I. poglavje

TEMELJNA NAČELA

1. člen

Občani, društva in druge civilne pravne osebe imajo lahkolastninsko pravico v mejah in pod pogoji, ki jih predpisujezakon.

********************

(glej opombo (3))

"1. člen

Občani, društva in druge civilne pravne osebe imajo lahkolastninsko pravico v skladu z ustavo in zakonom.

Tuje fizične in pravne osebe imajo lahko lastninsko pravico podpogoji, ki jih predpisujeta ustava SFRJ in zvezni zakon."

********************

2. člen

Lastninska pravica lahko obstaja na premičnih in nepremičnihstvareh.

3. člen

Lastnik ima pravico imeti svojo stvar v posesti, jo uporabljatiin z njo razpolagati v mejah, ki jih določa zakon.

Vsak se mora vzdrževati kršitve lastninske pravice drugega.

4. člen

Lastnik uresničuje lastninsko pravico v skladu z naravo innamenom stvari, ter v skladu z družbenim interesom, ki ga določazakon.

Prepovedano je izvrševanje lastninske pravice v nasprotju znamenom, zaradi katerega je z zakonom ustanovljena ali priznana,ali v nasprotju z moralo socialistične samoupravne družbe.

********************

(glej opombo (3))

"4. člen

Lastnik uresničuje lastninsko pravico v skladu z naravo innamenom stvari, ter v skladu z družbenim interesom, ki ga določazakon, za tuje fizične in pravne osebe pa zvezni zakon.

Prepovedano je izvrševanje lastninske pravice v nasprotju znamenom, zaradi katerega je z zakonom ustanovljena ali priznana,ali v nasprotju z moralo socialistične samoupravne družbe."

********************

5. člen

Lastnik nepremičnine mora pri uporabi nepremičnine opuščatidejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegovenepremičnine in otežkočajo uporabo drugih nepremičnin (dim,neprijetni vonji, toplota, saje, tresljaji, ropot, odplake inpodobno) čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnineter glede na krajevne razmere običajna, ali povzročajo znatnejšoškodo.

Brez posebnega pravnega naslova je prepovedano motenje iz prvegaodstavka tega člena s posebnimi napravami.

6. člen

Na stvari, na kateri ima kdo lastninsko pravico, se lahkoustanovi pod pogoji, ki jih določa zakon, služnostna pravica,pravica stvarnega bremena in zastavna pravica.

Prepovedano je izvrševanje pravic iz prvega odstavka tega člena vnasprotju z namenom, zaradi katerega so bile z zakonomustanovljene ali priznane, ali v nasprotju z moralo socialističnesamoupravne družbe.

********************

(glej opombo (3))

"6. člen

Na stvari, na kateri ima kdo lastninsko pravico, se lahkoustanovi pod pogoji, ki jih določa zakon, za tuje fizičnein pravne osebe pa zvezni zakon, služnostna pravica,pravica stvarnega bremena in zastavna pravica.

Prepovedano je izvrševanje pravic iz prvega odstavka tega člena vnasprotju z namenom, zaradi katerega so bile z zakonomustanovljene ali priznane, ali v nasprotju z moralo socialističnesamoupravne družbe."

********************

7. člen

Pridobivanje, varstvo in prenehanje lastninske pravice,služnostne pravice, pravice stvarnega bremena in zastavne praviceureja zakon.

********************

(glej opombo (3))

"7. člen

Pridobivanje, varstvo in prenehanje lastninske pravice,služnostne pravice, pravice stvarnega bremena in zastavne praviceureja zakon, za tuje fizične in pravne osebe pa zvezni zakon."

********************

8. člen

Lastninska pravica se sme odvzeti ali omejiti samo pod pogoji,predpisanimi z zakonom v skladu z ustavo.

********************

(glej opombo (3))

"8. člen

Lastninska pravica se sme odvzeti ali omejiti v skladu z ustavosamo pod pogoji, predpisanimi z zakonom, za tuje fizične inpravne osebe pa z zveznim zakonom."

********************

II. poglavje

LASTNINSKA PRAVICA

1. Imetniki in predmet lastninske pravice

9. člen

Občan ima lahko lastninsko pravico na stvareh, ki so namenjene zazadovoljevanje njegovih osebnih potreb in interesov ter osebnihpotreb in interesov njegovih družinskih članov.

Občan ima lahko lastninsko pravico na stanovanjskih hišah instanovanjih, poslovnih stavbah in poslovnih prostorih in delovnihsredstvih.

Občan sme uporabljati stvari iz drugega odstavka tega člena zapridobivanje dohodka na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.

10. člen

Pod pogoji, ki jih določa zakon, ima lahko občan lastninskopravico na kmetijskem in drugem zemljišču, na gozdovih in gozdnemzemljišču.

11. člen

Društvo in druga civilna pravna oseba imata lahko lastninskopravico na premičnih stvareh, ki so namenjene za uresničevanjeskupnih interesov njunih članov in ciljev, zaradi katerih stabila ustanovljena.

Imetniki lastninske pravice iz prvega odstavka tega člena imajolahko lastninsko pravico na poslovnih stavbah in poslovnihprostorih, ki so namenjeni za uresničevanje skupnih interesovnjihovih članov in ciljev, zaradi katerih so bili ustanovljeni,kot tudi na stanovanjskih hišah in stanovanjih kot posameznihdelih stavb, ki so namenjena za zadovoljevanje stanovanjskihpotreb delavcev, ki v njih delajo.

Imetniki lastninske pravice iz prvega odstavka tega člena imajolahko v mejah, ki jih določa zakon, lastninsko pravico tudi nazemljišču, ki je namenjeno za zadovoljevanje skupnih interesovnjihovih članov in za doseganje ciljev, zaradi katerih so biliustanovljeni.

12. člen

Če je stavba, na kateri ima kdo lastninsko pravico, v skladu zzakonom zgrajena na zemljišču, ki je družbena lastnina, ima njenlastnik pravico uporabe zemljišča, na katerem je stavba zgrajena,in zemljišča, ki je namenjeno za njeno redno rabo, dokler stavbaobstaja.

Pravico uporabe iz prvega odstavka tega člena je mogoče prenestisamo z lastninsko pravico na stavbi.

13. člen

Več oseb ima solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari, če jedel vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealnidel).

Če solastniški deli niso določeni, se domneva, da so enaki.

14. člen

Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj zdrugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu delu, ne da bis tem kršil pravice drugih solastnikov.

Solastnik lahko razpolaga s svojim delom brez soglasja drugihsolastnikov.

Pri prodaji solastniškega dela imajo drugi solastniki predkupnopravico samo če tako določa zakon.

15. člen

Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar.

Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebnosoglasje solastnikov, katerih deli sestavljajo skupaj več kotpolovico njene vrednosti.

Če se v primerih iz drugega odstavka tega člena solastniki nemorejo sporazumeti, posel pa je nujen za redno vzdrževanjestvari, odloči o tem sodišče.

Za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja (odtujitev celestvari, sprememba namena stvari, oddaja cele stvari v zakup,ustanovitev hipoteke na celi stvari, ustanovitev stvarnihslužnosti, večja popravila in podobno), je potrebno soglasje vsehsolastnikov.

Solastniki lahko zaupajo upravljanje stvari enemu ali večsolastnikom ali komu drugemu.

Stroške uporabe, upravljanja in vzdrževanja stvari in druga

bremena, ki se nanašajo na celo stvar, trpijo solastniki vsorazmerju z velikostjo svojih delov.

16. člen

Solastnik ima pravico ob vsakem času zahtevati delitev stvari,razen ob času, ko bi bila ta delitev v škodo drugih solastnikov,če ni z zakonom določeno drugače.

Pravica iz prvega odstavka tega člena ne zastara.

Pogodba, s katero se solastnik za vselej odreka pravici dodelitve stvari, je nična.

Solastniki sporazumno določijo način delitve stvari; če se nemorejo sporazumeti, odloči sodišče.

Če fizična delitev stvari ni mogoča ali je mogoča le ob znatnemzmanjšanju njene vrednosti, odloči sodišče, naj se delitev stvariopravi s prodajo.

Solastniku, ki je z delitvijo dobil stvar ali del stvari, jamčijodrugi solastniki za pravne in fizične napake stvari v mejahvrednosti svojih solastniških delov.

Pravica iz šestega odstavka tega člena ugasne v treh letih porazdelitvi stvari.

17. člen

V primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, obstaja solastninatudi na nerazdeljeni stvari, katere en del je družbena lastnina,na drugem delu pa ima kdo drug lastninsko pravico.

18. člen

V primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, ima lahko več osebna stvari skupno lastnino.

Skupna lastnin je lastnina več oseb na nerazdeljeni stvari, kadarse dajo njihovi deli določiti, vendar niso vnaprej določeni.

19. člen

V primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon,ima lahko nekdolastninsko pravico na stanovanju in na poslovnem prostoru kotposameznem delu stavbe.

2. Pridobitev lastninske pravice

20. člen

Lastninska pravica se pridobi po samem zakonu, na podlagipravnega posla in z dedovanjem.

Lastninska pravica se pridobi tudi z odločbo državnega organa nanačin in pod pogoji, kot to določa zakon.

21. člen

Po samem zakonu se lastninska pravica pridobi z ustvaritvijo novestvari, s spojitvijo, mešanjem, z zgraditvijo na tujem zemljišču,z ločitvijo plodov, s priposestvovanjem, pridobitvijo lastnine odnelastnika, s prilastitvijo (okupacijo) in v drugih primerih, kijih določa zakon.

22. člen

Kdor iz svojega materiala s svojim delom izdela novo stvar,pridobi na njej lastninsko pravico.

Lastninska pravica na novi stvari pripada lastniku materiala, izkaterega je na podlagi pravnega posla to stvar izdelal kdo drug.

Če je nekdo iz tujega materiala s svojim delom izdelal novostvar, pripada ta njemu, če je dobroveren in če je vrednost delavečja od vrednosti materiala; če pa sta vrednosti enaki, nastanesolastnina.

23. člen

Če so stvari, ki pripadajo različnim lastnikom, tako spojene alipomešane, da se ne dajo več ločiti brez znatne škode ali breznesorazmernih stroškov, nastane na novi stvari solastninskapravica dotedanjih lastnikov, in sicer v sorazmerju z vrednostjo,ki so jo imele posamezne stvari ob spojitvi ali pomešanju.

Če kdo izmed lastnikov ni bil dobroveren, lahko dobrovernilastnik zahteva v enem letu od spojitve ali pomešanja stvari, najcela stvar pripade njemu v last, ali naj cela stvar pripadenedobrovernemu lastniku, ta pa naj mu nadomesti vrednost njegovestvari.

Če ima ena izmed dveh spojenih ali pomešanih stvari neznatnovrednost v primerjavi z drugo, pridobi lastnik druge stvarilastninsko pravico na novi stvari, tistemu, ki je s tem izgubillastninsko pravico na svoji stvari, pa mora nadomestiti njenovrednost.

24. člen

Če zgradi nekdo, ki je lahko imetnik lastninske pravice, stavboali drugo zgradbo (gradbeni objekt) na zemljišču, na katerem imanekdo drug lastninsko pravico (graditelj), pridobi lastninskopravico tudi na zemljišču, na katerem je zgradil gradbeni objekt,ter na zemljišču, ki je potrebno za redno rabo tega gradbenegaobjekta, če ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da gradi na tujemzemljišču, lastnik zemljišča pa je vedel za gradnjo in se nitakoj uprl.

V primeru iz prvega odstavka tega člena ima lastnik zemljišča vtreh letih od dneva, ko je zvedel za končano gradnjo, vendarnajpozneje v desetih letih od končane gradnje, pravico zahtevati,naj mu graditelj nadomesti vrednost zemljišča, enako njegoviprometni ceni ob izdaji sodne odločbe.

25. člen

Če je graditelj vedel, da gradi na tujem zemljišču, ali če tegani vedel, pa se je lastnik temu takoj uprl, lahko lastnikzemljišča zahteva, naj mu pripade lastninska pravica na gradbenemobjektu, ali naj graditelj poruši gradbeni objekt in mu zemljiščevrne v prvotno stanje, ali naj mu graditelj izplača prometno cenozemljišča.

********************

Odločba US (Uradni list RS, št. 50-2455/2002)

(glej opombo (4))

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko sodišče odloči, dazgrajenega gradbenega objekta ni treba porušiti, če to glede naokoliščine primera, zlasti pa glede na vrednost objekta,premoženjske razmere lastnika zemljišča in graditelja ter gledena njuno obnašanje med gradnjo ne bi bilo družbeno opravičljivo.

********************

V primerih iz prvega odstavka tega člena ima lastnik zemljiščatudi pravico do odškodnine.

Če lastnik zemljišča zahteva, naj mu pripade lastninska pravicana gradbenem objektu, mora graditelju nadomestiti vrednostobjekta, enako povprečni gradbeni ceni, ki jo je imel objekt obizdaji sodne odločbe v kraju, v katerem je.

Pravico izbire iz prvega odstavka tega člena more lastnikzemljišča uveljaviti najpozneje v treh letih od dneva, ko jebila končana gradnja gradbenega objekta. Po preteku tega rokalahko zahteva izplačilo prometne cene za zemljišče.

26. člen

Če je graditelj dobroveren, lastnik zemljišča pa za gradnjo nivedel, pripade v primeru, ko je gradbeni objekt vreden precej večkot zemljišče, objekt skupaj z zemljiščem graditelju, ta padolguje lastniku za zemljišče nadomestilo po njegovi prometniceni.

Če je vrednost zemljišča znatno večja, prisodi sodišče nalastnikovo zahtevo gradbeni objekt njemu in mu naloži, da moragraditelju nadomestiti gradbeno vrednost objekta, enako povprečnigradbeni ceni objekta v kraju, v katerem je. Lastnik lahko tozahteva v treh letih od dneva, ko je bila gradnja gradbenegaobjekta končana.

Če je graditelj dobroveren, lastnik zemljišča pa za gradnjo nivedel, prisodi sodišče v primeru, ko sta vrednost gradbenegaobjekta in vrednost zemljišča približno enaki, gradbeni objektoziroma gradbeni objekt in zemljišče lastniku zemljišča aligraditelju; pri tem upošteva njune potrebe, zlasti pa njunestanovanjske razmere.

Lastniku zemljišča oziroma graditelju pripada nadomestilo zazemljišče oziroma za gradbeni objekt po prvem odstavku tegačlena.

27. člen

Lastninska pravica na plodovih, ki jih daje stvar, pripadalastniku stvari.

Dobroverni posestnik, uživalec in zakupnik stvari, ki dajeplodove, pridobi lastninsko pravico na plodovih v trenutkunjihove ločitve od glavne stvari.

Plodovi iz drugega odstavka tega člena so do njihove ločitvesestavni del stvari in pripadajo njenemu lastniku.

28. člen

Dobroverni in zakoniti posestnik premičnine stvari, na kateri imanekdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico na njejs priposestvovanjem po preteku treh let.

Dobroverni in zakoniti posestnik nepremične stvari, na kateriima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico nanjej s priposestvovanjem po preteku desetih let.

Dobroverni posestnik premične stvari, na kateri ima nekdo druglastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico na njej spriposestvovanjem po preteku desetih let.

Dobroverni posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo druglastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico na njej spriposestvovanjem po preteku dvajsetih let.

Dedič postane dobroverni posestnik od trenutka, ko se uvedededovanje, tudi v primeru, če je bil zapustnik nedobroverenposestnik, dedič pa tega ni vedel in tudi ni mogel vedeti;priposestvovalna doba začne teči od trenutka, ko se uvedededovanje.

29. člen

Na stvari, ki je družbena lastnina, se lastninska pravica ne morepriposestvovati.

30. člen

Priposestvovalna doba začne teči isti dan, ko je posestnik dobilstvar v posest, konča pa z iztekom zadnjega dne te dobe.

V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko so prednikisedanjega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni inzakoniti posestniki oziroma kot dobroverni posestniki.

Glede pretrganja oziroma zadržanja priposestvovanja se smiselnouporabljajo določbe o pretrganju oziroma zadržanju zastaranjaterjatev.

31. člen

Dobroverna oseba pridobi lastninsko pravico na premični stvari,pridobljeni odplačno od nelastnika, ki v okviru svoje dejavnostidaje take stvari v promet, od nelastnika, kateremu je lastnikizročil stvar v posest na podlagi pravnega posla, ki ni podlaga

za pridobitev lastninske pravice, ali na javni dražbi.

Prejšnji lastnik lahko zahteva od dobrovernega pridobitelja, najmu stvar vrne proti plačilu po prometni ceni, če ima stvar zanjposeben pomen.

Zahteva iz drugega odstavka tega člena ni več mogoča po pretekuenega leta, odkar je bila pridobljena lastninska pravica na takistvari.

32. člen

Na premični stvari, ki jo je njen lastnik opustil, pridobilastninsko pravico tisti, ki je stvar vzel v posest z namenom, dasi jo prilasti (okupacija), če zakon ne določa drugače.

Na nepremičnini ni mogoče s prilastitvijo pridobiti lastninskepravice.

33. člen

Na podlagi pravnega posla se pridobi lastninska pravica nanepremičnini z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen, zzakonom določen način.

34. člen

Na podlagi pravnega posla se pridobi lastninska pravica napremični stvari z njeno izročitvijo v posest pridobitelja.

Izročitev premične stvari se šteje za opravljeno tudi zizročitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobiteljrazpolaga s to stvarjo, kot tudi z izročitvijo kakšnega delastvari, ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari, kipomeni njeno izročitev.

Če je premična stvar že v posesti pridobitelja iz kakšnegapravnega naslova, pridobi ta lastninsko pravico na njej vtrenutku, ko sklene z lastnikom pravni posel, na podlagi kateregase pridobi lastninska pravica.

Če pusti pridobitelj lastninske pravice na premični stvari tostvar še naprej v posesti prenosnika iz kakšnega drugega naslova,pridobi lastninsko pravico na njej v trenutku, ko sklene zlastnikom pravni posel, na podlagi katerega se pridobi lastninskapravica.

Lastninska pravica na premični stvari, ki jo ima v posesti nekdotretji, preide na pridobitelja v trenutku sklenitve pravnegaposla, s katerim mu je prenosnik prenesel pravico zahtevativrnitev te stvari. Tretji pa ima pravico uveljavljati nasprotinovemu lastniku vse ugovore, ki jih je imel nasproti prejšnjemulastniku.

Izročitev premične stvari se šteje za opravljeno tudi tedaj,kadar iz konkretnih okoliščin izhaja, da je bila stvar izročena.

35. člen

Če je za pridobitev lastninske pravice na isti, individualnodoločeni premični stvari več oseb sklenilo vsaka svoj pravniposel, pridobi to pravico tisti, ki mu je stvar najprej izročena.

36. člen

Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica na stvari v trenutku,ko se uvede dedovanje za umrlim, če zakon ne določa drugače.

3. Varstvo lastninske pravice

37. člen

Lastnik lahko zahteva s tožbo, naj mu posestnik vrne individualnodoločeno stvar.

Lastnik mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva,lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca.

Pravica tožbe iz prvega odstavka tega člena ne zastara.

38. člen

Dobroverni posestnik izroči stvar lastniku s plodovi, ki še nisobili obrani.

Dobroverni posestnik ni dolžan plačati za uporabo stvari in neodgovarja za poslabšanje in uničenje stvari, nastalo v času, koje imel stvar v dobroverni posesti.

Dobroverni posestnik ima pravico do povračila stroškov, potrebnihza vzdrževanje stvari.

Dobroverni posestnik lahko zahteva povrnitev koristnih stroškov vtolikšni meri, kolikor se je vrednost stvari povečala.

Potrebne in koristne stroške iz tretjega in četrtega odstavkatega člena je lastnik stvari dolžan povrniti dobrovernemuposestniku v tolikšni meri, kolikor ti stroški niso zajeti skoristmi, ki jih je dobil od stvari.

Dobroverni posestnik ima pravico do povračila stroškov, ki jih jeimel zaradi svojega zadovoljstva ali zaradi olepšanja stvari, letoliko, kolikor se je njena vrednost povečala. Če se da to, karje storil za zadovoljstvo ali olepšanje stvari, ločiti od njebrez poškodbe, ima dobroverni posestnik pravico to ločiti inobdržati zase.

Dobroverni posestnik ima pravico pridržati stvar, dokler mu nisopovrnjeni potrebni in koristni stroški, ki jih je imel v zvezi znjenim vzdrževanjem.

Terjatev povračila potrebnih in koristnih stroškov zastara v trehletih od dneva izročitve stvari.

39. člen

Nedobroverni posestnik je dolžan izročiti lastniku stvari vseplodove.

Nedobroverni posestnik je dolžan povrniti vrednost obranihplodov, ki jih je porabil, odtujil ali uničil, kot tudi vrednostplodov, ki jih je opustil obrati.

Nedobroverni posestnik je dolžan povrniti škodo, nastalo sposlabšanjem ali uničenjem stvari, razen če bi ta škoda nastalatudi tedaj, ko bi bila stvar pri lastniku.

Nedobroverni posestnik lahko zahteva povračilo potrebnihstroškov, ki bi jih imel tudi lastnik, če bi bila stvar pri njem.

Nedobroverni posestnik ima pravico do povračila koristnihstroškov samo, če so koristni osebno za lastnika.

Nedobroverni posestnik nima pravice do povračila stroškov, ki jihje imel zaradi svojega zadovoljstva ali olepšanja stvari, lahkopa odnese stvar, ki jo je vgradil za svoje zadovoljstvo aliolepšanje stvari, če se da brez poškodbe ločiti od glavne stvari.

Dobroverni posestnik postane nedobroveren od trenutka, ko mu jevročena tožba; lastnik pa lahko dokazuje, da je postalnedobroveren že pred vročitvijo tožbe.

40. člen

Lastnikova pravica, da zahteva od nedobrovernega posestnikaizročitev obranih plodov in nadomestitev vrednosti plodov, ki jihje ta porabil, odtujil, jih opustil obrati ali jih je uničil,zastara v treh letih od dneva izročitve stvari.

Terjatev nedobrovernega posestnika stvari glede povračilastroškov zastara v treh letih od dneva izročitve stvari.

41. člen

Tisti, ki je pridobil individualno določeno stvar s pravnimnaslovom in na zakonit način, ni pa vedel in tudi ni mogelvedeti, da ni postal lastnik stvari (domnevni lastnik), imapravico zahtevati njeno vrnitev tudi od dobrovernega posestnika,pri katerem je stvar brez pravnega naslova ali s šibkejšimpravnim naslovom.

Če se dva štejeta za domnevna lastnika iste stvari, ima močnejšipravni naslov tisti, ki je stvar pridobil odplačno, od tistega,ki jo je pridobil neodplačno. Če pa sta njuna pravna naslovaenako močna, ima prednost tisti, pri katerem je stvar.

Pravica tožbe iz prvega odstavka tega člena ne zastara.

42. člen

Če kdo tretji neutemeljeno vznemirja lastnika ali domnevnegalastnika, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, lahkolastnik oziroma domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanjepreneha.

Če je bila z vznemirjanjem iz prvega odstavka tega členapovzročena škoda, ima lastnik pravico zahtevati njeno povrnitevpo splošnih pravilih o povrnitvi škode.

Pravica tožbe iz prvega odstavka tega člena ne zastara.

43. člen

Solastnik oziroma skupni lastnik ima pravico tožbe za varstvolastninske pravice na celi stvari, solastnik pa tudi pravicotožbe za varstvo svoje pravice na delu stvari.

4. Prenehanje lastninske pravice

44. člen

Lastninska pravica na stvari preneha, če preide stvar v družbenolastnino.

45. člen

Lastninska pravica, ki jo ima nekdo na stvari, preneha, če kdodrug pridobi lastninsko pravico na njej.

46. člen

Lastninska pravica preneha z opustitvijo stvari.

Stvar se šteje za opuščeno, če njen lastnik na nedvoumen načinizrazi voljo, da je ne želi več imeti v posesti.

Opuščena nepremičnina preide v trenutku opustitve v družbenolastnino.

47. člen

Lastninska pravica preneha, če je stvar uničena.

Na ostankih uničene stvari obdrži lastnik lastninsko pravico.

48. člen

Lastninska pravica preneha tudi v drugih primerih, ki jih določazakon.

III. poglavje

SLUŽNOSTNA PRAVICA

49. člen

Stvarna služnost je pravica lastnika kakšne nepremičnine(gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanjana nepremičnini drugega lastnika (služna stvar) ali zahtevati odlastnika služne stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jihsicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini.

Stvarna služnost je lahko ustanovljena za določen čas ali zadoločen letni čas.

Če je gospodujoča ali služna stvar družbeno sredstvo v družbenipravni osebi, imajo delavci in drugi delovni ljudje v tejdružbeni pravni osebi enake pravice oziroma obveznosti, kot jihimajo imetniki pravic oziroma obveznosti, ki izvirajo iz stvarnihslužnosti, če zakon ali pogodba ne določa drugače.

50. člen

Stvarna služnost se izvršuje na način, ki najmanj obremenjujeslužno stvar.

Če je za izvrševanje stvarne služnosti potrebna uporaba kakšnenaprave ali je potrebno kakšno dejanje, trpi stroške zavzdrževanje take naprave in za tako dejanje lastnik gospodujočestvari.

Če napravo uporablja tudi lastnik služne stvari ali dejanje služitudi njegovim interesom, trpita stroške vzdrževanja takenaprave in stroške takega dejanja lastnik gospodujoče in lastnikslužne stvari v sorazmerju s koristjo, ki jo imata.

51. člen

Stvarna služnost se ustanovi s pravnim poslom ali z odločbodržavnega organa ali pridobi s priposestvovanjem.

52. člen

Na podlagi pravnega posla se stvarna služnost pridobi z vpisom vjavno knjigo ali na drug ustrezen način, ki ga določa zakon.

53. člen

S sodno odločbo ali z odločbo drugega državnega organa se stvarnaslužnost ustanovi, če lastnik gospodujoče stvari sploh ne moreali delno ne more uporabljati stvari brez ustrezne uporabe služnestvari, kot tudi v drugih z zakonom določenih primerih.

Služnost iz prvega odstavka tega člena se pridobi z dnem, kopostane odločba pravnomočna, če zakon ne določa drugače.

Na zahtevo lastnika služne stvari določi pristojni državni organtudi ustrezno nadomestilo, ki ga mora lastnik gospodujoče stvariplačati lastniku služne stvari.

54. člen

Stvarna služnost se pridobi s priposestvovanjem, če je lastnikgospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let,lastnik služne stvari pa temu ni nasprotoval.

Stvarne služnosti ni mogoče priposestvovati, če je lastnikgospodujoče stvari zlorabljal zaupanje lastnika ali posestnikaslužne stvari, če je služnost izvrševal s silo ali z zvijačo aliče je bila služnost dovoljena do preklica.

55. člen

Na nepremičnini, ki je družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi,se stvarna služnost ne more priposestvovati.

56. člen

Lastnik gospodujoče stvari lahko zahteva, da se nasproti lastnikuslužne stvari ugotovi obstoj stvarne služnosti.

Za tožbo iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljadrugi odstavek 37. člena tega zakona.

57. člen

Če kdo lastniku gospodujoče stvari neutemeljeno preprečuje ali gamoti pri izvrševanju stvarne služnosti, lahko ta s tožbo zahteva,da preprečevanje oziroma motenje preneha.

58. člen

Stvarna služnost preneha, če se lastnik služne stvari uprenjenemu izvrševanju, lastnik gospodujoče stvari pa svoje pravicetri leta zaporedoma ne izvršuje.

Lastnik služne stvari lahko zahteva, naj pravica stvarneslužnosti preneha, če postane nepotrebna za uporabo gospodujočestvari ali če preneha drug razlog, zaradi katerega je bilaustanovljena.

Stvarna služnost preneha, če se ne izvršuje v času, potrebnem zanjeno priposestvovanje, če postane ista oseba lastnik služne ingospodujoče stvari ali če je gospodujoča oziroma služna stvaruničena.

59. člen

Če se gospodujoča stvar razdeli, ostane stvarna služnost v pridvsem njenim delom.

Lastnik služne stvari lahko zahteva, naj stvarna služnostlastnika posameznega dela razdeljene gospodujoče stvari preneha,če za ta del ni potrebna.

Če se razdeli služna stvar, ostane stvarna služnost samo natistih delih, na katerih se je izvrševala.

60. člen

Pravico užitka, pravico rabe, pravico stanovanja in pravicostvarnega bremena ureja zakon.

IV. poglavje

ZASTAVNA PRAVICA

61. člen

Zastavna pravica lahko obstaja na premičnih stvareh, na

nepremičninah in na pravicah.

Zastavna pravica nastane na podlagi pravnega posla, sodne odločbein zakona.

62. člen

Za zastavno pravico na premičnih stvareh in za zastavno pravicona pravicah se uporabljajo določbe o zastavi, vsebovane vpredpisih, s katerimi so urejena obligacijska razmerja.

63. člen

Nepremičnina sme biti za zavarovanje neke terjatve obremenjena zzastavno pravico v dobro upnika (hipoteka); ta je upravičenzahtevati na način, predviden z zakonom, poravnavo svoje terjatveiz vrednosti nepremičnine pred upniki, ki na njej nimajohipoteke, in pred upniki, ki so si pridobili hipoteko na njej zanjim, in sicer ne glede na to, če se je lastnik obremenjenenepremičnine spremenil.

Hipoteka sega na vso nepremičnino, na njene plodove, dokler nisoločeni od nje, kot tudi na druge njene sestavne dele inpritikline.

Za zavarovanje iste terjatve je mogoča hipoteka na večnepremičninah (skupna hipoteka).

Zastavljena nepremičnina v celoti varuje upnikovo terjatev donjene popolne poravnave, ne glede na kasnejšo delitev nepremičnin(nedeljivost hipoteke).

64. člen

Na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe se pridobi hipoteka zvpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen, z zakonom določennačin.

Na podlagi zakona se pridobi hipoteka v trenutku, ko soizpolnjeni z zakonom določeni pogoji.

65. člen

Kadar je na isti nepremičnini več hipotek, je za njihov vrstnired odločilen trenutek njihovega nastanka, če zakon ne določadrugače.

66. člen

Hipoteka se lahko prenese na drugega samo skupaj s terjatvijo, kije z njo zavarovana.

Hipotekarni upnik sme brez privolitve hipotekarnega dolžnikaustanoviti hipoteko na obstoječi hipoteki v dobro tretje osebe(nadhipoteka).

67. člen

Če hipotekarni dolžnik zmanjšuje vrednost s hipoteko obremenjenenepremičnine ali kako drugače slabša njeno stanje, lahkohipotekarni upnik zahteva od sodišča, naj naloži hipotekarnemudolžniku, da opusti takšna dejanja; če pa dolžnik tega ne stori,lahko zahteva prisilno izterjavo s hipoteko zavarovane terjatveše pred njeno zapadlostjo.

68. člen

Prenehanje hipoteke se lahko zahteva:

- če hipotekarni dolžnik plača terjatev, ki je z njo zavarovana;

- če se hipotekarni upnik odreče hipoteki s pismeno izjavo,podano pri pristojnem državnem organu, ki vodi javno knjigo, vkatero je hipoteka vpisana;

- če je ista oseba postala imetnik lastninske pravice in imetnikhipoteke na isti nepremičnini in

- če je bila s hipoteko obremenjena nepremičnina uničena in nibila obnovljena.

69. člen

Nično je določilo pogodbe o hipoteki, s katerim si hipotekarniupnik izgovarja pravico, da bo v primeru, če dolg ne bi bilplačan, poplačan za svojo terjatev s tem, da bo pridobillastninsko pravico na zastavljeni nepremičnini, da bo pobiralplodove, ki jih daje nepremičnina, ali da bo nepremičninokako drugače izkoriščal.

V. poglavje

POSEST

70. člen

Posest stvari ima vsak, kdor ima neposredno dejansko oblast nadstvarjo (neposredna posest).

Posest stvari ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nadstvarjo prek koga drugega, kateremu je iz naslova užitka,stanovanjske pogodbe, zakupa, shranjevanja, posodbe ali izkakšnega drugega pravnega posla dal stvar v neposredno posest(posredna posest).

Posest stvarne služnosti ima, kdor dejansko uporabljanepremičnino drugega v obsegu, ki ustreza vsebini te služnosti.

Posest stvari ali pravic ima lahko več oseb (soposest).

71. člen

Kdor iz naslova delovnega ali podobnega razmerja ali vgospodinjstvu izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za drugega inje dolžan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti.

72. člen

Posest je zakonita, če temelji na veljavnem pravnem naslovu, kije potreben za pridobitev lastninske pravice, in če ni bilapridobljena s silo, z zvijačo ali z zlorabo zaupanja.

Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, dastvar, ki jo ima v posesti, ni njegova.

Domneva se, da je posest dobroverna.

73. člen

Dedič postane posestnik v trenutku zapustnikove smrti, na gledena to, kdaj je pridobil dejansko oblast nad stvarjo.

74. člen

Posest se izgubi, če posestnik neha izvrševati dejansko oblastnad stvarjo.

Posest se ne izgubi, če posestnik neodvisno od svoje voljezačasno ne more izvrševati dejanske oblasti.

75. člen

Vsak posestnik stvari in pravice (70. člen) ima pravico dovarstva pred motenjem ali odvzemom posesti (motenje posesti).

76. člen

Posestnik ima pravico do samopomoči zoper tistega, kineupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame; pogoj pa je,da je nevarnost neposredna, da je samopomoč nujna in da načinsamopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.

77. člen

Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogočezahtevati v 30 dneh od dneva, ko se je zvedelo za motenje instorilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenjenastalo (spor zaradi motenja posesti).

78. člen

Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalomotenje; pri tem se ne upoštevajo pravica do posesti, pravninaslov posesti in dobrovernost posestnika.

Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali zzlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu,od katerega je na tak način prišel do posesti, če od nastankamotenja še ni pretekel rok iz 77. člena tega zakona.

79. člen

Z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredisodišče prepoved nadaljnjega motenja posesti in zagrozi z denarnokaznijo, oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe,potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem.

80. člen

Soposestnik uživa varstvo po 75. členu tega zakona v razmerju dotretjih oseb ter v medsebojnih razmerjih z drugimi soposestniki,če kateri od njih onemogoča drugemu dotedanji način izvrševanjadejanske oblasti nad stvarjo, ki je v njihovi posesti.

81. člen

Ne glede na spor zaradi motenja posesti (77. člen) je mogočezahtevati sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti.

VI. poglavje

PRAVICE TUJIH OSEB

82. člen

Tuje fizične osebe imajo lahko lastninsko pravico na premičnihstvareh enako kot državljani Socialistične federativne republikeJugoslavije, če zvezni zakon ne določa drugače.

Na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije imajolahko tuje fizične osebe ob vzajemnosti lastninsko pravico nazemljišču in stavbah, ki so jih podedovale, enako kot državljaniSocialistične federativne republike Jugoslavije, če ne določamednarodna pogodba drugače.

82a. člen

********************

(glej opombo (3))

Tuja fizična in pravna oseba, ki opravljata dejavnost vSocialistični federativni republiki Jugoslaviji, imata lahko obvzajemnosti lastninsko pravico na poslovnih stavbah, poslovnihprostorih, delovnih sredstvih, stanovanjih in stanovanjskih hišahter na stavbnem zemljišču, na katerem lahko obstaja lastninskapravica za graditev takih stavb.

Osebi iz prvega odstavka tega člena se lahko da v uporabo podpogoji iz 12. člena tega zakona tudi stavbno zemljišče v družbenilastnini za graditev poslovnih stavb in stanovanjskih hiš.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko z zveznim zakonompredvidi, da tuja fizična in pravna oseba ne moreta imetilastninske pravice na nepremičninah, ki so na določenih območjihv Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

O pridobitvi pravice tujih fizičnih in pravnih oseb nanepremičninah iz prvega in drugega odstavka tega člena vodievidenco zvezni upravni organ za pravosodje na podlagi podatkov,ki mu jih po uradni dolžnosti pošiljajo organi, pristojni za vpis

pravic na nepremičninah.

********************

82b. člen

********************

(glej opombo (3))

Tuja fizična oseba, ki je stalno nastanjena v Socialističnifederativni republiki Jugoslaviji, ima lahko ob vzajemnostilastninsko pravico na stanovanju in stanovanjski hiši.

********************

82c. člen

********************

(glej opombo (3))

Tuja fizična in pravna oseba lahko preneseta lastninsko pravico spravnim poslom na domačo fizično in pravno osebo ter na tujofizično in pravno osebo, ki imajo lahko lastninsko pravico."

********************

83. člen

Tujim državam se smejo za potrebe njihovih diplomatskih inkonzularnih predstavništev, ter organizacijam in specializiranimagencijam Organizacije združenih narodov za službene potrebe zvnaprejšnjim soglasjem zveznega upravnega organa, pristojnega zapravosodje, prodajati stavbe, na katerih obstaja lastninskapravica ali so družbena lastnina, kot tudi stavbna zemljišča, nakaterih obstaja lastninska pravica, potrebna za zgraditev takihstavb.

84. člen

Tujim fizičnim osebam se smejo v skladu z urbanističnimi načrtioziroma odloki oddajati v dolgoročen najem za občasen ali trajenpočitek in oddih ter za zadovoljevanje drugih njihovih osebnihpotreb in osebnih potreb njihovih družinskih članov samostanovanjske hiše z enim stanovanjem.

Stanovanjske hiše smejo oddajati v dolgoročni najem po prvemodstavku tega člena samo organizacije združenega dela indružbenopolitične skupnosti.

Dolgoročni najem je lahko sklenjen najmanj za pet let in največza trideset let.

Po izteku pogodbenega roka se najem lahko podaljša.

Na zahtevo najemnika se dolgoročni najem vpiše v javno knjigo alina drug ustrezen, z zakonom določen način.

Dolgoročni najem, ki je vpisan, ima pravni učinek tudi nasproti

poznejšemu pridobitelju stanovanjske hiše.

85. člen

Stanovanjsko hišo vzame tuja fizična oseba v dolgoročni najem spismeno pogodbo, za katero pa je treba dobiti najprej soglasjeorgana, ki ga določa republiški oziroma pokrajinski zakon.

O tem, ali daje ali odreka soglasje za najem, odloča pristojniorgan po prostem preudarku, ne da bi navajal razloge; odločba jev upravnem postopku dokončna.

Tuja fizična oseba sme oddajati v primerih in pod pogoji, ki jihdoloča zakon, hišo, ki jo je dobila v dolgoročni najem, tističas, ko je sama ne uporablja, v podnajem domačim gostinskim inturističnim organizacijam.

85a. člen

Podjetje, ki opravlja turistično ali gostinsko dejavnost, lahkoda turistični in drug stranski objekt v dolgoročni zakup (najem)tuji fizični ali pravni osebi pod pogoji, določenimi s pisnopogodbo v skladu s tretjim do šestim odstavkom 84. člena tegazakona.

Podjetje iz prvega odstavka tega člena mora poslati izvodsklenjene pogodbe o dolgoročnem zakupu (najemu) zveznemuupravnemu organu za turizem, da ga evidentira.

85b. člen

Določbe tega zakona se uporabljajo za tuje fizične in pravneosebe, če z zveznim zakonom ni določeno drugače.

VII. poglavje

PRISTOJNO PRAVO V PRIMERU KOLIZIJE REPUBLIŠKIH OZIROMA POKRAJINSKIH ZAKONOV

86. člen

Za obliko pravnega posla, ki se nanaša na lastninskopravnarazmerja na nepremičninah, je pristojno pravo republike oziromaavtonomne pokrajine, v kateri je nepremičnina.

87. člen

Za pravice in obveznosti iz lastninskopravnih razmerij nanepremičninah je pristojno pravo republike oziroma avtonomnepokrajine, v kateri je nepremičnina.

Za pravice in obveznosti iz lastninskopravnih razmerij napremičnih stvareh je pristojno pravo republike oziroma avtonomnepokrajine, v kateri je stvar ob začetku spora.

Za pravice in obveznosti iz lastninskopravnih razmerij napremičnih stvareh, ki se vpisujejo v javno knjigo, je od trenutkavpisa pristojno pravo republike oziroma avtonomne pokrajine, v

kateri se vodi taka javna knjiga.

88. člen

Če ima občan nepremičnine na območju več republik oziromaavtonomnih pokrajin, je za določitev maksimuma nepremičnin, nakaterih ima lahko lastninsko pravico, pristojno pravo tisterepublike oziroma avtonomne pokrajine, ki je zanj ugodnejše; pritem pa na območju posamezne republike oziroma avtonomne pokrajinene sme imeti takih nepremičnin več od maksimuma, predpisanega zato republiko oziroma avtonomno pokrajino.

Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi za društva in drugecivilne pravne osebe ter za tuje fizične in pravne osebe.

VIII. poglavje

KONČNI DOLOČBI

89. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, nehajo veljati določbe 40b,40c, 40d in 41. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami("Uradni list SFRJ" št. 43/65, 57/65, 17/67 in 11/74) ter določbe439. člena, drugega in tretjega odstavka 441. člena in prvegaodstavka 443. člena zakona o pravdnem postopku ("Uradni listSFRJ", št. 4/77).

90. člen

Ta zakon začne veljati 1. septembra 1980.

********************

(Objavljeno 8.2.1980)

********************

(1) Popravek zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih(Uradni list SFRJ, št. 20-1/1980), objavljen 25.4.1980, velja od25.4.1980

********************

(2) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnihlastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 36-617/1990),objavljen 29.6.1990, ki velja od 7.7.1990, določa tudi:

"13. člen

Pogodbe o pravici do časovne uporabe turističnega objekta, ki sobile sklenjene in evidentirane v zveznem upravnem organu zaturizem do uveljavitve tega zakona, se izvršujejo po predpisih,ki so veljali v času evidentiranja pogodb.

Pogodbenice lahko prej sklenjene in evidentirane pogodbe opravici do časovne uporabe turističnega objekta uskladijo s temzakonom, če je to zanje ugodneje."

********************

(3) Ustavni zakon o spremembah in dopolnitvah ustavnega zakona zaizvedbo ustavnega amandmaja XCVI k ustavi Republike Slovenije(Uradni list RS, št. 4-190/1991), objavljen 31.1.1991, ki veljaod 24.1.1991, določa tudi:

"8b. člen

V Republiki Sloveniji se ne uporablja določbe 1., 3., 4. in 9.člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnihlastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 36/90), če sopogoji za pridobitev in prenehanje lastninske pravice tujcev nanepremičninah z republiškim zakonom drugače urejeni."

Opomba: Z zvezdicami označeno besedilo vsebuje spremembe 1., 3.,4., in 9. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona otemeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št.36/90), ki se v Republiki Sloveniji ne uporabljajo, če so pogojiza pridobitev in prenehanje lastninske pravice tujcev nanepremičninah z republiškim zakonom drugače urejeni

********************

(4) Odločba o razveljavitvi 85. člena zakona o javnih cestah in137. člena zakona o zemljiški knjigi in odločba o ugotovitvi, dadrugi odstavek 25. člena zakona o temeljnih lastninskopravnihrazmerjih ni v neskladju z ustavo št. U-I-224/00-15 z dne9.5.2002 (Uradni list RS, št. 50-2455/2002), objavljena 7.6.2002,ki velja od 8.6.2002, določa tudi:

"...

3. Drugi odstavek 25. člena zakona o temeljnih lastninskopravnihrazmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80, 20/80-popr., 36/90 inUradni list RS, št. 4/91) ni v neskladju z ustavo, če se razlagatako, kot je navedeno v obrazložitvi te odločbe."

(Iz obrazložitve določbe ustavnega sodišča: 40. Ustavno sodiščeje presodilo, da določba drugega odstavka 25. člena ZTLR ni vneskladju z ustavo, če se razlaga tako, da se ne nanaša naurejanje javnopravnih razmerij, ki so urejena s predpisi orazlastitvi (3. točka izreka).)

********************

(5) Stvarnopravni zakonik (SPZ) (Uradni list RS, št. 87-4360/2002), objavljen 17.10.2002, ki velja od 1.1.2003, določatudi:

"274. člen

(1) Z uveljavitvijo tega zakona se preneha uporabljati zakon otemeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št.6/80, 20/80 in 36/90).