Titovakuharica

★

A N J A D R U L O V I Ć

Titov gosteh

28 KOSILO S HRUŠČOVOM V MOSKVI 44 KRIŽARJENJE PO NILU

NA LADJI RAMZES

32 PIKNIK NA BALIJU 48 VEČERJA Z JOHNOM KENNEDYJEM

36 VEČERJA ZA PREDSEDNIKA BURGIBO 52 AFGANISTANSKO KOSILO

S TAL

40 KOSILO Z NASERJEM 56 PIKNIK S PRINCEM SIHANUKOM

20 TURŠKA GOSTIJA

24 KRALJEVSKA VEČERJA V ATENAH

16 SVEČANA VEČERJA PRI STALINU

VSEBINA

5VSEBINA

60 IZLET NA SEVER INDIJE

64 ŠAHOVA VEČERJA V TEHERANU

68 BAVARSKO KOSILO WILLYJA BRANDTA

72 POLENOVKA V SOLATI ZA NIZOZEMSKO KRALJICO

76 MAXIM V IRANSKI PUŠČAVI

80 KOSILO S PREMIERJEM V OTTAWI

84 ASADOVO KOSILO V DAMASKU

88 VEČERJA PO ŠVEDSKO

92 VEČERJA ZA TRIINDVAJSET PREDSEDNIKOV

96 BORŠČ NA BAJKALU

100 VEČERJA V PEKINGU ZA ŠTIRI TISOČ GOSTOV

104 FRANCOSKI JEDILNIK ZA DVA PREDSEDNIKA

112 GOVEDINA STROGANOV PRI PORTUGALSKEM PREDSEDNIKU

116 KOSILO PRI ANGLEŠKI KRALJICI

120 VEČERJA S SADAMOM HUSEINOM

124 GOSTIJE S KRALJEM HUSEINOM

6

Z zvezdami ...

152 KOSILO Z JOSEPHINE BAKER 168 NAŠA GOSTA STA

ELIZABETH TAYLOR IN RICHARD BURTON

156 PISATELJI NA SVEČANEM KOSILU 176 INTIMNO KOSILO

ZA JACQUELINE KENNEDY

160 RIBJA JUHA ZA GINO LOLLOBRIGIDO

164 ZAGORSKO KOSILO ZA VELJKA BULAJIĆA

144 PRINCESA MARGARETA NA BRIONIH

148 PIŠČANEC ZA BRANKA ĆOPIĆA

140 SOPHIA LOREN KUHA TITU

130 KOSILO S FIDELOM

134 KOSILO V SHANNONU

7VSEBINA

182 POT PO BOSNI

190 GOSTIJE VSAKI DVE URI

194 OBISK KUMROVCA

Od Vardarjado Triglava

198 KOSILO Z DELAVCI

202 WHITE LADY ZA JOVANKO

206 DIETNI JEDILNIK ZA TITA IN JOVANKO

210 TITOVE PRILJUBLJENE PALAČINKE

216 KOSILO NA JAHTI ZA CHURCHILLA

220 JEDILNIK ZA MALIJSKEGA PREDSEDNIKA

224 SVEČANO KOSILO ZA CEAUŞESCUJA

Gostjepri Titu

228 JASTOG ZA NIXONA

232 LESKOVŠKE JEDI Z ŽARA ZA ANGLEŠKO KRALJICO

238 JABOLČNI ZAVITEK ZA INDIRO GANDHI

8

1⁄3

Mojemu očetu

9

O TITOVI KUHARICI

TITOVA KUHARICA JE ENKRATNA KNJIGA RECEPTOV in jedilnikov, v katerih so uživali Josip Broz Tito, njegova soproga Jovanka in njuni številni gostje – predsedniki, filmske zvezde, kralji in kraljice, diktatorji, pevci in slavni pisatelji. Knjiga je nastala na osnovi izvirne in uradne dokumentacije o svečanih kosilih in

večerjah. Dokumentacijo in jedilnike je odstopil gospod Branko Trbović, po poklicu kemik, ki je bil vso delovno dobo Titov nadzornik ustreznosti obrokov. Večina fotografij, objavljenih v tej knjigi, nikoli prej ni bila dostopna javnosti. Številne knjige o Titu se ukvarjajo izključno z njegovim življenjem, političnim delovanjem in zgodovino. Ta knjiga vsaj deloma razkriva, kaj se je dogajalo onkraj uradnih fotografij, ki smo jih lahko videli v časopisih in na televiziji. S tem, ko smo pokukali v kuhinjo, smo uspeli odkriti delček skrivnosti življenjskega sloga Josipa Broza Tita in njegovih gostov, ki so tedaj vladali svetu.

Ta knjiga ne bi nastala brez pomoči naših prijateljev, ki se jim iz srca zahvaljujemo: Vladi Lisaku (restavracija Okrugljak, Zagreb), Nadi Pantelić (Arhiv Josipa Broza Tita, Beograd), Petru Pavloviću in Nedi Pavlović (restavracija Radmilovac, Beograd), Vladimirju Brajkoviću (Nacionalni park Brioni), Ratku Mavaru (Vjesnik), Nadi Tudor, Luki Mičeti (Tanjug) in Žermen Filipović, ki je preverila vse recepte. Posebna in največja zahvala gre Dejanu Aćimoviću (DA film, Zagreb), brez njega namreč tega projekta ne bi bilo in z njim je življenje zabavno. Vse jedi so pripravili in aranžirali v restavraciji Okrugljak v Zagrebu. René Bakalović pa je k vsem predlagal ustrezno pijačo.

Anja Drulović

COMMUNIST WITH ST YLE

OSIP BROZ TITO, COMMUNIST WITH STYLE, KOMUNIST S SLOGOM – tako je zapisal moj prijatelj v simpatičnem večjezičnem ladijskem dnev-niku, slikanici za odrasle na jadranju po Jadranu. Na robu strani, name-njenih zapisovanju ladijskih doživetij, je majhen leksikon, v katerem je zajeta domača zgodovina: fotografija v velikosti poštne znamke in tri

besede. Komunist s slogom – nihče ni s samo tremi besedami bolje povzel podobe našega nekdanjega predsednika. Nazadnje sem ga v živo videl prav na morju, na Brionih, kjer je gostil portugal-skega predsednika. V spremstvu je bila tudi lepa prevajalka. Kot začarana je zrla v našega predsednika, ki je že zdavnaj dopolnil osemdeset let. Ona je v njem videla odločnega moškega in očarljivca, mogočno osebnost s slogom, on pa v njej temnopolto lepotico, in tog protokol tega ni mogel skriti. Protokol ob Titu je vedno vseboval bogata kosila in večerje, pri katerih je bil on sam zagotovilo užitka in doživetja, tudi ko je bilo politično ozadje napeto. V vinski kleti na Vangi, na ladji Galeb, v salonih Modrega vlaka, na Dedinju, Brdu pri Kranju in Bledu, v jugoslovanskih dvorcih in v tistih po belem svetu je Tito šarmiral kot kak pr-vorazreden pripadnik visokega sloja, kot da v premorih med sprejemi ne bi bil komunistični diktator, ki je z eno potezo peresa hladno odločal o usodah svojih podanikov, pogosto tudi o dušah, razsutih po svetu, in je, bogme, tudi nekatere od mojih najbližjih spravil v zapor.Tako kot danes svetovni poslovni mogočneži gastronomijo uporabljajo kot ključ-ni dejavnik podjetniške strategije, kosila in večerje pa kot okolje, v katerem se dosegajo najpomembnejši dogovori, tako je tudi Tito kmalu doumel, da njegova karizma ne izžareva le za govorniškim odrom na plenumih in mitingih, temveč se za obloženo mizo spremeni v izjemno ustvarjalno očarljivost. Dobra kosila in

J

11

večerje so bila vedno dramske uprizoritve z dvema ključnima likoma – kuharjem kot režiserjem in Titom kot glavnim igralcem.Tito je bil za mizo tako očarljiv predvsem zato, ker je užival v hrani in pijači, ker se jima je predajal strastno in pogosto tudi nezmerno, ker so bili gastronomski užitki zanj pomembnejši od skrbi za lastno zdravje. Takšnega užitka mu ni bilo treba hliniti. Izžareval je intenzivno veselje do življenja, s katerim je ob takih priložnostih prevzel vse okoli sebe. Enako je užival v preprosti kmečki zagorski hrani, žgancih, siru in smetani, štrukljih, odojku, klobasah in krvavicah, kot v svetovljanskih kulinaričnih podvigih. Vendar je bila ljubezen do dobre domače kuhinje vsekakor osnova njegovega užitka za mizo. Zato je ta knjiga poleg zgo-dovinske plati tudi prava kuharica. Bralec s povprečnim kuharskim znanjem bo zlahka pripravil številne jedi po teh receptih. Zato smo predlagali tudi pijače, ki se lepo podajo k tem jedem. Tito se je seveda pogosto srečeval tudi s kulinarično eksotiko. Če mu kaj ni bilo všeč, se je neželeni jedi izognil s humorjem: specialitete z vrabci, ki so mu jih ponudili na Kitajskem, mu niso bile pri srcu, zato je dejal, da vrabcev ne more jesti, ker so proletarci ptičjega rodu.Vse okoli njega, tudi gastronomija, je dobivalo mitološki in metaforični obseg, tudi takrat, ko sama hrana ni zaslužila zgodovinskega spomina. V šoli smo se učili anekdote o Josipu Brozu in svinjski glavi. Po drugi strani so kuharji in strežniki, ki so skrbeli zanj, vsi po vrsti zatrjevali, da je bil prijeten šef in človek, ki se je prepro-sto veselil vsakega obeda, razen tistih, ki so jih osiromašila zdravniška navodila.Po tej kuharski knjigi, na osnovi teh izjemnih zapiskov bi lahko ustvarili veli-časten gastronomsko-zgodovinski roman – kroniko nekega časa. Kakšni gostje, kakšni ambienti, kakšne jedi, kakšen užitek in kakšne teme pogovorov! Že prvo po vrsti v tej edinstveni kulinarični monografiji bi moral opisati Tolstoj, posneti pa Eisenstein:

12

1⁄3

S V E Č A N A V E Č E R J A P R I S TA L I N U

rdeči ruski kaviarmarinirani jeseter in belugakisle kumarice – celegruzijski vinski golaž s cmočkipiščančki z žara po ruskokisle gobicemiškeborovnice

P I J A Č A : vodka, gruzijska vina

Predstavljajmo si razmere: leto 1944, bliža se konec vojne, prevzetni Stalin se že počuti kot gospodar sveta, ki se bo čez kakšno leto spremenil v komunistični planet. Tito bo le ena od šahovskih figur, ki jo bo on, Josip Strašni, premikal v tej zabavni igri. Kaviar in vodka sta imenitna, vendar Tita ne morejo prevzeti ne okolje ne mogočnik ne alkohol, on igra svojo igro in vloga figure ne pride v poštev. Če bi bil Stalin nekoliko bolj zbran, bi to doumel že tedaj v bukareški rezidenci. Ko je dojel, je bilo že prepozno. Tito je na številnih kosilih in večerjah, ki jih je prirejal in se jih rad udeleževal, vnaprej načrtoval niz potez.Kralji, šahi, magnati, režiserji, igralke, nihče, niti največje svetovne osebnosti niso sedele za mizo z Josipom Brozom, ne da bi jih prevzela njegova pojava in nastop. Tito, bleščeča scenografija, dobra hrana, vino, digestiv in cigara na koncu – kakš na mogočna, imenitna, neubranljiva kombinacija. Seveda so se vsi ti obroki zapisali naravnost v zgodovino, zato je tudi ta kuharska knjiga najzanimivejše gastronom-sko čtivo, s katerim sem se kdaj srečal.

René Bakalović

Titova kuharica

Tito v gosteh

16T I T O V GOSTEH

SVEČANA VEČERJA PRI STALINU

OSIP BROZ JE 21. SEPTEMBRA 1944 S SOVJETSKIM LETALOM z Visa odpotoval v Romunijo in nato v Moskvo. Razlog obiska je bila potreba po določitvi pogojev, pod katerimi se bo Rdeča armada bojevala na jugoslovanskem ozemlju. Pogajanja jugoslovanskega in sovjetskega vodstva so se začela po kosilu v hotelu Luks. Josip Broz Tito in Josip

Visarionovič Stalin sta se poznala že pred 2. svetovno vojno, drug drugega pa sta nagovarjala s »tovariš Stalin« in »Valter«, kar je bilo Titovo tajno ime v Komunistični internacionali. Prijateljsko vzdušje med voditeljema so kmalu skalili Stalinove zahteve, med katerimi je bila najpomembnejša ta, da naj bodo partizani pod sovjetskim poveljstvom, in njegovi predlogi Titu, naj sodeluje z ljudmi, ki niso bili komunisti in jih je Tito označil za izdajalce in podleže. Pogajanja so bila zelo mučna in le delno uspešna.Večerjali so v Stalinovi dači. Tu je Stalin Tita menda tako napil z vinom in vodko, da mu je bilo slabo. Naslednje jutro je Tito odletel v banatski Vršac. Prišel je še pravočasno, da je videl, kako ruske sile »kot plima prečkajo romunsko mejo« in se združujejo s partizani.

J

18

1⁄3

SESTAVINE:2 piščanca (od 800 g do 1 kg)vejice svežega rožmarina5 žlic courvoisierjasol, poper

S V E Č A N A V E Č E R J A P R I S TA L I N U

— ★ —

V E Č E R J A

rdeči ruski kaviarmarinirani jeseter in beluga

kisle kumarice – celegruzijski vinski golaž s cmočki

piščančki z žara po ruskokisle gobice

miškeborovnice

P I J A Č Avodka, gruzijska vina

— ★ —

Pečen piščanec po rusko

Izberemo domača piščanca, težka

od 800 g do 1 kg. Razpolovimo ju po

dolžini, nato iz prsi, hrbta, stegen in

krač odstranimo kosti. Meso posolimo

in popopramo. Notranjost nadevamo

z vejicami svežega rožmarina in

pokapamo s courvoisierjem. Meso damo

med čisti deski, obtežimo in pustimo na

hladnem stati od 2 do 3 ure.

Kose piščanca pečemo na rahlo

naoljenem žaru, in sicer najprej z

notranje strani in nato s strani s kožo.

Pečemo jih na šibkem ognju 20 minut.

Pečeno meso razrežemo na kose,

zložimo na ogret krožnik, priložimo

marinirane hrastovke in šampinjone

ter okrasimo.

1919

Pečen piščanec po rusko

H kaviarju ponudimo močno ohlajeno

vodko, k piščancu pa se

poda dobra domača kraljevina.

20T I T O V GOSTEH

TURŠKA GOSTIJA

V PRVIH LETIH PO 2. SVETOVNI VOJNI JE JOSIP BROZ večinoma obiskoval evropske države vzhodnega bloka. Po razhodu s Stalinom 1948 je na prvo potovanje v tujino odšel šele 1953, in sicer v Veliko Britanijo, 1954 pa se začnejo njegova potovanja. V času od 12. do 18. aprila 1954 je z ladjo

Galeb obiskal Turčijo. Minister za zunanje zadeve Köprülü ga je svečano pričakal v istanbulskem pristanišču. 13. aprila je Tito dopotoval v Ankaro, kjer ga je pričakal turški predsednik Dželal Bajar, ki je po pogovorih o vojaškem sodelovanju med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo priredil svečano večerjo. Naslednji dan je Tito obiskal Vojaško akademijo, na kateri so se, kot je slišal, šolali odlični oficirji.

21T I T O V GOSTEH

22

1⁄3

T U R Š K A G O S T I J A

— ★ —

K O S I L O

solata s škampiravioli po ženevsko

šiš-čevap z rižem

S L A D I C Avezirjeve tufahije

(nadevana jabolka),karamelizirani lešniki

P I J A Č Aturški cvetlični likerji, mastika,

slovenski traminec in portugalski rojal

— ★ —

Vezirjeve tufahijeRecept kuhinje turškega predsednika

SESTAVINE:4 večja jabolka500 g sladkorjapol limone800 g zmletih orehovstepena sladka smetana

PRELIV:2 žlici masla4 žlice sladkorja

Jabolka olupimo, izdolbemo peščišče

in jih skuhamo v sladkani vodi. Na liter

vode dodamo pol kilograma sladkorja

in dve žlici limoninega soka. Kuhamo

približno 20 minut.

Zmlete orehe zmešamo s stepeno sladko

smetano in s tem nadevamo jabolka.

Za preliv v kozici raztopimo maslo in

sladkor, da dobimo svetel karamel.

Jabolka prelijemo in okrasimo s stepeno

sladko smetano.

Postrežemo ohlajena kot vzhodnjaško

sladico.

2323

Vezirjeve tufahije

K nadevanim jabolkom ponudimo

dišeči traminec.

24T I T O V GOSTEH

KRALJEVSKA VEČERJA V ATENAH

KMALU PO OBISKU TURČIJE JE JOSIP BROZ odpotoval v Grčijo s šolsko ladjo Galeb, ki je postala njegova prava plovna rezidenca in kraj srečanja s številnimi državniki. Obisk je trajal od 2. do 6. junija 1954. V Atenah ga je pričakal

grški kralj Pavel II. in ga gostil v palači Maksimo. Pogovarjala sta se o običajnih temah, kot so stanje v svetu, dvostranski odnosi in podobno. Vendar pa v pogovorih nista omenjala socialistične revolucije v Grčiji 1948 in jugoslovanske pomoči grškim upornikom proti kralju. Po tem srečanju so se odnosi med Jugoslavijo in Grčijo začeli izboljševati.

25T I T O V GOSTEH

26

1⁄3

Zelenjavo očistimo, damo v slan krop in kuhamo

15 minut. Ohladimo jo v hladni vodi in zložimo na

delovno površino. Bučke razpolovimo, izdolbemo

sredico in jo odložimo v skledo. Papriko prav tako

razpolovimo, spodnji del poravnamo, zgornjega

pa narežemo na kockice in jih dodamo v skledo z

bučkami. Paradižnik odrežemo pri vrhu, odstranimo

sredino in jo dodamo k preostali zelenjavi. Šampinjone

operemo in narežemo na tanke lističe. Enako naredimo

s korenčkom. Čebulo drobno sesekljamo.

K R A L J E V S K A V E Č E R J A V A T E N A H

— ★ —

V E Č E R J A

nadevana zelenjavagrški prigrizek rodos

kozji in ovčji beli sir, sušena ovčetina in olive

topla zelenjavno-mesna predjedmusaka iz jajčevcev, bučk in

teletinegoveji file royal

francoska prilogagrška solata

(drobno sesekljana zelena solata s sesekljanimi zelenimi olivami, olivnim oljem, limono in feto)

S L A D I C Akrema olimp in grška baklava

P I J A Č Adeset let stara metaksa, mastika,

pet let stara vina z Rodosa

— ★ —

Nadevana zelenjava po vegetarijansko

SESTAVINE:300 g manjših bučk (2 kosa)600 g srednje čvrstega paradižnika (4 kosi)600 g sveže paprike (4 kosi)150 g svežega korenčka100 g svežih šampinjonov1 čebula½ dl sončničnega olja1⁄3 dl sojine omake1⁄3 dl kečapasol, zmlet poper

2727

Nadevana zelenjava po vegetarijansko

H grški zelenjavni solati se lepo poda

sveža žlahtina s Krka.

V ponvi segrejemo olje, dodamo čebulo in pražimo,

dokler ne pozlati. Dodamo šampinjone in korenček

ter pražimo 10 minut. Dodamo preostalo zelenjavo

iz sklede, posolimo in pražimo še 10 minut. Zelenjavo

odstavimo z ognja, dodamo sojino omako in kečap

ter popopramo. Dobro premešamo, pokusimo in,

če je treba, dodatno začinimo.

Z zmesjo nadevamo bučke, paprike in paradižnike.

Zložimo jih v naoljen pekač in, preden bomo postregli,

5 minut pogrevamo v pečici, ogreti na 200 °C.

28T I T O V GOSTEH

29T I T O V GOSTEH

KOSILO S HRUŠČOVOM V MOSK VI

V SOVJETSKI ZVEZI SO PO STALINOVI SMRTI, zahvaljujoč predvsem Nikiti Sergejeviču Hruščovu, počasi uvajali reforme, s tem pa je prišlo tudi do postopnega izboljševanja odnosov med obema državama. Josip Broz in

jugoslovanska delegacija, v kateri sta bila med drugimi tudi Aleksandar Ranković in Koča Popović, sta prišla na daljši obisk ZSSR od 1. do 23. junija 1956. Namen potovanja je bila sprava med ZSSR in SFRJ. Tito in Hruščov sta v skupni izjavi poudarila, da ima socializem različne poti razvoja in da mora biti sodelovanje med socialističnimi državami in zvezami komunistov zasnovano na prostovoljnosti, »prijateljski kritiki in tovariški izmenjavi mnenj«. Med obiskom je imel Tito govor na stadionu Dinama pred devetdeset tisoč ljudmi.

30

1⁄3

Jetra razpolovimo po sredini

na 32 kosov, nato jih osušimo

in popopramo.

Sušeno mesnato slanino brez kože

narežemo na 32 tankih rezin. Jetra

zavijemo v slanino, spnemo z zobotrebci

in spečemo na žaru. Postrežemo z na

trakove narezano mlado čebulo in na

kolute narezanim pečenim krompirjem.

K O S I L O S H R U Š Č O V O M

V M O S K V I

— ★ —

K O S I L O

kaviar na rženih kruhkihpiščančja jetra v slanini

jelenovo stegno v brusnični omaki, krompirjevi cmoki

S O L A T Azelenjava v kisu

S L A D I C Aborovničev zavitek

P I J A Č Agruzijski konjak in dvanajst let star konjak rusija, vodka, gruzijsko belo in rdeče vino

— ★ —

Piščančja jetra v sušeni slanini

SESTAVINE:800 g piščančjih jeter (16 kosov)5 g popra320 g sušene slanine

3131

Piščančja jetra v sušeni slanini

K piščančjim jetrom postrežemo slavonski

črni pinot.

32T I T O V GOSTEH

PIKNIK NA BALIJU

JANUARJA 1958 JE VISOKA JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA, v kateri so bili Aleksandar Grličkov, Džemal Bijedić, Savka Dabčević, Jože Smole, Dobrica Ćosić in drugi, z Josipom Brozom Titom na čelu odšla na prvi uradni obisk v Indonezijo. Predsednik te države Sukarno je bil Titov velik prijatelj in oba

sta spadala med najuglednejše in najdolgoletnejše voditelje gibanja neuvrščenih držav. Indonezijski predsednik Sukarno je za predsednika Tita in jugoslovansko delegacijo priredil kosilo na obali prečudovitega Balija.

33T I T O V GOSTEH

Anja DrulovićTITOVA KUHARICA

Prevedla Mojca Vodušek

Uredila Nina Žitko

Tehnično uredila Mojca Kumar Dariš

Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2013

Predsednik uprave Peter Tomšič

Glavni urednik Bojan Švigelj

Natisnila Grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica

1. izdaja, naklada 3000 izvodov

Naslov izvirnika: TITOV KUVAR

Copyright © Aleksandra Anja Drulović

Copyright za fotografije © New Folder Communities, Beograd

Copyright © za izdajo v slovenščini Mladinska knjiga Založba, Ljubljana 2013

Vse informacije o knjigah Založbe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na internetu: www.emka.si

CIP – Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

641.56(083.12) 929Broz J.-Tito(084.12)

DRULOVIĆ, Anja Titova kuharica / Anja Drulović ; [prevedla Mojca Vodušek]. – 1. izd. – Ljubljana : Mladinska knjiga, 2013

Prevod dela: Titov kuvar

ISBN 978-961-01-2904-2

266653440

Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, skupaj s fotokopi­ranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.