View
214
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
RIG ODGOVORI NA VPRAŠANJA 1. Kako razumete vsakega od petih globalnih trendov posebej, ocenite vzroke, dobre in slabe strani, podajte zgodovinske primerjave.
Avtomatizacija in številčnost -‐ Avtomatizacija pomeni potek prenosa na ljudi, ki delajo s stroji, ponavadi prek tehničnega napredka. (primer: nova tehnologija strojev) Dobre strani: povečanje proizvodnje, povečanje dobička Slabosti: stroji nadomeščajo ljudi -‐> manj delovnih mest BRICS in globalizacija -‐ Globalizacija je proces, ki v današnjem svetu postopoma odpraviti omejitve za pretok blaga, storitev, ljudi in idej med različnimi državami in regijami sveta, to je ideologija, ki si prizadeva utemeljiti. (primer: najboljši primer globalizacije, države v razvoju, kot sta Kitajska in Indija) Dobre strani: svet postaja kulturno, družbeno in gospodarsko povezan na različne načine (Preko interneta, komunikacije, politične in prometne povezave), omogočen lažjo blagovno menjavo med različnimi deli sveta, ukinitev meja in carine med državami, svetovnega razvoja Slabosti: multinacionalna podjetja uvedla pospešen način življenja, spreminjajo navade in vedenje tradicionalno družba, "splošno amerikanizacije" lokalnih in nacionalnih kultura, globalizacija, revne države so vedno bolj odvisne od bogate države Podnebne spremembe in energija -‐ Sonce je glavni vir energije na Zemlji. In dolgoročno in kratkoročno spremenljivost v jakosti sončnega sevanja toplote vpliva na podnebne spremembe. Primer: (novi viri enegrije-‐sončne celice, vetrna energija) Dobre strani: olajša življenje Slabosti: topleje je, višje temperature in povečanje emisij CO2 Demografija-‐demografija je študija populacije. (Primer: diagrami, ki prikazujejo gibanje populacije) Dobre strani: upozorava nas na negativne promjene kod populacije. E-‐vse -‐ elektroničko komuniciranje (Primer: e-‐mail) Dobre strani: hiter odgovor, cenejše je, lahko se zalepi kakšna slikca al pa audiodatoteka Slabosti: Internet virusi, elektronske virusi ali spam ali' 'spam''. 2. Kako razumeti prednosti, slabosti, priložnosti in grožnje, ki jih vsak od petih odpira za gradbeništvo. V povezavi (zdaj na koncu) tudi z ostalo snovjo. Zavedanje, da je bistvo tehnike, kako se oblikuje človek in družba.
3. Zakaj je gradbeništvo dvojni zmagovalec klimatskih razmer? Razumevanje diagrama. Gradbeništvo je dvojni zmagovalec, ker: ● se vlaga v izboljšavo stavb (vgrajuje boljšo izolacijo) ● zmanjkuje nafte, posledično se gradijo elektrarne Gradbeniki zagovarjamo, da je potrebno nekaj narediti (nikakor ne v principu: da bomo varčevali z gorivi, manj kurimo in nas bo nekoliko zeblo). Potrebno je delati, graditi, razvijati…
4. Zakaj je za gradbeništvo ugodna McKinsey analiza in graf o priložnostih zmanjševanja CO2 izpustov. CO2 izpuste je potrebno zmanjšati! S tem se vsi strinjamo. Največji prihranek (ki se nam tudi splača) dobimo, če stavbo izoliramo. Za primerjavo: ● izolacija stavbe: prihranek 150 €/tono CO2 ● sončna, vetrna elektrarna: prihranek 40 – 60 €/tono CO2 ● vozila: prihranek 50 €/tono CO2 (a plačaš za Toyoto Prius 3000 €/tono Zato predlagajmo: ne nam subvencionirat avtomobilov, sončnih celic itd., ampak izolacijo, da bodo ljudje na koncu še privarčevali, gradbeniki pa jim to znamo narediti.
5. Kaj pravi Moorov zakon in kakšen je praktičen vpliv na razvoj tehnologije, investicije, osebne odločitve pri nakupu opreme. Kakšne vrste problemov bo sčasoma odpravil? Moorov zakon pravi, da se približno na vsako leto in pol podvoji zmogljivost visoko zmogljivih integriranih vezij. Odpravil bo probleme po pomanjkanju računalniške (procesorske) zmogljivosti, pojavlja pa se vprašanje, kdaj se bo rast ustavila in kaj se bo takrat zgodilo z računalniško industrijo. 6. Kaj je Metcalfov zakon in kašen je praktičen vpliv na razvoj tehnologije, investicije, osebne odločitve pri nakupu opreme. Kakšne vrste problemov bo sčasoma odpravil in kakšne ustvaril? Metcalfov zakon pravi, da je vrednost telekomunikacijskega omrežja enaka kvadratu števila uporabnikov omrežja. Če tehnologijo oplemenitimo z družbenimi mrežami in aktivnostmi, ta dobi še mnogo večjo vrednost. V tej poenostavitvi internet ne predstavlja nič drugega kot ogromno mrežo podatkov, ljudi in organizacij. Znotraj te ogromne mreže obstajajo podmreže, na primer mreža slovenskih spletnih strani. Vrednost naše podmreže je večja, bolj kot je povezana s svetovno, globalno spletno mrežo. Vrednost spletnega gospodarstva je v ljudeh, ne v procesorjih! 7. Kaj hoče povedati izrek »Bistvo tehnike ni nič tehničnega«?
Heidegger: “The essence of technology is nothing technical” Tehnika je po svojem bistvu metafizični projekt: gre za specifični odnos spoznavajočega in delujočega subjekta do bivajočega, ki temelji na preobrazbi bivajočega v golo materijo razpolaganja in na korelativni pozabi biti bivajočega. Vsa dejanskost se razkriva kot razpoložljivi obstanek, bivajoče v celoti je podvrženo razpolaganju, pozabljeno v tem, kar mu dopušča biti, torej pozabljeno v svoji biti. Fizika se, denimo, argumentira Heidegger, ukvarja s prostorom, časom, gibanjem. Vendar pa znanost kot znanost ne more odgovoriti na vprašanje, kaj je prostor, kaj je čas, kaj je gibanje. »Znanost torej ne misli; s svojimi metodami v tem smislu sploh ne more misliti. S pomočjo fizikalnih metod na primer ne morem reči, kaj je fizika. O tem, kaj je fizika, lahko mislimo le na način filozofskega vprašanja.« 8. Primerjate politično-‐vojaški, produkcijski in komunikacijski pogled na zgodovino.
Produkcijsko: Industrijske revolucije: -‐ agrikulturna -‐ industrijska -‐ informacijska Komunikacijske revolucije: -‐ pisava ( Mezopotamija 2000 B.C.) -‐ papir -‐ elektronski medij -‐ digitalizacija, internet
Politično-‐vojaški: Papir in tisk sta osnova za kasnejšo politično, vojaško, gospodarsko, tehnološko, znanstveno prevlado zahoda. 9. V čem je razlika med komunikacijsko revolucijo in inovacijo na področju komuniciranja?
Komunikacijska revolucija: hitro spreminjajoči se načini komuniciranja (papir, telefon, mobilni telefon, internet), načini sodelovanja med posamezniki, kako je organizirana družba
Inovacija na področju komuniciranja: na področju komuniciranja se pojavi nek nov medij
10. Kako so komunikacijske revolucije vplivale na gradbeništvo?
Vsak napredek v komunikaciji pomeni tudi napredek v gradbeništvu. V času pred Kristusom, ko še niso poznali papirja, so enostavne načrte vklesali v kamen. Z iznajdbo papirja so začeli načrte risati na papir. Na ta način se je komunikacija že izboljšala. Elektronske komunikacije še izboljšajo komunikacijo v gradbeništvu. Danes lahko gradbeniki preko različnih serverjov na računalnikih komunicirajo na daljavo, si izmenjujejo dokumentacijo ter dopolnjujejo ali popravljajo načrte. Poleg tega danes različni računalniški software-‐i (npr. AutoCad, BIM) omogočajo risanje načrtov in prikazovanje modelov.
11. Kako primerjati revolucijo iz 16. stoletja z današnjo. V čem so podobnosti in razlike.
“P”-‐ revolucija 16. stoletja je prinesla odkritje in uporabo papirja ter tiska. S tem se je spremenil način dokumentiranja gradnje (prej malo dokumentacije -‐ večina te ustna, nato pa veliko dokumentacije na papirju), prav tako se je spremenil tudi sam gradbeni proces (prej je ta potekal v istem prostoru in na istem kraju, nato pa so imeli možnost večjih časovnih razlik med informacijskimi procesi, prostorsko pa so ti še vedno potekali blizu). Komunikacijska revolucija (elektronska in digitalna), ki poteka še danes, prav tako povečuje količino dokumentacije (ta je digitalizirana, zato smo s količino podatkov praktično neomejeni), vendar prinaša spremembe na področju gradbenih procesov (informacijski procesi so globalizirani, materialni ne). 12. Kako je komunikacijska revolucija vplivala na dezintegracijo graditve? Razvoj elektronskih in digitalnih komunikacij bo spremenil običajne (še vedno zelo integrirane) procese gradnje. Danes v gradbeništvu ekipa specialistov še vedno deluje blizu, uporablja skupen, fizičen medij za komunikacijo, sestanki potekajo iz oči v oči, skupaj se obiskuje gradbišča ter odpravlja probleme na licu mesta. Vendar komunikacijska revolucija povzroča dezintegracijo (SSKJ: razpadanje, razkrajanje kake celote) graditve. Ekipe specialistov, ki bodo sodelovale na skupnih projektih, zaradi uporabe interneta in elektronskih medijev ne bodo geografsko omejene, informacije ter sestanki bodo potekali znotraj digitalnih omrežij. Na tak način se bo globalizacija dotaknila tudi gradbeništva.
13. Na katere tri glavne vzorce graditve sta komunikacijski revoluciji razdelili informacijsko zgodovino gradbeništva in arhitekture? Doba glavnih stavbenikov (malo dokumentacije, ustna komunikacija, gradbeni procesi tečejo v istem času in prostoru), Lokalno skupinsko delo okrog istega načrta na papirju (dokumentacija na papirju, komuniciranje na papirju, možnost velike časovne razlike med informacijski procesi, prostorsko še vedno vse blizu skupaj time) in Globalno skupinsko delo okrog istega digitalnega modela zgradbe na internetu (digitalizirana dokumentacija, digitalizirana komunikacija, informacijski procesi so globalizirani, materialni seveda ne) 14. Na katerih treh ali štirih tehnološki področjih se odvija napredek informatike v gradbeništvu in s kakšnimi posledicami. -‐ papir in tisk (omogočata napredek pri risanju: risanje v merilu, perspektivna projekcija, mehanski model v merilu za preskušanje trdnosti zgradb, Ortografska projekcija (tloris, naris)…druge posledice risanja in papirja: povezanosti znanosti in tehnologije (arabsko znanje algebre in trigonometrije ostane ločeno o tehnologije, prakse; na Zahodu takoj pride do povezave; ali je most vzpostavila risba… ki je prav tako na papir postavljen problem, kot njegov simbolični matematični zapis), znanstvena metoda dela (za začetnika velja Gallilei; bistvo: opazovanje narave, hipoteza, eksperimet, ki hipotezo zavrže ali potrdi. Prej: verjamemo Grkom ali bibliji; ključni del hipoteze je, da “naravo” poenostavimo v model. Risba odlično predstavi geometrijski del modela) in organizacija dela, upravljanje (tretji temelj za vzpon Zahoda) -‐ elektronski medij (prenos informacij brez prenosa snovi (papirja, plošč …); za vsako storitev posebno omrežje (glasba: radijski valovi, slika: TV kanali, zvok: telefonsko omrežje, besedilo: fax, telegraf … vsak ima svoje in finančni podatki: bančna omrežja); velik vpliv tistega, ki ima omrežje, vpliv “jedra”; drag vstop novih storitev, ker je potrebno zgraditi omrežje) -‐ digitalizacija, internet (eno samo omrežje po katerem lahko potuje vsaka vrsta informacij, bistvena pocenitev, dostopnost za vse, vpliv “obrobja”) 15. Kaj je teorija? Razloži npr. na primeru teorije elastičnosti. Teorija je sistematični način razumevanja različnih problemov. Pove na kakšen način si interpretirati določen problem. Teorijo lahko na različnih področjih različno interpretiramo (teorija zarote) Teorija je osnova za prakso. Osnovna naloga, je da skuša nekaj pojasnit. Teorija elastičnosti: poskus razlage obnašanja robu snovi z enačbami 16 . Kaj je sistem? Navedi primere? V čem se razlikuje od zbirke, seznama?
Sistem je skupina komponent (funkcij, ljudi, aktivnosti, dogodkov, itd.), ki so v medsebojni interakciji/ relaciji za doseganje predhodno definiranih ciljev (ciljna usmerjenost).
Zelo širok pojem,ki ga velikokrat uporabljamo.Vsako stvar lahko gledamo kot na sistem. Primeri: nogometna ekipa (doseže več kot en sam), toaster za tistega ki ga sestavlja, za kupca ne, baza podatkov, skupnost...Množica ljudi največkrat deluje kot sistem. Značilnost sistema je da ima vsak element sistema eno svojo nalogo in svoje mesto (povezan, razporejen, jasen odnos), medtem ko za seznam to ni nujno. 17. Na primeru xxx sistema pojasni katere dele ima sistem. Morda skica. Sistem je množina elementov/komponent (funkcij, ljudi, aktivnosti, dogodkov), ki so medsebojno povezani in delujejo kot celota. Shema sistema: vhod, sistem, izhod in okolje Lastnosti sistema: namen, meje, okolje, vhod in izhod.
SISTEM STREHE Deli sistema strehe – nosilna konstrukcija . lege, spirovci, letve nad špirovci, letve za ptitrjevanje kritine, kritina, snegolovi.
18. Zakaj je informacijski sistem sistem? Operacijski sistem? Sistem nosilne konstrukcije? Informacijski sistem (kratica: IS) je množica med seboj odvisnih komponent, ki zbirajo, obdelujejo, hranijo on distribuirajo podatke/informacije. Informacijske sisteme delimo na: formalne, neformalne Druga delitev, razmejuje informacijske sisteme na :računalniško podprte in nepodprte
Operacíjski sistém (kratica OS, angleško operating system) je programska oprema nujna za delovanje računalnika. Deluje kot vmesnik med uporabnikom in strojno opremo računalnika. Operacijski sistem preoblikuje računalniški sistem iz kupa elektronike v delujoč in uporaben sistem. Glavna naloga operacijskega sistema je torej vzpostavitev komunikacije med uporabniki, njihovimi programi in strojno opremo. Za učinkovito izrabo računalniške opreme moramo danes poznati: ● zmožnosti računalniških sistemov, ● osnovne funkcije in posebnosti operacijskih sistemov, ● delovanje in namembnost uporabniške programske opreme, ● obnašanje in znanje uporabnikov. Za učinkovito obvladovanje operacijskih sistemov moramo zatorej poznati obnašanje uporabnikov in delovanje računalniških sistemov.
Sistem nosilne konstrukcije vsebuje nosilni element, ustrezno oblikovana ležišča – podpore, preko katerih se obremenitev prenaša na temelje ali podporno konstrukcijo. Nosilna konstrukcija podpira nenosilne dele in pod obtežbo ne sme spreminjati oblike.
19. Navedi primere za vsakega od petih tipov sistemov: tehnično-‐produkcijski, podporni, vzdrževalni, adaptivni, upravljavski VRSTE SISTEMOV: ● Tehnično produkcijski; TEKOČI TRAK v tovarni, ki proizvaja avtomobile (se ukvarja s prenosom v sistem vnešenih elementov – je temeljni podsistem) ● Podporni; SKLADIŠČE SUROVIN (zagotovijo zalogo osnovnih elementov, ki jih vnašamo v sistem) ● Vzdrževalni; KADROVSKA SLUŽBA, TRENING (skrbi oz. vzdržuje medsebojne odnose v sistemu) ● Adaptivni; PROCMOCIJSKA SLUŽBA / MARKETING (opazuje okolje in proizvede odziv) ● Upravljalski; DIREKTOR, MOŽGANI, NADZORNI SISTEM (koordinira, prilagaja, kontrolira in vsmerja podsisteme) 20. Navedi primere za vse štiri vrste meja sistemov: fizično, jezikovno, sistemično, psihološko. Npr. na primeru sistemov za sodelovanje iz kasnejših predavanj. MEJE SISTEMOV ZA SODELOVANJE: ● Fizična; PROSTOR -‐ fizična oddaljenost (preprečuje dostop) ● Jezikovna; JEZIK -‐ jezikovna prepreka, GRADBENI / STROJNIŠKI NAČRTI -‐ različne oznake za isto stvar ● Sistematična; NAZIVI -‐ direktor/pripravnik (pravila, ki omejujejo sodelovanje) ● Psihološka; STEREOTIPI, PREDSODKI 21. Kaj je sistemsko mišljenje? Razmišljaj o problemu xxx kot o sistemu. Kako bi to šlo? Recimo v primerjavi z običajnim razmišljanjem. Sistemsko mišljenje: ● Na vse je potrebno gledati kot na sistem (sistemov v resnici ni, ampak mi smo se odločili, da jih vidimo) ● Sposobnost prepoznati nekaj kot sistem in morebitne podsisteme ● Prepoznati značilnosti in funkcije sistema ● Določiti kje so meje sisteme (ali so ustrezne) ● Prepoznati vhode in izhode za sisteme ter ● Ugotoviti razmerja in povezave med podsistemov Primeri sistemov: nogometna ekipa, kuhinja, baza podatkov, zakon zveza, ZZVS. Kaj ni sistem: skleda sadja, toaster, vogalni kamen, škatla z orodjem. Če dodaš ljudi, zadeva postane sistem. Zelo redko imaš množico ljudi, ki ne bi delovala kot sistem.
LASTNOSTI TRADICIONALNO MIŠLJENJE SISTEMSKO MIŠLJENJE
Splošno Reducirano, poudarek na delih Holističen, poudarek je na splošno
Ključni procesi Analiza Sinteza
Vrsta analize Odbitek Indukcijsko
Poudarek preiskave Atributi predmetov Soodvisnost predmetov
Stanje med preiskavo Statično Dinamično
Osnovna predpostavka
Vzrok in učinek Verjetnostna vzročnost
Resolucija problema Statična rešitev Prilagodljivi sistemi ali modeliranje
Delovanje delov Optimalno Sub-‐optimalno
22. Kaj dela koren »form« v besedi informacija? „The earliest historical meaning of the word information in English was the act of informing, or giving form or shape to the mind“ Definicija za razvoj teorije informacij je mera negotovosti. In -‐ FORM – action ● Da formo/obliko misli, oblikuje misel ● Nekaj novega ● Resnična ali neresnična
Kaj je informacija? ● Znanje, ki ga dobimo skozi izkušnje, učenje, podatki, informacija, znanje, modrost ● Proces informiranja ● Informacija se pojavi ob bok enotam, ki se uporabljajo (teža, čas, dolžina), da je merljiva dobrina (informacijska vsebina [bit]) 23. Ali obvladaš pojem «informacijska vsebina«. S čem se meri? V čem je podobnost z npr. maso? Kolikšna je informacijska vsebina informacije o xxxx? Informacijska vsebina (=semantična vrednost informacije) je karakteristika, ki loči podatek od informacij. Izraža se z uporabno vrednostjo informacije. Informacijska količina pove, da informacijo lahko merimo. I(x) predstavlja količino informacije. Enota za merjenje količine informacije je bit.
Kvantiteta: dolžina, masa, čas,… informacijska vsebina Enota: meter, gram, sekunda,… bit Informacijska vsebina je: -‐ število enic in ničel za prenos podatkov -‐ število enic in ničel za shranjevanje podatkov -‐ pozor: zgoraj napisano ne sme biti enako PRIMERI: -‐ informacija o spolu = 1 bit -‐ leto rojstva log2 (2100) = 11.03 = 12 bitov -‐ država rojstva (200 držav) log2 (200) = 7.64 = 8 bitov -‐ 20 znakov dolgo ime države log2 (2520) = 92.8 = 93 bitov -‐ spol = 1 byte -‐ leto rojstva = 4 bytes -‐ država rojstva = 20 bytes za 20 znakov, ali 40
24. V kakšnem odnosu sta entropija in redundanca? Entropija ali Shannonova entropija je v informatiki količina, ki meri negotovost izzida poskusa povezanega s slučajno spremenljivko. Ta vrsta entropije določa za pričakovano vrednost količino informacije, ki jo pridobimo takrat, ko izvedemo poskus, in dobimo njeno vrednost. Ta entropija je torej merilo za količino informacije, ki jo dobimo s poznavanje vrednosti slučajne spremenljivke. Označimo jo s H. Merimo pa jo v bitih. Če imajo vse zadeve enako verjetnost je entropija enaka 1. Redundanca pa je komplement entropije, določena je kot razlika med največjo možno entropijo sistema in dejansko entropijo sistema (če je entropija 0.47, je redundanca 0.53). PRIMER: Entropija za nepošten kovanec (10% glava, 90% cifra) H = 0.1 log2 (1/0.1) + 0.9 log2 (1/0.9) = 0.47 25. S kakšnimi orodji zmanjšamo redundanco? V programiranju je bilo včasih pri informacijah potrebno zagotoviti čim manjšo redundanco, ker ni bilo veliko pomnilnika (danes je to drugače). Za zmanjševanje redundance se uporabljajo orodja za stiskanje datotek (data compression) -‐ najbolj poznani obliki med njimi sta .rar in .zip.
Stiskanje datotek -‐ koliko? -‐ slike (jpg) -‐-‐-‐> malo -‐ tekst -‐-‐-‐> veliko -‐ glasba (mp3) -‐-‐-‐> nič, ker je mp3 že stisnjen!
Primer iz vprašanja 24: Nepošten kovanec (90,10) je lahko stisnjen na 47% poštenega kovanca (ker je redundanca 53%). (ENG: Redundancy in information theory is the number of bits used to transmit a message minus the number of bits of actual information in the message. Informally, it is the amount of wasted "space" used to transmit certain data. Data compression is a way to reduce or eliminate unwanted redundancy.) 26. Podani primer komunikacije (npr. izmenjavo dimnih signalov, pošiljanje USB ključka po pošti, copy iz excela, paste v word) opiši v jeziku oz. s konceptu Shannovega modela komunikacij.
V teoriji:
-‐ Vir informacij, ki je lahko oddajnik, televizija, telefon, radijski sprejemnik, telegraf, danes tudi internet.
-‐ Oddajnik je vir informacij, ki naj bi poznal prejemnika sporočila in njegov odziv. Na podlagi tega izbere vrsto sporočila in ga zakodira – pomeni, da prenese misli in čustva v besedno ali nebesedno obliko sporočila. Ob izbiri vrste sporočila določi tudi kanal, skozi katerega potekajo informacije.
-‐ Kanal je sredstvo za prenos signala od oddajnika do prejemnika sporočila. Kanal lahko predstavlja kabel, radijska frekvenca ipd., odvisno, kdo je vir informacij.
-‐ Šum (lahko je semantični, fizični, psihološki, fiziološki) pomeni motnjo v signalu, kar lahko vodi v popačeni oz. izgubljen signal pri prejemniku.
-‐ Prejemnik opravlja inverzno funkcijo sporočila – rekonstruira oziroma obnovi sporočilo.
-‐ Cilj je oseba (ali stvar), kateri je sporočilo namenjeno. Šum (lahko je semantični, fizični, psihološki, fiziološki) pomeni motnjo v signalu, kar lahko vodi v popačeni oz. izgubljen signal pri prejemniku Primer: pošiljanje USB ključka po pošti Naložimo datoteke na USB ključ – oddamo v kuverti v poštni nabiralnik – pošta – poštar ti prinese na dom – prejemnik dobi USB ključ. (šum lahko nastane npr. ko se pošta izgubi ali je dostavljena na napačen naslov).
27. Kaj je to pasovna širina? Kakšne so človekove biološke omejitve.. recimo glede na sedanje hitrosti prenosa interneta v gospodinjstvu. Pasovna širina nekega prenosnega medija nam pove, kakšen spekter frekvenc lahko prenašamo preko tega medija. To pa je v neposredni povezavi s hitrostjo prenosa, ki jo ta medij omogoča. Pri tem pa se moramo zavedati, da govorimo o relativnih vrednostih in ne o absolutnih. To pomeni, da če govorimo o pasovni širini 4 kHz, ni to nujno področje od 0 Hz do 4000 Hz, temveč je to lahko katerokoli področje med dvema frekvencama, ki sta med seboj oddaljeni ena od druge 4 kHz. Tako je to lahko npr. področje od 30 kHz do 34 kHz, ali katerokoli drugo, ki ga prenosni medij omogoča. Drugi del vprašanja glede človekovih bioloških omejitev ne vem, tako da lahko kdo dopiše, če se mu kaj sanja glede odgovora. 28. V čem je semantika in v čem pragmatika izjave xxxxx? Kaj je prvo in kaj drugo? Semantika oziroma pomenoslovje je veda, ki se ukvarja z nematerialno, tj. pomensko platjo jezikovnega znaka. Izraz semantika se navezuje na pomen jezikovnih elementov v nasprotju z jezikovno obliko (sintakso). Včasih ima jezikovni element samo en pomen in mu je prirejena ena sama stvar. Običajno pa moremo pravi pomen besede razbrati šele iz konteksta. Semantiko programskih stavkov je zelo težko opisati s formalnimi jeziki. Pragmatika je veja jezikoslovja in komunikacijske teorije. Ukvarja se z rabo oziroma s funkcioniranjem nekega sporočila v procesu komunikacije glede na situacijo, potrebe, pričakovanja, vloge tistih, ki sodelujejo oz. so v komunikacijo vpleteni. Biti pragmatično kompetenten pomeni biti sposoben pravilno proizvajati in ustrezno interpretirati neko jezikovno dejstvo v skladu s situacijo, v kateri komunikacija poteka. 29. Kako so bile storitve, omrežja in naprave povezane pred internetom in kako na internetu? V čem so prednosti in slabosti ene in druge rešitve? PRED INTERNETOM: -‐ Uporabljali so se različni kanali za pošiljanje različnih tipov informacij, od katerih je bil vsak kodiran drugače. Povezave med posameznimi storitvami praktično ni bilo. -‐ Prednost je predvsem ta, da v primeru, da ena storitev odpove, ostalo lahko nemoteno delujejo naprej.
(siva polja-‐ pred internetom, oranžna-‐internet)
NA INTERNETU: -‐ Vsi kanali so na internetu kjer so digitalno kodirani, uporabljajo skupno IP omrežje. -‐ Prednost interneta je predvsem velik pretok informacij, hitra komunikacija, združevanje storitev in s tem ustvarjanje novih (skype)... -‐ Slabosti so predvsem anonimnost (izviri in ponori so dostikrat neznani), zamiki v prenosu zaradi kodiranja… 30. Kako razumeš pojem kodiranja informacij, navedi primer za kodiranje kanala in za kodiranje informacije. Kodiranje lahko imenujemo vsako pretvorbo podatkov iz ene v drugo obliko. Če želimo podatke obdelovati z računalnikom, jih moramo pretvoriti v obliko, ki je primerna za obdelavo z računalnikom – v binarno obliko (zaporedje ničel in enic). Kodiranje kanala: telefon, radio, televizija… Kodiranje informacij: -‐ kodiranje števil (binarno) -‐ kodiranje dokumentov (pdf, doc, HTML…) -‐ kodiranje grafike (sliko razdelimo na pixle, kodiramo vsak pixel posebej) -‐ kodiranje zvoka (mp3, flac) 31. Kaj razumeš pod pojmom semantika? Navedi primer semantično bogate in semantično revne informacije. V lingvistiki je to nauk o pomenu besed, pomenoslovje. V računalništvu se izraz uporablja v kontekstu baze znanja, ki omogoča ustvarjanje bolj prilagodljivih, efektivnih in pametnih aplikacij v smislu, da so npr. sposobne na osnovi pomenov izrazov v bazi znanja poiskati skrita razmerja v kompleksnih predmetnih sistemih. Bolj preprosto povedano je semantični opis tista informacija, ki omogoča opis in definiranje predmetov, razredov… v jeziku, ki ga lahko računalniška aplikacija razume in povezuje naprej. Semantika se veliko uporablja tudi na področjih umetne inteligence, ekspertnih sistemov ipd. Semantični splet je torej splet s pomenom. Primer semantično revne informacije je npr. SMS ,oziroma nek tekst. Semantično bolj bogat je že FB Chat, še bolj pa npr. Skype pogovor in podobno. Podobno pri modelih: najmanj semantično bogata je aCAD 2D risba ali skica, bolj semantično bogat pa 3D model. 32. Opiši gradbeni projekt kot sistem (iz teorije sistemov). Sistem je sestavljen iz nekega okolja, meje, komponent in povezave med njimi ter inputa, outputa in throughputa ter kontroliranih mehanizmov in ciljev. Na vsak posamezen del gradbeništva lahko gledamo kot sistem (objekt, podjetje, gradbišče, projekt…) Gradbeni projekt kot sistem je sestavljen iz več podsistemov, ki jih predstavljajo različna gradbena podjetja (investitorji, izvajalci, nadzorniki…). Je sistem za optimalno ureditev poslovanja in
vključevanja udeležencev procesa graditve v skladu s specifičnimi zahtevami posameznega projekta. Končni rezultat »gradbeni objekt« je posledica sodelovanja vseh podsistemov od začetka do konca projekta.
33. Opiši gradbeno podjetje kot sistem (iz teorije sistemov). Pet glavnih tipov podsistemov: – Proizvodni (tehnični) podsistemi – skrbi za proizvodnjo, gradnjo, predelavo materialov... jedrni podsistemi! – Podporni podsistemi – zagotavljajo dosegljivost proizvodnih »inputov« -‐ uvoz surovih materialov – Vzdrževalni podsistemi – socialne povezave v sistemu, human relations , training – Prilagodljivi podsistemi – spremljanje okolja in generiranje odzivov (public relations) – Vodstveni podsistem -‐ koordinacija, prilagajanje, nadzor in upravljanje podsistemov Input – gradbeni materiali (opeke, beton, prefabricirani elementi,…), ideje, zasnova Output – inženirski objekt, zgradbe, projekt Throughput – gradnja, betoniranje, armiranje, opažiranje, zidanje, načrtovanje, projektiranje. Feedback -‐ a product of the throughput that feeds back into the system as input (opaž, armatura -‐> input za betoniranje) Control – notranji nadzor, »nadzor« sledeče ekipe Environment – okolje okoli sistema 34. Katere so temeljne in podporne dejavnosti gradbenega podjetja? Kaj jih povezuje? Temeljne dejavnosti -‐ načrtovanje, planiranje, gradnja Podporne dejavnosti -‐ zagotavljanje surovih materialov »inputov« Kaj jih povezuje? Informacijski sistemi
35. Kako gradbeno podjetje sodeluje z okoljem? Kaj je v tem okolju?
36. Kaj je temeljni gradnik metode procesnega modeliranja IDEF0? IDEF0 (Icam DEFinition for Function Modeling, 'ICAM' je kratica za Integrated Computer Aided Manufacturing) je metoda za analiziranje in načrtovanje procesov, z njo opredeljujemo funkcionalne potrebe procesa. Učinkoviti IDEF0 modeli pomagajo pri organizaciji analize sistema in komunikaciji med analizerjem in stranko. Formalni jezik za opis IDEF0:
Temeljni gradniki so (?): Vir -‐ vhod, proces (black box) in elementi – izhod,kontrola,sredstvo. Če je temeljni gradnik le eden, je verjetno škatla (box). 37. Kakšna je povezava med informacijskimi in materialnimi procesi v gradbeništvu? Gradnja je zapleten proces, zato ga razdelimo na podprocese ter nato na še enostavnejše podprocese. Primer: Proces gradnje razdelimo na podproces temeljenja, podproces zidanja stene in podobno. Podproces temeljenja razdelimo še na enostavnejši podproces: izdelava opažov, rezanje deske itn.. Vsi procesi v gradbeništvu se ločijo na materialne in informacijske. Pri materialnih procesih so vhod in izhod določeni izdelki, polizdelki, surovine (Primer: zidanje stene, katera je sestavljena iz opeke in malte). Pri informacijskih procesih pa so vhod in izhod – informacije (Primer: načrtovanje zidanja stene – načrtovanje njene debeline, planiranje kdaj in kdo bo to steno gradil). Informacijski procesi kontrolirajo in usmerjajo materialne procese. Najprej se torej zgodi informacijski proces oz. na podlagi informacijskih procesov se izvedejo materialni procesi, ki pa dajejo feedback informacijskim procesom.
38. Kako je in bo informacijska tehnologija vplivala na celovitost oz. fragmentarnost gradbene industrije? Informacijska tehnologija je na gradbeno industrijo vplivala predvsem skozi prihranke časa in denarja zaradi avtomatizacije informacijskih procesov. Izboljšana je tudi kvaliteta končnega produkta – objekta zaradi boljše kontrole informacij. Kljub temu pa avtomatizacija procesov ni računalniško integrirana gradnja -‐ delo je lažje vendar ne prispeva k povezanosti. Informacijske tehnologije omogočajo upravljanje informacij na skupnih bazah in delo na istem modelu tako, da vsak udeleženec ve kaj mora narediti in ve kaj je naloga ostalih. Vendar je ta udeleženec lahko kdorkoli iz kjerkoli, kar je posledica globalizacije informacijskih procesov v gradbeništvu.
Slika prikazuje vpliv IT-‐ja na modeliranje in upravljanje informacij v gradbeništvu. Cilj računalniško integrirane graditve je, da se vsi “otoki” na sliki povežejo. Torej, da so vsi aspekti projektiranja integrirani. 39. V čem so posebnosti gradbeništva glede na druge industrije z vidika informatizacije? Posebnosti gradbeništva so, da proizvaja unikatne izdelke, pri katerih sodelujejo večinoma edinstveni partnerji, uporabljeni pa so edinstveni procesi. To omejuje informacijske tehnologije v gradbeništvo, saj so le te smiselne, če jih lahko uporabimo za več podobnih primerov. Računalniki so namreč zelo dobri ob ponavljajočih dejavnostih. Poleg tega je informacijska pismenost sodelujočih na posameznih projektih zelo raznolika in je vse težko uskladiti. 40. V čem je bistvo nove ekonomije? Kje in kako lahko gradbeni inženirji pri tem sodelujejo? Kje so priložnosti zanje? Nova ekonomija je informacijska ekonomija. Produkt nove ekonomije so informacije. Z novo ekonomijo izboljšujemo staro ekonomijo, ker delamo reklamo in tako se proda več materialnih izdelkov. Čista nova ekonimija se pojavi, ko materialni izdelki popolnoma izginejo in delamo le informacijske storitve, tako da je vse digitalno.
Informacije so rezultat projektiranja ter planiranja, z njimi pa produktom dajemo smisel in ne le funkcijo. Pri tem lahko sodelujejo inženirji in dodajajo dodano vrednost. Gradbeni inženirji bi lahko sodelovali tudi pri nastajanju programov za pomoč v gradbeništvu. (to nisem čisto prepričan, zdi se mi da je povedal nekaj takega, če ima kdo boljši odgovor na ta del vprašanja naj prosim dopolni)
41. Katere tri (štiri) skupine tehnologij se razvijajo v gradbeni informatiki in kako vplivajo na doseganje računalniško integrirane graditve?
Gradbena informatika vključuje informacijske tehnologije v obliki opreme, aplikacij in storitev, ki jih uporabljajo organizacije za podporo ljudem pri komunikaciji, dogovarjanju obveznosti, reševanju problemov in odločanju na različnih področjih gradbeništva. Tehnologije: Računalniška inteligenca: vpliva na avtomatizacijo procesov in predstavlja podporo odločitvam (modeli in analize) Strukturni in materialni podatki (črta – stena): interoperabilnost programske opreme (ponavljanje določenega tipa) Internet: komuniciranje za boljše usklajevanje in upravljanje 42. Glede na ustvarjanje novih informacij, na kakšne procese lahko delimo gradbene procese? Kaj v tem kontekstu pomeni računalniško integrirana in kaj računalniško avtomatizirana graditev? Gradnja je zapleten proces, ki ga razdelimo v enostavnejše podprocese, in te naprej v še enostavnejše primer: gradnja, temeljenje, izdelava opaža, rezanje deske -‐procesi so materialni in informacijski -‐pri materialnih so vhod in izhod izdelki, polizdelki, surovine, energija primer: zidanje stene iz opeke in malte -‐pri informacijskih so vhod in izhod informacije primer: načrtovanje debeline stene in planiranje kdaj in kdo bo steno gradil Informacijski procesi: -‐povezovalni procesi;iskanje, prenos, tvorba informacij -‐osnovni procesi; sinteza/analiza, urejanje, zapis, distribucija informacij -‐informacijski procesi kontrolirajo in usmerjajo materialne procese definicja Računalniško integrirana graditev je avtomatizacija povezovalnih procesov. Računalniško avtomatizirana graditev pa je avtomatizacija osnovnih procesov.
43. Na katere podprocese lahko razdelimo procese, v katerih nova informacija nastaja in katere tehnologije jih podpirajo? create -‐ sinteza, analiza, AI edit -‐ kontrola kakovosti, ISO 9000, Workflow record -‐ podatkovne baze proizvodov, Doc. Mngmnt (Document Management) distribute -‐ nevtralni formati datotek, vizualizacija, informacijski strežniki
44. Na katere podprocese lahko razdelimo lepilne procese in katere tehnologije jih podpirajo? find -‐ klasifikacija, modeli izdelkov, indeksiranje retrieve -‐ komunikacija store convert -‐ modeli izdelkov store 45. V katerih časovnih parametrih se lahko dogaja lepljenje? Navedi primere. Just in time: Rabimo točno določeno informacijo in jo najdemo. Gremo v knjižnico, poiščemo v knjigi, poiščemo na spletu, poiščemo v bazi podatkov. Just in case: »Za vsak slučaj«, če bomo kdaj rabili te informacije in nam bodo prišle prav. Ko beremo knjigo, revijo, časopis, smo naročeni na elektronske novice. Once in time: Gledanje TV-‐ja, poslušanje radia oz. kakršna koli informacija, ki če jo zamudimo, »izgine za vedno«.
46. Definiraj sočasno inženirstvo, pojasni šibko in močno sočasnost ter navedi kak primer za vsako. Sočasno inženirstvo je sistematičen pristop k sočasnemu oblikovanju proizvodov oz. metodologija dela, ki temelji na opravljanju večih nalog hkrati (sočasno). Različne faze načrtovanja in razvoja izdelka ne tečejo ena za drugo (zaporedno), ampak tečejo hkrati. To skrajša čas razvoja izdelka in čas, da pride izdelek na trg, to pa vodi k boljši produktivnosti, zmanjšanju stroškov in večji konkurenčnosti. »Sočasni inženiring je načrtovanje vsega tega: kako bo izdelek sestavljen, kakšna bo razpoložljivost, kakšni bodo stroški, da bo zadovoljstvo kupcev čim večje, vzdrževanje, upravljivost, kako bo potekala izdelava, interoperabilnost, učinkovitost izdelka, kakovost, tveganje, varnost, socialno sprejemljivost, in vse druge lastnosti proizvoda.« Za sočasno inženirstvo je potrebna ekipa ljudi, ki sodelujejo med sabo (potrebno je timsko delo). Vpleteni morajo vedeti, kaj ostali počnejo, da lahko opravljajo svoje delo, prav tako pa morajo reagirati tudi na navodila nadrejenega. Če ni komunikacije, sočasno inženirstvo ne more potekati. Šibka sočasnost je, ko procesi tečejo vzporedno in se na koncu združijo v končno rešitev. V bistvu ne rabijo drug drugega (informacij ostalih) med tem procesom. Npr. ko imamo že zgrajeno hišo, ni pa še dokončana in jo želimo dokončati: Nekdo vgrajuje okna, nekdo dela omet po stenah, nekdo polaga ploščice, nekdo parket, nekdo dela fasado, nekdo ureja okolico -‐> rezultat: vseljiva hiša. Šibka:
Močna sočasnost pa se dogaja tako, da si preprosto izmislimo vhod. Izmislimo si output predhodnega procesa. Na koncu primerjamo ali smo si izmislili input na varni strani, npr. ocenimo konstrukcijski sistem in obtežbo, ko dimenzioniramo temelje, da pospešimo začetek. Nato preverimo, če smo na varni strani. Primerjava zaporedna (klasično inženirstvo, sosledje) in močna sočasnost:
47. Interoperabilnost programske opreme določajo način transporta podatkov, interoperabilnost informacij in delitev predmeta dela. Navedi primere za vsako od tega trojega. Način transporta podatkov: -‐ program pošlje informacijo drugemu program -‐> proces je poslano sporočilo -‐ razlog: varnost pred spreminjanjem sporočil -‐ v gradbeništvu se informacije največkrat transportirajo preko MAIL-‐a -‐ Messaging (USB ključ, diskete (včasih), e-‐mail), Sharing (deljenje informacij, datotek na serverjih) Interoperabilnost informacij: Datoteke/dokumenti…..predmet je cela datoteka (npr.: Word datoteka, nekaj malega podatkov) Zbirke podatkov…..lahko je relacijska, objektna zbirka podatkov (računanje plač, delovni nalog) Delitev predmeta dela: Skupno delo – sodelovanje: več oseb hkrati dela z istim orodjem na istem dokumentu (Google Docs) 48. Kakšne so alternative za transport podatkov. Navedi primere, tehnologije, prednosti in slabosti. 1 IZMENJAVA PODATKOV -‐ EDIFACT: o EDI=Eletronic Data Interchange; FACT=for Administration Commerce and Transport o Mednarodni standard za elektronsko izmenjavo dokumentov o Vsak od teh dokumentov ima standardizirano vsebino in sintakso (kako je informacija zapisana v dokument) o Lastnosti: + podpira podjetniške procese, vhodne proces, -‐ izum pred internetom ??? o Priložnost: avtomatizacija podjetniškega procesa v podjetju o Grožnja: internetni standardi kot je XML -‐ STEP STANDARD: o Uporablja Express/Express – G jezik za zapis podatkovnih struktur o Podatki shranjeni v programski opremi ali v programu o Lastnosti: + mednarodni standar, -‐ težko razumljiv ljudem, čudna sintaksa, slabo podprt, ni dostopen javnosti o Priložnosti: / o Grožnja: XML
-‐ XML: o Razširljiv jezik o Glavne komponente: XML document (kodiranje podatkovnih struktur), XML shema (DBD-‐database definition), XML style sheet (predstavitev pod. struktur) o Za podatkovne strukture o Pove o Pove pomen dokumenta o Neodvisna predstavitev o Odprt jezik o Vedno v UNICODE o Dokumenti z XML napako niso prikazani o Vsi brskalniki sledijo enakim standardom o + zastonj orodja, lažje za brat, dostopen zastonj, -‐ ne more zakodirati informacij kot EXPRESS tako kompleksno o Priložnosti: izmenjava informacij med podjetij, ki uporabljajo XML, grožnje: ... 2 DELJENJE INFORMACIJ Problem: kako izdelati programsko opremo za skupno delovanje, izmenjavo informacij, četudi deluje na različnih napravah na medmrežju Middleware: programska oprema, ki skrije detajle internetnega programiranja pred programrji zato, da se ti ubadajo zgolj z aplikacijo: to so programi kot so: CORBA, NT, COM, SOAP Osnnove: ločitev vmesnika in izvajanja, standardi način opisa (kaj predmet lahko naredi), standardni način komunikacije z objektom COM, DCOM, NET +izvaja ga Microsoft, veliki prodajalci stojijo zadaj -‐konceptualno slabši kot nekateri drugi Priložnosti: se lahko zdaj uporablja Grožnje: odvisen od Microsofta CORBA Common, Object – Request – Broker, Architecture Kako razglasiti in definirati povezave med programi, ki tečejo na mreži, da lahko izmenjujejo podatke. +obveza do velikih prodajalcev -‐kompleksen Priložnosti: programska oprema za skupno delovanje Grožnja: enostavnejše restive SOAP Simple Object Access Protocol
Podobni cilji kot Corba, protokol za izmenjavo informacij v razdeljenem okolju Se lahko uporablja v kombinaciji z drugimi protokoli +preprost, baziran na XML -‐drugačne implementacije Priložnosti:/ Grožnje: Microsoft 49. Pojasni paradigmo model. Pogled, kontrolnik. Podaj primer. Osnovna ideja je ločiti glavne dele posamezne aplikacije Model-‐ vsebuje podatke, poslovno logiko Pogled-‐ prikaz stanja podatkov in tekočih postopkov Kontrolnik-‐ uporabniški vmesnik skozi katerega se uporabnik pogovarja z aplikacijo. S tem ločevanjem odpremo možnosti za IT rešitve, ki nam omogočajo hitrejše in informacijsko bolj bogato ustvarjanje. Primer je predstavitev s programom Microsoft Powerpoint. Kontrolnik predstavlja sam program, pogled predstavlja izgled Slida-‐a znotraj programa in model predstavlja sama predstavitev.
50. Skozi paradigmo model, pogled kontrolnik pojasni alternative za povezovanje programov in sodelovanje (prenašanje papirnih dokumentov, izmenjava elektronskih dokumentov, deljene datoteke, deljene zbirke podatkov, deljene aplikacije). Deljena aplikacija: Hitro izmenjevanje idej. Uporabniki samo vnašajo podatke. Model in pogled se jim sproti posodabljata. Deljena podatkovna baza: Uporabniki imajo skupne podatke kaj vidijo in kaj vnašajo pa imajo ločeno ( Vsak svoj pogled in kontrolnik)
Deljene datoteke: Uporabniki imajo skupne podatke. Te podatke rabijo začasno prenesti, da lahko pogledajo stanje ter dodajo popravke. ( vsak uporabnik ima pogojno vse tri sestavne dele Model-‐Pogled-‐Kontrolnik). Elektronsko sporočanje dokumentov: Uporabnik ustvari nek dokument, ki ga nato kot model posreduje naprej drugemu uporabniku, ki nato nadaljuje delo. (uporabniki imajo vse tri dele ločeno) Prenašanje papirnih dokumentov: Najpočasneje od vseh primerov. Uporabnik izdela dokument, ki ga nato posreduje drugemu uporabniku. Ta ustvari nov dokument s svojimi popravki. Ni skupnega modela. (predstavitve 6c Interoperability slide 15-‐20) 51. Kaj je interoperabilnost. Pojasni razlike med nikakršno, sintaktično, strukturno in semantično interoperabilnost. Na kaj iz MVC modela se nanaša? Interoperabilnost je sposobnost narediti sisteme in organizacije, tako da medsebojno sodelujejo/ delujejo. Dve paradigmi interoperabilnosti sta sporočanje (analognih in digitalnih informacij) ter deljenje (datotek, podatkovnih baz, aplikacij, delovnih prostorov) -‐ Nikakršna – interoperabilnosti ni – sistemi med seboj ne sodelujejo -‐ Sintaktična (syntatic)-‐ če sta 2 ali več sistemov sposobna komunikacije in izmenjave podatkov (npr. prenosa kontakta iz mobitela na mobitel => posebej ime, telefonska št.) – sintaktična interoperabilnost je pogoj za nadaljno interoperabilnost -‐ Strukturna (structural) – podobno kot sintaktična, imamo še definirano stukturo (ime, telefonska stevilka => imamo definirano strukturo) -‐Semantična (semantic)-‐ dodana še zmožnost avtomatske interpretacije (smiselno in natančno) informacij s strani sistema, na tak način, da se ustvarijo uporabni rezultati. Za doseganje semantične interoperabilnosti se morata obe strani nanašati na isti referenčni model za izmenjavo informacij. -‐ Na kaj iz MVC modela se nanaša????? 52. Kaj so metapodatki. V čem je razlika med metapodatki datoteke in metapodatki dokumenta? Metapodatki: podatki o podatkih ;-‐) – podatki, ki jIh o datoteki ve računalnik (npr. Kdaj je bila ustvarjena, kdo ima dostop, velikost, direktorij,... – zavihek Properties v Windows) -‐ Metapodatki o datoteki: metapodatki o kontejnerju (nizu bytov – npr. direktorij, velikost, vrsto datoteke (.jpg,...)) -‐ Metapodatki o dokumentu: metapodatki o informaciji (npr. fotografiji – kdo je slikal, s katerim fotoaparatom, s kakšnim flašem,...)
53. Primerjaj in pojasni kaj je EDIFACT, STEP fizična datoteka in XML dokument. Podobnosti, razlike, prednosti, slabosti. EDI – electronic data interchange FACT – for Administration, Commerce and Transport Sredi osemdesetih let je bil kot ISO standard sprejet splošni poslovni jezik, ki ga poznamo pod kratico UN / EDIFACT. UN / EDIFACT (United Nations Electronic Data Interchange for Administration, Commerce and Transport) je nabor mednarodno dogovorjenih standardov in smernic za elektronsko izmenjavo dokumentov. Vsak od teh dokumentov ima predpisano vsebino (katere informacije) in sintakso (kako je ta info napisana). Mednarodni standard UN/EDIFACT je omogočil, da organizacije lažje komunicirajo, se dogovarjajo ter izmenjujejo podatke na elektronski način. Podjetja so se začela med seboj tesneje povezovati s ciljem znižanja stroškov izmenjave podatkov. Hitrejše in učinkovitejše povezovanje so omogočili tudi sodobni načini komunic iranja, zlasti pojav elektronske pošte in omrežij z dodano vrednostjo, med katere štejemo tudi internet, ki so elektronsko pošto in ostale storitve nudili kot storitev in obenem skrbeli tudi za varnost in zanesljivost pri prenosu podatkov. Fizične datoteke predstavljajo najbolj pogosto uporabljeno metodo implenentacije. Enostaven primer STEP datoteke fizične datoteke je predstavljen na sliki. Datoteko sestavljata 2 dela: glava ter podatkovni del.
V glavi vsake datoteke se morajo nahajati instance naslednjih entitet: opis datoteke (»file_description«), ime datoteke (»file_name«) ter shema datoteke (»file_schema«). V opisu datoteke je naveden neformalni opis vsebine ter stopnja implementacije (»implementation_level«), ki določa razred skladnosti. Ime datoteke vsebuje berljive splošne informacije o strukturi, ki jo izmenjujemo. Atribut, ki določa datum in uro nastanka dokumenta, je določen v delu 21, medtem ko so ostali atributi (avtor, organizacija, predprocesor, izvorni sistem) lahko predpisani v posameznem aplikacijskem protokolu. Z entiteto »file_schema« se določa EXPRESS shema, ki specificira instance entitet, ki se pojavljajo v podatkovnem delu STEP datoteke
(npr. AUTOMOTIVE_DESIGN). V glavi se lahko nahajajo dodatne s strani končnega uporabnika dodane entitete. Le-‐te se pričenjajo z znakom »!«. Podatkovni del (omejen z oznakama »DATA« in »ENDSEC«) vsebuje podatke o produktu, ki so namenjeni izmenjavi. Dovoljene so samo instance entitet, ki pripadajo v glavi navedeni shemi. Instance so v podatkovnem delu označene kot: #številka_vrstice=entiteta (atributi);. Številčenje vrstic je bistvenega pomena, in sicer zaradi sklicevanja. Atributi so lahko enostavni ali sestavljeni. Vsi atributi entitet morajo biti podani. Če vrednost posameznega atributa predstavlja že definirana instanca, potem se kot atribut vpiše sklic na navedeno instanco. Ni nujno, da so vrednosti vseh atributov predpisane – opcijske lahko nadomestimo z znakom $. Podobno kot v glavi se tudi v podatkovnem delu lahko pojavijo instance entitet, ki jih definirajo uporabniki. Način označevanja je enak kot v glavi. V STEP fizični datoteki se lahko nahajajo le objekti oz. podatkovni tipi, ki so definirani v EXPRESS shemi, ki je imenovana v glavi datoteke. Torej je za interpretacijo STEP fizične datoteke nujna tudi pripadajoča EXPRESS shema, ki pa je pri uporabi standardnih shem praviloma ni potrebno prenašati skupaj s STEP datotekami. XML je razširljiv označevalni jezik (eXtensible Markup Languange). Ni namenjen prikazu, ampak prenosu podatkov. XML je podmnožica standarda SGML, ki je bil definiran že leta 1969. Značke (tags) niso predpisane vnaprej. Tage –lastne oznake-‐ lahko kreiramo kar sami. To nam omogoča, da so podatki med različnimi aplikacijami in organizacijami dobro definirani in da se jih med njimi da prenašati, pravilno interpretirati in validirati. Je tekstovni format, ki ga je moč prebrati povsod. Podatki so razumljivi vsem in ne samo aplikacijam, ki so jih zapisale. Iskanje po podatkih je relativno enostavno. XML je tekstovni podatkovni format, ki ima močno Unicode podporo za jezike povsod po svetu. 54. Kako delujejo storitve na internetu? Katere komponente imajo? Kaj pomeni seja, kaj pomeni protokol? Zelo poenostavljeno rečeno si lahko internet predstavljamo kot množico med seboj povezanih računalnikov, med katerimi se izmenjujejo podatki oz. informacije. Izmenjava podatkov je bila omogočena s standardizacijo – metodo, ki so jo razvili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in se urando imenuje Internetni protokol. Osnovni način delovanje internetnega protokola je, da se vsaka informacija, ki jo pošiljamo od enega računalnika do drugega razbije na majhne pakete, ki se nato samostojno gibljejo po povezavah od računalnika do računalnika. Vsak računalnik v omrežju ima svojo unikatno IP številko v obliki niza štirih sklopov številk (103.77.12.1). Physical components: -‐ hardware, software, wetvare -‐ computers, connections, system software, application software, users.
Računalniki, vključeni v omrežje Internet so različnih vrst, delujejo pod različnimi operacijskimi sistemi , med seboj so povezani z različnimi mediji. Povezovanje računalnikov v omrežju in izmenjavo podatkov ureja poseben dogovor, ki predpisuje kako naj si računalniki med seboj
pošiljajo podatke, kako naj se računalniki v omrežju naslavljajo. V omrežju Internet ima vsak računalnik svoj naslov. Temu dogovoru rečemu v računalništvu protokol. Glavni protokol za sporazumevanje v omrežju Internet jeTCP/IP protokol. TCP/IP protokol je dejansko skupina protokolov, ki urejajo povezovanje računalnikov v omrežju in medsebojno izmenjavo podatkov. Vsak računalnik v omrežju Internet mora uporabljati protokol TCP/IP. S sejo označujemo neprekinjeno izmenjavo podatkov med klientom in strežnikom. Vsaki seji pa lahko pripada več povezav (connections), tudi istočasnih, n.pr. za prenos slike poleg teksta. Seji pripadajo naslednji podatki, ki si jih oba zapomnita in s tem skrajšata dogovarjanja. 55. Navedi primere za aplikacijske, komunikacijske in omrežne storitve na internetu? -‐aplikacijska (npr. spletna aplikacija Angry Birds) -‐komunikacijska (elektronska pošta, Skype...) -‐omrežna (povezovanje računalnikov med seboj -‐ npr. pri računsko zelo zahtevnem problemu, vsak obdeluje en manjši del celote -‐ grid computing, lahko pa tudi npr. spletna TV) 56. Katere nivoje pozna trinivojska arhitektura. Pojasni na primeru. Zakaj je dobro, da so nivoji ločeni? Pri trinivojski arhitekturi se pojavi dodatni t.i. aplikacijski strežnik, na katerem je nameščena uporabniška aplikacija. To povzroči dodatno razbremenitev odjemalčevega sistema. 1.nivo: Predstavitveni nivo -‐ odjemalčeva aplikacija (tenki odjemalec/thinnest client) izvaja malo ali nič procesiranja 2.nivo: Logistični nivo -‐ aplikacijski strežnik izvaja celotno procesiranje in uporabo poslovne logike 3.nivo: Podatkovni nivo -‐ podatkovni strežnik (podatkovna baza -‐ PB) izvaja preverjanja veljavnosti podatkov in nadzor (varnost) nad vsemi dostopi do podatkov
Primer: Gmail Zakaj je dobro, da so nivoji ločeni? -‐Boljša integriteta podatkov (Vse spremembe podatkov potekajo skozi 2. nivo, le ta pa zagotavlja in prepušča le veljavne/dovoljene spremembe (odpravljeno tveganje, da škodljive odjemalčeve aplikacije poškodujejo podatke)
-‐Boljša varnost podatkov -‐Izboljšana razpoložljivost (lahko imamo podvojene aplikacijske in/ali podatkovne strežnike (manjša verjetnost, da bo vse odpovedalo naenkrat)) -‐Lažja zamenjava oz. nadgradnja posameznih ključnih komponent sistema (dostop do PB zahteva le povezavo z aplikacijskim strežnikom, teh pa imamo lahko več -‐ št. aktivnih se lahko dinamično uravnava) -‐Večja možnost za ponovno uporabo istih programskih komponent (če se uporabljajo standardi (COM/DCOM ali CORBA), so značilnosti programskega jezika, v katerem je implementiran 2. nivo, transparentne) 57. Kako je porazdeljeno procesiranje v storitvenih arhitekturah? Kje so prednosti in pomanjkljivosti procesiranja na klientovi strani in procesiranja na strežniku ali v oblaku? Kje ste opazili delovanje Jave, Phpja, CGIja na internetu? Storitveno usmerjena arhitektura: Gre za koncept vodenja in orkestriranja spletnih storitev. Posamezne storitve so neodvisne in ni pomembno kako so razvite in kdo jih je razvil. Edino pomembno je enoten način zapisa podatkov, da lahko med seboj komunicirajo. Procesiranje je razdeljeno na napravo, strežnik. Prednost procesiranja na napravi (klientova stran), je v tem da ima podatke vedno na napravi in jih lahko zažene kadarkoli, tudi ko se ne more povezati s strežnikom. Procesiranje na strežniku je smiselno, če gre to za skupni proces, bazo podatkov, do katere mora dostopat več ljudi. Optimalno je porazdeljeno procesiranje. Java, php, CGI so podobni programski jeziki, ki omogočajo poganjanje spletnih aplikacij, spletnih mest. Razvoj dinamičnih komponent spletnih vsebin-‐ njihovo delovanje opazimo pri vsakodnevnem brskanju po internetu 58. Kaj dela »form« v besedi informacija? Beseda »form« je iz besede formirati. Kakšne oblike je informacije, kako polna je. Primer: 2D CAD risanjem (slaba informacije-‐ vse so le črte), BIM modeliranje (dobra informacija-‐vsebuje višino,širino, toplotno prevodnost…zidu) Po moje je to tak mišljeno. Nisem prepričan, Je pa tudi vprašanje malo iz trte zvito :) 59. Pojasni evolucijo programov za risanje, ki je privedla do BIM orodij. V čem je bistvena razlika med BIM in geometrijskimi CAD programi? Kako se razlikujejo po gradnikih in platnu? V prvi fazi je BIM predstavljal le novo, učinkovitejše orodje za procesiranje projektne dokumentacije in je tako začel nadomeščati ustaljeno CAD (2D) projektiranje. Projektanti so začeli spoznavati
prednosti 3D modeliranja z elementi, ki nudijo večkratno uporabo in možnosti procesiranja več različnih načrtov (tlorisov, prerezov) hkrati. Iz osnovnega ploskovnega 2D CAD-‐a, se je razvilo tudi prostorsko 3D parametrično projektiranje. Zato na primer program Revit ni BIM, ampak je 3D-‐parametrični CAD-‐program, narejen za BIM. Program AutoCad Architecture je tudi CAD-‐program, ki omogoča BIM, a ni bil narejen s tem namenom. In končno, tudi AutoCAD je CAD-‐program, ki lahko omogoča BIM, le nekaj več spretnosti in obvladovanja je potrebno, da je to možno. BIM pokriva geometrijo, prostorske odnose med gradniki, analize svetlobe, geografske informacije, količine in lastnosti gradbenih elementov. Z modelom BIM lahko predstavimo celoten življenjski ciklus zgradbe, od projektiranja do poteka gradnje, do kasnejše uporabe in upravljanja z njo. S pomočjo orodij, ki jih omogoča BIM, imamo dostop do najrazličnejših pogledov in prerezov skozi model, kar pomeni, da lahko za vsak posamezni del zgradbe dobimo podroben načrt, seznam materialov in površin. V modelu BIM imamo vse informacije zbrane na enem mestu. Za razliko od računalniško podprtih sistemov (CAD), kjer imamo opravka s črtami, ravninskim liki in telesi, so modeli BIM sestavljeni iz dejanskih elementov zgradb, ki jih lahko prikazujemo tako v 2D, kot 3D načinih. Ti elementi lahko vsebujejo atribute o materialih, cenah in proizvajalcih. Primerjava: CAD (tradicionalno, nestrukturirano, bazira na dokumentih, zaporedno delo-‐razdrobljeno), BIM (moderno, strukturirano, bazira na izmenljivih bazah podatkov, razdeljeno, koordinirano skupinsko delo) 60. V čem je razlika med konceptualnim modelom zgradb in informacijskim modelom zgradbe? Kako sta povezana? Ali se na kak način naslanjata drug na drugega? V konceptualni zasnovi se osredotočimo na spoznavanje objekta in okolja, v katerem bo zgrajen, tek skušamo razumeti, kateri parametri gradnje in okolja so bistvenega pomena in kateri ne dosegajo pomembnosti, ki bi vplivala na trajnostno delovanje. Tako zasnovo lahko podrobneje razčlenimo na posamezne korake: razumevanje podnebja, okolja in kulture, razumevanje tipa objekta, zmanjševanje porabe plačljivih virov, uporaba naravnih brezplačnih virov, uporaba učinkovitih sistemskih rešitev, priključevanje sistemov obnovljivih energetskih virov in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. V konceptualni zasnovi pripravimo obliko modela (lupino modela) z glavnimi parametri, ki se nanašajo na razslojenost po etažah in prostorih. Informacijski model zgradbe je zbirka podatkov, v kateri naj bi bilo v visoko strukturirani obliki zapisanih čim več informacij o objektu, ki nastajajo in se uporabljajo skozi njegovo celotno življenjsko dobo. Že zasnova in projektiranje tečeta na celovitem trirazsežnem modelu zgradbe, ki si ga posamezni projektanti delijo in, ki ga v končni fazi lahko uporabi tudi upravnik zgradbe za njegovo upravljanje. Prvo vrsto modela izdelajo programerji, drugo pa inženirji in arhitekti.
61. Kaj je to model? Kaj modeliramo? Kako? S kakšnimi orodji? Modeliranje je ključni korak pri izdelavi IT za realni problem. Modeli so podlaga za inteligentno ravnanje, sprejemanje odločitev, reševanje problemov, komunikacijo itd. Sestavljen je iz simbolov, ki jih lahko (matematično) manipuliramo. Simbole se da zapisati v računalniku. Modeliramo stvari-‐produktni modeli in aktivnosti-‐procesni podeli. Modeli gredo skozi tri faze: izdelava (opazovanje, izdelava sheme podatkov, programska oprema), uporaba (dizajniranje objekta, izdelava modela, analiza), materializam (branje načrtov).
Modeliranje: -‐jezik modeliranja (Express, XML, NIAM, UML) -‐referenčni model (širši napotki za modeliranje) -‐standardna shema modela -‐model dizajnirane stavbe 62. Navedi prednosti in slabosti, grožnje in priložnosti BIM tehnologije (SWOT). Prednosti: -‐uporaba inteligentnih komponent -‐samodejno usklajevanje risb -‐bogate možnosti vizualizacije (animacije, študije osončenosti, renderji, itd.) -‐samodejna izdelava popisov in terminskih planov -‐povezanost s programi za statiko, izračun energetskih potreb in analiza konfliktov -‐koordinirano skupinsko delo Slabosti: -‐potrebno veliko učenja novih tehnologij -‐potrebne investicije v tehnologijo in reorganizacijo procesa
63. Nariši, predstavi konceptualni model za situacijo xxxx.
Pri konceptualnem modelu nas zanima s kakšnimi koncepti imamo opravka. Poznamo 2 metodi konceptualnega modeliranja: Razbiti na elementarne dele (break into pieces), torej kako nekaj razgradimo in sestaviti celoto (reconstruct the whole), kako nekaj sestavimo. Vsak model je opisan v svojem jeziku. Ta jezik nam definira simbole s katerimi bomo predstavili koncept. Navadno so ti jeziki namenjeni prevajanju konceptov za računalnike in temeljijo na matematični logiki. Glede na model se jezik razlikuje (produkti, procesi). Viri za modeliranje nam predstavljajo osnovne elemente za gradnjo konceptov in relacij med njimi. Ti osnovni elementi so lahko različnih nivojev: subatomsko (številka, del besedila), atomsko (stvar, lastnost, tip, relacije, tip relacije) in molekularni (referenčni modeli, geometrijski elementi). Relacije v oblikovanju modela poenostavimo na 3 načine (abstrakcije): -‐ KOMPOZICIJA – DEKOMPOZICIJA: Ugotoviti moramo kaj so deli oz. poddeli nečesa. Ta abstrakcija je bistvena pri inženirskih objektih. Pomagamo si z zvezo »je del od«. Primer: UČILNICA je del FGG je del UNIVERZE V LJUBLJANI je del EVROPSKIH UNIVERZ so del SVETOVNIH UNIVERZ. -‐ KARAKTERIZACIJA: Nekaj ima lastnost, ima karakteristiko. To je barva, lastnost, širina, dolžina, tlačna trdnost. Primer: KONZOLA je iz AB, je DOLGA 2m, je ŠIROKA 30cm,… -‐ SPECIALIZACIJA – GENERALIZACIJA: Nekaj posplošujemo, torej je povezava »je«. Primer: FGG je STAVBA je INŽENIRSKI OBJEKT...
64. Nariši, predstavi procesni model za situacijo xxxx.
Tukaj gre za predstavitev procesa neke aktivnosti. Procesnih modelov je v gradbeništvu zelo malo, ker je vsaka gradnja unikatna. Pri takih modelih želimo ponavljanje. Procesni modeli služijo temu, da lahko nek proces vodi informacijski sistem. Procese lahko gledamo kot: -‐ TRANSFORMACIJE (input – procesiranje -‐ output): V takem primeru se modeli osredotočijo na modeliranje dela, ki mora biti opravljeno in ga razdeli na serijo nepovezanih nalog. Ena naloga ali aktivnost je tipično najmanjši del iz katerih so sestavljeni kompleksni modeli.
-‐ KOMUNIKACIJA MED LJUDMI (priprava – pogajanje – delo – sprejetje): Ta se osredotoča na relacije in komunikacijo ljudi vpletenih v delo. PRIPRAVA in PROŠNJA(kupec) à POGAJANJE à IZVAJANJE(izvajalec) à SPREJETJE in ZADOVOLJSTVO KUPCA
65. Kaj je to referenčni model? Katere poznaš? Referenčni model je način perspektive na modeliranje. Določa kako naj modeliramo in kako naj model razčlenimo. Poznamo: -‐ Model forma-‐funkcija-‐obnašanje -‐ GARM -‐ RATAS 66. Razloži referenčni model forma-‐funkcija-‐obnašanje? Produkt xxxx pojasni skozi ta referenčni model. Popular with design sciences – fit: how do the parts of the design fit together? – form: the structure of the design as captured by the parts hierarchy. – function: the intended behaviour of the artifact that is designed as might be found in a functional classification of parts. – behaviour: the causal relationships between different parts of the artefact. Form-‐function-‐behaviour model. Form je v bistvu struktura ter material iz katerega je izdelek narejen. Function je naloga, ki jo izdelek opravlja, oziroma namen kateremu je namenjen. Behaviour pa je način obnašanja izdelka med opravljanjem svoje funkcije, kaj se dogaja z njim v življenjski dobi ter kako se odziva na vplive okolja. Primer gradbenega stebra. Steber je narejen iz armiranega betona, pobarvan na belo. Vse to je njegova oblika. Function je njegova funkcija, da podpira ploščo, behaviour pa kako teče toplotni tok iz stavbe oziroma v stavbo, kakšne razpoke nastanejo ob nanosu horizontalne sile ipd. 67. Referenčni model GARM General AEC (Architecture, Engineering and Construction) Reference model. Ta model je tvorimo tako, da izberemo glavne »produkcijske enote« (Product definition unit PDU), ki imajo določene KARAKTERISTIKE (želene, pričakovane, merjene) in specifične ASPEKTE (trdnost, cena, varnost, odpornost ipd.). Definiramo želene karakteristike za PDU (produkcijske enote), potem pa iščemo tehnične rešitve. Vsak PDU ima lahko več možnih rešitev in obratno. Primer: FU (funcional unit PDU) TS (technical solution) FU -‐ avto (TS Volvo…) -‐ FU Motor TS (VW tip…) -‐ FU šasija (TS tip…)
68. Referenčni model RATAS Referenčni model RATAS (Finska) predpisuje hierarhično razčlenitev produkta na posamezne podsisteme. STAVBA -‐> SISTEM -‐> POD-‐SISTEM -‐> DEL -‐> DETAJL Primer: Stavba kot celota je produkt. Sistem je celotna nosilna konstrukcija, podsistem nosilne konstrukcije so npr. etažne plošče. Del etažne plošče je en prefabriciran betonski element, detajl te prefabricirane plošče je armatura. Tako lahko zelo strukturirano podajamo podatke o stavbi, konstrukciji, gradnikih (najrazličnejši parametri). 69. Standardi za informacijske modele stavb. Njihov pomen! Zaradi potrebe po čim lažji izmenjavi 3D modelov, se je pojavila potreba po standardizaciji. Pojavili so se standardi: · STEP (Standard for the exchange of product model) -‐> v gradbeništvu se ni uveljavil, več v aeronavtični in ladjarski industriji, · IFC (Industy Foundation Classes) -‐> zaradi počasnega razvoja STEP standardov se je v največji meri na pobudo Autodeska začel razvijati standard IFC, · aecXML -‐> zaradi velike uporabnosti jezika XML se je začel razvijati poseben standard za gradbeno industrijo. Uporaben je za dokumente, organizacijo, ponudbe, urniki ipd. 70. Jaz sem črta, jaz sem tudi črta, jaz sem pa stena! Kdo je boljši? Boljša je stena. Črta je preprosto samo črta, ne vsebujejo n ta način je značilna preprosta semantika, dokumenti in razdrobljeno delo. Stena je del digitalnega modobenih podatkov, je bolj tradicionalni način izražanja. Zaela vsebuje tudi podatke o položaju, dimenzijah, materialu, opisu, zmogljivosti, kvaliteta, cena, navodila za vgradnjo. Črte rišemo v Acadu, medtem ko stene v raznih BIM orodjih. Za dele digitalnega modela (stene, okna,...) je značilno da so struktuirani, imajo kompleksno semantiko, deljene zbirke podatkov in povezano delo. 71. Na primeru xxxx razloži pomenski trikotnik V nadaljevanju je opisan pomenski trikotnik, primer na katerem ga bo potrebno razložit bo na izpitu. Osnovni trije koti so: Objekt, koncept in simbol. -‐Objekt je narejen cel iz resnične stvari, katera je nastala iz neke ideje. To dejansko imamo v resničnem svetu. -‐Simbol je znak oziroma forma nekega sporazumevalnega jezika. Simbol s katerim opišemo neko realno stvar. -‐Koncept je ideja o objektu, ki nastane v glavi osebe. Primer: Most čez potok Sušica – Objekt, M O S T – Simbol (črke), Prostoležeč nosilec – Koncept tega mostu.
72. Zakaj naj bi računalniki lahko dosegli podobno inteligenco kot ljudje ... glede na to, kako naj bi ljudje mislili in katera oglišča pomenskega trikotnika poznamo? V čem so ljudje in računalniki različni? Najprej se pojavi vprašanje kaj je od treh oglišč pomenskega trikotnika (objekt, simbol, koncept) sploh dostopno računalnikom. Ugotovimo da so v računalniku samo simboli, ni realnega sveta, ni konceptov. Iz razlage da ljudje dejansko v svojih glavah procesiramo simbole, si lahko razlagamo da bi lahko tudi računalniki dosegli podobno inteligenco. Ljudje imamo značilnost, da ko razmišlamo si v glavi ustvarimo model. Ta model nato manipuliramo in z njim rešujemo probleme. Modeli so lahko predstavljeni kot semantična mreža. Semantično mrežo pa obvladajo tudi računalniki, vendar imamo ljudje na razpolago še realen svet, poleg simbolov. 73. Kako je izdelovanje programske opreme povezano z modeli in modeliranjem? Kje in kakšni modeli v procesu nastajanja programske opreme nastajajo? Conceptual models model concepts (break into pices, reconstruct the whole), based on mathematical logic Examples: -‐ EXPRESS, NIAM, IDEFO, XMLschema -‐ software engineering UML, ER diagrams 74. V čem je pomen abstrakcije pri informacijskem modeliranju? Katere abstrakcije poznaš? Navedi primere. ABSTRAKCIJA: -‐ je način razmišljanja oz. reševanja problema, pri katerem zavestno zanemarimo podrobnosti in se osredotočimo na splošne, skupne lastnosti pojavov, objektov ali pojmov, odvisno od narave problema, ki ga rešujemo; Tak pristop je še posebno pomemben na področju IS, ker gre za sisteme, v katerih nastopajo predvsem objekti abstraktne narave
koncepti abstrakcije:nam pri modeliranju podatkov omogočajo predstavitev strukture podatkov, njihovo kategorizacijo, hierarhično razvrščanje, poglobljeno semantično obdelavo.
V podatkovnih modelih zasledimo naslednje koncepte abstrakcije: 1. klasifikacija (je koncept abstrakcije, pri katerem se množici primerkov entitet, ki imajo neko skupno lastnost, priredimo tip entitete, ki izraža skupno lastnost) 2. generalizacija (je postopek abstrakcije pri katerem dvem ali več tipom entitet priredimo nek skupen, splošnejši, generaliziran tip entitete, ki ponazarja vse lastnosti entitet, ki jih ta generaliziran tip predstavlja.) 3. agregacija (je oblika abstrakcije, pri katerih se objektom, ki predstavljajo dele sestavljenega objekta, priredi sestavljeni objekt na višjem nivoju) 4. asociacija (je oblika abstrakcije podatkov, pri kateri se podmnožici primerkov nekega tipa priredi na višjem nivoju asociirani tip, ki predstavlja skupne lastnosti asociiranih primerkov)
75. V čem je razlika med bivanjem v modelu in bivanjem v resničnem svetu? V resničnem življenju odličitve sprejemamo ne da bi si izdelali model. Modeli omejujejo, odmaknejo nas od biti v svetu. Večini časa smo »vrženi v svet.« »Aha!« -‐ trenutek ko se odmaknemo iz modela in njegovega aparata in mej, ki jih postavlja. Ljudje dobro delujemo tudi na področjih za katere nimamo modela ali teorije (sodelujemo, delimo..) 76. Pojasni tri poglede na to, kaj ljudje delajo: procesnega, pogajalskega in razmišljujočega. Kateri je najbolj pravilen? Za kaj se kateri uporablja? Procesni: Je najbolj softversko podprt, na vsako stvar gledamo kot da je procesiranje. Proces je (Aristotel) lahko diskreten ali neprekinjen. Primer diskretnega je sestavljen iz dogodka npr. smrt z začetkom in koncem in končnim stanjem=mrtev. Primer neprekinjenega je sestavljen iz začetka npr. potovanja tja, nadaljevanja npr. dopustovanja in prenehanja npr. potovanja domov. Različne metode: Napravljanje urnikov z različnimi orodji (MS Project – modeliranje procesov, Primavera, Basecamp) in grafičnimi jeziki kot sta Pert(project evaluation and review technique; seznam aktivnosti, vključno s podatkom o trajanju in vrstnemu redu izvedbe le te potrebnih za izvedbo projekta) in Gantt (tabela z datumi v stolpcih in seznamom del v vrsticah, označeno začetek, trajanje in konec posameznega dela). Diagrami toka podatkov (data flow diagrams) so grafične reprezentacije toka podatkov skozi informacijski sistem. Diagrami prehajanja stanj opisuje obnašanje sistemov skozi končno število stanj (primer šah – beli na potezi, ni šah mat, črni na potezi,…) Petri (place/transition): grafični prikaz procesov razdeljenih na več faz preko stanj (krogci) in prehodi (puščice.)
IDEF0 metoda: procesi prikazani preko inputa, output, kotrole in mehanizma. npr. product desing, input je informacija/navodilo iz podjetja, kotrola preko menedžerjev, mehanizem so inženirji, output pa sam dizajn. Pogajalski: Vrsta poslovnega procesa pri katerem se naloge prenašajo iz enega k drugemu udeležencu da bi nekaj naredil v skladu z protokolom. Se tiče toka dela in sicer dveh modelov. Modeli z fokusom na delovne aktivnosti ki morajo biti dokončane in so razbite na serijo nepovezanih nalog. Drugi modeli pa se osredotočijo na povezave in komunikacijo med ljudmi ki so vpleteni v tok dela. Organizacija in koordinacija del med ljudi. 2 namena komunikacije -‐> prenos
informacije in za namen izvedbe neke akcije. Komunikacijski tok dela ima tako 4 faze: Prošnjo(kupec), pogajanje(izvajalec), izvedbo in zadovoljitev potrebe prosilca. Razmišljujoč: (Schön) Mislimo v naprej, analiziramo, izkusimo, kritično odzovemo. Razmišljanje med delom, preoblikovanje procesa na katerem delamo. Če nas nekaj ne pomakne bližje cilja, pogledamo nazaj in razmislimo zakaj. Če pride v procesu do nepričakovane spremembe in model več ne deluje brez modifikacije, razmislimo kaj je tokrat drugače in kako lahko spremenimo naše razmišljanje da dokončamo nalogo. 77. V čem je razlika med orodji za projektno planiranje in procesno modelirane? S kakšne vzporednice med informacijskimi in konceptualnimi modeli? Procesno modeliranje, so procesi graditve ki pripeljejo do zgradbe. Posebnost gradbeništva v enkratnih produktih, procesih in ekipah. Želimo da računalniška podpora iz ponavljanja teh enkratnih produktov izvleče rdečo nit, koncepti enaki. Razvoj gradbeništva je katalizator sprememb, kompleksne organizacije ki sodelujejo pri gradb. projektu. Orodja za procesno modeliranje omogočajo bolj učinkovito in dinamično sodelovanje s tem pa dvigamo kvaliteto s čimer lahko boljše konkuriramo. Zanima nas informacijska logistika, reinženiring procesov.
Vzporednice z informacijkim modelom -‐> razne if zanke.
Projektno planiranje: Orodje MS Project, Primavera + pripadajoči grafični vmesniki. Planiranje konkretnih bodočih projektov, koncepti so splošni in se ponavljajo kot pri informacijskih modelih. Upravljanje projektov z navezo z uporabo&izdelavo urnikov/planov dela npr. Ganttovi diagrami (tabela z datumi v stolpcih in seznamom del v vrsticah, označeno začetek, trajanje in konec posameznega dela).Na začetku definiramo cilj projekta nato pa vse metode potrebne za to. Navedeni so vrstni redi in trajanje posameznih nalog za dokonanje dela. Logične povezave so določene z omrežjem aktivnosti ki omogočajo identifikacjo kritične poti. Čas trajanje posamezni aktivnosti je ocenjen in ima navadno še neko dodatno okno fleskibilnosti za nepričakovane zaostanke.
78.Pojasni procesni diagram xxxx iz folije predavanj.
Procesni diagram nam prikazuje tok procesov (& podprocesov ) in uporabljenih akterjev/opreme. Prikazuje bistvene povezave. Ima imput in output, procesi so nanizani v neki sekvenci (ne v ciklih). Običajno ni navedeno časovno trajanje procesov.
79. Skozi katere faze gre komunikacijski delotok? Pojasni s primerom. Communication based workflow focuses on the relations and communications between the people involved in the work. Workflow management is a "systematic organizational communication, coordination and actions among people". Komunikacijski delotok gre skozi faze priprave, pogajanja, dela in sprejema. Primer: Najprej arhitekt skicira načrte jih pošlje gradbeniku in si jih ta pogleda. Ker mu verjetno ni vse všeč se z arhitektom pogaja o spremembah, in najdeta nek skupen kompromis na podlagi katerega se zriše nove načrte, ki se jih potem nese stranki. Stranki so lahko všeč lahko pa ne, če so ji se potem gre v podrobnejše načrtovanje in če ji niso se krog znova ponovi.
80. Tri različna razmišljanja o aktivnostih se da lepo pojasniti s tremi ravninami, ki jih tvorijo osi »disciplina«, »faza gradnje« in »software«. Za kaj gre, kaj vsak od teh modelov pove? Information Flow Scenario oz. načrt pretoka informacij. Vsako aktivnost lahko opišemo s tremi parametri: disciplina (kaj delamo), faza gradnje (kako bomo to delali) in software (s čim bomo to delali). Pri zelo specifičnih modelih lahko modeliramo hkrati vse tri parametre, ki jih lahko vključimo v kompleksne BIM modele.
Ponavadi pa modeliramo po dva parametra: -‐ disciplino in software modeliramo z “use cases” -‐ software in fazo gradnje modeliramo z “IDEF0” -‐ fazo gradnje in disciplino modeliramo z “generic process model” Use cases: a use case is a list of steps, typically defining interactions between a role (known in Unified Modeling Language (UML) as an "actor") and a system, to achieve a goal. The actor can be a human or an external system. IDEF0: is a function modeling methodology for describing manufacturing functions, which offers a functional modeling language for the analysis, development, reengineering, and integration of information systems; business processes; or software engineering analysis. Funkcijo se lahko enostavno opiše s tole sliko: V principu imamo vhodne podatke, ki jih z uporabo mehanizmov obdelamo. Samo obdelavo nadziramo in z zaključitvijo procesa dobimo izhodne podatke. Generic process models are generalizations of conventional data models. They define standardised general relation types, together the kinds of things that may be related by such a relation type.
81. Kako informacijska tehnologija vpliva na podjetje? Skozi kakšne optike to lahko gledamo. Navedi in pojasni vsaj tri modele oz. teorije. -‐ MICROECONOMIC MODEL: Info technology is a factor of production, like capital & labor -‐ TRANSACTION COST THEORY: Firms attempt to minimize transaction costs internally & externally Pošiljanje oz. deljenje načrtov/dokumentov je cenejše, hitrejše, okolju prijaznejše, kot na primer pošiljanje po pošti itd. -‐ AGENCY THEORY: Firm is nexus of contracts among agents who make decisions; IS shrink number of agents & reduce cost Informacijska tehnologija zmanjša potrebno število zaposlenih in s tem zmanjša stroške. Ko zaposleni obvladajo programe je delo hitreje narejeno. -‐ BEHAVIORAL THEORIES: Concepts from Sociology, Psychology, Political Science; Organizations & Information Technology mutually influence each other -‐ DECISION & CONTROL THEORY: Decisions are made under conditions of risk & uncertainty; centralization & hierarchy reduce uncertainty Informacijske tehnologije omogočajo, da več ljudi uporablja isti model in tako obstaja manjša verjetnost nesporazumov. Napake se hitreje odkrijejo. -‐ SOCIOLOGICAL THEORY: Bureaucracy, SOPs help stabilize organizations, but slow ability to change -‐ POSTINDUSTRIAL THEORY: Flatter organizations; dominated by knowledge workers; decentralized decision making -‐ CULTURAL THEORY: Information technology must fit organization’s culture to be accepted -‐ POLITICAL THEORY: Info systems are outcome of political competition for policies, procedures, resources
82. Kaj velja za poslovno vrednost informacijskih sistemov? Da je deloma otipljiva, deloma pa ne? Kako argumentirati eno in drugo? Za poslovno vrednost informacijskih sistemov velja, da je deloma otipljiva deloma pa ne. Otipljiva vrednost informacijskega sistema je bolj merljive narave in jo lahko prikažemo v smislu ekonomskega izračuna, medtem ko je neotipljiva vrednost v splošnem bolj subjektivnega značaja oz. je njen ekonomski obseg težje določljiv. Otipljiva vrednost informacijskega sistema: -‐ povečana produktivnost -‐ nizki obratovalni stroški -‐ zmanjšana potreba po delovni sili -‐ zmanjšani stroški rač. opreme -‐ nižji stroški prodaje -‐ nižji administrativni stroški -‐ zmanjšanje rasti izdatkov -‐ znižani stroški objekta (infrastrukture, nepremičnin) 83. Katere so neotipljive prednosti uvajanja informacijske tehnologije ? Navedi ob primeru uvajanja tehnologije xxxxx.
Neotipljiva vrednost informacijskega sistema: -‐ izboljšana poraba sredstev, boljši nadzor nad sredstvi, boljše načrtovanje -‐ povečana fleksibilnost -‐ bolj pravočasne informacije -‐ povečan obseg učenja, izobraževanja -‐ doseganje zakonskih zahtev -‐ večje zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu (učinkovitejše delo, sprejemanje odločitev…) -‐ večje zadovoljstvo strank -‐ izboljšan ugled družbe
primer: vzpostavitev lokalne mreže računalnikov v manjšem inženirskem podjetju -‐ povečana fleksibilnost, izboljšano načrtovanje, pravočasnost infomacij zaradi dostopnosti in aktualnosti podatkov na mreži -‐ kolektiv lahko bolj učinkovito spremlja delo drug drugega, se zanima za njihove probleme...povečan obseg formalnega in neformalnega izobraževanja, hitrejše odkrivanje napak -‐ zaposleni so zaradi bolj interaktivnega dela in lažjega dostopa bolj zadovoljni, boljše sodelujejo, bolj učinkovito rešujejo probleme, zaradi pravočasnosti informacij hitreje sprejemajo odločitve -‐ zadovoljstvo znotraj podjetja se kaže v delovni uspešnosti podjetja, kar se prenaša na boljše usluge strankam
-‐ z večjim zadovoljstvom zaposlenih in strank se povečuje ugled družbe (zaželjenost delovnih mest, povpraševanje po sodelovanju…) 84. Katere so stopnje sprememb v organizaciji (ki jih lahko spodbudi informacijska tehnologija)? Navedi primere.
avtomatizacija: uporaba tehnologije za učinkovito opravljanje nalog (CNC stroji, ki so nadomestili ročno upravljane mehanske stroje za obdelovanje materiala) racionalizacija postopkov: racionalizacija standardnih operativnih postopkov, odpravljanje ozkih grl (prenos zahtevnih računskih operacij iz mreže računalnikov v podjetju k ponudniku zahtevnih računskih operacij v oblaku) preoblikovanje dejavnosti (reinženiring poslovne dejavnosti): radikalno preoblikovanje procesov v podjetju z namenom izboljšanja stroškovne krivulje, kvalitete proizvodov, uslug…z namenom maksimiziranja koristi tehnologije (proizvajalec mobilnih naprav se odloči za optimizacijo svojih naprav na strojni ravni za delovanje na enem operacijskem sistemu, to povleče za sabo spremembe na prakitčno vseh nivojih podjetja) premik paradigme: obsega premislek o osnovni naravi in bistvu dejavnosti, pomeni popolno spremembo usmerjenosti družbe v svojem delovvanju (uveljavljeni avt. proizvajalec preneha s proizvodnjo običajnih avtomobilov in se posveti izključno vozilom na električni pogon)
85. Kaj je banchmarking, kaj IT barometer. Kako vpliva na uvajanje tehnologij? Kaj pove načrtovalcem uvajanja tehnologij? Benčmarking je izraz, ki se v poslovnem svetu uporablja za primerjanje podjetja z drugimi podjetji z namenom izboljšanja svoje konkurenčnosti. Je proces primerjanja poslovnih procesov, produktivnosti, kakovosti in uspešnosti.
IT barometer ocenjuje intenzivnost konkurence in spreminjajoče se tržne dinamike v nekaterih ključnih sektorjih. Predvsem preučuje storitve informacijske tehnologije (IT) (razvoj programske opreme, računalniške igre, IT programiranje, IT svetovanje, storitve upravljanja naprav in sistemov IT, druge informacijske in računalniške storitve, obdelava podatkov, spletni portali...) Vsak proces moramo pogledati z vidika kupca, tekmeca in strateške vrednosti za organizacijo. Merjenje zmogljivosti pomeni tudi postavitev pričakovanj, primerjavo aktualnih podatkov s podatki dobljenimi po benchmarkingu in stalno izboljševanje procesa. Merjenje nam daje osnovo za ugotavljanje izboljšanja procesa. Na ta način lažje vidimo kje smo konkurenčni in kje nismo. Da izboljšamo konkurenčnost se največkrat uvaja nove tehnologije s katerimi naredimo več, boljše in z manj stroški. Benčmarking je ena izmed najbolj pogosto uporabljenih metod za neprestano izboljševanje konkurenčnosti podjetja. Večina podjetij nenehno spremlja dogajanje na trgu in dejavnosti svojih konkurentov ter nato še tudi sami uvajajo novosti, ki se jim zdijo smiselne. Pri tem pa se pogosto niti ne zavedajo, da se pravzaprav poslužujejo benčmarkinga. Primerjalne analize se najpogosteje uporabljajo za merjenje uspešnosti z uporabo posebnih kazalcev in so kot rezultat pokazatelj uspešnosti podjetja. 86. V čem je podobnost in v čem razlika uvajanja informacijskih tehnologij v podjetja z drugimi inženirskimi procesi. Skozi katere faze gre. Kaj bi bila lahko vaša vloga pri tem v naslednjih 5, 10, 20 letih. Podobnost je v tem, da se jih uvaja z istim ciljem. Torej povečati konkurenčnost, zmanjšati stroške, boljša kakovost izdelkov, boljša produktivnost. Razlikuje se v tem ali nas v uvjanje IT sili okolje ( zunanji faktorji) ali so to razmere znotraj firme (notranji faktorji), različen nivo razvitosti informacijske tehnologije ter v tem, da podjetje z drugimi inženirskimi procesi lahko daje prednost drugim informacijskim tehnologijam. Faze uvajanja novih tehnologij: 1 faza: pre-‐implementacija -‐ vizija, analiza, načrtovanje in gradnja informacijskega sistema Vsaka uspešna implementacija se začenja z jasno vizijo poslovnega procesa – kaj in kako bomo delali v novem sistemu in kaj potrebujemo za uspešno delovanje sistema. Opraviti moramo podrobno analizo nalog in opravil, ki jih želimo podpreti z informacijsko tehnologijo. 2 faza: implementacija -‐ uvajanje sistema Za uspešno uvajanje informacijskega sistema je zelo pomembno izdelati plan uvajanja, izbrati ustrezno ekipo za uvajanje in zagotoviti, da končni uporabnik sistema razume in uporablja sistem. Z uvajanjem informacijskega sistema lahko povzročimo manjše (mehke – variranje), ali korenite (trde – preusmerjanje) spremembe. Mehke spremembe pomenijo ureditev obstoječega stanja, avtomatizacijo dela in služijo enostavnejšem izvajanju procesov. Trde spremembe pomenijo temeljne spremembe procesov, odnosov in pravil. 3 faza: post-‐implementacija – vzdrževanje sistema in podpora uporabnikom
Proces razvoja informacijskega sistema se z njegovo uvedbo in uporabo ne konča, saj se spreminja, raste in zajema vedno več delovnih procesov. Vzdrževanje pomeni spremembo obstoječih in razvoj novih procesov. Podpora uporabnikom zajema pomoč pri uporabi sistema, reševanje nastalih problemov, pripravo obnovitvenih tečajev in izobraževanje novih uporabnikov. Faze razvoja IT: -‐Obdobje avtomatizacije (1970 – 1990): šlo je avtomatizacijo preprostejših, ročnih opravil (rutinskih opravil). Razvoj se je najprej pričel na področju davkov, registra prebivalstva, katastrov,… kjer je veliko ročnega dela. V tem času se je vse avtomatiziralo in sicer po posameznih aktivnostih. -‐Obdobje informatizacije (1990 – 2000) : to obdobje je značilno za 90-‐ta leta. Med avtomatizacijo in informatizacijo pa obstaja pomembna razlika s stališča sprememb, ki jih prinašata v organizacijo poslovanja. V tem obdobju je na eni strani uporaba računalnikov zelo napredovala, na drugi strani pa je tudi tehnološki razvoj zelo napredoval. Za to obdobje je značilna uporaba informacijske tehnologije pri obdelavi vseh podatkov. -‐Obdobje razvoja e-‐uprave (2000 -‐ 2010) : rast interneta v drugi polovici 90-‐ih let je upravi prineslo nove možnosti v razvoju. Veliko večino storitev bomo v prihodnosti lahko opravili preko interneta in elektronske pošte. -‐Obdobje kombinacije Web 2.0 in računalništva v oblaku. Namesto virtualnih organizacij, imamo virtualizirane organizacije z ekipami, ki se nahajajo kjerkoli v svetu ter sodelujejo/delujejo z uporabo orodij Web 2.0, osebnih računalniki, mobilnih tehnologij in računalništva v oblaku. Kaj bi bila lahko vaša vloga pri tem v naslednjih 5, 10, 20 letih? Današnje sistemske upravitelje s poglobljenimi znanji s področja sistemov in, denimo, virtualizacije bodo zamenjali arhitekti IT, ki bodo skrbeli za izbor, medsebojno združljivost in nadzor komponent, najetih v računalniškem oblaku. Pojavila se bodo delovna mesta, kot so arhitekt storitev v oblaku, arhitekt integracij in načrtovalec zmogljivosti. Morda je za bodočnost dela v IT pomembno razumeti, da bodo o vseh teh spremembah odločali predvsem poslovni oddelki: trženje, prodaja in druge poslovne službe v podjetjih. Vse te spremembe bodo imele za posledico, da se bo spreminjala tudi struktura podjetij, ki se ukvarjajo z IT in nudijo IT-‐zaposlitve. Analitiki napovedujejo, da bodo zaradi računalništva v oblaku velika podjetja postala še večja. Po drugi strani pa so večinoma mnenja, da bodo še naprej uspevala mala podjetja, ki bodo dobro poznala svoje stranke in bodo lahko nudila zelo prilagojene rešitve. Oboji pa bodo iz igre iztisnili srednje velika podjetja, ki jim bo zmanjkalo sape. 87. Katere so stopnje zrelosti informacijskih tehnologij v podjetju? Kaj z njimi merimo? Primer! 1.STOPNJA: Zacetna faza (ad-‐hoc) procesi so ne-‐strukturirani in slabo definirani. Merjenje uspešnosti procesov se ne uporablja, delovna mesta in organizacijska struktura temelji na tradicionalnih funkcijah. Uspešnost podjetja je odvisna od volje in zagnanosti.
2.STOPNJA: Ponovna organizacija Zgraditev disciplineranega delovnega okolja da je delo stabilizirano in obveznosti nadzorovane. Procesi ustanovljenja svetovnih ocenjevanj; 3.STOPNJA: Definirano Osnovni procesi so definirani, dokumentirani in modelirani. Procese se spreminja preko formalnih postopkov. 4.STOPNJA:Povezano Managerji uporabljajo procesni management s strateškim namenom Sodelovanje med oddelki, dobavitelji in strankami vodijo timi, ki imajo skupne cilje in mere uspeha, ki niso več omejeni na posamezne poslovne funkcije. To stopnjo zrelosti imenujemo tudi »stopnja preboja«, saj vsebuje nekatere ključne elemente procesne usmerjenosti. 5.STOPNJA: Integrirano Podjetje sodeluje z dobavitelji in strankami na nivoju procesov. Delovna mesta in strukture temeljijo na procesih. Mere uspešnosti procesov in procesni management je globoko zakoreninjen v podjetju. Podjetja, ki dosežejo to stopnjo zrelosti, so dosegala optimalno ravnovesje med funkcijami in procesi. Primer: Veliko japonsko podjetje -‐Cilj: sistemi, ki zmanjšujejo potrebo pofizičnem delu in ki zmanjša težave kakovosti -‐ Orodja: Ekstenzivna prefabrikacija, računalniško podprta logistika in robotsko sestavljanje (montaža) na mestu. 88. Katere so stopnje zrelosti tehnologij na splošno. Za vsako stopnjo navedi en primer. Stopnje tehnologije: -‐ Pojavitev o Reševanje začetnega problema o postavitev vprašanj glede zasnove -‐ raziskava o reševanje problemov -‐ demonstracija o predstavimo rešitev v kontroliranem okolju -‐ razvoj o programske opreme o standardov o izobrazbe -‐ razporejanje, uveljavljanje -‐ ustreznost o preverjanje ustreznosti rešitve
89. Kje so ovire pri uvajanju IKT v gradbeništvo in v čem je priložnost za nove diplomante? V znanosti se pojavlja razmeroma malo inovacij. Če nekdo razmišlja drugače, se ga ponavadi izolira in ne upošteva. Podobno se dogaja tudi v gradbeništvu. Podjatja najlažje pridobijo nova znanja z zaposlitvijo novih, izobraženih ljudi. Njaboljši kandidati za to pa so seveda sveži diplomanti, saj je njihovo znanje najbolj zveže in sodobno. 90. Kaj je Machiavelli povedal o uvajanju novosti? Kako s tem pojasniti, kaj se dogaja pri uvajanju informacijskih tehnologij v gradbeništvo? Machiavelli je trdil, da ni nič težjega za uvedbo, dvomljivega za uspeh ali nevarnega za upravljati, kot nek nov system. Večina ljudi so zagovorniki starih, obstoječih sistemov, ki so preverjeni in delujejo, redki pa bodo odprti za pridobitev novih sistemov. V gradbeništvu se ljudje raje zanašajo na obstoječe, stare IT, ki jih preverjeno pripeljejo na željen cilj s preverjeno natančnostjo, kot pa da bi aktivno razvijali nove IT, ki bi lahko vse delo olajašale in izoljšale. Zato še vedno uporabljamo zastareli SAP2000 za analizo konstrukcij, namesto ostalih modernejših, sodobnejših programov.
Recommended