Številka 64Avgust 2008Številka 64

Avgust 2008

G L A S I L O S I N D I K A T A S T R O J E V O D I J S L OV E N I J EG L A S I L O S I N D I K A T A S T R O J E V O D I J S L O V E N I J E

ISSN 1408-7405

2

UVODNIK

Volitve v svet delavcev so nam dale novo potrditev!

Obdobje letošnjih počitnic se počasikončuje. Upam, da ste jih preživeli sprošču-joče in da ste si napolnili »baterije« zadrugo polovico letošnjega leta. V vsakemprimeru smo si počitnice zaslužili, saj kazal-niki produktivnosti v našem podjetju pričajoo tem, da ta venomer narašča. Žalosti paob tem dejstvo, da dvigu produktivnosti nesledi prihodkovna stran poslovanja našegapodjetja.

V iskanju odgovora na temeljno vpraša-nje, kako kvantiteto opravljenega dela pre-liti v dobičkonosnost poslovanja podjetja,je poslovodstvo pripravilo strateški načrt znaslovom Skupaj na tirih. Strateški načrt, kivsebuje temeljne strateške smernice do leta2015, je po širši obravnavi v podjetju spre-jel tudi nadzorni svet. Na sindikalni stranismo sicer pozdravili prihodnjo naravnanostposlovanja, ki je prvenstveno osredotočenah končnim kupcem (v nasprotju s sedanjo, kisloni na špediterjih) in obetom o dvigu pri-hodkov, ki v veliki meri slonijo na inves-ticijah v gradnjo terminalov v regiji, a hkratiob tem izpostavili bojazen v zvezi z zmanj-šanjem deleža stroškov dela, predvsemmed letoma 2010 in 2012. Čeprav se de-lež zniževanja stroškov dela v strukturi ce-lotnih prihodkov družbe opravičuje z bistve-nim povečanjem deleža prihodkov, se lahk-o v teh številkah skriva možnost trdegareševanja kadrovske problematike družbe.

Opredelitev strateškega načrta, da se borealna rast plač (rast z inflacijo) dodatnopovečevala za odstotek na leto, pa smo nasindikalni strani pozitivno sprejeli.

Junija smo na Slovenskih železnicah iz-vedli volitve v svet delavcev. Razveseljujočeje, da se jih je udeležilo prek 71 odstotkovzaposlenih. Navedeni podatek priča o tem,da se zaposleni zavedamo pomena delo-vanja tega organa delavskega predstavniš-tva v podjetju in da so bile volitve brezhibnopripravljene. Ne glede na to, da je bilavečina volilnih list odprtih (na listi je večkandidatov kot volilnih mest) so bili večin-sko izvoljeni kandidati, ki so jih predlagalisindikati. V volilni enoti PE Vleka smo takoizvolili vse kandidate, ki jih je predlagalSindikat strojevodij Slovenije. To nam po-trjuje uspešnost našega dosedanjega dela– navsezadnje je večina izvoljenih delo-vala že v prejšnjem mandatu – kot tudiustrezno spodbudo za delo v prihodnje. Vimenu glavnega odbora našega sindikatase vam za to izkazano zaupanje iskrenozahvaljujem.

Eno najaktualnejših področij našega tre-nutnega delovanja se dotika uveljavljanjapripomb k podzakonskim aktom, ki izhajajoiz Zakona o varnosti železniškega prometa.Trenutno je v »igri« deset pravilnikov, nakatere hočemo vplivati, ker predstavljajonižanje ravni varnosti železniškega prome-ta, povzročajo nejasnost pri delu izvršil-nega železniškega osebja oz. omogočajovečopravilnost izvršilnih železniških delav-cev, brez podrobne analize posledic uve-ljavitve takšnih predpisov. V našem sindi-katu smo, zavedajoč se posledic uveljavitvetakšnih aktov, pripravili pripombe k praktič-no vsem pravilnikom. Z imenovanjem ko-ordinatorja sindikatov iz vrst SSSLO pa obtem vlečemo voz usklajenega nastopa sindi-katov pred Javno agencijo za železniškipromet (AŽP) oz. pred organi ministrstev.Zaradi ignoriranja vloge sindikatov pripripravi novih predpisov smo se z AŽP žemarca dogovorili (in dogovor tudi zapisali),da nam bo omogočeno usklajevati posa-mezne pripombe neposredno na agenciji.Žal je poznejši razvoj dogodkov pokazal,

da si AŽP takega načina usklajevanja neželi, zato smo o nadaljevanju ignorant-skega odnosa tega organa že obvestiliministra za promet in opravili »problemski«sestanek na omenjenem ministrstvu. V sindi-katu bomo ob nadaljevanju ignoriranja na-še vloge zavzeli bistveno tršo držo inpovzeli ukrepe za zaščito naših interesov(seznanitev javnosti z določili predpisov, kiznižujejo raven varnosti železniškega pro-meta, oblikovanje predlogov ukrepov član-stvu, da se po 14. decembru ne uveljavijotista določila novih predpisov, ki neposred-no posegajo v varnost opravljanja želez-niškega prometa, itd).

Področje, ki ga v minulem obdobju(hočeš/nočeš) ne moremo zaobiti, pa sedotika področja medijev. Določenim medi-jem oziroma posameznim novinarjem v tehmedijih (v ospredju sta oddaja Svet naKanalu A in časopis Finance) je naše delo-vanje že dalj časa trn v peti. Izkorišča sevsak detajl, da se ustvari medijska zgodba,če pa zaželenega detalja ni, si ga ustvar-jalci prispevkov preprosto izmislijo. Prispev-ki na Kanalu A so tako presegli že vse mejedobrega okusa, saj je namen prispevkov žeprešel na diskreditacijo posameznikov indelovanja našega sindikata. Zaradi žalitevin neupravičenih obdolžitev smo na ustvar-jalce omenjene oddaje vložili več tožb, vkaterih zahtevamo opravičilo in preklicspornih prispevkov. Svojevrstna pa je tudizgodba prijave našega urednika Budnikana Častno novinarsko razsodišče, ki jo jezakrivil novinar Financ Borut Godec. Zani-mivo je, da novinarski ceh v tej prijavi nipodprl prijave svojega člana, kar pa jesamo po sebi dejstvo, ki mi ga ni trebaposebej komentirati.

Ne glede na vso medijsko gonjo sovolitve v svet delavcev dokazale, da namneupravičena medijska podtikanja niso za-meglila racionalne presoje kakovosti oprav-ljenega dela, kar je bil nekaterim očitnonamen. Zaradi takega zaupanja je vrednovztrajati, in zagotavljam vam, da se bomoza dobrobiti članstva neomajno borili šenaprej.

Zlatko Ratej

3

S spremembo pravilnika do ukinitve obveznegadodatnega pokojninskega zavarovanja za nekateradelovna mesta!

Na 167. seji Ekonomsko socialnega sve-ta Republike Slovenije, ki je potekala 20.junija, smo imeli člani pred sabo zanimivogradivo. Ministrstvo za delo je na pobudodelodajalskih organizacij pripravilo spre-membe Uredbe o merilih in kriterijih zadoločitev delovnih mest, za katera je ob-vezna vključitev v dodatno pokojninskozavarovanje. Gre seveda za sklop tistihdelovnih mest, ki smo jih v starem sistemupoznali kot »beneficirana« delovna mesta.In kaj so prinašale predlagane spremem-

be? V prvi vrsti spremembo kriterija, da semed ta delovna mesta več ne bi upoštevaladelovna mesta, ki jih po določeni starosti nimoč uspešno opravljati (kot to velja dosedaj), predlagala pa se je tudi rešitev, dabi predlog o novih oz. ukinitvi obstoječihdelovnih mest, ki je jih potrebno vključiti vobvezno dodatno pokojninsko zavarova-nje, po novem namesto delodajalcevoblikovale delodajalske organizacije. Nasindikalni strani smo hitro zaznali, da se zatemi predlogi skriva veliko več kot zgolj

interes »lažje« vključitve novih delovnihmest, ki jih je potrebno vključiti v obveznododatno pokojninsko zavarovanje. Zaraditega smo predlog takšnega pravilnika od-ločno zavrnili. V zvezi z oblikovanjem spre-memb omenjene uredbe pa smo oblikovalidelovno skupino, v kateri bomo seveda vprihodnje dejavno sodelovali.

Član Ekonomsko socialnega sveta RSZdenko Lorber

Silvo Berdajs ponovno izvoljen za predsednika svetadelavcev slovenskih železnic

Po volitvah v novi mandat Sveta delav-cev Slovenskih železnic, ki so potekale med18. in 20. junijem, je volilna komisija na

svoji sedmi seji, 23. junija, potrdila rezul-tate. Udeležba na volitvah je dosegla za-vidljivih 71 odstotkov, v novoizvoljeni 27-

članski svet delavcev pa je bilo izvoljenihvseh šest kandidatov, ki jih je predlagalSindikat strojevodij Slovenije. Iz vrst SSSLOso bili tako izvoljeni Silvo Berdajs, IztokDugonik, Anton Lokar, Bojan Humar, Dobri-voje Subič in Zdenko Lorber.

Prva seja novoizvoljenega sveta je po-tekala 8. julija. Njen glavni namen je bilkonstituirati novi svet delavcev in izvolitipotrebne predstavnike za njegovo nemote-no delovanje. Za predsednika sveta delav-cev Slovenskih železnic je bil soglasno iz-voljen Silvo Berdajs, za podpredsednikaMiran Prnaver in za sekretarja Leon Didič.Za delavskega direktorja je bil izvoljenAlbert Pavlič, za člane nadzornega svetaSlovenskih železnic pa so bili izvoljeni SilvoBerdajs, Jože Pavšek in Damjan Rak. Svetdelavcev je izvolil tudi delavce, ki bodo zapotrebe delovanja sveta delavcev deloopravljali poklicno. Izmed članov Sindikatastrojevodij Slovenije bodo poklicno delo-vali Jadranko Tomič, Zlatan Ostrouška inZdenko Lorber.

4

Odprtje novih prostorov in dan odprtih vrat v Novi GoriciV sredini maja je bilo odprtje novih pro-

storov delovne enote Nova gorica v Sekcijiza vleko Divača. Prostore sta odprla gene-ralni direktor Slovenskih železnic TomažSchara in podžupanja občine Nova Go-rica Darinka Kozinc. V novem objektu, ki jedolg 50 in širok 18,5 metra se nahaja halaz dvema tiroma za popravilo vozil ter posa-mezni delavniški prostori za potrebe Cen-tralnih delavnic. V pritličju se nahajajo pro-stori za strojno osebje, nadzornika loko-motiv ter garderoba s sanitarijami, medtemko so v nadstropju pisarne ter sejna soba.Zraven nove hale se nahaja še skladiščniprostor. Slovesnega odprtja so se udeležilipredstavniki Slovenskih železnic, med dru-gimi tudi direktor poslovne enote vleka,Valter Oblak, vodja službe za vleko Zvon-ko Ucman, vodje sekcij za vleko TomažRamšak, Milan Mikl in Dušan Tominc ternekateri drugi. V petek, 16. maja, pa je bilv delovni enoti Nova Gorica dan odprtihvrat, ki so se ga udeležili nekdanji in sedanjiuslužbenci te enote, predstavniki Centralnihdelavnic, gostje iz drugih poslovnih enot SŽkot tudi nekateri poslovni partnerji. Vodjadelovne enote, Lucijan Saksida, jih je po-peljal do skulpture, ki stoji pred novo zgrad-bo in predstavlja povezavo treh držav,

sestavljeno iz treh tirnic, na vrhu pa je krilatokolo kot simbol železnice. Idejni avtor jestrojevodja Aleks Žgavc, izdelal pa jo jeMarjan Honomihel iz Centralnih delavnic.Vodja delovne enote jim je nato razkazalše novo halo ter delavniške prostore, kot

tudi nove prostore za strojno osebje terpisarne delovne enote.

Ogled se je končal s prijetnim kram-ljanjem ter obujanjem spominov ob pri-grizku in pijači.

Zlatan Ostrouška

Problematika uveljavljanja novihpravilnikov

Že od lanske uveljavitve novega Zakonao varnosti v železniškem prometu potekaintenzivna priprava novih podzakonskihaktov. Ob koncu lanskega leta so bili takouveljavljeni novi Signalni in Prometni pra-vilnik, Pravilnik o zavorah, varnostnih na-pravah in opremi železniških vozil ter Pravil-nik o delovnih mestih izvršilnih železniškihdelavcev. Njihov pričetek uporabe je pred-viden 14. decembra 2008. V postopkupriprave pa so še Pravilnik o strokovni uspo-sobljenosti izvršilnih železniških delavcev,

Pravilnik o posebnih zdravstvenih pogojihizvršilnih železniških delavcev, Pravilnik opreverjanju telesne in duševne zmožnostiizvršilnih železniških delavcev in Pravilnik ovlečni in tehnično vagonski dejavnosti. Izpodrobnejše obravnave tega pravilnika iz-vzemam Pravilnik o notranjem redu, Ured-bo o merilih za delo v izmenah in Pravilniko vzdrževanju železniških vozil, ker smo jihv fazi priprave predpisa uspeli uskladiti.

Tako za prvo omenjene pravilnike kot zatiste, ki so še v postopku priprave, je zna-

čilno, da bistveno opredeljujejo načine,kriterije in varnostne standarde izvajanjatehnologije železniškega prometa. Zaraditega so seveda izjemno pomembni. V sin-dikatu smo na vse omenjene predpise po-dali svoje pripombe, ki pa so bile različnoobravnavane. Na podlagi načina dela Jav-ne agencije za železniški promet (AŽP), kije razumela dospele (usklajene) pripombesindikatov in Slovenskih železnic kot argu-ment, da nas na končno usklajevanje pri-pomb ne povabi, smo hoteli letos preseči z

5

omenjeno prakso našega izključevanja.Marca smo se z najvidnejšimi predstavnikiAŽP dogovorili, da bomo v prihodnje pri-pombe k pravilnikom usklajevali na skupnihsestankih (tudi s predstavniki SŽ), ki bodopotekali v zadnji fazi priprave predpisa –tik pred oddajo predpisa v medresorskousklajevanje. Če je še sprva kazalo (priPravilniku o strokovni usposobljenosti izvr-

šilnih železniških delavcev), da bo dogo-vorjeni način usklajevanja postal stalnapraksa, pa smo bili v nadaljevanju ponovnonamerno izigrani. Zaradi takšnega odnosaAŽP smo že zahtevali in opravili sestanekna ministrstvu za promet, kjer smo direktoricidirektorata za železnice podrobno pojas-nili vso problematiko kršenja sprejetih ustnihin pisnih dogovorov. V posebnem pismu pa

smo k ukrepanju pozvali tudi ministra zapromet Radovana Žerjava. Nabor našegareagiranja pa seveda s tem še ni izčrpan. Vvsakem primeru bo odločitev o naših na-daljnjih ukrepih odvisna od realizacije do-govorov, ki smo jih v zvezi z načinomusklajevanja naših pripomb že sprejeli.

Na Prometni in Signalni pravilnik ter Pravilnik o zavorahvarnostnih napravah in opremi železniških vozil smo podalivrsto pripomb

Skupno smo sindikati podali 81 pripombna Prometni pravilnik, 25 pripomb naSignalni pravilnik in 55 pripomb na Pra-vilnik o zavorah, varnostnih napravah inopremi železniških vozil. Pripombe smopredhodno uskladili s predstavniki Sloven-skih železnic. Narava pripomb je takšna,da poleg nekaj redakcijskih pripomb v ve-čini zajema pripombe, ki jih je z vidikazagotavljanja varnosti železniškega pro-meta nujno treba upoštevati. Izmed po-membnejših kaže izpostaviti dejstvo, daprometni pravilnik ne predvideva nikakršne-ga obveščanja strojevodje v primeru loko-motivskih voženj, da pravilnik zahteva odstrojevodje pregled vlaka in naklada, pričemer ni opredeljeno, v kakšnem obsegumora biti ta pregled opravljen, vprašljiva

pa je tudi sedanja strokovna usposobljenoststrojevodij za opravljanje takšnega pre-gleda – računajoč, da dosedanji izobraže-valni programi temu niso sledili. Med dru-gim smo v pripombah opozorili tudi nadejstvo, da se v pravilnikih uporabljeni ter-min »dovoljenje za vožnjo« uporablja kotuniverzalni termin za pojmovanje signal-nega znaka št. »68«, za postavitev izvoz-nega signala, za ustno dovolitev vožnjevlaka, kakor tudi za oddajo fonogramov vsmislu vodenja prometa vlakov. Po našemmnenju lahko takšna pojmovna zmedanegativno vpliva na varnost železniškegaprometa. V okviru pripomb Pravilnika ozavorah, varnostnih napravah in opremiželezniških vozil opozarjamo na določilo,ki predvidena, da opravlja zavorne pre-

skuse tudi strojevodja, pri čemer postopek,ko je strojevodja sam pri vlaku, sploh niposebej predpisan. Nasploh pa v vsehpravilnikih opozarjamo na sporna določila,ki predpisujejo določene naloge oz. obvez-nosti (na splošno) prevozniku. Nikjer pa nidoločeno, kdo izmed izvršilnih delavcevprevoznika bo opravljal posamezna dela.Na takšen način so na primer zapisani tudipostopki spenjanja in razpenjanja in še bilahko naštevali. Ker je prostor v našemčasopisu omejen, je seveda težko predsta-viti ključne pripombe, ki smo jih pri anali-ziranju obstoječih pravilnikov zaznali. Vvsakem primeru vas bomo o vključitvi le-tehv prve spremembe obstoječih pravilnikovna primeren način obvestili.

Opozorilo v zvezi z razumevanje zapisanih pripombKot je že v uvodnem prispevku zapisano, smo sindikati

ponovno podali pripombe tako na objavljene pravilnike(ki se pričnejo uporabljati 14. decembra 2008), kot natiste, ki so še v postopku sprejemanja. Pripombe naobjavljene pravilnike je seveda v tem kontekstu trebarazumeti zgolj informativno. Dokler se v Uradnem listu neuveljavi sprememba, opisane pripombe ni mogoče

upoštevati kot stvarno veljavne. Glede na napovedi izAŽP bodo hkrati s pričetkom uporabe pravilnika, žeuveljavljene in objavljene tudi prve uradne spremembenekaterih pravilnikov. Dokler pa to resnično ni tako,jemljite zapisano kot informacijo in hkrati kot namig, danas o morebitnih zaznanih anomalijah v novih predpisihsproti obveščate.

6

Kandidat za strojevodjo bo v prihodnje lahko nosil očala!Če bo uveljavljen Pravilnik o posebnih

zdravstvenih pogojih izvršilnih železniških vpredlagani vsebini, potem bomo soočeni zznižanjem vstopnih zdravstvenih kriterijevvida in sluha pri vseh izvršilnih železniškihdelavcih. Kandidat za strojevodjo bo takolahko imel očala, ker je v sedanjem pred-logu pravilnika dopuščena določena korek-cija vida. V našem sindikatu se s predla-gano ureditvijo ne strinjamo, ker nam podlažno pretvezo implementacije minimalnih

evropskih standardov, po našem mnenju, nitreba zniževati obstoječih vstopnih zdrav-stvenih standardov. K temu sodi tudi daljša-nje rokov opravljanja obdobnih zdravstve-nih pregledov, ki se pri strojevodju podalj-šujejo na tri leta, pri vseh drugih izvršilnihželezniških delavcih pa je začetno obdobjeopravljanja pregledov podaljšano na petlet. Ker so zdravstveni kriteriji obdobnihpregledov praktično enaki kriterijem vstop-nih zdravstvenih pregledov, je seveda treba

pri tej problematiki biti posebej pozoren.Pravilnik je po nekaj pisnih koresponden-cah z AŽP sedaj prevzelo ministrstvo zazdravje. Glede na to, da imamo z ome-njenim ministrstvom vzpostavljen ustrezenkontakt, je seveda upati, da bomo v ome-njenemu predlogu pravilnika uspeli uvelja-viti naše pripombe.

Dolžina in program izobraževanja za strojevodje ostajaneznanka, čas praktičnega usposabljanja se skrajšuje!

Na tak način bi lahko povzel predlogPravilnika o strokovni usposobljenosti izvr-šilnih železniških delavcev, saj pravilnik (kinadomešča bivši pravilnik 646) nikjer nedoloča izobraževalnih programov za iz-vršilne železniške delavce, ampak navajale katalog potrebnih znanj za posameznadelovna mesta. Na podlagi tega ostajajoneznani dolžina, način in predmetnik izo-braževanja ter predvideno število ur prak-tičnega in teoretičnega dela za pridobitev

dovoljenja. Pravilnik tudi skrajšuje čas prak-tičnega usposabljanja tako v primeru uspo-sabljanja za pridobitev spričevala, kot vprimerih praktičnega usposabljanja za dru-gi tip vlečnega vozila oz. usposabljanja zaneznani odsek proge. V fazi priprave pred-pisa smo na AŽP opravili dvodnevno uskla-jevanje (na prvotno besedilo smo podali76 pripomb), po katerem smo se dogovo-rili, da po odpravi vrste nejasnosti, ki so bilepovezane s vsebinami preostale »šolske«

zakonodaje, ponovno proučimo prispelepripombe. AŽP je v nadaljevanju ta do-govor v celoti ignoriral in poslal sporenpredlog pravilnika v medresorsko usklaje-vanje. V zvezi s tem smo na ministra ženaslovili zahtevo (enako pa je so storile tudiSŽ), da se ta pravilnik umakne iz med-resorskega usklajevanja in da ga ponovnoproučimo.

Nekatera delovna mesta se ne štejejo več v nabor delovnih mestizvršilnih železniških delavcev

Z uveljavljenim pravilnikom o delovnihmestih izvršilnih železniških delavcev sedelovna mesta strojevodja za premik, in-štruktor strojevodij, nadzorni vodja premi-ka, nadzornik vozovnih preglednikov innadzorni kretnik ne uvrščajo več na seznamdelovnih mest izvršilnih železniških delav-cev. Na AŽP to utemeljujejo z dejstvom, danovi Prometni pravilnik za navedenadelovna mesta ne predpisuje več nikakršnih

nalog. V primeru strojevodje za premik sečrpa podlaga v novem dovoljenju za stroje-vodje, ki bo enotno za vse strojevodje (raz-lična bodo le strojevodska spričevala, kibodo lahko kategorije A oz. B), pri drugihdelovnih mestih pa sprememba sloni nadejstvu, da je naziv izvršilnega železniš-kega delavca priznan »osnovnemu« de-lovnemu mestu (npr. inštruktor strojevodječrpa status izvršilnega železniškega delav-

ca iz predhodnega delovnega mesta stroje-vodje itd). Na sindikalni strani smo podalivrsto pripomb, tako vsebinskih kot tudi prav-nih – ki so vezane na izdane pogodbe ozaposlitvi, da je nujno treba poiskati pri-merno rešitev, da nas 14. decembra ne bibolela glava.

Zdenko Lorber

7

Mednarodno dogajanjeV prvi polovici letošnjega leta smo bili

priča razgibani dejavnosti našega sindi-kata na mednarodnem področju. Med 11.in 14. februarjem smo tako v Berlinu sode-lovali na seminarju, kjer smo skupaj z aka-demijo EVA pripravljali projekt krepitve raz-voja socialnega dialoga v železniškemsektorju jugovzhodne Evrope. Na temoomenjenega projekta smo soorganizirali

Mednarodna konferenca na temo socialnega dialoga vPodčetrtku

mednarodno konferenco razvoja socialne-ga dialoga v Podčetrtku (19. in 20. maja)in konferenco na temo zastopstva deloje-malcev v procesu prestrukturiranja v trans-portnem sektorju v Ljubljani (1. in 2. julija).V začetku aprila smo pripravili sprejem zapartnerske sindikate, ki so se v Ljubljaniudeležili mednarodnih demonstracij v orga-nizaciji evropske asociacije sindikatov

ETUC. V sredini aprila pa smo se skupaj spredstavniki sindikata vozovnih pregled-nikov udeležili sestanka v Gradcu, kjer smohoteli od avstrijskih kolegov pridobiti njiho-ve izkušnje pri implementaciji evropskihdirektiv v nacionalne železniške predpise.Več pa v nadaljevanju.

Med 19. in 20. majem je v Podčetrtkupotekala mednarodna konferenca na temorazvoja socialnega dialoga v železniškemoziroma transportnem sektorju Jugovzhod-ne Evrope. Organizator konference je bilaAkademija EVA, ki deluje znotraj Nem-škega železniškega sindikata Transnet. Vvlogi soorganizatorja konference pa je na-stopil tudi naš sindikat, ki z omenjeno aka-demijo oziroma s sindikatom Transnet so-deluje že vrsto let. Na konferenco, ki je bilav celoti financirana iz evropskih sredstev, sobili poleg slovenskih in nemških sindikalistovpovabljeni predstavniki transportnih sindi-katov iz Hrvaške, Srbije, Makedonije,Bosne in Hercegovine in Črne gore.

Projekt krepitve socialnega dialoga vdržavah Jugovzhodne Evrope se je v bistvupričel v sredini februarja, ko smo v Berlinudoločevali vsebine prihodnjih konferenc vposameznih državah udeleženkah. Natakratnem srečanju smo skupaj s hrvaškimi,nemškimi in makedonskimi sindikalnimipredstavniki izmenjali izkušnje pri vzpo-stavljanju socialnega dialoga v posameznidržavi, se podrobno seznanili z organizi-ranostjo nemških železnic in spoznali lobis-tično organizacijo »Allianz pro Schiene«, kizdružuje vse ključne železniške subjekte vNemčiji.

Udeležence dvodnevne konference vPodčetrtku sta v uvodu srečanja družnopozdravila Egon Brinkmann iz akademije

Eva in Zlatko Ratej, predsednik SSSLO. Vnadaljevanju pa so o dosežkih in perspek-tivah socialnega dialoga predavali: Mich-ael Bartl (Transnet), Ellen Durst (Evropskakomisija), Silvo Berdajs (SSSLO), mag. Vla-sta Kampuš Jerenec (Ministrstvo za pro-met), Igor Hauptman in Branko Omerzu(pomočnik in namestnik direktorja SŽ),Branko Kres (predsednik Sindikata želez-ničarjev Hrvaške), Dragan Arsovski (pred-

sednik Neodvisnega sindikata železničar-jev Makedonije), Mirko Lazič (Sindikat že-lezničarjev Srbije), Munir Spahič (pred-sednik Železniškega sindikata BiH) in SašaMiloševič (predsednik Sindikata transportaČrne gore).

Po organizacijski plati sta za brezhibnorealizacijo konference poskrbela DragoTorej in Leon Didič.

8

O izkušnjah z liberalizacijo železniškega sektorja na konferenciv Ljubljani

Pod pokroviteljstvom EVA (izobraževal-ne akademije pri največjem nemškem sindi-katu Transnet) in v organizaciji Sindikatastrojevodij Slovenije je med 1. in 2. julijem vLjubljani potekala mednarodna sindikalnakonferenca z naslovom: Zastopstvo deloje-malcev v procesu prestrukturiranja v trans-portnem sektorju. Na konferenci so sodelo-vali predstavniki Eve (Egon Brinkmann kotpredsednik in Burkhard Weituschat kotsvetovalec), direktor Slovenskih železnicTomaž Schara, predstavnik ministrstva zapromet in hkrati direktor Javne agencije zaželezniški promet Boris Živec in predstav-niki večine železniških sindikatov v Slo-veniji. Mednarodno konferenco je moderi-ral Drago Torej. Otvoritveni in pozdravninagovor pa je pripadal predsedniku EgonuBrinkmannu.

Začetni referat je pripadal predsednikuSSSLO Zlatku Rateju, ki je povzel zgo-dovino razvoja sprememb na Slovenskihželeznicah in se pri tem osredotočil naspremembe železniške zakonodaje in našeizkušnje ter poglede na prihajajočo liberali-zacijo železniških storitev na naših tirih. Oprocesu liberalizacije v Sloveniji in Evrop-skem prostoru je spregovoril Boris Živec terse ob tem obregnil tudi ob nekatere na-vedbe Zlatka Rateja, ki je opozoril na spor-no implementacijo železniških direktiv v našpravni red oz. v naše podzakonske pred-pise. Posebej je bila izpostavljena proble-matika neupravičenega vsiljevanja minimal-nih standardov v naše podzakonske akte.

V nadaljevanju je spregovoril direktorSlovenskih železnic Tomaž Schara. Pred-stavil je nekatere pomembnejše kazalnikeposlovanja našega podjetja, največ časapa je namenil predstavitvi nove strategijerazvoja Slovenskih železnic do leta 2015.Njegova optimistična predvidevanja, dabomo v prihodnjem obdobju uspeli po-dvojiti prihodke našega podjetja in takodvignili produktivnost ob enakem številuzaposlenih, so pri nemških kolegih sprožiladvom o sposobnosti zagotavljanja enake-

ga števila delovnih mest, če se prihodki nebodo realizirali tako, kot so načrtovani. Obkoncu prvega dne je sledila okrogla miza,kjer so udeleženci in predavatelji izmenjalinekatere izkušnje in poglede na procesliberalizacije in s tem povezanim prihodomnovih operaterjev na železniške tire.

Drugi dan je zanimivo predavanje orazvoju liberalizacije v Evropi in o pre-oblikovanju nemških železnic predstavilEgon Brinkmann. Dejal je, da privatizacijanemških železnic še ni končana. Posebej jeizpostavil pomembnost prihoda novegadirektorja Harmuta Mehdorna, ki je od leta2002 z novo vizijo razvoja železnic topodjetje popeljal iz rdečih številk, ter pov-zročil pravo ekspanzijo njegovega poslo-vanja. Deutsche Bahn ima danes v lasti alije strateški lastnik železnic na Danskem,Angliji, Švedskem, Španiji, Rusiji, Poljski.Obvladuje logistično dejavnost (Schenker)in investira v podjetja v pomorskem in letal-skem prometu. Ob koncu dvodnevnega

srečanja je spregovoril še BurkhardWeituschat, ki je spregovoril o vplivih narazvoj železniških podjetij v Evropi ter nasopozoril na nekatere pasti privatizacij oz.liberalizacij železniškega trga.

Konferenca se je ob odličnem vodenjuDraga Toreja (moderiranje) in Leona Didi-ča (logistika) končala v zgodnjih popoldan-skih urah. Stroške konference je (tako kotstroške konference, ki smo jo nedavnoorganizirali v Podčetrtku) v celoti pokrilaEVA oziroma so bili kriti iz sredstev EU.

9

»Ko piše o stanju na železnicah Borut Godec, piše o dejstvih!«»Železnice, kot jih imamo danes, niso

sposobne niti približno pokriti stroškov, ki jihpovzroča njihovo poslovanje. Ker pa ni ciljdržave oziroma davkoplačevalcev, da ssvojim, v SŽ vloženim denarjem vzdržujenajdražjo sindikalno centralo v državi, je bolježeleznice ukiniti. Transportne težave nam bodosicer ostale, zato pa bodo stroški države nižji.«

Zapis v decembrski izdaji revije Budnik,glasila Sindikata strojevodij z naslovom Kobereš Boruta Godca v Financah, veš kaj bobral! Izpod peresa Zdenka Lorberja prinašazlonamerno, izkrivljeno in neresnično slikočlankov in komentarjev, ki sem jih objavil včasniku Finance. Rdeča nit člankov na temoželeznice – ob kritiki vodstva železnic – je bilain je še vedno velik razkorak med rezultatiposlovanja SŽ in socialnim statusom terbonitetami, ki jih imajo nekateri zaposleni naSŽ, včasih pa jih uživajo vsi zaposleni. RezultatiSŽ, povzeti po bazi GVIN, kažejo, da sopozitiven izid dosegle od leta 2002 do danesdosegle le leta 2004 in 2006. Po napovedihnaj bi bilo pozitivno tudi leto 2007, a uradnihrezultatov zaenkrat še ni. Podatki so naslednji:leto 2002 so SŽ končale z izgubo, ki jepresegala 55 milijonov evrov. Leta 2003 jeizguba dosegla 12,6 milijona evrov. Bilancaza leto 2004 kaže nekaj čez milijon evrovdobička. Pri tem letu je potrebno dodati, da sobilančni rezultat sindikalni voditelji izkoristili zauspelo zahtevo po božičnici, takoj nato pa so

pričeli z obtožbami na račun konec leta 2004odstavljenega direktorja SŽ Blaža Miklavčiča,češ da njegova bilanca ne kaže realnegastanja SŽ in da bi morala resnična slikaposlovanja železnic za leto 2004 pokazatiizgubo. V letu 2005 uradni podatki vnovičpokažejo, da so na SŽ poslovno leto končali zizgubo. Ta je znašala prek 10,5 milijona evrov.Prvič po dolgo časa so SŽ končale leto v plusu,ki mu sindikati niso oporekali, leta 2006.Vendar je dejstvo, da je bil dobiček leta 2006zgolj posledica prodaje nepremičnin. Podobnosliko kažejo tudi napovedi poslovnih rezultatovželeznic za leto 2007. Skupna slika bo ponapovedih pozitivna, a ponovno le zaradiodprodaje nepremičnin. V letu 2007 je slikobilance rešila prodaja zemljišča v Novi Gorici.

Kljub pozitivnemu rezultatu v letih 2006 in2007 je zaskrbljujoče, da rezultat izposlovanja železnic v teh dveh letih kažeizgubo. Vzroke takšnih poslovnih rezultatovpokaže primerjava SŽ z drugimi železniškimipodjetji v Evropi. SŽ imajo preveč zaposlenih.Primerjava pokaže tudi, da ustvarijo SŽprenizko dodano vrednost na zaposlenega. Inprimerjava pokaže, da je eden glavnih vzrokovza negativne poslovne rezultate SŽ velika raststroškov dela. Ti so se povzpeli z evropskosprejemljivih 40 odstotkov v celotnih odhodkihdružbe na družbeno nesprejemljivih 57odstotkov. V letu 2006 so stroški dela na SŽzrasli za deset milijonov evrov oziroma za šest

odstotkov. Število zaposlenih je v istemobdobju upadlo za približno osemdeset ljudi.V letu 2005 je povprečni strošek dela nazaposlenega v okviru SŽ znašal 21.245,86evra, leta 2006 pa se je ta strošek nazaposlenega dvignil na 22.749,82 evra.Strošek dela na zaposlenega je torej zraselbolj, kot to predstavlja skupna rast stroškovdela, zrasel je namreč za 7,1 odstotka. In to vobdobju, ko so SŽ izkazovale negativenrezultat iz poslovanja. Rast stroškov dela naSlovenskih železnicah je bila v tem obdobjutudi hitrejša od rasti stroškov dela v državi. Vseto ob dejstvu, da povprečna plača na SŽpresega povprečno plačo v državi. Ob tem soSŽ izplačevale tudi za Republiko Slovenijonadpovprečno visoke regrese.

Vsi ti podatki govorijo, da se socialnipoložaj zaposlenih na SŽ bistveno razlikuje odsocialnega položaja zaposlenih v drugihdružbah. Socialno stanje v drugih družbahnajbolje odražajo januarske stavkovnezahteve, ki so kar skoraj vse po vrsti vezane naprenizke plače.

Dejstvo pa je, da nosijo del krivde za takšneposlovne rezultate SŽ tudi zaposleni. Ti sonamreč izbrali delavskega direktorja, ki je vskladu z internimi pravnimi akti SŽ pristojen zasoodločanje pri poslovnih odločitvah, in njegovglas šteje enako kot glas katerega koli drugegačlana poslovodstva. In to kljub določilomzakona o sodelovanju delavcev pri

V skladu z določili Zakona o medijihobjavljamo nasprotno mnenje BorutaGodca, ki ga je prizadelo pisanje našegaurednika Zdenko Lorberja v decembrskiizdaji Budnika. Da decembrski zapis neprinaša »zlonamerne, izkrivljene inneresnične slike člankov in komentarjev«,ki jih je objavil Borut Godec, ugotavlja žeČastno novinarsko razsodišče (glejnaslednji prispevek), kamor se je(ne)uspešno poskušal pritožiti omenjeni

novinar. Zaradi tega nam novih(dis)kvalifikacij ni treba še dodatnokomentirati. Vsebina nasprotnega mnenjagospoda Boruta Godca je namreč novapreobleka že napisanih zgodb, ki si obvsem zapisanem komentiranja niti nezaslužijo. Za popotnico veselemu branju pasamo ena misel iz njegovega pisma:»Dejstvo pa je, da nosijo del krivde zatakšne poslovne (beri slabe) rezultate SŽtudi zaposleni.«

Nasprotno mnenje Boruta Godca!

… ko se je treba ukvarjati z mediji …

10

upravljanju, ki omejuje pristojnosti delavskegadirektorja zgolj na kadrovsko in socialnopodročje.

Svoj del krivde ima tudi predsednik svetadelavcev Silvo Berdajs. Če nič drugega, je zindividualnim dogovorom o svoji plači zaseposkrbel veliko bolj kot za ostale zaposlene naSŽ. Po dogovoru o sodelovanju delavcev priupravljanju, ki sta ga podpisala Jože Jurkovičin Silvo Berdajs, Berdajsu pripada plača vvišini najmanj 60 odstotkov plače delavskegadirektorja. No, Berdajs je z individualnimdogovorom dosegel, da se mu je plača zvišalana 80 odstotkov plače delavskega direktorja,dosegel pa je tudi, da so mu SŽ dale narazpolago službeni avtomobil, mobilni telefon

brez omejitve stroškov, SŽ so mu omogočilečlanstvo v nadzornih svetih, kar mu še dodatnopovečuje prihodke, ki ne nazadnje, SŽ so muplačale 2.350 evrov drag individualni tečajangleščine. In skupaj Silvo Berdajs zasluži več,kot zasluži minister za promet, kar je dejstvo, kiga je potrebno vedno znova poudariti.

Tako Berdajs kot tudi drugi člani vodstvaSindikata strojevodij pa si svoje prihodkepopravljajo tudi z vodenjem sindikata. Todokazujejo številke, ki sem jih predstavilbralcem Financ v članku z naslovom Bogat inradodaren sindikat strojevodij Silva Berdajsa.Sindikat je v finančnem načrtu za laninačrtoval: prihodki stavkovnega sklada v letu2007 naj bi znašali 57.500 evrov, za potne

stroške glavnega odbora sindikata strojevodijpa 31.000 evrov. Na vsakega članadvanajstčlanskega glavnega odbora to zneseskoraj 2.600 evrov leto zgolj za potne stroškepri opravljanju sindikalnih obveznosti.

To so vzroki in vsebina mojega pisanja o SŽin ljudeh, ki so na njih odgovorni za takšenpoložaj. In pri odkrivanju resnice se ne bomustavil, tudi če resnica, ki jo bom odkril inpredstavil bralcem, ne bo všeč Silvu Berdajsuali kateremu koli drugemu članu vodstvasindikata strojevodij.

Borut Godec, Finance

Razsodba častnega novinarskega razsodiščaNovinarsko častno razsodišča, skupni organ Društva novinarjevSlovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanjuNČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Davorin Koron,Nada Ravter, Alma M. Sedlar, Špela Šipek in Mojca PašekŠetinc (člani) je na seji 5. junija 2008 v primeru Borut Godec,Finance, proti Zdenku Lorberju, glavnemu uredniku glasilaBudnik in avtorju domnevno spornega članka, ugotovilo, danovinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije

Primer: Borut Godec, Finance, proti ZdenkuLorberju, Budnik

Pritožnik Borut Godec meni, da je Zdenko Lorber v časopisuBudnik, ki ga izdaja Sindikat strojevodij Slovenije, v članku Kobereš Boruta Godca v Financah, veš, kaj boš bral, objavljenemv 63. številki decembra 2007, prekršil 2., 3. in 11. členKodeksa novinarjev Slovenije.

2. člen naj bi bil avtor članka prekršil, ker je na račun pritožnikananizal hude obtožbe, ne da bi poskušal vzpostaviti z njim stik.Pritožnik našteje po njegovem mnenju hude obtožbe, te pa soLorberjevo mnenje, da je Godčevo pisanje v Financahzlonamerno, da se v člankih loteva slovenskih železnic nanizkoten način in da v prihodnje ne bo odgovarjal na člankefrustriranih novinarjev, s čimer naj bi Lorber lahko imel v mislih leavtorja članka Godca. Po mnenju pritožnika mu Lorber očita»jasno prepoznaven negativen odnos do železnic, poskusdiskreditacije z neresničnimi zapisi, zlonamerno interpretacijoprovociranje, da želi s svojimi članki le zadovoljiti interes pobranosti porumenelih zgodb, nizkotnost in – glede na dejstvo,

da je edini v članku omenjani novinar – tudi frustriranost«.Poleg tega, tako Godec, Lorber pri pridobivanju informacij zapisanje članka nikoli ni poskusil vzpostaviti stika s pritožnikomali pridobiti od njega kakšne informacije, čeprav je na njegovračun nanizal hude obtožbe.

V uvodu svojega članka je Lorber najprej citiral cel odstavek izenega od dveh demantijev na Godčev članek, ki so jihSlovenske železnice objavile v Financah januarja 2005, natopa piše, kako je Godec v svojem članku diskreditiral poklicstrojevodje, ki ga je primerjal s poklicem administratorja spletnihstrani, ki se igra simulacijske igrice, opozori na neresnico vGodčevem članku o plači sekretarja Silva Berdajsa, zavrneGodčevo interpretacijo številk v zvezi z izplačevanjem potnihstroškov vodilnih v sindikatu, vprašuje se o motivu za tak načinpisanja o Slovenskih železnicah, sindikata in sekretarja SilvaBerdajsa, članek pa sklene, da velja prave informacije onjihovem delovanju tudi v prihodnje poiskati pri njihovihsindikalnih predstavnikih in ker so za informacije vednodostopni, se ne bodo kaj prida odzivali na članke frustriranihnovinarjev.

3. člen naj bi Lorber prekršil, ker v članku ni opozoril nanepotrjene informacije o vsebini in delu Borisa Godca.

11. člen pa naj bi bil novinar prekršil, ker v članku ni razmejeno,kje gre za poročilo o dejstvih in kje za komentar.

Sklep: Zdenko Lorber ni kršil 2., 3. in 11.člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

11

Obrazložitev: Iz pregleda naslovov člankov iz Financ,objavljenih v Budniku, glasilu Sindikata strojevodij, je lahkorazumeti prizadetost strojevodij in njihov vtis, da Finance»napadajo« Slovenske železnice, ne more pa NČR soditi, alije njihova prizadetost upravičena. Pritožnik očita Lorberjuhude obtožbe, ki naj bi jih na njegov račun nanizal v članku,medtem ko ni skušal pridobiti njegovega mnenja. NČR meni,da je pritožnik svoje mnenje zapisal že v člankih, ki sopredmet Lorberjevega komentarja. Izraz frustrirani novinarji,s katerim je lahko mislil res le na pisca člankov v Financah torejpritožnika, je neprimeren, ni pa huda obtožba. NČR ni pri-trdilo mnenju pritožnika, da so Lorberjeve navedbe »jasnoprepoznaven negativen odnos do železnic, poskus diskre-ditacije z neresničnimi zapisi (Finance so leta 2005 obja-vile dva popravka Godčevih člankov o železnicah), zlo-namerno interpretacijo, provociranje, da želi s svojimi člankile zadovoljiti interes po branosti porumenelih zgodb«, hudeobtožbe.

NČR v Lorberjevem članku ni našlo hudih obtožb in ker jeLorber le komentiral članke, v katerih Godec izraža svojemnenje, ni potrebe, da bi od pritožnika pridobival »dodatna«mnenja.

NČR ugotavlja, da Lorber ni kršil 3. člena kodeksa z objavonepotrjenih informacij, saj pritožnik ni konkretneje opredelil,katere informacije so nepotrjene.

Sindikat strojevodij Slovenije vložil tožbozoper Kanal A

NČR meni, da se lahko celoten članek Zdenka Lorberjaobravnava kot komentar na pisanje Boruta Godca, zatougotavlja, da novinar ni kršil 11. člena kodeksa.Zdenko Lorber je na pritožbo odgovoril preko odvetnikaMartina Berganta, ki meni, da niso izpolnjeni predpogoji zauvedbo postopka, ker glasilo Budnik ni mogoče šteti zamnožični medij. Ministrstvo za kulturo je na poizvedbo NČRpojasnilo, da je ne glede na to, da glasilo Budnik ni vpisano vrazvid medijev, izdajatelj dolžan spoštovati Ustavo RS teretične in profesionalne standarde, ki veljajo na področjunovinarstva.

Obnova postopka:Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdanarazsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predlogakateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopkulahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne,ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo naspremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predloguza obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, aliobstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovnipostopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 5. junija 2008

Vili Einspieler,predsednik Novinarskega častnega razsodišča

Zaradi neresničnih, zavajajočih in žaljivih obdol-žitev v prispevkih oddaj Svet na Kanalu A je Sindi-kat strojevodij Slovenije preko odvetnika JožetaHribernika vložil tožbo na Okrožno sodišče v Ljub-ljani. V sindikatu smo posebej zgroženi nad na-činom priprave prispevkov, ki Sindikat strojevodijSlovenije in njegove izpostavljene posameznikeenači z mafijsko združbo, strojevodje (konkretnomariborske) pa brez vsakih osnov obtožuje malo-

marnosti in slabega dela. V tožbi se bolj kot zakakršno koli denarno odškodnino prvenstveno za-vzemamo za to, da se sporni prispevki oddaje Svetna Kanalu A prekličejo, da se njegovi avtorji (vglavnem se vedno pojavlja ista avtorica) opravičijoin da se sodba objavi. Kljub temu, da naši sodnimlini meljejo počasi, smo prepričani, da bo pravicizadoščeno in da bo ime sindikata in strojevodijoprano vsakršnih zlonamernih obtožb.

12

Uspelo 18. srečanje članstva v MariboruV soboto, 12. maja, se nas je pod Mari-

borskim Pohorjem zbralo preko 800 članovin članic našega sindikata. V večjem številukot do sedaj so se nam pridružili tudi dru-žinski člani. Kot se za mariborske kolegespodobi, so nam pripravili nepozabno sre-čanje, ki se ga bomo udeleženci še dolgoradi spominjali. Ekipi Igorja Vrečka in Albi-na Anžela velja vsa pohvala za vrhunskoorganizacijo srečanja.

Če je stari maček takšnih srečanj, kolegaDobrivoj Subič, dejal, da se bodo moraliDivačani prihodnje leto zelo potruditi, čebodo hoteli organizirati srečanje na takš-nem nivoju, potem to gotovo nekaj pomeni.

Začelo se je s pihalno godbo Slovenskihželeznic, ki nam je pripravila enkratnozvočno kuliso ob našem prihodu. Še predtem pa so v bližnjem športnem centru nogo-metne ekipe že pričele s tradicionalnimnogometnim turnirjem območnih odborov.

Tiste, ki so prispeli lačni, je poleg ob-loženih kruhkov v preddverju šotora, čakalže tudi prvi topli obrok, tako da lačnih natem srečanju zagotovo ni bilo. Ogromenšotor, ki na tem mestu redno gosti podobneprireditve, ponuja visok standard obiskoval-cem. Namesto klopi so v šotoru nameščenistoli, urejen je oder s plesiščem, sanitarijamiin šankom, ob tem, da je okolica šotoranaravnost idilična. Lokacija neposrednopod vznožjem Pohorja ponuja različnemožnosti za rekreacijo ali izlete.

V uvodnem programu našega 18.srečanja so se zvrstili pozdravni nagovoriorganizatorjev srečanja Igorja Vrečka inAlbina Anžela, predsednika SSSLO ZlatkaRateja, sekretarja našega sindikata SilvaBerdajsa, nekdanjih predsednikov SlavkaKmetiča in Draga Toreja ter delavskegadirektorja Alberta Pavliča. Za kulturno po-pestritev dogodka pa so poskrbeli god-beniki pihalne godbe ter dve skupini ple-salk mažoretk.

Čez dan so se udeleženci razkropili narazlične konce. Nekaj jih je navijalo za

svoje nogometaše na nogometnem turnirju,nekaj se jih je povzpelo na Pohorje ali naogled divjega tekmovanja kolesarjev, kiso se vratolomno poganjali v dolino. Aktual-no je bilo tudi bližnje poletno sankališče,kjer so se naši člani lahko sankali s po-sebnim popustom. Večje število udeležen-cev srečanja je obiskalo legendarno Vina-govo vinsko klet v Mariboru in poskušalovinsko kapljico v tej znameniti kleti. Na potdo te kleti so se obiskovalci podali naturističnem vlakcu in tako na zanimiv načinspoznavali Maribor. V šotoru je udele-žence srečanja (še posebej moški del!)zabavala skupina Vesele Štajerke, ki jim jeuspelo privabiti na plesišče veliko plesaželjnih parov.

V popoldanskem delu se je končal nogo-metni turnir, in sicer z zmago domačinov. Vfinalu so se Mariborčani pomerili s kolegi izNove Gorice. Na vrhu torej presenečenjani bilo, so pa na svoj način presenetiliGoričani, katerim na začetku turnirja večinaverjetno ni pripisovala možnosti za finale.

Srečanje se je končalo v zgodnjih večer-nih urah. Ves dan je vse »teklo kot nama-zano«. Kolegi iz OO Maribor so skupaj sštudentsko delovno silo poskrbeli, da smopod Pohorjem preživeli enkratno soboto.

Štafeto organizacije prihodnjo leto pre-vzemajo Divačani. Upam, da nas ponovnopovabijo na morje.

13

Sindikalna lista – Julij 20081. Za mesec JULIJ 2008 znaša višina izhodiščne plače za polni

delovni čas 322,08 EUR bruto

2. Korekcijski faktor za preračun urnine iz preteklega mesecaznaša 0,9130

3. Povprečna bruto plača na zaposlenega v RS za predpreteklimesec znaša 1.360,20 EUR

4. Mesečni indeks rasti bruto plač glede na predpretekli mesecznaša 100,4

5. V skladu z Zakonom o usklajevanju transferjevposameznikom in gospodinjstvom v RS(Ur. List 114/2006). ki je pričel veljati od 1.1.2007, je ukinjenavalorizacija osnove za nadomestilo plače med začasnozadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenegazavarovanja na podlagi rasti plač v RS in mesečnoizračunavanje indeksa oz. količnika valorizacije. Nov načinusklajevanja osnove za nadomestilo plače se uporablja odvključno obračuna plače za mesec januar 2007 dalje.

6. Dohodninska lestvica za izračun akontacije dohodnine zaleto 2007:

Če znaša davčna osnova v EURnad do Znaša dohodnina v EUR

598,97 16 %598,97 1.197,93 95,84 27 % nad 598,97

1.197,93 257,56 41 % nad 1.197,93

Lestvica je določena za celo leto vnaprej v absolutnih zneskih, kise med dohodninskim letom ne bo spreminjala.

7. Mesečno se prizna splošna davčna olajšava vvišini 246,63 EUR.

8. Delavcem, ki so vključeni v PN-SK-01 delodajalec ne plačujeminimalne premije, če v družbi še niso zaposleni eno leto, zatomora biti znesek nakazila premije PDPZ Skupni, ki jo plačujedelavec iz svojih neto prejemkov, obračunan najmanj v višinizneska minimalne premije 22,24 EUR.

9. Povračilo za prehrano na uro 0,65 EUR. Delavcem, ki vpretežni meri opravljajo svoje delo na terenu in sevsakodnevno vračajo v kraj stalnega ali začasnega bivališča,pripada dodatno povračilo za prehrano za vsako uro delana terenu v višini 0,12 EUR.

10.Dnevnice v pavšalnem znesku: dnevnica nad 12 ur 21,39 EUR,od 8 do 12 ur 10,68 EUR od 6 do 8 ur 7,91 EUR.

OPOMBA: Višine dnevnic presegajo višine, določene zrepubliško uredbo, zato je potrebno razliko izkazati na VP-D4Povračila stroškov nad uredbo. Razlika znaša:– pri dnevnici nad 12 ur 0,00 EUR (21,39 — 21,39 EUR)– pri dnevnici od 8 do 12 ur 0,00 EUR (10,68 — 10,68 EUR)– pri dnevnici 6 do 8 ur 0,46 (7,91 — 7,45 EUR).

11.Terenski dodatek če traja delo:– 4 do 8 ur dnevno 3,42 EUR– več kot 8 ur dnevno 4,49 EUR– delavcem na vožnji na uro 0,49 EURvendar največ dnevno 4,49 EUR

OPOMBA: Republiška uredba določa za terenski dodateknajvišji znesek 4,49 EUR na dan.Terenski dodatek do višine 4,49 EUR na dan se ne všteva vdavčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če je podpogoji, določenimi v kolektivni pogodbi, izplačan delojemalcu,ki najmanj dve izmeni zaporedoma dela izven kraja svojegaprebivališča in izven sedeža delodajalca (Ur. List 140/2006).

12.Inozemske dnevnice v EUR/uro: Avstrija 1,83, Italija 1,83,Hrvaška 1,33, Madžarska 1,33

13.Jubilejne nagrade: za 10 let 474,54 EUR, za 20 let 677,92EUR, za 30 let 949,09 EUR.

OPOMBA: Zneski jubilejnih nagrad presegajo zneske,določeno z republiško uredbo, zato je potrebno razliko izkazatina VP-A8. Razlika znaša pri jubilejni nagradi:– za 10 let 14,54 EUR (474,54 – 460,00),– za 20 let 0,00 EUR,– za 30 let 30,09 EUR (949,09 – 919,00).

14.Odpravnina ob upokojitvi se obračuna v višini treh povprečnibruto plač v RS, kar znaša 4.080,60 EUR, oziroma v višini trehzadnjih bruto plač delavca, če je zanj to ugodnejše.Razliko izplačane odpravnine nad zneskom 4.063 EUR pouredbi, je potrebno izkazati pod VP – A8 Znesek nad uredbo– odpravnina!

15.Ob smrti delavca se izplača delavčevi družini odpravnina vvišini treh povprečnih plač na zaposlenega v RS, kar znaša4.080,60 EUR, oziroma v višini treh mesečnih plač delavca čeje to za družino ugodnejše.Razliko izplačane odpravnine nad zneskom 3.443 EUR pouredbi, je potrebno izkazati pod VP – A8 Znesek nad uredbo– odpravnina!

16.Razen odpravnine pripada delavčevi družini tudi enkratnasolidarnostna pomoč po 227. členu KPDŽP. Celotna višinaizplačane enkratne solidarnostne pomoči v primeru smrtidelavca, se všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnegarazmerja in se obračuna po VP –A8.

17.Enkratna solidarnostna pomoč za JULIJ 2008 znaša1.084,67 EUR in ne presega zneska določenega z republiškouredbo. S tem so mišljene solidarnostne pomoči, ki se nanašajona vse primere iz prvega odstavka 227. člena KPDŽP.V primeru, da se solidarnostna pomoč izplačuje po tretjemodstavku 227. člena KPDŽP (smrt zaradi nesreče pri delu) znašasolidarnostna pomoč 3.254,02 EUR + 542,34 EUR zavsakega vzdrževanega otroka.Celotni znesek solidarnostne pomoči, ki je izplačan delavčevidružini ob smrti delavca zaradi nesreče pri delu se všteva v davčnoosnovo iz delovnega razmerja in obračuna pod VP – A8.

Časopis BUDNIK izdaja Sindikat strojevodijSlovenije.

Odgovorni urednik:Zlatko Ratej

Glavni urednik:Zdenko Lorber

Uredniški odbor:Vitodrag Sitar, Robert Zakrajšek

Tajnica uredništva:Anastazija Polše

Fotografije:Miro Marolt, Drago Torej, Zlatan Ostrouška,Zdenko Lorber

Tisk:DERMI TISK – Dermastja Janez, s.p.

Časopis izhaja mesečno v nakladi1.300 izvodov

Naslov uredništva:SSSLO Ljubljana, Trg OF 7, 1000 Ljubljana.01/2313-424; ŽAT (0129) 12-671, 12-591.E-mail: budnik@slo-zeleznice.si

MALO ZA ŠALO MALO ZA RES

Kajenje

Dva policaja vidita dva, ki kadita.

»V kateri razred hodita!?«

»V šesti.«

»Stran cigareto! To ni za froce!«

Kasneje prvi policaj drugemu:

»Midva sva tudi kadila v šestem razredu!«

»Ja, ampak takrat sva bila stara 26 let!«

Alkohol

Učiteljica prinese v razred dve steklenici in glisto. V eni steklenici ima vodo,

V drugi pa alkohol. Glisto vrže v steklenico z vodo in ta v njej veselo zaplava.

Natovrže glisto v steklenico s šnopsom, glista divje zamiga in crkne.

Nato učiteljica vpraša učence, kaj se lahko iz tega naučimo?

Janezek veselo odvrne: »Pijmo alkohol, pa ne bomo imeli glist.«

Brodolomke

Črnolaska, rdečelaska in blondinka so se po brodolomu znašle na samotnem otoku.

Ugotovile so, da niso več kot 20 km oddaljene od kopnega, zato so se odločile, da se

poskusijo rešiti.

Črnolaska je prva skočila v vodo. Po petih kilometrih je bila utrujena, po desetih

kilometrih pa ni mogla več plavati in je utonila.

Druga se je v vodo vrgla rdečelaska. Imela je več kondicije od črnolaske in je bila

utrujena šele po desetih kilometrih, a po petnajstih kilometrih je utonila od

izčrpanosti.

Tretja v vodo skoči blondinka. Plavala je 5 kilometrov, 10 kilometrov, 16, 17, …

19 kilometrov, nato pa je začutila utrujenost in rekla:

»Utrujena sem« in odplavala nazaj na otok.

Utrin

ki iz

18.

sreč

anja

SSS

LO