TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJEKnjižna zbirka Turistična misel

7

POLOŽAJ IN VLOGA TURISTIČNIH DRUŠTEV

PRI RAZVOJU TURIZMA NA PODEŽELJU

Avtor: Franjo Šauperl, svetovalec za razvoj podjetništva v turizmu, VEPI, d.o.o. Maribor

VINSKO TURISTIČNE CESTE VLOGA IN NALOGE TURISTIČNIH

DRUŠTEV

Avtor: Janez Jerman, član republiškega projektnega sveta vinsko-turističnih cest

1

LJUBLJANA 2000

VSEBINA:

PREDGOVOR

UVOD

1. IZHODIŠČA

2. PROBLEMI RAZVOJA PODEŽELJA

3. EVROPSKI IN SVETOVNI TRENDI RAZVOJA TURIZMA

4. PODEŽELJE KOT TURISTIČNO OBMOČJE

5. SEDANJI POLOŽAJ TURISTIČNIH DRUŠTEV NA PODEŽELJU

6. TURISTIČNO DRUŠTVO KOT MESTO DRUŽENJA IN DELOVANJA LJUBITELJEV TURIZMA

7. TURISTIČNO DRUŠTVO KOT POSPEŠEVALEC IN USKLAJEVALEC RAZVOJA TURIZMA NA PODEŽELJU

8. ANALIZA PREDNOSTI IN SLABOSTI TER PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI DELOVANJA TURISTIČNIH DRUŠTEV NA PODEŽELJU

9. CILJI TURISTIČNIH DRUŠTEV ZA RAZVOJ TURIZMA NA PODEŽELJU

10. STRATEGIJA TURISTIČNIH DRUŠTEV ZA RAZVOJ TURIZMA NA PODEŽELJU

11. VLOGA TURISTIČNIH DRUŠTEV KOT NOSILCA OZAVEŠČANJA PREBIVALCEV PODEŽELJA ZA TURIZEM

2

12. VLOGA TURISTIČNIH DRUŠTEV PRI VKLJUČEVANJU IN DELOVANJU MLADIH NA PODROČJU TURIZMA

13. VLOGA TURISTIČNEGA DRUŠTVA KOT POVEZOVALCA TURISTIČNIH PONUDNIKOV NA PODEŽELJU

14. VLOGA TURISTIČNEGA DRUŠTVA KOT ORGANIZATORJA PRIREDITEV NA PODEŽELJU

15. VLOGA TURISTIČNEGA DRUŠTVA KOT OHRANJEVALCA NARAVNE, KULTURNE IN ETNOLOŠKE DEDIŠČINE PODEŽELJA

16. VLOGA TURISTIČNEGA DRUŠTVA PRI OBLIKOVANJU TURISTIČNIH PRODUKTOV

17. POTREBE IN MOŽNOSTI LOKALNIH, REGIONALNIH, DRŽAVNIH IN MEDNARODNIH POVEZOVANJ

18. POLOŽAJ TURISTIČNIH DRUŠTEV V VLOGI JAVNIH DRUŠTEV

19. TURISTIČNA DRUŠTVA IN NJIHOV MATERIALNI POLOŽAJ

20. POTREBNI UKREPI DRŽAVE, INSTITUCIJ IN TURISTIČNIH ZDRUŽENJ ZA USPEŠNEJŠE DELOVANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV PRI RAZVOJU TURIZMA NA PODEŽELJU

21. PRIPOROČILA ZA USPEŠNO DELOVANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV PRI RAZVOJU PODEŽELJA

22. IZZIVI ZA RAZPRAVO NAMESTO ZAKLJUČKA

23. POJASNILO

24. VIRI

VINSKO TURISTIČNE CESTE – VLOGA, AKTIVNOSTI IN NALOGE TURISTIČNIH DRUŠTEV – JANEZ JERMAN

PRILOGE:

SVETOVALCI KMETIJSKE SVETOVALNE DRUŽBE (vir podatkov: Uprava RS za pospeševanje kmetijstva)

PODJETNIŠKI SVETOVALCI (vir podatkov: Gea College)

SVETOVALCI ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA V TURIZMU (vir podatkov: Združenje svetovalcev za turizem Slovenije)

3

OCENJEVALCI NASTANITVENIH KAPACITET (vir podatkov: Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem)

dr. Marjan Rožič

PREDGOVOR IN PRIROČNIKU NA POT

Turizem je realna priložnost za razvoj podeželja in oprejemljiva možnost za zaposlovanje, zaslužek in socialno varnost. S turizmom podeželje postaja razvitejše in laže se bo znašlo na zahtevni poti vključevanja v evropske integracije. Veliko priložnosti ne izkoristimo dovolj, same pa ne dajejo rezultatov.

Turistična društva na podeželju so najbolj množično gibanje ljudi za razvoj turizma. Mnoga društva so izredno aktivna, druga pa manj in tudi razmere so od kraja do kraja, od vasi do vasi različne. Pred nami je zanimivo in kakovostno gradivo, ki vsebuje zanimive spodbude, priporočila, sugestije in pomoč pri delu turističnih društev na podeželju. Avtor prispevka je naš zavzeti sodelavec Franjo Šauperl, ki je tudi sam opravljal dolžnosti predsednika turističnega društva, sicer pa je svetovalec za podjetništvo in turizem. Je pa tudi podpredsednik komisije za razvoj turizma na podeželju pri Turistični zvezi Slovenije. Tekst ni pisarniško razmišljanje, vsebuje življenjske izkušnje iz lastne prakse in izkušenj drugih turističnih društev. Gradivo spodbuja na razmišljanja in akcije. Ne vsebuje receptov, ponuja pa mnoge stvarne in zanimive sugestije.

Zakon o pospeševanju turizma spodbuja sodelovanje turističnih društev, ki delujejo kot interesne organizacije ljudi. In ljudje so na podeželju gonilna sila turističnega ustvarjanja in iskanja novih poti v turizmu na podeželju.

Vemo, da je podeželje zelo kompleksno. Prostorski, ekonomski, socialni, kulturni, sociološki, naravovarstveni in drugi problemi podeželja, povezani s

4

celotnim dogajanjem na vasi, se medsebojno prepletajo. K pospešenemu razvoju turizma nas usmerjajo možnosti podeželja, interesi domačih in tujih turistov in doseženi rezultati v turistični ponudbi vasi. Očitno je, da Slovenija potrebuje aktivno, angažirano in sodobno naravnano strategijo razvoja turizma na podeželju, zasnovano na znanju in strokovnosti, ki je žal še nimamo. Tako strategijo potrebujejo tudi občine. Vpeta naj bi bila v razvojne zasnove slovenskega turizma kot celote. To je osrednja naloga, ki je pred nami. Vsebinsko je razvojno naravnan dvoletni projekt Slovenska kulinarika in vina v turizmu, ki ga uresničujemo, da bi bila turistična ponudba tudi na podeželju bolj naša, slovenska, in s tem vabljiva za turiste. Tudi naša pota v evropske povezave bodo uspešnejša in bolj celovita, če bo slovensko podeželje turistično razvojno angažirano in če bo izkoriščalo razvojne možnosti turizma. Lahko ugotovimo, da so tam, kjer je turizem v ospredju razvoja podeželjskega kraja, tudi rezultati skupnega razvoja kraja uspešnejši. To kažejo tudi nekateri projekti CRPOV. Zakon o pospeševanju turizma predvideva, da je osnovna celica in temeljno izhodišče turističnega razvoja prav turistični kraj. Ta pa je lahko vas, zaselek. V ta namen tečejo različni projekti pospeševanja, združevanja in uresničevanja turističnih pobud v krajih, ki želijo biti in se razvijati kot turistični kraji. Posebej je pomembno, da je v večini primerov stičišče turističnih aktivnosti turistično društvo, drugače povedano – ljudje združeni v turističnih društvih. Naša usmeritev je, naj vsak kraj na podeželju z razvojem turizma preraste v turistični kraj. To pa zato, da bi se razvijal, da bi ljudje imeli zaposlitev, zaslužek, socialno varnost, ob tem pa živeli in gospodarili v urejenem okolju, ki omogoča tudi večjo kakovost življenja in primerno bivalno kulturo. Življenje na vasi naj postaja turistično življenje.

Gibalna sila takega razvoja pa so lahko predvsem ljudje s potrebnim znanjem, delovno vnemo in ljubeznijo do svojega kraja in okolja.

Ob tem je pomembno, da razmišljamo o tem, kakšni bodo bodoči novi koraki v delu turističnih društev. Turizem prinaša vedno kaj novega, v njem so vedno nova doživetja. In vse, kar je novega, naj postaja tudi del dejavnosti turističnih društev, naj bodo društva kot turistični parlament kraja nosilec novih dosežkov. Zlasti je potrebno gojiti pristnejše odnose gostoljubnosti, prijazen odnos gostitelj – gost, povezanost krajevnega turističnega dogajanja in ponudbe s kulturno dediščino, športom, dogajanji na vodi in ob vodi, varovanje vaške arhitekture, negovanje starih običajev in navad, negovanje naravnega okolja, uporabo interneta in drugih sodobnih dosežkov. Podjetniški način dela turističnih društev je obogatitev prostovoljnosti in ljubiteljstva. Vas je zanimiva za turizem tudi zato, ker se v turistični ponudbi prepletajo kmetijstvo, kultura, urbanizacija, trgovina, promet in še marsikaj.

Turistična zveza Slovenije je asociacija turističnih društev. Tam se napaja, prispeva k izmenjavi izkušenj, nudi pomoč in je dolžna zagotavljati uspešno koordinacijo dela društev. Pričujoča publikacija je pomoč in prispevek v tej

5

smeri. Zveza pa ostaja uveljavljena in edina oblika turističnega povezovanja in usmerjanja turističnega razvoja na podeželju.

UVODNE MISLI

Slovenski človek je v stoletjih dela in vztrajanja ustvaril krajino, ki je zaradi raznolike reliefne oblikovitosti in pestrih podnebnih razmer izjemno lepa in neponovljiva.

Prav zato strategija slovenskega kmetijstva poleg agrarnoproizvodnih ciljev enakovredno poudarja zaščito slovenskega podeželja in vasi, njegovega nadaljnjega skladnega razvoja, ohranjanja in vzdrževanja kulturne krajine, varovanja kmetijskih površin ter ohranjanja poseljenosti.

Že desetletje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uresničuje s strategijo zastavljene cilje preko programov celostnega urejanja podeželja in obnove vasi. Turizem na podeželju je pomembna sestavina celostnega razvoja podeželja, zato je veliko aktivnosti, ki jih izvajamo na MKGP povezanih ravno s turizmom. Pomembno je, da se tudi turizem obravnava celovito, integralno, kar pomeni, da se v razvoj turizma vključujejo različni resorji, se z aktivnostmi dopolnjujejo, utrip tem aktivnostim pa na lokalnem nivoju dajejo predvsem turistična društva.

MKGP pri realizaciji programov uspešno sodeluje s TZS in v določenih projektih tudi s TD. Vloga TD se bo še povečala ob vstopu v EU. Po načelih EU so namreč nosilci razvoja posameznega območja razne institucije, posamezniki in organizacije s tega območja, država pri tem nima razvojne funkcije, ampak tak skladen razvoj podpira.

Uspešno sodelovanje s TZS je naša želja tudi v prihodnje.

Ena največjih zablod je razmišljanje o razvoju turizma na splošno! (Peter Vesenjak)

UVOD

Turistična zveza Slovenije, kot združenje turističnih društev in obmožnih turističnih zvez si prizadeva za pospešen razvoj turizma. Ker je veliko

6

turističnih društev lociranih na podeželju, kjer je problematika razvoja turizma povsem specifična, organizira TZS posvetovanja predstavnikov turističnih društev iz podeželja s ciljem, da si med seboj izmenjujejo izkušnje, da pospeši njihovo delovanje in da se oblikujejo smernice za izboljšanje njihovega položaja ter vloge pri razvoju turizma na podeželju. Prav turistična društva na podeželju so namreč ključni povezovalci ljudi in oblikovalci in skorajda edini pospeševalci turizma na podeželju. Takšno stanje in razvojne možnosti so se pokazale tako v referatih in razpravah na drugem posvetu turističnih društev na podeželju septembra 1999 v Žalcu, kakor tudi na posvetovanju Turizem – razvojna možnost podeželja oktobra 1999. Gradivo za ti dve posvetovanji na temo "Položaj in vloga turističnih društev pri razvoju turizma na podeželju" izdaja TZS v obliki brošure, saj lahko služi kot priročnik za delovanje turističnih društev na podeželju pri pripravi njihovih programskih usmeritev, oblikovanju ciljev in njihove strategije za pospešeno udejanjanje razvoja turizma na podeželju.

Republika Slovenija je s sprejemom strategije razvoja turizma opredelila podeželje kot turistično območje, vendar lahko danes ugotavljamo, da je ta strategija že potrebna sprememb in dopolnitev, saj nasploh ni prinesla načrtovanih rezultatov. Nekaj podobnega lahko trdimo tudi za podeželje, kjer so kljub večim razvojnim projektom in finančnim vlaganjem v te projekte, učinki v konkretizaciji turistične ponudbe na eni, in razvoja turizma na podeželju na drugi strani, sorazmerno pičli. Zato se Turistična zveza Slovenije zavzema za angažirano strategijo razvoja turizma na podeželju in s tem za sodoben razvoj podeželja kot celote.

Na področju razvoja turizma na podeželju velja povdariti, da se s tem na državnem nivoju ukvarja predvsem Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s svojimi institucijami ter Turistična zveza Slovenije, po ukinitvi agencije Vas pa je agilno še Združenje turističnih kmetij Slovenije, ki ga je pri pripravi promocijskih materialov podpiral tudi Center za promocijo turizma Slovenija. Daleč premalo so prisotna ostala ministrstva in institucije, katerih delovanje je povezano predvsem z urejanjem pogojev in možnosti turističnega razvoja podeželja. Kar nekaj razvojnih projektov na podeželju je bilo v preteklosti sproženih, žal pa s premajhnim izplenom v stvarnih rezultatih turizma na podeželju. Semkaj lahko uvrstimo projekte CRPOV, vinsko turistične ceste, razvoj turistične vasi idr., kakor tudi vsa prizadevanja dela kmetijske svetovalne mreže, specializirane za področje razvoja turizma na kmetijah.

Ker je zelo pomembna usposobljenost prebivalstva na podeželju moremo ugotoviti, da je tudi tu storjenega daleč premalo. Odmevni sta le dve vrsti usposabljanja konkretnih izvajalcev turistične ponudbe na podeželju, to je usposabljanje ponudnikov na turističnih kmetijah, za kar je pripravila program kmetijska svetovalna služba (80 urni obvezni program za

7

ponudnike turizma na kmetijah) in usposabljanje z naslovom "Program usposabljanja za trženje v turizmu", ki ga ob podpori Ministrstva za delo, družino in socialo ter Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje izvajata BSC Kranj ter GIZ R TIM Žalec v sodelovanju s turističnimi društvi in občinam. Turistična društva kot interesno, prostovoljno in ljubiteljsko druženje vseh, ki jih zanima turizem, se različno intenzivno trudijo z najrazličnejšimi aktivnostmi pri razvoju turizma na podeželju. Ob tem velja ugotoviti, da je njihovo delovanje predvsem rezultat aktivnega delovanja vrste zanesenjakov ob podpori mnogih sponzorjev ter donatorjev v kraju delovanja posameznega društva. Ker delujejo društva na amaterski bazi, je pogosto tudi prisotno pomanjkanje turističnih znanj, predvsem pa sistematike v dolgoročno usmerjenem delovanju pri razvoju turizma na podeželju, marsikje pa tudi večinsko usmerjeno v zadovoljevanje potreb predvsem krajanov in ožje okolice, manj pa ciljnim skupinam turistov iz širše domovine in tujine. Velika ovira so tudi nezadostna finančna sredstva, društva marsikje nimajo svojih prostorov in podobno.

Da bi dali določen prispevek k pospešenemu in usmerjenemu delovanju turističnih društev pri razvoju turizma na podeželju, podajamo v nadaljevanju nekaj pogledov na pomen in vlogo turističnih društev na podeželju pri njihovem delovanju

8

1. IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE PRISPEVKA

Pri oblikovanju tematike pomena in vloge turističnih društev pri razvoju turizma na podeželju izhajamo iz ugotovitev dveh tovrstnega posvetovanj v Žalcu (1998 in 1999), posveta Turizem – razvojna možnost podeželja v Državnem svet (1999), drugih podobnih posvetov po posameznih področjih ter iz praktičnih izkušenj predstavnikov turističnih društev, kakor tudi iz osebnih izkušenj avtorja tega gradiva pri delovanju turističnega društva v svojem kraju.

2. EVROPSKI IN SVETOVNI TRENDI RAZVOJA TURIZMA

Za razvoj turizma nasploh so zanimive ključne napovedi za turizem v Evropi, kamor želimo tudi sami čimprej institucionalno vstopiti, podobni pa so tudi svetovni turistični razvojni trendi. Stanje in trendi razvoja turizma v Evropi in svetu nakazujejo naslednjo sliko ter perspektive (povzeto po World Travel & Tourism Council): v Evropi je 38 milijonov ali 12,8% od vseh delovnih mest povezanih s

turizmom in potovanji; Evropa bo ustvarjala okoli 35% BDP s turizmom in potovanji v Severni Ameriki se s turizmom in potovanji ukvarja 10,6% vse delovne

sile, v naslednih letih pa naj bi odstotek narastel za 19%; v Južni Ameriki, kot turistično najslabše razvitim območjem se ukvarja s

turizmom in potovanjem 6% vseh zaposlenih, napovedujejo pa porast za 16%;

na svetovnem nivoju bo letos 10,7% BDP ustvarjenega s turizmom in 10,7% s potovanji, hkrati pa bo 10,9% potrošniških izdatkov porabljenih za zasebno porabo za turizem in potovanja, 11,8% za investicije v turizem in potovanja ter 550 milijard dolarjev izdatkov popotnikov, ki potujejo v prostem času v tujih državah;

projekcije za leto 2007 napovedujejo letno rast potrošniškega povpraševanja po 3,8%, prispevek turizma in potovanj v DBP naj bi realno porasel za več kot 40%, enak odstotek velja tudi za potrošnjo, investicije v

9

to področje naj bi porasle za več kot 50%, turisti in popotniki pa bi naj leta 2007 za zasebna potovanja v drugih državah potrošili 884 milijarde dolarjev, kar pomeni 16,9% porast;

v naslednjem desetletju se obeta v turizmu in potovanjih okoli 46% realne rasti;

Zanimiva bi bila raziskava naših razmer in projekcij v primerjavi z evropskimi in svetovnimi ter podatek, kolikšen odstotek zgoraj navedenih podatkov se ustvarja na podeželju.

Vsekakor pa lahko ocenjujemo, da postajajo turizem, prosti čas in potovanja vse bolj popularna veja gospodarstva, trendi potreb turistov se usmerjajo v iskanje doživetij in prav podeželje je ena tistih turističnih destinacij, ki ima za doživetje na razpolago izvirnost in kombinacijo najrazličnejših elementov sestavljivih v popolno doživetje. Pri tem pa lahko izjemno veliko vlogo odigrajo prav turistična društva. Brez takšnih usmeritev in sledenju svetovnih trendov pa naša turistična ponudba ne bo zanimiva za Evropo in svet. Zato so turistična društva izzvana, da so nosilci turistične bodočnosti podeželja.

3. PROBLEMI RAZVOJA PODEŽELJA

Problemi razvoja podeželja so večplastni in le delno povezani z možnostmi razvoja turizma.

Gre namreč za obsežna področja naše domovine, ki so vselej in v vseh sistemih med zadnjimi za urejanje, in najbolj prepuščena sama sebi, tako tudi na področju turizma. Na podeželju je prisotna različna problematika in naj naštejemo le nekaj ključnih problemov, ki so povezani ali se vsaj dotikajo turizma: podeželje je vedno zapostavljeno območje zaradi njegove obsežnosti, ki

zahteva velika vlaganja za majhen izplen; podeželje ima mnoštvo naravne, kulturne in etnološke dediščine, ki pa v

hitenju v moderne čase vse bolj izginja; naše podeželje spontano in nevarno izgublja svojstveno sliko slovenske

kulturne krajine s tradicionalnimi kmetijskimi sistemi, kmečkimi naselji, poljsko razdelitvijo, kmečko arhitekturo, kozolci, kaščami, kočami in hrami, "klučajami" in zidanicami, čebelnjaki itd.;

bolj ko se podeželje razvija, hitreje izginjajo naštete identitete slovenskega podeželja, ki pa bi lahko bile ključna prednost in privlačnost razvoja turizma na podeželju;

podeželje se kadrovsko izjemno stara, mladi zaradi socialne varnosti odhajajo z njega, kmetijstvo zaradi kmetijske problematike zastaja, s tem pa nastopa problem zaraščanja in onemogočanje razvoja podeželja nasploh;

10

podeželjsko prebivalstvo vseh starostnih struktur je posebej potrebno ozaveščanja, usposabljanja, prepričevanja, razvoja zaupanja v institucije in svetovalne službe ter akcij, v katerih to prebivalstvo vidi svojo dolgoročno perspektivo in interese;

zelo problematična so obmejna območja, ki bi bila za turizem med sosednjima državama najbolj perspektivna;

na nerazvitih podeželskih območjih ni turističnih društev niti drugih razvojnih potencialov, ki bi pospeševali sam razvoj teh območij in turizem;

za območja, kjer ni lastne iniciative, se tudi občinski in državni faktorji posebej ne zavzamejo ali pa le ob katastrofah;

na podeželju je mnoštvo še neodkritih, neraziskanih in nezadostno poznanih naravnih, kulturih, zgodovinskih, narodopisnih in drugih znamenitosti, ki bi jih morali izjemno dobro tržiti;

samo na podeželju je mnoštvo šeg in običajev ter bogata kulinarika, ki pa v mnogih območjih nepovratno izginja, saj je bil dolgo časa prekinjen tok ljudskega izročila in mnenje, da mora vse staro v staro šaro in pozabo;

razen strokovne institucije kmetijske pospeševalne službe se s podeželjem sistematično, razvojno in dolgoročno kontinuirano skorajda nihče ne ukvarja;

podeželje je v mnogih predelih komunalno neurejeno in krajinsko še vedno zanemarjeno;

močan zaviralni vpliv na razvoj turizma na podeželju ima neurejena zakonodaja na področju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in še vedno premalo vzpodbudno financiranje naložb na podeželju, kar pa zavira tudi pobude in aktivnosti TD, ki so pogosto vzpodbujevalci kmetovalcev in drugih za usmerjanje v turizem.

Gledano na podeželje z vidika možnosti razvoja turizma velja ugotoviti, da je to območje izjemno bogato s potencialno turistično ponudbo, potrebno pa izjemnih naporov, sistematike in profesionalnih prijemov, da bi ob tem mogla tudi turistična društva prevzeti vlogo aktivnega soustvarjalca turističnega razvoja podeželja.

4. PODEŽELJE KOT TURISTIČNO OBMOČJE

V dokumentu Strategija razvoja turizma v Sloveniji so opredeljena takoimenovana zaokrožena turistična območja kot so npr. morje in jezera, gore, mesta, zdravilišča in med njimi je bilo naknadno vnešeno tudi turistično območje podeželje.

Zaokroženo turistično območje je splet podjetij in drugih ponudnikov turističnih storitev, dopolnjujočih in podpornih dejavnosti, turističnih

11

privlačnosti, infrastrukture, naravnih danosti in družbeno-ekonomskih dejavnikov lociranih na istem zaokroženem geografskem območju.Podeželje ima velike možnosti za turistični razvoj, s katerim se razvija samozavest in sprememba mišljenja podeželjskih ljudi, da je potrebno marsikaj spremeniti v smeri izboljšanja ekonomike poslovanja, da je perspektiva podeželja v višji stopnji predelave in neposredne ponudbe v obliki zadovoljevanja potreb turistov, ki se vse bolj vračajo k naravi, iščejo možnosti rekreacije in doživetij, želijo zdravo ekološko neoporečno ponudbo hrane in pijače ipd. Turisti imajo danes med ostalim tudi moto – od kulture k naturi. Podeželje je opredelil Tone Horvat, predsednik Državnega sveta, kot vrt prihodnosti za prosti čas, dopustovanje, za stara leta, za okrevanje po zdravstvenih težavah, za izobraževanje v podeželjskem miru itd. Vse to pa mora nekdo organizirati, in za to organizacijo, motivacijo in pospeševanje so posebej poklicana turistična društva na podeželju.

5. SEDANJI POLOŽAJ TURISTIČNIH DRUŠTEV NA PODEŽELJU

Turistična društva so ustanovljena in zavezana delovati po Zakonu o društvih in po drugi pozitivni regulativi, kar pa je v določenih situacijah pospeševalnih aktivnosti razvoja turizma in predvsem pri organizaciji prireditev prej zavirajoče kot vzpodbujajoče.

Turistična društva na podeželju delujejo v javnem interesu, čeprav večina še nima statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju pospeševanja turizma, kar jim omogoča 43. člen Zakona o pospeševanju turizma (Ur. l. RS 57/98), čeprav je njihovo delovanje prav na podeželju eksplicitno takšno, kot jih opredeljuje zakon.

Na podeželju deluje trenutno 280 turističnih društev, in če predpostavimo, da ima posamezno turistično društvo v svojih organih v povprečju po 20 aktivnih članov, je tu ekipa 5.000 aktivnih neprofesionalnih turističnih delavcev na podeželju, če pa tezo razširimo na vse članstvo ob predpostavki, da je v TD v povprečju včlanjenih 50 do 100 krajanov, pa gre za prek 18.000 udeležencev, ki so na najrazličnejše načine vključeni v posamezne turistične akcije na podeželju. Prav na podeželju se ustanavljajo vedno nova turistična društva kot izraz potrebe ljudi. Turistična društva na podeželju so stvarni pospeševalec razvoja turizma na podeželju, še posebej na tistih območjih, kjer večjih turističnih ponudnikov ni. Delovanje in aktivnost turističnih društev sta sicer odvisna od dejavnosti in aktivnosti vodstva in je tudi od kraja do kraja drugačno, vendar je večina društev dejavnih in delujejo v odvisnosti od možnosti in danosti, ki so jim na razpolago.

Pretežne dejavnosti turističnih društev so v ozaveščanju prebivalstva, pospeševanju delovanja turističnega podmladka, organizaciji čiščenja in

12

urejanja krajev, organizaciji tekmovanj za urejenost kraja na lokalnem nivoju, nameščanju turističnih talnih oznak, skrb za naravno, kulturno in arhitekturno dediščino, izdajanju turističnega propagandnega gradiva ožjega območja delovanja društva, organizaciji prireditev ožjega in širšega pomena, organizaciji izletov in usposabljanja za članstvo ipd. Turistična društva si posebej veliko prizadevajo za ohranjanje arhitekturne naravne in kulturne dediščine ter šeg, navad in starih običajev.

V nekaterih primerih so v okviru turističnih društev tudi razne sekcije, kot npr. sekcija vinogradnikov ali hortikulturna sekcija, spet drugje so v turističnih društvih vključeni pevski zbori ali vokalne skupine, folkloristi, aktivi kmečkih žena, kjer niso kot samostojna organizacija, ročnodelske skupine itd.

Nekatera turistična društva so si pridobila tudi določene materialne pogoje, kot so prostori za prireditve, turistične poti, muzeji, prostori za gostinsko ponudbo, kampi, šotori ter oprema za prireditve idr., tako da so pri organizaciji prireditev bolj samostojna in usposobljena.

V redkih primerih se turistična društva ukvarjajo tudi z razvojnimi projekti, še manj pa zmorejo take projekte voditi, saj v njih praviloma ni ustreznega kadra in denarja za zunanje sodelavce, saj velja pri vseh društvih pravilo prostovoljnega dela. Zato je pomembno razvijati profesionalni in podjetniški pristop in društvom odpirati nove možnosti delovanja, da bi se uspešno odzivali na izzve bodočnosti.

Poseben problem v društvih so finance, saj morajo društva pridobiti denar v glavnem sama, po nekaterih manjših občinah dobivajo kakšno manjšo dotacijo, urejenega financiranja prek turistične takse in predvidenih turističnih davščin pa še ni. Stabilni viri financiranja programov in projektov turističnih društev je osnova prostovoljno profesionalnega delovanja. Povezovanje turističnih ponudnikov na kakršnem koli področju in tako tudi prek turističnih društev je nujno za uspešnejši razvoj turizma včasih pa problematično, če vsak podjetniški subjekt kot turistični ponudnik gleda najprej na svoj izplen, premalo pa na spoznanje, da so skupni projekti lahko uspešni.

6. TURISTIČNO DRUŠTVO KOT MESTO DRUŽENJA IN DELOVANJA LJUBITELJEV TURIZMA

V druženju je sloga, ustvarjalnost, veselje in moč!

Turistično društvo je najprej mesto druženja in delovanja ljubiteljev turizma na nekem ožjem območju. V njem se zbirajo entuziasti, tisti, ki jih turizem zanima, predvsem pa aktivni krajani, ki so pripravljeni v svojem kraju

13

aktivno delovati na področju turizma in s tem prispevati k razvoju in aktivnemu delovanju domačega kraja.

Turistično društvo je nadalje mesto, kjer se organizirajo različne interesne dejavnosti, znotraj katerih je možno aktivirati potenciale krajanov, ki se poslovno, delovno ali ljubiteljsko ukvarjajo s kakšno zanimivo stvarjo, ki jo lahko udejanjajo tudi preko društva.

Turistično društvo ob večjih akcijah pritegne množico krajanov, ki se aktivno vključijo predvsem takrat, kadar so večje akcije in prireditve, saj je takšne prireditve možno dobro izpeljati le ob široki paleti izvajalcev posameznih aktivnosti.

Turistično društvo pa je nenazadnje mesto, kjer najdejo krajani svoje somišljenike, se medsebojno družijo, se izobražujejo in kjer imajo možnost poveseliti se ali udeležiti kakšnega izleta ali ekskurzije. 7. TURISTIČNO DRUŠTVO KOT POSPEŠEVALEC IN USKLAJEVALEC

RAZVOJA TURIZMA NA PODEŽELJU

Kdor hoče imeti bodočnost, si jo mora začrtati!

Kot je že ugotovljeno, so turistična društva povsod pospeševalec in usklajevalec razvoja turizma na podeželju, vendar je potreben vedno bolj sistematičen, dolgoročno zasnovan in poenoten ter usmerjen razvojni koncept in pristop.

Vsekakor bi bilo želeno in možno, da bi na podeželju prevzela turistična društva, ob pomoči strokovnih institucij in pospeševalnih mrež za razvoj kmetijstva, za razvoj podjetništva ter za razvoj turizma, vlogo pospeševalca in usklajevalca razvoja turizma na podeželju in tako skupno pristopila k snovanju strateških programov razvoja turizma na določenem območju. Pri tem bi bilo smiselno, da se takšni razvojni programi delajo za širše območje, pri čemer je zopet vloga turističnih društev v tem, da "stopijo skupaj" s sosednjimi društvi in snujejo turistične produkte kot skupno ponudbo na nekem geografsko zaokroženem območju.

Turistično društvo kot neprofitna organizacija ima možnost, da preseže ozke podjetniške interese po dobičku posameznih ponudnikov in da povezuje te posameznike v skupno ponudbo in v skupno ustvarjanje nove vrednosti na širšem območju ter v delitvi učinkov med vsemi udeleženci ponudbe turističnih produktov.

Turistično društvo lahko prevzame vlogo pobudnika in usklajevalca pri vzpodbujanju turističnega razvoja na podeželju, vzpodbujevalca za aktiviranje potencialnih turističnih ponudnikov, za nastopanje v interesu kraja ter turističnih ponudnikov skupaj z lokalnimi skupnostmi na javnih

14

razpisih in pri organizaciji pomoči pri pripravi na prijavo na razpis. Tipični primer celovitega snovanja razvojne strategije podeželja in skupaj z njo tudi strategije razvoja turizma se izvaja v okviru projektov CRPOV, žal pa je še vedno premalo udejanjanja teh razvojnih projektov.

V osnovi bi morala tudi v turističnih društvih veljati podletniška logika, zato bi morala tudi turistična društva svoj razvoj ter aktivnosti obravnavati kot poslovno priložnost, kakor to počne podjetnik.

8. ANALIZA PREDNOSTI IN SLABOSTI TER PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI DELOVANJA TURISTIČNIH DRUŠTEV NA PODEŽELJU

Prednosti delovanja turističnih društev: dobro poznavanje svojih ponudbenih resursov; dobro poznavanje razpoloženja ljudi do razvoja turizma na lokalnem

nivoju brezplačno in prostovoljno angažiranje krajanov za akcije in delovanje; združevanje za razvoj turizma zainteresiranih turističnih ponudnikov na

lokalnem nivoju; zaupanje ljudi v kraju v društveno dejavnost na podeželju; izkušnje dobro delujočih turističnih društev z daljšim obdobjem

uspešnega delovanja; povezanost turističnega društva v območno in republiško turistično zvezo.

Slabosti delovanja turističnih društev: ljubiteljsko delovanje z neprofesionalnim pristopom; pomanjkanje ustreznih strokovnih sodelavcev za strateške in dolgoročne

razvojne pristope v društvih: kronično pomanjkanje finančnih sredstev za izvajanje aktivnosti; premajhna promocija in vlaganja v reklamo; neuspešnost pri združevanju vseh turističnih potencialov kraja ali

območja v skupno ponudbo; generacijske prelomnice vodilnih struktur v turističnih društvih; nezmožnost prijavljanja na javne razpise.

Priložnosti za delovanje turističnih društev: velike neizkoriščene potencialne možnosti razvoja turizma na podeželju; koristiti strokovne institucije za razvoj turizma na podeželju; (deklarativna) podpora razvoju turizma na podeželju s strani države; interes domačih in tujih gostov po turizmu na podeželju z doživetji in

gostoljubnostjo; vrsta potencialnih turističnih ponudnikov, ki potrebujejo organizacijsko in

koordinacijsko pomoč; možnost organizacije številnih in odmevnih prireditev s ciljem ohranjanja

šeg in običajev;

15

akcije Turistične zveze Slovenije in območnih turističnih zvez za delovanje turističnih društev.

Problemi delovanja turističnih društev: nezainteresiranost turističnih ponudnikov za skupne akcije; premalo akcijsko usmerjena pomoč države pri razvoju turizma na

podeželju; ovire, ki jih prinaša zakonska regulativa na področju delovanja društev in

turizma; v nekaterih okoljih premala zainteresiranost in ozaveščenost prebivalstva

za razvoj turizma; premajhna povezanost vseh razvojnih potencialov za strateški razvoj

turizma na podeželju; nezadostno razvita turistična ponudba v manj razvitih a turistično

zanimivih območjih; težko izvedljivo stalno sponzoriranje in donatorstvo vedno istih subjektov

v kraju.

Po podobnem principu, kot smo tukaj prikazali možnosti in ovire ter prednosti in slabosti, bi si naj vsako turistično društvo za svoje območje delovanja izdelalo lastno analizo svojih priložnosti in ovir, ki jih vidi v pospeševanju turizma, hkrati pa analiziralo svoje prednosti in slabosti v primerjavi z drugimi sebi primerljivimi turističnimi društvi. Takšna analiza je dobra osnova za oblikovanje svojih ciljev in za snovanje svoje strategije ali poti za uresničevanje ciljev.

9. CILJI TURISTIČNIH DRUŠTEV ZA RAZVOJ TURIZMA NA PODEŽELJU

Kdor ne ve kam, ga vsaka pot pripelje v neznano!

Turistična društva si morajo za svoje delovanje in za razvoj turizma na podeželju zastaviti dolgoročne, predvsem realne cilje, da bi mogli skozi čas tudi vrednotiti svoje dosežke in uspehe.

Morda se zdi ta zahteva komu nepomembna, vendar naj zahtevo potrdi teza, da če nimamo planiranega nobenega cilja si tudi poti do njega ne moremo izbrati. Vse poti so namreč namenjene k nekemu cilju in tudi v vsakodnevnem življenju si človek nenehno postavlja cije in izraža želje, kaj bi v življenju rad dosegel. Kdor nima ciljev, jih tudi doseči ne more.

Tako je priporočljivo, da si tudi turistično društvo zastavi tri vrste ciljev, in sicer dolgoročne, letne in operativne. Cilji naj bodo kvantitativni in kakovostni. Dolgoročni cilji naj bodo posebej jasno izraženi, saj so tem podrejeni kratkoročni, letni, in šele tem operativni (npr. kvartalni).

16

Med dolgoročne cilje bi bilo smiselno vnesti globalne cilje, ki jih turistično društvo na nekem območju želi doseči. Naj navedemo nekaj primerov dolgoročnih ciljev kakšnega delujočega turističnega društva na podeželju:

primeri kvantificiranih ciljev: v roku enega leta izdelati razvojno strategijo društva in kraja; povečati število članstva za ….%; v strukturi članstva imeti ……..% mladih izpod 25 let; v turistični podmladek pritegniti ………. otrok; organizirati ….. izobraževalnih akcij za krajane; v povprečju organizirati letno ……… prireditev in pritegniti …………

domačinov in ……. gostov; v treh letih vzpodbuditi k turistični ponudbi …….. turističnih kmetij,

……. gostinskih obratov, …….. drugih turističnih ponudnikov; v petih letih vzpodbuditi v kraju ………. prenočitvenih kapacitet; pritegniti v kraj ……… stacionarnih in ………….. prehodnih turistov oz.

gostov; pripraviti novo kolesarsko pot do ……………… pridobiti prostor za delo društva povečati turistični prihodek v kraju za ………….% itd.

primeri kvalitativnih ciljev: izboljšati izgled kraja; urediti "ta in ta" objekt; realizirati kakovostno promocijo kraja; povezati lokalno in okoliško turistično ponudbo v skupen turistični

proizvod; raziskati, odkriti in v današnji čas postaviti "to in to" šego, običaj,

kulinarično posebnost ali posebnost kraja; podeljevati nagrade zaslužnim za razvoj turizma in izgleda kraja itd. urediti sprehajalne, kolesarske ali druge poti; organizirati predavanja za prebivalce kraja; organizirati prireditev ob krajevnem prazniku itd.

10. STRATEGIJA TURISTIČNIH DRUŠTEV ZA RAZVOJ TURIZMA NA PODEŽELJU

Če vem kam, moram tudi vedeti, kako do tja priti!

Strategija turizma v kraju pomeni določitev poti za uresničitev zastavljenih ciljev ali odgovor, kako cilje uresničiti. Za postavljanje strategije je poleg zastavljenih ciljev smiselno uporabiti analizo prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti, saj se s strategijo praviloma tudi postavijo akcije, kako prednosti in priložnosti izkoristiti ter kako slabosti odpraviti in nevarnosti premagati.

17

V strategiji turističnih društev lahko govorimo o dveh vrstah strategij. Najprej gre za strategijo delovanja samega turističnega društva, potem pa za strategijo razvoja turizma na območju, kjer turistično društvo deluje.

Določitev strategije samega turističnega društva je sorazmerno enostavna, vendar se je treba do nje dokopati, jo določiti in se v njej poenotiti v članstvu in v kraju. Koncepti strategije turističnih društev so v veliki meri odvisni od same stopnje turističnega razvoja kraja, od dosedanje uspešnosti samega turističnega društva in od vizije, kaj želi društvo v nekem daljšem obdobju doseči. Ker so naša turistična društva na podeželju prvenstveno usmerjena v urejanje krajev, pripravo prireditev in zadovoljevanje turističnih potreb ožjega območja, bi bilo prav, da se taka društva pomaknejo za korak naprej in prevzamejo strateško usmerjeno vlogo pospeševalca razvoja turizma za širši prostor, kar pomeni tisto pravo usmeritev za pridobivanje pravih turistov iz domovine in tujine, ki bodo koristili vse vrste krajevne ponudbe, kar bo pravi prispevek k preobrazbi kraja v turistični kraj in prispevek k prinašanju denarja turistov v kraj.Strategija samega turističnega društva se torej nanaša na koncept delovanja društva, ki je lahko naravnan na različne strani in v različne aktivnosti. Gre za globalno določitev mesta in vloge turističnega društva v kraju in v samem razvoju turizma na določenem delu podeželja.Naj navedemo primer strategije nekega turističnega društva.

Turistično društvo XY si zastavlja naslednji koncept strategije delovanja: skrb in akcije za lep izgled kraja (tekmovanja, priznanja, strokovna

pomoč, itd.); animacija krajanov za sodelovanje v turistom prijaznem kraju; aktivnosti za določanje skupne razvojne strategije turizma v kraju; povezovanje turističnih in drugih ponudnikov v skupne turistične

proizvode; koordinacija priprave in izdaje turističnega promocijskega materiala; organizacija raziskav in obujanja tradicije šeg in običajev, kulinarike in

narodopisnih značilnosti kraja; pregled vseh tudi najmanjših turističnih zanimivosti širitev članstva ter pritegovanje turističnega podmladka, ki nadaljuje pot

v sekcijo turistične mladine in kasneje v odraslo članstvo turističnega društva;

organizacija izobraževanja turističnih ponudnikov in krajanov za urejenost kraja, za sodelovanje v turističnem kraju in za prijazno srečevanje s turisti;

organizacija odmevnih prireditev - zanimivih za krajane, okoličane in za turiste;

aktivno vključevanje v skupne turistične programe področne ali republiške turistične zveze;

organizacija ekskurzij, izletov in zabav za svoje članstvo; organizacija izvajanja aktivnosti s pomočjo projekta "javnih del";

18

organizacija gospodarske in strokovne dejavnosti kjer uje to potrebno (gostilna, šola, TIC, itd.)

Druga vrsta strategije, ki jo lahko zastavi turistično društvo pa se nanaša na samo turistično ponudbo kraja in za privabljanje turistov v kraj, kjer turistično društvo deluje. To je pomembno še posebej tedaj, če je turistično društvo stvarni in prvi vzpodbujevalec ter iniciator turističnega razvoja. Strategija je lahko tudi razdelana na podstrategije, kakor bomo na primeru prikazali v nadaljevanju:

strategija izkoriščanja prednosti in priložnosti: izvesti analizo obstoječe in potencialne turistične ponudbe ter

resursov; vzpodbujati obstoječe ponudnike za izboljševanje svoje ponudbe; vzpodbujati potencialne ponudnike za vključevanje v turistično

ponudbo; širiti krog stalnih akterjev pri turističnih akcijah in prireditvah; organizirati strokovno pomoč za realizacijo turističnih projektov kraja

in posameznikov;

strategija premagovanja slabosti in nevarnosti: med članstvo društva pritegniti tudi kakšnega strokovnjaka s

turističnega ali drugega področja; pridobivati informacije o vseh finančnih virih za razvoj turizma in

stalno iskanje možnosti financiranja razvoja turizma ter društvenih dejavnosti;

organiziran in usmerjen razvoj promocijskih in reklamnih sporočil kraja;

stalne akcije in prepričevanje vseh udeležencev razvoja turizma v kraju za koristi, ki jih ima kraj in udeleženci od turističnega razvoja;

stalno inovativno iskanje novih elementov turistične ponudbe.

strategija izboljševanja kakovosti obstoječe turistične ponudbe: analiziranje kakovosti obstoječe turistične ponudbe; analiziranje zadovoljstva koristnikov turistične ponudbe; razprava in oblikovanje ukrepov za izboljšanje kakovosti obstoječe

turistične ponudbe s turističnimi ponudniki; vzpodbujanje razvoja novitet in dopolnitev v obstoječi turistični

ponudbi kraja; pomoč pri promociji novitet ponudbe obstoječih ponudnikov.

strategija prestrukturiranja v zanimiv in uspešen turistični kraj: priprava razvojnega programa turizma v kraju; široka animacija obstoječih in potencialnih turističnih ponudnikov za

sodelovanje v pripravi razvojnega programa;

19

organizacija analize vseh za turizem pomembnih stvari v kraju; vzpodbujanje realizacije razvojnega programa; nadzor nad realizacijo razvojnega programa.

strategija vključevanja turistično zanimivih elementov v turistično ponudbo: odkrivanje naravnih, kulturnih, zgodovinskih in etnografskih

elementov kot potencial bodoče turistične ponudbe; animacija za urejanje odkritih elementov in organizacija priprave takih

elementov za turistično ponudbo; oblikovanje turističnih programov z vključenimi odkritimi in urejenimi

turističnimi elementi; vključevanje novih turističnih elementov v promocijske in reklamne

dokumente in sporočila; organizacija vodenja turistov po takih elementih turistične ponudbe.

strategija razvoja novih turističnih elementov: analiziranje potencialnih možnosti razvoja novih turističnih elementov; vzpodbujanje potencialnih nosilcev novih turističnih elementov; vzpodbujanje razvoja nastanitvenih kapacitet na podeželju (predvsem

sobodajalstvo); vzpodbujanje urejanja turističnih komunalij na podeželju (kolesarske

in sprehajalne poti, počivališča, javne sanitarije ipd.); razvoj turizma na podeželskih specifičnostih (npr. turizem v gozdnem

prostoru ipd.);

strategija oblikovanja turističnih proizvodov: snovanje turističnih produktov ožjega območja; združevanje posamezne ponudbe v skupen turistični produkt na

lokalnem nivoju; povezovanje s sosednjimi destinacijami in društvi za oblikovanje

širšega turističnega produkta; organizacija promocije turističnega proizvoda; organizacija trženja turističnega proizvoda.

strategija razvoja ozaveščenosti turističnih ponudnikov in krajanov: sodelava z osnovno oziroma srednjo šolo v smeri razvoja turistične

kulture šolskih otrok kot bodočih turizmu prijaznih krajanov; organizacija usposabljanja in ozaveščanja krajanov za turistično

kulturo (predavanja, okrogle mize, itd.); vzpodbujanje obstoječih in potencialnih turističnih ponudnikov za

izboljševanje kakovosti odnosa do turizma in do turistov; vzpodbujanje krajanov za pozitiven odnos do turizma in turistov; animacija turističnih sekundarnih dejavnosti za ozaveščanje in prijazen

odnos do turizma in turistov.

20

strategija vstopanja na trg, reklamiranja in promoviranja ter ohranitve na trgu turistične ponudbe:

organizacija priprave reklamnega in promocijskega materiala za celotno turistično ponudbo kraja in okolja;

izdajanje reklamnega in promocijskega materiala o turistični ponudbi; organizacija dobre označenosti celotne stalne turistične ponudbe in

opremljanja posameznih turističnih elementov z razpoznavnimi besedili in oznakami;

organizacija promoviranja in stalne oblike privabljanja turistov (če so možnosti, tudi organizacija lastne informacijske pisarne);

javno nastopanje v medijih, na sejmih in na prireditvah izven domačega kraja.

11. VLOGA TURISTIČNIH DRUŠTEV KOT NOSILCA OZAVEŠČANJA PREBIVALCEV PODEŽELJA ZA TURIZEM

Turistično društvo je v osnovi poklicano, da poleg akcij urejanja kraja za prijazno počutje gostov izvaja tudi ozaveščanje prebivalcev podeželja za turizem, turistično ponudbo kot poslovno priložnost zato usposobljenih ljudi in za prijazen odnos do turistov na vseh področjih delovanja kraja ali srečevanja s turisti.

Ni rečeno, da je stališče krajanov do turizma poenoteno z vodstvom turističnega društva. Tudi ni rečeno, da se ljudje zavedajo, da je lahko turistična ponudba izziv za kraj, poslovna priložnost za marsikoga ali pa vsaj razlog za lepo urejanje celotnega kraja in širše okolice, v kateri se bodo tudi sami bolje počutili.

Pa tudi tam, kjer je vse to že poenoteno, je še vedno veliko možnosti izboljšanja ozaveščenosti ponudnikov in krajanov.Posebno pozornost je treba posvetiti tudi ozaveščanju turističnih ponudnikov, ki so prepričani, da počnejo vse prav, vendar ob dejstvu, da ni nič tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše, je tudi tu še vedno dovolj odprtih vprašanj, ki se jih da s skupnimi akcijami izobraževanja in vzpodbujanja bistveno izboljšati. Še posebej je v turističnih društvih treba stremeti in vztrajati na tem, da posamezne turistične ponudnike prepričamo za skupne akcije, kjer se porazdelijo naloge in seveda tudi izplen. Prav pri ponudbi turističnih produktov večih ponudnikov, ki pritegne goste, bi morali biti zainteresirani vsi, turistično društvo pa lahko opravi tisto pomembno vlogo ozaveščevalca in koordinatorja v premagovanju nam tako k srcu prirasle individualnosti. 12. VLOGA TURISTIČNIH DRUŠTEV PRI VKLJUČEVANJU IN

DELOVANJU MLADIH NA PODROČJU TURIZMA

Kar mlad človek vzljubi, to tudi v življenju počne!

21

Turistično društvo lahko na nevsiljiv in za mlade zanimiv način vzpodbuja vključevanje in delovanje mladih na področju turizma. Če je med turističnim društvom in osnovno oziroma srednjo šolo vzpostavljen dober odnos, se lahko tako v okviru rednega šolanja, predvsem pa prek obšolskih dejavnosti in raznih projektnih dnevov ter šole v naravi na izjemen način navduši mlade za spoznavanje in delovanje na turističnem področju. Izjemno koristna oblika delovanja mladih so turistični krožki

Zato bi bilo treba pred vsakim šolskim letom izdelati v sodelovanju med šolo in turističnim društvom letni program dela na področju razvoja turizma, spoznavanju domačega kraja in njegovih za turizem pomembnih elementov, kar se lahko izvaja pri pouku zemljepisa, zgodovine, spoznavanja narave, slovenščini in še kje, organizira se lahko turistični krožek z mentorjem, ki je dobro seznanjen z obstoječo in potencialno turistično ponudbo, občasno se lahko organizirajo projektni dnevi na temo o turizmu v kraju ali na teme povezane s turizmom. Nenazadnje lahko šole s svojimi dejavnostmi, kot so pevski zbori, igralske in glasbene skupine, zgodovinski krožki, ročnodelski krožki, gospodinjski krožki in vrsta drugih, aktivno nastopajo pri raznih turističnih akcijah in prireditvah v kraju in izven njega, s čimer se otroci zopet na posreden način spoznavajo s turizmom in s turisti in tako postopoma gradijo svojo podobo o turizmu, razvija se veselje do turistične dejavnosti in razvijajo se ozaveščeni jutrišnji delavci v turističnem društvu ali vsaj turizmu prijazni krajani.

Ob tem pa mora biti turistično društvo tisto, ki najde stalni kontakt z mladimi, ki jih zna pritegniti k akcijam in ki jih zna za njihovo sodelovanje kdaj tudi nagraditi ali vsaj javno pohvaliti. Nasploh je priporočljivo, da TD koristijo napotke iz programa TZS 2000 za delo z mladimi in se sama vključujejo v projekte z mladimi.

13. VLOGA TURISTIČNEGA DRUŠTVA KOT POVEZOVALCA TURISTIČNIH PONUDNIKOV NA PODEŽELJU

Dejstvo je, da vsak turistični ponudnik skrbi prvenstveno za svojo uspešnost in učinkovitost. Ob tem gledanju pogosto ne vidi, da bi v skupni akciji lahko iztržil še več, saj bi mu bila tedaj zagotovljena večja udeležba gostov. Ob zadostnih akcijah ozaveščanja turističnih ponudnikov bi morali doseči premagovanje stalnega strahu ponudnikov pred konkurenco v neposredni bližini in spoznanje, da je konkurenčni boj možno nadomestiti tudi s sodelovanjem.

Za učinkovito delovanje na turističnem področju je namreč povezava vseh turističnih ponudnikov nujno potrebna, saj se trendi potreb turistov vse bolj nagibajo k pestrosti raznovrstne ponudbe in k nepozabnim doživetjem.

22

Ob snovanju turističnih produktov in ob oblikovanju scenarijev posameznih prireditev večjega pomena je turistično društvo tisto, ki lahko poveže vse sodelujoče in je torej povezovalec, usklajevalec in organizator. 14. VLOGA TURISTIČNEGA DRUŠTVA KOT ORGANIZATORJA

PRIREDITEV NA PODEŽELJU

Praviloma je večina prireditev na krajevnem nivoju v domeni društev, ki znajo pritegniti prebivalce za akcije in pomoč v izvedbi posamezne prireditve. To so lahko turistična in gasilska društva, kulturna društva, društva krajanov ipd. Če gre za prireditve na področju turizma, ki naj bi pritegnile poleg krajanov predvsem ciljno skupino turistov, je prav turistično društvo poklicano za organizatorja takih prireditev, v izvedbo pa pritegne krajane in turistične ponudnike, ki so usposobljeni predvsem za ponudbo hrane in pijač.

Prav je, da je turistično društvo nosilec prireditve, njen prijavitelj, organizator in koordinator izvedbe, saj je to najboljša prilika za uspevanje pri nalogi povezovanja lokalnih faktorjev pri takih prireditvah. Pomembno je zagotavljati kakovost prireditev, promocije istih, udeležbo turistov in domačinov, dobro organizacijo in varnost.

V času sprejemanja Zakona o društvih je bilo veliko dilem v zvezi s pridobitno dejavnostjo društev, a končno je prevladala teza, da je društvo sicer nepridobitna organizacija, ki se pa lahko tudi ukvarja s pridobitno dejavnostjo, vendar se morajo rezultati pridobitne dejavnosti dosledno namenjati za vlaganja v društvu.

15. VLOGA TURISTIČNEGA DRUŠTVA KOT OHRANJEVALCA NARAVNE, KULTURNE IN ETNOLOŠKE DEDIŠČINE PODEŽELJA

Dediščina je bogastvo za ustvarjanje bodočnosti!

Izjemno pomembna vloga turističnega društva je v ohranjanju naravne in kulturne ter raznovrstne narodopisne dediščine podeželja in v nudenju te dediščine turistom, popotnikom in drugim zainteresiranim. V letih 2001 in 2002 bo naša posebna pozornost namenjena kulturni in naravni dediščini v turizmu

Turistično društvo naj bo tisto, ki v svojih programih posveča posebno skrb ohranjanju dediščine. Semkaj sodijo naravne, kulturne, kulinarične in druge znamenitosti, ki se odkrivajo iz pozabe. Tako dediščino je možno odkrivati prek samega članstva turističnega društva ali prek krajanov, drugih poznavalcev izročila in strokovnih institucij z raziskovanjem, odkrivanjem in povzemanjem tega narodnega bogastva, ki ga lahko ponuja kot temeljno sestavino turistične ponudbe kraja. Semkaj sodijo posebnosti v naravi (npr.

23

doline, jame, osamelci ipd.), kulturno zgodovinski in sakralni objekti (gradovi, cerkve, kapele, pomniki zgodovine ipd), dendrološki spomeniki (stara drevesa), kulinarične posebnosti (babičini recepti), posebne pijače po starih receptih, šege in običaji, narodne noše in narodni plesi ipd.

16. VLOGA TURISTIČNEGA DRUŠTVA PRI OBLIKOVANJU TURISTIČNIH PROIZVODOV

Definicija turističnega proizvoda je naslednja: Turistični proizvod je splet podjetij in društev, ki ponujajo turistične storitve, komplementarnih in podpornih dejavnosti, turističnih privlačnosti, infrastrukture, naravnih danosti in družbeno-ekonomskih dejavnikov, lociranih na istem zaokroženem območju".

Ključno vlogo lahko turistično društvo ob zadostnem umevanju tega pojma sodobne turistične ponudbe odigra kot iniciator, koordinator in organizator snovanja, povezovanja in trženja takega produkta. Težko bi pričakovali, da bi takšno nalogo na podeželju lahko opravil kdo drug. So primeri, ko se takšne naloge loti kdo izmed turističnih ponudnikov, vendar so tedaj vsi sodelujoči v dokaj podrejenem položaju, česar pa nihče v skupnem produktu ne želi. Prav zato so poklicana turistična društva, da razmislijo, kaj je lahko turistični produkt, kako ga izoblikovati v samostojno ponudbo in na kakšen način ga tržiti. Za opravljanje take vloge je pomembno, da ima turistično društvo pregled, spisek vseh za turizem pomembnih objektov, dogodkov, nosilcev ponudbe, itd.

Kot primer dobrega turističnega produkta naj navedemo Zreče, kjer so Terme Zreže kot nosilec turističnega razvoja pritegnile k sodelovanje zasebne manjše turistične ponudnike in izoblikovali turistični produkt "doživetje pod zelenim Pohorjem", kjer gost poleg ponudbe obrata, kjer iam glavno ponudbo, lahko užije še bivanje na turistični kmetiji, pa na Pohorju, Zlatem griču v Slovenskih Konjicah in še kje. Nekaj podobnega so izoblikovali v Atomskih toplicah.

17. POTREBE IN MOŽNOSTI LOKALNIH, REGIONALNIH, DRŽAVNIH IN MEDNARODNIH POVEZOVANJ

Za kakršno koli resnejše delo na področju turizma je nujno nastopanje v širšem prostoru, kot je domači kraj, tako na področju oblikovanja ponudbe, kakor na področju pridobivanja resursov za uspešnost razvoja turizma, kot so kadri, znanje, denar in gostje. Zato mora imeti turistično društvo vedno v načrtu možnosti povezovanja na lokalnem, regionalnem in državnem ter mednarodnem področju.

In kakšne so možnosti takšnega povezovanja?

24

Na lokalnem območju ne bi smelo biti nobenih ovir, potrebna je le dobra volja, sprejemanje vloge sodelovanja in trden predhodni dogovor o aktivnostih, nalogah in zadolžitvah posameznega udeleženca ter vnaprejšnji dogovor o delitvi izplena in rizika. Tu gre predvsem za povezovanje znotraj kraja in širše lokalne skupnosti, kot je občina ali ožje območje nekaj občin na geografsko zaključenem območju. Povezava je predvsem med turističnimi ponudniki in društvi na nivoju občine, domačih večjih turističnih nosilcev (npr. že opisan primer Terme Zreče ali Atomske toplice) in nastajajočih takoimenovanih Lokalnih turističnih organizacij (LTO).

Na regionalnem območju so možnosti predvsem v sodelovanju z regijskimi organizacijami in združenji, kot so npr. območna turistična zveza, nastajajoča regionalna turistična organizacija in druge regionalne organizacije ter s profesionalnimi organizatorji večjih prireditev.

Na državnem nivoju se turistična društva lahko in morajo povezovati pri skupnih turističnih projektih, ki jih snuje, vodi in koordinira Turistična zveza Slovenije. V ta sklop še sodi sodelovanje turističnih društev pri državnih projektih razvoja turizma, pri projektih CRPOV in vinsko turističnih cest, akcijah Sekretariata za turizem pri Ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem, Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije, sodelovanje s Kmetijsko pospeševalno službo, Centrom za promocijo turizma Slovenije, Pospeševalnim centrom za razvoj malega gospodarstva, podjetniško svetovalno mrežo pri Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo, Združenjem turističnih svetovalcev Slovenije idr.

Turistična društva na obmejnih območjih imajo vrsto možnosti mednarodnega sodelovanja in povezovanja tako pri organizaciji prireditev s ciljem druženja ljudi z obeh strani meje, kar je še posebej zanimivo na območjih z narodnostno mešano populacijo prebivalstva na obeh straneh meje.

Širše mednarodno sodelovanje pa je možno tudi z akcijami pobratenja s sorodnimi društvi v tujini in pa pri sodelovanju v mednarodnih razvojnih projektih (npr. projekti Phare).Sodelovanje v mednarodnih razvojnih projektih prinaša praviloma tudi možnosti sofinanciranja iz mednarodnih sredstev, kar je seveda ob razumevanju lokalnih in državnih organov za domači finančni delež, pri dobrih razvojnih projektih, smiselno izkoristiti.

Možnosti pridobivanja finančnih sredstev predvsem za razvojne projekte, ki obetajo razvoj turizma na podeželju, je kljub občutku, da so te izjemoma majhne, vendarle nekaj, le da jih je treba nenehno iskati in biti agresiven. Turistično društvo kot samostojen pravni subjekt neprofitnega značaja pa ima možnosti nastopanja na javnih razpisih, čeprav so te možnost zaenkrat

25

dokaj skromne. Če pa si bo društvo uspelo pridobiti status javnega pomena, potem padejo poslednje ovire za tovrstno prijavljanje na razpise.

18. POLOŽAJ TURISTIČNIH DRUŠTEV V VLOGI JAVNIH DRUŠTEV

Zakon o pospeševanju turizma določa v svojem 43. členu, da lahko turistična društva, ki so člani lokalne turistične organizacije ali nacionalne turistične organizacije in so vključena v aktivnosti teh organizacij, pridobijo ob soglasju občine in mnenju Turistične zveze Slovenije status društva, ki deluje v javnem interesu, če namen njegove ustanovitve in delovanje presega interese članov.

Merila za določitev podrobnejših pogojev pa so: izvajanje aktivnosti društva na področju spodbujanja lokalnega

prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma; aktivnosti na ohranjanju kulturne in naravne dediščine ter urejanju

okolja; aktivnosti društva na področju olepševanja krajev na turističnem

območju; organiziranje in usklajevanje prireditev; izvajanje aktivnosti ozaveščanja prebivalstva in mladine za turizem; izvajanje promocijske in informativne dejavnosti v kraju; sodelovanje društva pri aktivnostih lokalne turistične organizacije.

Menimo, da bi morala po takšnih določilih zakona vsa turistična društva pridobiti tudi status društva, ki deluje v javnem interesu.

Pri tem pa je treba turistična društva opozoriti, da lokalne in regionalne turistične organizacije niso zaživele in da še tudi podrobni pogoji niso povsem določeni.

19. TURISTIČNA DRUŠTVA IN NJIHOV MATERIALNI POLOŽAJ

Težko je delati z denarjem, kako šele brez njega!

Že v uvodnih poglavjih je bilo ugotovljeno in o tem pričajo tudi vse razprave predstavnikov turističnih društev, da je materialni položaj turističnih društev dokaj klavrn, nesistematičen in prepuščen iznajdljivosti vodstvom društev. Pa če se ta vodstva še tako znajdejo, za kakršne koli resne razvojne projekte denarja ni.

Sedaj so sredstva za delovanje turističnih društev sestavljena iz članarin, sponzorstev in donatorstev, ki so v kriznem obdobju in nestimulativni davčni politiki vse bolj pičla ter redkih in majhnih dotacij občin in/ali turističnih območnih zvez.

26

Glavna finančna sredstva si zdaj turistična društva pridobivajo z organizacijami prireditev, kjer pa je v zadnjem času vse več problemov v zvezi z zakonsko regulativo na področju gostinske ponudbe na javnih prireditvah.

Vsekakor bo treba v bodoče financiranje turističnih društev, ki si posebej prizadevajo za razvoj turizma na podeželju, vnesti novitete in sistemsko rešitev, ki je možna v participaciji pri turistični taksi in pri participaciji iz članarin lokalnim turističnim organizacijam. Tam, kjer je turistično društvo gonilna sila stvarnega razvoja turistične dejavnosti na podeželju pa bo treba več sredstev za taka društva predvideti tudi v občinskih proračunih, kjer taka društva delujejo.

Med materialni položaj društev štejemo tudi premoženje v obliki stvari, saj nekatera društva posedujejo kakšen svoj prostor ali vsaj opremo. Kjer so taki primeri, je treba s tem premoženjem čim racionalneje gospodariti in si z izvajanjem dejavnosti z njimi ali tudi z izposojo, pridobivati sredstva za njihovo vzdrževanje in širitev. Tu velja opozoriti na praviloma velik delež prostovoljnega dela in prispevkov v materialu ali denarju s strani članstva društev in simpatizerjev, kar je treba v društvu vselej ovrednotiti, prostovoljnežem in darovalcem izkazati zahvalo, sredstva pa racionalno koristiti in plemenititi ter dosledno preprečevati kakršni koli poskus divjega zasebnega lastninjenja. 20. POTREBNI UKREPI DRŽAVE, INSTITUCIJ IN TURISTIČNIH

ZDRUŽENJ ZA USPEŠNEJŠE DELOVANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV PRI RAZVOJU TURIZMA NA PODEŽELJU

Le v urejenih okoljih se rojevajo uspehi!

Za uspešnejše in urejeno poslovanje turističnih društev v takšnem položaju in vlogi, kot jo pričakujemo za društva, ki si posebej prizadevajo za razvoj turizma na podeželju in za možno udejanjanje razvoja turizma na podeželju, bo potrebno še kar nekaj ukrepov države in dobro servisiranje takih društev s strani strokovnih institucij in turističnih združenj. Posebno vlogo pri tem naj bi imele povezave med turističnimi društvi in nastajajočimi lokalnimi turističnimi organizacijami, saj predpostavljamo, da mora priti ravno med tema dvema subjektoma na podeželju do popolne simbioze in pristnega medsebojnega sodelovanja.

Država naj poskrbi za pogoje nemotenega in razvojno usmerjenega delovanja turističnih društev, naj podpira njihovo delovanje z možnostmi vključevanja na javne razpise in naj dokončno uredi izvorne prihodke, kot so delež iz naslova turistične takse in članarine lokalni turistični organizaciji. Država naj tudi uredi pogoje in omogoči delovanje regijskih turističnih zvez s ciljem povezovanja turističnih društev in turističnih ponudnikov v

27

oblikovanje regijsko oblikovanih turističnih proizvodov, usklajevanja med različnimi interesi v regiji in medregijskega usklajevanja. Turistična zveza Slovenije pa naj, tako kot doslej, pripravlja skupne nacionalne projekte, daje usmeritve društvom, intenzivno sodeluje pri posredovanju z državo in vsemi vladnimi ter nevladnimi institucijami za urejanje možnosti razvoja turizma na podeželju. Naslednja naloga področnih in republiške turistične zveze je intenzivno vzpodbujanje nastajanja novih turističnih društev na turistično zanimivih področjih podeželja, kjer društvene dejavnosti še ni.

Področne turistične zveze naj skupaj z drugimi turističnimi institucijami prisluhnejo turističnim društvom pri njihovih razvojnih konceptih in jim pomagajo v njihovem uresničevanju, hkrati pa naj bodo tudi sami iniciatorji oblikovanja širših turističnih proizvodov, povezovalci turističnih društev in drugih turističnih udeležencev v ponudbi, snovanju in izvedbi takšnih proizvodov. V popolnosti je potrebno aktivirati doslej daleč premalo v razvoj turizma vpete strokovnjake s področja turizma in podjetništva, kot je podjetniška svetovalna mreža pri Pospeševalnem centru za razvoj malega gospodarstva in Združenje turističnih svetovalcev Slovenije, ki so se namensko usposabljali za tovrstno razvojno pomoč.

Država in občina naj imata več razumevanja za sofinanciranje razvojnih turističnih projektov, še posebej tedaj, ko se lokalni faktorji neposredno dogovorijo za kakšno možnost mednarodnega financiranja.

Razvojnim skladom in drugim ponudnikom finančnih sredstev bi bilo smiselno priporočiti, da bi bila finančna sredstva in razpisi zanje določeni tako, da bi se nanje lahko prijavljala tudi turistična društva, če so nosilci nekih razvojnih programov.

21. PRIPOROČILA ZA USPEŠNO DELOVANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV PRI RAZVOJU PODEŽELJA

Turističnim društvom na podeželju priporočamo, da: sistematično analizirajo svoje dosedanje delovanje in njihov prispevek k

razvoju turizma na svojem podeželskem območju; stalno inovirajo in zapišejo svoje cilje ter strategijo delovanja s posebnim

poudarkom na stvarnem razvoju turizma na svojem območju, s ciljem povečevanja prihoda turistov iz Slovenije in iz tujine;

izvedejo inventuro in analizo tistih turistično zanimivih elementov, ki doslej še niso v funkciji turizma;

28

zagotavljajo informacijsko dejavnost (TIC, turistična pisarna zadolžena za informiranje, itd.), da bi turisti pravočasno in točno vedeli kaj se turističnega dogaja v kraju;

opravijo vzpodbujanje urejanja takih elementov za vključitev v turistično ponudbo;

v svojih okoljih vzpodbujajo raziskave šeg, običajev ter kulinarike in jih vključujejo v turistično ponudbo;

v svojih okoljih pospešujejo eko turizem in zdravo prehrano, razvoj dopolnilnih dejavnosti s ciljem pridobivanja krajevno avtohtonih turističnih spominkov in proizvodov za nakup s strani turistov;

povezujejo dopolnjujoče dejavnosti, kot so lov, ribolov, čebelarstvo; sooblikujejo intenzivirane aktivnosti za nastajanje in uspešno delovanje

lokalnih turističnih organizacij:; motivirajo nastajanje nastanitvenih kapacitet na podeželju; vzpodbujajo hitrejše ozaveščanje, usposabljanje in usmerjanje

razmišljanja po podjetniški logiki; pristopijo k oblikovanju svojih turističnih proizvodov in se vključijo v širše

povezave območnih turističnih proizvodov; prevzamejo iniciativo za razvojne programe CRPOV, če jih še ni ali pa

iniciativo za njihovo realizacijo, če so razvojni programi izdelani; se intenzivno vključijo v aktivno delovanje Vinsko turističnih cest tista TD,

kjer VTC potekajo; intenzivirajo sodelovanje s šolami za razvoj turističnega podmladka, ki ga

naj po izstopu iz šole poskušajo organizirati v turistične mladinske sekcije in si s tem priskrbijo kontinuiteto ozaveščenega članstva;

se organizirajo tako, da bodo lahko konkurirali na javne razpise za razvojna sredstva;

razvijajo koncept delovanja svojih letnih programov tako, da bo udeleženih vse več dejanskih turistov iz Slovenije in po možnosti iz tujine.

22. NAMESTO ZAKLJUČKA

Naj navedemo namesto zaključka ob vstopu v novo tisočletje nekaj izzivov in napotkov za pospešeno delovanje turističnih društev pri razvoju turizma na podeželju: trditve, teze in usmeritve, ki jih navajamo v gradivu, uporabite pri

oblikovanju svojih razvojnih programov in jih stalno dopolnjevati s tem kar turizem prinaša novega;

ugotovite svoje priložnosti in ovire za aktivno delovanje vašega turističnega društva ter svoje prednosti in slabosti v primerjavi z vam primerljivimi društvi drugje, kot osnovo za oblikovanje tržnih ciljev in tržne strategije;

proučite trditve o slabostih in nevarnostih pri delovanju turističnih društev na podeželju na svojem primeru;

29

odgovorite si na vprašanje - kaj vas je doslej oviralo, če ste delovali brez ciljev in dolgoročne usmerjene strategije pri razvoju turizma v svojem okolju;

vprašajte se - ali sploh potrebujete dolgoročne usmeritve in ali si jih zastavljate sami;

analizirajte, kaj vas ovira pri razvojno usmerjenem delovanju v turističnem društvu na vašem območju;

ne dovolite, da pri delu turističnega društva prevladajo tisti, ki mislijo, da se nič ne da storiti, naj vas spodbuja perspektiva, izzivi razvoja in bodočnosti;

občasno se odmaknite od trenutnih problemov društva in kraja in s eposkušajte usmeriti v izključno razmišljanje o razvojnih perspektivah na dolgi rok neoziraje se na trenutne probleme in ovire;

odgovorite si na vprašanje, kako kaj urediti v društvu tudi brez denarja; proučite, kako priti do denarja za razvojne programe; analizirajte, ali ste usposobljeni za konkuriranje na razpisih in se zato

usposobite; poskušajte se poistovetiti s tu zastavljeno metodo razvojnega poslanstva

turističnega društva; poleg zadovoljevanja potreb članstva in lokalnega prebivalstva si

zastavite načrt delovanja tudi za turistično ponudbo za turiste, ki prihajajo ali bi naj prihajali v vaš kraj;

za lažje delovanje si poskušajte pridobiti status društva javnega delovanja, in potem tudi delajte v takem smislu.

In končno, zavedajmo se zgodovinskega strateškega vpliva društev na družbena in narodnostna gibanja, ki ga lahko primerjalno takole opredelimo: pred 150. leti so se pričela razvijati društva za branje slovenskih bukvic.

katerih osnovno poslanstvo je bilo širitev slovenske besede in literature med slovensko ljudstvo sredi narodno zatiranega slovenstva in zgodovinski rezultat je bil ohranitev ter razvoj slovenskega jezika in slovenske literature;

pred 75. leti so se pričela razvijati sokolska telovadna društva, katerih poslanstvo je bilo masovnost športnega, kulturnega in narodnostnega gibanja v pogojih vse ostrejše diktature, zgodovinski rezultat pa je bil širitev športnega in kulturnega duha slovenskega ljudstva med obema vojnama;

na prelomu iz drugega v tretje tisočletje se razvijajo in delujejo turistična društva s poslanstvom urejanja podeželja, ozaveščanja ljudi in razvoja turizma na od mnogih pozabljenih podeželjskih področjih; zgodovinski rezultat delovanja turističnih društev mora biti pospešen dolgoročni razvoj turizma na podeželju, ohranjanje starega in ponujanje novega, vse v smeri kompleksne turistične ponudbe podeželja;

danes in jutri koristimo znanje, voljo, energijo in osebne zavzetosti, da delo turističnega društva posodabljamo in z novimi nalogami in aktivnostmi sodelujemo v ospredju turističnega razvoja;

30

da delujemo v turizmu kot civilna družba, kot interesna organizacija ljudi, ki z delom dokazujejo, da vedo kaj hočejo v turizmu.

23. ZAKLJUČNO POJASNILO

In zakaj toliko poudarjamo vseskozi poseben pristop k razvoju turizma na podeželju prek turističnih društev?

Dejstvo je, da imajo mesta in turistično razvita območja poleg turističnih društev profesionalne strokovne službe in institucije, česar pa celotno podeželje ne bo imelo nikoli. In še en razlog je v takšnem konceptu. Na najbolj pristen način se lahko pritegnejo krajani v aktivno delovanje razvoja turizma mnogo prej prek društvene dejavnosti, kot prek kakršne koli institucije.

24. VIRI

Strategija razvoja turizma v Sloveniji – dokument sprejet na zakonodajnih organih RS, Ljubljana 1996

Zakon o pospeševanju turizma – Ur. l. RS, št. 57/98 Gradivo, povzetki razprave in sklepi s posveta Turističnih društev na

podeželju, Žalec 1998 Gradiva Turističnih društev pripravljena za posvet Turističnih društev

podeželja v Žalcu 1999 Franjo Šauperl, mag, Milan Krišelj in Milena Kulovec: Stanje, problemi in

perspektive razvoja turizma na podeželju, TZS, Loče 5.10.1998 Franjo Šauperl: Položaj in vloga turističnih društev pri razvoju turizma na

podeželju. gradivo za posvet v Žalcu, september 1999 World Travel & Tourism Council – povzetek v Večeru 1998 Anketa o tujih turistih v RS v poletni sezoni 1994, Zavod RS za statistiko

Ljubljana 1995

Lektoriranje: Julija Flogie, prof. slov.

31

Janez Jerman

VINSKO TURISTIČNE CESTE – VLOGA, AKTIVNOST IN NALOGE TURISTIČNIH DRUŠTEV

I. VINSKO TURISTIČNE CESTE

Razvoj vinsko turističnih cest je zasnovan kot samostojni projekt, sicer pa je sestavni del slovenske turistične ponudbe in pomembno področje delovanja turističnih in tudi drugih društev.

Na pobudo Poslovne skupnosti Pot v Gorice je Turistična zveza Slovenije začela spodbujati aktivnosti na področju vinskega turizma oziroma na razvoju vinsko turističnih cest. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil zasnovan projekt, oblikovan je Projektni svet, pripravljen program in organiziran posvet z vsemi zainteresiranimi. V sklopu CRPOV so že in še nastajajo projekti za vinsko turistične ceste. Rezultat tega je, da imamo danes idejne projekte za 20 vinsko turističnih cest, stanje razvitosti teh cest pa je zelo različno. Uresničevanje projektov po mnenju mnogih turističnih delavcev v odnosu na potrebe in možnosti teče prepočasi.

32

Pri opredeljevanju predlogov za vsako od območji vinskih turističnih cest so bila upoštevana merila, ki kot posebno ponudbo v prostoru pripravljajo vinsko turistično cesto.

Ta merila so: krajinska kakovost območja; razmestitev gostinske ponudbe; prireditve v naseljih povezane s kulturo vina; razmestitev naravnih in kulturnih spomenikov; obstoječe omrežje cest; prometna dostopnost in prehodnost; dopolnilne dejavnosti ob vinski cesti.

Vinske turistične ceste Slovenije:

1. BRIŠKA vinska turistična cesta;2. VIPAVSKA vinska turistična cesta;3. KRAŠKA vinska turistična cesta;4. ISTRSKA vinska turistična cesta;5. BELOKRANJSKA vinska turistična cesta;6. PODGORJANSKA vinska turistična cesta;7. DOLNJE DOLENJSKA vinska turistična cesta;8. GORNJE DOLENJSKA vinska turistična cesta;9. BIZELJSKO-SREMIŠKA vinska turistična cesta;10. ŠMARSKO-VIRŠTANJSKA vinska turistična cesta;11. HALOŠKA vinska turistična cesta;12. vinska turistična cesta GORIČKO;13. SREDNJE SLOVENJEGORIŠKA vinska turistična cesta;14. ORMOŠKA vinska turistična cesta;15. JERUZALEMSKA vinska turistična cesta;16. RADGONSKO-KAPELSKA vinska turistična cesta;17. PODPOHORSKA vinska turistična cesta;18. MARIBORSKA vinska turistična cesta;19. GORNJE SLOVENJEGORIŠKA vinska turistična cesta;20. LENDAVSKA vinska turistična cesta.

Območja po katerih potekajo vinsko turistične ceste so povezana z obstoječim omrežjem cest. Vinsko turistične ceste so postavljene v pokrajino z vinsko tradicijo, z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi.

V Sloveniji so vinsko turistične ceste v treh vinorodnih rajonih. Primorski (4 vinsko turistične ceste), Posavski (4 vinsko turistične ceste) in Podravski (12 vinsko turističnih cest). Glede na dosedanjo razdelitev občin so območja vinsko turističnih cest, kar v 55 občinah.

33

Vsaka vinsko turistična cesta ima svoj projektni svet. Vsak PS ima svoj poslovnik. Osnovna naloga PS je dajanje pobud in usklajevanje aktivnosti, posebno še tam kjer je ena vinsko turistična cesta na območjih več občin. V projektnih svetih sodelujejo tudi predstavniki turističnih društev in zvez.

V proračunu slovenske vlade so predvideni tudi viri financiranja, ki tečejo preko raznih ministrstev in skladov na osnovi vsakoletnih razpisov.

V pripravi so predpisi za označevanje vinsko turističnih cest na državni ravni, kakor tudi na ravni območnih vinsko turističnih cest.

Nekatere občine so že sprejele odloke o območjih, zaščiti krajine in arhitekture.

Na posameznih vinsko turističnih cestah je v pripravi ali pa je že izdelan popis vseh ponudnikov, kulturno – zgodovinskih objektov, trgovin, gostinskih objektov, izobraževalnih ustanov, in drugih društev itd. Pri tem sodelujejo tudi turistična društva, ki so ponekod nosilci popisov.

Na ta način se dobi stanje celotne ponudbe, vinsko turističnih cest. Za območje vinsko turističnih cest je zelo pomembna tudi dejavnost društev vinogradnikov in zvez, kakor tudi ostalih ustanov in društev, ki pospešujejo turizem, društvo sadjarjev, kolesarjev, konjenikov, hortikulturnih in olepševalnih društev itd.

II. DELOVANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV IN ZVEZ

Že samo ime vinsko turistične ceste pove, da je dejavnost na njih turističnega pomena, zato je tudi zelo pomembno vključevanje TD in zvez v delo in razvoj na vsaki vinsko turistični cesti.

Lahko trdimo, da so posamezna TD že do zdaj odigrala pomembno vlogo pri delu in ponudbi na vinsko turističnih cestah, ponekod so TD bila pobudniki, nekje tudi nosilci aktivnosti, posamezna pa so tudi nastala in še nastajajo ravno zaradi vinskih dejavnosti. Posamezni člani TD so tudi zelo aktivni v projektnem svetu, društvih vinogradnikov, v komunalnih ustanovah, ki skrbijo za infrastrukturo na vinsko turističnih cestah, v prireditvenih odborih, kulturnih ustanovah itd. Navajamo posamezne primere vključevanja TD in aktivnosti vinsko turističnih cest:

V Mariboru je TD že od začetka vključeno v razvojne dejavnosti in aktivnosti, ob raznih raziskavah – študijah vinskih cest. Predstavniki TD Maribor so bili vključeni v vse te oblike dela in na ta način vplivali na oblikovanje programa, kasneje pa tudi projekta vinsko turističnih cest Maribor ter sodelovali pri uresničevanju.

34

Projektni svet in TD Maribor sta izvedla tudi anketo na MTVTC (120 kmetij) in na mariborskem delu Podpohorske vinsko turistične ceste (60 kmetij) sedaj TD vzdržuje stalne stike s temi ljudmi, jih obvešča o razpisih in ostalih dogajanjih, ki so pomembna za območje vinske ceste. Sodeluje tudi z ostalimi TD na trasi vinsko turističnih cest.

TD Maribor je bilo pobudnik in dolgo časa tudi organizator vinskih prireditev (martinovanje, klopotcevanje, trgatev), dokler teh ni prevzel Zavod za turizem Maribor. Aktivno sodeluje tudi z društvom vinogradinkov in ostalimi ustanovami, ki se ukvarjajo z dejavnostmi na področju vinsko turističnih cest. V delo na Podpohorski vinsko turistični cesti so se vključila TD Ruše, Limbuš, Hoče, Fram, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in druga. TD Ptuj že vrsto let razvija ali sodeluje na Ptuju na vseh vinskih prireditvah.

TD Podgorci je že vrsto let organizator ocenjevanja vina in različnih prireditev vezanih za vino. Pri organiziranju vinskih prireditev so aktivna tudi TD Ormož in Ljutomer, TD Videm pa je poleg vinskih prireditev tudi organizator postavitve mlina na veter. Radgonsko TD je med prvimi označilo objekte na vinsko turističnih cestah in postavilo smerokaze, zelo aktivna so tudi TD v Halozah, Slovenskih goricah, na Goričkem in drugod.

Na Vipavski vinsko turistični cesti so TD z ostalimi dejavniki uspela opraviti niz aktivnosti, (vzgoja, označevanje, ozaveščanje, informiranje). V Posavskem rajonu so zelo aktivna TD, posebno še na Bizeljsko – Sevniški vinsko turistični cesti. Odraz teh aktivnosti je uspešno uveljavljanje vinskih cest na tem območju.

Podjetje »HALO« Haloze s sodelovanjem turističnih društev razvija projekt strategije razvoja Haloz za mednarodno pomoč in Program javnih del – Informacijski sistem podjetništva in turizma Haloz. V teh projektih zajema tudi turizem, vinsko turistične ceste, trženje, informacije itd. TD Haloz lahko tu najde dosti elementov za svoje aktivnosti in programe dela. MRA – Maribor pripravlja programe PHARE o povezovanju avstrijskih in slovenskih vinsko turističnih cest, Goriška Brda pa program PHARE za povezovanje italijansko-slovenskih vinsko turističnih cest.. Navedeni so samo nekateri primeri angažiranja TD na območju vinsko turističnih cest, kot izziv, nismo imeli namena navesti vseh, saj je teh dejavnosti dosti več in predpostavljamo, da jih bodo člani društev v razpravi dopolnili.

Na posameznih območjih vinsko turističnih cest so že ustanovljena ali se ustanavljajo nova TD prav zato, ker so našla vsebino dela v dejavnostih, ki se ponujajo na teh območjih ( TD Počehova). TD so najprimernejša oblika povezovanja ljudi in združevanja za konkretne akcije. V turističnem društvu

35

se lahko najbolj neposredno izražajo, oblikujejo in uresničujejo lokalne pobude ljudi.

Razlogi, da posamezna TD do sedaj niso bila bolj vključena v dejavnosti na vinsko turističnih cestah so v tem, da so bila premalo seznanjena s projekti in programi vinsko turističnih cest, da še niso dovolj zainteresirana, se še niso povezala z nosilci dejavnosti, oziroma zaradi premajhne aktivnosti članov in IO TD.

Projekt vinskih turističnih cest se na večini cest prepočasi uresničuje, ker še vedno nima dovolj podpore vseh zainteresiranih v okolju. Seveda le podpora ni dovolj, vsak naj stori kaj konkretnega. Pri tem imajo pomembno vlogo poleg projektnih svetov tudi turistična društva. Predvsem gre za tiste vsebinske zasnove projekta, kjer se na isti vinsko turistični cesti povezujejo kmetijske dejavnosti, proizvodnja in trženje vina, turistična ponudba, kulinarika, kulturna ustvarjalnost, dediščina, podeželje, različne obrti, naravno okolje, prometna ureditev, rekreacija, trženje in še marsikaj. Očitno je vsaka vinska turistična cesta interdisciplinarni projekt, in če pri njem ne sodelujejo vsi zainteresirani, potem ga ni mogoče uresničevati.

Tak pristop je pogoj, da hitreje napredujemo. Upravičena je namreč pripomba, da se na projektu vinsko turističnih cest dela prepočasi, da k sodelovanju niso povsod povabljeni vsi zainteresirani. Posebej je nujno turistično komponento vinsko turističnih cest uresničevati z večjo zavzetostjo, bolj strokovno in z večjim sodelovanjem in odgovornostjo turističnih društev in vseh nosilcev turistične ponudbe. Vsaka vinska turistična cesta je projekt krajanov, oni ga morajo sprejeti kot svojega. Le tako bodo vinsko turistične ceste njihova razvojna priložnost in možnost za zaslužek. Pri uresničevanju projekta je krajanom potrebna pomoč – predvsem strokovna in finančna. Zato je nujno, da v projektnem svetu sodelujejo vsi zainteresirani, rezultati pa so odvisni tudi od sposobnosti, da se med njimi združujejo nujna finančna sredstva za razvoj vinsko turistične ceste.

Turistična zveza Slovenije se ponovno zavzema, da se ob vsaki vinsko turistični cesti turistična društva povezujejo na skupnih programih (prireditve, izobraževanje krajanov, urejanje okolja, promocija, različna tekmovanja in podobno). Vinsko turistične ceste običajno segajo na področje večih občin. To ne bi smel biti razlog, da se vsaka občina zapira v sebe, temveč je nujno, da občine na določeni vinski cesti sodelujejo in skupaj zagotavljajo njen razvoj. Prav lokalna samouprava naj bo spodbujevalna s svojimi ukrepi in aktivnostmi. Upravne enote in občine pa lahko z medsebojnim sodelovanjem pospešujejo aktivnosti na vinsko turističnih cestah. Če tega sodelovanja ni, potem so možnosti za uspešno delo omejene. Zastavlja se tudi vprašanje, zakaj država z določenimi ekonomskimi ukrepi (krediti pod ugodnimi pogoji, davčne olajšave, itd.) ne spodbuja bolj zavzeto

36

različnih gospodarskih dejavnosti ob vinsko turističnih cestah. Krajane je treba spodbujati, sicer pa naj bodo razvojne usmeritve njihova stvar. Primeren čas je, da se zainteresirani za razvoj vsake vinske turistične ceste sestanejo in kritično ocenijo, kaj so doslej storili in se dogovore, kaj lahko napravijo v letošnjem letu, da bi se razvojne zasnove vinsko turističnih cest uspešneje uresničevale.

Pričakujemo, da bi zakon o pospeševanju turizma spodbudil razvoj vinsko turističnih cest in zagotovil ugodnejše pogoje tudi za delo TD. Turistična društva potrebujejo tudi pomoč občine, centra za razvoj podjetništva, nosilcev lokalnih pobud in drugih svetovalnih ustanov. III. USMERITVE ZA NADALJNJE DELO TURISTIČNIH DRUŠTEV IN ZVEZ

Za celovitejšo in uspešno aktivnost TD na območju vinsko turističnih cest navajamo posamezne dele na katerih bi se lahko TD kot pobudniki, soizvajalci, izvajalci ali koordinatorji še bolj angažirala.

- komunalna ureditev kraja, izgradnja infrastrukture (ceste, vodovod, telefon, elektrika, kanalizacija);

- sodelovanje pri obnovi kulturnih spomenikov, zaščiti zgradb, krajine, avtentične arhitekture, urejenost kraja itd;

- označevanje turističnih krajev, smerokazev kažipotov, markacij, turističnih tabel itd.;

- sodelovanje TD z drugimi društvi, aktivi, ustanovami, ki so pomembne za razvoj turizma;

- ocenjevanje turistične ponudbe;- aktivnosti pri urejanju – olepševanju kraja, zasebnih in javnih objektov,

spomenikov ali delovanje pri organiziranju raznih strokovnih posvetovanj, turističnih vzgoji pri ozaveščanju prebivalstva, nudenju nasvetov itd.;

- delovanje pri obnavljanju običajev, šeg, navad, ki so značilni za območja določene vinsko turistične ceste;

- prirejanje raznih prireditev, posebno tistih, ki so vinskega pomena, postavljanje klopotcev, trgatev, martinovanje in podobno;

- sodelovanje na raznih sejmih, razstavah, v galerijah;- seznanjanje izletnikov s posebnostmi in zgodovino kraja;- dajanje turističnih informacij in sodelovanje s turističnimi agencijami;- zagotavljanje turističnih vodnikov, njihovo izobraževanje;- priprava in prodaja turističnih spominkov;- angažiranje glasbene, kulturne in športne animacije za goste;- organiziranje aktivnosti in tekmovanj, dajanje pobud za čim lepšo

ureditev kmetij, kraja in ponudnikov;- zagotavljanje izvajanja raznih anket in raziskav med krajani in turisti;- sodelovanje pri pripravljanju in izdajanju prospektov, razglednic in ostalih

promocijskih gradiv;

37

- spodbujanje in sodelovanje šolske mladine in turističnih podmladkov pri turističnih aktivnostih;

- spodbujanje sobodajalstva in organiziranje sobodajalcev v okviru turističnih društev;

- spodbujanje skupnih programov z drugimi društvi in usklajevanje v okviru turističnih društev;

- zavzemanje in sodelovanje pri popisu turističnih zanimivosti, oblikovanje konkretnih programov ponudbe namenjene turistom.

Pomembno je sodelovanje z medijskimi hišami za animacijo o turistični ponudbi kraja.Vso pozornost je treba nameniti vodenju evidence ponudnikov s stališča gostoljubnosti in kakovosti storitev.

Navedeni so posamični segmenti in dejavnosti, vsako TD pa bo na območjih vinsko turističnih cest svoje delo prilagodilo značilnostim, ki so pomembna za njihov kraj. Možnosti udejstvovanja so odvisne od aktivnosti članov TD in programi dela bodo v vsakem TD različni.

Turistične zveze v občinah in regijah bodo nudile pomoč pri delu TD. Koristno pa je tudi sodelovanje med društvi, izmenjava programov in podobno.

Viri:

1. Program dela Turistične zveze Slovenije leta 1993 in leta 1998;2. Zapisnik sej Izvršnega odbora Turistične zveze Slovenije iz leta 1993;3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izvajalec BPI d.o.o.

Maribor s sodelavci: IDEJNI PROJEKT VINSKE TURISTIČNE CESTE SLOVENIJE – SKUPNE OSNOVE Zvezek 1, Maribor, november 1993;

4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izvajalec BPI d.o.o. Maribor s sodelavci: IDEJNI PROJEKT VINSKE TURISTIČNE CESTE SLOVENIJE – DOPOLNITEV IDEJNEGA PROJEKTA Zvezek 22, Maribor, september 1995;

5. Zapisnik skupne seje predsedstva Turistične zveze Slovenije in Upravnega odbora Zveze društev vinogradnikov Slovenije, ki je bila 22.1.1997 ob 10. uri v prostorih Zavarovalnice Triglav, Ljubljana, Miklošičeva 19/IV, sejna soba;

6. Zgibanka VTC, ki jo izdaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:

- avgust 1995 Turistična zveza Slovenije o projektu vinsko turistične ceste in

- april 1996 Ali storimo dovolj za hitrejši razvoj vinsko turističnih cest;7. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sektor za celostni

razvoj podeželja in obnovo vasi, Janja Kokolj-Prošek: VINSKE TURISTIČNE CESTE SLOVENIJE, Ljubljana, november 1996;

38

8. Razvoj turizma na podeželju, gradivo Turistične zveze Slovenije, maj 1998.

PRILOGE:

- SEZNAM SVETOVALCEV KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE

- SEZNAM PODJETNIŠKIH SVETOVALCEV VKLJUČENIH V PODJETNIŠKO SVETOVALNO MREŽO PRI PCMG

39

- SEZNAM SVETOVALCEV ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA V TURIZMU

- SEZNAM LICENCIRANIH OCENJEVALCEV NASTANITVENIH KAPACITET

Priročnik je izdala in založila Turistična zveza Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 38

Tisk: Dosa d.n.o.

Avtorja: Franjo Šauperl Janez Jerman

Lektoriranje: Julija Flogie, Katarina Novak

40