Program profesionalnega usposabljanja učiteljev

Katja Pavlič Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si

Osnovna šola Trnovo, 6. november 2013

Kritično prijateljevanje s kolegialnim opazovanjem

1. del

Kako pristopamo k novemu (čemurkoli)?

Zaznava in čustveni odziv nanjo:

1. Ali se me to tiče ali ne?

2. Ali se mi zdi dobro ali slabo, privlačno ali neprivlačno, prijetno ali neprijetno, zanimivo ali nezanimivo …?

Poklicno? Zasebno? Je relevantno zame? Za mojo šolo in sodelavce?Za moje otroke? Za moža/ženo? Starše? Prijatelje?

Relevantnost

Vrednotenje

Učitelj kot razmišljujoči praktikin (ne?)kritično mišljenje

• Koliko o tem že vem(o)? – Teoretično in praktično?

1. Kaj mislim(o)?2. Kaj vem(o)?3. Kaj lahko

dokažem(o)?

• Kako (si) to sporočam(o)? – Ali uporabljamo isti besednjak (razumevanje pojmov

/konceptov)?

4. Kako strokovno pismeni smo?

Kvadrant znanja in izkušenj učiteljev

Veliko teoretičnega znanja

Malo praktičnih izkušenj

Veliko teoretičnega znanja

Veliko praktičnih izkušenj

Malo teoretičnega znanja

Malo praktičnih izkušenj

Malo teoretičnega znanja

Veliko praktičnih izkušenj

Teoretično znanje

Praktične izkušnjeRefleksija (2

min)

Viri? …Kdaj? Kje? Kako?…

(Medsebojno) opazovanje delovnih kolegov pri delu

Zakaj smo danes skupaj?

Pod drobnogled/povečevalo:

• Kritično prijateljevanje

• Kolegialno opazovanje

Kritična presoja na prijateljski način

KRITIKA > kritičenSSKJ: •analiza [novega znanstvenega ali umetniškega dela]•zaradi splošne presoje in ločitve pozitivnih in negativnih sestavin ta kritika je zelo konstruktivna; uničujoča kritika; članek je doživel utemeljeno kritiko; žaljiva in zlonamerna kritika dramske predstave /

Jezikovni kotiček

KRITIČEN

Veliki slovar tujk: • ki se nanaša na kritiko, ki presoja• razsoden, premišljen, preudaren, previden ...

KOLEGA > kolegialenSSKJ:• kdor ima s kom enak poklic ali je zaposlen v isti

ustanovi: on je moj kolega; za pomoč je poprosil mlajšega kolega / kolega iz

službe, šolskih let

• pog. tovariš, prijatelj ves prosti čas prebije s kolegi; bila sta dobra kolega

Jezikovni kotiček

Kritični prijatelj, kritično prijateljevanje

Kritični prijatelj • je zaupanja vredna oseba, • ki nam postavlja provokativna

vprašanja in tako ustvarja pogoje, • da na neko zadevo (problem)

pogledamo tudi z druge perspektive. • Naše delo kritično oceni (= se do

njega opredeli), a kot naš prijatelj.• Vzame si dovolj časa, da v celoti

razume – kontekst zadeve (problema), ki jo

(ga) presoja, – prav tako cilje, ki ji skušamo

doseči.• Je podpornik/zagovornik naših ciljev,

a nam zastavlja „provokativna“ vprašanja, s pomočjo katerih te cilje bolje razumemo in lažje dosežemo.

A critical friend has been defined as “a trusted person who asks provocative questions, provides data to be examined through another lens, and offers critique of a person’s work as a friend” (Costa and Kallick,1993). With its roots in critical pedagogy, it is a role often employed in an educational context in a similar way to mentoring and coaching. Although there are similarities, these roles all offer a different approach to supporting individuals and groups.

Kritično prijateljevanje in slepa pega

Johari okno Znano MENI / SEBI Neznano MENI / SEBI

Znano in opazno(izpostavljeno)

DRUGIM

1.JAVNA PODOBA

(javni jaz)

3.SLEPA PEGA(slepi jaz)

Neznano(prikrito) DRUGIM

2MOJA

ZASEBNOST(skriti, prikriti

jaz)

4.NEZAVEDNO(neznani jaz)

Skozi samorefleksijo učitelj ozavešča svoja prepričanja, oblikovana v preteklosti, ki sooblikujejo njegove sedanje zaznave v sedanjosti in prek odziva, ki je posledica trenutne zaznave, vplivajo na prihodnost. V ilustracijo uporabimo t.i. Joharijevo okno, tj. model, ki ponazarja različne dele osebnosti, s katerimi posameznik vstopa v interakcijo (slika 9). V petdesetih letih prejšnjega stoletja sta ga razvila ameriška psihologa Joseph Luft in Harry Ingham.

Johari okno Znano MENI Neznano MENI

Znano in opazno DRUGIM

JAVNA PODOBA:kar (razmišljanje,

čustvovanje, ravnanje) sam vem/poznam o sebi in želim, da opazijo tudi

drugi ljudje (tj. pokažem tudi drugim ljudem)

SLEPA PEGA:kar pri meni opazijo drugi

ljudje, sam pa ne;ker tega ne opazim, se včasih vznemirjam in/oz. jezim, če mi drugi to povedo, ker mislim, da so njihove trditve pretirane oz.

neosnovane

Neznano DRUGIM

MOJA ZASEBNOST:

kar vem/ poznam o sebi, drugi pa ne;

to imam za zasebno, intimno, o tem ne govorim, to ohranjam le zase

NEZAVEDNO in NEZNANO:

česar niti sam ne vem, da imam, in tega ne opazijo niti

drugi ljudje;to se bo izrazilo v novih in

neznanih okoliščinah, ko se bom prvič odzival na neko

novo situacijo

• Slepe pege človekovi nezavedni vedenjski vzorci, ki pa so lahko neproduktivni ali celo škodljivi (njemu in/oz. okolju) in človeka zadržujejo v „začaranem krogu“ nerazumevanja oz. slabe komunikacije (interakcij) z okoljem.

• A prav področje slepe pege je tisto področje, kjer ima vsak človek (vsak učitelj) potencial za nadaljnji razvoj. Ključno pri tem je, da svojih slepih peg ne zanikujemo, ampak si jih priznamo, jih hočemo spoznati in „odpraviti“.

• Z iskanjem povratnih informacij o sebi (o svojih vedenjnih in ravnanjih), npr. s kritičnim prijateljevanjem in/oz. kolegialnim opazovanjem), bo učitelj uspešno razvijal boljše samozavedanje in pri sebi širil področje prvega kvadranta (odprti jaz), s tem pa tudi ustvaril dobro podlago za (še) bolj uspešno delo v razredu in sodelovanje s kolegi (ublažil škodljiva ali neproduktivna vedenja in jih nadomestil z bolj ustreznimi in učinkovitimi).

Kritično prijateljevanje in slepa pega

KRITIKASSKJ: • analiza zaradi splošne PRESOJE in ločitve

pozitivnih ( kaj je dobro?) in negativnih ( kaj je slabo?) sestavin

Jezikovni kotiček

presoja < PRESODITISSKJ: • s podrobno raziskavo podatkov, dejstev priti do

kake ugotovitve: sodniki so presodili, da je oškodoval podjetje; trezno moram presoditi, kaj naj ukrenem

• s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznati resnično vrednost česa: presoditi dogodek, položaj, dokaze

• ugotoviti: po glasu sem presodil, da je on • oceniti: profesorja je presodil za dobrega človeka; presoditi koga

na oko / slabo je presodil oddaljenost predmeta

KAKOVOST ?

KAKO DOBRI

SMO?

Dobri …• za koga • in zaradi koga?• po čigavih kriterijih in merilih?

Nikoli nismo

tako dobri,

da ne bi mogli

biti še boljši.

• zase,• za učence, • za njihove starše,• za šolo,• za kolege,• za ravnatelja,• za strokovno javnost, • za zakonodajalca,• za financerja,• za občo javnost …

KAKOVOST

?Kakovost ni nikdar naključje. Vedno je rezultatinteligentnega prizadevanja.Obstajati mora volja, da ustvarimo nekaj boljšega.

Quality is never an accident; it is always the result of intelligent effort. There must be the will to produce a superior thing.

John Ruskin

KAKOVOST V IZOBRAŽEVANJU

Kdo vse mora imeti voljo, da bo slovenska šoladobra in še boljša, in si za tointeligentnoprizadevati?

Nikoli nismo tako dobri,

da ne bi mogli biti še boljši.

Kakovost je odgovornost

vseh.Quality is

everyone's responsibility.

W. Edwards Deming

KAKOVOST (NAŠE) ŠOLEKdo vse mora imeti voljo, da bo naša šoladobra - oz. še boljša -, in si za tointeligentnoprizadevati?

Doseganje kakovosti (odličnosti?) kot reševanje problema:1.Kakšna je naša šola zdaj? ( analiza stanja)2.Kakšni želimo biti/postati? ( razvojna vizija – opredelitev ciljev)3.Kako bomo to dosegli? ( akcijski načrt za dosego ciljev - premagovanje ovir!)4.Kakšna je moja vloga pri tem? ( vloge in naloge različnih akterjev, skupin in poismaeznikov – indiviualna refleksija in načrt!)

Kaj je „inteligentno prizadevanje“?

Dinamičen, fleksibilen koncept

Polarizacija v opredeljevanju pojma:

(a) „Kakovost lahko vidimo in prepoznamo, ni pa je mogoče opisati.“(b) „Kakovost ne obstaja, če je ni mogoče meriti.“

Kaj jeKAKOVOST ?

• Ugotavljanje (in merjenje) kakovosti

• Kazalniki/Indikatorji kakovosti

REFLEKSIJA Samoevalvacija

Evalvacija Zunanja evalvacija Empirična evalvacija Racionalna evalvacija Participativna (-orna) evalvacija Responzivna evalvacija• …• Evalvacija vzgojno-izobraževalnega sistema

(in/oz. njegovih delov)• Evalvacija vzgojno-izobraževalnih inštitucij• Evalvacija vodenja v šolstvu / dela ravnateljev• Evalvacija poučevanja/dela učiteljev• …

Kakovost ?

• dober šolski sistem?

• dober program?

• dobra šola?• dober

učitelj?

• dobra učna ura?

Jezikovni kotičekSSKJ•dober ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu•dober ki ima pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi•dober ki ima zaželeno lastnost oz. kakovost v precejšnji meri •dober ki zadovoljuje oz. ustreza glede na kako normo, zahtevo, kriterij•dober ki v precejšnji meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve•dober učinkovit oz. uspešen glede na določene zahteve •dober ki prinaša ugodnosti, veselje•dober ki prinaša precejšnje gmotne koristi•…

REFLEKSIJSKA DELAVNICA (15 min): Kaj je dober šolski razvojni projekt?

• Poiščite vsaj 5 atributov (besednih ali stavčnih), s katerimi boste označili temeljne značilnosti dobre učne ure.

• Delajte 5 min individualno, nato 5 min v dvojicah. Zadnjih 5 minut bo namenjenih izmenjavi mnenj.

• ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

KAKOVOST V

IZOBRAŽEVAMNJU

Opredelitev kakovosti

• Kakovost je dinamičen in fleksibilen koncept, kar onemogoča enotno definicijo.

• Scheerens (1992) meni, da so izmed treh ravni – okolja, šole in razreda – za uspešno delovanje šole najpomembnejši procesi v razredu oziroma učiteljevo delo, ki ga označujejo jasno postavljeni cilji, visoka pričakovanja in upoštevanje povratnih informacij.

• Stollova (1996) opredeljuje dobro, uspešno, učinkovito in kakovostno šolo tisto šolo, ki:1. skrbi za napredek vseh učencev ne glede na njihovo

predznanje in okolje, iz katerega izhajajo,2. zagotavlja, da vsak učenec doseže najvišji mogoč

standard znanja,3. spodbuja vse vidike razvoja in dosežkov pri učencih ter4. je iz leta v leto boljša.

Kaj je kakovost?

KAKOVOST V ŠOLSTVU

Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v šolstvu1. Kontrola kakovosti:

inšpekcijske in ostale nadzorne službe – zagotavljanje minimalne kakovosti, kot je določeno v zakonodaji

2. Zagotavljanje kakovosti: premik od zunanje ocenjevanja h kombinaciji zunanjega in notranjega ocenjevanja – primerljivost med šolami (TIMSS, PISA)

3. Nenehno izboljševanje kakovosti: samoevalvacija (šol in učiteljev)

Štiri kategorije dejavnikov, ki vplivajo na kakovost šole (Williams 2005)

1.Individualne karakteristike učencev2.Podporni vhodni dejavniki3.Pogoji v šoli 4.Procesi poučevanja in učenja

KAKOVOST V ŠOLSTVU

Pojmovanja in opredelitev kakovosti: Različni KONCEPTI (Harvey & Green, 1993 v Kump, 1994):

1.Kakovost kot izjemnost (ekskuzivnost, odličnost)

2.Kakovost kot popolnost ali doslednost (odsotnost napak);

3.Kakovost kot ustreznost namenu;

4.Kakovost kot vrednost za denar;

5.Kakovost kot transformacija (kvalitativna sprememba).

Dejavniki, ki vplivajo na učni uspeh

50%učenec

5-10 %dom

5-10% vrstniki

5-10% šola

30% učitelji

Teachers Make a Difference – What is the Research Evidence, John Hattie, University of Auckland, Australian Council for Educational Research, 2003 (2009)

KAKOVOST V

IZOBRAŽEVAMNJU

Značilnosti dobrih šol

1. Naravnanost na visoke standarde učnih dosežkov2. Naravnanost na visoke standarde dela ( skrb za

kakovost – samoevalvacija)3. Demokratični medsebojni odnosi med učitelji in učenci

- učenci so sogovorniki učiteljev in prevzemajo vse več odgovornosti za svoje izobraževanje

4. Spoštljivi medsebojni odnosi med vodstvom šole in učitelji ter učitelji in učenci

5. Oblikovanje jasnih pravil delovanja in njihovo upoštevanje

6. Kooperativno, k dolgoročnim ciljem usmerjeno vodenje šole (deljeno, razpršeno, participativno)

7. Sodelovalna organizacijska kultura – medsebojno sodelovanje na vseh ravneh in načrtno iskanje soglasja

8. Vključevanje staršev in povezovanje z okoljem9. Skrb za profesionalni razvoj učiteljev s poudarkom na

notranjem izobraževanju učiteljev ( izobraževanje na delovnem mestu)

Samorefleksija in refleksija poučevanja(Metapogled na lastno poučevanje)

Samorefleksija, npr.:• Refleksijski dnevnik učitelja• Snemanje, opazovanje in analiza lastnega pouka• …

Refleksija in KRITIČNO PRIJATELJEVANJE:• Pregledovanje samorefleksijskih ugotovitev skupaj s

kritičnim prijateljem: „Sprašujem se, ali/če/zakaj/kako/ … Zanima me, kaj je tvoje mnenje?”

• (Vzajemno) kolegialno OPAZOVANJE

Rupnik Vec, Tanja (2006). Kritična samorefleksija - temelj profesionalnega razvoja in rasti. Socialna pedagogika, letnik 10, številka 4, str. 429-465. URN:NBN:SI:DOC-RYPPEFTIhttp://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYPPEFTI/

Pomen izkušenj v profesionalnem razvoju učitelja

• Prevladujoča oblika in način učiteljevega profesionalnega razvoja po diplomi in vstopu v delu je učenje iz izkušenj.

Refleksija – učenje iz izkušenj

• A izkušnje same po sebi še ne omogočajo strokovne rasti.

• Iz izkušenj se kaj naučimo šele takrat, ko jih hočemo (volja, pripravljenost) in znamo (veščine) analizirati ter ugotovitve uporabiti pri svojem nadaljnjem delu.

We do not learn from

experience… we learn

from reflecting on experience.

John Dewey

Izkušnje so sestavljene iz vzorcev

• Vedenjski VZORCI so (nezavedno privzete) oblike vedenja (odzivanja na dražljaje iz okolja), ki se ponavljajo. Pogosto jih usmerja prikrita, podzavestna, neizrečena RUTINA.

Refleksija omogoča …

• … ubeseditev nejasnih, samo delno uzaveščenih, intuitivno zaznanih občutij.

• Šele ubeseditev omogoča jasno razmišljanje o izkušnjah.

Refleksija …

• … je sposobnost na strukturiran način analizirati konkretno izkušnjo in oblikovati zaključke, ki bodo osnova za naše delovanje v prihodnje.

• … poteka kot notranji dialog, tj. iskanje odgovorov na vprašanja, ki si jih zastavljaš sam ali ti jih zastavljajo drugi.

• Ali o svojih pedagoških izkušnjah razmišljate načrtno in sistematično ali naključno?

• Kdaj? Kje? Čemu? • Si jih zapišete? Kako? Kaj v tem primeru naredite z

zapiski? …

Refleksija o refleksiji? (2 min)

1. Katere cilje sem želel doseči?2. Kako mi je to uspelo in zakaj?3. Katere strategije učenja in poučevanja so bile

učinkovite in zakaj?4. Kateri drugi dejavniki (pogosto nenačrtovani) so

vplivali na pouk in kako?5. Kako ocenjujem svojo vlogo pri uspešni ali manj

uspešni izpeljavi pouka (učne ure)?6. Katere izkušnje bom uporabil v prihodnje in kako?

Vprašanja, ki učitelju pomagajo reflektirati o pouku (tj. analizirati pouk)

KOLEGIALNO OPAZOVANJE POUKA

• (Samo)refleksivna obravnava • določenega vidika (ali nekaj vidikov) lastne pedagoške

prakse učiteljev, • o kateri posameznik razmišlja/reflektira tako, • da k procesu samorefleksije • povabi svoje kolege kot kritične prijatelje.

Učitelj/-ica sebe in kolega/-e kot svoje kritične prijatelje SPRAŠUJE, ali je neko njeno/njegovo pedagoško ravnanje (pristop, metoda, izvedba …) primer1. dobrega, prenosljivega ravnanja (in kako bi se dalo o tem

morda še drugače razmišljati) ali2. ravnanja, ki v določeni situaciji ni najbolj učinkovito (in

kako bi se ga dalo – še lažje s pomočjo kolegov - izboljšati).

OPAZOVANJE: Pristop k

raziskovanju, učenju in

poučevanju

OPAZOVANJE: vsakodnevno, znanstveno,

pedagoško OPAZOVANJE꞊ pridobivanje znanja /

védenja o svetu s pomočjo čutov;

꞊ pridobivanje podatkov o pojavih s pomočjo opazovalnih /merilnih inštrumentov

• Opazovanje je nekaj, kar vsakdo od nas počne vsak dan, hkrati pa je opazovanje tudi osnovna metoda vsake znanosti. Ljudje opazujemo (zaznavamo) predmete in dogodke okoli sebe ves čas svoje budnosti. Vendar nikoli ne vidimo in opazimo vsega: naše opazovanje je odvisno od pozornosti, ki jo namenjamo okolju.

Na najbolj splošni ravni torej lahko ločimo: • slučajno opazovanje,• načrtno opazovanje.

OPAZOVANJE• V nasprotju s slučajnim

opazovanjem pa je

namerno opazovanje načrtno zaznavanje, povezano s posebno (tj. usmerjeno) pozornostjo.

• Vnaprej načrtujemo, kaj (koga), kje, kdaj, kako in zakaj/čemu bomo opazovali.

• Načrtno opazovanje sicer praviloma izhaja iz slučajnega, vendar je pomemben korak k večji objektivnosti opazovanja.

• Vzemimo si kot primer tri osebe ženskega spola, ki se sočasno nahajajo na istem mestu, naj bo to živahna ulica v središču mesta. Njihova zapažanja so lahko – in tudi najverjetneje bodo - povsem različna.

• Ena izmed njih si npr. želi novo obleko in gleda samo izložbe, druga vso pozornost nameni glasbenikom, ki igrajo na ulici, tretja, študentka, pa je tako v skrbeh zaradi izpita, ki ga ima naslednji dan, da ne gleda in ne vidi ne izložb ne ljudi ne glasbenikov.

• Če bi na koncu ulice vse tri vprašali, kaj so videle, bi bila njihova zapažanja zelo različna.

• Vse našteto so primeri

slučajnega/naključnega opazovanja.

Dejavniki, ki vplivajo na zaznavo/percepcijo

• Zaznava/Percepcija je proces organiziranja in interpretiranja (ter vrednotenja) občutkov/podatkov, ki jih pridobimo s čutili (z opazovanjem).

PERCEPCIJA

Karakteristike opazovalca

Karakteristike opazovanca

Karakteristike situacije

PERCEPCIJA

Karakteristike opazovalca

Karakteristike opazovanca

Karakteristike situacije

Značilnosti opazovalca:• Predhodno (ne)poznavanje opazovane osebe• Prepričanja, stališča, vrednote• Razpoloženje• Interesi, motivi, pričakovanja• Kognitivna struktura• …

PERCEPCIJA

Karakteristike opazovalca

Karakteristike opazovanca

Karakteristike situacije

Značilnosti opazovanca:• Fizične/Telesne značilnosti• Verbalna komunikacija• Neverbalna komunikacija• ….

PERCEPCIJA

Karakteristike opazovalca

Karakteristike opazovanca

Karakteristike situacije

Značilnosti situacije:• Kontekst in vrsta interakcije• Okolje• …

OPAZOVANJE: sebe, drugih …

OPAZOVANJE:

• Opazovanje sebe (introspekcija):

• refleksija,• samoevalvacija,• metakognicija/

učenje učenja …

• Opazovanje drugih/ drugega (ekstraspekcija):

• spremljava in evalvacija

• hospitacije (ravnatelja, študentov na pedagoški praksi …)

• kritično prijateljevanje, primeri dobre prakse - profesionalni razvoj učiteljev,

• suportivno timsko poučevanje,

• šolska/učna ekskurzija, • laboratorijske vaje …

POJEM OPAZOVANJA(psihologija, pedagogika/didaktika)

• V širšem pomenu: vsi postopki zbiranja izkustvenega gradiva o stvarnosti (tudi spraševanje in analiza pisnih virov).

• V ožjem pomenu: posebna metoda zbiranja izkustvenega gradiva z neposrednim čutnim zaznavanjem (kadar smo neposredno priča nekemu pojavu ali dogodku, ki deluje na naše čute).

ZNANSTVENO OPAZOVANJE: Pogoji

1. Predmet raziskovanja z OPAZOVANJEM mora biti natančno opredeljen.

2. Opazovanje mora biti strukturirano in sistematično.

3. Treba je voditi natančne zapise.

4. Za opazovanje je potrebno širše znanje; temeljiti mora na teoretskih izhodiščih.

5. Opazovalne rezultate je mogoče preveriti.

• Smotrno: podrejeno raziskovalnemu cilju;

• Načrtno: vnaprej predvidimo, kaj bomo opazovali in kako;

• Usmerjeno na določen, jasno opredeljen objekt;

• Izčrpno: poskušamo opazovati tudi manj opazne značilnosti;

• Zabeleženo: beležimo potek opazovanja in podatke;

• Analizirano: analiziramo z opazovanjem zbrane podatke;

• Podprto z uporabo orodij: uporabljamo protokole (sheme, vprašalnike) in tehnično opremo.

VRSTE OPAZOVANJOpazovanje v naravnem okolju• Določeno vedenje

preučujemo v naravni situaciji.

Laboratorijsko opazovanje• Vedenje različnih

posameznikov preučujemo in zapisujemo v enaki situaciji in v kontroliranih pogojih.

Opazovanje v naravnem okolju z udeležbo opazovalca

• Opazovalec se do določene mere vključi v skupino posameznikov, katerih vedenje opazuje.

Opazovanje v naravnem okolju brez udeležbe opazovalca

• Opazovalec posameznika ali skupino opazuje z razdalje in nima nobenega vpliva na opazovano vedenje.

Odkrito opazovanje• Opazovalec seznani opazovance s tem, da jih namerava opazovati.Prikrito opazovanje • Opazovalec ne izda opazovanim, da jih opazuje.

ZAPISOVANJE/ZAPISI• Opisi vedenja, dogodkov

itd. ki se običajno pojavlja(jo) v določenem časovnem intervalu (tj. ki se ponavljajo).

• Posredujejo natančne in podrobne opise opaženih načinov vedenja itd., iz katerih lahko v kasnejših fazah raziskovanja določenega problema oblikujemo reprezentativne kategorije (tj. posplošimo).

1. Dnevnik: • retrospektivno (tj. po

spominu) zapisovanje določenih dogodkov:

+ preprostost zapisovanja- selektivnost, ki zmanjša

objektivnost, saj ne vsebuje vseh informacij

TEHNIKE ZAPIS(ovanj)A oz. PROTOKOLI OPAZOVANJA

TEHNIKE ZAPIS(ovanj)A oz. PROTOKOLI OPAZOVANJA

2. Zapisi kritičnih dogodkov•Opazovalec čaka, da se kritični dogodek pojavi. Ko se ta pojavi, zapiše vse informacije, ki so relevantne.

3. Anekdotski zapisi•Kontinuirano zapisovanje celotnega dogajanja in pomembnih značilnosti konteksta/okolja.

4. Ček lista• Lista postavk, ki označujejo

različne oblike vedenj oz. pojavov. Z njimi označujemo prisotnost in odsotnost določene oblike vedenja oz. pojava.

5. Ocenjevalne lestvice

• Z njimi ocenjujemo stopnjo izraženosti določenega vedenja oz. pojava.

KOLEGIALNO OPAZOVANJE:

Opazovalni protokol

OPAZOVALNI PROTOKOL

1.KORAK: • Predopazovalni

(pripravljalni) razgovor

• 15-20 min (?)

2.KORAK: • Opazovanje • 45 min

3.KORAK: • Poopazovalni

(refleksijski, evalvacijski) razgovor

• 25-45 min

medsebojno, vzajemno

opazovanje (t.i. peer observation):

vsak od sodelujočih učiteljev opazuje in je

opazovan oblika

PROFESIONALNEGA RAZVOJA UČITELJEV

(kritično prijateljevanje) nujna/obvezna

oblika (pred)priprave na interaktivno timsko

poučevanje

OPAZOVALNI PROTOKOL

1.KORAK: Predopazovalni(pripravljalni)

razgovor

• 15-20 min

• Učitelja, ki sta se • že vnaprej dogovorila o

namenu, ciljih in poteku medsebojnega opazovanja,

• se pred vsakim opazovanjem sestaneta,

• da se pogovorita o učni uri, v kateri bo potekalo opazovanje.

OPAZOVALNI PROTOKOL

1.KORAK: Predopazovalni razgovor • Učitelj, ki bo izvajal pouk, kolegu, ki ga bo opazoval, predstavi:

– sebe kot učitelja (kako podrobno, je odvisno od tega, koliko se učitelja že poznata, ter od namena in predvidenega trajanja njunega sodelovanja), ki naj obvezno vključuje kratko predstavitev njegove učne filozofije oz. njegov temeljni pedagoški credo (preprosto, na enopovedni ali celo enobesedni ravni);

– učence (učno skupino/oddelek: njihovo predznanje, prevladujoči odnos do predmeta in učenja/šole nasploh ipd.) ter

– cilje in pričakovane učne rezultate učne ure, – zgradbo in potek učne ure, – učno gradivo in druga učna orodja, – lahko pa tudi pristope in učne metode s posebnim poudarkom na– ugotavljanju in vrednotenju (preverjanju in ocenjevanju) učnih rezultatov..

• Napove tudi, kjer pričakuje možne težave pri izvedbi in zakaj in kakšne alternativne poti je predvidel, da se jim pravočasno izogne oz. jih nevtralizira.

• Predlaga tudi opazovalni protokol in ga podrobneje pojasni.• Učitelj, ki bo kolega opazoval, mu po potrebi postavi zastavi še

dodatna vprašanja.

OPAZOVALNI PROTOKOL

2.KORAK: OPAZOVANJE• 45 min • Učni proces je kompleksna

dejavnost, v okviru katere sočasno poteka niz aktivnosti.

• Da bodo učinki opazovanja za oba učitelja čim bolj koristni, naj bo opazovanje čim bolj osredinjeno (na določen element učnega procesa oz. specifično dejavnost).

• Učitelj, ki opazuje uro, naj obvezno uporablja opazovalni protokol/list in si nanj beleži svoja zapažanja.

• Učitelj, ki opazuje, se NE vključuje v učni proces!

OPAZOVALNI PROTOKOL

3.KORAK: Poopazovalni (refleksijski, evalvacijski) razgovor • 25-40 min • Evalvacijski protokol: • Analizo učne ure začne učitelj, ki je bil opazovan, s svojimi vtisi in

komentarji o poteku/izvedbi učne ure. Učitelja, ki je opazoval izvajanje in potek pouka, povabi k analizi s konkretnimi vprašanji.

• Učitelj, ki je opazoval, pove svoje vtise in mnenja (začne s pozitivnimi, morebitne kritične pripombe pove konstruktivno, postavi vprašanja, ki omogočijo opazovanemu učitelju dodatne utemeljitve itd.).

• Opazovani učitelj se odzove na kolegove vtise in komentarje.• Analizo zaključita z zamislimi in identifikacijo strategij za svoje

bodoče skupno poučevanje.

REFLEKSIJSKA DELAVNICA (15 – 30 min): Kako uporabljate opazovanje v svoji poučevalni in širši delovni praksi?• Poiščite vsaj 5 različnih primerov načrtne uporabe

opazovanja v zadnjih dveh šolskih letih. Ocenite, kaj je bilo na njih dobro, kaj slabo in kako bi opazovanje lahko v bodoče izpopolnili kot metodo poučevanja , profesionalnega razvoja in profesionalnega uveljavljanja.

• Delajte 5 min individualno, nato pa skupinsko. Ugotovitve zabeležite in jih drugim skupinam predstavitve v obliki povzetka.

• ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________