Sejem Kapital 2011
Kako se pozicionirati v okolju okrevanja, večjega apetita za tveganje
in prežeče grožnje inflacije?
april, 2011
I.Makro pogled in okolje na kapitalskih
trgih
1
Več dejavnikov mami sredstva iz razmeroma varnih naložb obvezniških naložb in dviga obrestne mere vzdolž krivulje donosnosti
• Vse širši nabor makro kazalcev, ki pričajo o krepitvi gospodarske aktivnosti. • Upad stopnje korporativnih bankrotov, kar zmanjšuje pribitke za tveganje pri obveznicah.• Kapitaliziranost bančnih sistemov se ob novih smernicah zaradi zadrževanja dobičkov oz.
podpovprečnem izplačilu dobičkov povečuje, kar zmanjšuje vzvod in povečuje sistemsko sposobnost absorpcije slabih terjatev, ki so se nabrale v preteklosti.
• Dvomestna rast dobičkov podjetij in rekordni presežek denarja ter izboljšanje finančnega položaja podjetij zmanjšujejo zahtevano premijo za tveganje pri vlaganju v lastniške vrednostne papirje, kar pomeni, da postajajo vse bolj privlačni.
• Vrednotenje na delniških trgih je le redko kje več kot na polovici zgodovinskega razpona večkratnikov normaliziranega potencialnega dobička.
• Volatilnost delniških trgov se počasi približuje zgodovinskemu povprečju torej dojetemu stanju normalnosti.
• Okrevanje agregatnega svetovnega povpraševanja skupaj z ukrepi reflacioniranja finančnih trgov denarnih oblasti ustvarja inflacijske pritiske.
7
Vzorec okrevanja po krizi in trenutni razpletDelniški trgi se odzivajo podobno kot v preteklih krizah
3
Prilagajanje pogleda vzdolž cikla in okrevanja(implikacije za oblike premoženja)
• Časovni horizont razmišljanja in presoje naložb se podaljša, kar pomeni, da se je treba posvetiti strateški alokaciji in ne več toliko taktični, pri čemer je treba zajeti strukturni / sekularni razvoj določenih trgov, njihov učinek, demografske spremembe, določiti strateške resurse in ozka grla.
• Bolj kot na trenutna tveganja je treba biti pozoren na strukturna neravnotežja, ki bi utegnila v prihodnosti povzročiti nihanja. V tem pogledu je zagotovo v ospredju tveganje izvedbe denarnih politik in politično tveganje nasploh.
• Potrebno je iskati vzdržne megatrende, ki praviloma izhajajo iz strukturne prilagoditve svetovnega trga in so po definiciji nekaj, kar se bo neizogibno zgodilo.
• Upoštevati je treba okolje višjih obrestnih mer in inflacijskih pritiskov ter portfelj pozicionirati tako, da ni izrazito občutljiv (zmanjšanje deleža naložb s fiksnim donosom, zmanjšanje deležev v družbah, ki nimajo sposobnost absorpcije stroškovne inflacije in prenašanja le-teh na kupce).
• Vrednotenja je treba gledati v kontekstu potenciala (denimo večkratniki normaliziranega dobička) in ne zgolj statično.
• Potrebno je izkoristiti povratek (skok volatilnosti) na trg tveganih naložb za povečevanja deleža le-teh, dokler je tekoča volatilnost okrog ali celo pod zgodovinskim povprečjem.
7
0
10
20
30
40
50
60
70
80
1854 - 2010 (32 ciklov) 1945 - 2010 (10 ciklov) 1919 - 1945 (6 ciklov) 1854 - 1919 (16 ciklov)
Traj
anje
v m
esec
ih
Krčenje aktivnosti (od vrha do dna) Rast aktivnosti (od dna do vrha) Trajanje cikla (od dna do dna)
Zgodovina ciklov pravi, da nas recesija ne bo obiskala še vsaj do leta srede leta 2014
Povprečno trajanje konjunkture po recesiji je v povojni zgodovini 57 mesecev; konec zadnje recesije, ki je trajala 18 mesecev (najdlje po veliki depresiji) je bil po ocenah NBER junija 2009
3
Vir: NBER
Več pozornosti je treba posvetiti spremljanju volatilnostiSlednja je namreč dobra opora pri odločitvah glede taktičnih vprašanj, kdaj vstopati na trg?
3
95,70% verjetnost, da bo volatilnost v prihodnosti
manjša
0,00%
20,00%
40,00%
60,00%
80,00%
100,00%
120,00%
0,00%
5,00%
10,00%
15,00%
20,00%
25,00%
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50
Porazdelitev mere strahu - volatilnosti - za ameriški delniški trg (1900 - 2010)
Odstotek v razredu Vsota odstotkov v razredih do zgornje meje
16,4 %aritmetično povprečje
32,6 %povprečje po bankrotuLehman Brothers
Čas, da nekaj sijaja na daljši rok pokažejo tudi delniceRazmerje med vrednostjo indeksa S&P 500 in ceno unče zlata
3
II.Vprašanje 1:
Vzdržni trendi?
1
Izziv svetovne demografije in regije:Delež odvisnega prebivalstva (0-19 in 65+) v razmerju do delovno aktivnega
prebivalstva
45
55
65
75
85
95
105
115
125
135
Razviti svet Države v razvoju
Izziv svetovne demografije za izbrane države:Delež odvisnega prebivalstva (0-19 in 65+) v razmerju do delovno aktivnega
prebivalstva po posameznih državah
30
50
70
90
110
130
150
Kitajska
Indija
Turčija
Slovenija
ZDA
Francija
Nemčija
Izziv svetovne demografije in delež različnih skupin
5
10
15
20
25
1950 1965 1980 1995 2010 2025 2040 2055Vir: Združeni narodi, oddelek za ekonomske in socialne zadeve
Otroci in starejši ljudje v celotni populaciji
60+
0-4
Izziv svetovne demografije:Trendi na področju življenjske dobe skozi čas
5861
64
6965
686770
73
6871
747577 78
7476
7975
7880
1990 2000 2008
Pričakovana življenjska doba
Indija Rusija Brazilija Kitajska ZDA Slovenija Nemčija
Vir: WHO
Izzivi demografije in delniški trg:Ameriški delniški trg v % BDP ter delež aktivne populacije (40-65) v primerjavi s
starejšimi od 65 let
Vir: DB
Sektorski donosi ameriškega delniškega indeksa S&P 500 (v odstotkih)
1980-89 1990-99 2000-09
S&P 500 227 316 -24
Energija 162 132 102
Materiali 164 97 25
Industrija 185 253 -11
Široka poraba 287 315 -21
Osnovna poraba 564 233 32
Zdravstvo 355 353 11
Finance 173 328 -40
Informacijska tehnologija 71 1179 -54
Telekomunikacije 132 216 -64
Preskrba z vodo, elektriko in plinom 115 38 11
vir: Gluskin Sheff
Izzivi demografije in delniški trg:Kje ležijo potencialne priložnosti?
Izzivi demografije in delniški trg:Kje ležijo potencialne priložnosti?
0
100
200
300
400
500
600
700
800
900 Število avtomobilov na 1000 prebivalcev
Vir: Wikipedija
Izzivi demografije in delniški trg:Kje ležijo potencialne priložnosti?
0
20
40
60
80
100
120
1964/66 1974/76 1984/86 1994/96 1997/99 2015
Poraba mesa v kilogramih na osebo na leto
Države v razvoju Razvite države
Materiali
Industrija
Diskrecijske dobrine
Osnovne dobrine
Zdravstvo
Finance
Info. tehnologija
Telekomi
Storitve
Energija
-500
0
500
1000
1500
2000
2500
3000
3500
0 2 4 6 8 10 12
HSI
S&P 500
SENSEX
Delež posameznega sektorja v predstavljenih indeksih
0
10
20
30
40
50
60
70
80
Število prebivalcev na kvadratni kilometer
II.Vprašanje 2:
Potencial glede na vrednotenje?
1
S&P 500: Ameriški delniški trg Vrednotenje glede na potencialni dobiček in pričakovana rast razpona
3
MSCI World All Countries: Globalni delniški trgi Vrednotenje glede na potencialni dobiček in pričakovana rast razpona
MSCI Emerging Markets: Trgi v razvojuVrednotenje glede na potencialni dobiček in pričakovana rast razpona
Vstopna priložnost za regionalne kapitalske trgeRazkorak v okrevanju delnic je enostavno prevelik, da bi ga lahko spregledali
3
Hvala za pozornost!
11
Recommended