Posvetovalni dokument

Državna pomoč za podporo dostopu MSP do rizičnega kapitala

Združenje ponudnikov tveganega kapitala (A)

+

Slovenski podjetniški sklad (B+C)

02.10.2012

2

VPRAŠALNIK

O VAS

Posebna izjava o varstvu podatkov: Prejeti prispevki bodo skupaj z identiteto udeležencev v

posvetovanju objavljeni na spletu, razen če udeleženec ne soglaša z objavo svojih osebnih

podatkov, ker bi objava škodovala njegovim legitimnim interesom. V tem primeru je mogoče

prispevek objaviti anonimno.

Pravila o varstvu podatkov so na voljo na spletni strani EUROPA:

http://ec.europa.eu/geninfo/legal_notices_en.htm#personaldata.

a. Ali nasprotujete razkritju svoje identitete?

ne x

b. Ali za vaš prispevek velja katera od izjem iz člena 4 Uredbe Evropskega parlamenta in

Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov

Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije1? Če je odgovor pritrdilen, jasno navedite,

kateri deli se ne smejo razkriti, utemeljite potrebo po zaupni obravnavi in predložite

nezaupno različico svojih odgovorov za objavo na spletni strani.

Prosimo, da v spodnjo razpredelnico vpišete svoje kontaktne podatke:

Ime

Organizacija, ki jo

zastopate

Združenje ponudnikov tveganega kapitala+

Slovenski podjetniški sklad

Država Slovenija

E-naslov:

Opišite glavne dejavnosti svoje organizacije:

a. Opredelite, ali ste dejavni na strani ponudbe financiranja oziroma povpraševanja po

njem oziroma zastopate javne organe ali druge zainteresirane strani.

Ponudniki tveganega kapitala, ki deluje v okviru Združenja ponudnikov tveganega

kapitala s 6 člani in Slovenski podjetniški sklad (javna institucija, ki izvaja linijo

lastniškega financiranja).

b. Navedite podatek o velikosti svojega podjetja (prihodek od prodaje in število

zaposlenih) ali organizacije (število članov).

c. Če je relevantno, navedite ustrezno kodo NACE2, pod katero spada dejavnost vašega

podjetja.

OPOMBA: Razdelka B in C sledita strukturi smernic o rizičnem kapitalu in Uredbe o

splošnih skupinskih izjemah. Prosimo, da upoštevate vrstni red vprašanj, čeprav vam ni

treba odgovoriti na vsa. Predložite lahko tudi druge informacije, ki se vam zdijo pomembne

in niso zajete v nobenem od vprašanj.

1 UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

2 NACE je standardni evropski sistem klasifikacije gospodarskih dejavnosti.

3

A. Splošna vprašanja – ugotavljanje dejstev

Prosimo, da odgovore na vsa vprašanja v tem razdelku čim bolje utemeljite z navedbo

ustreznih statističnih virov, poročil ali študij, na katerih temeljijo vaši odgovori.

A.1. Potrebe MSP po financiranju

a. Kakšne potrebe po financiranju imajo po vaših izkušnjah MSP v fazah zbiranja

sredstev, zagona, zgodnje širitve in rasti3? Ali želijo pridobiti financiranje za naložbe

in/ali za obratna sredstva ali za oboje? V kolikšni meri se potrebe po financiranju

razlikujejo glede na (i) velikost podjetja, (ii) razvojno fazo podjetja (tj. faza zbiranja

sredstev, zagonska faza, faza zgodnje širitve in faza rasti) ter možnosti za rast podjetja,

(iii) sektor, v katerem je podjetje dejavno, in/ali (iv) naravo dejavnosti, za katero

podjetje želi pridobiti financiranje?

MSP imajo potrebo sredstvih tako za naložbe kot tudi za obratna sredstva. Potrebe

podjetij v zgodnjih fazah razvoja ne morejo biti vezane zgolj na obratna sredstva,

temveč vedno tudi za naložbe v razvoj. Potrebe po financiranju se razlikujejo

predvsem v odvisnosti od sektorja in narave dejavnosti. Od tega zavisi tudi potreba po

višini kapitala v različnih fazah razvoja (potrebna investicija za razvoj produkta,

potreba po širjenju na tuje trge …).

b. V kakšnem obsegu so po vaših izkušnjah MSP v fazah zgodnjega razvoja in rasti

odvisna od zunanjega financiranja in katere vrste finančnih instrumentov največ

uporabljajo (lastniško financiranje, dolžniško financiranje ali kombinacijo obeh)? V

kolikšni meri je vrsta instrumentov financiranja odvisna od razvojne faze podjetja

in/ali sektorja, v katerem je MSP dejaven, in/ali narave dejavnosti, za katere želi

pridobiti zunanje financiranje?

MSP v zgodnjih fazah razvoja so glede na stopnjo tveganja manj zanimivi za

pridobitev dolžniškega financiranja. Zato je potreba po v celoti lastniškem financiranju

visoka. V različnih razvojnih fazah lahko postane MSP bolj zanimiv tudi za druge

vrste financiranja (dolžniško ter kombinacija dolžniškega in lastniškega financiranja).

c. Kako se po vaših izkušnjah skozi življenjsko dobo tipičnega MSP od zgodnje faze

(zbiranje sredstev in zagon) prek širitve do faze rasti spreminja razmerje med

financiranjem z lastniškim kapitalom in financiranjem z dolžniškimi instrumenti?

Navedite tudi, ali je finančna struktura odvisna od sektorja, v katerem je MSP dejaven

in/ali narave dejavnosti, za katere želi pridobiti zunanje financiranje.

V MSP v zelo zgodnjih fazah (zbiranje sredstev in zagon) je razmerje lastniškega

financiranja prevladujoče. V kasnejših fazah (širitev in rast) postanejo MSP lahko bolj

zanimivi tudi za dolžniško financiranje. Za večja podjetja je zanimiva tudi

kombinacija (lizing z možnostjo odkupa). Razmerje je odvisno tudi od sektorja in

narave dejavnosti.

3 Začetna faza in faza širitve sta opredeljeni v točki 2.2(g) in (h) smernic o rizičnem kapitalu. Faza razvoja na

splošno označuje širitev dejavnosti ali vstop bolj uveljavljenih podjetij na nove trge.

4

A.2. Obstoj in obseg vrzeli v financiranju MSP

A.2.1 Vrzel v financiranju z lastniškim kapitalom4

a. Ali po vaših izkušnjah obstaja vrzel v financiranju z lastniškim kapitalom, ki bi lahko

omejevala ponudbo zunanjega financiranja z lastniškim/navideznim lastniškim

kapitalom za podjetja, ki imajo dobre poslovne modele in izpolnjujejo standardna

merila za naložbe tveganega kapitala5?

Vrzel obstaja v ponudbi za srednje uspešna MSP, ki ne zasledujejo tako visoke stopnje

donosa. Druge oblike finančnih mehanizmov so potrebne za tovrstna podjetja.

b. Kakšen je po vaših izkušnjah obseg vrzeli v financiranju z lastniškim kapitalom (v

absolutnem smislu ali glede na velikost podjetja)?

Podjetja, ki delujejo v sektorjih kot so IKT iščejo v povprečju med 100.000 in 500.000

€. Podjetja v panogah proizvodnje ipd iščejo v povprečju med 500.000 in 2.000.000 €.

c. V kakšni meri je po vaših izkušnjah vrzel lastniškega kapitala odvisna od velikosti

podjetja (MSP ali večja podjetja6), njegove razvojne faze (zbiranje sredstev, zagon,

zgodnja širitev in faza rasti), njegove „starosti“ (npr. število let od zagonske faze ali

od prve tržne prodaje proizvoda ali storitve), sektorja ali regionalnih značilnosti (na

primer na območjih, ki prejemajo pomoč7)?

Odvisno od projekta.

d. Kateri od naslednjih instrumentov financiranja z lastniškim/navideznim lastniškim

kapitalom se po vaših izkušnjah uporabljajo za zmanjšanje vrzeli v financiranju z

lastniškim kapitalom: navadne delnice, prednostne delnice in kumulativne prednostne

delnice, zamenljive obveznice ali druge hibridne strukture, ki se razlikujejo od

standardnih dolžniških instrumentov (navedite, katere).

A.2.2 Vrzel v financiranju z dolžniškim viri8

a. Ali po vaših izkušnjah obstaja vrzel v financiranju z dolžniškimi viri, ki bi lahko

omejevala ponudbo zunanjega dolžniškega financiranja za podjetja, ki imajo dobre

poslovne modele in izpolnjujejo standardna merila za oceno kreditnih tveganj?

4 Vrzel v financiranju z lastniškim kapitalom pomeni možno pomanjkanje financiranja z lastniškim/navideznim

lastniškim kapitalom v določeni fazi razvoja podjetja, ki ga ne morejo pokriti imetniki rizičnega kapitala,

poslovni angeli, zasebne kapitalske družbe, banke ali kateri koli drug nejaven vlagatelj. 5 Dobro poslovodenje s strani uprave podjetja, patentirana tehnologija ali druga vredna neopredmetena sredstva,

obstoj dovolj velikega trga, potencial za ustvarjanje privlačnega finančnega donosa (ki mora biti utemeljen v

verjetnem poslovnem načrtu), pa tudi merila za naložbe tveganega kapitala, ki jih določa združenje EVCA

(Evropsko združenje zasebnega lastniškega in tveganega kapitala). 6 Večja podjetja pomeni podjetja, ki ne ustrezajo opredelitvi MSP.

7 Območja, ki prejemajo pomoč, so regije, za katera se uporabljajo odstopanja iz člena 107(3)(a) ali (c) Pogodbe

ES. 8 Vrzel v financiranju z dolžniškimi viri pomeni možno pomanjkanje zunanjega dolžniškega financiranja v

določeni fazi razvoja podjetja, ki ga ne morejo pokriti banke, nebančne kreditne institucije ali kateri koli drug

nejaven posojilodajalec.

5

b. Kakšen je po vaših izkušnjah obseg vrzeli v financiranju z dolžniškimi viri (v

absolutnem smislu ali glede na velikost podjetja)?

c. V kakšni meri je po vaših izkušnjah vrzel v financiranju z dolžniškimi viri odvisna od

velikosti podjetja (MSP ali večja podjetja), njegove faze razvoja (zbiranje sredstev,

zagon, zgodnja širitev ali faza rasti), njegove „starosti“ (npr. število let od začetka

poslovanja podjetja ali od prve tržne prodaje proizvoda ali storitve), sektorja ali

regionalnih značilnosti (na primer na območjih, ki prejemajo pomoč)?

d. Kateri od naslednjih instrumentov financiranja z dolžniškimi viri se po vaših izkušnjah

uporabljajo za zmanjšanje vrzeli v dolžniškem financiranju: standardni dolžniški

instrumenti, podrejeni dolžniški instrumenti, instrumenti za izboljšanje bonitetne

ocene (npr. jamstva) ali drugo (navedite).

a-d

Zaradi dolžniškega krča bank le-te še toliko manj financirajo družbe z načrtovano izrazito

rastjo prihodkov in s tem večjo kapitalsko zahtevnostjo glede na obstoječa sredstva in

prihodke. Banke žal, kljub z njihove strani izraženim pomanjkanjem dobrih projektov, še

vedno niso pripravljene podpreti projektov zgolj na podlagi njihovega poslovanja, ampak si

želijo klasičnih oblik zavarovanja – nepremičnine ali odstop večjih terjatev, ki pa jih po

pravilu taka podjetja še nimajo.

Podjetja, ki so manjša in mlajša zagotovo težko pridobijo financiranje z dolžniškimi viri, saj

je pri tej obliki zahtevano zavarovanje, ki ga taka podjetja nimajo. Dolžniški viri največkrat

niso naklonjeni financiranju začetnih faz razvoja podjetij, saj takrat podjetje predstavlja veliko

tveganje in nezmožnost odplačevanja obveznosti.

A.3. Razlogi za vrzel v financiranju z lastniškim kapitalom za MSP

A.3.1 Omejitve na strani povpraševanja

a. V kolikšni meri je po vaših izkušnjah vrzel v financiranju z lastniškim kapitalom

mogoče pripisati težavam na strani povpraševanja? Prosimo, da v odgovorih

upoštevate naslednje izzive, s katerimi se soočajo podjetja, ki želijo pridobiti lastniško

financiranje:

- razumevanje podjetja glede koristi in tveganj, povezanih z zunanjim

financiranjem z lastniškim kapitalom,

Krivdo za vrzel lahko delno pripišemo tudi strani povpraševanja. Podjetniki v veliki meri še

vedno ne razumejo definicije tveganega kapitala in kaj takšna investicija sploh pomeni.

Velikokrat je tvegani kapital pri podjetnikih mišljen kot posojilo ali celo nepovratna sredstva

do katerih vsak podjetnik zlahka pride, če le izpolnjuje določene pogoje.

- sposobnost podjetja, da pripravi dobre poslovne načrte, vključno z njegovo

zmožnostjo, da se vlagateljem predstavi kot naložbena priložnost,

6

Pripravljenost poslovnih načrtov se s časom izboljšuje. Opažamo, da podjetniki vedno večkrat

pridejo z dobro pripravljenim poslovnim načrtom, še vedno pa je prisotnost dobro

pripravljenega poslovnega načrta pomanjkljiva pri iskalcih semenskega kapitala, saj ta

največkrat pridejo le z idejo o produktu/storitvi, ki pa v realnosti še ne obstaja oz. je še v fazi

priprave.

- kakovost vodstva podjetja,

Vodstvo podjetja oz. podjetnik ter njegova kemija s tveganim kapitalistom je eden glavnih

kriterijev, ki vpliva na odločitev. Vodstvo nemalokrat škodi svojemu podjetju, saj ni odprto za

nove družbenike in prisotnost drugih pri določanju o poslovanju podjetja. Velikokrat je v

ekipi možno opaziti pomanjkanje ene ali več lastnosti dobrega vodstvenega tima, kot so

vodenje, organizacija, razvoj, trženje itd., saj je ponavadi podjetje usmerjeno bolj ali manj v

samo eno od teh področij.

- (ne)pripravljenost podjetja za delitev nadzora z zunanjimi vlagatelji, ki imajo

poleg zagotavljanja financiranja običajno tudi vpliv na odločitve podjetja,

- višina potrebne naložbe,

Višina investicije se razlikuje od družbe do družbe in njene naložbene politike. Seveda tudi

višina iskanega kapitala vpliva na odločitev. Večina podjetij, ki iščejo investicijo v manjših

zneskih, pri družbah tveganega kapitala niso uspešna, saj največkrat te iščejo večje investicije,

ki opravičujejo »stroškovni« vidik vstopa v posamezno naložbo s strani družbe tveganega

kapitala.

- pravne, regulativne ali davčne omejitve na strani podjetja.

Podjetniku, ki pride v stik z lastniškim financiranjem, predstavljajo veliko oviro

administrativne obveze, ki jim morajo slediti, saj je njihov glavni fokus poslovanje in razvoj

podjetja. Žal pa so regulative, ki jih investicije prinesejo, za podjetnika obremenjujoče.

b. Ali so navedene omejitve na strani povpraševanja po vaših izkušnjah bolj posledica

strukturnih ali prehodnih dejavnikov (zaradi finančne krize)? Po možnosti opišite

parametre, ki kažejo na učinke trenutnih gospodarskih razmer, in jih primerjajte z

običajnimi (cikličnimi) razmerami na trgu, in sicer po potrebi za vsako fazo razvoja

podjetja posebej.

Dejstvo je, da od pojava gospodarske krize vsekakor raste povpraševanje podjetnikov po

drugih virih financiranja, saj krediti pri bankah niso več dosegljivi, med katere spada tudi

tvegani kapital. Drugi vzrok pa je pojav več družb DTK in spodbud s strani Slovenskega

podjetniškega sklada oz. drugih podobnih inštitucij, na trgu, kamor se podjetja lahko obrnejo

ter več sredstev namenjenih financiranju malih podjetij.

A.3.2 Omejitve na strani ponudbe

a. V kakšni meri je po vaših izkušnjah vrzel v financiranju z lastniškim kapitalom

mogoče pripisati težavam na strani ponudbe? Prosimo, da v odgovorih upoštevate

naslednje izzive, s katerimi se soočajo vlagatelji, ki so MSP pripravljeni zagotavljati

financiranje z lastniškim kapitalom v zgodnjih fazah razvoja in fazi rasti:

- (ne)privlačnost naložb v tvegani kapital v primerjavi z drugimi razredi sredstev,

7

- pomanjkanje/obstoj interesa vlagateljev za naložbe v določenem obsegu ali deležu

udeležbe,

- omejitve za čezmejne naložbe,

- dejstvo, da morajo vlagatelji opraviti natančno analizo celotne poslovne strategije,

da lahko ocenijo možnosti za ustvarjanje dobička iz naložbe in z naložbo

povezana tveganja,

- dejstvo, da mora biti vlagatelj sposoben spremljati, ali vodstvo podjetja dobro

izvaja poslovno strategijo,

- dejstvo, da mora vlagatelj načrtovati in izvesti strategijo izstopa, da ustvari

tveganju ustrezen donos na naložbo s prodajo svojega lastniškega deleža v

podjetju, ki je predmet naložbe. Pojasnite, ali obstajajo omejitve, povezane z

dejstvom, da ni bila izvedena prva ponudba javnosti ali da ni zadostnega

potenciala na sekundarnem trgu.

Težave na strani ponudbe v Sloveniji: nespodbudna zakonodaja, ki institucionalnih

vlagateljev (pokojninski skladi in podobno) ne spodbuja k investiranju v ta razred sredstev.

Vlaganje prek DTK zmanjšuje potrebo po aktivnem vključevanju in poznavanju področja

delovanja MSP (ni potrebe po aktivnem vključevanju v evalvacijo poslovne strategije,

spremljanju, iskanju kupca). Manj aktiven sekundarni trg in zanemarljiv potencial za uspešen

IPO v Evropi vplivajo na interes vlagateljev (pričakovani donosi ob izstopu v Evropi niso

dovolj visoki).

Predvsem v zelo zgodnjih fazah razvoja MSP je vlaganje povezano z zelo visokim tveganjem,

hkrati pa je zaradi vrzeli v lastniškem financiranju vprašljiva zagotovitev sredstev za nadaljnji

razvoj, kar dodatno vpliva na previdnost pri vlagateljih.

b. Ali so navedene omejitve na strani ponudbe po vaših izkušnjah bolj posledica

strukturnih ali prehodnih dejavnikov (zaradi finančne krize)? Po možnosti opišite

parametre (npr. dejavnost na področju prvih ponudb delnic javnosti v določenem

sektorju, ki kažejo na učinke trenutnih gospodarskih razmer, in jih primerjajte z

običajnimi (cikličnimi) razmerami na trgu, in sicer po potrebi za vsako fazo razvoja

podjetja posebej.

Deloma so navedene omejitve posledica strukturnih dejavnikov (zakonodaja ne spodbuja npr.

pokojninskih skladov k vlaganju v to vrsto sredstev), ki so v zadnjih letih okrepljeni s

prehodnimi dejavniki (zaradi splošnih gospodarskih razmer se več potencialnih vlagateljev

sooča s težavami pri svoji osrednji dejavnosti in razpolaga z bistveno manj presežki kot pred

npr. 5 leti).

c. Katere so po vaših izkušnjah ključne značilnosti evropskega trga tveganega kapitala,

kot so velikost razreda sredstev evropskega tveganega kapitala v primerjavi z

velikostjo razreda sredstev evropskega zasebnega in javnega kapitala, povprečna

velikost sklada, ključne družbe tveganega kapitala (zasebni upravljavci tveganega

kapitala, družbe tveganega kapitala v javni lasti) in ključni vlagatelji, dejavni na trgu?

8

d. Kako uspešna je evropska industrija tveganega kapitala v smislu donosnosti v

primerjavi z drugimi razredi sredstev, minimalne/povprečne vrednosti poslov in vrste

kapitalskih naložb (naložbe v zgodnji fazi, fazi širitve ali fazi rasti)?

e. Katere so glavne značilnosti financiranja s strani poslovnih angelov v Evropi, npr.

narava in geografski profil vlagateljev, minimalna/povprečna vrednost poslov,

sindiciranje poslov? Katere so ključne ovire za financiranje s strani poslovnih

angelov?

f. Katere so po vaših izkušnjah glavne omejitve, ki vplivajo na ponudbo lastniškega

financiranja za MSP prek alternativnih trgov lastniških vrednostnih papirjev,

specializiranih za MSP?

g. S katerimi omejitvami pri zbiranju sredstev se srečuje evropska industrija tveganega

kapitala? Kakšen mora biti sklad tveganega kapitala, da je privlačen za vlagatelje? Ali

je pomembno, da skladi tveganega kapitala razpršijo svoje naložbe med lastniške in

dolžniške instrumente, regije in/ali države ter MSP in večja podjetja?

Na ravni Slovenije – institucionalni vlagatelji, ki so največji investitorji v sklade tveganega

kapitala v ZDA (to so pokojninski skladi), v Sloveniji niso motivirani za tovrstne naložbe.

Drugi potencialni investitorji so sicer bolj kot pred leti, pa vseeno še ne dovolj, seznanjeni s

takim načinom investiranja. Poleg tega so zaradi splošne gospodarske situacije manj

naklonjeni tveganju in preferirajo bolj varne naložbe.

Dejavniki, ki vplivajo na privlačnost sklada za vlagatelje so v prvi vrsti kakovost upravljavca

(problematična predvsem tam, kjer ni tradicije tveganega kapitala in je zato tudi manj

izkušenih upravljavcev), ciljna velikost sklada (biti mora dovolj velik, da lahko naložbe

razprši in s tem zniža tveganje na ravni celotnega portfelja naložb), naložbena politika (v

smislu panog in geografsko; določena mera specializacije omogoča boljše poznavanje

posamezne panoge in s tem potencialno večjo dodano vrednost sklada za MSP; po drugi strani

mora biti geografsko področje dovolj široko, da upravljavcem omogoča dovolj raznovrsten in

širok nabor naložbenih priložnosti, izmed katerih nato izbere ciljne MSP).

A.3.3 Regulativne omejitve

a. V kakšni meri veljavni predpisi omejujejo vlagatelje (npr. zaradi visokih kapitalskih

zahtev) pri naložbah v razred sredstev evropskega tveganega kapitala in kako to

prispeva k vrzeli v financiranju z lastniškim kapitalom?

b. V kakšni meri k vrzeli v financiranju z lastniškim kapitalom prispeva davčno okolje?

Ali za nekatere naložbe rizičnega kapitala obstajajo davčne ovire, ki za druge vrste

naložb ne obstajajo ali so manj pomembne?

c. Ali po vaših izkušnjah obstajajo regulativne omejitve za ponujanje ali prodajo malim

ali velikim vlagateljem na trgih lastniškega kapitala, ki bi lahko prispevale k vrzeli v

financiranju z lastniškim kapitalom?

A.4. Razlogi za vrzel v financiranju z dolžniškimi viri za MSP

9

A.4.1 Omejitve na strani povpraševanja

a. V kolikšni meri je po vaših izkušnjah potencialno vrzel v financiranju z dolžniškimi

viri mogoče pripisati težavam na strani povpraševanja? Prosimo, da v odgovorih

upoštevate naslednje možne izzive, s katerimi se soočajo podjetja, ki želijo pridobiti

dolžniško financiranje:

- tveganost poslovnega modela podjetja, vključno s pomanjkanjem premoženja za

zavarovanje in preteklih finančnih izkušenj,

- razumevanje podjetja glede pomembnosti priprave dobrih poslovnih načrtov in

njegova sposobnost za pripravo takih načrtov, vključno z zmožnostjo, da se

posojilodajalcem predstavi kot priložnost za financiranje,

- obseg potrebnega dolžniškega financiranja,

- pravne, regulativne ali davčne omejitve, zaradi katerih podjetje ne more pridobiti

ustreznega dolžniškega financiranja.

V veliki meri je vrzel z dolžniškimi viri rezultat težav na strani povpraševanja, predvsem

zaradi prevelike pretekle in trenutne izpostavljenosti do dolžniških virov. Podjetja so večkrat

najemala kratkoročne vire za dolgoročne namene, danes pa imajo takšen delež dolžniškega

kapitala, da le tega ni možno povečati brez povečanja lastniškega dela.

b. Ali so omejitve na strani povpraševanja po vaših izkušnjah bolj posledica strukturnih

ali prehodnih dejavnikov (zaradi finančne krize)? Po možnosti opišite parametre, ki

kažejo na učinke trenutnih gospodarskih razmer, in jih primerjajte z običajnimi

(cikličnimi) razmerami na trgu, in sicer po potrebi za vsako fazo razvoja podjetja

posebej.

Omejitve na strani povpraševanja so tako zaradi strukturni dejavnikov (predvsem velikega

dela podjetij, ki so šla v MBO in si s tem povečala kreditno izpostavljenost) in tudi zaradi

finančne krize in krize povpraševanja, ki sta znižali prihodke in zmanjšale možnost

odplačevanja dolžniških instrumentov.

A.4.2 Omejitve na strani ponudbe

a. V kakšni meri je po vaših izkušnjah potencialno vrzel v financiranju z dolžniškimi viri

za MSP mogoče pripisati težavam na strani ponudbe? Prosimo, da v odgovorih

upoštevate naslednje izzive, s katerimi se soočajo posojilodajalci, ki želijo zagotavljati

zunanje dolžniško financiranje:

- dejstvo, da morajo posojilodajalci poznati kreditno preteklost podjetja,

- privlačnost zagotavljanja dolžniškega kapitala MSP v njihovih zgodnjih fazah

razvoja v primerjavi z drugimi razredi sredstev,

- interes in sposobnost posojilodajalcev, da zagotovijo posojilo določenega obsega,

- omejitve za čezmejne posojilne dejavnosti,

- stroški refinanciranja za posojilodajalce.

10

Zaradi slabih kreditnih plasmajev morajo banke povečati osnovni kapital oziroma v veliki

meri zmanjšati kreditiranje. MSP zaradi majhnosti običajno niso zanimivi za čezmejno

posojilno dejavnost.

b. Ali so omejitve na strani ponudbe po vaših izkušnjah bolj posledica strukturnih ali

prehodnih dejavnikov (zaradi finančne krize in upada bančnega posojanja)? Po

možnosti opišite parametre (npr. kreditni pribitki za določene stopnje tveganja

neplačila in stopnje poplačila), ki kažejo na učinke trenutnih gospodarskih razmer, in

jih primerjajte z običajnimi (cikličnimi) razmerami na trgu, in sicer po potrebi za

vsako fazo razvoja podjetja posebej.

Omejitev na strani ponudbe je predvsem zaradi prehodnih dejavnikov, torej zaradi finančne

krize in upada bančnega kreditiranja. Kaže se v težjem pridobivanju kreditov (več zahtev po

zavarovanju) ter v višjem pribitku.

A.4.3 Regulativne omejitve

a. V kakšni meri so posojilodajalci omejeni pri posojanju podjetjem brez bonitetne ocene

ali brez kreditne preteklosti? Ali to prispeva k vrzeli v financiranju z dolžniškimi viri?

Premalo podrobno poznamo bančno regulativo, da bi vedeli, ali je v predpisih kakšna

omejitev za bančno financiranje mladim podjetjem – potrebno bi bilo vprašati bankirje oz.

njihove pravnike. Vsekakor pa so banke zelo nezaupljive do mladih podjetij, v času krize še

posebej. Ne vemo, ali to nezaupanje izhaja iz regulative, ali iz kakšnega drugega vzroka. Ne

vemo, kakšne so v regulativi zahteve po zavarovanju posojil s strani posojilojemalca –

omejena sposobnost ponuditi zavarovanje posojila kreditodajalcu (banki) je gotovo eden od

vzrokov, da je dostopnost do kreditov za mlada podjetja slaba. Posebnih spodbud za

ponujanje posojil mladim podjetjem tudi ne poznamo oz. ne vemo, če so prisotne v regulativi

(so pa spodbude prisotne skozi programe zavarovanja posojil, ki jih v Sloveniji izvaja SID

banka s pomočjo Slovenskega podjetniškega sklada).

b. Ali k vrzeli v financiranju z dolžniškimi viri prispeva davčno okolje?

Ni nam poznano, da bi bile v davčnih predpisih kakšne posebne klavzule, ki bi še posebej

ovirale ali spodbujale dajanje posojil mladim podjetjem.

c. Ali po vaših izkušnjah obstajajo regulativne omejitve za ponujanje ali prodajo malim

ali velikim vlagateljem na trgih dolžniškega kapitala, ki bi lahko prispevale k vrzeli v

financiranju z dolžniškimi viri?

Nimamo take izkušnje.

B. Izkušnje s smernicami o rizičnem kapitalu

B.1. Splošne pripombe

V tem razdelku nas zanimajo vaše izkušnje z uporabo smernic o rizičnem kapitalu na splošno

11

a. Ali veljavno področje uporabe smernic o rizičnem kapitalu po vaših izkušnjah

ustrezno omogoča lažji dostop MSP do rizičnega kapitala?

Rešitve v smernicah so v veliki meri ustrezne in omogočajo MSP lažji dostop. V

določenih segmentih pa bi jih bilo potrebno dopolniti oziroma spremeniti.

b. Ste naleteli na morebitne težave pri uporabi smernic o rizičnem kapitalu za različne

vrste podpore, kot so kapitalski vložki, jamstva in davčni ukrepi, ter za različne

načine zagotavljanja te podpore, kot so investicijski skladi (tj. skladi, pri katerih so

javna sredstva naložena v sklad tveganega kapitala), sovlagateljski skladi (tj. javni

skladi, pri katerih se sovlagatelji odločajo za vlaganje od primera do primera)?

Menimo, da bi bilo potrebno definicijo (pojem) naložbe tveganega kapitala razširiti in

pod to umestiti (razumeti) tudi naložbe zamenjave kapitala (ang.»Replacement

Capital«). Takšno terminologijo tveganega kapitala poznajo in uporabljajo tudi v

ZDA.

c. Kakšne so vaše splošne izkušnje z dvostopenjsko strukturo ocenjevanja

(„standardna“ ocena na podlagi vnaprej določenih meril za upravičenost in naložbenih

meril, kot so določena v razdelku 4.3 smernic o rizičnem kapitalu, in podrobna ocena

na podlagi učinkov)?

Na manj razvitih trgih naložb tveganega kapitala kot je RS bi bilo primerno znižati

zahteve, da zasebni investitorji zagotovijo vsaj 50% oziroma 30% sredstev

investicijskega sklada za MSP na območjih, ki prejemajo pomoč. Predlagamo

znižanje praga zasebnih investitorjev na 40% oziroma 20%.

d. Kakšne so vaše izkušnje s kumulacijo pomoči za rizični kapital z drugimi vrstami

pomoči, namenjenimi kritju istih stroškov?

Menimo, da je zniževanje pragov druge državne pomoči v prvih treh letih po prvi

naložbi rizičnega kapitala nepotrebna in ni usmerjena v pospeševanje naložb

rizičnega kapitala.

B.2. Obstoj državne pomoči

V tem razdelku nas zanima vaše mnenje o navodilih, ki jih zagotavljajo smernice o rizičnem

kapitalu glede obstoja oziroma odsotnosti državne pomoči v ukrepih rizičnega kapitala v

smislu člena 107(1) PDEU9.

a. Ste se na splošno srečali s kakršnimi koli težavami pri pripravi ukrepov za lažji dostop

do rizičnega kapitala za MSP, združljivih s trgom, npr. kar zadeva obstoj pomoči na

več ravneh strukture financiranja, merila za enakovredne pogoje in plačilo za

upravljavce, združljivo s trgom, ter kako se uporabljajo za različne vrste pomoči

(kapitalske naložbe, jamstva, davčne spodbude)?

Postopek od priglasitve nacionalne sheme tveganega kapitala in pa do potrditve le te

pri Evropski komisije je predolg, birokratski in precej nejasen.

b. Ali po vaših izkušnjah smernice o rizičnem kapitalu (morda skupaj z drugimi

razlagalnimi dokumenti Komisije) zagotavljajo zadostno pravno varnost in jasnost

9 Razdelek 3.2 smernic o rizičnem kapitalu.

12

glede uporabe različnih finančnih instrumentov (npr. lastniško financiranje,

dolžniško financiranje, hibridni instrumenti), združljivih s trgom, za podporo

dostopu MSP do financiranja?

Uporaba različnih finančnih instrumentov združljivih s trgom je dokaj nejasna.

Predlagamo, da so razlagalni dokumenti zapisani na način, da pojasnijo kakšne so vse

dovoljene možnosti (s primeri) in v kaj načeloma ni dovoljeno (s primeri).

c. Ali po vaših izkušnjah smernice o rizičnem kapitalu zagotavljajo zadostno pravno

varnost za domnevo, da ni prisotna državna pomoč za zasebne vlagatelje10

? Ste se

srečali s kakršnimi koli težavami v zvezi s pojmom „neodvisnega zasebnega

vlagatelja“, neodvisnostjo zasebnih vlagateljev, delitvijo tveganj pri naložbah in

pojmom zasebnih sredstev?

Ne

d. Kar zadeva državno pomoč na ravni investicijskega sklada, se v smernicah praviloma

šteje, da skladi, ki so ustanovljeni zaradi združevanja sredstev vlagateljev in njihovega

prenosa v podjetja, v katera se vlaga, niso prejemniki državne pomoči. Ali po vaših

izkušnjah ta domneva zagotavlja zadostno pravno varnost za izključitev državne

pomoči nepreglednim investicijskim družbam, za katere velja posebna davčna

obravnava?

Da

e. Domneva o neobstoju pomoči za upravljavce skladov se šteje za izpolnjeno, če so

upravljavci sklada izbrani z odprtim in preglednim javnim razpisom ali če ne

prejemajo katere koli druge ugodnosti, ki jo dodeljuje država. Ali ta ureditev po vaših

izkušnjah zagotavlja zadostna pravna jamstva?

V državah, kjer ni razvitega trga naložb rizičnega kapitala in ne izkušenih

upravljavcev so takšne zahteve neustrezne in ne zagotavljajo zadostnega pravnega

varstva.

f. Ali po vaših izkušnjah smernice o rizičnem kapitalu zagotavljajo zadostno pravno

varnost in pravna jamstva v zvezi z domnevo, da ni prisotna državna pomoč za

podjetja, v katera se vlaga11

?

Da

B.3. Oblika pomoči

Države članice lahko izberejo obliko pomoči, smernice o rizičnem kapitalu pa jih usmerjajo

pri odločanju o vrsti ukrepov za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v MSP. 12

V tem

10

V skladu s točko 3.2 smernic o rizičnem kapitalu se domneva, da državna pomoč za zasebne vlagatelje ni

prisotna, kadar se javne in zasebne naložbe izvedejo enakovredno in običajno kadar vsaj 50 % sredstev za ukrep

zagotovijo neodvisni zasebni vlagatelji, kar naj bi zagotovilo znatno zasebno udeležbo. 11

V skladu s točko 3.2 smernic o rizičnem kapitalu se domneva, da državna pomoč podjetjem, v katera se vlaga,

ni prisotna, kadar ni prisotna pomoč vlagateljem ali investicijskemu skladu/upravljavcu sklada in kadar je

naložba izvršena pod pogoji, ki bi bili sprejemljivi za zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu brez vsake

intervencije države. 12

Glej razdelek 4.2 smernic o rizičnem kapitalu.

13

razdelku nas zanimajo vaše izkušnje z različnimi vrstami ukrepov v zvezi z rizičnim kapitalom

in njihove učinkovitosti.

a. Kakšen je po vaših izkušnjah glavni namen pomoči – delitev naložbenih tveganj z

zasebnimi vlagatelji in/ali zagotavljanje likvidnosti v obliki kapitalskih vložkov? Ali

je pri delitvi naložbenih tveganj poudarek na obravnavanju pozitivnih tveganj s

povečanjem donosov za zasebne vlagatelje ali na zagotavljanju zaščite pred

negativnimi tveganji (slabša naložbena uspešnost od pričakovane ali možne izgube)?

V prvi vrsti je bil namen države zagotoviti večji obseg sredstev za namene naložb

tveganega kapitala. Ukrep se je izvedel v obliki kapitalskih vložkov države v družbe

tveganega kapitala. Pri delitvi naložbenih tveganj pa je bil interes države na

zagotavljanju zaščite zasebnih investitorjev pred negativnimi tveganji.

b. Katere vrste državne pomoči se po vaših izkušnjah najpogosteje uporabljajo

(zagotavljanje javnega kapitala po neenakovrednih pogojih, selektivne sheme davčnih

spodbud, jamstvene sheme in ukrepi, namenjeni upravljavcem skladov)?

Po naših izkušnjah je najučinkovitejši ukrep državne pomoči zagotavljanje dodatnih

javnih sredstev in selektivne davčne spodbude za naložbe rizičnega kapitala.

c. Kakšne so vaše izkušnje z zagotavljanjem javnega kapitala po neenakovrednih

pogojih? Kako pogosto se uporablja ta oblika pomoči? Kakšne vrste ureditev za

delitev dobičkov in izgub ter stopnja podrejenosti med javnimi in zasebnimi

naložbami se uporabljajo? Kakšne omejitve so bile uvedene za preprečevanje

pretiranih izplačil zasebnim vlagateljem?

Takšnih oblik pomoči zasebnim investitorjem država ni izvajala.

d. Kakšne so vaše izkušnje s selektivnimi davčnimi spodbudami za zasebne vlagatelje

in/ali sklade? Katera od njih se najpogosteje uporablja? Kakšni ukrepi so bili uvedeni

za zmanjšanje davčnih spodbud na najmanjše potrebne za spodbujanje zasebnih

naložb?

RS je uvedla davčne spodbude za zasebne investitorje, ki so pravne osebe in družbe

tveganega kapitala, ki izvajajo naložbe tveganega kapitala v MSP. Pozitivni donosi od

naložb (dobički) so neobdavčeni. Sprejete davčne spodbude so eden od pomembnejših

faktorjev, da so se zasebni investitorji odločili za naložbe tveganega kapitala preko

družb tveganega kapitala.

e. Kakšne so vaše izkušnje z jamstvenimi shemami za kritje negativnih naložbenih

tveganj? Kakšne vrste transakcij (mezzanine financiranje, transakcije z lastniškim

kapitalom) so krite in kako so oblikovani instrumenti za delitev tveganj z namenom

zmanjšanja izkrivljanj?

Slovenija do sedaj ni ponudila trgu jamstvenih shem za kritje negativnih naložbenih

tveganj, zato takšnih izkušenj nimamo..

f. Ste izvedli kakršne koli ukrepe, namenjene upravljavcem skladov? Kakšni so cilji

teh ukrepov (npr. obravnavanje problema dragih ocen rentabilnosti morebitnih naložb

in/ali visoki stroški zbiranja sredstev) in kakšna je bila njihova splošna oblika (npr.

sheme nepovratnih sredstev za nekatere stroške upravljanja naložb)?

14

Slovenija do sedaj ni izvedla nikakršnih ukrepov pomoči namenjenim upravljavcem

družb tveganega kapitala.

g. Kako učinkoviti so na splošno različni ukrepi državne pomoči pri privabljanju

financiranja zasebnega sektorja k naložbam rizičnega kapitala in zmanjševanju vrzeli

lastniškega kapitala? Prosimo, da navedete podatke, ki temeljijo na neodvisnih

študijah, če so na voljo.

S ponudbo (javnim razpisom) za dokapitalizacijo zasebnih družb tveganega kapitala z

javnimi sredstvi v višini največ 49% oblikovanih vseh sredstev v družbi tveganega

kapitala se je povečal interes in obseg zasebnih investitorjev za naložbe tveganega

kapitala v RS za več kot 100%.

h. Kako različni ukrepi (zagotavljanje javnega kapitala po neenakovrednih pogojih,

selektivne sheme davčnih spodbud, jamstvene sheme in ukrepi, namenjeni

upravljavcem skladov) vplivajo na postopek izbire ciljnih MSP, z drugimi besedami,

ali bo kljub ukrepu še vedno izbran najobetavnejši MSP (glede na razpoložljive

informacije) ali prihaja do izkrivljanj postopka izbire?

Ne glede na javna sredstva je po našem mnenju transparenten postopek izbire

najobetavnejših MSP v zadostni meri zagotovljen. Upravljavci družb tveganega

kapitala so namreč iz zasebnega sektorja. Višina njihove nagrade za uspešno in

dobičkonosno upravljanje z družbo pa je odvisna od končnega pozitivnega rezultata

družbe po izstopu iz vseh lastniških naložb.

B.4. Pogoji za združljivost: standardna ocena

Smernice o rizičnem kapitalu določajo posebne varne pragove glede na upravičene

prejemnike, razvojne faze, naravo naložbenega instrumenta, letno tranšo razpoložljivega

kapitala in raven zasebnih naložb13

. Poleg tega določajo tudi več pogojev za zagotovitev, da

so odločitve o naložbah usmerjene v ustvarjanje dobička in da se naložbe upravljajo na

podlagi tržnih zakonitosti.

B.4.1 Varne tranše razpoložljivega kapitala in pogoji za upravičenost

a. Kakšne so vaše izkušnje z uporabo smernic o rizičnem kapitalu glede na ugotovljeno

vrzel lastniškega kapitala, in sicer v zvezi s:

- pogoji, povezanimi z razvojnimi fazami podjetja (zbiranje sredstev, zagon,

širitev) in velikostjo podjetja (MSP)?

V določenem obsegu bi bilo smiselno dovoliti družbam tveganega kapitala, da

izvedejo tudi odkupe lastniškega deleža od obstoječih družbenikov (zamenjavo

kapitala ali sekundarni odkup).

- višino letne tranše razpoložljivega kapitala (2,5 milijona EUR)? Kakšne so vaše

izkušnje z uporabo zahteve o letni tranši razpoložljivega kapitala za različne

oblike pomoči (davčne spodbude, jamstva itd.)?

Višina letne tranše je po našem mnenju primerna, ne glede na obliko državne

pomoči.

13

Glej razdelek 4.3 smernic o rizičnem kapitalu.

15

- zahtevo, da je treba najmanj 70 % kapitala sklada vložiti v MSP v obliki

lastniškega/navideznega lastniškega kapitala? Se ta omejitev po vaših izkušnjah

uporablja za celoten kapital sklada ali za posamezne naložbene posle?

Ta omejitev se pri družbah tveganega kapitala registriranih v Sloveniji uporablja

za celotni kapital družbe (sklada).

b. Smernice o rizičnem kapitalu določajo najmanjšo zahtevano udeležbo zasebnih

vlagateljev glede na to, ali regija prejema pomoč ali ne. Ali je po vaših izkušnjah težko

privabiti potrebni zasebni kapital? Če ste odgovorili pritrdilno, opišite težave, s

katerimi se srečujete, in pojasnite, ali je to, kako težko je izpolniti to zahtevo, odvisno

od razvojne faze podjetja in s tem povezanimi tveganji. Ali je zahteva dovolj jasna,

kar se tiče narave vlagateljev, ki poslujejo v skladu z načelom vlagatelja v tržnem

gospodarstvu?

Interes zasebnih vlagateljev za naložbe v družbe tveganega kapitala je slab. Dogaja

se, da zasebni vlagatelji, ki so že pristopili v družbo tveganega kapitala odstopajo od

nadaljnjih aktivnosti. Vzroke vidimo v splošni gospodarski krizi v kateri se je znašla

Slovenija in Evropa. Po mnenju upravljavcev družb tveganega kapitala (skladov) pa

so težave tudi na strani MSP (povpraševanja,) saj ni primernih projektov oziroma

naložbenih priložnosti. Zasebni investitorji imajo glede bodočih pričakovanj po rasti

in dobičku po mnenju predstavnikov MSP previsoke zahteve, zato je veliko

podjetniških projektov zavrnjenih.

c. Kakšne so vaše izkušnje s posebno obravnavo regij, ki prejemajo pomoč, za katere so

zahteve glede zasebne udeležbe nižje in je dovoljena podpora srednjim podjetjem v

fazi širitve?

Takšnih izkušenj v RS nimamo. Zaradi kompleksnosti analiz in dokazov ter

dolgotrajnosti postopkov pred Komisijo se RS do sedaj še ni odločila za postopek

posebne obravnave regij, za katere so zahteve glede zasebne udeležbe nižje in je

dovoljena podpora srednjim podjetjem v fazi širitve.

B.4.2 Odločitve o naložbah, usmerjene v ustvarjanje dobička

a. Kakšne so vaše izkušnje z uporabo pogojev za naložbe, usmerjene v ustvarjanje

dobička14

, v smislu zagotavljanja, da se z javnimi sredstvi podprte naložbe rizičnega

kapitala izvajajo v dobro poslujočih podjetjih in ne izkrivljajo konkurence na

notranjem trgu s podpiranjem neučinkovitih podjetij?

Naložbe rizičnega kapitala morajo biti usmerjene v zagotavljanje dobička. Prav tako

morajo biti javna sredstva usmerjena v perspektivna podjetja.

b. Kako je po vaših izkušnjah zahteva po naložbah, usmerjenih v ustvarjanje dobička,

usklajena s prednostno obravnavo zasebnih vlagateljev v primerjavi z javnimi

naložbami? Kakšne spodbude so bile v zvezi s tem ponujene zasebnim vlagateljem, da

se zagotovi njihov resničen interes za uspešnost naložbe; ali se torej spodbude

osredotočajo na izboljšanje donosa, namesto da bi zagotavljale zaščito pred

negativnimi tveganji?

14

Vsaka odločitev o naložbah mora temeljiti na izvedljivem poslovnem načrtu z jasno opredeljeno strategijo

izstopa in najmanjšo zahtevano ravnijo zasebnih naložb. Glej točko 4.3.5 smernic o rizičnem kapitalu.

16

Zahteva v Smernicah po ustvarjanju dobička in prednostni obravnavi zasebnih

vlagatelje,v v družbah tveganega kapitala kjer ima fiksni lastniški delež država, ni v

celoti zagotovljena. V tem oziru bi bil sistem fleksibilnega deleža države v

posameznem naložbenem projektu ustreznejši.

B.4.3 Upravljanje naložb na podlagi tržnih zakonitosti

a. Kakšne so vaše izkušnje z uporabo pogojev glede tržnega upravljanja v smislu

zagotavljanja, da se naložbe upravljajo na podlagi tržnih zakonitosti in se tako skušajo

zagotoviti optimalni naložbeni donosi? Je po vašem mnenju besedilo zadevne točke

dovolj jasno, da ne prihaja do napačnih razlag?

Po našem mnenju vsebina zadevne točke v Smernicah ni dovolj jasno zapisana.

b. Ali se po vaših izkušnjah ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom izvajajo pretežno z

neposrednim upravljanjem, torej s strani javnih organov ali njihovih izvajalskih

agencij, ki zagotavljajo financiranje z lastniškim kapitalom neposredno

MSP/finančnim posrednikom? Če ste odgovorili pritrdilno, kateri ukrepi so bili

vzpostavljeni za zagotovitev, da se naložbe upravljajo na podlagi tržnih zakonitosti (tj.

da upravljanje temelji na naložbenih odločitvah neodvisnih vlagateljev)?

Ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom se ne izvajajo s strani javnih organov ampak

izključno samo s strani zasebnih upravljavcev.

c. Ali se po vaših izkušnjah pri posrednem načinu upravljanja, torej kadar se izvajalske

naloge prenesejo na javne ali zasebne subjekte, ki delujejo v imenu javnih organov in

imajo potrebno strokovno znanje za izvajanje ocen rentabilnosti naložb, strukturiranje

naložbenih poslov, nadziranje portfelja in zagotavljanje uspešnih izstopov), izvajalske

naloge večinoma prenesejo na zasebne subjekte ali javne interne organe, ki delujejo

kot pooblaščeni subjekti? Kako so pooblaščeni subjekti izbrani? Kako uspešni so po

vaših izkušnjah javni interni organi za upravljanje naložb?

Naloge izvajajo izključno zasebni upravljavci. Država na te odločitve nima

nikakršnega vpliva.

d. Kakšna struktura plačil in katere spodbude za uspešnost se uporabljajo za

upravljavce (npr. delež v dobičku in podobno), da bi interes upravljavcev naložb

prilagodili interesom javnih in zasebnih vlagateljev in tako dosegli čim večjo

uspešnost naložb?

Upravljavci družb tveganega kapitala so nagrajeni z fiksno upravljavsko provizijo in

deležem na dobičku v primeru pozitivnih izstopov iz naložb.

e. Ali se ste srečali s kakršnimi koli težavami pri uporabi pogojev o tržnem upravljanju

naložb za različne vrste pomoči, npr. pri ustanavljanju skladov tveganega kapitala,

sovlagateljskih skladov, davčnih ukrepih, jamstvih?

S temi težavami se do sedaj nismo srečevali. V upravljavskih pogodbah so določeni

ukrepi in postopki v primeru prekinitve upravljavske pogodbe in zamenjave

upravljavca.

B.5. Pogoji za združljivost: podrobna ocena

17

Ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev v okviru standardne

ocene, se lahko kljub temu odobrijo na podlagi podrobne ocene15

.

a. Ali po vaših izkušnjah smernice o rizičnem kapitalu zagotavljajo zadostno jasnost in

predvidljivost glede možnega rezultata ocene Komisije glede ukrepov, za katere

Komisija opravi podrobno oceno? Ali so po vašem mnenju pogoji za oceno pozitivnih

in negativnih učinkov pomoči ustrezni in dovolj jasni?

Menimo, da smernice ne dajejo zadostne jasnosti in predvidljivosti za realno oceno

pozitivnih in negativnih učinkov pomoči.

B.5.1 Tržna nepopolnost in potreba po pomoči

a. Kakšne so vaše izkušnje v zvezi z dokaznim bremenom za utemeljitev tržne

nepopolnosti in zagotavljanjem ustreznih dokazov?

Dokazovanje ustrezne tržne nepopolnosti pred Komisijo je zahtevno in dolgotrajno ter

odvisno tudi od subjektivnih ocen predstavnikov Komisije

b. Kakšni pogoji za upravičenost in naložbene omejitve so bili po vaših izkušnjah

uvedeni za zagotovitev, da so naložbe rizičnega kapitala usmerjene v zmanjševanje

ugotovljene vrzeli lastniškega kapitala?

Menimo, da je RS izvedla primerljiv obseg ukrepov (v primerjavi z drugimi članicami

EU) za zmanjšanje vrzeli naložb lastniškega kapitala. Ti ukrepi so se nanašali na

ponudbo lastniškega kapitala za dokapitalizacijo družb tveganega kapitala in obsežen

paket davčnih olajšav, tako za investitorje kot tudi za same družbe tveganega kapitala.

c. Ali ste po vaših izkušnjah določili pogodbene zahteve za posrednike glede preverjanja

obstoja vrzeli v poslovni uspešnosti (nezadostna uspešnost pri privabljanju

financiranja po tržnih pogojih) za vsak posel?

Ne

B.5.2 Spodbujevalni učinek

a. Kakšne so vaše splošne izkušnje z uporabo pogojev za spodbujevalni učinek pomoči,

določenih v smernicah o rizičnem kapitalu?

Spodbujevalni učinki Komisije za rizični kapital zajemajo po našem mnenju dovolj

široko paleto ukrepov pomoči. Menimo pa, da bi lahko bile določene omejitve v

Smernicah odpravljene ali pa opredeljene v milejši obliki (manj zahtevne).

b. Katere vrste spodbud (zagotavljanje kapitala po neenakovrednih pogojih z namenom

povečanja donosov zasebnih vlagateljev ali delitev negativnih tveganj z zasebnimi

vlagatelji, davčne spodbude, jamstva itd.) so po vaših izkušnjah privabile največ

zasebnih vlagateljev, kot so veliki institucionalni vlagatelji, poslovni angeli, kot tudi

netradicionalni alternativni vlagatelji, npr. državni skladi, dotacijski skladi in

dobrodelne fundacije?

15

Glej poglavje 5 smernic o rizičnem kapitalu.

18

Največji učinek privabljanja (spodbujanja) zasebnih vlagateljev je imela ponudba

javnih sredstev v obliki ponudbe dokapitalizacije družb tveganega kapitala in davčne

olajšave.

c. Kakšno je po vaših izkušnjah ustrezno ravnotežje med omejevanjem spodbud za

zasebne vlagatelje na najmanjše potrebne in privabljanjem njihove znatne udeležbe?

Ne glede na vse ugodnosti, ki jih nudi država za družbe tveganega kapitala in

investitorje večjega interesa zasebnih investitorjev po naložbah rizičnega kapitala še

vedno ni. Še posebno majhen interes zasebnih investitorjev se kaže za naložbe v MSP,

ki so v svojih začetnih razvojnih fazah. Glede na takšno stanje na trgu ni nevarnosti,

da bi bilo porušeno ravnotežje med omejevanjem spodbud za zasebne vlagatelje in

najmanjšimi potrebnimi javnimi sredstvi.

B.5.3 Sorazmernost

a. Kakšne so vaše splošne izkušnje z uporabo pogojev za sorazmernost pomoči,

določenih v smernicah o rizičnem kapitalu?

Sorazmernost pomoči je po našem mnenju v Smernicah primerno opredeljena, razen

opredelitev omejitev stopnje financiranja (točka 4.3.2) in višine minimalne udeležbe

zasebnih investitorje (točka 4.3.4.).

b. Katera procesna jamstva in merila se po vaših izkušnjah uporabljajo za preprečevanje

pretiranih izplačil zasebnim vlagateljem, torej za omejitev njihovih pričakovanih

naložbenih donosov na tržno raven?

Urejen sistem (proces) odločanja o naložbah in vloga naložbenega odbora.

c. Ali po vaših izkušnjah zahtevate, da morajo biti ukrepi, ki vključujejo vračljive

finančne instrumente, finančno „samovzdržni“, torej da je treba vsaj začetni javni

kapital vrniti državi?

Da

d. Katere druge ukrepe še uporabljate za omejevanje pomoči podjetjem, v katera se

vlaga (poleg letne omejitve razpoložljivega kapitala na ravni MSP in določenega

razmerja med zasebnimi in javnimi naložbami).

Drugi omejitveni ukrepi, ki jih imajo družbe tveganega kapitala pri svojih naložbenih

aktivnosti so:

- Največji možni obseg naložb v eno MSP v višini največ 25% vrednosti celotne

družbe (sklada);

- Razmerje med kapitalskim vložkom in mezzanin kapitalom je lahko le 1:3;

- Naložbe v kapitalsko ali interesno povezana podjetja z zasebnimi investitorji

ali upravljavci niso dovoljena.

B.5.4 Način izvedbe in sprejemanje odločitev

19

a. Kakšen postopek se po vaših izkušnjah uporablja za izbiro finančnih posrednikov za

upravljanje naložb v imenu javnih organov? Katera minimalna merila za izbor se

uporabljajo (strokovna usposobljenost, pretekli dosežki, višina provizije?)

Noben takšen postopek v RS ni bil izveden.

b. Ali je po vaših izkušnjah neposredno izvajanje (torej da odločitve o naložbah

sprejemajo javni organi) izjema in v kakšnih okoliščinah se uporablja? Kako

zagotavljate, da so javni organi, pristojni za neposredno izvajanje, strokovno

usposobljeni za upravljanje naložb na podlagi tržnih zakonitosti?

Odločitev o naložbah ne sprejemajo javni organi. Takšne odločitve sprejemajo

izključno zasebni investitorji.

c. Kakšne spodbude za uspešnost se uporabljajo za spodbujanje upravljavcev skladov k

sprejemanju odločitev o naložbah na podlagi tržnih zakonitosti, da se zagotovi

samovzdržnost skladov?

Oblika in višina spodbude za uspešno upravljanje družb tveganega kapitala je

opredeljena v upravljavski pogodbi družbe z upravljavcem. Opredeljena je v obliki

nagrade v odstotku od vrednosti ustvarjenega dobička družbe tveganega kapitala.

d. Kako so po vaših izkušnjah zasebni vlagatelji vključeni v sprejemanje odločitev v

javno-zasebnih skladih ali javnih skladih, ki se z zasebnimi vlagatelji odločajo za

sovlaganje od primera do primera?

Zasebni vlagatelji so v celoti vključeni v sprejemanje odločitev. Predstavniki javnih

sredstev ne sodelujejo v procesu odločanja o naložbah.

e. Ali se po vaših izkušnjah pomoč za stroške upravljavcev za poizvedbe pogosto

uporablja? Če je odgovor negativen, navedite razloge. So merila zasnovana tako, da

ustrezajo potrebam upravljavcev skladov?

Državna pomoč upravljavcem za stroške poizvedb se v Sloveniji posebej ne izvaja.

Menimo, da višina upravljavske provizije zadošča za izvedbo vseh naložbenih

aktivnosti in izvajanje aktivnega upravljanja MSP.

B.5.5 Zmanjšanje izkrivljanja konkurence

a. Ali ukrepi, predvideni v smernicah o rizičnem kapitalu, zagotavljajo zadostno pravno

varnost za zmanjšanje potencialnega izkrivljanja konkurence in trgovine na

najmanjšo možno mero?

Da.

C. Izkušnje z Uredbo o splošnih skupinskih izjemah

C.1. Uredba o splošnih skupinskih izjemah: ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom

20

Pomoč za naložbe rizičnega kapitala je delno zajeta v Uredbi o splošnih skupinskih izjemah,

kar državam članicam omogoča, da dodelijo pomoč za naložbe rizičnega kapitala brez

predhodne priglasitve Komisiji16

.

a. V kolikšni meri se po vaših izkušnjah izkoriščajo možnosti, ki jih ponuja Uredba o

splošnih skupinskih izjemah? Kakšen delež pomoči za naložbe rizičnega kapitala je bil

dodeljen na podlagi Uredbe o splošnih skupinskih izjemah v primerjavi s pomočjo,

dodeljeno na podlagi smernic o rizičnem kapitalu? Navedite število ukrepov pomoči,

odobrenih na podlagi Uredbe o splošnih skupinskih izjemah, in znesek te pomoči kot

odstotek skupne pomoči za naložbe rizičnega kapitala.

V Sloveniji uporabljamo Uredbo o splošnih skupinskih in Smernice EU o rizičnem

kapitalu za ukrep državne pomoči za rizični kapital v okviru Programa instrumentov

finančnega inženiringa za MSP v RS za obdobje 2009 – 2013.

b. Kateri so glavni dejavniki, ki so morda preprečili vašim organom, da bi odobrili večji

delež pomoči za naložbe rizičnega kapitala na podlagi skupinskih izjem? Je to

povezano z vrsto ukrepov (zagotavljanje kapitala, davčne spodbude, jamstva), višino

letne tranše razpoložljivega kapitala, načina izvedbe (javno-zasebni sklad, javni sklad,

ki se z zasebnimi vlagatelji odloča za sovlaganje od primera do primera) ali drugih

dejavnikov?

Največji omejitveni faktor na ponudbeni strani je interes zasebnih investitorjev za

naložbe rizičnega kapitala. Na strani povpraševanja pa je največji omejitveni faktor

obseg dobrih naložbenih priložnosti in majhen interes MSP po naložbah tveganega

kapitala.

c. Ste se srečali s kakršnimi koli težavami glede vrste ukrepov, ki so trenutno izvzeti,

zlasti glede ustanavljanja javno-zasebnih skladov?

Ne

d. Kakšne so vaše izkušnje z uporabo naložbenih omejitev, določenih v Uredbi o

splošnih skupinskih izjemah (upravičeni prejemniki, letna tranša razpoložljivega

kapitala, delež zasebnih naložb)?

Največja ovira na ponudbeni strani naložb rizičnega kapitala je zahteva po

zagotavljanju minimalnega obsega (procenta) sredstev zasebnih investitorjev.

e. Ali so po vaših izkušnjah pogoji, povezani z odločitvami o naložbah, usmerjenimi v

dobiček, in tržnim upravljanjem, dovolj jasni za izvajanje ukrepov na podlagi

skupinskih izjem?

Da

D. Razno

D.1. Vprašanja za vse sodelujoče

16

Glej oddelek 6 Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.

21

a. Ali imate še kakšne druge pripombe o uporabi smernic o rizičnem kapitalu in Uredbe

o splošnih skupinskih izjemah (ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom) glede vprašanj, ki

niso zajeta v prejšnjih razdelkih?

Ne

b. Prosimo, da predložite kopije vseh dokumentov ali študij, ki bi lahko bili relevantni za

oceno uporabe smernic o rizičnem kapitalu in Uredbe o splošnih skupinskih izjemah

in bi prispevali k razmisleku o njihovi prihodnji reviziji.

c. Prosimo, da označite, ali lahko službe Komisije po potrebi stopijo v stik z vami zaradi

dodatnih podrobnosti o predloženih informacijah.

da X

ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA ODGOVORE NA VPRAŠALNIK.