprimaite na pomo{ta, vo vrska so avtentinite potrebi i metodite za nivnozadovoluvawe - nema ni da ima zadovoluvaki progres.

Vo globaliziraniot svet pra{awata povrzani so mirot i demokratijatase dlaboko povrzani i baraat me|unarodna sorabotka. Sepak, asistencijata nee isto {to i sorabotka. Ottuka, kraen kriterium za efektivnosta zame|unarodnata asistencija za lokalnite vladini ili akademski institucii e(ili podorbo, treba da bide) edna hipotetika situacija vo koja primaite naasistencijata bi se podignale na nivo na ednakvi partneri. Benefitot zastranskite donatori bi bilo steknatoto znaewe i iskustvo od zemjite votranzicija, konfliktnite podraja, itn. - koi tie ponatamu bi moèle da goistraùvaat ili primenuvaat vo svoite idni proekti.

Demokratskata kontrola nad bezbednosniot sektor ne moè da bidepodarok. Hipotetiki, duri i da e taka, nu`no e da postoi spremnost podarokotda bide prifaten. Postkomunistikite zemji, osobeno onie optovareni sovnatre{ni konflikti, najnapred moraat da se podgotvat da go doekaatpodarokot, a potoa i da go otpakuvaat vnimatelno. Akademskite zaednici voovie zemji treba da bidat vistinska avangarda i da ja ponesat odgovornosta zavoveduvaweto i poddrùvaweto na novite idei i koncepti. Istovremeno,akademijata vo razvieniot del na svetot ja nosi odgovornosta vo sopstveniteop{testva, i ima zadaa najnapred da vospostavi kooperativni odnosi sosopstvenite vladi, koi imaat odgovornost da gi slu{aat sovetite na nauniteistraùvai pred da donesat dalekuse`ni odluki vo vrska so megunarodnata iregionalnata bezbednost i promocija na demokratijata.

LITERATURA:

Jovan Miri}, Demokracija u postkomunistikim dru{tvima, Zagreb: Prosvjeta,1996

Vladimir Goati, "The Political Systems of the Balkan countries", CSS Survey, No. 18, JuneJuly1997

Ole Weaver, Securitization and Desecuritization. In: Ronny D. Lipschutz (ed.), On Security(New York: Columbia University Press, 1995).

Heinz Vetschera, "Security Policy and Democratic Control" in Anton Bebler (ed.), Civil-Militaryrelations in Post-Communist States: Central and Eastern Europe in Transition, (Westport,Connecticut, London: Praeger, 1997

Hakan Viberg, Demokratijata i vojskata - za eden kompleksen odnos, Sovremenamakedonska odbrana, vol. I, br. 2, dekemvri 2000,



21

SUBREGIONALNATA SORABOTKA NA ZEMJITE ODJUGOISTO^NA EVROPA PRILOG KON REGIONALNATABEZBEDNOST

Stojan SLAVESKIMinisterstvo za odbrana - Skopje

Apstrakt: Zasilenata multilateralna sorabotka moè da im pomogne nazemjite od Jugoisto~na Evropa da odgovorat na predizvicite koi so sebe ginosat politi~kite promeni, da go zabrzaat ekonomskiot razvoj, da ginadvladeat konfliktite i polesno da se integriraat vo evropskotosemejstvo. Me|utoa, problemite koi moàt da se razre{at so zgolemename|usebna sorabotka, isto taka sozdavaat pote{kotii taa da se realiziravo praktikata. Ovie tenzii go nametnuvaat pra{aweto za toa kolkunadvore{nite faktori, posebno glavnite evropski i me|unarodniorganizacii, moàt i treba da igraat uloga vo promoviraweto namultilateralnata sorabotka vo ovoj region. Vo trudot se pravi obid da seposo~at problemite na subregionalnata sorabotka i se nudat odredenipreporaki za nejzino poefektivno implementirawe.

Klu~ni zborovi: Jugoisto~na Evropa, subregionalna sorabotka, bezbednost

SUBREGIONAL COOPERATION AMONG THE SOUTH EASTEUROPEAN COUNTRIES CONTRIBUTION TO THE REGIONALSECURITY

Abstract: Intensified multilateral cooperation could help the countries of South East Europeto address the challenges imposed by political changes, to promote economic development, toovercome conflicts, and integrate themselves into the European mainstream. However, thevery problems that could be mitigated by greater subregional cooperation also make suchcooperation difficult to achieve in practice. This tension raises the question of how far theexternal actors, particularly the main Europe and international organizations can and shouldplay a role in promoting multilateral cooperation in these subregion. In this article we make aneffort to locate the problems of subregional cooperation and suggest some recommendationsfor its more efficient implementation.

Key words: South East Europe, subregional cooperation, security



22

VovedZaedni~kata sorabotka na zemjite od Jugoisto~na Evropa (JIE) ne e nov proces.

Pokraj nepovolnite uslovi od Studenata vojna, ministrite za nadvore{ni rabotina {est balkanski dràvi se sretnaa zaedno vo Belgrad vo fevruari 1988 godina.Ova toga{ se smeta{e za konstruktivna zalo`ba za regionalnata sorabotka. Ednaod najva`nite karakteristiki na Balkanskata multilateralna sorabotka be{enejziniot uspeh da gi sobere zaedno site balkanski dràvi koi imaa razli~niop{testveni, politi~ki i ekonomski sistemi. Ministrite za nadvore{ni rabotina sredbata vo Belgrad veruvaa deka problemite na regionot moè da bidat nadminatiedinstveno so nov priod kon me|unarodnite i bezbednosni odnosi koi }e se temelina principite na Helsin{kiot finalen akt. Me|utoa, podelenata Evropa s u{teopstojuva{e i be{e te{ko da se predvidi, dali i koga ovaa podelba }e bide nadminataod potrebata za sozdavawe na zaedni~ki vrednosti koi }e go otvorat patot konintegrirana Evropa. Na toj na~in pred da bidat urnati ideolo{kite barieri voEvropa, be{e vospostavena regionalna sorabotka vo JIE i be{e izrazenapodgotvenosta za pridones kon mirot, bezbednosta, progresot i razvojot na Evropa.

Iako ovaa inicijativa trae{e kratko i be{e ozna~ena kako proizvod naStudenata vojna, JIE sepak za kratko gi polzuva{e rezultatite na ovaa sorabotka.Ponovata istorija e svedok na zabeleìtelna korelacija pome|u rasteòt nademokratskite dvièwa vo Evropa i {ireweto na novi idei za zaedni~ka sorabotka.So namaluvaweto na sistemskite diferencijacii na povidok izlegoa novi brojniinicijativi.1

Regionalni inicijativiCentralnoevropskata inicijativa (Central European Initiative - CEI) datira

od noemvri 1989 godina. Vo nejzinata osnova~ka deklaracija kako glavni celina inicijativata se nazna~eni slednite aktivnosti: podobruvawe napoliti~kata atmosfera vo Evropa, zajaknuvawe na procesot na KEBS izalagawe za pogolemo edinstvo vo Evropa.2 Primarna funkcija na CEI e da sepreveniraat opasnostite od sozdavawe novi linii na razdvojuvawe vo Evropa,na toj na~in {to zaedno se sobrani ~lenkite na EU, asocijativnite ~lenki ipomalku prosperitetnite zemji za ~lenstvo vo EU. Denes, zemjite od JIE seili ~lenki na ovaa inicijativa ili imaat razvieni specijalni odnosi so nea.3

^lenkite na CEI, poradi nivnata zna~itelna heterogenost, ne sakaat da bidatocenuvani na kolektivna osnova, tuku poprvo preku nivnite individualni

1Pove}e za ova moè da se najde kaj: Unal Cevikoz, European Integration and Regional Co-operation inSoutheast Europe, Perceptions-Jurnal of International Affairs, Volume II, Number 4, Ankara, February 1998.

2 Joint Declaration of the Quadrilateral Initiative, Budampest, 11 November 1989.3 ^ lenki na CEI se 16 dràvi: Albanija, Avstrija, Belorusija, Bosna i Hercegovina, Bugarija,

Hrvatska, ^ e{kata Republika, Ungarija, Italija, Makedonija, Moldavija, Polska, Romanija, Slova~ka,Slovenija i Ukraina.



23

performansi. Prioritetite na CEI se fokusiraat na zajaknuvawe nasorabotkata pome|u nejzinite ~lenki (me|ugrani~na sorabotka, borba protivorganiziraniot kriminal, po~ituvawe na ~ovekovite prava, ekologijata isli~no); pogolemo u~estvoto na site dràvi ~lenki vo procesot na evropskaintegracija so vodewe na politi~ki dijalog so EU i pomo{ na najmalkurazvienite ~lenki; i zajaknuvawe na ekonomskite, socijalni i pravni aspektina procesot na transformacija.

Pretsedava~ot na CEI redovno go povikuvaat na sostanocite na drugitevidovi na regionalna sorabotka. Na toj na~in, vospostaveni se dobri odnosipome|u strukturite na razli~nite regionalni inicijativi za sorabotka voJugoisto~na Evropa. CEI pokaà deka moè da se odviva transgrani~na,odnosno transregionalna sorabotka.

Druga poststudenovoena {ema na sorabotka, koja isto taka gi vklu~uvazemjite od JIE e Crnomorskata ekonomska sorabotka (Black Sea Economic Co-operation - BSEC). Prvite znaci na povrzuvawe vo ovaa inicijativa beazabeleàni u{te vo 1989 godina, me|utoa, taa formalno be{e vospostavena vo1992 godina.4 Vo deklaracijata na BSEC, dràvite u~esni~ki ja izrazija svojatanamera za razvivawe na ekonomska sorabotka i potrebata od prezemawe ~ekoriza sorabotka pome|u ~lenkite na poleto na transportot, komunikaciite,informaciite, energijata, ìvotnata sredina, turizmot i drugo. Denes, ovaainicijativa e na pat celosno da se institucionalizira kako regionalnaorganizacija.

CEI i BSEC se proizvodi na poststudenovoeniot period i se razli~niod Balkanskata multirateralna sorabotka. Tie glavno bea vodeni od razvojotna slu~uvawata vo ponovata istorija na Evropa. Isto taka, tie glavno se temeleana {irokiot evropski konsenzus za pazarno orientiran sistem. Namerata naovie dve poststudenovoeni inicijativi za sorabotka be{e postepenatransformacija na eden star sistem vo nov, dodeka inicijalnata cel naBalkanskata multilateralna sorabotka be{e barawe na pati{tata zapomiruvawe pome|u razli~nite op{testveno-politi~ki i op{estveno-ekonomski sistemi.

Me|utoa, istorijata ne be{e fer kon Jugoisto~na Evropa. Situacijatavo poststudenovoeniot period, iako vo golema merka sozdade uslovi za trajnastabilnost na Centralna Evropa, be{e prekinata so dezintegracijata naporane{na Jugoslavija. Ovie slu~uvawa imaa vlijanie za docneweto na procesotna vospostavuvawe na stabilna okolina vo JIE koja treba{e da ovozmoìzajaknati integracii, vtemeleni na dobrososedski odnosi i sorabotka. Kako

4 Declaration on Black Sea Economic Co-operation, Istambul, 25 june 1992.



24

rezultat na ovie negativni procesi, regionot be{e potisnat i vraten nazad vosvojot pat kon evropskite integracii.

Od sredinata na devedesetite godini po~na da raste soznanieto dekasubregionalnata sorabotka moè da igra va`na uloga i da pomogne vonadminuvaweto na mnogu subregionalni problemi. Dejtonskiot mirovendogovor ja definira generalnata ramka za mirot vo Bosna i Hercegovina,me|utoa, isto taka, sozdade i uslovi za po{iroka regionalna stabilizacija ivodewe na novi inicijativi za sorabotka.

Prva od ovie novi inicijativi be{e Procesot za stabilnost idobrososedstvo vo Jugisto~na Evropa - Rojamonskiot proces (Process of Stabilityand Good-neighbourliness in Southeast Europe - the Royaumont Process). Sostanokotkoj vode{e kon zapo~nuvawe na Rojamonskiot proces, be{e odràn na marginitena Mirovnata konferencija za Bosna i Hercegovina koja se odrùva{e voPariz, na 14-15 dekemvri 1995 godina. U~esnicite na konferencijata, nasostanokot vo Rojamon, se interesiraa dali ideite promovirani od Paktot zastabilnost na Evropa, koj be{e razvien pod zakrilata na OBSE, moè da seprimeni na regionot na Jugoisto~na Evropa.5 Toa pak, treba{e da ovozmoìintegracija na regionot vo evropskite institucii i treba{e da vospostavidijalog pome|u zemjite od Jugoisto~na Evropa.6

Pokasno, Rojamonskiot proces be{e transformiran vo inicijativa naEvropskata unija za unapreduvawe na sorabotkata pome|u zemjite od JIE sonudewe na razli~ni proekti ~ija cel be{e zajaknuvawe na dobrososedskiteodnosi. Na sostanokot vo Istanbul, odràn na 27 oktomvri 1997 godina,participientite odlu~ija da nazna~at koordinator za supervizija naimplementacijata na proektite, koj, isto taka, }e gi koordinira kontaktite sodrugite regionalni inicijativi za sorabotka.

Inicijativata za sorabotka vo Jugoisto~na Evropa (Southeast EuropeanCooperation Initiative - SECI), lansirana od SAD, e vtor obid za razvivawe nasorabotkata vo regionot. Prviot sostanok na SECI be{e odràn na 6 dekemvri1996 godina vo @eneva.7 U~esnicite na sostanokot vedna{ glasaa zavospostavuvaweto na eden raboten komitet, koj pak pod vodstvo nakoordinatorot na SECI, Erhard Busek (Erhard Busek), go usvoi rabotniotdokument na ovaa inicijativa na sostanokot vo @eneva, na 29 januari 1997godina. Na ovoj sostanok Evropskata ekonomska komisija iznese Lista na

5 ^lenki na Rojamonskata inicijativa, pokraj Evropskata komisija, se slednite dràvi:Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Hrvatska, SR Jugoslavija, Makedonija, Ungarija, Romanija,Slovenija i Turcija.

6 Declaration of the Process of Stability and Good Neighbourliness, Royaumont, Paris, 13 December 1995.7 Participienti vo ovaa inicijativa se: Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Hrvatska,

Grcija, Makedonija, Ungarija, Moldavija, Romanija, Slovenija i Turcija.



25

proekti koi treba{e da ja olesnat idnata rabota na SECI. Rabotniot komitetna SECI vospostavi rabotni grupi koi vodea griì za implementacijata naspomenatite proekti i vo nivnata rabota se beleì progres. SECI ne eprograma za pomo{ nitu pak direkno se povrzuva so dodeluvaweto pomo{. Taae pomo{ zaradi samopomo{ i se obiduva da gi mobilizira finansiite odprivatniot sektor i me|unarodnite institucii za specifi~ni proekti.Negovata cel e da ja zgolemi regionalnata stabilnost, so stimulirawe name|ugrani~nata stopanska sorabotka i sorabotkata vo za{tita na ìvotnataokolinata.

Procesot za sorabotka vo Jugoisto~na Evropa (South Eastern Eurrope Co-operation Process - SEECP), poznat kako Balkanska konferencija, be{e iniciranvo juli 1996 godina so namera za prodolùvawe na procesot na sorabotka naBalkanot koj be{e vospostaven pred raspadot na porane{na Jugoslavija. Celitena ovaa sorabotka bea zajaknuvawe na stabilnosta, bezbednosta i multi-lateralnata ekonomska sorabotka na humanitarnoto, socijalnoto i kulturnotopole, kako i borba protiv kriminalot, krijum~areweto na droga i terorizmot.

Sostanokot na ministrite za nadvore{ni raboti na zemjite od JIE,odràn vo Sofija na 6-7 juli 1996 godina, be{e od osobena va`nost zaponatamo{nata evolucija na sorabotkata. ûstvuvaj}i deka zaedni~katasorabotka vo Regionot ima svoja tradicija i istorija, na sostanokot vo Sofija,ministrite se obvrzaa deka }e gi napravat site napori za transformacija naregionot vo podra~je na stabilnost, bezbednost i sorabotka vo sklad so razvojotna nastanite vo cela Evropa.8

Ovoj sostanok be{e sleden od drug, odràn vo Solun od 09 do 10 juni 1997godina, na koj prisustvuvaa ministrite za nadvore{ni raboti na zemjite odRegionot. Ovojpat, kako novina, pokraj cvrstata reafirmacija na nivnataodlu~nost za unapreduvawe na dobrososedskite odnosi, stabilnosta,bezbednosta i sorabotkata vo Regionot, ministrite ja podvlekoa nivnataobvrska da rabotat zaedno za da go osiguraat brziot ekonomski razvoj napodra~jeto, naglasuvaj}i ja liberalizacijata na trgovijata i proektite odinfrastrukturata, koi treba da obezbedat prosperitet za lu|eto od Regionot.Isto taka, tie povtorno ja istaknaa Evropskata orientacija na dràvite odRegionot kako integralen del od nivniot politi~ki, ekonomski i op{testvenrazvoj.9

8 Sofia Declaration on Good-Neighborly Relations, Stability, Security and Co-operation in the Balkans, Sofia,7 July 1996.

9 Salonikia Declaration on Good-Neighbourly Relations, Stability, Security and Co-operation in the Balkans,Salonikia, 10 June 1997.



26

Po dvete konferencii na ministrite za nadvore{ni raboti, {efovitena dràvi ili vladi na zemjite na Jugoisto~na Evropa se sostanaa vo Krit na03-04 noemvri 1997 godina. Ovoj samit pretstavuva{e cvrsta pojdovna to~ka voevolutivniot proces na sorabotka vo regionot. Toa be{e prv sostanok nanajvisoko nivo vo istorijata na sorabotkata na Jugoisto~na Evropa i na samitotse identifikuvaa glavnite akteri vo ovoj proces.10 Liderite na zemjiteu~esni~ki se soglasija deka treba da rabotat zaedno vo sozdavaweto naregionalni uslovi za prosperitet na nivnite nacii, lu|eto da ìveat vo mir,bezbednost, stabilnost i dobrososedski odnosi.11

Po ovoj samit na {efovite na dràvi i vladi na zemjite od Jugoisto~naEvropa se odràa u{te nekolku, vo Antalija, vo Bukure{t i posledniot voSkopje. Celta na ovie samiti be{e pogolema regionalna povrzanost na zemjite.Najaveno e jaknewe na organizacionata struktura na Konferencijata, odnosnosozdavawe na institucionalen mehanizam so koj site zalo`bi polesno }e serealiziraat.

Inicijativata na NATO za Jugoisto~na Evropa (NATOs South EastEuropian Initiative SEEI) be{e lansirana na marginite na Va{ingtonskiot samit,vo april 1999 godina, so namera za promovirawe na regionalnata sorabotka idolgotrajna bezbednost i stabilnost na regionot. Ovaa inicijativa se temelina formiraweto na Konsultativen forum za bezbenosnite problemi na JIE12 ,promovirawe na regionalna sorabotka vo JIE preku aktivnosti podpokrovitelstvo na EAPS, koristewe na mehanizmite na PzM i programi zasorabotka vo oblasta na bezbednosta pome|u zemjite od regionot. Celta nainicijativata e da se obezbedi transparentnost vo odbranbenoto planirawe,krizniot menaxment i rakovideweto so odbranata.13 Ovaa cel se ostvaruva prekuodrùvawe na aktivnosti kako {to se rabotilnicite ("workshops") na temikoi se interesni za zemjite od Regionot, a so cel unapreduvawe na stabilnostapreku regionalna sorabotka i integracija. Za koordinacija na regionalniteproekti vospostavena e Grupa za koordinacija (South East Europe SecurityCoordination Group - SEEGROUP).

Na sostanokot na ministrite za nadvore{ni raboti na zemjite-~lenkina incijativata,14 na 29-30 maj vo Budimpe{eta, be{e donesen Dokumentot zazaedni~kata procenka na regionalnite bezbednosni predizvici i mo`nosti

10 Glavni u~esnici na Samitot vo Krit bea: Albanija, Bugarija, Grcija, Makedonija, Romanija,Turcija i SRJugoslavija, Bosna i Hercegovina u~estvuva{e kako nabquduva~. Slovenija i Hrvatska se~lenki na CEI i ne se posebno zainteresirani za sorabotka vo ovaa inicijativa.

11 Joint statement by the Heads of State and Governments of the Countries of Sought Eastern Europe, Crete, 4November 1997.

12 Vo Konsultativniot forum se vklu~eni: ~lenkite na NATO, zemjite partneri od JIE(Albanija, Bugarija, Hrvatska, Romanija, Makedonija i Slovenija) i Bosna i Hercegovina.

13 NATOs Initiative for South East Europe, Washington, 23-25 April 1999.14 Na sostanokot prisustvuva{e i SR Jugoslavija, iako ne e participient na Inicijativata,

kako ~lenka na Paktot za stabilnost i Balkanskata konferencija.



27

na zemjite od Jugoisto~na Evropa (South East Europe Common Assessment paper onRegional Security Challenges and Oppourtunities SEECAP). Dokumentot e zna~aenzatoa {to participientite vo procesot se soglasija deka ne postoi direktnaopasnost od voena agresija po nacionalniot suverenitet, teritorijalenintegritet ili politi~ka nezavisnost pome|u zemjite od JIE.15 Ovoj dokumentmoè da posluì kako osnova vo izgotvuvawe na individualnite procenki nazakanite na dràvite od regionot.

Procesot za sorabotka na ministrite za odbrana od JIE (South-EasternDefense Ministerial SEDM) ima za cel da gi ohrabri ministrite za odbrana nazemjite od Regionot da sorabotuvaat po pra{wa od oblasta na odbranata,posebno od sferata na interoperatvnosta so silite na Alijansata.16 Kakoplod na sorabotkata na poleto na odbranata formirani se Multinacionalnimirovni sili na Jugoisto~na Evropa (MMSJIE).17 Ovie sili seoperacionalizirani vo Brigada na JIE (South East Europe Brigade SEEBRIG),koja }e u~estvuva vo mirovni operacii predvodeni od NATO i EU a so mandatna ON ili OBSE.18

So zavr{uvaweto na Kosovskata krizata se napravi nov obid zaunapreduvawe na bezbednosta na regionot. Kako rezultat na zalagaweto na SADi EU, vo Kolow-Germanija, na 10 juni 1999 godina, be{e usvoena inicijativataza Paktot za stabilnost za Jugoisto~na Evropa (Stability Pact for South East Eu-rope SPSEE). Vo osnova~kiot dokumnet, pove}e od 40 subjekti, zemji partnerii organizacii, ja izrazija nivnata podgotvenost za celosna poddr{ka na zemjiteod JIE vo nivniot obid da go unapredat mirot, demokratijata, po~ituvawetona ~ovekovite prava i ekonomskiot prosperitet so cel stabilizirawe na celiotregion. Na samitot, odràn na 30 juli vo Saraevo, Paktot be{e sve~enopromoviran.19

15 South East Europe Common Assessment paper on Regional Security Challenges and Oppourtunities, Budapest, 29-30 May 2001.

16 Vo procesot se vklu~eni ministrite za odbrana na pet zemji partneri (Albanija, Bugarija,Makedonija, Romanija, Slovenija) i ~etiri zemji sojuzni~ki (SAD, Grcija, Turcija, Italija).

17 Vo MMSJIE se vklu~eni site zemji od SEDM, osven SAD i Slovenija koi imaat status nanabquduva~.

18 Inicijativata za formirawe na Multinacionalni mirovni sili na JIE zapo~na soMinisterskiot sostanok vo 1996 godina vo Tirana-Albanija. Idejata se oficijalizira vo Sofija-Bugarija, vo 1997 godina, vo Bukure{t-Romanija be{e odràn sostanok na 14-16 april 1998 godina pri{to se potpi{a Ramkovniot dokument. Implementacijata zapo~na so ministerskata sredba odrànavo Skopje, na 26.09.1998 godina, koga se potpi{a Dogovorot za formirawe na multinacionalnata mirovnabrigada.

19 U~esnici vo Paktot se: dràvite ~lenki na EU i Evropskata komisija; dràvite od regionoti nivnite sosedi (Albanija, Bosna i Hercegoina, Bugarija, Hrvatska, Makedonija, Ungarija, Romanija,Slovenija i Turcija); drugi dràvi (SAD, Kanada, Japonija, Rusija, Norve{ka i [vajcarija);me|unarodni organizacii (ON, OBSE, SE, UNHCR, NATO, OECD, ZEU); me|unarodni finansiskiinstitucii (Svetskata banka, Me|unarodniot monetaren fond, Evropskata banka za rekonstrukcija irazvoj, Evropskata investiciona banka); i regionalnite inicijativi ( Roajomont procesot, BSEC,CEI, SECI, SEECP).



28

Politi~kite prioriteti na Paktot za stabilnost i glavnite podra~jana akcija preku koi ovie proriteti treba da bidat dostignati se navedeni vo~lenot 10 od Saraevskata deklaracija.20 Celite na Paktot se: prevenirawe istavawe kraj na tenziite i krizite; celosno razvivawe na demokratskiotpoliti~ki proces; sozdavawe na dobrososedski odnosi vo Regionot; sozdavawestabilni makroekonomii; unapreduvawe na ekonomskata sorabotka; i borbaprotiv organiziraniopt kriminal, korupcijata i terorizmot. Prekudostignuvaweto na ovie celi, me|unarodnata zaednica ima{e namera da osiguradolgotraen mir i stabilnost vo Regionot, tradicionalno poznat pokonfliktite i nestabilnosta, vo isto vreme podgotvuvaj}i gi zemjite odRegionopt za zgolemena sorabotka so, i integrirawe vo evroatlantskatazaednica. Prevencijata na konfliktite i gradeweto na mirot moàt da bidatuspe{ni samo ako tie se odvivaat vo tri paralelni oblasti: sozdavawe nabezbednosna okolina, promocija na odrìv demokratski sistem i socijalnablagosotojba. Zemaj}i go predvid ovoj fakt, Paktot za stabilnost gi grupira{esvoite aktivnosti na tri rabotni masi. Rabotnata masa I e posvetena naproblemite povrzani so demokratizacijata i ~ovekovite prava; Rabotnata masaII ja pokriva ekonomskata rekonstrukcija, sorabotkata i razvojot; i Rabotnamasa III se zanimava so bezbednosnite pra{awa.

Vo ramkite na tretata rabotna masa, bezbednosnite pra{awa bea podelenivo podgrupi, odnosno sub-masi. Sub-masa za bezbednost i odbrana koja glavno sezanimava{e so slednite podra~ja: voeni reformi i ekonomija vo odbranata21 ;spre~uvawe na proliferacijata na maloto i lesno oru`je22 ; deminiraweto23 ;i kontrola na vooruùvaweto i ne-proliferacijata24 .

Sub-masata za sudstvo i doma{ni raboti primarno se bavi so: merki zaborba protiv korupcijata i organiziraniot kriminal; promocijata natransparentni efikasni dràvni institucii vo vnatre{niot bezbednosensektor; pra{awa od oblasta na migracijata i begalcite; i podgotvenosta voslu~j na prirodni katastrofi.

20 Declaration of Saraevo SE Europe Stability Pact, Saraevo, 30 July 1999.21 Specijalniot koordinator na Paktot inicira{e sorabotka pome|u NATO i Svetskata banka

na poleto na prerasporduvawe na otpu{tenite voeni oficeri vo Bugarija i Romanija. Romanija otpu{tiokolu 11000 oficeri vo posledenite tri godini i planira da otpu{ti u{te drugi 20000 vo periodot2000-07. Bugarija planira da otpu{ti 20000 oficeri vo period 2000-04. Ovoj proekt e dobar primer zasorabotkata pome|u Paktot za stabilnost i specijaliziranite agencii, me|unarodni finansiskiorganizacii i zemjite od regionot.

22 Najzna~aen e proektot za sobirawe i uni{tuvawe na 40000 par~iwa lesno oru`je vo Albanija.23 Paktot za stabilnost pravi napor za izgradba na edna integrirana strategija za deminirawe

na regionot na JIE, vo tek se nekolku proekti za deminirawe vo Hrvatska, Bosna i Hercegovina,Kosovo i Makedonija.

24 Najzna~aen proekt vo ovaa oblast e Centarot za verifikacija i pomo{ vo implementacijatana regionalnata kontrola na vooruùvaweto (Regional Arms Control Verification and Implementation Assis-tance Centre RACVICAC) so sedi{te vo Zagreb.



29

Za ovie nekolku godini od svoeto postoewe Paktot postigna odredenuspeh koj se odnesuva na kompletirawe na negovata struktura i trasirawe napati{tata na ponatamo{nata rabota. Ponatamu, Paktot stana vaèn forumza odrùvawe na stabilnosta na Regionot na JIE. Donatorskata konferencijai proektite za brz start se relativno uspe{ni i pove}eto od niv se vo faza narealizacija. I posledno, me|utoa ne i najmalu va`no, dojde do demokratskipromeni kaj nekoi zemji od Regionot (Hrvatska, SR Jugoslavija, i odredenipozitivni promeni vo Bosna i Hercegovina).25

Pokraj ovie pozitivni dostignuvawa postoi cel spektar na problemikoi ~ekaat da bidat re{eni. Moèbi be{e i preambiciozno da se o~ekuva zaova kratko vreme da se postignat pogolemi rezultati. Kako glavni problemivo rabotata so koi se soo~uva Regionot, a moàt da bidat predmet na rabota naPaktot moè da gi poso~ime slednite: nedostatok na koherentna strategija naglavnite me|unarodni akteri koi bi osigurale dolgotren mir i demokratijavo regionot, spravuvawe so organiziraniot kriminal i korupcijata koi se vopodem, podobruvawe na efikasnosta na me|unarodnatata birokratija na Kosovo,postojanoto opa|awe na ìvotniot standard i zgolemuvawe na neednakvostapome|u naselenieto vo Regionot i frustriranosta na javnosta od o~ekuvawataod Paktot.26

Poznato e deka deka dostignuvawata na Paktot se simboli~ni koga se vopra{awe bezbednosnite problemi vo Regionot. No, ovoj fakt ne treba da bidekoristen kako argument protiv Paktot. Naprotiv, po~etnite rezultati, kakoi kompleksnosta na problemite, se silni pri~ini da se ohrabrat siteparticipieni na Paktot da se zafatat so nivnoto razre{uvawe.

Me|unarodnite organizacii i subregionalnata sorabotkaGlavnite evropski i me|unarodni organizacii - Obedinetite nacii (ON),

Organizacijata za sorabotka i bezbedenost vo Evropa (OBSE), Sovetot naEvropa (SE), Severnoatlantskata dogovorna organizacija (NATO), Evropskataunija (EU), i nivnite razli~ni funkcionalni agencii - se ve}e involviranina podra~jeto na Jugoisto~na Evropa. NATO i EU se vklu~eni kako rezultatna nivnite aktivnosti okolu pro{iruvaweto, preku programata Partnerstvotoza mir na NATO i preku Dogovorite za asocijacija, odnosno za stabilizacija iasocijacija so EU. Isto taka, nivnoto involvirawe se manifestira i prekukrizniot menaxment vo Bosna i Hercegovina, Kosovo i Makedonija.

25 SR Jugoslavija mu se priklu~i na Paktot na 26 oktomvri 2000 godina vo Bukure{t, {toprestavuva{e prva me|unarodna institucija koja i gi otvori svoite vrati na nova Jugoslavija.

26 Pove}e za rabotata na Paktot moè{ da najde{ kaj: Nenad Pandurevic, Security Aspects of theStability Pact for South Eastern Europe, Security Dialogue vol. 32, no. 3, September 2001, pp. 311-324.



30

Politi~kata, ekonomskata i voenata sila na NATO i EU im dava na ovieorganizacii zna~itelno vlijanie, a kako rezultat na èlbata na pove}etodràvi od ovoj region da bidat ~lenki na ovie organizacii. OBSE, SE i ONse, isto taka, aktivno involvirani vo ovoa podra~je preku razni proekti zapoddr{ka na demokratijata i ~ovekovite prava, ekonomskiot i ekolo{kiotrazvoj, i aktivnosti od sferata na krizniot menaxment i rekonsiliacijata.

Pokraj silnoto prisustvo na glavnite evropski i me|unarodniorganizacii vo ova podra~je ne moème da zboruvame za postignuvawe na nekoiimpresivni rezultati. Politikite na pro{iruvawe se temelat na premisatadeka dràvite moàt da bidat primeni vo grupa, me|utoa odlukite za ~lenstvo}e se temelat na podgotvenosta na sekoja poedine~na zemja aplikant posebno.Ovoj priod ne ja ohrabruva{e subregionalnata sorabotka pome|u dràvitepartneri, a ponekoga{, duri, i go zgolemuva{e natprevaruvaweto pome|u nivvo odnos na razvivaweto pobliski vrski so Zapad. OBSE, SE i ON sli~no sefokusiraa na specifi~ni aktivnosti vo dràvite ~lenki (kako {to senabquduvawe na izborite, na primer) ili pogeneralni aktivnosti (kako naprimer, obvrskata za kontrolata na vooruùvaweto na OBSE).

Od 1995-96 godina postepeno se zgolemuva{e soznanieto deka glavniteme|unarodni organizacii treba pove}e da storat za da ja ohrabratmultilateralnata sorabotka vo JIE. NATO napravi obid da gi ohrabrisubregionalnite aktivnosti vo ramkite na PzM i na Evroatlantskiotpartnerski sovet (EAPS). EU gi ohrabri multilateralnite aktivnosti pome|unejzinite partneri i gi poddrà postoe~kite subregionalni incijativi kako{to e, na primer, CEI. OBSE zapo~na so diskusii za sopstvenoto mesto vosubregionalnata sorabotka. Me|unarodnite organizacii dojdoa do soznaniedeka ovaa sorabotka pridonesuva kon jaknewe na bezbednosta i razvojot i zatoagi podràa postoe~kite subregionalni incijativi.

Dejtonskiot miroven dogovor mu dade na anga`manot na me|unarodniteorganizacii vo JIE edna zgolemena subregionalna dimenzija. Vo ramkite naPzM, NATO gi zgolemi svoite aktivnosti i sorabotuva{e vo forma 16+1 soRomanija, Bugarija, Slovenija, Makedeonija i Albanija. Iako Bosna iHercegovina s u{te ne e priklu~ena na programata PzM, NATOinvolviraweto se ogleda vo poddr{kata na reformata i sorabotkata pome|uvooruènite sili na razli~nite delovi od federacijata. NATO se obiduva{eda go minimizira bilateralniot karakter na PzM ohrabruvaj}i gimultilateralnite PzM aktivnosti vo JIE kako sredstvo za gradewe na doverbai sorabotka vo ramkite na subregionot. Ova podrazbira{e organizarawe navoeni ve`bi koi vklu~uvaa razli~ni zemji od JIE i NATO-~lenki, drugividovi na multilateralen trening, obrazovanie vo odbranata i sli~no.Subregionalnata sorabotka vo JIE be{e edno od glavnite podra~ja na diskusii



31

vo ramkite na EAPS od negovoto sozdavawe. Zemaj}i gi predvid problemiteso koi se soo~uvaat zemjite od JIE i se u{te nere{enite problemi pome|unekoi od niv, ima dovolno prostor za NATO da gi intenzivira i pro{irisvoite aktivnosti vo ovoj subregion. Alijansata moè, na primer, da obezbedipogolema finansiska poddr{ka za PzM/EAPS aktivnostite i da go ohrabridijalogot za nevoenite aspekti na bezbednosta (kako ekonomskata ime|ugrani~nata sorabotka i na toj na~in namaluvawe na etni~kite tenzii).Isto taka, Alijansata moè pove}e da pridonese za pogolema prakti~napodr{ka vo vospostavuvaweto i implementiraweto na bilateralni imultilateralni merki na gradewe na doverba.

Evropskata unija, otkako ne uspea uspe{no da intervenira vorazre{uvaweto na konfliktot vo BiH i Hrvatska vo po~etokot nadevedesettite, postepeno ja prezema{e glavnata uloga vo JIE. EU i nejzinitezemji ~lenki se me|u najgolemite donatori na pomo{ na post-konfliktnotogradewe na mirot vo BiH, Kosovo i Makedonija. Preku dogovorite zaasocijacija so Slovenija, Romanija i Bugarija, dogovorite za stabilizacija iasocijacija so Makedonija i Hrvatska, odnosno dogovorite za trgovija soostanatite dràvi od Jugoisto~na Evropa, EU, isto taka, se involvira vozasilena bilateralna sorabotka so dràvite od regionot.

Sepak, obidite na EU da ja promovira stabilnosta i subregionalnatasorabotka imaa samo ograni~en uspeh. EU ima{e samo delumen uspeh vokoristeweto na svojata ekonomski i politi~ki kapaciteti vo namerata da giohrabri doma{nite reformi. Iako Slovenija, Bugarija i Romanija se vklu~enivo prviot bran zemji pokaneti da i se priklu~at na EU, ekonomskite okolnosti,(osven na Slovenija) na ostanatite zemji od JIE im davaat malku nade` deka }ei se priklu~at na Unijata pred 2010 godina, najrano. Zaklu~uvaweto,ratifikacijata i implementacijata na dogovorite za asocijacija, stabilizacijai trgovija so zemjite od JIE e spor proces. Tamu kade {to dogovorite sepotpi{ani sodrìnata na sorabotkata e limitirana i sporo se razviva. IakoEU se obide da ja promovira subregionalnata sorabotka pome|u dràvite odporane{na Jugoslavija preku Rojamonskiot proces, ovaa incijativa postignasamo limitiran uspeh. Na toj na~in, EU verovatno napravi pomal progres odNATO vo nadminuvaweto na bilateralniot karakter na nejzinite odnosi sozemjite od JIE i ohrabruvaweto na multilateralnata, subregionalna formana sorabotka. Eden od na~inite na promovirawe na ovakva sorabotka moè dabide koristewe na kanalite otvoreni so bilateralnite dogovori i programataza pomo{, za da se promovira multilateralnata i transgrani~na sorabotka vooblastite na ekonomskiot razvoj, infrastrukturata, transportot, ekologijatai prevencija na kriminalot. Na voeno-politi~ko nivo, pogolemo zna~ewe trebada i bide dadeno na na~inite so koi novata zaedni~ka evropska odbrana moè



32

da ja promovira subregionalnata sorabotka vo JIE preku vklu~uvawe naaspirantite vo razni edukativni programi na Unijata.

Sovetot na Evropa, posebno OBSE, isto taka se angaìraa vo {irokspektar na aktivnosti vo JIE. Vo kontekst na Dejtonskiot miroven dogovor,OBSE e odgovoren za izborite i monitoring na ~ovekovite prava, unapreduvawena demokratijata, kontrolata na vooruùvaweto i voenite aspekti naizgradbata na merki na doverba na mirovniot proces. Preku aktivnostite napretsedava~ot i negovite specijalni prestavnici, Visokiot komesar zanacionalni malcinstva i misiite na OBSE, Organizacijata ja prezema vo-de~kata uloga vo post-konfliktnoto gradewe na mirot vo Albanija, BiH, Koso-vo i Makedonija. OBSE, isto taka, prezema brojni aktivnosti za vospostavuvawena subregionalna sorabotka vo ramkite na negoviot postojan sovet vo Viena.Sovetot na Evropa, isto taka, be{e vklu~en vo razli~ni formi na nabquduvawena izborite i aktivnosti za unapredeuvawe na demokratijata vo JIE. Ako sesaka OBSE i SE da ja zajaknat svojata uloga toga{ mora pogolemo vnimanie dase posveti na nivnite operativni ulogi. Isto taka, neophodno e da im se dodelatpogolemi resursi. Obete organizacii moàt da dadat pogolem pridones napoleto na demokratijata, ~ovekovite i malcinski prava. OBSE bi moèl daobezbedi soodvetna ramka za inicijalni diskusii za toa kakotransnacionalnite problemi moàt da bidat razre{eni na subregionalniosnovi.

Pre~ka na pogolemata nadvore{na poddr{ka za sorabotkata voJugoisto~na Evropa prestavuvaat razli~nite odnosi koi dràvite odsubregionot gi imaat so NATO i EU. Imeno, Slovenija, Bugarija, Romanija,Albanija, Hrvatska i Makedonija se ~lenki na PzM i EAPS i go imaatpotpi{ano takanare~eniot Akcionen plan za ~lenstvo {to e posledna fazapred finalniot pristap vo strukturite na NATO. Od druga strana, Bosna iHercegovina i SR Jugoslavija (Srbija i Crna Gora) ne se ~lenki na ovieinstitucii, odnosno programi, i ne moè so sigurnost da se predvidi koga idali }e bidat.

EU ima dva razli~ni prioda kon zemjite od Regionot. Od edna strana, EUgi povika Slovenija, Romanija i Bugarija, tri zemji od regionot koi ve}e imaatpotpi{ano dogovori za asocijacija (bilateralni dogovori so EU so koj sevospostavuva politi~ki dijalog i unapreduva ekonomskata integracija) dazapo~nat pregovori za polopravno ~lenstvo vo EU, a od druga strana, EUvospostvai nova forma na dogovorni odnosi, dogovori za stabilizacija iasocijacija, za zemjite od takanare~eniot Zapaden Balkan. Sodrìnata na ovojdogovor vo odnos na dogovorot za asocijacija me|utoa ne e ista. Ovoj dogovor nesodrì odredba za zadolìtelno idno ~lenstvo. Do sega, EU potpi{a vakvidogovori samo so Makedonija i Hrvatska, dodeka Bosna i Hercegovina, Albanija



33

i SR Jugoslavija ne moàt da o~ekuvaat potpi{uvawe na sli~ni dogovori soEU vo bliska idnina.

Kako posledica na ova, dràvite od JIE imaat razli~en stepen na pristapdo instituciite na EU i NATO, odnosno do ekonomskata i voena pomo{, koitie moàt da im ja obezbedat. Toa im sozdava pote{kotii na EU i NATOpodednakvo da gi privle~at site zemji od subregionot vo aktivosti okolusubregionalnata sorabotka. Ponatamu, ovie razliki }e se prodlabo~at akonekoi od zmjite od JIE stanat polnopravni ~lenki na NATO i EU.27

Pri~inite za razli~nite nivoa na odnosi leàt vo progresot koi oviedràvi go napravile na poleto na ~ovekovite prava, ekonomskite reformi,po~ituvawe na malcinskite prava i razvivaweto na prijatelski odnosi sososednite dràvi. Ovoj trned najverovatno }e prodolì i vo slednite nekolkugodini. Toa neizbe`no doveduva do razli~en stepen na involviranost kajpoedini dràvi vo odnos na subregionalnite aktivnosti na sorabotka. Me|utoasubregionalnata sorabotka vo JIE }e ima limitiran efekt ako se isklu~atonie zemji, koi, vo su{tina, se najgolem izvor na nestabilnost i konflikti vosubregionot (SR Jugoslavija, Bosna i Hercegovina, Albanija i Makedonija).Me|unarodnata zaednica se soo~uva so potrebata od delikaten balans pome|uiznao|aweto na na~ini za odrùvawe na regionalnata sorabotka pome|u oviedràvi i neophodnosta od odrùvawe na politi~ki i ekonomski vrski so sekojaod niv poedina~no.

Dodeka glavnite evropski bezbednosni organizacii moàt i treba danapravat pove}e za da ja unapredat subregionalnata sorabotka vo JIE,napredokot na subregionalnata sorabotka ne moè da bide odvoen odpo{irokiot politi~ki i bezbednosen razvoj na subregionot. Subregionalnatasorabotka nema da moè da se razviva ili da igra zna~ajna uloga ako JIE jakarakterizira prodolèno nasilstvo i vlo{uvawe na me|uetni~kite ime|usebnite odnosi. Vo ovoj kontekst, Zapadot ne uspea da razvie edna efektivnastrategija za soo~uvawe so navedenite pri~ini za subregionalnite problemipredizvikani od defektitete vo procesot na demokratizacija i nasilniotnacionalizam. Dolgoro~no, re{enieto za krizite vo BiH, Kosovo iMakedeonija, i pro{iruvaweto na stabilnosta niz celoto podra~je naJugoisto~na Evropa }e zavisi od razvojot na demokratiite koi po isti standardi}e gi po~ituvaat ~ovekovite i malcinski prava vo site dràvi, kako iprincipot na nemenuvawe na me|unarodnite granici. Za da se postigne ovaa

27 Pove}e za ova moè{ da najde{ kaj: Cottey Andrew, Europes Security Architecture and the New"Boundary Zones", in "Building Security in Europes New Borderlands: Subregional cooperation in the Wider Europe",edited by Renata Dawn, New York: M.E. Sharpe, 1999, pp. 175-195.



34

cel, klu~nite ~lenki na NATO, EU, OBSE i SE }e treba da ostanat dlabokoangaìrani vo Jugoisto~na Evropa vo godinite {to doa|aat. Eden element naovoj anga`man treba da bide zasilena poddr{ka na subregionalnata sorabotka.Predizvik za glavnie evropski i me|unarodni organizacii }e bide iznao|awetona politi~ki prostor vo koj subregionalnite organizacii }e moàt da serazvivaat i da se obezbedi politi~ka i materijalna poddr{ka za maksimizirawena ovaa sorabotka.

Iako ovoj fragmentiran priod na integracija moèbi nema da predizvikaponatamo{na podelba pome|u zemjite od JIE, toj ne ja promovira integracijata,odnosno ne vodi do zgolemena sorabotka vo Regionot. Me|utoa, kako {to ve}enapomenavme, politi~kata i ekonomska integracija na zemjite od regionot naJIE e eden od uslovite za dolgotrajna regionalna stabilnost i integracija vozapadnoevropskite strukturi.

Namesto zaklu~okPogore spomenatite subregionalni inicijativi za Jugoisto~na Evropa ja

pokaùvaat podgotvenosta na dràvite od Regionot da vospostavat sorabotka i pokrajjasnite razliki. Iako nivnata retorikata e mnogu poambiciozna otkolku nivniteprakti~ni dostignuvawa, samoto nivno postoewe prestavuva politi~ki uspeh. Ipokraj nivnoto neinvolvirawe vo najè{kite bezbednosni problemi, ovie sub-regionalni inicijativi dadoa svoj pridones za bezbednosta angaìraj}i se namekite ili pravni bezbednosni aspekti i pridonesoa vo gradeweto na civilnotoop{testvo. S u{te, so svojata krevka stabilnost, Regionot bara posebno vnimaniei potreba od gri`liva implementacija na slednoto, a so cel uspe{na, koherentna imirna tranzicija vo ovoj evolutiven proces.

Prvo, integracija so Evropa. Za prv pat, vo ponovata istorija zemjite od JIEse vo mo`nost da ja ozna~at zaedni~kata cel okolu koja tie se ~ustvuvaat obedinetii pobliski edna na druga. Glavno dostignuvawe za niv sega e integracijata i~lenstvoto vo evropskite i evroatlanskite institucii i organizacii. Integracijatavo Evropa ne e lesen proces i verojatno e deka site zemji od Regionot nema da gidostignat ovie celi vo isto vreme. Demokratizacijata, zajaknatite dobrososedskiodnosi i politi~kite i ekonomskite reformi se ~ini deka se klu~ni elementi zaostvaruvawe na tie celi.

Vtoro, zasilena regionalna sorabotka. Na patot za integracija vo Evropa,zemjite od Regionot, isto taka, treba da razvivaat regionalna sorabotka.Regionalnata sorabotka }e bide pokorisna za ovie zemji poradi {to e polesno taada se postigne otkolku integracijata vo Evropa, pred se, poradi prednostite odgeografskata blizina, a taa }e sozdade i podobri mo`nosti za komunikaciskite,transportnite i energetski mreì. Ponatamu, regionalnata sorabotka isto taka }egi unapredi trgovskite i ekonomski kontakti. Ne pomalku va`no e {to site ovienapori }e kreiraat poblagoprijatna okolina koja }e pridonesuva za unapreduvawe



35

na dobrososedskite odnosi pome|u ovie zemji. Toa nema da im donese samo pobliskasorabotka na edna so druga tuku isto taka }e pomogne vo re{avaweto na odredenibilateralni problemi koi se ostatoci od Studenata vojna.

Treto, komplementarnost i skladnost. Regionalnata sorabotka iintegracijata vo Evropa ne se me|usebno alternativni i sprotistaveni procesi.Tie dva procesi se zaedni~ki i komplementarni. Paralelno so globalizacijata naekonomskata aktivnost vo svetot, regionalnata sorabotka i regionalnite trgovskidogovori se smetaat za korisni vo razvojot na me|unarodnite odnosi. Vakvatasorabotka vo minatoto be{e oficijalno podràna od NATO i EU. Regionalniotpriod na Evropskata unija e dobar primer za toa. Vo su{tina, globalniot iregionalniot priod, posebno vo trgovijata i ekonomijata, se dve strani od ista monetakoi ne samo {to koegzistiraat tuku i me|usebno se zajaknuvaat. 28

êtvrto, ednakvost. Integracijata vo Evropa kako i zajaknatata regionalnasorabotka se zaedni~ki proekti na site zemji od Regionot na Jugoisto~na Evropa.Zemjite od Regionot treba da bidat svesni deka e podobro destruktivnotonatprevaruvawe pome|u niv da bide zameneto so sorabotka.

Petto, seopfatnost. Regionalnata sorabotka vo Jugoisto~na Evropa trebada bide seopfaten proces. Evropa, po zavr{etokot na Studenata vojna, imanepovtorliva {ansa za integracija. Namerata na integracijata e da sozdade uslovina site evropski zemji da zemat u~estvo vo izgradbata na novata arhitektura.êkorite koi }e se pravat vo izgradbata na ovaa nova evropska arhitektura }e tebada odbegnuvaat sozdavawe na novi linii na razdvojuvawe. Porane{niteneprijatelstva treba da bidat zakopani i site zemji od Regionot, bez diskriminacijatreba zaedno da u~estvuvaat vo site aktivnosti na inicijativite za regionalnasorabotka so cel da izgradat zaedni~ki temeli na prosperitet i idnata sorabotka.Vo toj kontekst naporite za reintegracija na SR Jugoslavija vo me|unarodnatazednica treba da bidat intenzivirani.

I posledno, bezbednost. Jugoisto~na Evropa dolgo vreme ima{e reputacijana nemiren i nestabilen region. Toa povtorno be{e potvrdeno so tragi~niteslu~uvawa vo BiH, Kosovo i Makedonija. Razre{uvawe na kone~niot status na Kosovovo soglasnost so Srbija, za~uvuvaweto na Bosna i Hercegovina kako multietni~ka,multikulturna, nezavisna i suverena dràva so me|unarodno priznati granici iRepublika Makedonija kako unitarna i multietni~ka dràva, se klu~nite elementiza mirot i stabilnosta na Regionot. Periodot po SFOR, KFOR i TFF treba dabide vnimatelno razgledan. Gradeweto na merki na sigurnost i doverba e od osobenozna~ewe za mirot i stabilnosta na Regionot. Pati{tata za gradewe na ovie merkivo Regionot treba i ponatamu da bidat istraùvani.

28 Dogovorot za slobodna trgovija vo Centralna Evropa (Central European Free Trade Agreement -CEFTA), iskustvoto na Polska, ê{ka i Ungarija, na primer, ne samo {to ne gi oddale~i ovie zemji odEU tuku i gi pribliì do nea.



36

LITERATURA:

1. Unal Cevikoz, European Integration and Regional Co-operation in Southeast Europe,Perceptions-Jurnal of International Affairs, Volume II, Number 4, Ankara, February 1998.

2. Joint Declaration of the Quadrilateral Initiative, Budapest, 11 November 1989.3. Declaration on Black Sea Economic Co-operation, Istambul, 25 june 1992.4. Declaration of the Process of Stability and Good Neighbourliness, Royaumont, Paris, 13

December 1995.5. Sofia Declaration on Good-Neighborly Relations, Stability, Security and Co-operation in the

Balkans, Sofia, 7 July 1996.6. Salonikia Declaration on Good-Neighbourly Relations, Stability, Security and Co-operation in

the Balkans, Salonikia, 10 June 1997.7. Joint statement by the Heads of State and Governments of the Countries of Sought Eastern

Europe, Crete, 4 November 1997.8. NATOs Initiative for South East Europe, Washington, 23-25 April 1999.9. South East Europe Common Assessment paper on Regional Secu

Documents

Sovremena Makedonska Odbrana Br 6 makedonija