Ликовно образование

Skopje, 2009

LIKOVNOOBRAZOVANIEODDELENIEZA77777

2

3

Drag u~eniku,

I vo ova oddelenie }e se sretne{ so u~ebnikot

po likovno. Vo nego se dadeni nakuso i sodr`inite {to

gi u~e{e vo prethodnite oddelenija za da se potseti{

{to ste u~ele vo minatiot period. No, se dadeni i novi

sodr`ini za materijalite i tehnikite, drugi likovni

poimi i sodr`ini za tvore{tvoto i imiwata na drugi

poznati svetski i makedonski likovni umetnici.

Od likovniot jazik }e se sretne{ so novi

sodr`ini za vidovite i podelbite na likovnite

elementi i principi.

I ovoj pat ti pretstavuvame mnogu reprodukcii od

vrvni likovni umetnici kako ilustracija na so-

dr`inite po likovno. Vo tekot na u~eweto analiziraj

gi sodr`inite od u~ebnikov i sporeduvaj gi so

ilustraciite, a na svoite likovni tvorbi pretstavi

gi svoite ~uvstva i obidi se da napravi{ originalni

likovni tvorbi.

Se nadevam deka i ponatamu }e u`iva{ vo

predmetot po likovno koj }e ti pretstavuva posebno

zadovolstvo.

Avtorot

4

5

Francisko Goja: Avtoportret,crte`

Keti Kolvic: Avtoportret,bronza

Lazar Li~enoski: Avtoportret,maslo na platno

Rembrant: Avtoportret,maslo na platno

Nikola Martinovski:Avtoportret, maslo na platno

_______________________________(ime)

_______________________________(prezime)

_______________________________(oddelenie)

_______________________________(osnovno u~ili{te)

(Nacrtaj go svojot avtoportret voprazniot prostor)

Van Gog:Avtoportret, maslo na platno

Pablo Pikaso:Avtoportret, maslo na platno

AVTOPORTRETINA POZNATI LIKOVNI UMETNICI

MOJOT AVTOPORTRET

6

SODR@INA

UMETNOST .......................................................................................................8

LIKOVNA UMETNOST...................................................................................9

LIKOVEN JAZIK ..........................................................................................10

Linija...............................................................................................................12

Boja....................................................................................................................13

Ton.....................................................................................................................14

Tekstura...........................................................................................................15

Nasoka .............................................................................................................16

Golemina.........................................................................................................17

Forma-volumen..............................................................................................18

Prostor............................................................................................................19

Kontrast..........................................................................................................20

Ritam-povtoruvawe.....................................................................................21

Harmonija........................................................................................................22

Ramnote`a......................................................................................................23

Gradacija.........................................................................................................24

Proporcija......................................................................................................25

Edinstvo..........................................................................................................26

Kompozicija....................................................................................................27

Motiv................................................................................................................28

LIKOVNA UMETNOST.................................................................................34

CRTAWE...........................................................................................................36

Linija................................................................................................................38

Ton......................................................................................................................38

Prostor................................................................................................................39

Moliv.....................................................................................................................40

Flomaster................................................................................................................40

Tu{.....................................................................................................................41

Bajc.....................................................................................................................41

Kompjuter................................................................................................................41

7

SODR@INA

SLIKAWE........................................................................................................42

Boja....................................................................................................................43

Ton......................................................................................................................45

Prostor..............................................................................................................46

Ramnote`a............................................................................................................47

Akvarel.................................................................................................................48

Tempera.................................................................................................................48

Gva{....................................................................................................................49

GRAFIKA.........................................................................................................50

Linija................................................................................................................52

Tekstura.............................................................................................................52

Ton......................................................................................................................53

Boja.....................................................................................................................53

Forma.................................................................................................................54

Monotipija...........................................................................................................54

Bakropis..............................................................................................................55

SKULPTURA....................................................................................................56

Forma.................................................................................................................58

Golemina...............................................................................................................58

Ramnote`a...........................................................................................................59

Ritam..................................................................................................................60

Linija.................................................................................................................60

Boja.....................................................................................................................61

Proporcija...........................................................................................................61

Prostor..................................................................................................................61

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII.................................................62

GALERIJA NA MAKEDONSKI LIKOVNI UMETNICI.......................66

RE^NIK NA POIMI....................................................................................68

TEST 1...............................................................................................................70

TEST 2...............................................................................................................72

8

01

UMETNOST

UMETNOST

KNI@EVNOST

MUZIKA

FOTOGRAFIJA

FILM FILM

BALET

TEATAR

CRTE@

^ovekot svojata kreativ-nost ja izrazuva vo pove}eoblasti na umetnosta. Siteumetnosti imaat svoi sred-stva preku koi se izrazuvaat,muzikata preku tonot i melo-dijata, kni`evnosta i te-atarot preku zborot, baletotpreku igrata, a filmot prekudejstvoto, slikata i zborot.

9

LIKOVNA UMETNOST

01LIKOVNA UMETNOST

Preku likovnata umetnost~ovekot od predistorijata dodenes se izrazuval sebesi,svoite ~uvstva, vremeto isredinata vo koja ‘iveel.Likovnata umetnost e vizuel-na traga na vremeto koe izmi-nalo i dokument za na{ataistorija.

Likovnite umetnici svo-ite dela gi realiziraat vorazli~ni materijali. Sporedna~inot na izrabotkata nadeloto, likovnata umetnostja delime na crtawe, sli-kawe, skulptura, grafika idizajn.

GRAFIKA SKULPTURA DIZAJN

RELJEF

SLIKA

SLIKA

FRESKA

10

02

LIKOVNI ELEMENTI

LIKOVEN JAZIK

Site umetnosti imaat svoisredstva preku koi se izra-zuvaat, muzikata preku tonoti melodijata, kni`evnosta iteatarot preku zborot, ba-letot prku igarata, a filmotpreku dejstvoto.

Likovnata umetnost seizrazuva preku likovniotjazik. Likovniot jazik e sos-taven od likovni elementi iprincipi. Likovni elementise: linija, boja, ton, tekstura,golemina, nasoka, forma,volumen i prostor. Likovniprincipi se: kontrast, ritam,harmonija, ramnote`a, gra-dacija, proporcija, edinstvo ikompozicija.

N A S O K A

G O L E M I N A F O R M A P R O S T O R

L I N I J A

B O J A

T E K S T U R A

T O N

11

LIKOVNI ELEMENTI

02LIKOVEN JAZIK

E D I N S T V O P R O P O R C I J A K O M P O Z I C I J A

R A M N O T E @ A G R A D A C I J A H A R M O N I J A

K O N T R A S T R I T A M

12

02

LIKOVNI ELEMENTI

LIKOVEN JAZIK

Linija

Linijata e eden od prvitelikovni elementi. Liniitese delat na pravi i krivi, aimame i debeli i tenki, kusii dolgi. Koga crtame mo`emeda upotrebime konturna iteksturna linija. Vo zavis-nost od toa so kakvi mate-rijali i na kakva podlogacrtame razlikuvame i liniipo karakter.

Liniite, obi~no gi dobi-vame so iscrtuvawe na odre-dena podloga, no mo`at da sedobijat i na drugi najraz-novidni na~ini, i ne samo nahartija tuku i vo drugi mate-rijali i tehniki. Mo`eme dagi dobieme so iscrtuvawe vocrte`ot, vo slikarstvoto, sore`ewe i dlabewe vo gra-fikata i skulpturata.

Vinsent van Gog: Brodovi,tu{, perce

Henri Matiz: @ena vo bluza,tu{, perce

Pravi i krivi linii Konturna i teksturna linija

Debeli i tenki linii

Jan Gujon: Reljefi od ~e{mata nanevinite, Pariz

Nepoznat majstor: Pat na krstot,drvorez

Linii spored karakterot namaterijalot

Skici za arhitektonski objekt

13

LIKOVNI ELEMENTI

02LIKOVEN JAZIK

Boja

Od pove}eto podelbi zna-eme deka bojata se deli naprimarni i sekundarni, hro-matski i ahromatski, na ladnii topli, svetli i temni, har-moni~ni i kontrastni boi.

Likovnite umetnici pravatnajraznovidni i ~udesni kom-binacii so boite. Koga imametvorba so oboeni povr{ini sojaki i intenzivni boi, velimedeka imame koloristi~kaslika. Ponekoga{ pak slikitemo`at da bidat oboeni sopomalku boi koi se sli~nime|u sebe i celata tvorbaizgleda posmireno vo o~itena gleda~ot.

Vo slikarstvoto umetnici-te ~estopati upotrebuvaatkombinacii na ladni i topliboi za da istaknat ili za dadobijat iluzija na dlabo~ina.Toplite boi ostavaat vpe-~atok na blizina, a ladnitena dale~ina, so {to mo`emeda dobieme iluzija na pros-tor.

Oboen krug

Primarni i sekundarni boi

Ladni i topli boi (10 godini)Princ Rahotep i negovata `enaNofret, oboen varovnik, Egipet

Pol Siwak: Rozovo drvo vo SenTrope, maslo na platno

Zlatko Prica: Previtkuva~i na~elik, maslo na platno

(ladni i topli boi)

Prostor so boja

Ahromatski boi

Vasilij Kandinski: Nekolkukrugovi, maslo na platno (iluzija

na prostor so golemina)

14

0202020202

LIKOVNI ELEMENTI

LIKOVEN JAZIK

Ton

Ton i valer imaat istozna~ewe so toa {to valer efrancuski zbor za ton.

Tonot e koli~estvo nasvetlost vo edna boja. Bojatavo tonot ne se menuva sododavawe na bela i crna, semenuva samo tonot so toa {tobojata stanuva posvetla ipotemna. Postojat hromatskii ahromatski tonovi od koi sostepenuvawe na tonot se pravitonska skala.

Ako edna forma ja slikameso posvetli i potemni tonovi,taa forma dobiva iluzija navolumen so {to se dobiva~uvstvo na trodimenzional-nost.

Koga slikame prostor, ot-voren, nadvore{en vo priro-data ili vnatre{en vo nekojazatvorena prostorija, so upot-reba na posvetli i potemnitonovi mo`eme da dobiemeiluzija na dlabo~ina, odnosnoblisku i daleku.

Ahromatski tonovi

Hromatski tonovi

Rembrant: Sv. Lazar, bakropis

V. Beci}: Mrtva priroda,maslo na platno

Pablo Pikaso: Tri `eni naizvor, maslo na platno (ton)

Konstantin Ka~ev: Zadocnetopismo, maslo na platno

@or` Sera: Figura,crte` so jaglen

Piter Brojgel: Pejza` od Egipet,maslo na platno (iluzija na prostor)

Tonot vo prirodata (fotografija)

15

LIKOVNI ELEMENTI

02LIKOVEN JAZIK

Tekstura

Teksturata e nadvore{-nata povr{ina na materijatakoja mo`eme da ja po~uvstvu-vame so gledawe i dopir.

Razlikuvame prirodna ive{ta~ka tekstura sporedpotekloto na materijalot.

Vo site likovni podra~jaumetnicite ja primenuvaatteksturata za da gi zbogatatsvoite umetni~ki dela. Tek-sturata zabele`itelno seprimenuva vo crtaweto, sli-karstvoto i vo grafikata, a ivajarite so vre`uvawe i dla-bewe go zbogatuvaat volu-menot na svoite skulptori sonovi vrednosti.

Vinsent van Gog: Selanec odKamarga, tu{, perce Nepoznat avtor od Benin

Piter Brojgel: Vo lov,bakropis

Petar Mazev: Figura vo crvenprostor, maslo na platno

Rembrant: Sveti Jeronim odsteblo, bakropis

Tekstura dobiena so linija

Tekstura so boja

Detski crte` (tekstura)

16

02

LIKOVNI ELEMENTI

LIKOVEN JAZIK

Nasoka

Nasokata e likoven ele-ment koj go definirame kakovizuelna sila {to go dvi`iokoto vo odreden pravec.

Spored dvi`eweto na vi-zuelnata sila razlikuvamehorizontalna, vertikalna ikosa nasoka vo likovnotodelo.

Za razlika od delata vokoi e izrazena horizontalna,vertikalna ili kosa nasoka,na nekoi dela pogledot naokoto se zadr`uva vo vnat-re{nosta na deloto, {to zna~ideka stanuva zbor za likovnatvorba bez nasoka.

Oplakuvawe Hristovo,freska Sv. Pantelejmon, Skopje

(horizontalna nasoka)

Edvard Munk: Pubertet,maslo na platno

(kontrast na nasoki)

Re{at Ahmeti: Vertikalnozbidnuvawe, maslo na platno

(vertikalna nasoka)

El Greko: Portret na Sv. Andrea,maslo na platno (kosa nasoka)Mark [agal: Dvostruk portret

so vinska ~a{a, maslo na platno(kosa nasoka)

Filip Profe: Lo{o seme,kombinirana tehnika

(bez nasoka)

Rozeta od katedrala(bez nasoka)

17

LIKOVNI ELEMENTI

02LIKOVEN JAZIK

Golemina

Goleminata e va`en li-koven element koj e prisutenvo site likovni podra~ja, vocrte`ot, slikata, grafikata,skulpturata i vo dizajnot.

Vo zavisnost od toa kakvise golemini }e upotrebi av-torot na svoite dela taka tie}e vlijaat na gleda~ot. Ako seprimenat sli~ni golemini,tvorbata }e bide harmoni~nai }e vlijae smiruva~ki.

Ako vo likovnata tvorba sekombiniraat golemini koi seizrazeno razli~ni po gole-mina, odnosno se kontrastni,taa tvorba }e izgleda nemirnoi dinami~no.

Fernand Le`e: @ena vo sino,maslo na platno (kontrast so

temno i svetlo)

Teo van Dizburg: Kompozicija,(sli~ni golemini)

T, Kauzlari}: Kvadrat D,grafika (sli~ni golemini)

Viktor Vazareli: Zebegen, gva{ (sli~ni golemini)

Pit Mondrijan: Kompozicija vosino, maslo na platno(kontrast so golemina)

18

02

LIKOVNI ELEMENTI

LIKOVEN JAZIK

Forma

Formata e nadvore{niotizgled na eden oblik pret-staven vo likovnata tvorba.Imame dvodimenzionalni itrodimenzionalni formi.Formata mo`e da bide ot-vorena, zatvorena i perfori-rana. Trodimenzionalnataforma ima volumen. Volu-menot e prostorot koj go za-fa}a trodimenzionalnataforma koja e glavno izraznosredstvo vo skulpturata {tose pretstavuva vo reljef,polna plastika ili mobil.

Formata ili volumenotmo`at da bidat ednostavni islo`eni. Ednostavnata for-ma e sostavena od eden oblik(topka, cre{a, jabolko, zrnogrozje...).

Koga edna forma e sos-tavena od pove}e ednostavniformi koi me|usebno se po-vrzani vo edna celina, velimedeka taa forma e slo`ena(avtomobil, ~ovek, zgrada,velosiped, drvo....)

Volumenot se ~uvstvuva sogledawe i so dopir, toj mo`eda bide aglest, trkalezen,ispaknat, vdlabnat, prazen ipoln spored toa kako skulp-torot go oblikuva materi-jalot.

Otvorena, zatvorena iperforirana forma

Ivan Piceq: Kompozicija,maslo na platno

(dvodimenzionalna forma)

Henri Mur: Semejstvo,maslo na platno (slo`ena koska)

Kolak, Berjut, slonova koska,reljef

Marisol: Semejstvo, kombiniranimaterijali

Mobilna skulptura

19

LIKOVNI ELEMENTI

02LIKOVEN JAZIK

Prostor

Prostorot e likoven ele-ment.

Imame realen prostor kojné opkru`uva i iluzija naprostorot koj umetnicite gopretstavuvaat na svoite li-kovni dela. Umetnicite goprika`uvaat prostorot narazni na~ini, so svetlo –temni boi, so tonovi, so ladnii topli boi, so golemi i maliformi i so preklopuvawe naformite edna zad druga.

Iluzija na prostorot mo`eda se dobie i so pomo{ navozdu{na perspektiva. Pros-torot na ovoj na~in se prika-`uva so upotreba na temni isvetli boi. Vo predniot delna pejza`ot {to se slika seupotrebuvaat temni i jaki boi,a za dale~nite predeli, pla-nini, poliwa – svetli boi.

Najuverlivo i najrealnoprika`uvawe na prostorot volikovnite dela se postignuvaso upotreba na linearna pers-pektiva.

Umetnicite so upotreba naperspektivata postignalenajdobri rezultati vo prika-`uvaweto na vnatre{niot inadvore{niot prostor.

Perspektiva

Pol Kle: Revolucija navijadukti, maslo na drvo

(prostor so preklopuvawe)

Rafaelo: Ven~avawe na Marija,maslo na platno

Piter Brojgel: Pejza` od Egipet, maslo na platno (iluzija na prostor)

Satelitska snimka na Bolowa(nadvore{en realen prostor)

Akropol vo Atina(nadvore{en realen prostor)

Detski crte` (perspektiva)

20

02

LIKOVNI PRINCIPI

LIKOVEN JAZIK

Kontrast

Kontrastot kako i sitelikovni principi mo`e da seprimeni na site likovni ele-menti kako {to se: linijata,bojata, tonot, teksturata,nasokata, goleminata, for-mata i prostorot. Site ele-menti mo`e da se kombiniraatvo kontrast so nivnata spro-tivna vrednost.

Linijata vo tvorbata sekombinira vo kontrastot navidovi linii, debeli – tenki,kusi – dolgi, pravi – krivi.

Goleminata na formite voedna tvorba mo`at da bidatmnogu golemi i mali so {togradat kontrast.

Toplite i ladnite, svet-lite i temnite boi se kont-rastni po svoite osobini i~esto se primenuvaat za da sepotencira nivnata sprotiv-nost.

Tonot, od najtemen do naj-svetol mo`e da se primeni vokontrastna kombinacija so{to se o`ivuva dinamikata natvorbata.

Kontrast na linii

Huan Miro: Li~nosti i ku~e predsonce, tempera na platno

(kontrast so golemina i svetlo-temno)

Kontrast so ton

Mile Korubin: Zaedni~kopatuvawe, maslo na platno(kontrast so ton i golemina)

Edo Murti}: Slika,maslo na platno

(kontrast so nasoka)

Huan Miro: Vo ognenoto trkalo,maslo na platno

(kontrast so golemina)

Kontrast na linija

Detska tvorba (kontrast na ladnii topli boi)

21

LIKOVNI PRINCIPI

02LIKOVEN JAZIK

Ritam

Ritamot kako likoven prin-cip go regulira povtoruva-weto na elementite na sli-kata, skulpturata, grafikataili dizajnot. Ritam e kogaeden ist element so istivrednosti ramnomerno sepovtoruva. Ovoj ritam seprimenuva od najstari vre-miwa do denes za dekoracijavo keramikata, grn~arstvoto,tekstilot, arhitekturata isl.

Vo likovnite dela po-~esto se primenuva slobod-niot ritam. Umetnikot vosvoeto delo go prika`uvaritamot slobodno i toj epove}e psiholo{ki i emo-cionalen, otkolku ramnomer-no logi~ki podreden.

Alternativniot ritam is-to taka mnogu ~esto se pri-menuva za dekorirawe napredmeti vo sekojdnevniot`ivot na ~ovekot. Vo ovojritam se povtoruvaat dve ilipove}e razli~ni vrednosti so{to se zbogatuva likovnatatvorba.

Alternativen ritam

Alternativen ritam

Etien Jules Mari: Hromografskastudija na ~ovekovata motorika,

(ritam na linija)

@an Dibife: Panorama na Pariz,maslo na platno (sloboden ritam)

Regularen ritam

Vinsent van Gog: Yvezdena no}, maslo na platno (sloboden ritam)Regularen ritam

22

02

LIKOVNI PRINCIPI

LIKOVEN JAZIK

Harmonija

Harmonijata e likovenprincip koj gi regulira od-nosite vo likovnoto delo. Soprimenata na ovoj princip, volikovnoto delo, se gradatharmoni~ni odnosi pome|ulikovnite elementi.

Osnovno pravilo za do-bivawe harmonija e vo ednodelo da se upotrebat sli~nivrednosti od linijata, bo-jata, tonot, formata iligoleminata. Ovoj princip senarekuva harmonija po ana-logija.

Harmonija po analogija eupotreba na sli~ni krivi,debeli ili tenki linii, sli~-ni i bliski svetli ili temniboi, ton, sli~ni golemini naformite ili sli~ni formi,aglesti ili trkalezni.

Osven po analogija imamei harmonija po funkcija iharmonija po ideja. I dvatavida se povrzani so sodr-`inata koja se prika`uva somotivot, a ne so likovniteelementi.

Harmonija po funkcija sedobiva koga na tvorbata }epretstavime predmeti koi sepovrazni me|usebno, funk-cionalno, na primer: boi,~etka i paleta, ~a{a i {i{epijalak, more i ~amec, molivi kniga itn.

Harmonija po ideja se do-biva koga na tvorbata }epretstavime sodr`ini namotivot koi ozna~uvaat ne-koja ideja ili simbol. Naprimer: pretstavuvawe gulabi gran~e (simbol na mirot) isl.

Harmonija so linija

Harmonija po analogija so teksturi

Harmonija po funkcija

Harmonija po funkcija

Jan Arp: Cve}e, maslo na drvo(harmonija po analogija so forma)

Harmonija po analogija so boja

Luka Dela: Robija, detaq odreljef

(harmonija po analogija so forma) Harmonija po ideja

23

LIKOVNI PRINCIPI

02LIKOVEN JAZIK

Ramnote`a

Ramnote`ata e likovenprincip koj gi sreduva od-nosite i rasporedot na likov-nite elementi vo deloto kakocelina. Postojat dva vida naramnote`a: simetri~na iasimetri~na.

Simetri~nata ramnote`ana ednostaven na~in po pat nasimetrija gi rasporeduvalinijata, bojata, tonot, teks-turata, goleminata i for-mata. Kaj simetri~nata ramno-te`a tie se identi~no ras-poredeni, i na levata i nadesnata polovina od tvorbata.

Asimetri~nata ramnote`ase dobiva so gradewe ramno-te`a, no ne so simetri~en,odnosno identi~en raspored.So asimetri~nata ramnote`amo`eme da kombinirame, naednata polovina edna pogo-lema povr{ina, a na drugatadve–tri pomali koi zaednozafa}aat ista povr{ina kakogolemata. Ako pravime tvorbaso ton, na ednata polovinaako imame pomala forma sopotemen ton taa }e bide voramnote`a so pogolema for-ma so posvetol ton na drugatapolovina.

Na asimetri~en na~in gra-dime ramnote`a i so boja, sotekstura, so linija, so forma,na toj na~in {to barame vi-zuelna ramnote`a na desnatai levata polovina na tvor-bata.

Simetrija

Henri Matiz: Kauboj, maslo naplatno (asimetri~na ramnote`a)

Hram Tax Mahal, Indija(simetrija)

Pablo Pikaso: Mrtva priroda,maslo na platno (asimetri~na

ramnote`a so forma i ton)

Vladimir Georgievski: Adam iEva, maslo na platno

(asimetri~na ramnote`a)

Ro`e van der Vaden: Simnuvaweod krst, maslo na platno(asimetri~na ramnote`a)

Simetrija

Vitra` Makedonium, Kru{evo

24

02

LIKOVNI PRINCIPI

LIKOVEN JAZIK

Gradacija

So gradacijata se ozna-~uva mo`nosta na sekoj ele-ment da premine od ednasostojba vo druga, linijatapostepeno da se smeni odprava vo kriva, tonot dapremine od svetol kon temenili obratno, bojata od edna vodruga, formata od kvadrat vokrug, triagolnik itn.

So gradacijata na tonotmo`e na sekoja dvodimen-zionalna forma da i dademeiluzija na volumen, odnosnotrodimenzionalnost. So upot-reba na gradacijata na tonotse dobiva iluzija na dla-bo~ina, blisku i daleku kogasakame da se pretstavi pros-torot vo tvorbata.

Gradacija so boja

Gradacija so tekstura

Gradacija so golemina Gradacija so ton i forma Gradacija so ton

Gradacija so golemina i tonRobert Delani: Vo ~est naBleriot, akvarel na platno

(gradacija so golemina)

Du{an Xamowa: Skulptura, metal(gradacija so golemina)

Piter Brojgel: Kula od Vavilon,maslo na platno

(gradacija na prostor)

25

LIKOVNI PRINCIPI

02LIKOVEN JAZIK

Proporcija

Proporcijata e del od li-kovnite principi so koi sereguliraat vnatre{nite me|u-sebni odnosi na goleminite voedno likovno ili arhitek-tonsko delo.

Umetnicite sekoga{ sestremele kon ubavoto, konidealnoto vo prika`uvawetona ubavinata na ~ovekot, naobjektite, na slikata.

Vo tekot na istorijata sedo{lo do iznao|awe na ide-alni proporcii na ~ovekovototelo, vo izgradbata na hra-movite i vo proporcijata narasporedot na likovnite ele-menti vo likovnoto delo.

Zlatnoto se~ewe e poznatoe kako na~in na raspored naformite vo slikata.Proporcijata za najdobar

odnos na goleminite ja na-rekle zlatno se~ewe. Zlatnose~ewe se primenuva vo li-kovnata umetnost, vo grafi-kata i vo arhitekturata.

^ovekot uspeal da najdeproporcii koi spored po-ve}eto lu|e se najubavi. Tieodnosi na proporcijata mnoguslikari, skulptori i arhi-tekti gi primenuvaat priizrabotkata na svoite dela.

Najednostavno }e go objas-nime zlatnoto se~ewe sokvadrat koj e ozna~en so ~e-tiri to~ki A, B, C, D. Tojkvadrat go se~eme na polovi-na so vertikalna otse~ka EF.Od to~kata E na otse~kata, so{estar nalevo go prenesu-vame rastojanieto EC na dol-nata horizontala so {to sedobiva to~kata G. So ova sedobiva cela povr{ina na kojaimame zlatno se~ewe. Ovdese gleda deka malata strana(BG) sprema golemata (AB) imaist odnos kako AB sprema AG.

Leonardo da Vin~i: Proporcijana ~ovekovoto telo

Petar Halej, maslo na platno

Partenon, akropol, Atina

@ak Luj David: Smrtta na Marat,maslo na platno

Afrodita Kwijanska, Paraksitel,Grcija

26

02

LIKOVNI PRINCIPI

LIKOVEN JAZIK

Edinstvo

Edinstvoto e eden od li-kovnite principi koi ja regu-liraat celinata na likovnotodelo. Edinstvo vo celinatamo`e da se postigne na pove}ena~ini, so upotreba na sli~niili ednakvi vrednosti i edin-stvo po pat na dominanta.

Edinstvo so upotreba naednakvi ili sli~ni vrednostiimame koga vo deloto se iz-razuvame so sli~ni linii,sli~ni boi, tonovi, golemini,formi ili nasoki.

Edinstvo po pat na do-minanta se postignuva koga volikovnoto delo zabele`i-telno dominira prisustvotona nekoj od likovnite elemen-ti, linijata, odredena bojaili ton, odredena golemina,nasoka ili forma.

Edinstvo so boja

Teo van Duzburg: Simulacionencentar, maslo na platno

(edinstvo so forma i golemina)

Jan Helion: Kompozicija,maslo na platno

(edinstvo so forma)

Detska tvorba (edinstvo so ton)

Edinstvo so dominanta na forma

\uzepe Kapagrosi: Supervizija305, (edinstvo so diminanta na

forma i golemina)

Edinstvo so tekstura

27

LIKOVNI PRINCIPI

02LIKOVEN JAZIK

Kompozicija

Kompozicijata e likovenprincip koj go regulira me|u-sebniot raspored na likov-nite elementi celata li-kovna tvorba. Preku kompozi-cijata likovnata tvorba izgle-da harmoni~no, bez da serasturi ili da se ~ini ras-par~ena kako celina.

Spored rasporedot na li-niite, boite, tonot, golemi-nata, teksturata, nasokata iformite, razlikuvame: hori-zontalna, vertikalna i dija-gonalna kompozicija.

Definiraweto na vidot nakompozicijata e povrzano sovidot na nasokata. Mnogu~esto vidot na nasokata ikompozicijata se sovpa|aat.

Olga Rozanova: Kompozicija bezobjekt, maslo na platno

(vertikalna kompozicija)

Piter Brojgel: Slepec vodi slepec, maslo na platno (kosa kompozicija)

Pe~at, Asirija, reljef Hunder Vaser: kombiniranatehnika

(horizontalna kompozicija)

El Greko: Voskresenie, maslo naplatno (vertikalna kompozicija)

Miodrag Popovi}-Mi~a: Urbanizam, maslo na platno(horizontalna kompozicija)

28

03

LIKOVNA UMETNOST

MOTIV

Sekoe delo od likovnataumetnost e izgradeno so me|u-sebno kombinirawe na likov-nite elementi kako {to se:linijata, bojata, tonot, na-sokata, teksturata, pros-torot, goleminata, formata,volumenot. Vo nego se prisu-tni i likovnite principi koigi reguliraat likovnite ele-menti.

Gledaj}i go likovnoto de-lo, vo nego mo`eme da prepoz-naeme nekoja poznata sodr-`ina pretstavena kako por-tret, avtoportret, karika-tura, figura, akt, sceni odsekojdnevniot ̀ ivot, ̀ ivotni,enterier, pejza` ili mrtvapriroda. Pretstavuvaweto nane{tata vo delata go nare-kuvame motiv.

Ako vo likovnoto deloimame samo kombinacija nalinija, boja, tonovi, teksturai sl. a nema motiv, velimedeka toa delo e apstraktno,odnosno bez motiv.

PORTRET

Ako na likovnoto delo epretstaven ~ove~ki lik, ve-lime deka motivot na delotoe portret. Sekoj umetnik kogapretstavuva portret na nekojali~nost se obiduva da gopretstavi negoviot speci-fi~en izraz i karakterot nali~nosta, a ne samo fizi~-kiot izgled.

Edo Murti}: Slika, maslo naplatno (slika bez motiv)

Leonardo da Vin~i: Mona Liza,maslo na platno

Petrus Kristus: Portret namlada devojka, maslo na platno

Blagoja Nikolovski: Portret nastarica, maslo na platno

Pablo Pikaso: Glava naFernando Oliviera, bronza

Francisko Goja: Oble~ena Maja,maslo na platno

K. Miji}: Portret na mojata `ena,maslo na platno

29

LIKOVNA UMETNOST

03MOTIV

AVTOPORTRET

Likovnite umetnici mnogu~esto go pretstavuvaat svojotlik preku crte`, slika, gra-fika ili skulptura. Takvotodelo velime deka e avto-portret. Avtoportretot mo`eda bide kako samostojno li-kovno delo, a ponekoga{ umet-nicite go slikale svojot avto-portret vo grupni sceni vo koise prika`uva nekoe istoriskoili biblisko dejstvo. Na tojna~in nie osoznavame kakoizgledal nekoj umetnik odvremeto koga nemalo foto-grafija.

KARIKATURA

Nekoi umetnici vo svoetotvore{tvo ja prika`uvaatpsihologijata na ~ovekot,negovata sme{na, neprijatnaili ne~ove~na osobina so {togo potenciraat negativnotokaj lu|eto. Vo toa pretstavu-vawe se karikira izgledot nali~nostite i ovoj motiv gonarekuvame karikatura.

Kamij Koro: Avtoportret,maslo na platno

Keti Kolvic: Avtoportret,bronza

Onore Domie: Krispen i Skapen,maslo na platno

Onore Domie: Ovoj mo`eme mirnoda go oslobodime, litografija

Nikola Martinovski:Avtoportret, maslo na platno

Albreht Direr: Avtoportret,maslo na platno

Onore Domie: Konte, bronza

30

03

LIKOVNA UMETNOST

MOTIV

FIGURA

Likovnite dela ~esto niprika`uvaat oble~eni figurina lu|e od razni periodi odistorijata na ~ovekot.

Figurata kako motiv imagolemo zna~ewe za nas zatoa{to toa e dokument preku kojse zapoznavame so na~inot nakoj lu|eto bile oble~eni vominatite vremiwa.

AKT

Od predistorijata do de-nes umetnikot crtal, slikalili preku skulpturata gipretstavuval `enskoto ima{koto telo bez obleka.Re~isi nema umetnik koj vosvoeto tvore{tvo ne ja pret-stavil ubavinata na ~ove~-kiot lik.

Eduard Mone: Frula{, maslo naplatno

Amadeo Modiljani: ^ovek so lule,maslo na platno

Jan van Ajk: Xovani Arnolfinii negovata nevesta,maslo na platno

Avgust od Primaporte, Rim, mermer

Gaston La{oz: @ena koja stoi,bronza

Rubens: Angelika i pustinik,maslo na platno

31

LIKOVNA UMETNOST

03MOTIV

@ANR

Mnogu umetnici vo celotosvoe tvore{tvo prika`uvaatsceni i dejstva od sekoj-dnevniot ̀ ivot vo vremeto vokoe `iveele. Preku nivnitedela nie, denes, se zapoz-navame so `ivotot na lu|etoniz istorijata, kako se obleku-vale, kako i kade `iveele,kakvi obi~ai imale, so koialatki se slu`ele.

Ovoj motiv e dokument zavremeto vo koe e sozdadenodeloto.

[arden: Vra}awe od pazar,maslo na platno

Luis le Nen: Selsko semejstvo,maslo na platno

Diego Velaskez: Vodonosecot odSevilja, maslo na platno

Hubert Jan van Ajk: Adam i Eva,slika na drvo

Piter Brojgel: Selska svadba, maslo na platnoDega: @ena {to si ja ~e{la

kosata, pastel

32

03

LIKOVNA UMETNOST

MOTIV

@IVOTNI

Nekoi umetnici mnogu ~es-to vo svoeto tvore{tvo pret-stavuvale odredeni doma{niili divi `ivotni. Pretsta-vuvaweto na `ivotnite kakomotiv go narekuvame anima-lizam.

Za prika`uvawe `ivotniumetnicite bile inspiriraniod ubavinata na odredeno`ivotno ili od simbolot {togo pretstavuva ̀ ivotnoto.

ENTERIER

Pretstavuvaweto na vnat-re{niot prostor go narekuva-me interier. Preku crte`,slika ili grafika umetnikotgo pretstavuva vnatre{niotprostor na domot ili javniteprostori. Preku ovoj motiv sezapoznavame so izgledot na`iveali{teto i drugite pros-tori vo koi ̀ iveele lu|eto.

Majstorot od Flamale:Blagovestie, maslo na drvo

Gustav Kurbe: Atelje naslikarot, maslo na platno

Vinsent van Gog: Soba vo Arl,maslo na platno

Hokusai: Ptici, drvorez vo boja Gilgame{: Ukras za kutija

Vol~ica, Rim, bronza

33

LIKOVNA UMETNOST

03MOTIV

PEJZA@

Mnogu likovni dela ni japretstavuvaat ubavinata naprirodata {to se narekuvapejza`. Preku pejza`ot ni sepretstaveni ubavinite naplaninite, {umite, ezerata,rekite, poliwata, selata,gradovite i ulicite.

MRTVA PRIRODA

Koga likovniot umetnik nasvoeto delo ima pretstavenorazni predmeti, rastenija ilimrtvi `ivotni velime dekadeloto e so motiv mrtvapriroda.

Preku mrtvata prirodaumetnicite sakaat da ni gipretstavat, vsu{nost, uba-vinata na linijata, bogat-stvoto na bojata i povr{initevo likovnoto delo.

Dan~o Ordev: Selo, maslo na platno

Panorama, fotografija

Klod Loren: Pejza` od Kampawa,crte` so tu{

Vinsent van Gog: @itno pole,maslo na platno

Rubens: Pejza` so zamok,slika na drvo

Vilhem Klas Heda: Mrtvapriroda, slika na drvo

Vinsent van Gog: Cve}e,maslo na platno

34

04 LIKOVNI PODRA^JA

LIKOVNA UMETNOST

Crtawe SlikaweCrtaweto, slikaweto, sku-lpturata, grafikata, dizajnoti vizuelnite komunikacii sepette likovni podra~ja prekukoja se izrazuva likovnataumetnost. Preku site ovielikovni podra~ja likovniotumetnik kreativno izrabotu-va umetni~ki dela koi serazlikuvaat me|usebno poupotrebata na materijalite itehnikite, a i po na~inot nalikovnoto izrazuvawe.

So crte`ot zapo~nuva se-koe umetni~ko delo. Idejataza slika, grafika, skulptura,dizajnersko re{enie ili sa-mostoen crte`, zapo~nuva socrte`ot koj potoa se razvivavo zavr{na tvorba.

Crte`ot se izrazuva pre-te`no so raznovidnosta nalinijata, teksturata i sotonskite vrednosti. Ne retkocrte`ot se zbogatuva i sooboeni ili kola` apliciraniformi.

Slikarstvoto e najzasta-peno likovno podra~je voumetnosta. Slikarstvoto seizrazuva preku boja, linija,tekstura i oboeni povr{ini.Vo ova podra~je postojat naj-raznovidni materijali i teh-niki za slikawe, kako i pod-logi na koi se nanesuva bojata.Od vidot na tehnikata zavisii karakterot na gotovatalikovna tvorba, odnosno sli-kata.

SLIKA

SLIKA

SLIKA

CRTE@

CRTE@

CRTE@

CRTE@

SLIKA

SKULPTURA

DIZAJN

35

LIKOVNI PODRA^JALIKOVNA UMETNOST

04

Grafika Skulptura Dizajn i vizuelnikomunikacii

Edinstveno podra~je volikovnata umetnost vo kojalikovnoto delo nastanuva popat na otpe~atuvawe e gra-fikata.

Vo ovaa tehnika umetnikotprvo deloto go izrabotuva nanekoja podloga, koja mu slu`ikako matrica za otpe~atu-vawe, odnosno umno`uvawe nagrafikata vo pove}e pri-meroci.

Vo zavisnost od procesotna rabota i od upotrebeniotvid na podloga za matricarazlikuvame pove}e vidovi nagrafi~ki tehniki, kako {to sevisok, dlabok, ramen i kom-biniran pe~at.

Skulpturata e specifi~nolikovno podra~je vo koe seizrabotuvaat trodimenzi-onalni likovni dela, odnosnoovie dela imaat volumen kojzavzema del od prostorot.

Preku najraznovidni pos-tapki, kako {to se: dodavawe,odzemawe, gradewe, mode-lirawe, konstruirawe, apli-cirawe itn, umetnikot sorazni materijali sozdavaumetni~ko delo vo skulptu-rata.

Dizajnot e likovna umet-nost koja {to go sozdavaizgledot na predmetite {to~ovekot gi koristi vo sekoj-dnevniot ̀ ivot. Umetniciteod ova podra~je, nare~enidizajneri, go izrabotuvaatnadvore{niot izgled na avto-mobilite, igra~kite, predme-tite, mebelot, oblekata,plakatite, bilbordite, paku-vawata i izgledot na pro-izvodite {to se prodavaat imnogu drugi ne{ta koi sepotrebni vo sekojdnevniot`ivot.

PLAKAT

INDUSTRISKI DIZAJN

KOSTIMI

SKULPTURA

RELJEF

MOBIL

GRAFIKA

GRAFIKA

36

05 CRTAWE

LIKOVNO PODRA^JE

Crtaweto e edno od os-novnite likovni podra~ja voumetnosta. Pri crtaweto,likovna tvorba e crte`otpreku koj se izrazuva umet-nikot. Site likovni umetnicipravat samostojni crte`i iliskici preku koi gi zabele`u-vaat svoite idei za idnitesliki, skulpturi, grafikiili dizajnerski re{enija.

Skica e brz crte` na koj,vo osnovni crti se zabele`u-va idejata kako da izgledaidnoto umetni~ko delo. Zaedna ideja mo`e da se na-pravat i pove}e varijanti naskici od koi se izbira naj-dobrata.

Po skicata, umetnikotizrabotuva crte` vo koj sedefiniraat pove}e detali{to pretstavuva realizirawena likovnoto delo.

Crte`ot e samostojno ioriginalno umetni~ko delo.Crte`ot se izrabotuva somaterijali koi na odredenipodlogi ostavaat tragi vo vidna linii ili povr{ini. Naj-~esto se crta so moliv, jaglen,razni vidovi kredi, pastel,tu{ i bajc. Mo`e da se crta iso tehnikite akvarel, gva{ itempera, ili so ovie tehnikida se oboi ve}e gotoviotcrte`.

Ritualna igra: Pe{tera voPalermo, crte` na karpa Crte` so moliv

Bizon, praistoriski crte`

Skica za vitra`Ordan Petleski: Crni brazdi III,

tu{, perce

Skica za objekt

37

CRTAWELIKOVNO PODRA^JE

05

Crte`ot izraboten so od-redena tehnika mo`e da sekombinira i so oboena kola`hartija so {to se dobivakola`iran crte`.

Vo skulpturata isto takacrte`ot e prisuten kako tro-dimenzionalen izraz nare~encrte` – objekt. Ovoj crte` seizveduva so materijali koisugeriraat linija vo pros-torot.

Na skulptorskite delaumetnikot ~esto pati go vre-`uva crte`ot kako linii ipovr{ini. So linijata sedobiva tekstura koja se kom-binira so volumenot i for-mata.

Crte`ot kako i sekoja li-kovna tvorba mo`e da pret-stavuva nekoja prepoznatlivasodr`ina, odnosno na crte`otmo`e da ima motiv kako {toe: portret, mrtva priroda, pej-za`, figura, akt i sl. Ovojcrte` velime deka e realis-ti~en. Ako pak na crte`ot nemo`eme da prepoznaeme motivvelime deka crte`ot e aps-trakten.

Mnogu ~esto umetnicitepri crtaweto na portret,figura, akt ili ne{to sli~nose slu`at so vizirawe. Sopomo{ na viziraweto mnogupolesno mo`at da se odredatproporciite na vnatre{nitedelovi vo edna celina i po-uspe{no da se nacrta por-tretot, aktot ili figurata.

R. Difi: Svira~, tu{, perce

Pablo Pikaso: Studija za zavesa,moliv

Amadeo Modiljani: Portret naPol Aleksandar, jaglen na hartija

Bratot na po~inatiot, reljef,Egipet

Detski crte` tu{

Detski crte`, tu{, perce

38

05 CRTAWE

LIKOVNO PODRA^JE

LINIJA

Linijata e osnovno izraznosredstvo vo crtaweto. Poz-nato e deka postojat dva vidana linii: krivi i pravi, noliniite mo`at da bidat i:debeli, tenki, dolgi, kusi,konturni i teksturni.

Ubavinata na crte`ot eupotrebata na raznovidnikombinacii na liniite. Secrta so sli~ni i kontrastnilinii, naneseni vo raznigustini i pravci, pogusto iporetko. So liniite mo`e dase dobie i {rafirawe. [ra-fura e koga liniite se nane-suvaat vo ist pravec, edna dodruga ili se vkrstuvaat vosprotiven pravec.

TON

So crtaweto mo`e da sedobijat posvetli i potemnitonski vrednosti. So pogustoili poretko naneseni linii naplo{tinata mo`eme da do-bieme iluzija na posvetli ipotemni povr{ini. So pos-vetli i potemni povr{inimo`eme da dobieme iluzija naprostor.

@or` Sera: Crta~, jaglen

Emilio Greko: Volto, tu{, perce

Engr Luis Bertin, crte` so moliv

@or` Sera: Figura, crte` so jaglen

Pablo Pikaso: Slikar so modelkoj plete, bakrorez

Studija za race, tu{, perce

39

CRTAWELIKOVNO PODRA^JE

05

PROSTOR

Realen prostor e prosto-rot {to né opkru`uva. Umet-nicite vo svoite dela narazni na~ini pretstavuvaatiluzija na prostor. Iluzija naprostor preku crte`ot mo`eda se dobie so preklopuvawena formite. Ako postavimeforma, edna pred ili zaddruga, se dobiva ~uvstvo nablisku i daleku. Na ovoj na~inse pravi i scena za teatarskapretstava.

Ako vo likovnata tvorbanacrtame pomali i pogolemiformi, dobivame iluzija naprostor. Pomalite formi,kako i vo prirodata, izgle-daat kako da se podaleku, apogolemite kako da se po-blisku od nas.

Na primer: ako nacrtamedve ~ove~ki figuri, ednatamala, a drugata golema, nieimame vpe~atok deka malatae daleku, a golemata e blisku.Taka e i vo sekoja pogolemaili pomala forma.

Vo prirodata pobliskitemesta se so potemna boja, apodale~nite se so posvetlaboja poradi dale~inata igustinata na vozduhot.

Prika`uvaweto na prosto-rot na ovoj na~in se vika voz-du{na perspektiva. Vo likov-nata umetnost, iluzija naprostor so vozdu{na pers-pektiva se dobiva so pos-vetli i potemni tonovi iliboja.

Najto~no pretstavuvawe naprostorot vo edna likovna

tvorba se dobiva so line-arnata perspektiva. So line-arnata perspektiva, prekupovrzuvawe na odredeni to~kise dobiva pretstava za lu|etoi objektite blisku i daleku.Na ovoj na~in sé ona {to epodaleku stanuva sé pomalo ipomalo i se gubi kako to~kavo nedogled.

Perspektivata se izu~uvakako del od matemati~katanauka, a najmnogu ja koristelelu|eto od renesansata.

Vinsent van Gog: Brodovi, tu{, perce

Sezan: Planina Sv. Pobeda,maslo na platno

Vozdu{na perspektiva, fotografijaVasko Ta{kovski: Pla`a na

dinosaurusi, maslo na platno(prostor na golemo-malo)

Iluzija na prostor sopreklopuvawe Piter Brojgel: Kula od Vavilon,

maslo na platno (gradacija na prostor)

40

05 CRTAWE

LIKOVNO PODRA^JE

MOLIV

Da se potsetime deka mo-livot e osnovno sredstvo zacrtawe. So molivot mo`e dase dobijat raznovidni linii,a istovremeno da se dobijatblagi, svetli i meki, no itemni i jaki tonovi. So mo-livot odredeni povr{ini iformi mo`eme da gi sen~imeso {to dobivame iluzija navolumen i dlabo~ina.

Najdobro e da rabotime somoliv koj e ozna~en so Bbidej}i toa e oznaka za mekostna molivot koj vo sebe sodr`ipove}e grafit. Kolku e pogo-lema brojkata pred bukvata B,tolku molivot e pomek iostava potemni linii, kako naprimer: B2, B3, B4 itn.

Za crtawe so moliv naj-soodvetna podloga e polura-pava ili mazna crta~ka har-tija na koja molivot se tro{ii ostava likovna traga.

FLOMASTER

Flomasterot denes mnogu~esto se upotrebuva za sekoj-dnevna upotreba, pa i zacrtawe. So flomasterot secrta ednostavno, ne se raz-ma~kuva, lesno i brzo se su{i,a ostava jasna i ~ista traga.

Za razlika od drugitetehniki, kaj flomasterot ima-me ograni~en broj na boi. Zarabota {est, dvanaeset aporetko pove}e.

Boite ne mo`at mehani~kida se me{aat za da se dobienova boja, a vo isto vreme ilinijata {to ja ostava flo-masterot e ednoli~na, tvrdai ladna, bez mo`nosti zaraznovidnost.

Podlogata za rabota soflomasterot mora da bidemazna, a najdobro e da seupotrebuva hamer-hartija.

Umetnicite re~isi i da necrtaat so flomaster zatoa{to ovaa tehnika vremenski enepostojana, odnosno ako cr-te`ot so flomaster e izlo-`en vo prostorot, po od-redeno vreme izbleduva inegovata boja se gubi.

Mikelanxelo: Studija za edna odSimbilite na tavanot na

Sistinskata kapela, moliv

Katerina Kavaseti: Drvo,moliv vo boja

Tvorba so moliv

Dimitrie Popovi}: Raspnuvawe,moliv Detska tvorba, flomaster

41

CRTAWELIKOVNO PODRA^JE

05

TU[

Tu{ot e sredstvo koe mno-gu ~esto go upotrebuvame zacrtawe. Tu{ot e te~en mate-rijal koj za crtawe koristimetalno perce so ostar vrv,za{ileno drvce ili meka~etka so vrv. Pri rabota sometalno perce se dobivaat~isti, precizni, jasni linii,a koga se koristi ~etka secrta so nerazreden ili raz-reden tu{ so voda za da sedobie golem broj na tonskivrednosti.

Podlogata na koja se crtaso tu{ot e potrebno da bidemazna crta~ka hartija, a u{teposoodvetno e hamerot. Ha-merot se prepora~uva poradinegovata osobina linijata daostane ~ista, jasna i precizna.

Postoi i laviran crte`.Laviraweto go upotrebuvamekoga slikame na eden crte`izraboten prete`no so liniiza da mu dodademe naslikanipovr{ini. Laviraweto sepravi ili samo so tu{ot kojgo razreduvame so voda i vorazni tonovi go prekrivamegotoviot crte`, a mo`e da senapravi i so slikarskitetehniki, gva{, akvarel ilitemperata, so {to dobivametakanare~en oboen crte`.

BAJC

Sredstvo so koe mo`eme danapravime crte`, a koe denesporetko se primenuva e baj-cot. Bajcot po site osobini esli~en kako i tu{ot, a ne-govata karakteristika e ne-govata specifi~na kafeno -okeresta boja koja na crte`otmu dava posebna likovna uba-vina.

KOMPJUTER

So pomo{ na kompjuterotdenes mo`eme da sozdademeraznovidni crte`i koi sespecifi~ni za ovaa tehnika.

Henri Matiz: @ena vo bluza kojasonuva, tu{, perce

Van Gog: Most so ko~ija, lavirantu{

Crte` so tu{, perceRembrant: Akt so mom~e, tu{,

~etka Kombiniran crte`

Tvorba so laviran bajc

42

06 SLIKAWE

LIKOVNO PODRA^JE

Slikarstvoto e {iroko ibogato likovno podra~je somnogu raznovidni likovniizrazi i specifi~nosti. Sli-karstvoto prete`no se izra-zuva so bojata i tonot, sooboeni povr{ini, formi ilinii, no so primena na sitedrugi likovni elementi iprincipi, kako {to se: teks-turata, prostorot, golemi-nata, proporcijata, ritamot,harmonijata, kontrastot,edinstvoto, ramnote`ata,gradacijata, kompozicijata inasokata.

Slikata se izrabotuva sorazni vidovi boi koi se nane-suvaat na podlogata so pomo{na raznovidni alatki, prete`-no ~etki i slikarski {pahtli.

Podloga za slika mo`e dabide: platno, hartija, karton,staklo, metal, yidna povr-{ina ili drvo. Vo zavisnostod toa na kakva podloga seslika, se izbira i vidot nabojata i sredstvata za sli-kawe. Spored upotrebenatatehnika na slikawe likovnitetvorbi gi narekuvame kakotapiserija, mozaik, vitra`,freska i drugi likovni teh-niki.

Kako najnovo sredstvo sokoe mo`eme da napravimeslikarska tvorba e i kom-pjuterot. So pomo{ na odre-deni kompjuterski programi ialatki mo`eme da sozdademeraznovidni formi, povr{ini,na koi mo`eme da nanesemelinii, boja, tonovi i tekstura.

Srednovekovna ikona:Evangelistot Mateja, ikona

Gotska katedrala vo ^artres,vitra`

Dim~e Koco:Velikodostoinstvenik,

tapiserijaPribor za slikawe

Petar Mazev: Del od mozaikot vospomenikot na osloboduvaweto

na Veles,

43

SLIKAWELIKOVNO PODRA^JE

06

BOJA

Bojata, pokraj drugite li-kovni elementi, e osnovenizraz vo slikarstvoto. Da sepotsetime deka postojat pri-marni i sekundarni boi, hro-matski i ahromatski, dekarazlikuvame ladni i topli,temni i svetli boi.

Primarni boi se ̀ oltata,sinata i crvenata, a sekun-darni boi se violetovata,zelenata i portokalovata.

Hristos,freska od vizantiskaumetnost, Sv. Sofija, Carigrad

Du{an Per~inkov, maslo na platno

Detaq od makedonska narodnanosija Rubens Korubin:

Harmonija I, akrilik na platno

Edgar Dega: Estela Muson, maslona platno

Episkopska bazilika, Stobi,mozaik

F. Kova~evi}: Zimski pejza`,maslo na platno (harmonija so

ahromatski boi)

Primarni i sekundarni boi

Oboen krug

44

06 SLIKAWE

LIKOVNO PODRA^JE

Primarnite i sekundar-nite boi se imenuvaat kakohromatski, a crnata, belata inivnite sivi tonovi kakoahromatski.

Boite koi vrz ~ovekotdejstuvaat toplo se: ̀ oltata,`olto-portokalovata, por-tokalovata i crvenata, do-deka ladni boi se: zelenata,zeleno - sinata, sinata, sino- violetovata i violetovata.

Se se}avame deka kaj boitenajpoznat e komplementarniotkontrast koj go zgolemuvaintenzitetot na dvete kom-plementarni boi. Komplemen-tarni parovi se: zelenata icrvenata, violetovata i ̀ ol-tata i portokalovata i si-nata.

Parovi na komplementarenkontrast

Pablo Pikaso: Akrobatot iharlekinot, maslo na platno

Henri Matiz: Madam Matis,maslo na platno

(topli i ladni boi)

Zlatko Prica: Previtkuva~i na~elik, maslo na platno (ladni i

topli boi)

Vinsent van Gog: Selski sokak vo Avers, maslo na platno(komplementaren kontrast)

Komplementaren kontrast

45

SLIKAWELIKOVNO PODRA^JE

06

TON

Znaeme deka tonot e li-koven element koj ozna~uvakoli~estvo na svetlina voedna boja, odnosno edna istaboja mo`e da ima pove}e to-novi.

Ton se dobiva koga n0a ednaboja i se dodava svetlo itemno, odnosno se osvetluvaso bela, a se zatemnuva socrna boja. Na primer, na crve-nata ako i dodavame bela,mo`eme da dobvame se pos-vetla i posvetla crvena boja,a ako na crvenata i dodavamepomalku crna, }e dobivame sepotemna i potemna crvenaboja.

Hromatski tonovi se sitetonovi koi se dobivaat kogahromatska boja se osvetluvaili zatemnuva so bela ili socrna boja. Ahromatski tonovise site tonovi koi se do-bivaat so me|usebno me{awena crnata i belata boja.

Ako napravime pove}e to-novi koi poleka se menuvaatkon svetlo ili temno, do-bivame tonsko stepenuvawe.So tonskoto stepenuvawe mo-`eme da dobieme ahromatskai hromatska tonska skala.

So upotreba na tonot umet-nicite gi modeliraat dvo-dimenzionalnite formi voslikata so {to dobivaat ilu-zija na volumen.

Ako vo likovnata tvorbakombinirame posvetli i po-temni tonovi, dobivame di-namika na slikata.

Pablo Pikaso: @ivot, maslo naplatno

Hromatski tonovi

Ahromatski tonovi

Huskovi}: Pejza`, akrilik

Ton vo realnost, prostor,fotografija

Rembrant: Apostol, maslo naplatno (harmoni~ni tonovi)

Frane [imunovi}: Suva zemja,maslo na platno (ton)

46

06 SLIKAWE

LIKOVNO PODRA^JE

PROSTOR

Prostorot e likoven ele-ment.

Realen prostor e onoj kojné opkru`uva, vo koj ̀ iveeme,vo koj se dvi`ime, vo koju~ime, spieme, vo koj letaatpticite i avionite, te~atrekite, rastat {umite i cve-}iwata. Na slikite na umet-nicite gledame prostor, no tojne e vistinski, nego go nareku-vame iluzija na prostor.

Umetnicite dobivaat ilu-zija na prostor na razni na-~ini, so tonovi, so svetlo -temni boi, so golemi i maliformi, so preklopuvawe naformi edna zad druga i soladni i topli boi.

Vo na{ata okolina, voprirodata, planinite, neboto,{umite, vodata, mo`eme dazabele`ime bogatstvo natonovi od edna boja. Umet-nicite vo svoite dela upo-trebuvaat raznovidni pos-vetli i potemni tonovi za daprika`at iluzija na prostori volumen.

Iluzija na prostor se do-biva i so golemina. Pomaliteformi ili predmeti izgle-daat podaleku od onie koi senaslikani pogolemi. Ako pakeden predmet go preklopimezad drug, toj predmet izgledakako da e podaleku od prviot.

Prika`uvawe na prostorotvo likovnite dela se pos-tignuva i so upotreba naperspektiva. Umetnicite soupotreba na perspektivatapostignale najdobri rezul-tati vo prika`uvaweto nanadvore{niot i vnatre{niotprostor.

Perspektiva

Z. Mili}: Dolina,maslo na platno

@an Fransoa-Mile: Paberkuvawe, maslo na platno(vozdu{na perspektiva)Prostor so boja

Kamij Pisaro: Bulevar Mon Martenave~er, maslo na platno (iluzija

na prostor)Detski crte`, prostor so

perspektiva i ton

47

SLIKAWELIKOVNO PODRA^JE

06

RAMNOTE@A

Upotrebata na ramnote`a-ta vo slikarstvoto e cel nasekoj likoven umetnik.

Najednostavno ramnote`ase dobiva so primena na si-metrija koga i levata i des-nata strana na tvorbata seidenti~ni.

Asimetri~na ramnote`a ekoga e postignata ramnote`ano so razliki na dvete polo-vini. Na primer: ako upot-rebime pogolema povr{ina soposvetol ton na ednata stra-na, a na drugata strana pos-tignuvame ramnote`a so po-mala povr{ina na temen ton.Kakvi }e bidat goleminite natemniot ili svetliot tonumetnikot gi postavuva spo-red svoeto ~uvstvo za ram-note`a.

Sekoj umetnik posebno raz-viva svoe gledawe na ram-note`ata {to proizleguva odnegoviot karakter, ~uvstvo iiskustvo vo tvore{tvoto.

Rada Popova Malki}: Bez naslov,tapiserija (simetrija)

Dimitar Kondovski: Bez naslov,maslo na drvena podloga

Vladimir Georgievski: Svetloraspetie, maslo na platno Pablo Pikaso: Mandolina i gitara, maslo na platno (asimetrija)

Jan Arp: Planina sto sidra,maslo na karton

Edvard Munk: Tancot na `ivotot,maslo na platno (asimetrija)

48

06 SLIKAWE

LIKOVNO PODRA^JE

AKVAREL

Da se potsetime deka ak-varelot e slikarska tehnikavo koja bojata se razreduva sovoda. Se slika na rapavatastrana od hartijata i so ovaatehnika mo`at da se dobijatne`ni tonovi na bojata, lesnii proyirni tonovi i ne mo`eda se slika boja vrz boja.

TEMPERA

I so ovaa tehnika se sre-}avame vo u~ili{teto. Znaemedeka temperata e najstaratehnika so koja se slikalefreski i ikoni vo crkvite imanastirite. Vo staro vremeumetnicite sami ja podgot-vuvale bojata.

So tempera se slika narapavata strana od hartijata,a mo`at da se dobijat jaki iintenzivni boi, da se dobijatrazni tonovi so me{awe sobela i crna ili da se pro-najdat mnogu drugi boi some|usebno me{awe po ̀ elba.

So upotreba na jaki i in-tenzivni boi na tvorbata sedobivaat bogati koloristi~kikompozicii.

So temperata imame mo`-nost da slikame motivi odprirodata i predmeti so pret-stavuvawe na iluzija na pros-tor i volumen.

Akvarelnite tvorbi iz-gledaat sve`o i lesno i mnogu~esto avtorite so ovaa teh-nika slikaat priroda, pla-nini, pejza`i, poliwa, reki,cve}e i {iroki vodni povr-{ini. Prostorot so akvarel-nata tehnika se dobiva sonanesuvawe svetli i temnitonovi, kako i so ladni itopli boi za daleku i blisku.

Albreht Direr: Ulica voVinzvurg, akvarel

Vladimir Georgievski: Hristosna sofra, akvarel

Detska tvorba, akvarel,(u~enik, 9 godini)

Minijatura od Dobrej{inotoevangelie, tempera

Tomo Vladimirski: Motiv odPraga, maslo na platno

49

SLIKAWELIKOVNO PODRA^JE

06

GVA[

Gva{ot e isto taka tehnikavo koja bojata se razreduva sovoda. Se slika so akvarelniboi i bela tempera vo tuba. Sovakva kombinacija mo`eme dadobieme lesni i ne`ni tonovikako {to e akvarelot, a koga}e ja me{ame bojata so belatatempera mo`eme da slikamei boja vrz boja.

Gva{ot e kombinacija so~ija pomo{ mo`eme da seizrazime so mo`nostite i naakvarelot i na temperata.

Se slika na rapavata stra-na od hartijata so ~etki koiimaat meki vlakna so vrv. Se{to mo`eme da postigneme soakvarelot i temperata mo-`eme i so tehnikata gva{.

Anxeliko: Sv. Katerina, detaq nakompozicija, tempera

Tvorba so tempera

Eleni Xanioti: Gradovi, tempera

Tvorba so gva{

Tvorba so gva{

Tvorba so gva{

Tvorba so gva{

50

07 GRAFIKA

LIKOVNO PODRA^JE

Ve}e se zapoznavme dekagrafikata e posebno likovnopodra~je vo koe likovnatatvorba se dobiva isklu~ivo sope~atewe.

Spored toa vo kakva teh-nika ja pe~atime grafikata,mo`eme da ja podelime nadlabok, visok, ramen, pro-pustliv i kombiniran pe~at.Vo najnovo vreme, so pojavatana kompjuterot imame i kom-pjuterska grafika.

Za da mo`eme da pe~atimegrafika, prvo morame da ima-

me podloga, kako {to e li-noleum, karton, drvo, kamenili metalna plo~a. Plo~ata nakoja{to ja realizirame ide-jata i so koja{to pe~atimegrafika se vika matrica.Matricata se obrabotuva soposebni alatki so koi ja dla-bime ili re`eme, ili ja obra-botuvame so posebni hemiskipostapki. Koga kli{eto espremno za pe~atewe, pot-rebno e da se ima valjak zananesuvawe na grafi~ka boja,specijalna hartija na koja sepe~ati i ma{ina za pe~atewekoja pod pritisok ja realiziragrafikata kako umetni~kodelo.

Vo u~ili{tata u~eniciteizveduvaat grafika so po-ednostavni sredstva, so tem-

perna namesto pe~atarska bojai bez pe~atarska ma{ina tukusamo so obi~en pritisok sodlankata ili nekoj val~estpredmet.

Visokiot pe~at e koga mat-ricata se dlabi, no bojata, sovaljak se nanesuva na viso-kite, ispaknati povr{ini idelovi, a vdlabnatite deloviostanuvaat beli. Vidovi teh-niki so visok pe~at se: karton-pe~at, drvorez i linorez.

Dlabok pe~at e koga mat-ricata se re`e i crta, a bojatase vtisnuva vo vre`anitedlabnatinki, a ottamu seprenesuva na otpe~ateniotlist.

Vidovi tehniki vo dlabokpe~at se: bakrorez, bakropis,suva igla, akvatinta i li-nografija.

Stara ma{ina za pe~atewe

F. M. Janzen: Goli drvja, bakropis

Raznovidni grafi~ki efekti vobakropisot Matrica za pe~atewe od linoleum Otpe~atok od matrica

51

GRAFIKALIKOVNO PODRA^JE

07

Ramen pe~at e koga ma-tricata za pe~atewe se obra-botuva so hemiski postapki ane fizi~ki so re`ewe i dla-bewe. Vidovi tehniki vo ra-men pe~at se: monotipija ilitografija.

Propustliv pe~at e koga zamatrica se upotrebuva spe-cijalna svilena mre`estatkaenina koja ja propu{tabojata pri otpe~atuvawe.Mre`estata matrica se obra-botuva so hemiska postapka.Poznata tehnika e sito pe~at.

Kombiniran pe~at kogaedna grafika se realizira vokombinacija so dve ili pove}eprethodni tehniki.

Denes vo svetot kompju-terskata grafika go zazemasvoeto mesto me|u ostanatiteklasi~ni tehniki.

Kompjuterot ima neogra-ni~eni mo`nosti za reali-zirawe na edna sovremenagrafika i gi zadovoluva avto-rite kako sredstvo za umet-ni~ko tvore{tvo. So upotrebana kompjuterskite programiza kreativno izrazuvaweavtorot mo`e da gi kombinirai upotrebi likovnite elemen-ti i principi vo edna celina,da upotrebi raznovidni li-nii, raznovidni formi, boja,ton, tekstura i se ona {to gra-fikata ja ~ini umetni~kodelo.

Pri izrabotka na ovaagrafika avtorot pred sebe, namonitorot, go ima zavr{niotizgled na grafikata i mo`e

da go otpe~ati koga e za-dovolen so svojata tvorba.

Pe~ateweto vo ovoj mediume dosta ednostavno, se vr{iso printawe i nema potreba odizrabotka na klasi~na mat-rica, alatki za re`ewe idlabewe, pe~atarska boja ivaljak, kako i grafi~ka ma-{ina, odnosno presa za pe-~atewe.

Daniel Ozmo: Avtoportret,linorez

Ri~ard Ejber: Bez naslov,monotipija

Burhan Ameti: Spirit way,digitalna grafika Tuluz Lotrek: plakat, 1893

Huskovi}: Sredba vo samica,

52

07 GRAFIKA

LIKOVNO PODRA^JE

LINIJA

Grafikata kako i sekojalikovna tvorba gi upotrebuvasite likovni elementi i prin-cipi na likovniot jazik, nokako specifi~no podra~jelinijata, bojata, tonot, tek-sturata i formata se glav-nite sredstva za grafi~koizrazuvawe.

Linijata vo site vidovi nape~atewe, pa i vo kompju-terskata grafika, ostanuvakako osnoven element za izra-zuvawe. Vo zavisnost od vi-dot na tehnikata, ubavinata ibogatstvoto na linijata icrte`ot se temel na gra-fi~koto izrazuvawe.

TEKSTURA

Teksturata e edno od glav-nite izrazni sredstva priobrabotka na grafikata. Sodlabewe, re`ewe, a najmnoguso hemiskite postapki vobakropisot, akvatintata, su-vata igla i litografijataumetnikot dobiva raznovidniteksturi koi se karakte-risti~ni za grafikata.

Grafi~kiot umetnik gikombinira pravata i krivata,debelata i tenkata, kusata idolgata linija vo razni kom-binacii. So linijata dobiva{rafura koja bila najmnoguupotrebuvana od starite gra-fi~ki majstori. So crte`ot sedobiva iluzija na prostor idlabo~ina, kako i odvojuvawena odredeni povr{ini sotekstura.

V. Radovani: Bran, litografija

Detska tvorba, linorez

Drvorez, nepoznat avtor

Ilija Ko~ovski: Ubavica i yver,drvorez

Burhan Ahmeti: Oboen pat,digitalna grafika

Ordan Petleski: Arhai~ni konstrukcii, drvorez

53

GRAFIKALIKOVNO PODRA^JE

07

TON

Tonot e me|u prvite li-kovni vrednosti na grafikatavo odredeni tehniki. Najka-rakteristi~no i najgolemobogatstvo i raznovidnost natonovi se dobivaat vo dla-bokiot pe~at, najmnogu votehnikata akvatinta vo ibakropisot kade {to so fi-zi~ki i hemiski procesi gra-fi~arot mo`e da dobie ne-ograni~en broj tonovi.

BOJA

Bojata e se pove}e prisutnavo grafikata. Vo klasi~nitetehniki brojot na bojata za-visi od brojot na matricite.

Ako sakame da otpe~atimegrafika vo dve ili pove}e boitreba da izrabotime dve ilipove}e matrici, za sekoja bojase pravi posebna matrica isekoja boja posebno se pe~ati,edna po druga.

Rembrant: Tri krsta, bakropis

Portret na devojka, litografija

Rembrant: Smrtta na Marija,bakropis

Dan~o Ordev: Alfa 90/2,serigrafija vo boja

S. [emov: Dete poka`uva so prstna yvezdi, serigrafijaEdvard Munk: Dete, bakropis

Endru Gedes: Portret na majka,bakropis

54

07 GRAFIKA

LIKOVNO PODRA^JE

FORMA

Kako i vo sekoja likovnatvorba, formata e va`en ele-ment za vrednosta na gra-fikata. Bez razlika dalipravime realisti~na grafikaso nekoj motiv ili apstraktnakompozicija, formata igrava`na uloga {to gi soedinuvalinijata, tonot, teksturata ibojata vo edna celina.

MONOTIPIJA

Znaeme deka monotipijatae tehnika koja se razlikuva oddrugite grafi~ki tehniki potoa {to mo`eme da otpe~ati-me samo eden ist otpe~atok.

Na staklena, metalna iliplasti~na plo~a se nanesuvaboja, edna ili pove}e, naplo~ata so boja se stava listhartija i so pritiskawe sodlankata ili so nekoj val~estpredmet se vr{i pe~atewevrz hartijata.

So ovaa tehnika mo`emeda eksperimentirame so ednaili pove}e boi, da crtame, dagrebeme, da vtisneme razniprirodni ili ve{ta~ki tek-sturi i sekoga{ da dobiemenovi i interesni otpe~atoci.

Proces na pe~atewe so monotipija

Detska tvorba, monotipija

Xejk Bertot: Bez naslov,monotipija

Edgar Dega: Pejza`, monotipija

Sen Frensis: Bez naslov,monotipija

Hans Balding Grien: Ma|epsankowu{ar, bakrorez

Pablo Pikaso: Golem buv,litografija

55

GRAFIKALIKOVNO PODRA^JE

07

BAKROPIS

Bakropisot e grafi~katehnika na dlabok pe~at.Otpe~atokot se dobiva odbakarna (cinkova) plo~a kogavrz nea }e se nanese sakaniotcrte`.

Bakropisot se realizirana sledniov na~in:

- Vrz metalna plo~a senanesuva asfalten lak i seostava da se isu{i. Potoa soostra igla se iscrtuva idejatapri {to se re`e lakot odmestoto kade {to treba daima linija.

- Sledno e stavawe naplo~ata vo sad so kiselina(sulfurna ili ‘elezen oksid).Kiselinata ja nagrizuva plo-~ata na mestata kade {to eotstranet lakot, odnosno namestoto na crte`ot.

- Se otstranuva za{titni-ot lak, a na plo~ata se vtis-nuva pe~atarska boja kojatreba da navleze vo siteizdlabeni linii.

-Povr{inata na plo~atane`no se bri{e od vi{okot naboja i se vnimava da ostanebojata vo liniite.

-Se pe~ati so presa zadlabok pe~at: vrz plo~ata soboja se stava vla`na hartijakoja navleguva vo vdlabna-tinite na plo~ata i ja izvle-kuva bojata vrz sebe, odnosnona hartijata.

Bakropisot ovozmo`uvarealizacija na tenki, ne`ni,suptilni, no i jaki, cvrsti iprecizni linii.

Povr{ini so ovaa tehnikase dobivaat samo so pomo{ na

tekstura/gravura od linii vorazli~ni nasoki. Ovozmo`uvai realizacija vo pove}e boi,no za sekoja boja treba da seizraboti druga matrica. Sitematrici edna po edna se pe-~atat na ist list hartija.

Maja Raunik: Lucifer i kreda,akvatinta i bakropis

Edvard Dega: Avtoportret,bakropis

Pablo Pikaso: Vo kafeana,bakropis

Pol Kle: Dvajca ma`i, bakropis

Dim~e Nikolov: Predel, bakropis

Petar Haxi Bo{kov: Grafika X,litografija

56

08 SKULPTURA

LIKOVNO PODRA^JE

Likovnite dela od skulp-turata se karakteristi~ni potoa {to imaat trodimen-zionalna forma, odnosnozazemaat del od prostorot sosvojot volumen. Skulp-turatamo`e da bide reali-ziranakako stabilna i mo-bilnaskulptura. Vo stabilna skulp-tura razlikuvame polna plas-tika i reljef, a vo mobilnataskulptura deloto go imenu-vame kako mobil.

Polnata plastika e naj-~esto prisutno likovno delovo skulpturata. Taa e sa-mostojna trodimenzionalnatvorba koja stoi vo odredenvnatre{en ili nadvore{enprostor, na otvoreno ilizatvoreno.

Polnata plastika mo`emeda ja gledame i da u`ivame vonea od site strani {to voednoni ovozmo`uva raznovidnodo`ivuvawe na formite ivolumenot.

Za razlika od polnataplastika koja e stati~na,mobilnata plastika e delokoe e vo dvi`ewe. Mobilot eskulptura koja e vo dvi`ewetaka {to gleda~ot e svedok namenuvaweto na skulpturata.

Dvi`eweto na skulpturatazavisi od idejata na umet-nikot, dali }e se dvi`i somehanizam ili po prirodenpat.

Ogist Roden: Balzak, gips

Isto~na skulptura Portret na Gudea, kamen

Tvorba od hartija

Aleksadnar Kalder: Mobil vomiruvawe i dvi`ewe

Mobil vo prostor

Aleksandar Kalder: Crvenilistovi, mobil

57

SKULPTURALIKOVNO PODRA^JE

08

Umetnicite svoite dela gigradat so kombinacija naraznovidnosta na volumenotvo edna celina. Ako skulp-turata e so volumen koj izgle-da ispolneto, silno, polno ikako da e napravena od edendel velime deka e monolitnavo masa. Ako pak skulpturatae sostavena od volumen kojima kombinacija na linii iizdol`eni formi so navlegu-vawe na prostorot vo skulp-turata velime deka taa elinearno skulptorsko re{e-nie.

Skulpturata se izveduvaod razni materijali kako {tose: kamen, drvo, terakota, ke-ramika, metal, gips, bronza,no i od drugi materijali kako{to se: plastika, staklo, har-tija i otpadni materijali.

Vo zavisnost od materi-jalot od koj se raboti skulp-turata, taa se realizira napove}e na~ini.

Pri rabota so glina vajarotraboti so modelirawe, od-nosno so odzemawe i doda-vawe. Koga se raboti vo kameni drvo se raboti samo soodzemawe, dodeka koga seraboti delo vo metal se ra-boti so liewe, konstruirawe,aplicirawe i sl.

Vo skulpturata deloto semodelira, gradi, konstruira,se apliciraat formi ili seredat pove}e formi vo ednacelina. Pri realizacija naskulpturata se upotrebuvaatrazni alatki od specijalnidleta za razni vidovi ma-terijali (drvo, kamen) dosovremeni pomagala za za-varuvawe i ma{ini za odze-mawe i obrabotka na mate-rijalite.

Vencislav Rihter: X-1, aluminium

Tome Serafimovski: KirilPej~inovi}, bronza Pablo Pikaso: Gitara, hartija Mobilna skulptura

Tvorba od hartija

Pikaso: Ma~ka, kombiniranatehnika

58

08 SKULPTURA

LIKOVNO PODRA^JE

FORMA - VOLUMEN

Formata, odnosno volu-menot e osnoven likoven ele-ment koj ja sozdava skulp-turata. Deloto se sozdava sobogatata kombinacija na vo-lumenot koj mo`e da bideednostaven i slo`en, aglesti trkalezen, otvoren i zat-voren, poln i prazen, ispaknati vdlabnat, poln i perfo-riran.

Koga volumenot zafa}aodreden prostor i ne e is-polnet so materijal, toj imasamo volumen, a ako formatae ispolneta celosno so ma-terijal velime deka ima masa.Na primer: topkata ima od-reden volumen, no ne e is-polnet so vozduh, dodekakamenot zafa}a ist volumeni masa.

GOLEMINA

Skulpturata naj~esto e sorealna golemina, no mo`e dabide i mnogu mala a i mnogugolema. Sosema malite delagi narekuvame minijaturi, agolemite monumentalni skulp-turi. Posebno, skulpturatakoja e so natprirodna gole-mina i pretstavuva odredenva`en istoriski nastan ilili~nost ja narekuvame monu-ment.

Ogist Roden: Bakne`, kamen

Portret na rimjanin, Rim, mermer

Detska tvorba, glina

Vasil Vasilev: Asocijativenportret I, drvo

Kip na kralot Gudea,Mesopotamija, kamen

59

SKULPTURALIKOVNO PODRA^JE

08

RAMNOTE@A

Kako i vo site likovnidela i vo skulpturata celtae da se postigne ramnote`a.Ramnote`a i ovde se postig-nuva so pomo{ na simetrija iasimetrija. Simetri~nataramnote`a se primenuva mno-gu malku dodeka asimetri~-nata e pove}e zastapena po-radi toa {to ima pogolemalikovna vrednost.

Tome Serafimovski: Sv. Kiril iMetodij, bronza

Dim~e Todorovski: Jama, bronza

Imperatorot Avgust, Rim, bronza

Semejstvo, skulptura (asimetrija)

Ogist Roden: Tri sliki, bronza (asimetrija)

60

08 SKULPTURA

LIKOVNO PODRA^JE

RITAM

Vo sekoja skulptura mo-`eme da zabele`ime odre-deno dvi`ewe, odnosno dina-mika na volumenot.

Glavno, umetnikot vo skulp-turata vnesuva sloboden ri-tam koj proizleguva od ne-govata kreativnost i zamis-la.

LINIJA

Linijata kako likoven ele-ment vo skulpturata se kom-binira so plo{tinite na volu-menot ili so samata ideja naskulpturata. Ako deloto eizgradeno so isten~eni for-mi, koi asociraat na linija,velime deka imame skulpturaso plo{no isten~en i liniskioblik.

Linijata se upotrebuva iza dobivawe tekstura napovr{inite so {to se zbo-gatuva likovnata vrednost nadeloto.

Vencislav Rihter: ReljefometarII, metal (sloboden ritam)

Du{an Xamowa: Skulptura, metal(sloboden ritam so forma)

Jan Tingveli: Metamehanika,`ica

Petar Haxi Bo{kov: Vertikala,bronza

Detska tvorba, `ica

Gruner: Stol, `ica

A. Kalder: Familijarno steblo,`ica

61

SKULPTURALIKOVNO PODRA^JE

08

BOJA

Bojata mnogu ~esto e pri-sutna i se kombinira so volu-menot vo skulpturata. Bojatase sre}ava i na skulpturitena starite civilizacii idenes vo modernata skulp-tura.

Vo modernata skulpturabojata zazema re~isi istozna~ewe kako i formata.

PROPORCIJA

Proporcijata kako principvo koj me|usebno se kombi-niraat razni golemini vo ednacelina e prisutna od ranitecivilizacii do denes. Celtana sekoja skulptura e da senajde idealen soodnos naformite so {to }e se dojde doidealna ubavina. Ova posebnoe prisutno kaj avtorite koi goprika`uvaat ~ovekovoto telo.

PROSTOR

Skulpturata zafa}a pros-tor, se postavuva i `ivee voprostorot, go razubavuva i edel od toj prostor. Formata iprostorot se vo interakcijaodnosno dejstvuvaat eden vrzdrug. Mnogu ~esto skulptu-rata se pravi za odredenprostor so {to se artikuliraprostorot kako edna celina.

Umetnik od Hopeh: Statua naArhot, oboena keramika

Egipetski sarkofag, drvo

Portret, glina

Hermes, Praksitel, Grcija

Stanko Pavleski: Linija konsonceto, inoks

Skulptura vo prostor

62

09 DIZAJN I VIZUELNI

KOMUNIKACIILIKOVNO PODRA^JE

Dizajnot se zanimava sonadvore{no oblikuvawe na séona {to go upotrebuvame ikupuvame za na{ite sekoj-dnevni potrebi i ona {to gogledame so cel da né infor-mira ili da né upati na ne{to.

Vo ova likovno podra~jerabotat likovni umetnici koigi imenuvame kako dizajneri.Vo vizuelnite komunikacii giimenuvame posebno kako gra-fi~ki dizajneri, a drugite sedizajneri za tekstil, mebel,ambala`a, staklo, keramika,dodeka onie {to dizajniraatobleka gi vikame mo`ni kre-atori, a umetnicite {to dizaj-niraat kostimi za teatar ifilm kostimografi.

Koli~ka za deca

Dizajn na stol Detska obleka

Detska obleka

Plakat

Plakat

Pribor za jadewe

63

DIZAJN I VIZUELNIKOMUNIKACII LIKOVNO PODRA^JE

09

Industrijata proizveduvamilioni i milioni razniproizvodi sekoja minuta zapotrebite na ~ovekot. Sekojproizvod go privlekuva ku-puva~ot so svojot estetskiizgled, kako {to e na primer:avtomobilot, igra~kite, na-kitot, mebelot, predmetiteza doma}instvo itn. Ovoj videstetsko oblikuvawe go na-rekuvame industriski dizajn.

Parfem

Komplet sadovi za jadewe

Avtomobil

AvtomobilObuvka za fudbal

Vokmen

Motocikl Stol

64

09 DIZAJN I VIZUELNI

KOMUNIKACIILIKOVNO PODRA^JE

Vo vizuelnite komunika-cii kako {to se: plakatot,knigite, vesnicite, spisa-nijata, bilbordite, flaerite,reklamite i sé ona {to sepe~ati go rabotat grafi~kitedizajneri.

Naslovna stranica na spisanie

Obvivka za muzi~ko CD

Plakat

Za{titen znak

Filmski plakat

65

DIZAJN I VIZUELNIKOMUNIKACII LIKOVNO PODRA^JE

09

Kostimografijata, odnos-no dizajnot na tekstil imodnoto kreirawe se oblasti{to imaat golemo zna~ewe vo`ivotot na sovremeniot ~o-vek. Ovie tri oblasti se tesnopovrzani i gi spojuvaat svoitefunkcii so cel moderno da gooble~at ~ovekot.

Kostimografijata posebnoe vo funkcija da dizajnirakostimi i obleka za teatar-ska pretstava ili film sotoa {to }e ni go pretstavi ivremeto vo koe se slu~uvadejstvoto. Kostimografitemora da imaat poznavawe naistorijata i kakva obleka senosela vo odredeni periodina istorijata, a vo isto vremekakvi bile posebno oblekitena lu|eto od razni profesii,na obi~nite lu|e, bogatite,vladetelite, sve{tenicite,vojskata i sl.

Postoi i posebna naukakoja ja izu~uva istorijata nakostimot i koja koristi in-formacii od pi{uvani doku-menti i od delata na staritelikovni umetnici i od yid-nite sliki i freski koi sepoznati vo umetnosta.

Istoriski kostim

Istoriski kostim

Istoriski kostim

Kostim

Filmski kostim

Teatarski kostim

Filmski kostimFilmski kostim

66

10 GALERIJA

MAKEDONSKI UMETNICI

Jordan Grabulovski Grabul: Prostorni belezi, bel cement Tome Serafimovski: Kiril Pej~inovi}, bronza

Rodoqub Anastasov: ^ovek iprostor CXI, maslo na platno

Stefan Manevski: Mig navremeto, metal

Tanas Lulovski Tane:Avtoportret, akrilik na platno

Adem Kastrati:@etva, maslo na

platno

VladoGeorgievski:Liturgija, maslona platno

67

GALERIJAMAKEDONSKI UMETNICI

10

Vasko Ta{kovski: Nebeski kow, maslo na platno Dan~o Ordev: Pejza`, maslo na platno

Du{an Per~inkov: @olt predel,maslo na platno

Simon [emov: od ciklusot @ena,svoera~no izrabotena hartija

Gligor ^emerski: LudataGretya, maslo na platno

Kostadin Tan~ev-Dinka: od

ciklusot [toprika`uva babaGina, sito pe~at

vo boja

Ana Temkova: Sv.JoakimOsogovski,maslo na platno

68

12 RE^NIK NA POIMI

AAmater - qubitel na umet-

nosta koj ima druga svojaprofesija, a se zanimava solikovno tvore{tvo od qubova ne profesionalno.

Animalist - likoven umet-nik koj osobeno se zanimava soprika`uvawe, odnosno socrtawe ili vajawe na ̀ ivotni.

Antika - naziv na staritekulturi, osobeno na rimskatai na gr~kata.

Apstraktna umetnost -pravec vo modernata umetnostkoj go napu{ta prika`uvawetona realniot svet i tvori soslobodni formi.

Arabeska - ornament voarabski stil koj se sostoi odstilizirani geometriski irastitelni elementi.

Atelje - rabotilnica, ra-botna prostorija na likovenumetnik ili na lica za krea-tivni profesii.

Ambala`a - likovno dizaj-nirawe na materijalot vo kojse pakuva i se prodava pro-izvodot.

BBareljef - mnogu nizok,

plitok reljef vo skulpturata.Bienale - izlo`ba koja se

odr`uva sekoja vtora godina.Bista - prika`uvawe na

glavata i gorniot del od ~o-vekovoto telo vo vajarstvoto.

VValer - soodveten fran-

cuski zbor za ton.Viweta - mal crte` ili

slika {to slu`i kako ukras nanekoj tekst.

Vitra` - prozorec ilistaklena povr{ina, izrabotenaili ukrasena so par~iwa raz-nobojno staklo.

GGalerija - prostor izgra-

den so namena za izlo`uvawena umetni~ki dela.

Gva{ - tehnika za crtaweso vodeni boi i so bela temper-na.

Grafi~ki list - otpe~ate-na grafi~ka likovna tvorba.

Galeriska skulptura -skulptura koja po svojata go-lemina mo`e da se izlo`uvavo galerija (realna i mini-jaturna golemina).

DDekoracija - ukrasenost,

odnosno ukrasuvawe na pros-torot, kako i na poedine~niformi na ukrasuvawe.

Dizajn - crte` namenet zaoblikuvawe na proizvodi zaindustrisko proizvodstvo.

Dizajner - umetnik, spe-cijalist za estetsko oblikuva-we na predmeti ili povr{iniza industrisko proizvodstvo.

@@anr - prika`uvawe na

sliki od sekojdnevniot ̀ ivotpreku likovna tvorba.

IIlustracija - slika ili

crte` povrzan so dejstvo odpi{uvan tekst.

Istorija na umetnost -nauka za pojavata i razvojot naumetni~kite pravci, nivnatavrednost i istorisko zna~ewe.

Iluzija - iluzija vo sli-karstvoto e pretstavuvaweprostor, ton, perspektiva itn.

Industriski dizajn - li-kovno oblikuvawe na predmetiza sekojdnevna upotreba koi-{to se proizveduvaat indus-triski.

KKatalog - publikacija vo

koja se potpi{ani site izlo-`eni dela na muzejot, gale-rijata, izlo`bata ili tvore{-tvoto na umetnikot.

Ki~ - neumetni~ka zanaets-ka ili umetni~ka produkcija.Ki~ e delo koe nastanuvaporadi evtina `elba za do-pa|awe, zna~i dopadlivo na-domestuvawe za umetnosta, ase pojavuva kako rezultat nanerazviena umetni~ka sredina.

Kolorit - oboenost, svoj-stvo, izraz, efekt na umetni~-koto delo postignato so boja.

Kopija - brz i lesen crte`so ednostavni linii i malkudetali.

69

RE^NIK NA POIMI 12

LLazurna boja -providno

nanesuvawe na boja niz kojamo`e da se vidi podlogata.

Likovna umetnost - zaed-ni~ki imenitel za arhitektura,slikarstvo, vajarstvo i grafi-ka, tvorbi koi ~ovekot kreativ-no gi sozdava.

Linearno - karakteristikana slikarsko, skulptorsko iligrafi~ko delo na koe glavnoizrazno sredstvo im e linija-ta.

MMarina - umetni~ko prika-

`uvawe na morski pejza`.Minijatura - slika ili

skulptura vo izrazito malformat.

Mozaik - Umetni~ka tvorbakoja se izrabotuva so sostavu-vawe na raznobojni kocki~kiod staklo, kamen i sl.

Monografija - kniga vokoja iscrpno se prika`ani`ivotot i tvore{tvoto nanekoj umetnik.

Monohronija - slikarskodelo izraboteno samo so ednaboja.

NNaturalizam - nastojuva-

we na umetnosta, pojavite ipredmetite da se prika`atpovistinski i porealni.

OOrnament - geometriski,

rastitelni ili zoomorfnistilizirani formi so koi e

ukrasena nekoja povr{ina, koimo`at da se povtoruvaat ilivariraat.

Obvivka - likovno obliku-vawe, dizajnirawe na koricaza kniga ili za drug relklamenmaterijal.

PPaleta - povr{ina na koja

slikarot gi me{a boite predda gi nanese na deloto.

Panorama - prika`uvawena prirodata so {iroki i dale~-ni vidici.

Pejza` - slika na koja seprika`uva priroda.

Primeneta umetnost -naziv na umetni~ko oblikuvanipredmeti za upotrebliva name-na.

Profil - izgled na likili na predmet gledani otstra-na.

RRamen pe~at - grafi~ka

tehnika bez dlabewe na pod-logata (sito-pe~at, monotipija,litografija).

Reproduktivna grafika -kopija ili dela koi ne sera~no pe~ateni, tuku so ofset-industriski pe~at.

SSignatura - svoera~en pot-

pis na umetnikot na slikata,grafikata ili skulpturata{to ja izrabotil.

Skica - provizorna, nafr-lana i nedoterana slika, skulp-tura ili gradba.

Stilizacija - uprostuva-we, sveduvawe na formite odprirodata na ednostavni iosnovni oblici.

TTapiserija - op{t naziv

za umetni~ko delo izrabotenood tekstilen materijal.

Terakota - op{t naziv zaproizvodi od glina koi sezacvrsteni so pe~ewe.

Triptih - likovno delosostaveno od tri dela.

FFaktura - povr{ina na

umetni~koto delo vo slikar-stvoto so koja se dobivaatnekoi osobenosti na povr{ina-ta.

Figurativnost - karak-teristika na likovnoto delokoga na nego mo`e da se pre-poznae konkreten lik, sodr`i-na ili motiv.

CCrte` - likovno delo na

povr{ina, ostvareno so lini-ja kako glavno izrazno sredstvo.

[[tafelaj - slikarski sta-

lak - nosa~, nogalki na koiumetnikot ja postavuva slikatapri rabota.

70

TEST 1

IME I PREZIME__________________________________________________________

1. Navedi koi boi se primarni:

1. ____________________

2.____________________

3.____________________

2. Navedi koi boi se sekundarni:

1. ____________________

2.____________________

3.____________________

3. Navedi gi likovnite elementi od likovniot jazik:

1. ____________________

2.____________________

3.____________________

4.____________________

5.____________________

6.____________________

7.____________________

8.____________________

4. Navedi gi likovnite principi od likovniot jazik:

1. ____________________

2.____________________

3.____________________

4.____________________

5.____________________

6.____________________

7.____________________

8.____________________

5. Navedi tri slikarski tehniki:

1. ____________________

2.____________________

3.____________________

6. Navedi tri grafi~ki tehniki:

1. ____________________

2.____________________

3.____________________

7. Vo koe likovno podra~je spa|a reljefot?_______________________________

8. Nacrtaj mazna i rapava tekstura vo kvadratite!

71

TEST 1

9. Napravi tvorba od kola` so studeni boi!

10. Napravi tvorba od kola` so topli boi!

11. Nacrtaj hromatska tonska skala! 12. Nacrtaj ahromatska tonska skala!

13. Pretstavi prostor so preklopuvawe!

14. Nacrtaj predmeti so konturna linija!

15. Nacrtaj tvorba so simetrija! 16. Navedi trojca makedonski likovni umetnici!

1. _______________________________

2.________________________________

3.________________________________

72

TEST 2

IME I PREZIME__________________________________________________________

1. Izberi koja od ovie dve sliki ti se dopa|a pove}e?

5. Dodaj gi komplementarnite boi!

K. Ivanovi}: Grozje, maslo na platno Pablo Pikaso: Bokal i sad za ovo{je, maslo na platno

2. Transformiraj ja ovaa tonska slika vo koloristi~ka!

3. Napravi alternativen ritam!

4. Pretstavi gradacija so golemina!

73

TEST 2

6. Pretstavi ritam so kontrastni linii!

7. Pretstavi ritam so forma!

8. Nacrtaj mrtva priroda! 9. Navedi tri grafi~ki tehniki!

1._____________________________

2._____________________________

3._____________________________

14. Nabroj trojca svetski likovni umetnici:

1.__________________________________________________________2.__________________________________________________________3.__________________________________________________________

10. Navedi eden avtor i edno negovo poznato delo!

avtor_________________________

delo__________________________

11. Navedi tri materijali vo skulpturata!

1._____________________________

2._____________________________

3._____________________________

13. So ton pretstavi iluzija na volumen na predmetite!

12. Navedi tri tehniki vo slikarstvoto!

1._____________________________

2._____________________________

3._____________________________

74

ZABELE[KI

75

ZABELE[KI