Univerzitet Sv. ,, Kiril i Metodij " Stomatolo{ki Fakultet

SEMINARSKA RABOTA

Predmet: Oralnohirur{ki koncepti vo stomatologijata Tema: Remodelirawe na meko i tvrdo tkivo

Mentor: Prof.D-r. B.Veli~kovska -Zafirovska Nelkovska Kurti{i 31.03.2011

Izrabotile: 1.Julijana Angelovska 2. Biljana 3. Liburn

1

SkopjeSODR@INA

1.Voved ................................................................................................................. 3 2.Remodelirawe na tkivo ......................................................................................3 Sovremena alternativana razlika.....................................................................3 Alveoplastika..................................................................................................5 Lekuvawe na Egzostoza ..................................................................................6 Namaluvawe na ispaknatosta........................................................................7 Blago tuberkularno namaluvawe.....................................................................8 Otstranuvawe na torusi..................................................................................9 Milohidno namaluvawe na grebeni/procepi.................................................10 1.Remodelirawe na mekoto tkivo........................................................................10 Inflamatornata fibrozna hiperplazija - epulis fisuratum...............................11 Inflamatornata papilarna hiperplazija............................................................11 Tretman na labijalniot i lingvalniot frenulum ...............................................12 Lingvalna frenektomija.................................................................................12 Proceduri za prodol`uvawe na grebenot vo maksilata i mandibulata............12 Zgolemuvawe na tvrdoto tkivo......................................................................13 Maksilarno zgolemuvawe..............................................................................13 Osteoplastika so podelba na alveolarniot greben..........................................14 Onlej graftite................................................................................................. 14 Interpozicionalni graftovi...............................................................................14 Podignuvawe na sinusot (sinusd lift) i inlej koskeni graftovi.........................14 Tretman na neednakvostite vo alveolarniot greben.....................................15 Mandibularna augmentacija (zgolemuvawe na dolnata vilica)......................15 Pripoeni i vmetnati transplanti.....................................................................16 Alveolarna distrakciska osteogeneza.............................................................16 Zaklu~ok ...................................................................................................... 17 2

1.VovedVo ovaa seminarska rabota }e bidat opfateni tipovite na remodelirawe na mekoto i tvrdoto tkivo. Pri opi{uvaweto na postapkite za nivno remodelirawe vo detali }e bidat opfateni procedurite kako za zgolemuvawe , taka i za namaluvawe na mekoto i tvrdo tkivo. Voedno }e bide uka`ano koi sredstva e najdobro da se koristat i vo kavi slu~ai. Opfaten }e bide donekade i istoriskiot prikaz na odredeni postapki so koi se remodelirale porano mekite i tvrdite tkiva i , kako tie so promenata na tehnikata se pove}e se usovr{uvaat se so cel da se za{titat pacientite hirurgija. i da se unapredi proteti~kata rekonstrukcija i oralnata

2.Remodelirawe na tkivo Sovremena alternativana razlika , o . , . . / , , , (NA) . , . . , izvr{i . (. , , ) , () () . , , . / , . 3

Gledano od istoriski aspekti, tehnikite za za{tita na alveolarnite grebeni bile razvieni za da se olesnat tradicionalnite zabni protezi so ve{ta~ki zabi. Materijalite kako NA bile prvite koi ne bile zafateni so plak poradi odbivawe na pacientot i fibrozna enkapsulacija. Prehodno, upotrba na polimetil metakrilat, vitrozen jaglen, i aluminium oksid poka`a slabi rezultati. Formata na korenot i ~esti~kite na NA bea prilagodeni i uspe{no dejstvuvaa vo za~uvuvawe na formata na alveoaniot greben. O~igledno be{e ograni~uvaweto so materijali koi ne se resorbiraat, poradi {to be{e isklu~ena mo`nosta za podocne`na rekonstukcija so impatanti. Problemot be{e re{en so trikalcium fosfat, no se poka`a deka istiot ne e celosen osteosprovodnik zatoa {to pridonesuval za sozdavawe na xinovska kletka namesto za osteoklasti~na resorpcija. Ova rezultiralo so ograni~en osteogenski potencijal. Drug vid na aloplast koj {to se koristi za ovaa cel e bioaktivnoto staklo, koe se sostoi od kalcium, fosfor, silikon, i sodium, me|utoa i so nego biolo{koto odnesuvawe na zamenskata koska ne bilo dovolno zadovolitelno za da mo`e da se izvr{i rekonstrukcija so implatanti. Zlatnoto pravilo za primena otsekoga{ pretstavuvale na koskena rekonstrukcija vo celiot svet graftovi. Dilemata okolu avtogenite

avtogenite

graftovi vklu~uva morbiditet na samoto mesto na donatorot: bez razlika dali izvorot e intra- ili ekstraoralen , dopolnitelnata operacija i bolki kaj pacientot ja ograni~uvaat nivnata op{ta upotreba . Za da se izbegne koristeweto na mestoto na donatorot , se poddr`uvaat najrazli~ni alogenetski podgotovki na koskata. Strogite zakoni za banki na tkiva uspeaa da ja zgolemat doverbata kaj javnosta vo odnos na upotrebata na vakvite materjali. Neorganskata koska od neodamna be{e adaptirana materjali e {to go za upotreba pri podgotovka na alveolarniot greben. Prviot ksenograft dobien e od govedo. Glavnata prednost na ovoj vid na ima na raspolagawe vo re~isi neograni~eni koli~ini , a spored hemiskiot i biolo{kiot sostav e re~isi identi~en so ~ovekovata koska. Potrebna e minimalna reakcija na imunitet poradi otsustvo na protein, Sepak se brzinata na resorbcija na kortikalnata govedska koska e mnogu mala. Studiite za lu|e i za `ivotni doka`aa deka ostatoci od nevitalna kortikalna koska prisutni 18 meseci ili podolgo na mestoto kade e postaven graftot. Vtoriot

proizvod , koj poteknuva od ~ove~kata koska , se prerabotuva so rastvorliv ekstrakt i dehidracija. Studiite so `ivotni poka`ale deka postoi re~isi celosno remodelirawe so mali ili bez ostatoci od ~ove~kata neorganska koska , koja bila ostavena vo primerokot. I deproteiniziranata govedska koska i rastvorenata dehidrirana mineralizirana ~ove~ka koska se ~ini imaat golem potencijal vo za{titata na alveolarniot greben . Potreben e golem vremenski period 4 za

resorbcija na ovie materjali , pa poradi toa se odr`uva formata na grebenot za podolg vremenski period , za potoa istite da se resorbiraat i remodeliraat po pat na osteoklasi~en proces , ~ij kraen rezultat pretstavuva idealna koska za zamena so implant. Tehnikata za za{tita na alveolarniot greben vo momentot na ekstrakcija Za{titata na ja ima opi{ano Sklar. Neophodna e atraumatska bukalnata i labijalnata koska e mo`na so ekstrakcija. pomo{ na

mikroosteteotomi, a sekoga{ koga e toa vozmo`no treba da se izbegnuva ili da se ograni~i bukalnoto ili labijalnoto mukoperiostalno podignuvawe. Na dupkata treba ne`no da i se napravi kireta`a i da se ispere so voda ,a vo slu~aj na prisustvo na periodontalna infekcija mo`e da pomognat lokalni antibiotici. Tetraciklin vo prav izme{an so deproteinizira~ka govedska koska ili so rastvorena dehidrirana mineralizirana ~ove~ka koska mo`e da bidat dozvoleni za upotreba bilo koj od ovie dva vida na koska vo skoro sekoja klini~ka situacija. Ne e neophodno grafot da ima celosno vodootporna sluznica. Kolagenskata membrana se koristi za da go spre~i izlevaweto na materjalot od dupkata vo vid na listoviden most na ,osobeno pri vadewa na gornata vilica . Koga se pravat privremeni restavracii vo tekot na operacijata, privremena restavracija tkivo. Vo izbranite primeroci Poradi bavnata pomaga kako potpora na sosednite {uplini vo tekot na sozrevaweto na mekoto vedna{ mo`e da se postavat implatantite mestoto na ekstrakcija , zaedno so ovie resorbtivna priroda deproteinizirani koskeni podgotovki.

na ovie dve podgotovki za koski , istite

mo`at da bidat idealni za bukalni ili labijalni defekti , kade vo drug slu~aj bi trebalo da se postavat graftovi so avtogena kortikalna koska. Alveoplastika ^estopati tvrdite i mekite tkiva vo oralniot del treba da se remodeliraat za da se obezbedi zdrava i stabilna pregolema kompresija Sovremenite trendovi i vnatre{na sredina za idni proteti~ki po ekstrakcijata restavracii. Ednostavnoto i alveolarnoto remodelirawe se sostoi od

fraktura vo {uplinata , no treba da se priod so stent do koskenoto na protezi.

izbegnuva preolema kompresija i pregolemo namaluvawe na nepravilnostite. poddr`uvaat selektiven remodelirawe , koe e specifi~no za mestoto , so {to se eliminiraat koskenite abnormalnosti koi pre~at Pove}ekratni potrebna anomalii pri postavuvawe ili rekonstrukcija vodat do pojava na potsekuvawa koi pretstavuvaat

pre~ka na patot za postavuvawe na konvencionalni protezi. Na ovie pre~ki im e poslo`ena alveoplastika za da se postignat sakanite rezultati. Vo flapovi so upotreba na 5 mnogu slu~ai podignuvawe na mukoperiostalnite

krestalen zasek vo vertikalna nasoka e neophoden za da se spre~i kinewe i za

da se dobie se

najdobar mo`en pristap

do alveolarniot greben . Za vreme za da se spre~i refleksija

na i

mukoperistalnata resekcija na flapovite najsoodvetni instrumenti za upotreba periostalnite elevatori - onie na Vudson sozdavawe na sekvestrumi. Ovie uslovi ja zgolemuvaat bolkata i neprijatnosta kaj pacientot , kako i periodot koj e potrebeno da pomine za da mo`e da se prodol`i so popravkata na protezata. Koristeweto na ro`ur ponapredno remodelirawe se prepora~uva namesto rotira~ki Voobi~aenoto plaknewe so fiziolo{ki rastvor koskata. Blagodarenie na fiziologijata na koskata i restorativnite opcii koi vo ili turpija za instrumenti.

se koristi za da se spre~at

temperaturi poniski od 47 Celziusovi stepeni za da mo`e da se odr`i vitalnosta na

momentov gi imame na raspolagawe , za interseptalnata alveoplastika retko postojat indikacii. Glavniot nedostatok na ovaa postapka e op{toto namaluvawe na gustinata na grebenot , poradi {to mo`e da dojde do pojava na greben koj e premnogu tenok za da smesti idni implanti. So otstranuvaweto potencijalot na intraseptalnata koska se eliminira za endostalen rast , koj e

neophoden za za{tita na grebenot . Poradi toa , dokolku se koristi ovaa tehnika mora da se bide svesen za gustinata na grebenot i da se namali labijalnata dimenzija samo onolku kolku {to e dovolno za da se namalat ili eliminiraat potsekuvawata na mestata kade ne se o~ekuva da se stavat implanti. Po remodelirawe na tvrdoto tkivo vi{okot na meko tkivo treba da se otstrani za da se oslobodi podvi`noto tkivo koe go namaluva nalegnuvaweto i funkcionalnite karakteristiki na krajnata proteza . Zatvoraweto se vr{i so {ewe so resorptiven konec , neprekinato ili so ubodi se prepora~uva poradi pomaliot broj na ~vorovi. Lekuvawe na Egzostoza Potsekuvawata i egzostozata se po~esti kaj gornata otkolku kaj dolnata vilica. Na mestata kade e potrebno namaluvawe na koskata , treba da se stavi lokalen anestetik. So toa se dobiva soodvetna anestezija za pacientot kako i pomo{ pri hidrodisekcija na gornite tkiva , so {to se olesnuva podignuvaweto na flapovite. Vo dolnata vilica mo`e da e potrebna inferiorna alveolarna nevrovaskularna blokada. Treba da se napravi krestalen zasek koj se {iri okolu 1.5 cm nadvor od sekoj kraj na mestoto koe treba da se remodelira . Celosno mukoperialen flap se reflktira so {to se poka`uvaat site mesta kade koskata {tr~i.Mo`e da bide potrebno da se napravat vertikalnite zaseci dokolku soodvenata eksponiranost ne mo`e da se dobie poradi pojava na trauma na 6

flapot na mekoto tkivo . Pri remodelirawe na egzostozi mo`e da e potrebno upotreba na rotira~ki instrument za golemi mesta , ra~na turpija ili turpija za mali povr{ini . Koga }e se zavr{i so otstranuvawe na koskata {to {tr~i i so vitalizacijata }e se potvrdi deka nema neregularnosti ili potsekuvawa i mo`e da se izvede {ieweto za da se zatvori zasekot na mekoto tkivo. Dokolku se koristat neresorptivni konci istite }e treba da bidat izvadeni za okolu 17 dena. Na mestata kade verojatno }e ima potreba od postavuvawe naimplanti ili protezi poddr`ani od implanti, nepravilnostite i potsekuvawata najdobro se lekuvaat so upotreba na kortikoporozni graftovi od avtogen ili aloplasti~en izvor. Ova mo`e da se napravi so vertikalen zasek samo do predlo`enoto mesto za postavuvawe na graft. Subperostalnata disekcija se koristii za da se napravi xeb za postavuvawe na materjalot za graft. So vizuelen pregled i napipuvawe na mestoto na krajot od postapkata }e se uverite deka e ostranet defektot. Zasekot mo`e da se zatvori so respritiven konec. Na mestata kade e potrebno golemo koli~estvo na materijal za gaft, so zasekuvawe na perioseumot mo`e da se pomogne vo zatvorawe na nedostatocite na mekoto tkivo. Osven toa, so pomo{ na resorptivna kolagena membrana mo`e da se spre~i srasruvawe na tkivoto so mestoto koe e operirano.

Namaluvawe na ispaknatostaVi{ocite vo gornata vilica mo`e da se sostojat od meko tkivo, koska ili dvete. Ispituvaweto koe se izveduva so igla, mo`e da se razgrani~i pome|u pri~inite so lokalnata anestetika igla ili so panoramski radiograf. Mo`e da se otkrijat koskenite nepravilnosti, varijacii vo anatomijata kako i nivoto na sinusi na gornata vilica. Vi{ocite na mestoto na ispaknatost na gornata vilica mo`e da go preminat me|ulakovidniot prostor i da go namalat celiot sloboden prostor potreben za pravilno funkcionirawe na protezata. Lesno mo`e da se obezbedi pristap do mestoto na ispaknatost so koristewe na krestalen zasek, po~nuvaj}i od mestoto na posteriornata ispaknatost, prodol`uvaj}i vo pravec na rabot od defektot so upotreba na `ilet za skalper br.12. Sleduva periostalna disekcija so {to se prika`uva anatomijata na koskata odozdolu. Vi{ocite vo anatomijata na koskata se ostvaruvaat so upotreba na ro`ur za strani~no se~ewe. Mora vnimatelno da se proceni sinusot na nivo na gornata vilica pred da se obidete da napravite remodelirawe na koskata na mestoto na ispaknuvaweto. Zna~itelno potkopuvawe na povr{inskoto meko tkivo mo`e da se izvede vo forma na klin, po~uvaj}i od rabot na krestalniot zasek za da se isten~i pogolemiot del od 7

mekoto tkivo mo`e da se izramni vo forma na elipsa od kraevite na krestalniot zasek, za da obezbedi pasivno zatvorawe bez pritisok. Zatvoraweto se izveduva so pomo{ na neresportiven konec so neprekinati {avovi. Malite sinusni produp~uvawa ne baraat lekuvawe se dodeka membranata ostanuva nedoprena. Golemi probu{uvawa mora da se lekuvaat so silno zategawe za da se zatvorat bez pritisok, kako i so antibiotik, osobeno penicilinaza otporen penicilin, kako {to e amoksicilin/klavuanat ,potasium rastvor ili vtora generacijana cefalosporin. Na pacientot mu se prepora~uva da zema lekarstva protiv sinusi kako i antihistamini i dekondestanti vo period od 10 do 14 dena, i da ne predizvikuva pregolem transmuralen pritisok na mestoto na zasekot preku duvawe na nosot ili v{mukuvawe so cefka. Blago tuberkularno namaluvawe

Geniooglosniot muskul se prika~uva na lingvalniot aspekt na predniot del od dolnata vilica. So resorpcija na dolna vilica bez zabi ovaa tuberkula mo`e zna~itelno da se istakne. Vo slu~ai koga ima indikacija za zgolemuvawe na predniot del na dolnata vilica treba da se ostavi vakvata koskena proekcija kako osnova za ponatamo{na nadgradba, za da pomogne pri zgolemuvawe na visinata na dolnata vilica. Vo tekot na konvencionalni dentalni gradbi na dolnata vilica vakvata koskena koskena ispaknatost, kako i nejzinite muskulnite vrski mo`e da se sozdadat istisnuva~ki tkiva kaj postavenite protezi. Vo vakvite slu~ai istata treba da se olabavi. Postapkite za spu{tawe na dolniot del na usnata {uplina treba da se zemat predvid vo slu~ai koga genioglosusot i miloihodnite muskulni vrski ja prepre~uvaat stabilnosta i funkcijata nakonvencionalnite protezi na dolnata vilica. Lingvalni blokadi na nervite od dvete strani na dolniot del na usnata {uplina se neophodni za da se postigne soodvetna anestezija na toa mesto. Krestalen zasek od sredniot del na dolnata vilicakon sedi{nata linija od dvete strani e neophoden za pravilna poza. Brzo otsekuvawe na muskulot od koskeniot dodatok mo`e da se izvede so elektrokauterija, no treba mnoguda se vnimava na hemostazi. Sledna pojava na hematoh na dolniot del na usnata {uplina mo`e da dovede do ne prijatnosti pri dovodna vozduh i posledici koi se opasni po `ivot dokolku se ostavi neprovereno. [tom ke se ostrani muskulot, koskenata tuberkula mo`e da se ubla`i so koristewe na rotira~ki instrumenti ili ro`ur. Zatvoraweto se vr{i so upotreba na resorptiven konec so ne prekinati {evovi. Genioglosniot muskul se ostava samza da se prika~i. 8

Otstranuvawe na torusi Etimologijata na torusina gornata i dolnata vilica e ne poznata, no procentualno se pojavuvaat kaj 40% od ma`ite i 20% od `enite. Tie mo`e da se pojavat vo vid na koskena masa na edno ili pove}e mesta na nepceto ili na lingvalniot del od predniot del na dolnata vilica, od ednata ili od dvete strani kaj zabniot pacient retko postojat indikacii za nivno otstranuvawe. Pove}ekratna trauma na gorniot mukosal i pre~ki vo govorot kako i zabni kalapi mo`e da bidat pri~ina za potreba od lekuvawe posebno kaj pacientot na koj mu e potrebna celosna ili delumna restavracija na konvencionalnata proteza. Tie mo`at a bidat seriozna pre~ka pri postavuvawe ili da vlijaat na celosnata udobnost, nalegnuvawe i funkcionionirawe na planiranata proteza. Vo gornata vilica se pravat pogolemi blokadi na nepceto i seka~iteod dvete strani za da se postigne soodvetna anestezija. Lokalnata infiltracija na povr{inskata sluznica pomaga pri hemostazi i hidroekcija, koja pomaga vo podigawe na flapot. Zasek vo prava linija posreddi{nata linija so vertikalno olabavuvawe po predniot i zadniot del ili zasek vo forma na U nepcetoprosledeno so subperiostalna disekcija se koristat za eksponirawe za nedostatokot. Za mali povrr{ini mo`e da se koristat rotira~ki instrumenti so zaoblena ili akrilna pocka- dup~alka, no za golemi torusi se izbira lekuvawe preku pravewe rez so popre~na fisurna bocka dup~alka. Koga }e se ise~e torusot na pove}e par~iwa lesno se otstranuva so osteotom. Neophodno e obilno ispirawe so voda vo tekot na celata postapka. Krajnoto oblikuvawe mo`e da se napravi so jajcevidna bocka za remodelirawe. Zatvoraweto se pravi so resorptiven konec. Pred operativna izrabotka na termo plasti~en stent napraven od dentalni kalapi od koi e otstranet nedostatokot, vo kombinacija so tkiven regenerator pomaga vo odstranuvawe na eventualen mrtov prostor kako mo`naa posledica i ja zgolemuva udobnosta na pacientot. Do torusite na dolnata vilica mo`e da se dojde so koristewe na interijorni alveolarni i lingalni nervni blokadi od dvete strani i so lokalna infiltracija za da se olesni disekcijata. Se pravi op{t krestalen zasek po koi sleduva podigawe na mukoperiostalen flap. So odr`uvawe na periostalnata vrska vo sredi{nata linija se namaluva sozdavaweto na hematon i se odr`uva vestibularna dlabo~ina pri pojava na golemi torusi na sredi{nata linija ne vozmo`no e da se odr`i periostalnata vrska posredi{nata linija. So vnimatelno podignuvawe na flapot osobeno treba da se vnimava na tenkata roleva povr{inska sluznica bidej}i lesno mo`e da se o{teti. Malite torusi mo`e da se skratat so ~ekan i osteotom, a golemite se odeluvaat sosila od sosednata koska so fisura, no paralelno so srednata oska nadolnata vilica i se otkr{uvaat od dolnata vilica so osteotom koi 9

dava mo} na podigawe. Ostanatiot kosken del mo`e da se ostrani so ra~na turpoja ili turpija za koski. Za vreme na postapkata neophodno e obilno ispirawe so voda a zatvoraweto se vr{i so koristewe na resorptiven konec so ne prekinati {evovi. Pri raspuknuvawe na ranata i raspa|awe so eksponirawe na dolnata koska treba da s e lekuva so lokalno ispirawe so obi~en fiziolo{ki rastvor .

Milohidno namaluvawe na grebeni/procepi Vo slu~aj na atrofija na dolnata vilica ,milohidniot muskul zna~itelno pridonesuva za izmestuvawe na konvencionalnite ve{ta~ki vilici. Blagodarenie na postoeweto na napredni tehniki na nadgradba i zabni implanti , postojat pomalku indikacii za namaluvawe na milohidniot greben. Vo poseriozni slu~ai na atrofija na dolnata vilica nadvore{nite tapi i milohidni grebeni mo`e da bidat najvisokata to~ka na konturi na zadniot del na vilicata. Anestezijata se pravi so bukalni , inferiorni alveolarni i lingvalni nervni blokadi. Se pravi kristalen zasek po visinata na konturata namerno dvi`ej}i se kon bukalniot aspekt za da se za{titi lingvalniot nerv. So subperiostalnata aspekt na dolnata vilica se otkriva vrskata na od muskulot. disekcija dol` medijalniot elektrokauterija

milohidniot muskul so sosedniot greben . Istiot mo`e da bide sosila odvoen so za da bide svedeno na minimum krvareweto Otkako }e bide osloboden povr{inskiot muskul , mo`e da se koristi alternativna turpija ili pak turpija za koska za da se izmazni ostanatiot greben .Se zavr{uva so obilno ispirawe so voda i dodeka se pravi zatvoraweto treba osobeno da se vnimava na homeostazi.

1.Remodelirawe na mekoto tkivoPo eventualni zabite , muskulite i koskeni remodelirawa , koi sledat posle zagubata frenum prika~uvawata koi na po~etokot ne bile na vo

problemati~na pozicija po~nuvaat da se sozdavaat komplikacii vo protetskata rekonstrukcija i da pretstavuvaat pogolem problem vo odnos na protetskata udobnost stabilnosta i to~nosta. Tie prika~uvawa ~esto mora da se izmenata pred da se po~ne so konvencionalna restavracija. Kako {to dentalnite impantanti stanuvaat voobi~ena restavracijata na totalnata i parcijalnata zaguba na zabite hirur{kite izmeni na ovie prika~uvawa se indicirani poretko. pojava vo

kaj pacientot ,

10

Sepak sostojbite na vospalenie

kako {to se : inflamatornata fibrozna

hiperplazija na vestibulumot ili epulis i inflamatornata hiperplazija na palatumot mora da se re{at pred da se prodol`i so nekoja protetska rekonstrukcija. Vo soglasnost so rekonstruktivniot hirur{ki protokol, vi{okot na tkiva ne treba da bide otstraneto , se dodeka ne e kompletirano vo celost koskenoto zgolemuvawe. Vi{ok tkivata , koi se smeta deka se nepotrebni mo`e da bidat vredni posle procedurite za zgolemuvawe koi se vr{at za zgolemuvawe na celokupniot kosken volumen. Inflamatornata fibrozna hiperplazija - epulis fisuratum Inflamatornata fibrozna hiperplazija sovpa|awe na protezata koja producira - doa|a kako rezultat na lo{oto inflanmacija na sluznicata i

eventualnata fibrozna proliferacija, koja pak rezultira so diskonfort na pacientot i namaluvawe na preciznosta na protezata. Vo po~etnata faza na inflamatornata fibrozna hiperplazija , koga

fibrozata e minimalna , za reducirawe i namaluvawe na ovie tkiva, dovolno e da se postavi edna proteza so mek sloj . Koga {ansata za eliminirawe na fibroznata komponenta e mala , toga{ e potrebna hirur{ka ekscizija . Vo pove}eto slu~ai laserskata tehnika so jaglerod dioksid golemi lezii }e rezultira so e metoda na izbor. Koga tretmanot na luzni na vestibulumot , zna~ajni

toga{ najposakuvana eo{tra ekscizija so potkopuvawe na sluznicata. Inflamatornata papilarna hiperplazija Ranoto mislewe raboti za inflamatornata papilarna hiperplazija bilo deka se za predkancerozen proces (neoplazma). Inflamatornata papilarna

hiperplazija se javuva glavno kaj pacientite so protetski aparati. Drugi izvori koi vlijaat na ovoj proces se : lo{ata oralna higena , fungalnite infekcii i pridru`nite inflamacii. Se pojavuva vo forma na multiplni proliferativni ~vorovi pod mandibularnata proteza kolonizirana so kandida. Ranite fazi se lesno tretirani so podobruvawe na oralnata higena i upotreba na antifugalna teapija kako {to se nistatin, klotrimazol pastili upotrebuvani me|uvremeno. Vo poliferativni slu~ai e potreben hirur{ki tretman , ekscizijata vo supraperiostalniot plan e metoda na izbor.Mnogu metodi se prifatlivi vklu~uvaj}i ja i o{trata ekscizija so skalpel,rotaciono otstranuvawe, lupelektrkauter i lasersko otstranuvawe so jaglerod dioksid, no poradi neprijatniot pristap koj e potreben za otstranuvawe na lezijata nie ja upotrebuvame metodata na lasersko otstranuvawe.

11

Tretman na labijalniot i lingvalniot frenulum Labijalna frenektomija- Labijaniot frenulum se sostoi od tenki lenti od fibrozno tkivo pokrieno so sluznica pro{iruvano od usnata do alveolarniot periostum. Visinata na frenulumot varira od osoba do osoba , sepak kaj licata so zabi frenulumot retko mo`e da predizvika problemi. Kaj edentuloznite individui (bezzabost) frenulumot mo`e da producira tehnika efektivni vo ekscizijata interferira so stabilnosta na protezata , da diskonfort i da ja otstrani protezata. Nekolku hirur{ki metodi se na ovie prika~uvawa. Obi~no ekscizijata i plasti~nta za tesni frenulumi, vestibuloplastikata e se vr{i vo Z forma se efektivni

indicirana za frenulumi so {iroka osnova.Infiltrativnata anestezija

regionalno,za da se izbegne direktnata infiltracija vo samiot frenulum, dodeka pak elipti~nata incizija okolu frenulumot }e bide izvr{ena vo supraperiostalen na~in. Lingvalna frenektomija Visokiot lingvalen frenulum mo`e da sodr`i razli~ni tipovi na tkiva kako: sluznica , svrzno tkivo i povr{inski vlakna od muskulot genioglos. Ovoj frenulum mo`e da ima negativno vlijanie na protetskata stabilnost, govorot i podvi`nosta na jazikot. Treba da se obezbedi bilateralen lingvalen blok i lokalni infiltracii anteriorno vo mandibulata za adekvatna anestezija za ekscizija na lingvalniot frenulum. Hirur{koto osloboduvawe na lingvalniot frenulum bara delewe na ovoj ata~ment od fibroznoto svrzno tkivo vo bazata na jazikot na transverzen na~in i zatvaraweto vo linerna nasoka na toj na~in kompletno se osloboduva jazikot od alveolarniot greben. Za da se namali zagubata na krv i zadr`i vidlivosta mo`e da se upotrebi elektrokauter ili hemostat. Proceduri za prodol`uvawe na grebenot vo maksilata i mandibulata Vestibuloplastika na submukozata (subsluznicata)- Vo 1959 g. Obvegeser ja opi{a submukozata vestibuloplastikata Ovaa procedura e posebno korisna so vme{anost na submukozata kaj pacientite na submukozata koi imaat resorbcija kako na proces za prodol`uvawe na tvrdoto tkivo na alveolarniot greben vo maksilata. alveolarniot greben Vestibuloplastikata na sluznicata na prika~uvawata do srtot na grebenot . e idealna toga{ koga ostatokot od

maksilata e anatomski pogodn za protetska rekonstrukcija. Adekvatnata dol`ina mora da bide dostapna za da ima uspeh na ovaa postapka. na submukozata mo`e da se izvr{i pod ambulantsko Vestibuloplastikata

generalna anestezija ili pod dlaboka sedacija.

12

Maksilarna

vestibuloplastika

-Toga{

koga

submukozalnata

vestibuloplastika e kontraindicirano,se zema sluznica od gornata usna za da mo`e da se repozicionira vo dlabo~inata na vestibulumot vo supraperiostalen na~in. Izlo`eniot periostum mo`e da bide ostaven da go epitalizira sekondarno.Posle toa stavaweto na proteza mo`e da go namli diskonforot na pacientot i isto taka pomaga da se adaptiraat mekite tkiva. Druga opcija e i laserskata vestibuloplastika so jaglerod dioksid laser za resekcija na tkivata vo supraperiostalen na~in vo dlabo~inata na odredeniot vestibulum. Lip-svi~ vestibuloplastikasubmukozata dlabo~inata Dosega gi opi{avme dvete ,lingvalnata i po supraperiostalna disekcija Vo vo srtot na alveolarniot greben do i

labijalnata vestibuloplastika. Vo porane{nata , incizija se vr{i vo dolnata usna i do alveolarniot greben na vestibulumot. transpozicionalnata

vestibuloplastika,periostumot se incizira

pozicioniran i suturiran vo labijalnata submukoza. Podignata sluznica posle toa se pozicionira vo izlo`enata koska i suturirana vo dlabo~inata na vestibulumot. Ovie proceduri obezbeduvaat zadovolitelni rezultati za dobivawe na adekvatna mandibularna visina. Zgolemuvawe na tvrdoto tkivo Kako {to porano napomenavme celite na rekonstruktivnata hirur{ka preprotetika se: obezbeduvawe na uslovi za protezi koi }e ja vratat izgubenata funkcija i }e kreiraat stabilnost i retencija. Postojat mnogu sistemi za bara koskeno zgolemuvawe , ekzostozite i kvalifikacija na rigidnite nedostatoci povrzani so pove}e trtmanski opcii. Koga atrofijata na alveolarniot greben hirur{kiot plan. Maksilarno zgolemuvawe Porano vestubuloplastikata be{e piostapka na izbor za istaknuvawe na alveolarniot greben vo atrofi~nite muskuli. Za `al, lo{iot kvalitet i kvantitetot na koskata kobiniran so prekumerna okluzalna te`ina od protezite go prodol`uvat zabrzuvaweto na resorptivniot proces. Zgolemuvaweto ili trasantral implant krosark stabilizacijata funkcijata i mora da se zema vo predvid na protezite. Ovoj koga ima anatomski del gi obrazlo`uva vme{uvawe na palatumot i zaguba na visinata na tuberositite koi vlijaat na prilagoduvaweto konvencionalnite postapki za zgolemuvawe na maksilata za da se dobie prifatliv alveolaren greben vo forma i dimenzii. ^etirikratno e pogolema resorbcijata vo mandibulata vo sporedba so maksilata. Koga ima lo{i rezultati na grebena 13 nesoodvetnite tkivni ata~tmenti treba da se identifikuvaat i da se vklu~at vo

resorpcija se indicirani nekoi maksilarni dimenzii.

formi na zgolemuvawe . onplej,inplej ili

interpozicionalen graft, se postapki na izbor za da se vospostavat prifatlivi

Osteoplastika so podelba na alveolarniot greben Postapkite na grebenska podelba se naso~uvaat kon pro{iruvawe na ostriot alveolaren greben na buko-lingvalnata nasoka i pomagaat da se vrati krucijalniot endostealen komponent na grebenot . Zamenata na ova tkivo mu dozvoluva stimulacija na dentalniot implant vo okolinata na koskata za da se imitira i da se za~uvva postoe~kiot aleveolaren greben i ovozmo`uva e doka`ano deka go zgolemuva stimulacija na rastot na koskata . Ednostelnite implanti se stavaat otprilika 3-4 meseci podocna . ^ekaweto na ovoj period uspehot na vremetraeweto na ovie implanti. Onlej graftite Koga postoi klini~ka zaguba na alveolarniot greben i na formata obidi za restavracija rebren graft na alveolarniot greben opfa}aat od iljadi~niot srt se izvor na palatumot , vertikalno onlej zgolemuvawe na maksilata e indicirana. Po~etnite upotreba na avtogen na izbor. Srtot na i blokovite

alveolarniot greben e ekspoziran i graftovite se obezbeduvaat so 1.5-2.0 mm zavrtki. Studiite poka`uvaat zgolemuvawe na uspehot na implanti postaveni vo vtorata faza. Implantniot uspeh varira od 90% na startot i pa|a do 75% i 50% posle 3-5 godini postoperativno. Implantantniot uspeh mo`e da bide direktno proporcionalen 4-6 meseci. Interpozicionalni graftovi Indicirani se toga{ koga ima u{te nekoja palatinalna visina so mesta so grebenska atrofijaposteriorno. Zatoa {to ovaa metoda involvira Le Front I na maksilarnite za protetska osteotomija, vistinskite koskeni neednakvosti vo maksilata i mandibulata mo`at da se koregiraat vo vremeto na operacijata. Podobruvaweto koristewe na meki tkiva rehabilitacija. Podignuvawe na sinusot (sinusd lift) i inlej koskeni graftovi Postapkite za podignuvawe- liftot na sinus i inlej koskenite graftovi igraat vredna uloga vo subsekventnata implant restavracija na maksilata koja 14 za da se dobie dimenzii kako rezultat na interpozicionalnite graftovi mo`e da onevozmo`uva adekvatno mesto so stepenot na sozrevaweto i osnovaweto vo vremeto koga implantite se postaveni, kako rezultat na toa prifatliv period na zazdravuvawe e

atrofira posteriorno i ne e vo sostojba za postavuvawe na implanti vo blizina na maksilarniot sinus vo alveolarniot greben.Kortikalen prozorec od 2-3 mm pogore od podot na sinusot se kreira so upotreba na dijamantski okrugol borer dole vo membranata na sinusot. Vnimavaj}i so kreiraweto na mestataso borerot , so disekcija na membranata na graftovite. na sinusot kreirame neophoden prostor Maksilarniot lateralen yid e plafon za za postavuvawe subsekventivnite

graftovi.Koskeni blokovi mo`e da se postavat vo defektot. na postavuvawe na

Mo`e da e neophodno pokrivawe so kolagena lenta za spre~uvawe na migracija na odredeni graftovi preku perforaciite. So postapkite implantite mo`e da se prodol`i greben. Tretman na neednakvostite vo alveolarniot greben Supraerupcijata na zabite i povrzanosta na grebenskata koska vo sprotivnite bezzabi prostorii vo parcijalnata bezzabost sprotivnata arkada ne mo`e da bide restavrirana na pacientot isklu~uva bez ekstrakcija na koga postoi 4-5 mm prostor do alveolarniot

protetska rehabilitacija poradi funkcionalna zaguba na prostorot i faktot deka supraeruptivnata denticija denticija i se zgolemuva so segmentalna grebenska operacija . Ovie zabi interarkadniot prostor za da se dozvoli protetska

mo`at da bidat repozicionirani za da se postigne pogolema relacija so bliskata resatvracija za sprotivnata denticija.Preoperativniot plan opfa}a ekstraoralno i intraoralno ispituvawe i istotaka treba da se napravat cefalometarski analizi i da se zemat studiski modeli. Kaj totalno bezzabite pacienti so skeletirani abnormalnosti koi spre~uvaat uspeh na protetskata rekonstrukcija poradi nekompatibilnosta na alveolarnite grebeni , ortognatski hirur{ki postapki mo`e da kreiraat pokompatibilni skeletalni i grebenski relacii. Ova mo`e da mu pomogne na restavrativniot stomatolog vo postavuvaweto na funkcionalni i estetski restavracii. Mandibularna augmentacija (zgolemuvawe na dolnata vilica) Edna od najpredizvikuva~kite proceduri vo rekonstruktivnata hirurgija e rekonstrukcijata na ostrata atrofi~na dolna vilica.Pacientite koi imaat vakvi nedostatoci se karakteristi~no zatvoreni, {to sozdava star izgled i se oslabeni od funkcionalna perspektiva, a prisuten e i golem rizik od patolo{ka fraktura na dolnata vilica. Bidej}i idealniot transplat osnovnata koska bi trebalo da e vaskulariziran vo na preku osteokondukcija i indukcija , avtogenite koskeni

transplanti dosledno gi ispolnuvaat ovie barawa i nudat prednosti

rekonstruktiven plan. Za `al apsorbiraweto na transplantantite i nepredvidlivite 15

popravki gi kompliciraat procedurite za transplantite , me|utoa cvrstata fiksacija i podocne`noto inkorporirawe na dentalni implanti ja ovozmo`uvaat potrebnata stabilnost postoperativno vo pogled na apsorbiraweto i pridonesuva za korisna stimulacija za za{tita na postoe~kiot volumen na transplantot. Prvi~no i ileum ima{e mnogu mal postavuvaweto na mandibularnata augmentacija uspeh. I pokraj toa skore{nata so avtogeno rebro cvrsta fiksacija

go odlo`i

implanti za 6 meseci po transplantiraweto , predvode{e regeneracija na tkivo i BMP site pridonesoa za zgolemen uspeh vo augmentacija na dolnata vilica. Pripoeni i vmetnati transplanti Postavuvaweto na pripoeni i vmetnati cvrsta forma premestenata koskeno i nejzinoto prisustvo rezultira transplanti vo dolnata vilica e na osnovano na oddr`uvaweto na jazi~nata pokosnica. Jazi~nata pokosnica ima so minmalna apsorpcija koska , kako {to e opi{ano od Stolinga . Za `al labijalnoto premesteniot jazi~en segment bilo alveolarni dimenzii koi bibile kompatibilni so

presduvawe na superiorno

neophodno da reproducira

upotreba na proteza. [etler i Holtermen , a potoa Solinga i Taidmen ja opi{ale horizontalnata osteotmija so vmetnat transplant do zgolemena mandibularna visina so premestuvawe na inferioren nevrovaskularen jazol. Alveolarna distrakciska osteogeneza Kako {to e prethodno navedeno , rasteweto na koska preku dodavawe na tenzija ili stres e prika`ano kako prifatlivo re{enie za defektite na dolnata koska , dolnata vilica , sredina na lice. Nanesuvawetoi na alveolarnata oska e ograni~eno samo od tehnolo{kiot napredok vo uredite - principite se seu{te isti. Alveolarnata distrakcija tradicionalnite tehniki nudi i nekoi posebni prednosti vo odnos na na za koskeno presaduvawe . Ne e vklu~ena bolest

donorskata strana i procesot na distrakcija od periodot na latentnost preku aktivna distrakcija i konsolidacija, vsu{nost e pokratok od prvata i vtorata faza od koskenoto remodelirawe i sozrevawe. Kvalitetot na izrasnatata koska kako odgovor na ovaa tenzija e idealen za postavuvawe na implant. Vaskularnosta i celularnosta na koskata transplantot. Eden presaduvawe ja prika`uva oseointegracijata na dentalnite implanti. koskeno alveolaren Najgolemite uspesi se povrzani so dostignuvaweto na vrtikalnata stabilnost na od najgolemite problemi vo alveolarnoto distrakcija , transpostiraniot e odr`uvaweto na vrtikalnata augmentacija na koskenite

presadeni mesta. Koga se koristi

segment ne podlegnuva na nikakvi pozna~ajni resorptivni procesi zatoa {to sodr`i svoja sopstvena odr`livost preku neprekinat periostalen dotok na krv. 16

Sredniot

refenerat brzo se transformira

vo nezrela

koska

i sozreva

preku

procesite za aktivno koskeno remodelirawe.1

Zaklu~okSo evluacijata i uspehot na tehnologijata za dentalni implanti , tkivnata regeneracija i genetski razvojni faktori kako BMP , momentalnite indikacii za transplantirawe postavuvaweto i augmnetacija na implantot. voobi~aeno se Isdpo~ituvanite povrzani so olesnuvawe rekonstruktivni od proceduri

vklu~uvaj}i go i koskenoto transplantirawe i augmentacija isto taka se razvivaat za da sozdavaat idealna sredina koja }e ja podr`uva i stabilizira proteti~nata rekonstrukcija.

Koristena literatura:

1. Preprosthetic and Reconstructive Surgery, Part 2 Dentoalveolar Surgery

1

Preprosthetic and Reconstructive Surgery, Part 2 Dentoalveolar Surgery

pg. 167-185

17