NAVODILA
za izdelavo diplomskega dela
Nekaj osnovnih priporočil
Vsebino, ki jo napišemo, moramo razumeti. Pravilno moramo razporediti pomembnost
posameznih vsebinskih elementov. Oblikovanje mora zagotoviti ravnotežje med:
– videzom in vsebino;
– velikostjo grafičnih elementov;
– kontrastom in skladnostjo.
Kontrast pritegne bralca z neko napetostjo, ki jo dosežemo:
– s temnimi deli, npr. ilustracijami, velikimi naslovi v krepkem tisku, obrobami
in
– s svetlimi deli besedila, npr. majhna, nepoudarjena pisava, veliko prostora med
grafičnimi elementi.
Skladnost dosežemo:
– z enotnimi zgornjimi, spodnjimi in stranskimi robovi;
– z enotno pisavo, velikostjo in razmikom med vrsticami besedila, naslovov,
podnaslovov;
– z razmiki med stolpci in praznim prostorom okoli slik tabel …
Pri oblikovanju smo zadržani, prizadevamo si za preprosto oblikovanje. Izogibamo se
različnim pisavam (zato je predpisana), različnim slogom, velikosti črk, pretiravanju z
grafiko, prepolnim stranem.
Skrbeti moramo za podrobnosti. Za neprimeren videz oblikovanja je dovolj že majhna
napaka, npr. neporavnani odstavki, del besedila, ki sameva na dnu strani, preveliki presledki
med znaki …
S celovitim oblikovanjem besedila bomo zagotovili jasnost in prepoznavnost vsebine, kar je
cilj diplomskega dela.
Kazalo vsebine
1 NASTAVITVE STRANI.................................................................................................. 1
1.1 FORMAT DIPLOMSKE NALOGE ......................................................................... 3
1.2 POSTOPEK POSEBNEGA ŠTEVILČENJA STRANI V DOKUMENTU ............. 4
1.3 NASTAVITVE SLOGOV .................................................................................. 7
1.4 NASTAVITVE OBLIKE NAŠTEVANJA ....................................................... 9
2 VSEBINA DIPLOMSKE NALOGE ............................................................................ 10
2.1 NASLOV IN NASLOVNICA..............................................................................10
2.2 NASLOV DIPLOMSKE NALOGE ..............................................................12
2.3 ZAHVALA ..............................................................................................13
2.4 POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE V SLOVENSKEM IN TUJEM JEZIKU ..........................14
2.5 KAZALO ...................................................................................................15
2.6 PREGLED UPORABLJENIH SIMBOLOV IN KRATIC ..............................................17
2.7 BESEDILO ..............................................................................................18
2.8 TABELE, SLIKE IN GRAFIKONI ...............................................................20
2.9 LITERATURA .........................................................................................23
2.10 CITIRANJE IN NAVAJANJE .....................................................................24
2.10.1 Navajanje monografij ...........................................................................24
2.10.2 Navajanje serijskih publikacij ................................................................25
2.10.3 Navajanje elektronskih virov ..................................................................26
2.11 PRILOGE ................................................................................................30
2.12 ENAČBE ...................................................................................................32
3 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 33
4 PRILOGE
Kazalo slik
Slika 1: Nastavitev robov ........................................................................................................... 3
Slika 2: Oblika zapisa številk strani - rimsko številčenje........................................................... 4
Slika 3: Oblika zapisa številk strani - arabsko številčenje ......................................................... 5
Slika 4: Odsek brez številčenja .................................................................................................. 5
Slika 5: Rimsko številčenje ........................................................................................................ 6
Slika 6: Arabsko številčenje ....................................................................................................... 6
Slika 7: Slogi oblikovanja .......................................................................................................... 8
Slika 8: Oblike slogov ................................................................................................................ 8
Slika 9: Naslovna stran diplomske naloge ............................................................................... 10
Slika 10: Naslovna stran diplomske naloge ............................................................................. 11
Slika 11: Ponovljena naslovnica na navadnem listu ................................................................ 11
Slika 12: Četrta stran diplomske naloge ................................................................................... 12
Slika 13: Primer zahvale .......................................................................................................... 13
Slika 14: Primer povzetka v slovenskem in tujem jeziku ........................................................ 14
Slika 15: Primer kazala ............................................................................................................ 15
Slika 16: Primer kazala slik, tabel, grafikonov in prilog .......................................................... 16
Slika 17: Izdelava kazala vsebine ............................................................................................. 17
Slika 18: Primer navajanja uporabljenih kratic in simbolov .................................................... 18
Slika 19: Obvezna členjenost uvoda ........................................................................................ 19
Slika 20: Primer slike in sklicevanje nanjo .............................................................................. 21
Slika 21: Primer poglavja Literatura in viri ............................................................................. 29
Slika 22: Primer seznama prilog .............................................................................................. 31
Slika 23: Primer lista s prilogami ............................................................................................. 31
Priloge
Priloga 1: Izjava o avtorstvu
Priloga 2: Zaščita diplomske naloge
1
1 NASTAVITVE STRANI
Diplomsko delo vsebuje:
– naslovno stran na ovitku diplome (na platnici);
– sledi prazen list;
– ponovljeno naslovno stran z ovitka (z platnice);
– naslov diplomskega dela z navedbo študenta/ke, mentorja – predavatelja,
podjetja, mentorja iz podjetja ter lektorja;
– list z zahvalo;
– ključne besede in povzetek v slovenskem in tujem jeziku;
– kazalo vsebine, slik, tabel, grafov in prilog;
– pregled uporabljenih simbolov in označb;
– besedilo, ki naj bo napisano v 1. osebi množine (izogibajte se prvi osebi
ednine!);
– seznam literature in virov;
– priloge.
Primeri:
naslovnica prazen list ponovljena
naslovnica naslov dipl. dela
2
zahvala povzetek v slov.
jeziku
povzetek v tujem
jeziku kazalo
kazalo slik kazalo tabel,
grafikonov, prilog
uporabljeni simboli
in označbe
besedilo seznam literature priloge
3
1.1 FORMAT DIPLOMSKEGA DELA
Format diplomskega dela je A4. Robove strani oblikujte tako, da bodo zgornji, spodnji in levi rob
široki 3 cm, desni rob pa 2,5 cm. Širina teksta je tako 15,5 cm. Robove za glavo in nogo nastavite
na 1,5 cm.
Nastavitev robov
V meniju Datoteka izberemo ukaz Postavitev strani. Na zavihku Robovi (Prilagojeni
robovi) nastavimo ustrezne velikosti vseh štirih robov.
Slika 1: Nastavitev robov
3cm
3cm
2,5cm
3cm
4
1.2 POSTOPEK POSEBNEGA ŠTEVILČENJA STRANI V DOKUMENTU
V področju noge vstavimo številko strani – prva oštevilčena stran je stran z zahvalo. V
delu od zahvale do vključno strani pregled uporabljenih simbolov in označb uporabljamo
rimske številke. Od uvoda naprej številčimo z arabskimi številkami. !!!Številko strani v
obeh delih postavite na zunanji rob, 12 pt, ne krepko, ne ležeče. Strani prilog ne
številčite.
1. Dokument najprej razdelimo na odseke, da bomo lahko za vsak odsek posebej določili
možnosti številčenja.
2. Izberemo ukaz Vstavljanje | Glava in noga | Številka strani in izberemo želeno
pozicijo. Word samodejno oštevilči dokument.
3. Označimo eno izmed številk strani v prvem odseku. Na traku se pojavijo
dodatno Orodja za glave in noge in kartica Načrt.
4. Izberemo ukaz Načrt | Glava in noga | Številka strani | Oblikuj številke strani …
5. Pri Oblika zapisa števil izberemo Rimske številke (I, II, III,…) in potrdimo.
Slika 2: Oblika zapisa številk strani – rimsko številčenje
6. Označimo eno izmed številk strani v drugem odseku in ponovno zaženemo ukaz za
oblikovanje številk strani.
7. Pri Oblika zapisa števil izberemo Arabske številke (1, 2, 3, …) in pri možnostih
oštevilčevanja strani namesto Nadaljuj iz prejšnjega odseka izberemo možnost Začni z: 1.
5
Slika 3: Oblika zapisa številk strani – arabsko številčenje
Diplomsko delo ne vsebuje opomb. Potrebno razlago pojmov vključite v besedilo.
Slika 4: Odsek brez številčenja
6
Slika 5: Rimsko številčenje strani (z rimsko št. I se prične na številčenje na strani z
zahvalo)
Slika 6: Arabsko številčenje strani (z arabsko št. 1 se prične številčenje na strani z uvodom)
Rimska številka I
Arabska številka 1
7
1.3 NASTAVITVE SLOGOV
Besedilo diplomskega dela pišemo z navadnim slogom, ki mu določimo pisavo Times New
Roman, 12pt, razmik med vrsticami naj bo 1,5. Med odstavki so enovrstični razmiki in
besedilo je obojestransko poravnano. Slog mora vsebovati orisno številčenje z arabskimi
številkami brez pike.
Pri nastavitvi slogov je potrebno paziti na razmike pred in po naslovu.
1 NASLOV (NOVO POGLAVJE - velike tiskane črke, 14 pt, krepko)
Vsako novo glavno poglavje naj se začne na novi strani. Slog mora vsebovati orisno
številčenje z arabskimi številkami brez pike. Razmik od naslova do nadaljnjega besedila
naj bo 18 pt.
1.1 NASLOV PODPOGLAVJA (velike tiskane črke, 12 pt, krepko)
Od zadnjega besedila naj bo podpoglavje odmaknjeno dve vrstici (24 pt), od nadaljnjega
besedila pa 12 pt.
1.1.1 Naslov podpodpoglavja (male tiskane črke, 12 pt, krepko)
Podpodpoglavje obravnava manjši del podpoglavja in naj bo le toliko obsežno, da pojasni
bistvene elemente, ki so potrebni za razumevanje vsebine poglavja. Od zadnjega besedila
naj bo podpoglavje odmaknjeno dve vrstici (24 pt), od nadaljnjega besedila pa 12 pt.
1.1.1.1 Četrta raven podpoglavja (male tiskane črke, 12 pt, ne krepko)
Nadaljnja podpoglavja (četrta raven) naj bodo zgolj izjema.
*Opomba: Vsako členjenje na podpoglavja oz. podpodpoglavja pa je smiselno le, če podpoglavje
vsebuje vsaj dve podpodpoglavji.
8
Nastavitev slogov
Kliknemo na orodno vrstico Osnovno. Na desni strani zaslona se pojavi seznam slogov.
Slogi, ki jih uporabljamo v nalogi, so: navaden, naslov 1, naslov 2, naslov 3 … Vsak slog
je potrebno ustrezno pripraviti. Za besedilo uporabimo navaden slog. Spremenimo
(nastavimo) ga tako, da miško postavimo na ime sloga, na miški kliknemo »desni klik«. V
meniju, ki se je pojavil, izberemo ukaz Spremeni. Nato nastavimo ustrezno obliko. Povsem
enako nastavimo tudi sloge za naslove, le da vključimo še orisno oštevilčevanje.
Slika 7: Slogi oblikovanja
Slika 8: Oblike slogov
9
1.4 NASTAVITVE OBLIKE NAŠTEVANJA
Za označevanje alinej pri naštevanju uporabljamo simbol . Če ima alineja več nivojev,
uporabimo v naslednjem nivoju simbol . Pri nastavitvah nastavite zamik z leve strani za 2
cm, naslednji nivo pa 3 cm (glej spodnji primer).
– strojna oprema
tipkovnica
miška
disk
– programska oprema
operacijski sistemi
uporabniški programi
10
2 VSEBINA DIPLOMSKEGA DELA
2.1 NASLOV IN NASLOVNICA
Naslovna stran na ovitku diplome mora biti temno modre barve ter trdo vezana, črke pa
srebrne.
Slika 9: Naslovna stran diplomskega dela
NAZIV
VIŠJE STROKOVNE ŠOLE
DIPLOMSKO DELO
Kraj, mesec leto Ime in priimek
(študenta/študentke)
TNR, 26pt
TNR, 20pt
TNR, 18pt
11
Naslovnici na trdih platnicah sledi prazen list! Takoj za tem se ponovno vstavi naslovnica
na navadnem listu.
Slika 10: Naslovna stran diplomskega dela (trda platnica), ki ji sledi prazen list
Slika 11: Ponovljena naslovnica na navadnem listu
Naslovnica
Prazen list
12
2.2 NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
Na četrti strani sledi:
– ime zavoda oziroma šole in ime programa;
– naslov diplomskega dela;
– ime avtorja(-ice) ;
– ime podjetja;
– ime mentorja (-ice) v šoli;
– ime mentorja (-ice) v podjetju;
– ime lektorja (-ice);
– kraj (vedno Kranj – sedež šole) in datum (mesec in leto prijave k diplomskemu
izpitu).
Slika 12: Četrta stran diplomskega dela
13
2.3 ZAHVALA
Na peti strani je list z zahvalo. Zahvala je v zgornjem delu strani (lista z zahvalo). Na tej
strani se prične rimsko številčenje.
Slika 13: Primer zahvale
14
2.4 POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE V SLOVENSKEM IN TUJEM JEZIKU
Povzetek naj bo celotno diplomsko delo “skrajšano“ v nekaj povedi oz. vrstic (80 do 100
IN NE do 250 besed). Povzetek naj vsebuje kratko predstavitev vsebine diplomskega dela,
glavne zaključke in hiter vpogled v bistvene poudarke v diplomskem delu. Povzetek NI
zaključek. Predvsem naj bo iz povzetka razvidno, kaj je diplomsko delo prinesla novega.
Povzetek pišemo v preteklem času. Napisan naj bo na eni strani, v 80 do 100 besedah v
slovenskem jeziku.
Na koncu povzetka navedemo 5 do največ 10 različnih pojmov (ključne besede).
Povzetka v obeh jezikih sta vsak na svoji strani.
Slika 14: Primer povzetka v slovenskem in tujem jeziku
15
2.5 KAZALO
V kazalu uporabite pisavo Times New Roman, velikost 10 pt; če kazalo ni zelo obsežno, lahko
uporabite velikost 12 pt. Krepko zapisani so le naslovi poglavij. Naslovi poglavij in podpoglavij naj
bodo zapisani z velikimi tiskanimi, vse nadaljnje ravni pa z malimi tiskanimi črkami.
Poglavje Priloge se vključi v kazalo, strani Prilog niso oštevilčene.
Naslovi pod(pod)poglavij naj bodo zamaknjeni desno. Razmik med vrsticami v kazalu je enojni.
Strani kazala številčite z rimskimi številkami (na zunanjem robu noge, 12 pt, ne krepko, ne ležeče),
področje glave naj bo prazno. Glejte primer spodaj.
Za kazalom vsebine sledijo kazala slik, kazalo tabel, grafikonov in prilog (slika 16).
Slika 15: Primer kazala vsebine
16
Slika 16: Primer kazala slik, kazala tabel, grafikonov in prilog
Izdelava kazala vsebine
Pred vstavljanjem kazala vsebine morajo biti vsi naslovi oblikovani z ustreznimi slogi.
Nato v meniju Sklici izberemo ukaz Kazalo vsebine (skrajno levo). Ko se kazalo izpiše na
listu, ga lahko povsem običajno še dodatno oblikujemo.
Izdelava ostalih kazal (tabel, slik, grafikonov)
Za vstavljanje kazala tabel, slik, grafikonov itd., je potrebno najprej vse objekte
podnasloviti. To naredimo tako, da v meniju Vstavljanje izberemo ukaz Sklic – Napis.
Izberemo ustrezno oznako (slika …) ali pa definiramo Novo oznako. Po kliku na gumb V
redu se nam ustrezna oznaka pojavi na listu z ustrezno zaporedno številko. Dopišemo še
ime ustreznega objekta. Če nam oblika pisave ne ustreza, jo spremenimo tako, da
spremenimo slog z imenom Napis.
17
Ko so vsi objekti ustrezno podnaslovljeni, v meniju Sklici izberemo ukaz Kazalo slik,
najustreznejšo obliko kazala in oznako napisa (tabela, slika, grafikon …). Tudi kazalo slik
lahko še dodatno oblikujemo.
Slika 17: Izdelava kazala vsebine
2.6 PREGLED UPORABLJENIH SIMBOLOV IN KRATIC
Simbole in kratice morate navesti po abecednem redu. Izgled seznama kratic in simbolov
je jasno ponazorjen s sliko 18.
»simbol« – »pomen«
18
Primeri:
Unm – nazivna napetost motorja za pomik iskril
Ub – napetost na iskrilu (vrednost pri umerjenju)
Ui – preskusna napetost na iskrilu (vrednost pri umerjenju)
U – napetost na elektrostatičnem voltmetru
»kratica« – »pomen«
Primeri:
VSŠ – Višja strokovna šola
MŠŠ – Ministrstvo za šolstvo in šport
CPU – Central processing unit – Centralno-procesna enota
RAM – Random access memory – Pomnilnik z naključnim dostopom
Slika 18: Primer navajanja uporabljenih kratic in simbolov
2.7 BESEDILO
Besedilo oblikujemo s slogi, ki so definirani v teh navodilih. Strani besedila številčimo z
arabskimi številkami.
19
Besedilo obsega uvod, osrednji del in zaključek. V konkretni nalogi so navedeni dejanski
naslovi.
Uvod (približno 10 %) je podrobnejši opis, ki vpelje bralca v diplomsko delo. Uvod obsega
lahko največ dve strani. Napisan naj bo v preteklem ali sedanjem času. Uvod naj zajame
odgovore na tri ključna vprašanja: kako, kaj, zakaj.
V uvodu natančno določimo:
– področje dela;
– opredelitev problema;
– namen in cilji tega dela;
– uporabljene metode in oblike dela;
– zastavljene hipoteze (če jih je študent postavil).
Uvod mora biti členjen na: namen diplomskega dela, cilje diplomskega dela, metode
dela in predstavitev podjetja.
Slika 19: Obvezna členjenost uvoda
Osrednji del (približno 70 do 80 %) obsega analizo obravnavanega problema in snovanje
predlaganih ukrepov. V osrednjem delu naj približno 30 % zajemajo teoretična izhodišča,
50 % pa je samostojen prispevek študenta.
V teoretičnih izhodiščih je podrobna razlaga, smiselno razdeljena na več enot, podprta s
slikami in tabelami. V njem podrobneje opredelimo probleme in predstavimo, kako se
bomo lotili dela (način rešitve problema), podrobno opišemo problem (s pomočjo
modelov, formul, algoritmov, fizične izvedbe), formalno postavimo model. V teoretičnih
20
izhodiščih lahko tudi pripravimo analizo trenutnega stanja itd. V samostojnem prispevku
študenta pa podamo rešitve problemov, izračune, predloge, poglede itd. Lahko navedemo
izsledke raziskav in prikažemo glavne, neizpodbitne rezultate, brez ponavljanja. Pišemo v
preteklem času, jasno in natančno, po logičnem zaporedju (ne po zaporedju resničnega
dela).
Zaključek (sklep – približno 10 % – 20 % celotnega besedila) je povzetek
najpomembnejših ugotovitev, skladno s cilji, zastavljenimi v uvodu diplomskega dela; v
sklep se ne vključuje dodatnih pregledov, tabel, primerjav ali celo novih misli. Sklep naj
bo povsem vaš, torej avtorski.
Povzetek rezultatov dela:
– Kateri in kakšni rezultati so bili doseženi?
– Kakšen je pomen rezultatov?
– Kaj smo se naučili pri delu?
– Napotki za nadaljnje delo.
Dodatek:
– Seznam literature, ki obsega literaturo in vire ter spletne vire, ki jih je
študent uporabil pri izdelovanju diplomskega dela in jih tudi citiral ali navajal v
besedilu.
– Kazalo prilog, na katere se študent v diplomskem delu sklicuje.
– Izjava o avtorstvu, katere vzorec je Priloga 1 teh navodil.
– Zaščita diplomske naloge, katere vzorec je Priloga 2 teh navodil.
2.8 TABELE, SLIKE IN GRAFIKONI
Tabele, slike in grafikoni so postavljeni na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu se
sklicujemo na slike z navedbo njihove številke. Na vsako sliko, tabelo ali drug dodatni
element se je potrebno v delu vsaj enkrat sklicevati.
21
NEUSTREZNO SKLICEVANJE
Naslednja slika prikazuje rezultate
vrednotenja osmih podvariant:
Vidimo lahko, da je bila najbolje
ocenjena varianta ...
USTREZNO SKLICEVANJE
Rezultati vrednotenja osmih podvariant
so prikazani na sliki 1. Vidimo lahko, da
je bila najbolje ocenjena varianta ...
Slika 1: Rezultati vrednotenja
Slika 20: Primer slike in sklicevanje nanjo
Vse tabele, slike in grafikone zaporedno oštevilčite z arabskimi številkami in naslovite.
Morebitne legende pišite brez okvirov čim bliže tabelam, grafom ipd. Če je
tabela/slika/grafikon prevzeta iz literature, mora biti pod njo naveden vir (celotna
bibliografska navedba pa v seznamu literature): priimek avtorja, letnica, številka strani.
Kjer avtor ni znan, navedite naslov, letnico in številko strani. Če gre za spletni vir, napišite
točen http-naslov in v okroglem oklepaju datum dostopa. Za naslovi in viri ne pišite pike.
Če je vir slike lasten, se vir ne navaja, razen če želite eksplicitno poudariti avtorstvo.
Primeri:
Vir: http://www.sckr.si/tsc/vss/ (15. 1. 2016)
Vir: Prirejeno po: http://www.sckr.si/tsc/vss/predstavitev.html (15. 1. 2016)
22
Vir: Lasten (Navedite, če uporabljate lastne slike in želite poudariti avtorstvo.)
*Opomba: Pri spletnih virih pod slikami, tabelami, …v oklepaju vedno navedemo datum dostopanja (to ne
velja za citiranje spletnega vira v besedilu!)
Tabele, slike in grafikoni naj bodo sredinsko poravnani, oštevilčeni in opremljeni z
naslovom (ki je sredinsko poravnan nad tabelo, sliko, …) ter virom (ki je sredinsko
poravnan pod tabelo, sliko, …). Za naslov in vir uporabite pisavo Times New Roman,
velikost 12 pt, ne krepko, ne ležeče, začnite z veliko začetnico, brez končne pike. Vsebino
tabele sredinsko poravnate (razen skrajno levega stolpca), lahko uporabite velikost 10 pt.
1. Primer tabele (tabela je brez ozadja):
Tabela 3: Zaposleni po stopnji izobrazbe in spolu
Spol
Stopnja izobrazbe
SKUPAJ VISOKA VIŠJA SREDNJA
Moški 294 252 2003 2549
Ženske 593 424 2716 3733
SKUPAJ 887 676 4719 6282
V nalogi naj bodo slike in grafikoni približno enake velikosti.
2. Primer slike:
Slika 9: Medpodjetniški izobraževalni center, Šolski center Kranj
Vir: http://www.armat.si/referenceObjava.php?id=142 (15. 1. 2016)
23
3. Primer grafikona (grafikon je brez ozadja):
Grafikon 3: Delež zaposlenih žensk v podjetju od leta 2000 do 2004
Vir: Letopis Slovenije, 2007, 75
*Opomba: Pri virih tabel, slik, ….številke strani zapišemo BREZ str. (to ne velja za citiranje vira znotraj
besedila, tam VEDNO zapišemo tudi str.!).
2.9 LITERATURA
Vsako citiranje in povzemanje v besedilu mora obvezno imeti celotno referenco (podroben
bibliografski opis gradiva, iz katerega smo črpali podatke) v seznamu literature. Višja
strokovni šola ŠC Kranj uporablja smiselno prirejen ISO 690.
Praviloma naj bi bila vsaka referenca vsaj enkrat citirana v besedilu.
Viri morajo biti urejeni po abecednem vrstnem redu avtorjev/naslovov, vsaka
bibliografska navedba naj bo brez označevanja ali oštevilčevanja v svoji vrstici in
zaključena s piko. Med referencami naj bodo prazne vrstice.
Standard ISO 690 za klasične vire in literaturo (članke v revijah, serijskih publikacijah,
knjige oz. monografije, zbornike, uradne dokumente, diplomska, magistrska, doktorska
dela) ter Standard ISO 690-2 za elektronske vire (elektronske monografije, elektronske
revije, spletne strani, računalniške programe …) sta dostopna na spletni strani:
http://www2.arnes.si/~ljzotks2/gzm/dokumenti/literatura.html
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
šte
vilo
za
po
sle
nih
2000 2001 2002 2003 2004
od leta 2000 do 2004
zaposleni v podjetju
število žensk
24
2.10 CITIRANJE IN NAVAJANJE
Tuje misli lahko povzemamo iz literature in virov dobesedno (citiramo), kar pomeni, da
dobesedno prepišemo del tujega besedila, ali pa nedobesedno (povzemamo), kar pomeni,
da s svojimi besedami opišemo tuje misli.
Ostale podatke o naslovu, založniku pa navedemo na koncu, med vire. Dobesedno citiramo
kar je novo in pomembno. Citati naj bodo čim krajši, lahko jih skrajšamo tako, da
nepomemben del izpustimo, manjkajoči del pa nadomestimo z oglatim oklepajem in tremi
pikami [...]
Primeri:
Dobesedno citiranje:
"S citati je treba biti previden. Kaj hitro se namreč zgodi, da se med preštevilnimi citati
izgubi lastna misel. Suženjska odvisnost od tuje strokovne avtoritete in skrivanje za njen
hrbet ne spada med kvalitetne lastnosti strokovnega pisanja." (Hladnik, 2002, str. 206).
Navajanje, povzemanje:
Vsekakor ni kvalitetna lastnost strokovnega pisanja, če se skrivaš za tujo strokovnost in
avtoriteto, zato je pri citiranju potrebno biti izjemno previden (povzeto po: Hladnik, 2002).
2.10.1 Navajanje monografij (s citiranjem in povzemanjem) – obvezni elementi so:
Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: Založba, letnica.
Primer za navajanje monografije – en avtor
Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: Založba, letnica.
Kavčič, B. Poslovno komuniciranje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2000.
Citiranje: (Kavčič, 2000, str. 5)
Povzemanje: (povzeto po: Kavčič, 2000)
Primer za navajanje monografije – dva avtorja (z elementi navajanja, ki niso
obvezni: s številko izdaje in ISBN – mednarodno standardno številko knjige)
Stušek, P. in Podobnik, A. Celica. 1. izd. Ljubljana: DZS, 1995. ISBN 86-341-1667-0.
Citiranje: (Stušek in Podobnik, 1995, str. 15)
Povzemanje: (povzeto po: Stušek in Podobnik, 1995)
25
Primer za navajanje monografije – več kot dva avtorja
Možina, S., et al. Management: Nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta, 2002.
Citiranje: (Možina et. al., 2002, str. 79)
Povzemanje: (povzeto po: Možina et. al., 2002)
2.10.2 Navajanje serijskih publikacij (s citiranjem in povzemanjem)
(Serijska publikacija je publikacija na kateremkoli mediju, ki ima praviloma številčne in/ali časovne oznake,
in izhaja redno ali neredno v zaporednih številkah; to je npr. časopis, časnik, letna publikacija ali zbirka) –
obvezni elementi so:
Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. Naslov serijske publikacije, letnica izida,
letnik, številka, strani.
Primer:
Adler, J. in Rogers, A. The new war against migraines. Newsweek: the international
newsmagazine, jan. 1999, let. 83, št. 2, str. 42-48.
Primer za navajanje člankov
Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. Naslov serijske publikacije: podnaslov
serijske publikacije, letnica izida, letnik, številka, stran(i).
Možina, S. Odličnost in ustrezno postavljanje ciljev. Neprofitni management: prva
slovenska strokovna revija za promocijo vodenja v neprofitnem sektorju, 2005, let. 3, št. 1,
str. 17–23.
Citiranje: (Možina, 2005, str. 18)
Povzemanje: (povzeto po: Možina, 2005)
Puhar, J., in Kovšca, R. Nova vojna: čas brez meja. Marketing magazin: revija za sodobne
prijeme, 2008, št. 12, str. 10–13.
Citiranje: (Puhar in Kovšca, 2008, str. 11)
Povzemanje: (povzeto po: Puhar in Kovšca, 2008)
Primer za navajanje članka v zborniku
Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. V: Naslov zbornika: podnaslov zbornika,
letnica izida, letnik, številka, stran(i).
Možina, S. Učeča se organizacija. V: Organizacija, 2000, str. 468–471.
Citiranje: (Možina, 2000, str. 470)
Povzemanje: (povzeto po: Možina, 2000)
Puhar, J., in Kovšca, R. Nova paradigma: čas brez meja. V: Oglaševanje prihodnosti: 5.
marketinška konferenca Portorož, 1998, str. 150–155.
Citiranje: (Puhar in Kovšca, 1998, str. 153)
Povzemanje: (povzeto po: Puhar in Kovšca, 1998)
26
Primer za navajanje anonimnega članka v leksikonih, enciklopedijah, slovarjih
Naslov publikacije: podnaslov. Kraj: Založba, leto izdaje, stran.
Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga knjiga: I–Na. Ljubljana: Državna založba
Slovenije, 1975, str. 81.
Citiranje: (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1975, str. 81)
Povzemanje: (povzeto po: Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1975)
Primer za navajanje uradnih dokumentov
Zakon, institucija, letnik (letnica) številka, datum. Str. (Navedba datuma in strani ni
obvezna.)
Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja. Uradni list Republike
Slovenije, 53 (1996) 12, 29. II. Str. 841–862.
Citiranje: (Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja, 1996, 21. člen)
*Opomba: ZOFVI - pri zakonih lahko uporabimo tudi kratico, če smo jo pred tem že pojasnili
Povzemanje: (povzeto po: Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja,
1996)
Primer za navajanje referatov na kongresih, posvetovanjih
Priimek, I. Naslov referata oz. prispevka. V: Naslov posvetovanja oz. kongresa. Kraj in
datum, kje in kdaj je potekal kongres oz. posvetovanje. Kraj: izdajatelj, leto objave referata
ali prispevka, strani, na katerih je natisnjen celotni prispevek.
Baranja, S. Romski jezik kot sredstvo za usvajanje slovenščine s pomočjo jezikovno in
kulturno primernih didaktičnih gradiv. V: Krepitev in evalvacija kakovosti v sistemu vzgoje
in izobraževanja. Brdo pri Kranju, 18. in 19. 11. 2015, str. 43 – 44
Citiranje: (Baranja, 2015, str. 43)
Povzemanje: (povzeto po: Baranja, 2015)
2.10.3 Navajanje elektronskih virov
(Citiramo in povzemamo lahko elektronske monografije, podatkovne baze, računalniške programe …) –
obvezni elementi so:
Priimek, I. Naslov dokumenta. Vrsta medija. Izdaja. Kraj izdaje. Založnik. Datum
izdaje. Datum zadnjega popravljanja. Datum citiranja (obvezno za dokumente
online). Zbirka. Dostopnost (obvezno za dokumente online). Standardna številka.
Pri drugih vrstah gradiva v oklepaju za naslovom napišemo vrsto gradiva, npr.
videoposnetek, zvočni posnetek, prosojnice, kartografsko gradivo, in upoštevamo vse
elemente navajanja vira, ki veljajo pri monografskih publikacijah.
27
Pomembno pri navajanju elektronskih virov:
Pri prispevkih ali slikah s spleta, ki jih uporabimo pri pisanju svojega izdelka, moramo
prav tako navesti, na koga se sklicujemo, in sicer tako, da navedemo za uporabljenim
virom v okroglem oklepaju direktni spletni naslov (hiperpovezavo), ki ne sme biti aktivna
(ne sme biti obarvana in podčrtana).
Primeri za navajanje
Priimek, I. Naslov dokumenta. Vrsta medija. Izdaja. Kraj izdaje. Založnik. Datum izdaje.
Datum zadnjega popravljanja. Datum citiranja (obvezno za dokumente online). Zbirka.
Dostopnost (obvezno za dokumente online). Standardna številka.
Prešeren, F. Izbrana poezija dr. Franceta Prešerna (online). 1996. (citirano 5. 10. 1998).
Dostopno na naslovu: http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996 /preseren/.
Citiranje:
(http://www.educa.fmf.unilj.si/izodel/ponudba/1996%20/preseren/pesmi/dekletom.htm)
Povzemanje: (povzeto po: http://www.educa.fmf.uni-
lj.si/izodel/ponudba/1996%20/preseren/pesmi/dekletom.htm)
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Trg dela v številkah (online). 2010. (citirano
9. 2. 2016). Dostopno na naslovu: www.ess.gov.si.
Citiranje: (http://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah)
Povzemanje: (povzeto po: http://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah)
!!! Kadar navajamo prispevek s spleta, ki obstaja tudi v tiskani obliki (npr. elektronske
oblike zakonov iz Uradnega lista, člankov iz revij, poročil,
diplomskih/magistrskih/doktorskih nalog, poglavij iz knjig ali celotnih knjig), pri
sprotnem navajanju literature (citiranje, povzemanje) ne navedemo hiperpovezave,
ampak podatek o avtorju, letu izida in straneh (pri zakonih členu), kot da bi pregledovali
tiskano različico dokumenta.
Primer za navajanje, kadar je avtor znan
Priimek, I. Naslov dokumenta. Vrsta medija. Izdaja. Kraj izdaje. Založnik. Datum izdaje.
Datum zadnjega popravljanja. Datum citiranja (obvezno za dokumente online). Zbirka.
Dostopnost (obvezno za dokumente online). Standardna številka.
Domjan, I. Poslovna matematika (online). 2008. Ljubljana. Zavod IRC. (citirano 5. 10.
2015). Dostopno na naslovu: http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/
Skriti_dokumenti/Poslovna_matematika_1.del_Poslovne_matematike_s_statistiko-
Domjan. pdf.
Citiranje: (Domjan, 2008, str. 95)
Povzemanje: (povzeto po: Domjan, 2008)
28
Primeri za navajanje člankov in drugih prispevkov v elektronskih revijah
Avtor (prispevka). Naslov (prispevka). Naslov periodike. Vrsta medija. Izdaja. Številka.
Datum zadnjega popravljanja. Datum citiranja (obvezno za online dokumente). Lokacija
znotraj dokumenta na gostitelju. Dostopnost (obvezno za dokumente online). Standardna
številka.
Jenko, M. Veliko vprašanj, malo odgovorov. Delo (online). Ljubljana, Delo, 7. 10. 1998.
(Citirano 7. 10. 1998) Dostopno na naslovu: http://www.delo.si.
Citiranje: (Jenko, 1998)
Povzemanje: (povzeto po: Jenko, 1998)
Primeri za navajanje nespremenljivih virov (filmi, videoposnetki, glasbeni posnetki, cd-rom,
zasebna komunikacija)
Priimek, I. Naslov (Vrsta medija). Kraj izdaje: Založnik, leto izida.
Manu Chao. Proxima Estación Esperanza (Zgoščenka). Virgin records, 2001
Bratina, T. Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi IS 2011: Prihodnost uporabe
IKT v izobraževanju skozi prizmo bodočih učiteljev. (CD-ROM). Ljubljana: UNI založba.
2011.
Citiranje: (Bratina, 2011, str. 35)
Povzemanje: (povzeto po: Bratina, 2011)
Primeri za navajanja internih virov organizacij
Naslov publikacije/Internega vira: podnaslov. Kraj izdaje: Založnik, leto izida.
Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov. Kranj: Šolski center Kranj, 2013
Citiranje: (Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov, 2013, str. 1 ali čl. 2)
Povzemanje: (povzeto po: Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov, 2013)
Za urejanje poglavja Literatura in viri uporabite naslednji način:
– Seznam literature in virov ni označen s številkami in je urejen po abecednem
vrstnem redu avtorjev (Slika 21).
29
Slika 21: Primer poglavja Literatura in viri
30
2.11 PRILOGE
Kot priloge delu na koncu dodate vse tisto, kar bi sicer obremenjevalo besedilo in ni nujna
sestavina le-tega, menimo pa, da ima pomembno ilustrativno sporočilo ali pa ga celo
zahteva mentor. Kdaj premišljujemo, kaj bomo vključili v priloge? Vsekakor ne na koncu,
ampak že med pisanjem. V priloge vključite vse, kar bo dopolnilo razumevanje, sprožilo
nove raziskave, zadovoljilo zanimanje tistih, ki so želeli izvedeti več in podobno.
Na vsako prilogo se moramo v besedilu diplomskega dela vsaj enkrat sklicevati,
drugače je nepotrebna in je ni potrebno navajati.
Med priloge lahko vključite:
– prazen izvod anketnega vprašalnika;
– prazen izvod izhodišča za intervju;
– sheme, ki so bile preobsežne, da bi jih objavili v besedilu;
– matematične izpeljave in izračune;
– grafične prikaze;
– uradne dokumente, ki smo jih uporabili ali ustvarili sami;
– slike in fotografije, ki smo jih zbrali v fazi raziskovanja.
Strani s prilogami ne oštevilčite. Na prilogo napišemo samo npr. Priloga 1. Kaj pa
predstavlja, pa definiramo že na seznamu prilog.
31
Slika 22: Primer seznama prilog (seznam prilog sledi seznamu grafikonov)
Slika 23: Primer lista s prilogami (od tu dalje strani niso več številčene)
32
2.12 ENAČBE
Enačbe številčite skozi celotno diplomsko delo zaporedno, z desno poravnanimi številkami
v oklepaju, kot je prikazano spodaj. Številčenje enačb je lahko avtomatsko (vstavljanje –
sklic – napis – odstrani oznako iz napisa).
Enačbe pišite strnjeno in uporabljajte ustrezne funkcijske oznake. Simbole za veličine in
spremenljivke pišite nagnjeno (razen grških simbolov), v enaki pisavi kot tekst. Za znak
minus uporabljajte namesto kratkega podaljšani vezaj. Uporabljajte oklepaje, da se
izognete možnim nejasnostim v zapisu. Kadar so enačbe del stavka, pišite vejice in pike.
Enačbe zamaknite dva centimetra od levega roba strani, na desni rob pa postavite
številko enačbe (glej spodnji primer).
(1)
Simbole, uporabljene v enačbi, pojasnite pred tem v tekstu ali pa neposredno za enačbo. V
tekstu se sklicujte na enačbe preprosto kot v (17), ne pa "en. (17)" ali podobno, razen na
začetku stavka. Oznake, simboli, ki jih pišete v enačbi, morajo biti napisani v tekstu v
enaki pisavi in skladni s standardom.
Oblikovanje enačb:
spremenljivke: poševno .......................................... ai, Xk
vektorji in matrike: poudarjeno poševno ................ ai, Xk
ali pokončno .............. ai, Xk
števila: pokončno .................................................... a2, x3
imena znanih funkcij: pokončno.............................. log2 b, sin i
splošne funkcije: poševno ........................................ f(x)
merske enote: pokončno .......................................... V = 3,22 m3
minus – ni isto kot pomišljaj -
HB r 0
33
3 LITERATURA IN VIRI
Zavod IRC. Aktivnosti – Priporočila za izdelavo diplomske naloge (online). 2016. (citirano
10. 1. 2016). Dostopno na naslovu: http://www.impletum.zavod-irc.si/sl/impletum/
Zavod IRC. Gradiva – Enotni tehnični standardi (online). 2016. (citirano 10. 1. 2016).
Dostopno na naslovu: http://www.impletum.zavod-irc.si/sl/impletum/
Zwitter, S. Navodila za navajanje literature po ISO (online). 2016. (citirano 10. 1. 2016).
Dostopno na naslovu: http://www2.arnes.si/~ljzotks2/gzm/dokumenti/literatura.html
4 PRILOGE
Priloga 1: Izjava o avtorstvu
IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA
Diplomant: Janez Novak,
rojen: 12. 1. 1989 v kraju Trbovlje,
i z j a v l j a m,
da sem diplomsko delo z naslovom
MAČEK MURI IN MUCA MACA
izdelal in napisal samostojno.
Kranj, oktober 2014 Podpis študenta
Priloga 2: Zaščita diplomskega dela
ZAŠČITA DIPLOMSKEGA DELA
A. Copyright c: - diplomant podpis
Kopiranje in vsakršen drug način razmnoževanja v celoti ali posameznih delov nista
dovoljena brez predhodnega pisnega dovoljenja nosilcev te pravice.
B. Glede na Zakon o avtorskih pravicah in sorodnih pravicah (UL RS št. 21/95, 9/01,
30/01, 85/01, 43/04, 58/04, 94/04, 17/06, 44/06, 139/06, 16/07) in Zakon o industrijski
lastnini (UL RS št. 13/92, 13/93, 27/93, 34/97, 75/97) velja še naslednje:
Diplomsko delo – arhivski izvod si je možno ogledati samo v prostorih knjižnice
Šolskega centra Kranj, in sicer s pisnim dovoljenjem:
avtorja – diplomanta
diplomant podpis avtorja – diplomanta
Če ni avtorjevega – diplomantovega podpisa, je diplomsko delo v knjižnici Šolskega
centra Kranj nedostopno za vpogled.
Pojasnilo k B točki:
Lastnoročni podpis avtorja – diplomanta dovoljuje ogled diplomskega dela le v
knjižnici Šolskega centra Kranj,
Brez lastnoročnega podpisa avtorja – diplomanta ogled diplomskega dela ni možen.
Kranj, november 2014