Strategija trženja vina Modra · PDF fileSWOT analiza vina modra frankinja: PREDNOSTI SLABOSTI Posebna, redka srednjeevropska sorta, na svetovnem trgu vina nepoznana in egzotična

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Zveza društev vinogradnikov Dolenjske Evropa investira v podeželje

Projekt »Modra frankinja - žametno vino Posavja« je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj

podeželja. Za vsebino informacij je odgovoren KŠTM Sevnica, vodilni partner pri projektu. Organ upravljanja za program

razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Modra frankinja – žametno vino Posavja

Strategija trženja vina

Modra frankinja

Posavje, november 2013





Kazalo 1. Vino in njegove zdravilne lastnosti ................................................................................................................... 5

1.2. Osnovne značilnosti trte in vina Modra frankinja ............................................................................. 5

1.3. Kaj je resveratrol? ........................................................................................................................................... 6

1.4. Modra frankinja, resveratrol in vinorodni okoliš Posavje ............................................................ 7

2. Analiza obstoječe pridelave vina modre frankinje ..................................................................................... 8

2.1. Razširjenost modre frankinje v Sloveniji .............................................................................................. 9

2.2. Modra frankinja kot sestavni del v zvrsteh ali kot sortno vino ................................................ 10

2.2.1. Modra frankinja - boljša polovica Cvička, Metliške črnine in rdečega Bizeljčana .. 10

Cviček ......................................................................................................................................................................... 11

Metliška črnina ....................................................................................................................................................... 11

Rdeči bizeljčan PTP ............................................................................................................................................... 11

2.2.2. Modra frankinja kot sortno vino .................................................................................................. 11

3. Analiza obstoječe prodaje vina modra frankinja ...................................................................................... 12

3.2. Prodajna količina vina modra frankinja ............................................................................................. 12

3.3. Prodajne poti in prodajna cena vina Modra frankinja .................................................................. 13

3.3.1. Količina prodaje neustekleničenega vina Modra frankinja .............................................. 14

3.3.2. Prodaja stekleničenega vina Modra frankinja ........................................................................ 15

3.3.3. Analiza prodaje vina modra frankinja s poudarkom na Posavju ................................... 16

3.3.4. Izvoz vina Modra frankinja zunaj meja Slovenije ................................................................. 18

4. Blagovna znamka vina Modra frankinja ...................................................................................................... 19

4.1. Strategije razlikovanja vin na vinskem trgu ..................................................................................... 19

4.2. Tržno pomembni dejavniki slovenskih vin ....................................................................................... 20

4.3. Pomen geografskega porekla vina ........................................................................................................ 21

4.4. Geografsko poreklo vina Modra frankinja ......................................................................................... 22

5. SWOT analiza trženja vina modra frankinja .............................................................................................. 23





6. Osnovni pogoji za vzpostavitev uspešne strategije trženja vina Modra frankinja ..................... 25

6.1. Osnovna, zadostna količina vina Modra frankinja ......................................................................... 26

6.2. Dogovor o osnovni tipizaciji in ostalih parametrih pričakovane kakovosti vina Modra

frankinja ......................................................................................................................................................................... 27

6.3. Tehnologija pridelave vina Modra frankinja s poudarkom na barrique tehnologiji ....... 29

6.4. Povezovanje, sodelovanje in skupna promocija ............................................................................. 30

6.5. Zavest in podpora vinu Modra frankinja med pridelovalci, vinarji in prodajalci v

lokalnem okolju ter spodbujanje osveščenosti potrošnikov .................................................................... 31

7. Teoretične smernice strategije trženja vina Modra frankinja ............................................................ 32

7.1. Trženjski splet (izdelek, cena, prodajne poti, tržno komuniciranje) ...................................... 33

7.1.1. Proizvod, izdelek ................................................................................................................................ 33

7.1.2. Cena ......................................................................................................................................................... 33

7.1.3. Distribucija............................................................................................................................................ 34

7.1.4. Promocija in tržno komuniciranje .............................................................................................. 34

7.2. Pozicioniranje in opredelitev osnovnih ciljnih trgov (segmentiranje).................................. 35

7.3. Kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni cilji ................................................................................... 36

8. Organizacijske oblike v razvitem modelu trženja vina Modra frankinja........................................ 38

9. Festival modre frankinje .................................................................................................................................... 39

9.1. Vizija in poslanstvo ..................................................................................................................................... 39

9.2. Lokacija festivala .......................................................................................................................................... 39

9.3. Programske vsebine festivala ................................................................................................................. 40

9.3.1. Enološki del .......................................................................................................................................... 40

9.3.2. Kulinarični del ..................................................................................................................................... 41

9.3.3. Strokovno-programski del ............................................................................................................. 41

10. Zaključek .............................................................................................................................................................. 41

LITERATURA IN VIRI ..................................................................................................................................................... 43





UVOD

Bogastvo narave v Posavju, ki se zrcali v vodnatosti, gozdnatosti in sončnosti pokrajine, se odraža

tudi v bogati posavski vinski ponudbi in kulinariki. Kot ostale slovenske pokrajine, tudi Posavje

premore svoje vinsko-kulinarične posebnosti. Posavje se lahko pohvali kot eno najboljših slovenskih

in celo evropskih območij modre frankinje, zato je posavska modra frankinja polna in bogatega

okusa, vonja, barve in zdravilnih lastnosti, ki jih vino sploh lahko ima. Modra frankinja z vsemi

svojimi lastnostmi se lahko skupaj z lokalno pridelano hrano poveže v bogate vinsko-kulinarične

zgodbe.

Zakaj Modra frankinja?

Sorta Modra frankinja je v Sloveniji razširjena v dveh vinorodnih deželah (Podravje, Posavje) in

petih vinorodnih okoliših (Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko-Sremiški okoliš, Dolenjska

in Bela krajina). Je sorta, ki lahko daje visoko kakovostno vino in je znano, da je v vseh

omenjenih okoliših vodilna po kakovosti izmed vseh rdečih sort.

Odlikuje jo tudi velika vsebnost antioksidantov, še posebej resveratrola. Resveratrol

znižuje splošno stopnjo holesterola in zvišuje blagodejno visoko lipoproteinsko gostoto

(HDL), ki varuje srce. Istočasno tudi preprečuje rakava obolenja, zato je zmerno uživanje

modre frankinje še posebej priporočljivo.

Namen projekta »Modra frankinja – žametno vino Posavja«

- preučiti lastnosti vina Modra frankinj s poudarkom na zdravilnih lastnostih vina

(resveratrol, antioksidanti …),

- analizirati obstoječo proizvodnjo in trženje vina Modra frankinja v Sloveniji in zlasti v

Posavju,

- pripraviti SWOT analizo trženja vina Modra frankinja,

- predlagati trženjski splet in ustrezno strategijo trženja, ki bo pripomogla k dvigu

prepoznavnosti, prodaji in izgradnji prepoznavne blagovne znamke vina Modra frankinja.

Cilji projekta »Modra frankinja – žametno vino Posavja«

- promocija in dvig osveščenosti o zdravilnih lastnostih vina Modra frankinja;

- povečanje obsega pridelave vina Modre frankinje kot sortnega vina;

- povečanje kakovosti in doseganje višje dodane vrednosti izdelkov;

- izobraževanje in povečanje znanja pridelovalcev za doseganje stabilne kakovosti vina;





- povečanje prepoznavnosti in uporabe vina Modra frankinja v Posavju in izven meja Posavja

(uveljavitev blagovne znamke);

- spodbujanje uporabe vina Modra frankinja v lokalni in regionalni kulinariki;

- vzpostavitev uspešnega in učinkovitega sistema dobave od pridelovalca do potrošnika;

- učinkovita skupna promocija vina Modra frankinja preko imidž portala, velikih

promocijskih dogodkov (Festival Modre frankinje), skupen nastop na vinskih sejmih …

Vizija projekta »Modra frankinja – žametno vino Posavja«

»Vino Modra frankinja postane prepoznaven kot za zdravje koristen kulinarično-

gastronomski produkt Posavja ter po kakovosti in razširjenosti eno od prepoznavnih

središč Modre frankinje v Evropi.«

Projekt »Modra frankinja – žametno vino Posavja« so skupaj vsebinsko oblikovali partnerji pri projektu: Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica - nosilec projekta, Kmečka zadruga Sevnica; Zveza društev vinogradnikov Dolenjske in Center za razvoj podeželja Posavje. Projekt je delno financiran iz evropskih sredstva programa LEADER in preko javnega razpisa LAS Posavje. Projekt se izvaja v letih 2013 in 2014 in je sestavljen iz več dogodkov, strokovnih predavanj, ocenjevanja vin in spremljevalnega programa.





1. Vino in njegove zdravilne lastnosti Grški zdravnik in utemeljitelj znanstvene medicine, slavni Hipokrat (460-377 pr. n. št.) je o vinu

zapisal: »Vino je lahko za človeka čudovito in primerno, s predpostavko, da ga pri dobrem in

slabem zdravju uživamo preudarno in zmerno ter da ga uskladimo s posameznikom.« (VIR št.1)

Vino in njegov vpliv na zdravje je tema številnih razprav in raziskav. V zdravstvu so ga

uporabljali že v zgodovini in naj bi bilo najstarejše dokumentirano zdravilo, kot naj bi dokazovali

zapiski na papirusih starih Egipčanov. Čeprav se je mnenje o zdravilnosti vina zaradi vsebnosti

alkohola in ob opozarjanju na alkoholizem v sodobnem okolju pričelo spreminjati, pa se je na

podlagi sodobnih raziskovanj in študij v zadnjem obdobju uveljavilo prepričanje, da uživanje

vina v zmernih količinah ugodno vpliva na zdravje. Intenzivne raziskave so pokazale, da ljudje, ki

pijejo zmerne količine vina, živijo v povprečju dlje kot tisti, ki ne pijejo vina oziroma tisti, ki ga

pijejo velike količine. Zdravilni učinki vina so zagotovo posledica njegove kompleksne sestave.

Vino v zmernih količinah koristno vpliva na telo pomaga pri slabi prebavi, pri boleznih srca in

ožilja, preprečevanju arterioskleroze in nastajanju krvnih strdkov, raku, demenci, diabetesu,

slabi prebavi, vidu, osteoporozi. Nekateri znanstveniki dokazujejo pozitiven vpliv na

vzdrževanje ustrezne telesne teže, če je vino zaužito ob jedi, saj naj bi kljub povečevanju apetita

upočasnil čas praznjenja želodca in posledično zmanjšal vnos količine hrane pri obroku. Vino

ima v primerjavi s pivom in ostalimi alkoholnimi pijačami tudi relativno manj kalorij.

Teorijo o koristnosti pitja vina v zmernih količinah je podprl tako imenovani »Francoski

paradoks«, ki trdi, da je pri Francozih zaradi uživanja zmernih količin rdečega vina pojav srčnih

in kardiovaskularnih bolezni kljub uživanju relativno močne, z maščobami in kalorijami polne

hrane, precej nižji kot pri Angležih ali Američanih.

1.2. Osnovne značilnosti trte in vina Modra frankinja

Sorta trte Modra frankinja spada v skupino črnomorskega bazena in sodi med celinske sorte

oziroma med sorte podonavskih dežel. Izvor trte modra frankinja je neznan, samo ime pa daje

vedeti, da ima plemenit značaj, kar je morda posledica podobnosti s sorto modri pinot ali pa

dejstva, da je bila že v času Frankov v devetem stoletju razširjena na področju njihovega ozemlja

in vsepovsod tam tudi poznana in priljubljena. Kasneje je postala prepoznano vino v nekdanji

Habsburški monarhiji. Še danes je zasajena v državah, ki so nekdaj sestavljale skupno državo

Avstroogrsko.

Sorta Modra frankinja je močna in bujna sorta. Grozdje dozori srednje pozno, na sončnih legah

celo srednje zgodnje. Sorta rodi obilno in dokaj redno, je precej odporna proti boleznim in na

nizke temperature.

Vino je običajno modrikasto rdeče barve z vijoličnim odtenkom. Je polno, izjemno bogato, sadno,

sveže, s svojevrstno fino cvetlico. Kisline mu ne primanjkuje, vonj je svež in spominja na





jagodičevje, posebno na malino in borovnico. Če dolgo leži v steklenici, aroma spominja na

murvo. Vino je primerno za staranje (Vodovnik in sod. , 1997; Wikipedija).

Vino Modra frankinja pozna več svojih vinskih slogov, ki jih kupec lahko prepozna in pričakuje

pri tej sorti, in sicer:

Rosé vino,

Mlada sveža Modra frankinja do dve leti,

Zorjena, do 3 leta po trgatvi (Reserva, kakovostno vino),

Zorjena najmanj 5 let po trgatvi (Gran Reserva, vrhunsko vino),

Penina rose ali penina temne rubinasto-rdeče barve,

Vina s preostankom sladkorja, desertno ali predikatno vino.

Poznana je pod imeni Modra frankinja, frankinja, frankinja crna, frankovka, moravka,

Blaufrankische, Lemberger, Blue franconian idr.

SWOT analiza vina modra frankinja:

PREDNOSTI SLABOSTI

Posebna, redka srednjeevropska sorta, na svetovnem trgu vina nepoznana in egzotična vrsta

Poudarjena sadnost in svežina vina, Velika vsebnost resveratrola, Pitkost mladih vin, Robustnost in polnost zorjenih vin, Zgodovinsko prisotna »le« v deželah

Avstroogrske monarhije

Neznana sorta, Srednje bogata po telesu in barvi, Zorilna doba vin srednja do 10 let pri

izjemnih letnikih, Lahko je izredno groba v taninski strukturi

(pridelovalec mora biti pozoren) Za začetnike pivce rdečih vin v svetu težko

razumljiva

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

vino, ki uspeva na območju nekdanje Habsburške monarhije (priložnost velikega trg)

pogoj za kakovost je popolnoma zdravo grozdje s fenolno zrelostjo, da pride do pravega izraza

1.3. Kaj je resveratrol?

Že iz »Francoskega paradoksa« pa lahko predpostavljamo, da imajo rdeča vina relativno več

koristnih lastnosti oziroma vsebujejo več koristnih snovi kot bela vina, zlasti če poudarimo

spojino, ki je v zadnjem obdobju vedno bolj poznana, raziskovana in poudarjena: resveratrol.

Resveratrol je fenolna spojina v vinu, ki ji znanstveniki v zadnjem času posvečajo veliko

pozornosti in za katero trdijo, da zelo ugodno vpliva na človekovo zdravje. Resveratrol sodi v





skupino naravnih antioksidantov , medicinska stroka pa ugotavlja, da preprečuje nastanek

povišanega tlaka, zatira viruse gripe, zavira nastanek nekaterih vrst rakastih obolenj, razstruplja

telo, preprečuje staranje kože in zmanjšuje raven stresa. (VIR ŠT. 3 – Marko Škofca, stran 7 in 8).

Resveratrol spada v skupino polifenolnih antioksidantov, ki so iz tehnološkega vidika pomembni

za vrsto senzoričnih lastnosti vina, kot so barva, arome, trpkost, grenkoba, prispevajo pa tudi k

spontanemu bistrenju vina. Resveratrol se nahaja v kožici grozdja in je eden od najmočnejših

antioksidantov. Proizvaja ga trta kot lastni obrambni mehanizem proti boleznim. V rdečem

grozdju je koncentracija resveratrola enaka kot pri belem grozdju, vendar pa pri pridobivanju

rdečega grozdja maceracija traja dlje in se tako izločijo v večji meri kot pri belem grozdju.

Resveratrol se zato v večjih količinah nahaja v rdečem vinu. Dokazano je, da je sinteza

resveratrola sortno pogojena. Sorti, ki sta znani po visoki vsebnosti resveratrola, sta Modri pinot

in Modra frankinja. Vina z najvišjo koncentracijo resveratrola (5 do 10 mg/l) so bila najdena v

Burgundiji (Francija) in ameriški zvezni državi Oregon, kjer je prevladujoč kultivar Modri pinot

(Marko Škofca, stran 8).

1.4. Modra frankinja, resveratrol in vinorodni okoliš Posavje

Sorta trte je dokazano najbolj pomemben parameter, ki določa možnost koncentracije

resveratrola v vinu. Po visokih vsebnostih resveratrola sta poznani predvsem sorti Modri pinot

in Modra frankinja. V Sloveniji je prve raziskave ob koncu devetdesetih let opravila dr. Urška

Vrhovšek s Kmetijskega inštituta Slovenije. Študija, ki so jo opravili na slovenskih vinih, je bila

najvišja povprečna skupna koncentracija resveratrola določena pri vzorcih Modre frankinje

(12,6 mg/l). Sledili so modri pinot (12,2, mg/l), refošk (11,9 mg/l), merlot (8,23mg/l) in

cabarnet sauvignon (5,48 mg/l). (VIR. ŠT. 1)

Omenjena študija je postregla s podatkom, da največ resveratrola ne samo v Sloveniji, pač pa na

celo na vsem svetu, vsebuje vino Modra frankinja, pridelanega na Bizeljskem, torej v Posavju. Po

dodatnih raziskovalnih nalogah v letu 2004, ki sta jih opravila dr. Mitja Kocjančič in njegova

sodelavka dr. Andreja Vanco s Kmetijskega inštituta Slovenije, je prišlo do presenetljivih

podatkov o vsebnosti resveratrola v vinu Modre frankinje z Bizeljskega. »Primerjava prvih

vzorcev je namreč pokazala, da liter denimo merlota vsebuje 8,23 mg/l resveratrola, refoška

11,9 mg/l, Modre frankinje z drugih območij 12,6 mg/l, bizeljske Modre frankinje pa kar 19,6

mg/l. Podobno velikih vsebnosti po doslej znanih podatkih niso našli še nikjer drugje na svetu«

(Janez Šekoranja) (VIR št. 4)

Po teh podatkih bi bilo moč trditi, da je modra frankinja sorta, ki v Posavju odlično uspeva, da so

pogoji za pridelavo in pripravo vina odlični in da je vino Modra frankinja, pridelano v Posavju, z

vidika za zdravje človeka koristnih vsebnosti, odlične kakovosti, vendar so raziskave v večini

primerov pomanjkljive in je težko delati primerjave med seboj. »Povsod, kjer te sorte rastejo in

dajejo rdeča vina, si prizadevajo, da bi dokazali kar najvišjo stopnjo vsebnosti resveratrola, kar

je z marketinškega oziroma tržnega vidika razumljivo«. (Drago Medved, Bizeljsko Sremič, 2012,

stran 31)

Visoka vsebnost resveratrola v vinu Modra frankinja iz Posavja je poleg kakovosti osrednja

prednost in tržni adut za razvoj trga vina Modra frankinja.





2. Analiza obstoječe pridelave vina modre frankinje Modra frankinja je razširjena v več vinorodnih deželah Srednje in Južne Evrope, od Nemčije,

Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Srbije in seveda tudi Slovenije. V zadnjem času so

jo precej zasadili tudi na Long Isladnu v ZDA in na Kitajskem.

Razpredelnica razširjenosti in velikosti zasaditve modre frankinje v svetu:

Država Količina (v ha) Madžarska 8.000 Avstrija 3.340 Slovaška 1.742 Nemčija 1.729 Kitajska 1.000 Romunija 891 Hrvaška 880 Slovenija 690 Italija 127 ZDA – država Washington 30 Bolgarija, Češka, Srbija, Avstralija, Japonska obstaja, a ni podatka SKUPAJ 18.429 Vir: Wine Grapes, London 2012, avtorji: Jancis Robinson, Julia Harding, Jose Vouillamoz

Primerjava zasaditve svetovnih rdečih sort v svetovnem merilu (površine vinogradov izražene v

ha):

Sorta Zasajenost (v ha) Cabernet sauvignon 150.000 Merlot 200.000 Modra frankinja 18.500 Vir: dr. Julij Nemanič, predavanje na Gradu Sevnica, september 2013.

Kot je razbrati iz razpredelnic, je Modra frankinja v primerjavi z velikima svetovnima sortama

rdečih vin merlotom in cabarnet sauvignonom sorazmerno redka sorta oziroma je njena količina

bistveno manjša od omenjenih dveh velikih sort. Po besedah enologa dr. Julija Nemaniča je to

dejstvo lahko za sorto Modra frankinja razvojna in tržna prednost.

Za splošno primerjavo in oceno trga Modre frankinje v primerjavi s svetovno proizvodnjo vina

so v spodnji razpredelnici navedene največje pridelovalke vina na svetu v letu 2012 .

Razpredelnica petih največjih proizvajalk vina v letu 2012 na svetu in primerjava s Slovenijo:

Uvrstitev Država Proizvodnja (litri) Zasaditev (v ha) Delež sv. proiz. (l)

1. Italija 4,5 mrd 750.000 15,6 % 2. Francija 4,2 mrd 800.000 15,0 % 3. Španija 4,0 mrd 1.032.000 14,3 %





4. ZDA 2,2 mrd 350.000 7,9 % 5. Argentina 1,5 mrd 210.000 5,4 % 15. Avstrija 270 mio 0,97 % 30. Slovenija 80 mio 16.000 0,29 % SKUPAJ Svet 28 mrd l MF - svet 15.000 Vir: RTV SLO, 20.11.2013

2.1. Razširjenost modre frankinje v Sloveniji

Sorta Modra frankinja je v Sloveniji razširjena v vinorodnih deželah Podravje in Posavje in petih

vinorodnih okoliših: Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko-Sremiški okoliš, Dolenjska in Bela

Krajina. Je sorta, ki lahko daje visoko kakovostno vino in je izmed rdečih sort v vseh svojih petih

vinorodnih okoliših po kakovosti vodilna.

Razpredelnica s podatki o številu trsov in bruto površin vinogradov, zasajenih z modro

frankinjo, V Sloveniji, maj 2011:

Vinorodni okoliš Število trsov Bruto površina vinograda (ha)

Bela krajina 302.924 74,0959 Bizeljsko-Sremič 638.059 171,5659 Dolenjska 1.153.249 267,0921 NI OKOLIŠ 14.808 3,5715 Prekmurje 70.259 15,2747 Štajerska 580.017 155,3504 SKUPAJ MODRA FRANKINJA 2.759.316 686,9505 SKUPAJ VSA VINA V VSEH SLOVENSKIH OKOLIŠIH

58.961.490 16.023,6097

Delež Modre frankinje 4,68 % 4,29 % Vir: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.





Razpredelnica o zastopanosti rdečih sort v celotni zasaditvi vinogradov v Sloveniji:

Vrstni red Sorta Delež v celotni proizvodnji vseh vin (rdečih in belih)

1. Refošk 8,3 % 2. Merlot 5,6 % 3. Žametna črnina 5,5 %

4. Modra frankinja 4,3 % 5. Cabarnet sauvignon 2,8 % 6. Modri pinot ni podatka za Slovenijo Vir: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

2.2. Modra frankinja kot sestavni del v zvrsteh ali kot sortno vino

Uporaba vina Modra frankinja se v prvi vrsti lahko deli na dve komponenti:

Uporaba kot sestavni del zvrsti vin (cviček, metliška črnina, bizeljčan)

Kot sortno vino.

2.2.1. Modra frankinja - boljša polovica Cvička, Metliške črnine in

rdečega Bizeljčana

Modra frankinja se je v Sloveniji zaradi svoje polnosti in značajskih lastnosti do nedavnega

pretežno uporabljala v različnih vinskih zvrsteh. V Posavju in Beli krajini jo uporabljajo pri treh

PTP (priznano tradicionalno poimenovanje) zvrsteh: na Dolenjskem kot obvezni del Cvička PTP,

v Beli krajini kot pretežni del Metliške črnine PTP in v Posavju oziroma na Bizeljskem kot

pomembni sestavni del Bizeljčana PTP.

V teh treh vinorodnih okoliših je bila trta Modra frankinja v vinogradih sajena prvotno ravno za

uporabo v zvrsteh – poznan je rek, da Modro frankinjo pridelujejo za barvo. Kot sortno vino je

nekoč bilo poznano v primeru, ko je bilo leto za pridelavo grozdja zelo ugodno in vse pridelane

količine Modre frankinje zaradi prevelike mere barve in alkohola niso smeli »zmešati« z ostalimi

vrstami vina.

Danes se vinarji v Posavju zavedajo, da je osnovni cilj zvrščanja Modre frankinje v PTP vina,

dvigniti kakovost končnega vina. Drugi cilj je vzdrževati stalno kakovost in enak okus med

letniki.

Poznavalci in vinarji ocenjujejo, da se vina Modra frankinja še vedno več uporabi v zvrsteh kot

pa se pojavlja kot samostojno, sortno vino. Transparentna statistika v Sloveniji ne obstaja.

»Zato se na delež sortnih vin Modre frankinje lahko samo sklepa na osnovi količin vseh teh

blagovnih znamk vin. Tudi ni verodostojnega podatkka o litrih prodanega Cvička, Metliške

črnine in rdečega Bizeljčana. Zopet je možna samo ocena, ki bi bila gotovo koristna za bodoče

načrtovanje«, pravi enolog Nemanič.





Cviček

Na Dolenjskem se Modra frankinja dodaja za barvo in značaj cvičku, za Dolenjsko značilno zvrst

vina, katerega poleg Modre frankinje sestavlja še rdeča sorta žametna črnina ter beli sorti

kraljevina in laški rizling. Poleg teh osnovnih štirih sort so v manjši meri v cvičku lahko

zastopane tudi ostale sorte belih in rdečih vin. Delež rdečih sort je praviloma 65 %, delež belih

sort pa 35 %.

Modra frankinja je v cvičku zastopana v različnih letnikih v različnih deležih, odvisno od

kakovosti letine Modre frankinje in tudi od kakovosti ostalih sort. V boljših letnikih, ko je

dozorelost grozdja, in s tem tudi večja stopnja sladkorja ter posledično alkohola, večja, je delež

Modre frankinje v cvičku praviloma manjši (med 15 % in 20 %), v slabših letnikih, ko je stopnja

dozorelosti grozdja nižja in takšne tudi sladkorne ter alkoholne stopnje, pa je delež Modre

frankinje v cvički večji, in sicer do 30 %. Cviček ima nizko stopnjo alkohola (8,5 do 10 %) ter je

zaradi tega in visokih kislin zelo pitno vino.

Metliška črnina

Večji delež kot pri cvičku predstavlja Modra frankinja v zvrsti Metliška črnina. Metliška črnina

PTP je suho rdeče vino z geografskim poreklom iz Bele krajine. V Metliški črnini je delež Modre

frankinje kar do 60 %, žametna črnina vsaj 30 %, ostalo razliko pa tvorijo ostale rdeče sorte

grozdja, kot so portugalka, šentlovrenka in gamay. Metliška črnina spada med srednje krepka

slovenska vina, ki jo odlikuje nekoliko nižja alkoholna stopnja (med 9,5 % in 11,4 %) ter prijetna

trpkost.

Rdeči bizeljčan PTP

Podobno kot pri cvičku je Modra frankinja tista sorta v vinu rdeči bizeljčan PTP, ki daje vinu

polnost in sadnost. Delež Modre frankinje v rdečem bizeljčanu je od 10 % do 30 % , poleg Modre

frankinje pa je v tej zvrsti v deležu od 40 % do 60 % zastopana še žametna črnina, ostale rdeče

sorte od 5 % do 15 % ter bele sorte do 25 %. Rdeči bizeljčan, kakovostno suho rdeče vino, se

ponaša s svojo rubinasto rdečo barvo z rahlo vijoličastim odtenkom, z intenzivnim sadnim

vonjem, harmoničnim in pitnim okusom.

2.2.2. Modra frankinja kot sortno vino

Vino Modra frankinja kot sortno vino ima vse lastnosti in potenciale, da postane ena najbolj

prepoznavnih rdečih sortnih vin v Sloveniji. Takšen sloves medtem že uživa predvsem Modra

frankinja avstrijske gradiščanske regije, ki je do neke mere poznano kot eno od središč Modre

frankinje v svetu, saj je ne nazadnje na tem območju obseg vinogradov Modre frankinje največji.

Na uporabo sortnega vina pomembno vpliva njegova popularnost in trenutna modnost vina.

Tako je tudi pri Modri frankinji. V Sloveniji se šele zadnjih nekaj let uveljavlja kot samostojna in

vedno bolj cenjena sorta. Povečuje se ji modnost, hkrati pa se povečuje kakovost pridelave in

predelave. Ob upoštevanju vseh ugodnih dejstev, ki bodo nekoliko podrobneje navedena v SWOT





analizi, ki sledi kasneje v tem dokumentu, ima vino Modra frankinja resnično velik razvojni

potencial.

Pomembna osnova za uspešen razvoj vina Modra frankinja je njegova količina, hkrati pa tudi

kakovost vina, ki pa sta povezani v dveh vidikih:

primerno oziroma ugodno območje za zasaditev vinogradov s trto modra frankinja,

obseg pridelka z vidika obremenitve trte.

Po statističnih podatkih je trenutno v Sloveniji zasajenih 687 ha trte modre frankinje. Od tega je

precejšen delež modre frankinje namenjen za pridelavo zgoraj omenjenih zvrsti, tako da se

pojavi pomembno vprašanje, koliko modre frankinje je pridelane v obliki sortnega vina.

Strokovnjaki kljub zaradi številnih omenjenih razlogov zamegljenemu vpogledu na pridelavo

sortnega vina Modra frankinja grobo ocenjujejo, da trenutna letna proizvodnja znaša okoli

110.000 litrov.

3. Analiza obstoječe prodaje vina modra frankinja Trend prodaje vina v svetu in v Sloveniji je zaradi zmanjševanja porabe količine uživanja vina,

podobno kot tudi ostalih alkoholnih pijač, na splošno v upadanju. »Krivulja porabe vina v EU že

dvajset let pada. V Sloveniji je poraba 45 litrov vina na prebivalca, kar je relativno visoko v

primerjavi z ostalimi državami. To dejstvo pa ni ugodno za povečanje obsega slovenskega

vinarstva, saj dodatnega povečevanja porabe vina v Sloveniji v prihodnje ni mogoče pričakovati.

Po drugi strani pa se povečuje uvoz vin. Najmanj od leta 2006 imamo izrazito negativno bilanco:

več uvozimo kot izvozimo.« (Dušan Brejc, www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji, 18.2.2012).

Verjetno bi trend porabe vina Modra frankinja z določenega splošnega vidika lahko predvidevali

enako kot o celotnem trendu porabe vina, torej da upada. Po drugi strani pa sta priljubljenost in

povpraševanje po Modri frankinji v zadnjem obdobju v porastu. Čeprav so pridelovalci vina

zavezani k prijavi obsega vinogradov ter k registraciji količine pridelave in prodaje vina, pa bi

dejanske podatke o količini prodaje vina Modra frankinja v Sloveniji težko ugotovili, saj se sorta

Modra frankinja v določenem deležu uporablja v zvrsteh. Poleg tega pa je v Sloveniji močno

prisoten sivi trg, ki tudi pri vinu Modra frankinja obstaja.

3.2. Prodajna količina vina modra frankinja

Pridelava grozdja Modre frankinje se težko neposredno korelira s količino prodaje vina modre

frankinje, predvsem zaradi naslednjih razlogov:

neregistrirana prodaja v obliki grozdja, prodaja neustekleničenega vina (rinfuza) na sivem trgu, uporaba vina modra frankinja v zvrsteh, lastna, osebna poraba vinogradnikov.

http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji





Če je iz registra vinogradov še mogoče zbrati kolikor toliko verodostojne podatke o pridelavi

grozdja, pa je toliko težje ugotoviti podatke o porabi in prodaji grozdja in vina, v prvi vrsti zaradi

netransparentnega načina porabe in prodaje, kot je nenadzorovana in težko sledljiva prodaja v

rinfuzi, drug razlog pa je dejstvo, da je težko ugotoviti količino Modre frankinje, ki se porabi v

zvrsteh (cvičku, bizeljčanu, metliški črnini).

Registriranje pridelave in prodaje grozdja in vina je zakonsko sicer urejeno z zahtevami za

obvezne vpise, kot je na primer zahteva, da so »zavezanci za vpis so pridelovalci grozdja in vina,

ki obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov, oziroma manj, če dajejo grozdje, vino oziroma druge

proizvode iz grozdja in vina v promet« (Vir: DURS). Kljub temu poznavalci ugotavljajo, da se sivi

trg v Sloveniji širi in ravno sivi trg močno zamegljuje sliko prodajnih tokov vina. Ugotovljena so

velika odstopanja med ugotovljenimi površinami vinogradov, razbranimi z letalskih posnetkov,

registriranimi vinogradi in prijavljenim pridelkom, kar je prikazano v spodnji razpredelnici.

Razpredelnica z navedbami površin vinogradov v Sloveniji po analizi letalskih posnetkov,

registriranimi vinogradi in vinogradi, ki prijavljajo pridelek:

Površine (letalski

posnetek)

Površine (registrirane,

gerki)

Površine (prijava pridelka)

21.500 ha 16.000 ha 13.500 ha

Vir: RTV SLO, 20.11.2013

Po ocenah letna slovenska proizvodnja vina v letu 2012 znašala okoli 80 mio litrov, od tega pa ga

je v registru prijavljenega le 55 mio litrov (68,8 %).

Vsa ta odstopanja nakazujejo velik sivi trg na področju proizvodnje oziroma prodaje vina v

Sloveniji. Da je sivi trg v Sloveniji velika težava, ugotavlja večina večjih vinarjev, ki jih sivi ogroža

oziroma jim škoduje kot nelojalna konkurenca. Sivi trg pa škoduje tudi državi, saj je po ocenah

davčna skrinja s tega naslova oškodovana za 30 – 300 mio € nepobranega oziroma utajenega

davka letno. Določen delež tega primanjkljaja gre na račun sivega trga, pomemben delež pa

pripada utaji prodanega vina pri gostincih.

3.3. Prodajne poti in prodajna cena vina Modra frankinja

Prodajna pot pomembno vpliva na prodajno ceno. Je pa le eden od dejavnikov tržne strategije.

Na prodajno ceno vina modra frankinja vplivajo tudi ostali dejavniki, med katerimi je kakovost

vina zagotovo med najbolj razumljivimi in vplivnimi. Je pa prodajna pot v tem pogledu zanimiva,

saj lahko do neke mere ugotavljamo, da se zaradi različne prodajne poti enako kakovostna

Modra frankinja na trgu pojavlja po različnih cenah. Ustekleničena in buteljčna vina tako

praviloma dosegajo višjo ceno kot neustekleničena vina. Cena je seveda odvisna od kupca, do

kupcev pa se pristopa po različnih prodajnih poteh.

Najbolj ustaljene prodajne poti vina Modra frankinja so:





prodaja neustekleničenega vina od vinarja neposredno fizičnim osebam, prodaja neustekleničenega vina vinarja gostinskim ponudnikom, prodaja ustekleničenega vina fizičnim osebam, gostinskim ponudnikom, specializiranim

trgovinam – butična prodaja, in prodaja trgovinam oziroma trgovskim verigam, prodaja izven meja Slovenije.

Vino modra frankinja sodi med manjše, tržno manj prepoznavne in manj pomembne sorte na

slovenskem trgu vina, vendar je trend prepoznavnosti in priljubljenosti tega vina v porastu.

Trenutno pa kot še neuveljavljeno sortno vino še ne izkazuje v celoti razvitega tržnega nabora

aktivnosti in tako tudi ne more izkoriščati celotnega možnega nabora tržnih poti. Ključna teza se

naslanja na oceno, da je trenutna pridelava sortnega vina Modra frankinja količinsko še relativno

prenizka, sploh pa nepovezana in neprepoznavna.

3.3.1. Količina prodaje neustekleničenega vina Modra frankinja

Po Zakonu o vinu se sme v promet končnemu potrošniku dajati le originalno polnjeno vino, kar

pomeni, da mora biti vino polnjeno v predpisano embalažo in označeno na ustrezen način. Vino,

ki ni originalno polnjeno, lahko do neke mere razumemo kot vino, ki se prodaja v obliki

neregistrirane rinfuze ali v drugih oblikah neustekleničenega vina. Pod predpisanimi pogoji pa je

možno v promet končnemu potrošniku dati vino, ki ni originalno polnjeno, če:

- registrirani pridelovalci grozdja in vina nudijo vino oziroma mošt iz lastne pridelave

grozdja in vina v svoji proizvodni kleti ali njeni neposredni bližini, in imajo za to dovoljenje

upravne enote;

- gostinski obrati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje na določenem pridelovalnem območju

nudijo deželno vino istega pridelovalnega območja.

Registrirani pridelovalci vina lahko svoj pridelek prodajo doma, v svoji kleti ali v njeni

neposredni bližini. Predvideno je, da pridelovalec vina za svoje lastne potrebe oziroma lastno

porabo letno pridela 250 litrov vina (na odraslo osebo v gospodinjstvu). Tovrstno prodajo lahko

vinogradnik izvaja, če ustrezno prijavlja svojo letino, prodaja pa lahko svoje lastno vino v

primeru, da ima uradno registrirano dodatno dejavnost za izvajanje dejavnosti točenja in

prodaje vina.

Poleg uradno dovoljenih neposrednih oblik prodaje pa obstaja sivi, neregistriran in nedovoljen

trg vina, kjer se vino Modra frankinja za neoriginalno polnjeno vino – v slengu imenovana

»prodaja v kanistrih« - pri vinogradniku kupuje v cenovnem razponu med 1,5 EUR in 2,5 EUR za

liter Modre frankinje, odvisno seveda od kakovosti vina in količine.

Ponudniki gostinskih storitev so prodajni kanal, preko katerega poteka prodaja

neustekleničenega vina oziroma vina, ki ni originalno polnjeno. Na trgu dosega takšno vino

Modra frankinja precej različno ceno, zopet odvisno od kakovosti, količine, pa tudi od značaja

gostinskega lokala in nivoja ostale gostinske ponudbe. V gostinskih obratih se tako cena Modre

frankinje giblje med 8,00 EUR in 15,00 EUR, pa tudi do 25,00 EUR in več, odvisno od kakovosti in





nabavne cene vina, v drugi meri pa je prodajana cena odvisna od vrste in nivoja gostinskega

ponudnika.

Pomembna omejitev pri tovrstni prodaji preko gostinskih ponudnikov pa je določba Zakona o

vinu, da lahko gostinski ponudniki ponujajo le deželno vino istega pridelovalnega

območja. Ta določba sodi med dejavnike zaščite vina, natančneje zaščite geografskega porekla.

Po eni strani ta določba omejuje prodajo vina, saj se z omejevanjem območja omejuje število

ponudnikov in tako na videz zmanjšuje celotno količino prodaje, po drugi strani pa je posledica

te omejitve lahko predvsem pozitivna. Z omejitvijo prodajnega območja namreč gostinski

ponudniki na določenem območju pridobijo prednost, saj lahko določeno vino v določeni obliki

prodajajo, kar ponudniki izven tega območja ne smejo. S tem pridobijo neke vrste ekskluzivno

pravico in prednost pred ostalimi, ki je prednost zlasti v primeru prodaje kakovostnega,

iskanega, redkega ali posebnega vina, ki dosega relativno visoko ceno.

Prednosti prodaje neustekleničenega vina bi lahko opredelili:

stroškovno ugodna in kratka prodajna pot od proizvajalca do kupca, pomembna so zlasti v lokalni kulinariki, neposreden stik potrošnika s proizvajalcem in pristen okus, spodbuja tudi prodajo buteljčnih oziroma stekleničenih vin, čeprav do neke mere

predstavlja tem tudi konkurenco.

Slabosti prodaje neustekleničenega vina pa so:

manjša dodana vrednost kot pri buteljčnih vinih, bojazen pred nižjo kakovostjo kot pri buteljčnih vinih, težje zagotavljanje upoštevanja predpisanih standardov, higienskih in tehničnih zahtev.

3.3.2. Prodaja stekleničenega vina Modra frankinja

Prodajo stekleničenega vina razumemo kot prodaja v steklenicah in/ali tako imenovanih

buteljkah. Za boljše razumevanje je koristno razlikovati med pojmoma steklenica in buteljka.

Močno poenostavljena razlaga je, da je steklenica posoda, narejena iz stekla, ki je namenjena

shranjevanju zlasti tekočin, a tudi drugih snovi, medtem ko se izraz buteljka načeloma uporablja

za steklenico, namenjeno za kakovostna in vrhunska vina in ima načeloma prostornino, manjšo

od enega litra. Definicija je poenostavljena in seveda, tako kot povsod drugje, poznamo tudi

izjeme, vendar nam je ta razlaga lahko v pomoč pri razumevanju določenih izrazov in trditev.

Stekleničenje vina je predvsem praktično, saj omogoča relativno enostaven in učinkovit način

transporta, zlasti pa distribucije in končne potrošnje. Seveda predstavlja dodaten strošek

embalaže, opreme in zaščite v transportu. Zopet poenostavljena in posplošena je trditev, da so

stekleničena vina boljše kakovosti od neustekleničenih in kot takšna praviloma dosegajo višjo

prodajno ceno, vendar je višja cena deloma odraz dodatnih stroškov, ki nastanejo pri

stekleničenih vinih naproti neustekleničenim. Je pa za prodajo stekleničenega vina potrebno





pridobiti ustrezna dovoljenja, potrebna je prijava pridelka, pridobitev ocene in se zato lahko

relativno uspešno evidentira.

Prodaja stekleničenega vina Modra frankinja v Sloveniji poteka že nekaj let. Med prvimi in bolj

znanimi modrimi frankinjami sta modri frankinji Vinske kleti KZ Krško in Vinske kleti KZ

Metlika, ki sta še vedno največji proizvajalki oziroma prodajalki stekleničenega vina modra

frankinja v Sloveniji. Omenjeni vinski kleti sta v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja

proizvedli in napolnili tolikšno količino steklenic z vinom Modra frankinja, da so lahko končni

potrošniki vino Modra frankinja lahko kupili v trgovinah in supermarketih. Sedaj se poleg teh

dveh relativno velikih kleti, ki seveda polnita še ostale vrste, sorte in zvrsti vin, na trgu pojavlja

vse večje število manjših vinskih kleti, vinarjev in vinogradnikov, ki prodajajo različna vina

Modre frankinje, od rednih trgatev, do posebnih vin, penin in celo za Modro frankinjo ne tako

tipičnih predikatov.

Po zagotovilu resornega ministrstva (trenutno se imenuje Ministrstvo za kmetijstvo in okolje) je

količino prodaje določene sorte vina zelo težko evidentirati in bi prodajo stekleničenega vina

Modra frankinja lahko le zelo približno ocenili. Kot že prej v besedilu omenjeno, je že samo

pridelavo grozdja, število trt in količino sortnega vina Modra frankinja iz različnih razlogov zelo

težko oceniti, še težje pa je oceniti prodajo stekleničenega vina Modra frankinja, saj tega v

Sloveniji nihče sistematično ne spremlja ali evidentira. Trenutno bi se lahko naslonili le na

približno oceno poznavalcev trga vina v Sloveniji.

Kolikor toliko verodostojni podatki bi se lahko pridobili s temeljito anketo, na katero bi

verodostojno odgovarjali pridelovalci in prodajalci ustekleničenega vina ter poglobljeno analizo.

Tovrstna anketa in poglobljena analiza bi bili zahteven statističen zalogaj.

Kljub zahtevnosti naloge evidentiranja različnih oblik prodaje Modre frankinje v prihodnosti

obstaja možnost uspešnega evidentiranja pridelave in prodaje vina Modra frankinja že v skladu z

obstoječimi predpisi in zahtevami. Ob upoštevanju dejstva, da je potrebno vsako prodajo vina

vpisati v register, in ob predpostavki, da bo vino Modra frankinja v prihodnosti zaradi svojih

lastnosti in prednosti pred ostalimi vini postala iskano tržno blago, bodo pridelovalci in

prodajalci vina Modra frankinja iz lastnega interesa po dokazljivosti porekla pridelave in s tem

doseganja višje dodane tržne vrednosti težili k verodostojnemu evidentiranju pridelave in

prodaje vina Modra frankinja. S tem pa smo se dotaknili enega od ciljev v prihodnosti na trgu

Modre frankinje, in sicer doseganje višje dodane vrednosti vina Modra frankinja.

V projektu Modra frankinja – žametno vina Posavja se zaradi razumljivih kadrovskih, časovnih in

finančnih omejitev temeljita analiza na nivoju Slovenije oziroma slovenskega trga ni opravila, se

je pa naredila omejena analiza trga v Posavju, o čemer pa v več v naslednji točki vsebine tega

dokumenta.

3.3.3. Analiza prodaje vina modra frankinja s poudarkom na Posavju

Posavje je po uradni znanih podatkih med vsemi petimi slovenskimi vinorodnimi okoliši prvo po

obsegu trt, obsegu zasaditve in tudi pridelavi vina Modra frankinja na prvem mestu. Na tej





osnovi bi si drznili trditi, da je tudi prodaja vina in tržna pokritost vina Modra frankinja najbolj

učinkovita, hkrati s tem pa največji tudi prepoznavnost, zavest in pojavnost.

A kljub vsem tem dejstvom in pričakovanjem je moč trditi, da je v Posavju Modra frankinja še

vedno nezadostno prepoznavna, cenjena in tržno uspešna. Čeprav bi Posavju po določenih

statističnih podatkih glede količin in kakovosti vina Modra frankinja lahko prisodili domicilj in

primat med slovenskimi vinorodnimi okoliši, pa je celo tu relativno zapostavljena in podcenjena

sorta vina v primerjavi z ostalo ponudbo vin, da niti ne omenjamo še slabšega stanja v drugih

slovenskih regijah, kjer se v količini prodaje in po ceni ne more kosati s prepoznavnimi in

uveljavljenimi vini.

To tezo so spodbudile trditve potrošnikov, da kljub dokazani visoki kakovosti vina Modra

frankinja le-to še vedno ni umeščeno med redno ali običajno ponudbo vin pri gostinskih

ponudnikih Posavja. Krožile so govorice, da je pri gostinskih ponudnikih v Posavju – zibelki vina

Modra frankinja – še vedno moč kupiti rdeča vina Primorske, kot so refošk, cabarnet sauvignon,

merlot ali teran kot pa vino Modra frankinja.

Ravno te govorice so bile razlog, da se je v okviru projekta Modra frankinja – žametno vino

Posavja opravila analiza stanja prodajnega trga pri gostinskih ponudnikih vina Modra frankinja v

Posavju s pomočjo krajše usmerjene ankete, ki se je zaradi boljšega in poglobljenega pristopa z

dodatnimi vprašanji izvedla telefonsko.

Anketa je bila opravljena v mesecu novembru 2013 in je prvotno zajemala 60 naslovo priznanih

gostinskih ponudnikov v regiji Posavje in pri gostincih iz krajev v neposredni bližini Posavja

(Mokronog, Laško, Trbovlje, Rimske Toplice). Zaradi časovno kratkega obdobja je na anketo

odgovorilo natanko 44 gostinskih ponudnikov, ki so sicer različno, a v povprečju dokaj natančno

in zavzeto odgovarjali na anketna vprašanja. Ostali ponudniki bodo odgovorili po elektronskem

obrazcu in kasneje (v času izdelave tega dokumenta anketa še poteka). Ugotovitve na podlagi 44

izpolnjenih anket so sledeče:

93 % vprašanih gostinskih ponudnikov ima v svoji ponudbi tudi vino Modra frankinja (le

trije gostinci od 44 po zbranih odgovorih v ponudbi nima modre frankinje);

9 ponudnikov oziroma 20,4 % anketiranih (21,9 % od tistih, ki imajo v svoji ponudbi

Modro frankinjo), jih ima samo neustekleničeno vino modra frankinja – to so zlasti

turistične kmetije in podeželski gostinski ponudniki;

23 gostincev oziroma 52,2 % anketiranih 56,1 % od tistih, ki imajo v svoji ponudbi

Modro frankinjo), ima v svoji gostinski ponudbi samo ustekleničeno modro frankinjo –

med njimi prevladujejo hoteli in gostinski ponudniki, ki jih okolje prepoznava kot višje

kakovostne (boljši gostinski ponudniki v regiji);

9 gostinskih ponudnikov oziroma 20,4 % (21,9 % od tistih, ki imajo s svoji ponudbi

Modro frankinjo), ima tako ustekleničeno kot neustekleničeno modro frankinjo;





Cena ustekleničene Modre frankinje se cenovno giblje med 8 EUR in 15 EUR, povprečno

pa znaša cena 10,6 EUR (povprečna cena cvička ali deželnega rdečega vina znaša 7,9

EUR, refoška pa 10,2 EUR);

Cena neustekleničene Modre frankinje se cenovno giblje med 6 EUR in 11 EUR, v

povprečju pa znaša 8,6 EUR (povprečna cena cvička ali deželnega rdečega vina znaša 7,0

EUR).

Pomembne in pomenljive so pripombe gostinskih ponudnikov, med katerimi izpostavljamo

naslednja zbirna mnenja:

Modra Frankinja je vino v vzponu in se povpraševanje po njem povečuje;

mora biti kakovostna frankinja;

za še boljšo prodajo je potrebna promocija, promocija, promocija;

gostinski ponudniki imajo velik vpliv na prodajo, zato je pri njih potrebno zbuditi zavest

in poznavanje Modre frankinje;

osvestiti bi bilo potrebno ne samo gostince oziroma lastnike, ampak tudi natakarje;

kjub temu, da se na splošno pije manj, se bo kakovostna Modra frankinja še vedno dobro

prodajala;

potrebno jo je poudarjati kot zelo kakovostno lokalno značilno vino;

povezati jo je treba s kulinariko, saj se bolje in več pije ob hrani.

Anketa je podala zanimive podatke in tudi zbrana mnenja ter priporočila lokalnih gostinskih

ponudnikov so vredna upoštevanja. Prodaja preko gostinskih ponudnikov v regiji predstavlja

pomemben del prodaje sortnega vina Modra frankinja, kolikšna pa je natančnejša količina preko

gostincev prodane Modre frankinje pa je zelo težko oceniti. Kolikšna bo ta prodaja v prihodnje, je

tudi težko napovedati, vendar se v prihodnjem letu predvideva sprejetje novega zakona o vinu,

ki naj bi omejil prodajo neustekleničenega vina ter omogočil več pristojnosti in vpogled tržnih in

vinarskih inšpektorjev v gostinsko ponudbo. Novi izzivi na trgu vina so torej že na obzorju.

3.3.4. Izvoz vina Modra frankinja zunaj meja Slovenije

Trta modra frankinja uspeva v več srednjeevropskih državah in vedno pogosteje je sajena tudi v

državah severneje ter južneje od nas. Poznane so zlasti avstrijske frankinje iz dežele Burgenland,

frankinja Bikova kri z Madžarske, nemške frankinje in modra frankinja z Long Islanda v Ameriki

… Omenjene regije, njih frankinje in blagovne znamke potrjujejo, da trg modre frankinje v tem

delu Evrope obstaja. Kljub temu strokovnjaki potrjujejo, da je modra frankinja v svetovnem

pogledu manjša in neznana, včasih tako rečeno eksotična sorta vina. Modre frankinje v

svetovnem merilu je v primerjavi z bolj znanimi sortami svetovnih vin relativno malo.





V svetovnem merilu še neznatnejša je slovenska proizvodnja vina Modra frankinja. Kot se

ugotavlja, trg vina Modra frankinja v Sloveniji ni razvit tudi iz razloga, da je celo v slovenskem

merilu proizvodnja sortne Modre frankinje skromna. S takšnim obsegom proizvodnje tudi izvoz

ne more biti velik. Natančnejše ocene, kolikšna je prodajna količina slovenske Modre frankinje

izven meja domače države (sosednje države so že vse članice Evropske unije, tako da praktično

prodaja na trge teh držav ni več klasičen izvoz), ni ter bi jo le stežka naredili.

Zagotovo uspešnejši vinogradniki zlasti z bolj kakovostnimi, vrhunskimi in predikatnimi

modrimi frankinjami določen svoje proizvodnje prodajo izvem meja Slovenije, pa ta prodaja

trenutno še ne predstavlja pomembnejšega deleža v skupni prodaji modre frankinje pri nas.

V zadnjem obdobju leta ali dveh je ena od večjih vinskih kleti z modro frankinjo želela izvesti

celovito tržno promocijo svojih vin, s poudarkom na modri frankinji, na južnih trgih v državah

nekdanjih republik države Jugoslavije, vendar se je tudi na vinskih trgih teh držav trenutno

težko uveljaviti. V tujini je slovenska Modra frankinja še toliko večja neznanka.

4. Blagovna znamka vina Modra frankinja Blagovna znamka na trgu vina je pojav modernega časa. Nekoč se je vino tržilo zgolj ali

predvsem na podlagi izvora oziroma kraja pridelave vina. V današnjem času pa vse bolj v

ospredje pomembnosti prehajajo tržni dejavniki, kot so ustvarjen imidž, embalaža in

pozicioniranje. Blagovna znamka postaja presodni dejavnik med distributerji, prodajalci in

končniki porabniki. Na vinskem trgu se pojavljata dva splošna vinarska koncepta (Brejc, 2002):

NOVI SVET STARI SVET Uporaba sodobne tehnologije Marketing Raziskava pivskih želja Vino je blago Od sorte k identiteti Stabilnost letnikov Kupec je kralj

Prevlada tradicije Zakonodaja Raziskave trga Vino je dobrina Od identitete k sorti Različnost letnikov Celostni razvoj podeželja

4.1. Strategije razlikovanja vin na vinskem trgu

Za končnega potrošnika je bolj ali manj vedno zanimivo prepoznavanje in razlikovanje vin, zato

se tudi vinarji skušajo temu odzvati s pravilnim pozicioniranjem. Vinarji imajo različen odnos in

odzivanje na trg ter zato tudi različen princip pridelovanja vin. Glede na te značilnosti ločimo

vinarje na pridelovalno oziroma izdelčno usmerjene in na tržno usmerjene.

Izdelčno usmerjeni vinarji Tržno usmerjeni vinarji

- visoko zaznavna kakovost - proizvodnja omejena s kakovostjo - proizvodnja z veliki stroški - cenovno neobčutljivi izdelki - prepoznaven izvor vina

- kupec se orientira na vrednosti - proizvodnja po naročilu - proizvodnjo usmerjajo nizki stroški - cenovno občutljivi izdelki - splošen izvor izdelkov (izvor se ne





- pomembno je korelacija kakovost/blagovna znamka

- nizka prodaja in nizki stroški trženja

poudarja) - bistvenega pomena je razmerje

cena/blagovna znamka - visoka prodaja in visoki stroški trženja

Iz tabele je razvidno, da se izdelčno usmerjeni vinarji osredotočajo na proizvodnjo najboljšega

vina, ki ga od konkurence razlikujejo ravno na podlagi večje kakovosti. Osredotočanje na

kakovost pa povzroča večje stroške pridelave takega vina.

Tržno usmerjeni vinarji spremljajo trende na trgu vina in skušajo oblikovati pridelek, ki bi bil

tržno zanimiv. Proizvodnja je v tem primeru naravnana predvsem na stroške, saj proizvodnjo

diktirajo trendi.

Izdelčno usmerjeni vinarji si zato prizadevajo ustvariti blagovno znamko z visoko

prepoznavnostjo in imidžem, ker jim to prinaša višjo doseženo ceno, ki pokrije izpad vrednosti

zaradi manjših količin, ki so posledica zagotavljanja boljše kakovosti.

4.2. Tržno pomembni dejavniki slovenskih vin

Za prodajo slovenskih vin isti avtor predvideva, da bodo v prihodnosti pomembni trije

parametri, in sicer sorta, blagovna znamka in poreklo.

Sorta vina je v prodaji vina zelo pomemben dejavnik, saj sortnost vina potrošnik povezuje s

kakovostjo in posledično tudi s ceno. Sorta je v nekaterih primerih tesno povezana tudi s

poreklom in geografskimi parametri in v tem primeru pridobi vino na trgu še izrazitejšo

prepoznavnost in tržni položaj (teran, rebula …).

Blagovna znamka je pomemben dejavnik predvsem na mednarodnih trgih, kjer ta dejavnik

prevladuje nad ostalimi in marsikdaj zamegljuje pravilno dojemanje vina, njegove resnične

lastnosti, okus, žlahtnost, osebni odnos potrošnika, saj ta »slepo« zaupa znamki. Seveda pa

blagovna znamka zagotavlja določene lastnosti vina in tako opravlja naloge zagotavljanja

določene kakovosti, razlikovanja od drugih, označevanja porekla in pomeni hkrati tudi bistveno

oglaševanje. Iz vseh teh razlogov je pomembna tako za pridelovalca, ki si prek blagovne znamke

zagotavlja potrošniško zvestobo, kot za kupca, ki mu blagovna znamka predstavlja zagotovilo za

pričakovano kakovost.

Poreklo je tretji dejavnik, ki opredeljuje izvor vina bodisi z vidika države, regije ali vinorodnega

okoliša in znane lege. Tudi s poreklom si kupec zagotavlja veliko mero gotovosti glede

pričakovane kakovosti, saj je poreklo praviloma povezano z osnovnimi glavnimi značilnostmi

vina.

Če se ti trije dejavniki dobro povezujejo in dopolnjujejo, je to dobro zagotovilo za uspešno

trženje določenega vina. Končni potrošniki se pogosto odločajo za nakup določene sorte vina, pri

tem pa radi upoštevajo poreklo vina, kje je vino pridelano in kdo je njegov proizvajalec.





4.3. Pomen geografskega porekla vina

V Zakonu o vinu se glede na ekološke razmere (podnebje, tla, relief), glavne organoleptične

lastnosti vin ter zgodovinsko-tradicionalne vidike predelave grozdja in vina vinogradniško

območje Slovenije deli na pridelovalna območja: vinorodne dežele, vinorodne okoliše ter

vinorodne podokoliše, vinorodne ožje okoliše, vinorodne kraje in vinorodne lege.

Vinorodna dežela je širše geografsko območje, ki ima podobne podnebne in talne razmere, ki

skupaj z agrobiološkimi dejavniki vplivajo na glavne lastnosti vina, pridelanega na območju

dežele. Z geografskim poreklom se sme označevati le vino določene kakovostne stopnje,

pridelano na določenem pridelovalnem območju in z značilnimi lastnostmi tega pridelovalnega

območja. Vrsta oznak geografskega porekla vina so naslednje:

Zaščiteno geografsko poreklo (ZGP);

Priznana geografska oznaka (PGO);

Priznano tradicionalno poimenovanje (PTP).

Pravico do označevanja geografskega porekla vin imajo le tisti pridelovalci, ki se nahajajo na

določenem območju. Ta pravica ni individualna, ampak je kolektivna in velja za določeno

skupino oziroma skupnost pridelovalcev. Če jo primerjamo s kolektivno znamko, lahko

ugotovimo, da ta pripada skupnosti, ki se dogovori o osnovnih pogojih, jo prijavi, z njo posluje, jo

omejuje napram tistim, ki te pravice iz jasno določenih razlogov ne morejo izkoriščati, in se

skupno odločujejo o njeni ukinitvi. Pravica do znamke lahko preneha z neuporabo ali

zastaranjem, medtem ko pravica do zaščite porekla nikoli ne zastara.

Za trženje določenega vina je njegovo geografsko poreklo ključno. Pri vinogradniških pridelkih je

označevanje po geografskem poreklu zaradi prevladujočega vpliva ekološkega okolja na

kakovost pridelka odločilnega pomena. Geografsko poreklo v osnovnem pomenu namreč določa

seznam vinskih sort, ki na nekem območju uspevajo, v skrajnih primerih pa tudi strogo

opredeljuje območje gojenja določene sorte. S tem se določa in razumeva, da so zaradi

specifičnih naravnih danosti lastnosti vina te sorte jasno opredeljene.

Zaželeno in pričakovano je, da geografsko poreklo zagotavlja osnovne in prepoznane lastnosti

vina nekega geografskega območja, ki se pojavljajo zaradi specifičnih naravnih danosti. Te

prepoznavne osnovne lastnosti so lahko osnova za jasno pozicioniranje in pomoč uspešnega

trženja.

Geografsko poreklo naj bi se pokazalo v celostni sliki vina, kar strokovnjaki moderno

poimenujejo teroar (francosko »terroir«), kar bi po slovensko lahko imenovali »značaj okolja in

njegovih naravnih danosti«. Skozi zgodovino so francoski vinarji skozi spremljanje lastnosti vin

iz različnih regij, delov regij, leg in posameznih vinogradov razvili teorijo, da ima določena

lokacija (regija ali celo posamezna lega ali del vinograda) določene lastnosti, ki se pokažejo na

samem vinu. Po osnovni definiciji teroar pomeni vpliv le naravnega okolja, medtem ko je po

razširjeni definiciji teroar splet treh temeljnih dejavnikov:





ekološko okolje oziroma lokalne naravne danosti,

estetika vina - proces negovanja vina in

ciljni okus vina, značilen in izoblikovan s strani vinogradnika.

Ekološko okolje ali naravne danosti so tiste danosti okolja, ki so na nekem območju enake ali

sorodne in vplivajo na okus in kakovost vina. Dejavniki lokalnih pogojev so na primer kamninska

sestava, relief, zemlja, lega, klimatski pogoji in drugi podobni naravni elementi. Poleg naravnih

pogojev so pomembni še trgatev in vinifikacija. Vsi ti dejavniki sestavljajo lokalno okolje in so za

neko območje ali lego sorodni in podobni.

Proces negovanja vina, ki zagotavlja tako imenovano estetiko vina, je nadvse pomemben za

vsako vino, saj se mora na vsak način zagotavljati osnovna kakovost in neoporečnost vina. Skozi

proces vinifikacije in negovanja vina, ki je lahko od vina do vina različen vendar nikoli

samoumeven, temveč pogosteje natančen in zahteven, se mora zagotoviti, da vino nima napak,

kar poenostavljeno in preprosto pomeni, da ni pokvarjeno. Vino z napako končnemu potrošniku

ne samo da ne bo všečno, temveč je za končnega potrošnika lahko celo škodljivo. Če torej

estetika vina ni zagotovljena, le-ta prekrije in izniči vse osnovne prednosti vina, ki jih vino zaradi

svojega specifičnega ekološkega okolja morda premore.

Nazadnje ima poseben vpliv na lastnosti vina tudi vinar, ki se že pred rezatvijo v vinogradu

odloča o tem, kakšen ciljni okus vina želi. Tako lahko vinar kljub specifičnemu ekološkemu

okolju oblikuje posebno, za njegovo vinsko klet značilen okus vina. Končni okus vina se začne

oblikovati že z rezatvijo, ko se vinogradnik odloča, kako bo obrezal vinsko rozgo in koliko bo

obremenil trto. Ciljnemu okusu vinar nato sledi skozi celoten proces zorenja grozdja, trgatve,

predelave vina, staranja in polnjenja vina. Kljub istemu ekološkemu okolju in osnovam, ki

izhajajo iz naravnih danosti okolja, lahko vinar pridela vino s specifičnim okusom, ki predstavlja

pečat vinarja.

4.4. Geografsko poreklo vina Modra frankinja

Označba geografskega porekla za določeno vino mora biti utemeljena in v Zakonu o vinu je

zapisano, da »se grozdje, mošt, vino in drugi proizvodi označijo z geografsko označbo … če so

zaradi naravnih oziroma človeških dejavnikov pridobili določene posebne značilnosti«.

Kot omenjeno, trta modre frankinje uspeva na celotnem območju nekdanje Avstroogrske

monarhije, torej vse od Nemčije do Balkana. Znotraj celotnega tega območja se vinorodne lege

med seboj močno razlikujejo, ravno tako pa se razlikuje vinogradniški principi in vinarski

pristop, torej tudi človeški dejavnik, ki pomembno vpliva na značilnost vina. Če torej gledamo

celotno območje Evrope, kjer uspeva trta Modra frankinja, potem bi bilo povsem razumljivo, da

bi se Modre frankinje različnih okolij lahko pridobile označbo geografskega porekla.

Tudi znotraj meja države Slovenije je Modra frankinja prisotna na relativno širokem območju in

v petih vinorodnih okoliših, ki se med seboj po svojih naravnih danostih tudi precej razlikujejo. V

skladu s tem bi se s časom lahko oblikovale označbe geografskega porekla. Nalašč je zapisana





beseda »s časom«, saj so v tem trenutku bolj potrebni ostali koraki, da se vino Modra frankinja

na trgu prepozna in uveljavi.

Označba geografskega porekla ima sicer več pomenov in vzgibov za pridobitev tovrstnega

poimenovanja, vse od normiranja vina, zaščite pridelave in pridelovalcev, ne nazadnje pa tudi

zaradi tržnega pomena te označbe, saj le-ta predstavlja pomemben razločevalni znak v procesu

nakupnega odločanja končnega kupca vina.

Trenutna tržna slika Modre frankinje na celotnem slovenskem trgu vina se lahko opiše s tezo, da

ima vino Modra frankinja zaradi vseh svojih dobrih lastnosti sicer velik potencial in priložnost,

da postane najbolj priznana rdeča sorta med celinskimi rdečimi sortami (torej izvzemši

primorske sorte), vendar pa je trenutno na slovenskem trgu vina med potrošniki še premalo

prepoznana, neuveljavljena in podcenjena sorta. Sedanji koraki bi zato morali biti narejeni v

smeri povečanja prepoznavnosti in vrednosti modre frankinje kot sorte, ne glede na to, s

katerega vinorodnega okoliša prihaja. S povezanim pristopom pridelovalcev in prodajalcev

Modre frankinje bi vinski trg Modro frankinjo moral prepoznati kot tržno zanimivo, primerljivim

rdečim vinom konkurenčno sorto. Če torej razumemo označbo geografskega porekla kot

razločevalni znak za kupca, torej v primeru Modre frankinje kot pomoč med razlikovanjem med

posameznimi vini Modre frankinje, potem bi bilo priporočljivo, da se te aktivnosti izvajajo

kasneje, ko bo Modra frankinja na trgu že dosegla svojo osnovno prepoznavnost.

5. SWOT analiza trženja vina modra frankinja Osnovni sodobni pristop ugotavljanja oziroma podajanja ocene prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za pridelovalce, prodajalce in konkurenčno okolje ali SWOT analiza podaja kratek in pregleden opis pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na trženje vina modra frankinja. Ocene oziroma trditve so podane v spodnji preglednici. Prednosti Slabosti - visoko kakovostno vino, - zdravilne lastnosti vina modra frankinja, - potencial za pridelavo različne palete vin od rednih trgatev, poznih trgatev, penin, predikatov, primerno vino za staranje, primerno za barique vina …, - prepoznavnost in razširjenost v evropskem merilu, - ugodno podnebje, lege in ostale naravne danosti vinorodnih območij Slovenije, med katerimi prednjači Posavje, - že obstoječa pridelava in izkušnje glede lege, pridelave in predelave, - regionalno dostopno območje (cestna infrastruktura) in bližina velikega trga (Zagreb), - vse več strokovnega pristopa in posledično visoka kakovost vina modra frankinja,

- nezadostna osveščenost o lastnostih in potencialu vina modra frankinja pri pridelovalcih vinogradnikih kot pri potrošnikih, - šibka prepoznavnost in uveljavljenost vina modra frankinja izven meja Posavja ter celo v Posavju, - nizka, za uspešen nastop na trgu nezadostna pridelava sortnega vina, - zahtevna merljivost (zgolj možna ocena) obstoječe zasaditve trt (obsega vinogradov) modre frankinje, neizgrajena blagovna znamka, - neopredeljena tržna usmerjenost, neopredeljene ciljne skupine in ciljni trgi, premalo usmerjenih trženjskih aktivnosti, - šibka povezanost pridelovalcev, - slaba povezanost prodajalcev,





- povečana modnost pitja rdečih vin, - osveščenost potrošnikov in pripravljenost za nakup zdravih in kakovostnejših izdelkov tudi po višjih cenah, -večanje turističnega obiska Slovenije in tudi Posavja ter s tem povečanje števila kupcev z večjo kupno močjo, - večanje osveščenosti o pomenu lokalne kulinarike kot potenciala za turističen razvoj ter vključevanju , - obstoj številnih vinogradniških društev, znotraj katerih se povečuje zavest, širi znanje, izkušnje ter se oblikuje zdrava tekmovalnost.

- razpršena in nenadzorovana prodaja, - neprimerna in stroškovno zahtevna distribucija, - šibka kupna moč in posledično doseganje prenizkih cen, - upadanje potrošnje oziroma upadanje pitja vina.

Priložnosti Nevarnosti - potencial, da vino modra frankinja postane regionalno značilno in regionalno prepoznavno vino, - zaradi dokazanih za zdravje ugodnih lastnosti, boljših od vseh konkurečnih vin, velik potencial za uveljavljanje in povečanje deleža prodaje na trgu vin, - po kakovosti konkurenčno vino tistim že uveljavljenim vinom na obstoječih trgih, - izboljšanje distribucijskih poti in iskanje novih, (prodaja preko spletnih vinskih trgovin …), - načrtno delo na pospeševanju prodaje in trženju, - skupaj z regionalno značilnimi jedmi in lokalno pridelano hrano ima izjemen potencial za razvoj regionalno značilne kulinarike, - razvoj butične buteljčne prodaje, - širitev modre frankinje iz Slo v tujino, - možnost širitve vinogradov in obsega pridelave, - usmerjenost k manjši prodaji z večjo dodano vrednostjo in ne k masovni, »tehnološki« pridelavi, - prednost oblikovanju svojstvenega, posebnega okusa namesto k prilagajanju svetovnim trendovskim okusom, - sledenje trendom/željam potrošnikov z različnimi proizvodi, - povezovanje in razraščanje kot evropsko prepoznavno vino (v Avstriji, Hrvaški, Srbiji, Nemčiji, Madžarski), - s pravilno strategijo in tržnim pristopom povečati dodano vrednost in dobiček,

- cenovno konkuriranje med pridelovalci in prodajalci modre frankinje (notranja konkurenca), - cenovne vojne konkurentov in konkurenčnih vin (zunanja konkurenca), - cenovno občutljivi potrošniki, - nezmožnost sprejetja dogovora o tipizaciji oziroma osnovnih usmeritvah pri pridelavi vina modre frankinje, - neučinkovito povezovanje pridelovalcev, - preveč razdrobljena pridelava s preveliko malih in premalo velikih pridelovalcev, - težnja k masovni proizvodnji,kjer bi količina prevladala nad kakovostjo, - nadaljevanje gospodarske krize, - spreminjanje nakupnih navad/ trendi potrošnikov, - nasprotovanje pitju alkoholnih pijač, - posegi države na področju zakonodaje (omejevanje prodaje neustekleničenega vina, cestno-prometni predpisi…) in obdavčevanja (napoved znatnega povečanja katastrskega davka)





- možnosti nastajanja vzporednih proizvodov (rozine, čokolada …), - možnost dodatnih oblik zaposlovanja in samozaposlovanja na podeželju …

Najpomembnejša prednost vina Modra frankinja je kakovostni potencial ter pozitivne lastnosti

vina za zdravje ljudi. Te lastnosti ima Modra frankinja sicer v vseh vinorodnih deželah, najbolj

izrazito pa se njene dobre lastnosti pokažejo ravno v Posavju, zato je to tista prednost, na kateri

se lahko zgradi uspešna vinska zgodba.

Vino sorte Modra frankinja nima posebnih slabosti, ki bi se nanašale na samo pridelavo,

predelavo grozdja ali lastnosti vina. Slabost je njena slaba prepoznavnost med potrošniki ter

prešibko zavedanje in vrednost že pri vinogradnikih. Podcenjen odnos je tudi vzrok, da je

trenutna količina pridelave sortnega vina Modra frankinja prenizka in premalo kakovostna, kar

je morda najpomembnejša slabost, ki vpliva na trg, tržno ceno in trženje vina Modra frankinja na

splošno.

Vino Modra frankinja ima zaradi svojih dobrih lastnosti, zlasti zaradi velike vsebnosti

resveratrola ter ostalih za zdravje ugodnih lastnosti, priložnost, da postane v evropskem in

svetovnem merilu prepoznavna in cenjena blagovna znamka vin. Pri tem ima Slovenija, zlasti pa

Posavje, veliko priložnost, da se preko Modre frankinje uveljavi kot prepoznavna vinska regija.

Ob vseh prednostih in priložnostih vina Modra frankinja pa je verjetno največja nevarnost ta, da

se zaradi velike razdrobljenosti ter velikega števila manjših pridelovalcev le-ti ne bodo znali

uspešno povezati in dogovoriti o enotnem in celovitem pristopu do trga. Nevarnost je, da

proizvajalci ne bodo znali prepoznati skupnega interesa in se ne bodo znali pravilno povezati ter

si bodo namesto skupnega nastopa na trgu medsebojno konkurirali, kar bo zniževalo dodatno

vrednost in zaslužek, kakor bi lahko imenovali nekoristno notranjo cenovno konkurence med

pridelovalci. Posledica te nevarnosti se lahko izrazi v razdrobljeni ponudbi in nezadostni

ponudbi, ki povpraševanja in želja kupcev ne bo zadovoljila.

6. Osnovni pogoji za vzpostavitev uspešne strategije trženja

vina Modra frankinja Vino Modra frankinja ima v Sloveniji v vseh petih vinorodnih okoliših med vsemi rdečimi

sortami velik potencial, zlasti zato, ker vsebuje v primerjavi z ostalimi sortami vin relativno

veliko zdravju koristnih lastnosti, med katerimi prednjači resveratrol ter antioksidanti. Zdravje

postaja med potrošniki vedno bolj pomembna vrednota, zato je poudarjanje teh koristnih

lastnosti vina Modra frankinja ključnega pomena pri njegovem trženju. Kljub vsem prednostim

vina Modra frankinja, ki ga to vino premore v primerjavi z ostalimi konkurenčnimi vini na trgu,

pa je potrebno najprej zadostiti vsaj naslednjim osnovnim pogojem, da bo lahko vino modra

frankinja konkurenčno zanimiva:





- zadostna količina sortnega vina Modra frankinja, ki zagotavlja tržno zanimivo količino vina,

- dogovor o osnovnem profiliranju vina modra frankinja, ki bo zagotavljala visokemu imidžu

ustrezne in pričakovane lastnosti in standarde kakovosti,

- pravilna tehnologija pridelave vina,

- povezovanje in sodelovanje,

- vzpostavitev jasnega zavedanja in podpore vinu Modra frankinja med pridelovalci vinarji v

lokalnem okolju ter spodbujanje osveščenosti potrošnikov.

Poleg naštetih osnovnih pogojev bi vinarji in poznavalci trga vina lahko dodali še kakšen

pomemben dejavnik razvoja vina modra frankinja, da bo ta postala na trgu vina konkurenčno

zanimiva. V svetu obstaja zadostno število primerljivih zgodb o uspehu. Ne nazadnje poznamo

zgodbe o uspehu na trgu vina tudi v Sloveniji. Zgodbi o dolenjskem cvičku ali primorskem

refošku sta na primer dve izmed njih. Glede na glavnega protagonista v zgodbi o cvičku in v

zgodbi o modri frankinji bi objektivno verjeli, da glavna junakinja v slednje navedeni zgodbi

razpolaga s še več vrlinami, močnejšo zgodbo in z upanjem na vsaj tako srečen konec kot ga je

doživel junak Cviček.

6.1. Osnovna, zadostna količina vina Modra frankinja

O letno pridelani količini sortnega vina modra frankinja obstajajo le grobe ocene poznavalcev in

vinarjev. Nihče ne more z gotovostjo potrditi, da je trenutna letna količina v Sloveniji pridelane

sortne modre frankinje ocenjenih 110.000 litrov, lahko pa se z veliko večjo gotovostjo potrdi

naraščajoči trend povpraševanja in potrošnje vina modra frankinja oziroma povečevanje njene

priljubljenosti in popularnosti. Modra frankinja postaja »modna«.

Modnost vina sicer pripomore k večanju prodaje in dodane vrednosti izdelka, vendar pa mora za

tržno pomemben in tržno opazen nastop na trgu vina obstajati neke minimalna količina tega

izdelka. S tega vidika lahko za modro frankinjo ocenjujemo, da je za resen prodor na slovenski

trg vina letno pridelana količina sortnega vina Modra frankinja trenutno premajhna in

nezadostna ter se bo morala v prihodnosti povečati, povečanje proizvodnje pa hkrati ne sme

zmanjševati kakovosti vina Modra frankinja. To dejansko pomeni, da se mora letna količina

povečati z dodatnim nasajanjem trte modre frankinje in ne s povečevanjem hektarskega donosa

oziroma z povečevanjem obremenjevanja obstoječih trt modre frankinje. Potrebno je zagotoviti

stabilno količino pridelave vina Modra frankinja.

Povečanje količine slovenske pridelave vina Modra frankinja pa je še toliko bolj pomembna za

morebitno trženje tega vina na vinskih trgih izven meja Slovenije. Za uspešen in kolikor toliko

pomemben prodor na te trge bi morala pridelava kakovostnega in vrhunskega vina Modra

frankinja precej narasti, tudi v primeru pozicioniranja izdelčno usmerjenih vinarjev– za tržno

usmerjeno strategijo bi morala proizvodnja narasti še toliko bolj, pri tem pa stroški proizvodnje

ne bi vzdržali hude konkurence vin na tujih trgih.





6.2. Dogovor o osnovni tipizaciji in ostalih parametrih

pričakovane kakovosti vina Modra frankinja

Na spletni strani Wikipedije ter v literaturi so navedene definicije nekaterih strokovnjakov in

poznavalcev modre frankinje, ki jih navajamo.

»Vino je običajno modrikasto rdeče barve z vijoličnim odtenkom, svetlejše ali temnejše, odvisno

od zrelosti in časa maceracije. Je polno, izjemno bogato, sadno, sveže, s svojevrstno fino cvetlico,

ki se približuje modremu pinotu. Kisline mu ne primanjkuje, vonj je svež in spominja na

jagodičevje, posebno na malino in borovnico. Vino je primerno za staranje«(Vodovnik in

sodelavci, 1998).

»Jagodna kožica ima bogato fenolno sestavo in s strokovno vodeno maceracijo grozdja lahko

pridelamo odlično mlado vino za takojšnjo porabo, ali pa krepka, intenzivno obarvana rdeča vina

za daljše zorenje. Modra frankinja je srednje krepko rdeče vino. Privlačen videz, intenzivne do

globoke rubinasto rdeče barve z modrikastimi in vijoličnimi odtenki je sortno značilen. V

mladosti sadno vino (malina, črna češnja, gozdna jagoda…), v zrelem vinu, negovanem v sodu

zrelost sadja prekrijejo prijetni vonji po prepečencu, kavi, tobaku, popru…gozdni podrasti. V

povprečnih letnikih prevladuje za spoznanje kislost, v dobrih letnikih prevladajo okusni tanini in

razmerje s kislino se približa harmoniji. Da vino doseže popolno zrelost, je potrebno tri do štiri

leta zorenja.« (Nemanič, 2010).

»Vino vsebuje okoli 12 % alkohola, diskreten sadni okus in prijetno svežino, ki se s staranjem še

dolgo zadrži. Odlikuje jo tudi velika vsebnost antioksidantov, še posebej resveratrola, ki znižuje

splošno stopnjo holesterola in varuje srce. Zmerno uživanje modre frankinje je še posebej

priporočljivo, saj preprečuje rakava obolenja« (Modra frankinja 2008).

»Vino se postreže pri temperaturi med 16 oC – 18 oC. Odlično se druži z močnejšimi

suhomesnatimi narezki, jedmi iz rdečega mesa na žaru, z odojkom in jagenjčkom na ražnju,

pečeno gosjo, divjačinskimi jedmi. Vina Modre frankinje so dobrodošel partner tudi jedem z

žlico, recimo bograču, golažu ... Sodi v kakovostni in tudi vrhunski razred.«

Vsi zgoraj zapisani opisi vina modra frankinja so relevantni, ki nakazujejo lastnosti in značaj

tipičnega vina modre frankinje, v nekem smislu osnovni model oziroma osnovno različico.

Odstopanja in izjeme od osnovnega tipa so normalne, saj na primer kljub primernosti vina za

staranje velik delež prodaje vina Modra frankinja na trgu predstavljajo mlada vina Modre

frankinje, ob tipični temnejši barvi vina pa je povsem običajna lahko tudi izvedba rdečkastega,

rose vina, zlasti v slabših letinah ali pa pri pripravi penin iz grozdja modre frankinje. Ob tipični

različici vina Modra frankinja vinarji pridelujejo razne izpeljanke vina, od že omenjenih penečih

vin, rose vin, barikiranih vin, do številnih različnih predikatov in drugih posebnih vin. Vse te

verodostojne, mnoge izmed njih vrhunske, izvedbe vina Modra frankinja dokazujejo, da ima

večplasten potencial.





Kljub vsemu temu pa bi se za potrebe jasnega pozicioniranja na trgu vina slovenski vinarji in

stroka morali dogovoriti o jasni tipizaciji vina, ki bi se poleg osnovnega tipa vina Modra frankinja

opredelila tudi do določenega kroga izjem.

Ob pogovorih o tipizaciji vina Modra frankinja se strokovna srenja nagiba h klasičnemu

osnovnem razmišljanju, ki bi ga delno lahko opisali z naslednjimi smernicami:

- vino Modra frankinja ima svoj značilen bogat sadni okus, ki je v svetovnem merilu poseben

in nepoznan, zato bi se morali nagibati k ohranjanju tega značaja s klasičnim pristopom

pridelave ter tako ohranjati poseben okus in ne podleči trendovskim okusom;

- zaradi izjemnega sadnega značaja in ostalih sortno značilnih vonjav se barikiranje oziroma

zorenje v hrastovih sodih vina Modra frankinja ne vsiljuje »za vsako ceno«, temveč se mora

tehnologija »barrique« ali »barik« uporabljati preudarno in kot dopolnilo k osnovnemu vinu

(ni vsako vino primerno za zorenje v lesenih hrastovih sodih - vino slabše kakovosti s

primanjkljajem sortne arome, bi z izrazitim vplivom lesa izgubilo svojo tipičnost in

prepoznavnost), kateremu je nenadomestljiva komponenta pri zorenju in nastajanju

vrhunskega vina;

- vinu Modra frankinja je potrebno dopustiti, da bo izrazil svoj značilen osnovni okus, ki

izhaja iz »terroira« oziroma osnovnega ekološkega okolja, pri čemer se vinarjem dovoli

oziroma se jih spodbuja k dodajanju svojstvenega pridiha in značaja vina posamezne kleti.

Dr. Julij Nemanič je s svojem predavanju v okviru projekta »Modra frankinja – žametno

vino Posavja« podal svoje strokovno mnenje, da bi morali pri sortni Modri frankinji

razviti dva sloga, bolj značajna in prepoznavna kot doslej: kakovostno vino, negovano v

inoksu, a z oceno vsaj 17 točk in več (spodnji prag za kakovostno vino pri nas je 16,1

točke), ter vrhunsko, negovano ter daljši čas v lesenih sodih starano vino z nekaj desetink

višjimi ocenami od 18,1 točke, kolikor se najmanj zahteva za vrhunsko vino.

Odločitev za eno ali drugo je stvar vinogradnika in njegovih prodajnih poti, vsak slog pa terja

svoj in drugačen pristop od vinograda naprej.

Ob vsem povedanem pa se je potrebno jasno zavedati in opredeliti osnovno standardno

kakovost vina Modra frankinja, ki mora zagotavljati, da se na trgu ne pojavlja vino, ki bi imelo

napako, torej pokvarjeno vino, ki je ne nazadnje za končnega potrošnika ne samo nezaželenega

okusa, ampak celo nevarno za njegovo zdravje.

Tako v Sloveniji, še bolj pa v tujini, so dobro poznane zgodbe o tipizaciji in določanju standardov

kakovosti za vina. Lep, specifičen, nekako celo romantičen pridih ima zgodba avstrijskega

Wachaua, ki predstavlja 33 kilometrov dolg del doline Donave med Melkom in Kremsom. Na

tem delu se razprostira 1.400 hektarjev prvovrstnih vinogradov, ki predstavljajo komaj 2 %

avstrijskih vinogradniških površin, vendar pa zeleni veltlinec (Gruener Veltliner, Weisgipfler,

Manhardsrebe, Gruner Muskatteller) dosega svetovno slavo.





Ker pa vrhunsko grozdje še ni jamstvo za vrhunsko vino, so leta 1983 lokalni vinarji ustanovili

združenje Vinea Wachau in se odločili v njegovem okviru uresničiti nov koncept wachauske

vinske ponudbe. Njihovo glavno načelo je, da je vino naravni proizvod, zato v kleti zavračajo

kemične dodatke in tehnologije, ki bi tako ali drugače skušale pretentati naravo.

Leta 2006 so sprejeli svoja načela v šest točk Codexa Wachau, ki se jih morajo člani združenja

držati do zadnje pičice. Svoja vina razvrščajo v tri kakpvstne razrede: Steinfeder, Federspiel in

Smaragd. Vina posameznih vinarjev iz združenja dosegajo visoko tržno prepoznavnost in tudi

ceno, povprečno med 30-40 EUR na buteljko redne, običajne prodaje.

To je primer, kjer so se vinarji nekega območja dogovorili o tipizaciji in skupnih načelih ter z

upoštevanjem dogovorjenih načel uspeli skovati izjemno zgodbo o uspehu. Bi bila to lahko pot

modre frankinje vinorodne dežele Posavje ali Slovenije?

Kakovost vina modra frankinja se v zadnjih obdobjih povečuje, z dodatnimi

izobraževanji,prenosom znanja in informacij ter z natančnim, čim širše zajetim ter dodatnim

preverjanjem kakovosti vin pa se bo moral trend povečevanja kakovosti še nadaljevati.

6.3. Tehnologija pridelave vina Modra frankinja s poudarkom na

barrique tehnologiji

Tehnologija pridelave je tesno povezana s kakovostjo in tipizacijo vina. V primeru vina Modra

frankinja poznavalci poudarjajo tradicionalističen pristop, povezan z zgodovino vina Modra

frankinja. Modra frankinja je vino nekdanje Habsburške monarhije in v vseh teh deželah, tako

tudi na ozemlju Slovenije, se je vino Modra frankinja shranjevalo in zorelo v velikih hrastovih

sodih, kar je vplivalo na osnoven okus vina. Tudi danes nekateri poznavalci priznavajo pozitivne

lastnosti tovrstne pridelave vina Modra frankinja.

Tradicionalno naravnan pristop tehnologije pridelave vina ne pomeni nazadnjaštva in ne

odklanja sodobnih oblik kletarjenja, temveč poudarja vidik pridelave in negovanja vina, ki pa ne

spodbuja novejših tehnik ekstrakcije, vinifikacije in določanja okusa vina. Pridelava vina na

tradicionalen način se ne nanaša na materiale pripomočkov v času maceracije, torej ali se

maceracija vrši v kadeh ali vinifikatorjih ali še kakšni sodobnejši obliki, temveč se opredeljuje h

klasičnemu pristopu maceracije brez posebnih termičnih, kemijskih ali drugih sodobno-

tehnoloških pristopov. Tudi se ne opredeljuje do vrste hrambe vina (inox sodi, leseni sodi),

vendar pa spodbuja zorenje v lesenih sodih, kar torej nikakor ne izključuje tehnologije

»barrique«.

Barrique tehnologija se pogosteje pojavlja pri rdečih vinih, poznamo pa tudi bela barrique vina.

V procesu proizvodnje sodov se doge (leseni elementi soda) ožigajo (kombinacija pare in ognja)

z notranje strani do določenega nivoja. Med ožiganjem lesa poleg sprememb v strukturi prihaja

tudi do formiranja aromatičnih snovi, ki iz lesa prehajajo v vino med procesom zorenja.

Harmonično ujemanje lesa in vina inicira suptilne spremembe med upočasnjeno oksidacijo, kar

povzroča mehčanje taninov. Tanini postajajo nežnejši, vonj evoluira v bouqet in postaja

intenzivnejši in trajnejši. Les vinu dodaja cel spekter različnih arom. Povečuje se ekstraktivnost





vina in perzistentnost arom, kot potencial za zorenje v steklenicah. Lahka in kontinuirana

difuzija kisika skozi hrastove doge pospešuje stabilizacijo barve pri rdečih vinih. Taka vina bodo

intenzivneje obarvana kot vina zorena v posodah iz kovinskih ali drugih materialov.

Kot je bilo že rečeno ni vsako vino primerno za zorenje v lesenih hrastovih sodih. Vino slabše

kakovosti s primanjkljajem sortne arome, bi z izrazitim vplivom lesa izgubilo svojo tipičnost in

prepoznavnost. Vino lahko postane tudi suho zaradi visoke vsebnosti suhih agresivnih taninov.

Vinogradniki se za izbiro vina, ki bo starano v lesenih sodih odločajo glede na geografsko

poreklo in strukturo vina. Za razpoložljivo vino moramo izbrati primerne sode (primerno vrsto

lesa), velikost soda in nivo ožiganja sodov. Kompleksnost arome vina lahko povečamo z

pazljivim izborom lesa. V večini se za izdelavo uporablja hrastov les. Poleg hrasta so v uporabi

tudi akacijev, češnjev les in v določenih regijah les marelice. Na vsebnost aromatičnih snovi v

vinu močno vpliva tudi geografsko poreklo lesa. Pri ameriškem hrastu dominirajo arome kokosa

in vanilije. Najbolj cenjen je francoski hrast. Je bolj prefinjen in je primeren tudi za zorenje daljše

od 12 mesecev. V Evropi hrastov les vsebuje arome vanilije in redko tudi arome posameznih

začimb.

Večino vin ne moremo zoreti v 100 % novih hrastovih sodih. Sodi se navadno uporabljajo za tri

vina oz. se uporabljajo tri leta. Čas zorenja (15, 18, 24... mesecev) je odvisen od razvoja vina. Z

daljšim zorenjem bo aroma lesa v vinu intenzivnejša. Osnova spremljanja razvoja vina je

degustacija.

Poleg edinstvenih arom, ki jih les daje vinu je zorenje v lesenih sodih tudi izjemen estetski

doživljaj. Večina ljudi je ob prihodu v vinsko klet z lesenimi sodi osuplih.

6.4. Povezovanje, sodelovanje in skupna promocija

Slaba tržna prepoznavnost vina modra frankinja je do neke mere posledica njene redkosti in za

pomembnejšo vlogo na trgu vina skromnih količin, vendar pa se njena prepoznavnost zaradi

vedno boljše kakovosti povečuje. Povečevanje njene priljubljenosti so v anketi potrdili tudi

gostinski ponudniki v Posavju, ki pa so poudarjali, da modri frankinji manjka promocija, in sicer

promocija kot vina Modra frankinja z vsemi svojimi dobrimi lastnostmi in manj kot promocija

posamezne blagovne znamke ali posameznega pridelovalca vina Modra frankinja.

Kljub očitnim prednostim skupnega nastopa vinogradnikov in vinarjev istega vinorodnega

okoliša na trgu vina, ki bi utrjevala identiteto kraja izvora vina, je med vinarji opaziti visoko

stopnjo individualnosti. Posamezni, bolje uveljavljeni vinarji, se izgovarjajo, da nimajo presežkov

vina in se zato ne želijo povezovati. Kljub temu se bodo pridelovalci modre frankinje v Sloveniji

morali povezati in tedaj bo skupna zgodba k sebi pritegnila in potegnila tudi individualistične

vinarje. Le s povezovanjem bo zgodba vina Modra frankinja dosegla določene domete na trgu

vina, tako v Sloveniji kot še bolj v tujini. Le povezovanje in skupna promocija, ki bo bistveno

zmanjšala trud in vsoto individualnih promocijskih, distribucijskih in drugih stroškov trženja.

Poznavalci trga vina omenjajo vsaj naslednje koristne oblike in učinke povezovanja in

sodelovanja:





- skupna sejemska predstavitev, s čimer se zmanjšajo stroški zakupa, prevoza, časa in

ostali stroški;

- skupni prodajni kanali in distribucija, s čimer se zmanjšajo transportni in distribucijski

stroški;

- najmanjši pridelovalci bi lahko preko pogodbenih odnosov z uveljavljenimi vinarji in

njihovimi hišnimi blagovnimi znamkami , ki jim primanjkuje lastnega grozdja, doseglo

prodajo svojega grozdja, večji vinarji pa bi si tako zagotovili stabilno količino vrhunskega

vina;

- oblika povezovanja so tudi društva vinogradnikov, ki s svojim programov srečanj,

izobraževanj, predavanj in samega druženja prispevajo k izmenjavi izkušenj,

povečevanju znanja in dvigu kakovosti;

- na zunanjem trgu se mora ponudba predstaviti enotno, kot ista vinska zgodba in kot ena

regija, s čimer se povečuje prepoznavnost in tržna moč.

Tekmovalnost med vinogradniki in vinarji je skoraj pregovorna in vsak vinar svoje vino hvali in

ceni, kar je v svojem bistvu odraz ljubezni in spoštovanja do vina ter priznanje vloženega truda,

ki ga vinar vloži v dobro vino. Tekmovalnost ni slaba, saj spodbuja kakovost in napredek.

Na trgu vina bi se morali vinarji povezati tudi v smislu, da se soglasno oblikuje neko enotno telo,

ki bo oblikovalo skupno in enotno strategijo, skrbelo za skupno in celovito promocijo ter skrbelo

za koordiniran nastop na trgu vina.

6.5. Zavest in podpora vinu Modra frankinja med pridelovalci,

vinarji in prodajalci v lokalnem okolju ter spodbujanje

osveščenosti potrošnikov

Čeprav obstaja rek, da je »težko biti prerok v svojem kraju«, pa mogoče ta rek za primer v

vinarstvu drži le, če gledamo morda posameznega vinarja. Za regionalno značilno vino ta rek

preprosto ne sme veljati, saj mora biti ravno lokalno, domače okolje nekemu vinu najbolj

predano in ga mora poznati, promovirati in tudi – konzumirati.

Vino Modra frankinja ima vrsto dobrih lastnosti, med katerimi pa izstopajo za zdravje človeka

koristne komponente, kot je v prvi vrsti resveratrol. Poznavanje resveratrola ter ostalih

koristnih lastnosti vina modra frankinja mora biti največje med lokalnimi vinogradniki, vinarji,

prodajalci vina, gostinskimi ponudniki kot ne nazadnje med lokalnimi potrošniki, pivci vina.

Poznavanje, zavest, ljubezen in spoštovanje do vina mora najbolj strastno zaživeti doma v

lokalnem okolju.

»Nihče nas ne bo cenil, če se najprej ne bomo cenili sami sebe«.In nihče ne bo cenil modre

frankinje, če je ne bomo znali in si upali ceniti jo - mi, ki z njo živimo in ki je pri nas doma.





7. Teoretične smernice strategije trženja vina Modra

frankinja Strategije trženja se prilagajajo določenemu podjetju ali izdelku ali pa obojemu – posameznemu

izdelku ali produktu v okviru spiska različnih, bolj ali pa manj podobnih izdelkov v okviru enega

podjetja. Če to trditev postavimo v smisel vinskega trga, lahko poenostavljeno trdimo, da

določen prodajalec vina, bodisi vinogradnik, vinar, večja vinska klet ali pa preprodajalec vina,

naredi svojo strategijo trženja za eno od svojih vin ali pa trženjsko strategijo za vsa svoja, sicer

lahko tudi zelo različna, vina svoje kleti. Določen vinar lahko torej sledi eni trženjski strategiji za

vsa svoja vina, ali pa pripravi in sledi različnim strategijam za različna svoja vina. Takšen primer

je lahko na primer neka vinska klet, ki ima v svojem prodajnem asortimanu vina različnih

lastnosti in kakovosti, kot na primer cviček, modra frankinja, penino, predikati, poleg tega pa

istočasno prodaja neustekleničeno vino , manj kakovostno vino na veliko (večje količine v

literskih steklenicah) in kakovostnejša ali celo vrhunska vina oziroma buteljčna in butično.

Vinska klet iz tega primera težko uporablja povsem enako strategijo za trženje vseh svojih vin.

Te teze so pomembne za razumevanje priprave strategije trženja vina Modra frankinja v

skupnem povezovalnem smislu, kajti če govorimo o neki skupni tržni strategiji, potem naj bi ta

zajemala smernice tako za male vinogradnike, manjše vinarje, večje vinske kleti, za kakovostna,

predikatna in vse druge izvedbe Modre frankinje skupaj in naenkrat. Strategijo, ki bi bila za vse

vinarje in za vse vrste vina Modra frankinja skupna, je izjemno težko opredeliti.

V tem smislu glede na analizo trenutnega stanja vina Modra frankinja na trgu vina v Sloveniji in v

tujini postavimo teoretično predpostavko, da se vino modra frankinja na trgu vina pojavlja kot

nova, nepoznana sorta in da je na trgu vina noviteta, ki se šele uveljavlja. Če upoštevamo to

predpostavko in se strinjamo z mnenjem dr. Julija Nemaniča o dveh osnovnih tipiziranih slogih

vina Modra frankinja (vino Modra frankinja bi se lahko v luči vinskega trga tipiziralo v dveh

osnovnih izvedbah: kot kakovostno rdeče vino ocenjeno z vsaj 17,1 točke – mlado vino hranjeno

v inoks sodih, ter kot vrhunsko vino, nekaj let starano v lesenih hrastovih sodih ter ocenjeno z

najmanj 18,1 točke), potem je strategijo vina Modra frankinja lažje oblikovati.

S privolitvijo v te predpostavke je doseženo, da je vino Modra frankinja poenoteno te

opredeljeno kot en izdelek (en proizvod) v dveh osnovnih izvedbah, ki se na trgu šele uveljavlja.

Po določenem času, ko bo vino modra frankinja na trgu vina prepoznavna in uveljavljena sorta

vina, se načrtno pristopi k diferenciaciji posameznih podizdelkov oziroma različnih slogov,

podzvrsti ali pridelovalcev. Seveda pa tudi v prvi fazi vse te kategorije ne bodo zapostavljene,

zanikane ali zamolčane, saj se bodo še naprej oglaševale (posamezni vinarji še vedno oglašujejo

svoje vino, poudarjajo se zgodbe posebnih vin …), vendar pa je zagotovo za vse pridelovalce in za

vse sloge vina v tej fazi bistveno in zelo pomembno, da se vino Modra frankinja uspešno pojavi

na trgu vina kot nova, prihajajoča zvezda.

Pristopi na trgu vina so zelo različni, primer nekaterih so:

strategija trženja vina določene vinske kleti/proizvajalca (na primer vina Ptujske kleti,

Kristančič …),





strategije trženja vin malih vinogradnikov

strategija trženja regionalno značilnih vin,

strategija trženja vina na osnovi blagovne znamke (na primer blagovna znamka Quercus,

blagovna znamka Movia …),

in različne druge strategije trženja vina.

V prvem koraku pa je nujno poznati teoretične elemente postavitve strategije.

7.1. Trženjski splet (izdelek, cena, prodajne poti, tržno

komuniciranje)

Trženjski splet sestavljajo štirje elementi (proizvod, cena, distribucija, promocija), ki se

uporabljajo za uspešno sledenje trženjskim ciljem na ciljnem trgu.

7.1.1. Proizvod, izdelek

V zvezi s proizvodom so pomembni dejavniki: kakovost, funkcionalnost, embalaža, asortiment,

blagovna znamka. Modra frankinja se mora pri uporabnikih prepoznati in biti ozaveščena kot

vino visoke kakovosti in kot vino z zdravilnimi lastnostmi, zato je potrebno to ohranjati, širiti,

nadgrajevati in delati še na ostalih elementih. Bistveno je doseči dogovor med vinogradniki in

vinarji o tipizaciji oziroma osnovnem slogu vina (po Nemaniču bi bila to lahko že prej omenjena

dva osnovna sloga), o osnovnih kakovostnih normah ter načinih pridelave (morebiten poudarek

na ekologiji, naravnih metodah pridelave, tradicionalnih pristopih).

Pri tem se je potrebno postaviti v vlogo potrošnika. Kupec mora v prvi meri prepoznati, kaj mu

vino Modra frankinja ponuja, v naslednjem koraku pa je še bolj pomembno, da so kupčeva

pričakovanja izpolnjena. Zlasti je to pomembno z vidika osnovne kakovosti in značilnih lastnosti

vina.

Pomembno pa je tudi ustvariti ustrezno in razpoznavno embalažo z vsemi informacijami o vinu,

poskrbeti za privlačno obliko steklenice ter biti pozoren na prepoznavnost blagovne znamke.

Morda se doseže, da se prepletata ustvarjalnost in tradicija. Zlasti v začetku bi bilo potrebno

dosti vlagati tudi v sam imidž celostne podobe modre frankinje.

7.1.2. Cena

Modra frankinja se bo prodajala kot visoko kakovostno vino po sprva zmernih cenah, ki jih bo

potrošnik pripravljen plačati (upoštevati tudi potrebno trenutno stanje na trgu-gospodarska

kriza). Nadaljevalo se bo v smeri višje cene, ker gre navsezadnje za vrhunsko vino, za kar pa bo

potrebno ves čas dokazovati kvaliteto, nastopati na vinskih sejmih, tekmovanjih, širiti

razpoznavnost blagovne znamke in delati na široki promociji vina Modra frankinja.





7.1.3. Distribucija

Obstoječi vinarji imajo vsak bolj ali manj urejeno svojo distribucijo. V zadnjih letih prihaja tudi

na trgu vina do večjih sprememb v distribucijskih kanalih, saj tudi tu na primer prodira spletno

prodajanje, na splošno pa so potrošniki postali relativno zahtevni, zato mora prodajalec ponuditi

boljšo ponudbo, vključujoč tudi distribucijo.

Modra frankinja se bo lahko prodajala po različnih poteh, in sicer:

preko zadružnih kleti ali nove oblike kleti (predlog ustanovitve podjetja »Zadruga Modra frankinja, z.o.o.«, ki bi lahko tudi prevzemala pridelke grozdja od svojih članov in tržila vino),

vinarji preko svojih lastnih kleti, polnilnic in lastnega trženja, preko neposredne prodaje restavracijam, hotelom, zdraviliščem, turističnim kmetijam, preko prodajaln v turističnih središčih ali na turistično obiskanih točkah, v turističnih

pisarnah in agencijah … preko specializiranih butičnih prodajaln, preko spletne vinske prodajalne …

Distribucija je odvisna od potrošnika. Načeloma naj bi se tudi zaradi predvidenih zakonodajnih

sprememb vino v veliki meri v celoti začelo prodajati v evidenčni in predpisani embalaži, zato bi

se vino Modra frankinja prvenstveno prodajala kot ustekleničeno buteljčno vino.

Pomemben del celotne distribucije bo (p)ostala distribucija preko regionalnih gostinskih

ponudnikov. Vino Modra frankinja se mora vključiti v izbrane kulinarične recepte in posebnosti

regionalne kulinarične ponudbe, kar bo predstavljalo pomemben vzgib za ponudbo in razvoj

regionalnega turizma oziroma eden ključnih elementov tako imenovanega vinskega turizma in

prispevek k Posavju kot vinski turistični destinaciji.

7.1.4. Promocija in tržno komuniciranje

Namen promocije je učinkovito vsestransko informiranje sedanjih in bodočih kupcev oziroma

potrošnikov. Ker se bo vino Modra frankinja tržila kot kakovostno ali vrhunsko vino, sčasoma

višjih cen, so za uspešno promocijo še toliko bolj pomembne razne degustacije, svetovanja,

reklame v medijih, sodelovanje na vinskih sejmih v Sloveniji in sosednjih državah, festivalih vin

(Festival Modre frankinje, MOS Celje, Festival vina Ljubljana, Kmetijsko živilski sejem Gornja

Radgona, Vinski sajam Zagreb …). Jedro njene gastronomskega kot tudi zdravstvenega vidika.

V zvezi s promocijo so pomembni elementi, ki so združeni pod pojmom komunikacijski splet:

oglaševanje (oglasi v množičnih medijih, knjižice, brošure, zunanja stran embalaže…oglaševanje preko Zadruge Modra frankinja, z.o.o.),

pospeševanje prodaje (reklamna darila, sodelovanje na sejmih, javnih prireditvah, poslovna srečanja pridelovalcev, prodajalcev, izmenjava informacij s prodajalci, brezplačne pokušnje, posebna znižanja cen),

osebna prodaja (v vinski kleti vinogradnikov, vinarjev ali kleti), publiciteta, trženje dogodka (Festival modre frankinje),





oprema prodajnega mesta (plakati, signalna znamenja), neposredno trženje (katalogi, neposredna pošta, trženje po telefonu, elektronska

prodaja, televizijska prodaja, prodaja v vinski kleti), sponzoriranje (dogodkov, ljudi), odnosi z javnostmi (tiskovna sporočila; v kolikor bi bila npr. ustanovljena Zadruga Modra

frankinja, z.o.o. ali konzorcij, dnevi odprtih vrat, odnosi s krajevnim okoljem …), embalaža, celostna podoba (podjetja, izdelkov, prostorov, predstavitvenega materiala), sejmi (sejemske predstavitve, razstavni prostor, katalogi, vzorci, sejemski popusti), ustna propaganda (potrošniki, zaposleni, sorodniki, prijatelji).

Tudi na področju promocije bi bila ustanovitev in povezovanje v Zadrugi Modra frankinja, z.o.o.

dobra tržna poteza, saj bi tudi ta še dodatno skrbela za kvaliteto in promocijo vina.

Pomemben del splošne promocije vina Modra frankinja pa je v sodobnem času urejen spletni

portal. Osnove spletnega portala so uresničene v okviru projekta Modra frankinja – žametno

vino Posavja, kjer na naslovu www.modra-frankinja.com že deluje imidž stran. Nadgradnja

portala predvideva tudi ureditev predstavitve vinarjev in vzpostavitev spletne prodajalne.

7.2. Pozicioniranje in opredelitev osnovnih ciljnih trgov

(segmentiranje)

Že pri načrtovanju proizvoda se je potrebno opredeliti glede končnega potrošnika, saj je

proizvod potrebno prilagoditi potrošnikovim potrebam, pričakovanjem in željam. Da bi proizvod

bil potrošnikom dostopen, je potrebno oblikovati skupine potrošnikov, ki se jim izdelek

prilagodi. Razdelitev trga na posamezne skupine kupcev, ki jih združuje neka skupna značilnost,

se razume pod pojmom »segmentiranje«. Segmentiranje trga je sestavljeno iz treh korakov:

segmentiranja trga, izbora ciljnega trga in pozicioniranja. Pozicioniranje pomeni obravnavanje

mišljenja porabnikov. Potrošniki si podzavestno in zavestno zapomnijo določen izdelek in ta

pridobi pri kupcih neko vidno mesto z določeno vrednostjo (Kotler, 1996).

Pozicioniranje vina Modra frankinja temelji na poudarjanju prednosti tega vina in krepitev

zavesti o teh prednosti pri potrošnikih. Pri obeh osnovnih slogih (kakovostni, vrhunski) Modre

frankinje se je potrebno zavedati in poudarjati osnovne prednosti vina Modra frankinja, in sicer

njegovih za zdravje človeka koristnih lastnosti (resveratrol, antioksidanti …). Za dobro

pozicionirane izdelke, ki poudarjajo zdravje človeka - zlasti glede hrani in pijače, so potrošniki

pripravljeni plačevati več.

Poleg za zdravje človeka ugodnih lastnosti bi lahko potrošniki vino Modra frankinja lahko

prepoznali kot kakovostno ali celo vrhunsko rdeče vino, sadnega okusa in rubinasto vijolične

barve, ki se zaradi teh omenjenih lastnosti uporablja kot odlično dopolnilo k hrani, pri čemer bi

se poudarile regionalno značilne jedi, izdelane iz lokalno proizvedene hrane (na primer meso

avtohtone posavske pasme prašičev krškopoljec, posavsko-sevniška salama, govedina v Posavju

vzrejene živine …).

Po tem principu bi torej kot ciljne trge (skupine kupcev) lahko navedli:

http://www.modra-frankinja.com/





kupce, ki so za zdravo pridelano vino pripravljeni plačati več, vino pa kupujejo v butičnih

in specializiranih prodajalnah ali pa neposredno pri vinarjih;

poznavalci vina in tisti, ki cenijo dobro vino;

regionalni gostinski ponudniki in boljše restavracije v Sloveniji;

ljubitelji in zbiralci kakovostnih in vrhunskih vin ter ljubitelji vrhunske kulinarike.

V prihodnjih obdobjih, če bi se obseg pridelave vina Modra frankinja povečal do te mere, da bi

količine dosegle minimalno potrebno količino, bi se lahko pomembneje vzpostavil tudi izvoz

vina. Seveda že sedaj nekateri vinarji in vinske kleti skušajo bolj ali manj uspešno prodreti na

tuje vinske trge, vendar so te količine realno gledano zelo neznatne in zelo težko bi trdili, da je

vino Modra frankinja uspešen izvozni produkt slovenskih vinarjev.

Za učinkovit in uspešen nastop na domačem ali tujem vinskem trgu je potrebno upoštevati tri

osnovna načela:

spoštovati tradicijo slovenske dežele,

biti dober vinogradnik (kvaliteta vina)

in poskrbeti za učinkovito trženje.

7.3. Kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni cilji

Strategija trženja vina Modra frankinja sledi ciljem razvoja tega sortnega vina, ki pa imajo

različno ročnost. Vsak cilj pa zahteva svoje določene ukrepe in načrtno delovanje. Nekaj se lahko

uresniči relativno hitro,medtem ko so določeni cilji povezani z dolgotrajnejšimi aktivnostmi.

Kratkoročni cilji razvoja trga vina Modra frankinja so:

učinkovito spodbujanje uporabe vina Modra frankinja v lokalni in regionalni kulinariki;

promocija in dvig osveščenosti o zdravilnih lastnostih vina Modra frankinja na

regionalnem in državnem nivoju; preučiti lastnosti in nadgraditi znanje s poudarkom na

zdravilnih lastnostih vina (resveratrol, antioksidanti);

analizirati obstoječo proizvodnjo in trženje vina Modra frankinja v Sloveniji s poudarkom

na Posavju;

učinkovita skupna promocija vina Modra frankinja preko imidž portala, velikih

promocijskih dogodkov (Festival modre frankinje), skupen nastop na vinskih sejmih …

Srednjeročni cilji razvoja trga vina Modra frankinja:





doseči soglasen dogovor med pridelovalci o osnovnih slogih vina, načelih pridelave,

načelih predelave in distribucijskih poteh;

predlagati trženjski splet in ustrezno strategijo trženja, ki bo pripomogla k dvigu

prepoznavnosti, prodaji in izgradnji prepoznavne blagovne znamke, konstantna

promocija in dvigovanje osveščenosti o zdravilnih lastnostih;

povečanje obsega zasaditve in pridelave sortnega vina za 50 %;

izobraževanje in povečanje znanja pridelovalcev za doseganje stabilne kakovosti

vina ter posledično višje dodane vrednosti izdelkov; višja dosežena dodana

vrednost postane stimuliranje proizvajalcev k doslednejši registraciji pridelka in

prodanega vina;

povezovanje vinogradov s tržnimi kletmi in medsebojno sodelovanje (odkup viškov

grozdja in vina);

uveljaviti blagovno znamko kot prvo v Posavju (paradni konj) in na slovenskem trgu

vina;

vzpostavitev uspešnega in učinkovitega sistema dobave od pridelovalca do

potrošnika;

uveljavitev originalnih regionalnih kulinaričnih receptov, ki vključujejo vino Modra

frankinja;

Festival modre frankinje nagraditi v večdnevni, osrednji posavski dogodek, ki bo

prepoznan v svetovni strokovni javnosti.

Dolgoročni cilji razvoja trga vina Modra frankinja:

povečati število posajenih trt na raven, ki omogoča znatno povečanje proizvodnje;

ustanovitev pravne osebe, na primer Zadruga Modra frankinja, z.o.o. (po zgledu npr.

Zadruga Konzorcij cviček, z.o.o.), kot združenje pridelovalcev modre frankinje;

vključitev modre frankinje v dolgoročni marketing, ki zajema tudi turistično in

zdraviliško dejavnost – Vinska turistična destinacija;

uspešno prodreti na tuje vinske trge ter z diferenciacijo izdelkov in jasnim

segmentiranjem na svetovnem trgu vina ter postati v svetu prepoznavno kot eno od

središč modre frankinje ter med njimi kot najbolj zdravilno izmed vseh;

ustanovitev mednarodnega povezanega združenja pridelovalcev vina Modra frankinja –

meddržavno povezovanje in skupen nastop na svetovnem trgu vin.





8. Organizacijske oblike v razvitem modelu trženja vina

Modra frankinja Za uspešno nastopanje na trgu vina, tako na slovenskem, še bolj pa na mednarodnem, je

potreben sistematičen in organiziran pristop, pri katerem so ključni dejavniki že prej omenjeno

segmentiranje trga, pozicioniranje in orodja trženjskega spleta. Vinarji in vinske kleti, ki

nastopajo ali pa šele želijo vstopiti na trg vina, lahko potrdijo, da so zlasti promocijski prijemi

stroškovno zahtevni. Z vidika zmanjševanja teh stroškov in iz osnovnega pogoja vstopa na trg

vina, se je koristno povezovati in sodelovati.

Povezovanje ni pomembno samo z vidika trženja vina, pač je pomembno tudi že z vidika

kakovostnega pridelovanja grozdja, doseganja cen odkupa grozdja, doseganja cen odkupa vina,

širitve znanj in izkušenj ter še številnih drugih koristi.

S povezovanjem nastajajo neformalne in tudi formalne oblike organizacij. Kot so različni osebki,

ki se povezujejo, tako so si različne nastale organizacije. Nekatere oblike organizacij so:

vinogradniška društva,

zveze društev vinogradnikov,

zadruga in konzorcij,

vinske kleti kot podjetja oblike d.o.o. ali d.d.

Če gre pri prvih omenjenih za povezovanje med pridelovalci in prodajalci vina, pa se najširša

obzorja uspeha lahko odpirajo s povezovanjem med različnimi oblikami organizacij, kot bi lahko

bile na primer:

neposredna povezanost pridelovalcev modre frankinje in specializiranih prodajalcev

vina;

vzpostavitev partnerstva regionalnih gostinskih ponudnikov in pridelovalcev vina;

oblike aktivnega partnerstva znotraj širše dejavnosti živilskih proizvodov (meso, salame,

sir, čokolada, zelenjava, sadje …) v smeri oblikovanja sistema lokalne samooskrbe;

oblik mednarodnega povezanega združenja na nivoju istega izdelka – meddržavno

povezovanje in skupen nastop na svetovnem trgu vina …

Vsaka organizacijska oblika ima svoje značilnosti in prednosti. Za uspešen prodor na trg vina bi v

primeru vina Modra frankinja morali sodelovati različni nivoji organizacij, od vinogradnikov,

manjših in večjih vinarjev, večjih vinskih kleti, manjših in večjih prodajalcev vina na eni strani, ki

bi jim ob boku stali predvsem lokalni gostinski ponudniki.





Predvsem z vidika pridelovalcev bi bilo potrebno razmišljati o ustanovitvi krovnega združenja -

po zgledu Cvička bi to lahko postal nekakšen konzorcij pridelovalcev (morda celo bolje delujoč

kot v primeru cvička in nesoglasij ter neenotnosti med pridelovalci le-tega) ali kakšna podobna

ustanova, ki bi skrbela za krovno promocijo vina Modra frankinja ter v skladu z dogovorom med

ustanovitelji tudi za različno širok nabor nalog.

Kakšna točno bi bila ta oblika povezanosti oziroma organizacijska oblika, pa je domena

strokovnjakov in poznavalcev. Območje in število pridelovalcev je obvladljivo, na prvi pogled ne

preveliko in ne premajhno, zato bi se v primeru razumnega pristopa brez zavisti in nesmiselne

notranje konkurence med vinarji lahko v nekem srednjeročnem obdobju našla rešitev, ki bi bila

ugodna za vse.

9. Festival modre frankinje

9.1. Vizija in poslanstvo

Vizija festivala modre frankinje je edinstven enološko-kulinarični dogodek, ki bo prepoznaven v

domačem okolju in širše, s cilji in nameni, navedeni v uvodnem poglavju tega dokumenta.

Poslanstvo festivala modre frankinje je stalno osveščanje, promocija in dvig kakovosti sorte

modra frankinja z namenom večjega trženja in posledično ustvarjanja novih delovnih mest.

9.2. Lokacija festivala

Modra frankinja se prideluje kar v dveh od treh slovenskih vinorodnih dežel. Se pa

vinogradniki v Posavju, še posebej v vinogradniških društvih občine Sevnica, že dlje časa

trudijo k dvigu kakovosti te sorte in stremijo k večji prepoznavnosti sorte in povezljivosti

modre frankinje z našim okoljem.

Območje Posavja, v katerem je občina Sevnica, je lokacijsko zelo primerno kot stičišče vseh

pridelovalcev in ljubiteljev modre frankinje, saj s svojo geografsko lego postaja središče, ki lahko

združi vse vinorodne okoliše. Od Prekmurja do Bele Krajine. S tem pokažemo vsej vinski stroki

in ostalim poznavalcem ter ljubiteljem vina, da lahko tudi naše okolje resno vstopi v dogajanje

na vinogradniško-enološki prostor, ter posledično na širši in zahtevnejši trg vina.

Festival modre frankinje je lokacijsko postavljen na Grad Sevnica, ki s svojo kulturno-

zgodovinsko funkcijo in grajskim vinogradom s 500 trtami modre frankinje predstavlja tudi

funkcionalno primeren ambient. Glede na programske vsebine festivala in v primeru ugodnega

vremena se programske vsebine festivala vključuje staro mestno jedro, programsko jedro

festivala pa se odvija v grajskem parku, atriju gradu in ostalih prostorih v gradu.





9.3. Programske vsebine festivala

Programska zasnova festivala izhaja iz ponudbe visoko kakovostnih vin modre frankinje in

kulinarike, ki skupaj z modro frankinjo tvori edinstveni kulinarični dvospev. Vsak festival

nadgrajuje vsebine predhodnih festivalov in je usmerjen v organizacijo in izvedbo programov na

visoki ravni.

Festival se prične že v starem mestnem jedru. Vstopnico v obliki obeska – simbola festivala –

obiskovalci lahko kupijo že v starem mestnem jedru. Ob nakupu vstopnice obiskovalci dobijo

označbo – vrečko za kozarec (simbol festivala), manjši prigrizek in vzorec modre frankinje. Nato

so usmerjeni na grad po pešpoteh. Ob vhodu v grad se prijavijo z oznako in poravnajo kavcijo za

kozarec, ki ga dobijo takoj ob vhodu. Nato vstopijo na prireditveni prostor festivala in uživajo v

ponujenem.

9.3.1. Enološki del

Za ugotavljanje kakovosti in zagotavljanje čim bolj kakovostnih modrih frankinj na festivalu

približno 10 dni pred festivalom izvedemo strokovno ocenjevanje kakovosti modrih frankinj v

treh različni kategorijah: (1) sveža vina – zadnji letnik, (2) starejša vina in barrique, (3) posebna

vina (predikati, penine, rosé…). Na ocenjevanje vabimo vsa društva oz. zveze društev

vinogradnikov ter vinogradnike, ki delujejo na območju pridelovanja modre frankinje. S

posebnim vabilom pa povabimo že uveljavljene in vplivne pridelovalce modre frankinje ter

trgovce oz. uvoznike vina. S tem pridobimo na veljavnosti, razsežnosti ter vplivnosti festivala.

Osnova festivala modre frankinje je degustacija modrih frankinj celotne Slovenije oz.

predstavitev pridelovalcev te sorte. Na festival vabimo vse pridelovalce modre frankinje iz

celotne Slovenije in tudi tujine (Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Slovaška, Nemčija, Srbija). S

posebnim pisnim in ustnim povabilom že uveljavljene in vplivne pridelovalce ter najboljše

pridelovalce, ki dosežejo najvišja mesta v vseh kategorijah na predhodnem ocenjevanju vin. Vsi

nastopajoči pa morajo nujno potrebno imeti analizo za stekleničenje in prodajo svojih vin.

Festival si ne more in ne sme privoščiti spodbujanja sive ekonomije v vinogradništvu, ki že v

veliki meri načenja trg vina. S tem pa želimo vzpodbuditi tudi manjše, predvsem vinogradnike iz

naše občine, da se le opogumijo in trgu predstavijo svoja vina, stekleničena, ki seveda imajo

ustrezno dovoljenje za promet.

K sodelovanju vabimo tudi trgovce in uvoznike vin, da na festivalu predstavijo tudi tuje

modre frankinje; predstavnike medijev, ki se ukvarjajo s to tematiko, da se lahko predstavijo

s svojim prostorom na festivalu (Npr.: revija Vino, Pet Zvezdic, Kmečki glas...); obe društvi

sommelier Slovenije, vinsko šolo Belvin in ostale strokovne in ljubiteljske organizacije, ki

bi želele imeti svoj razstavni prostor na prireditvi. Vabimo tudi vinarje in vinsko javnost iz

Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Nemčije, Srbije, Slovaške, Makedonije, tako k ocenjevanju kot tudi

k udeležbi na dogodku, s čimer damo festivalu mednarodni značaj in širino. Cilj mednarodnega

značaja festivala pa je vzpostavitev baze najboljših TOP 20 modrih frankinj prav v Sevnici.





Obiskovalci na festivalu obiskujejo vinarje ter degustirajo vina in prigrizke. Ob prihodu dobijo še

katalog, v katerem je opis festivala, rezultati festivala ter celoten seznam vinarjev ter

gostincev z vsemi podatki.

9.3.2. Kulinarični del

Ob vinarjih se na festivalu predstavljajo vrhunski gostinci iz Posavja in širše. Vabimo samo

tiste, ki imajo ustrezne obrate, naj si bo gostinske, mesarske, sirarske, pekarske ali

čebelarske. Predstavljajo se izključno z visokokakovostnimi izdelki, ki ustrezajo ravni

prireditve.

Poseben poudarek je na predstavitvi grajske vinoteke, kjer je tudi degustacija Grajske krvi in

razstava vseh modrih frankinj, prispelih na ocenjevanje ter nagradna igra, v kateri obiskovalci

ocenjujejo 5 anonimnih vzorcev modrih frankinj, med podelitvijo nagrad na koncu festivala pa

izmed sodelujočih izžrebamo srečnega dobitnika praktične nagrade.

9.3.3. Strokovno-programski del

V času festivala organiziramo izobraževalne dogodke (predavanja, delavnice ipd.) na

različne teme.

Obiskovalci festivala imajo na izobraževalne dogodke vstop prost.

Vse programske vsebine festivala so celovito promocijsko podprte, kar zagotavlja informiranost

ljudi o festivalu v Posavju in širše, tudi v tujini.

10. Zaključek Vino Modra frankinja je po svojih lastnostih eno najbolj kakovostnih rdečih vin kontinentalnega

dela Evrope. Najbolje uspeva ravno v Posavju. Zaradi velike vsebnosti resveratrola,

antioksidantov in ostalih za zdravje človeka koristnih snovi ima v sedanjem potrošniškem svetu,

ki vse bolj poudarja in ceni zdravje, ima med vini še toliko večjo priložnost, da postane cenjena

in na vinskem trgu poznana ter iskana sorta vina. Razvojni potencial je velik, pomembno je

narediti prave začetne korake, s katerimi bi se zgodba tega vina lahko povzpela med uspešnice.

Dejstva o kakovosti so raziskana, a med potrošniki in celo med pridelovalci in vinarji premalo

znana. Modro frankinjo je potrebno narediti prepoznavno kot vino, ki je

zelo kakovostno, celo vrhunsko rdeče vino,

ki se lahko na trgu pojavi v več slogih kot vzporednih zgodbah predvidoma osnovnima

dvema slogoma,

za zdravje človeka koristno iz različnih vidikov.

Osnovna prepoznavnost vina se mora najprej povečati v domači regiji, med lokalnimi ljudmi,

tako potrošniki kot tudi vinarji in – zelo pomembno – med gostinskimi ponudniki.

Prepoznavnost bo povečala povpraševanje in potrošnjo, kar bo v razumno dogovorjenih pogojih





in odnosih med pridelovalci pomenilo povečanje dodane vrednosti za izdelke iz Modre frankinje.

Pridelovalci in vinarji se morajo povezati in na trgu vina nastopati enotno. Povezana,

dogovorjena, usklajena ponudba bo na mesto »notranje cenovne konkurence«med pridelovalci

istega vina nadomestila pristop, da se kot enotni pridelovalci vina Modra frankinja na trgu vina

pojavijo kot konkurenca ostalih sortam vina.

Poleg povezovanja med pridelovalci in vinarji so pomembne še druge oblike povezovanja, zlasti

vinarji - gostinski ponudniki, vinarji – pridelovalci ostalih živil, vinarji – turistični ponudniki.

Vino Modra frankinja lahko postane osrednje vino v kulinarični zgodbi Posavja, Posavje pa

prepoznano kot vinska turistična destinacija.

S pravilnim pristopom, doseženimi dogovori o sodelovanju in spoštovanjem doseženih

dogovorov lahko zgodba vina Modra frankinja iz lokalne vinske zgodbe preraste v slovensko,

morda celo eno od poglavij o Modri frankinji na svetovnem vinskem trgu, zlasti če se bomo znali

povezati s pridelovalci drugih evropskih držav.

Kakovostni potencial vina Modra frankinja je nesporen, doseči je potrebno njegovo (njeno)

prepoznavnost, kar se lahko doseže predvsem z učinkovito promocijo. Festival modre frankinje

je eden od trenutno večjih dogodkov, katerega osnovni pomen je ravno promocija vina Modra

frankinja. V okviru projekta Modra frankinja – žametno vino Posavja bo urejen tudi imidž spletni

portal, ki je ravno tako namenjen celoviti promociji našega rubinastega vina. Omogoča tudi

predstavitev vinarjev in zasnovo spletnega prodajnega mesta.





LITERATURA IN VIRI

Černic Dajana, 2002, Pomen blagovne znamke na trgu vina, Ljubljana.

Čuk Boris, 2006, Trženje terana, Koper.

Kobal Janko, 2013; zapiski strokovnega predavanja.

Krainer Aleksandra, 2005, Trženje cvička, Koper.

Luštrek Jani, 2013, MMC RTV SLO, 8.11.2013.

Nemanič Julij, 2013; pogovori, posredovani podatki, zapiski strokovnega predavanja.

Simonič Katarina, 2007, Trženje vin malih vinogradnikov, Ljubljana.

Šekoranja Janez, 2013; pogovor, informacije na terenu.

Škofca Marko, 2008, Parametri kakovosti vina Modra frankinja vinorodne dežele Posavje,

Ljubljana.

Rozman Jože, 2013; pogovori in posredovani podatki.

Documents

Strategija trženja vina Modra · PDF fileSWOT analiza vina modra frankinja: PREDNOSTI SLABOSTI Posebna, redka srednjeevropska sorta, na svetovnem trgu vina nepoznana in egzotična