02_pojmi_fotografija_2011_v1

Ustvaril: Nedeljko Grabant

Cilj: Vsebina: Nekateri pomembnejši fotografski pojmi od A-Ž.

Osnovni fotografski pojmi

Spoznali bomo pomembnejše fotografske pojme.

1


Zakaj so pomembni fotografski pojmi? Razumeti osnove fotografije brez poznavanja osnovnih pojmov je površno in nam poznavanje le-teh pomaga pri razumevanju branja strokovne fotografske literature. V nadaljevanju je vsak pojem pojasnjen s krajšo definicijo in s slikovnim primerom ali risbo.

2


35 mm filmski format Osnovni ali 35 mm filmski format je najpogosteje uporabljen za klasično analogno fotografijo in video snemanje na film (for still photography and motion pictures). Bil je relativno nespremenjen od njegovega prve uporabe 1892 s strani William Dicksona in Thomas Edison, ki sta uporabila kot filmsko skladovnico podprto s strani George Eastmana (njegove boksovke). Fotografski film je bil razrezan na 35 milimetrov (okoli 1 3/8 palca) široke trake. Od tod je prišlo tudi ime. Danes se uporablja ta velikost za primerjavo elektronskih tipal.

Dimenzije klasičnega filma

Primer klasičnega “negativa”

35 mm

35 mm

3


Aberacija je napaka leče zaradi različnih lomov žarkov in se deli na: • kromatična aberacija se pojavi zaradi različnega loma svetlobe posameznih valovnih dolžin. Goriščna razdalja modre svetlobe je krajša kot za rdečo svetlobo in zato npr. na močno kontrastnih delih fotografije opazimo vijolične robove. Odpravlja se z lečami z različnimi lomnimi koeficienti. •  sferna aberacija se pojavi zaradi tega, ker je goriščna razdalja leč za žarke, ki prihajajo iz roba, krajša kot za žarke, ki prihajajo bliže sredini; odpravlja se s kombinacijami zbiralnih in razpršilnih leč.

Sferna aberacija

Kromatična aberacija

4


AF načini (Servo, Continuous) Avtomatsko ostrenje (angl. auto focus) omogočajo sledenje objektom, ki se približujejo ali oddaljujejo od digitalne kamere oz. objektiva. Oznako AF Servo uporablja Canon, Nikon namesto tega uporablja oznako Continuous AF Servo. Canon ima pri novejših kamerah možnosti nastavljanja avtomatskega ostrenja tri možnosti: ONE SHOT(en posnetek), AI FOCUS (samodejno ostrenje slike) in AI SERVO (samodejno sledenje). Na desni strani je primer ročnega sledenja, kjer se samodejno nastavlja ostrina, kje se spreminja razdalja do kamere. Seveda to deluje tudi, ko se

predmet (objekt ali oseba) približuje objektivu.

5


Artefakti Se v angleščini imenujejo artifacts. Artefakt je oznaka za številne nezaželene napake ali spremembe na sliki, ki jih povzroča tipalo, optika ali notranje procesiranje v kameri. Najpogostejši artefakti pri digitalnih slikah so: • prekrmiljenje ali angl. blooming, • barvna aberacija ali angl. chromatic aberration, • stopničenje ali angl. jaggies, • stiskanje JPEG ali angl. JPEG compression, • učinek Moiré ali "maze“ (zmešnjava) • šum ali angl. noise, • sij ostrenja (svetla črta) ali angl. sharpening halos.

Moiré na levem suknjiču

Jpeg s stiskanjem 90%

Jpeg s stiskanjem 20%

6


Barvna temperatura svetlobnega vira Barvno temperaturo svetlobe opisujemo s Kelvinovimi stopinjami. Večje številke pomenijo hladnejše barve, nižje številke pa toplejše barve. V fotografiji ima dnevna svetloba 5600° K. Hladne barve so bolj modre, toplejše pa bolj rdeče. Temperatura barve je odvisna od svetlobnih virov, ki imajo stalen, nespremenljiv spekter svetlobe. Žarnice v gospodinjstvu imajo povprečno temperaturo 2800° K, fotografske žarnice imajo 3200° K ali 3400° K.

Hladne barve Tople barve

5600 °K

2800 °K

3400 °K

7


Bulb (B) Oznaka na analogni (gumbu za nastavitev časa zaslonke) ali digitalni kameri (ponavadi v meniju) za posebno nastavitev časa osvetlitve in pomeni da bo zaklop odprt tako dolgo, za kolikor časa bomo sprožilec držali pritisnjen. To se uporablja npr. za nočna snemanja ognjemetov, vlekom za avtomobilskimi lučmi ali zvezd.

8


Blu-ray disk Blu-ray disk ali angl. disc (znan tudi kot Blu-ray ali skrajšano BD) je optični medij za shranjevanje. Glavna uporaba je shranjevanje visokokakovostnega videa in masovno shranjevanje podatkov (s premerom 12 cm, enako kot CD oz. DVD). Ime Blu-ray Disc je izpeljanka od modrega laserja (vijolične barve z λ = 405 nm), ki bere in piše na disk. Enoslojni BD shrani lahko do 25 GB podatkov. Dvoslojni BD shrani 50 GB, kar je šestkrat toliko, kot je kapaciteta dvoslojnega DVD-ja (ali več kot 10 krat enoslojnega). Razvilo ga je združenje Blu-ray Disc Association, ki

ga sestavljajo podjetja širokopotrošne elektronike, računalniške opreme in proizvodnje. Spodaj je primer logotipa in črnega BD-diska.

Capacity 25 GB (single layer) 50 GB (dual layer)

Read mechanism

405 nm laser: 1× at 36 Mbit/s 2× at 72 Mbit/s 4× at 144 Mbit/s 6× at 216 Mbit/s[1] 12× at 432 Mbit/s

9


CMYK Kratica za angl. cyan, magenta, yellow, black (cian, magenta, rumena in črna), to je barvni model, ki se uporablja pri tiskanju. Odtenki cian, magenta in rumena v barvnem spektru dopolnjujejo osnovne barve do popolne bele, zato jih imenujemo komplementarne barve. V teoriji nasičeni cian, magenta in rumena sestavljajo črno barvo, ker pa v praksi ne dobimo popolnoma črne (umazano rjava), jo dodajamo posebej temu pravimo nadomeščanje. Mešanje barv tega modela imenujemo subtraktivno ali odštevalno mešanje.

10


DOF preview ali predogled globinske ostrine Je angl. karatica od depth of field preview, ki pomeni predogled globinske ostrine. V iskalu ali LCD-zaslonu se vidi področje, ki je izostreno (tudi v globini slike). V ta namen ima večina zrcalno-refleksih kamer ima v iskalu pravokotnike s pikami posredi, ko je del slike izostren tam rdeče zasveti pika. Nekatere digitalne kamere omogočajo še dodatno nastavljanje velike globinske ostrine s pomočjo posebnega programa A-DEP (Canon). Pri tem programu se zaslonka poveča (zmanjša odprtina) in s tem se dobi velika globinska ostrina.

11


DPI Je kratica od angleških besed dots per inch; število natisnjenih slikovnih točk na palec (inč, angl. inch). To je enota za merjenje ločljivosti pri tiskanju, ki predstavlja število natisnjenih točk (pik) na palec (1 palec = 2,54 centimetra). Poglejte tudi razlago kratic LPI in PPI.

12


DSLR Je kratica od angleških besed digital single-lens reflex; je kratica za digitalni zrcalno-refleksno kamero (fotoaparat), včasih so mu rekli enooka kamera, ker ima en objektiv (obstajajo še analogne kamere s dvema objektivoma; eden za gledanje (okular) drugi za snemanje na film ali elektronsko tipalo). Pri slikanju se ogledalo dvigne in takrat pade svetloba motiva na tipalo. Ko se ogledalo vrača v izhodiščni položaj se sliši karakteristični klik.

Analogna SLR-kamera

Digitalna DSLR-kamera

13


Faktor izreza Objektivi, ki so narejeni za 35 mm filmski format (poglej pojasnilo), ustvarijo natanko tako velik krog zajema slike, da ravno pokrijejo 35 mm okvir. Običajni digitalni fotoaparati imajo tipalo, ki je manjše od 35 mm formata, zato nanj pade manjša površina svetlobe. Faktor izreza nakazuje število, za kolikokrat je 35 mm format večji od tipala na nekem digitalnem fotoaparatu. Za isto kompozicijo moramo pri digitalnih fotoaparatih uporabiti bolj širokokotne objektive oziroma se moramo bolj oddaljiti od objekta. Od tu pride tudi večja globinska ostrina.

Oranžni del spodnje slike označuje ostri del slike, ki ga projicira objektiv. Približno dve tretine projiciranega območja je uporabno.

14


Primeri velikosti tipal za določanje faktorja izreza

Vrsta kamere Vrsta tipala Število točk v milijonih

Velikost tipala v mm

Površina tipala v mm2

Kompaktni modeli Konika Minolta DiMAGE Xg 1/2,7" CCD 3,3 5,3 x 4,0 6,64 PowerShot S500 1/1,8" CCD 5,0 7,2 x 5,3 8,94 Nikon Coolpix 8800 2/3" CCD 8,0 8,8 x 6,6 11 Profesionalni modeli Nikon D70s CCD 6,1 23,7 x 15,7 28,43 Nikon D2X CMOS 12,2 23,7 x 15,7 28,43 Kodak DSC-14n CMOS 13,8 36 x 24 43,27 Canon EOS-1Ds Mark II CMOS 16,6 36 x 24 43,27

V spodnji tabeli so našteti modeli kompaktnih in profesionalnih kamer ter njihova tipala.

Profesionalne kamere imajo zelo velike površine tipal.

15


Filtri za objektiv Filtri so iz posebno obdelanega stekla, ki omogoča poudarjanje, zmanjševanje ali spreminjanje barv, ali intenzitete svetlobe; lahko delujejo na celotni površini objektiva ali le na nekem delu. Naj več se uporabljata UV (ultravijoličen) in polarizacijski filter. Prvi prepreči prekrmiljenje tipala zaradi deleža ultravijolične svetlobe v sončni svetlobi. Ta filter se uporablja tudi z namenom da ščiti objektiv pred umazanijo oz. tega lahko čistimo brez da odstranimo različne premazne sloje na zadnji leči objektiva. Poglejte razlago za polarizacijski filter.

Polarizacijski in UV filter

Ultravijoličen (UV) filter

16


fps ali FPS Je kratica od angleških besed fames per second; število posnetkov (okvirjev) na sekundo določa pri kompaktih kamerah snemanje video posnetkov, ta vrednost je ponavadi 25 okvirjev na sekundo za TV-standard PAL (Evropa) in 30 FPS za NTSC (ZDA). Velikosti video posnetkov pri kompaktnih kamerah so ponavadi 640 x 480 ali 320 x 240 slikovnih točk. Pri TV-PAL standardu je ta vrednost 625-linij navpična ločljivost 576 točk in vodoravna 720 ali 704 točk pri 25 fps. Pri digitalni televiziji HDTV so dve ločljivosti, prva je 1280 × 720 progresivnih točk (720p) in pri 60 fps.

Druga HDTV ločljivost je s prepletanjem 1920×1080 točk (1080i). Prepletanje pomeni, da se prenaša samo sode in lihe vrstice posebej, kar pomeni, da jih je obeh skupaj le 1080.

17


Globinska ostrina Je območje globine na posnetku, kje je, kjer je fotografija izostrena. Primer: fotografijo izostrimo na neko točo - pri majhni globinski ostrini bo ozadje zamegljeno, pri večji globinski ostrini pa bo tudi ozadje dobro vidno in bolj ostro.

Mala globinska ostrina

Velika globinska ostrina Srednja globinska ostrina

18


Globinska ostrina –faktorji vpliva Faktorji, ki vplivajo na globinsko ostrino so: •  odprtost zaslonke: bolj odprta zaslonka (manjša vrednost "f") povzroči manjšo globinsko ostrino; primer: zaslonka f2.0 bo naredila bolj zamegljeno ozadje kot zaslonka f11 •  goriščna razdalja: širokokotni objektivi s kratkimi goriščnicami imajo večjo globinsko ostrino kot tele-objektivi •  razdalja do objekta: manjša razdalja pomeni manjšo globinsko ostrino • velikost tipala: manjša tipala omogočajo v kompaktnih kamerah krajše goriščnice za enak kot zajema

motiva in s tem omogočajo večjo globinsko ostrino. Pri enakih goriščnih razdaljah pa velikost tipala ne vpliva na globinsko ostrino.

19


Gorišče Je točka, v katero leča preslika neskončno oddaljeno točko na optični osi; leča ima dve gorišči: eno je na strani predmeta, drugo na strani slike. V splošnem je to razdalja, ki zagotavlja ostro sliko: to dosežemo tako, da premaknemo leče bliže ali stran od tipala oziroma premaknemo sprednjo lečo objektiva bliže ali stran od zadnje leče in tako spremenimo goriščno razdaljo.

w

20


Goriščna razdalja Razdalja med goriščem in temenom leče (oziroma med goriščem in ustrezno glavno ravnino) označena je kot vrednost v milimetrih, napisana na koncu objektiva (poglej prejšnjo stran z naslovom Gorišče). Pri fotoaparatih formata 35 mm se objektivi običajno delijo glede na različne goriščne razdalje: •  50 mm standardni objektivi •  manj kot 35 mm so širokokotni objektivi •  več kot 85 mm so tele objektivi •  objektivi, pri katerih lahko spreminjamo goriščno razdaljo (gorišče za tipalo ostane isto), se

imenujejo zoom objektivi. Na spodnji sliki je zoom objektiva s goriščno razdaljo od 18 do 55 mm.

21


Histogram Je graf, ki prikazuje razporeditev svetlosti slike: na vodoravni osi je prikazana svetilnost, na navpični pa količinske vrednosti, graf torej pove, koliko točk je na določenem območju svetlosti. Izgled histograma je lahko poljuben, v splošnem pa naj se levega in desnega roba le dotika (če je preveč grafa skoncentriranega na robu, pomeni, da bo na sliki popolnoma črno oz. belo območje, v katerem detajli ne bodo vidni)

Histogram iz vrednosti

Histogram iz treh kanalov RGB

22


Hot shoe Je električni priključek (za banano) na fotoaparatu, ki omogočajo proženje bliskavice brez dodatnih računalniških ali drugih kablov, hkrati pa omogočajo tudi TTL merjenje in pošiljanje sporočil.

23


Iskalo Je odprtina na kameri, ki omogoča pogled na okolico, ki bo posnet po pritisku na sprožilec. Obstaja več vrst iskal: • ločeno (pri kompaktnih kamerah), zato pride do paralakse; glej kompaktna kamera •  svetloba potuje skozi objektiv preko ogledala in pentaprizme (pri zrcalno-refleksnih kamerah); glej zrcalno-refleksni fotoaparat •  elektronsko (iz tipala gre informacija na mali prikazovalnik, ki omogoča predogled bodočega posnetka).

Ločeno iskalo na kompaktni kameri

Ločeno iskalo na kompaktni kameri

24


ISO Je kratica od angleških besed International Standards Organization; mednarodni standard za predstavitev občutljivosti filma (oz. tipala v digitalni fotografiji). Večja številka pomeni večjo občutljivost, npr. ISO 200 predstavlja dvakrat večjo občutljivost kot ISO 100 in zato je potrebna dvakrat manjša količina svetlobe. Na filmu večje ISO vrednosti pomenijo večjo zrnatost slike, v digitalni fotografiji pa višji šum. Vrednosti ISO nastavitev so ponavadi 25 (zelo redko), 50, 100 (standardna vrednost), 200, 400, 800, 1600 in 3200 (zelo redko).

Profesionalne kamere omogočajo odlične posnetke z malo šuma tudi pri zelo visokih vrednostih ISO. Štiristokrat povečan detajl pri ISO 100

Štiristokrat povečan detajl pri ISO 1600

25


Kompaktna kamera V primerjavi z zrcalnorefleksno kamero je ta manjša, nima možnosti izmenjave številne množice objektivov, pojavlja se paralaksa pri gledanju skozi optično iskalo, običajno imajo na hrbtni strani barvni LCD-zaslon, ki nadomešča optično iskalo in omogoča upravljanje z nastavitvami ter pregled posnetkov. Ta kamera je namenjena širši množici za družinsko fotografijo, kjer je kakovost posnetka dokaj nezahtevna in za povprečno družino cenovno ugodna kamera. Obstajajo tudi CCD-kamere vgrajeni v prenosne računalnike za video konference.

Fotofon je vgrajen kompaktna kamera v mobilnem telefonu.

26


Kompozicija Kompozicija določa razporeditev in medsebojni odnos med elementi oz. (glavnimi) objekti na fotografiji. Najpogosteje ljudi uporabijo za kompozicijo pravilo zlatega reza (slika je razdeljena vodoravno in navpično na približno tetine in v eno od teh presečišč pride glavi objekt. Od drugih postavitev elementov na sliki je trikotna, krožna, križna, piramidalna, diagonalna… Za kompozicijo se je pomembno vprašati: 1. Kaj vnašamo kot motiv v sliko, 2. Kako se bodo elementi razporedili po ploskvi 3. Zakaj želimo določen motiv tako prikazat na sliki.

Trapezna kompozicija

Diagonalna kompozicija zlati rez

27


Lom svetlobe (refrakcija) Nastane pri sprememba smeri valovanja pri prehodu meje med dvema različnima snovema z različnima hitrostma gibanja valovanja oz. svetlobe.

28


LPI Je kratica od angleških besed lines per inch; lpi predstavlja ločljivost človeškega očesa glede črt (oz. poltonskih točk). Primer: za ustvarjanje različnih sivin je slika razdeljena na posamezne (poltonske) točke, temnejši deli so sestavljeni iz večjih točk, svetlejši deli iz manjših. Število poltonskih točk določa frekvenco, ki jo merimo z enoto lpi. Nižja frekvenca pomeni večje točke. Npr. časopisi običajno uporabljajo 60 do 90 lpi, revije 133 ali 150 dpi, posebne tiskovine (knjige, posterji…) pa dosežejo običajno največ 200 lpi.

Običajno se uporablja pravilo: dpi = 2 x lpi, npr. pri tiskanju revije s 150 lpi naj bi se fotografije optično prebrale pri 300 DPI.

29


Makro objektiv Omogoča ostrenje od neskončnosti do zelo majhnih razdalj, običajno zajame objekt v razmerju 1:2 (polovična velikost) ali celo 1:1 (realna velikost). O makro fotografiji govorimo do povečavah 25:1 (v nekaterih virih se omenja tudi razmerje 50:1), z nadaljnjim višanjem povečav potem govorimo o mikrofotografiji (s pomočjo mikroskopov). Obstajajo posebne predleče za makrofotgrafijo ali temu posebej namenski objektivi. Na desni sliki vidimo zoom objektiv z gorišnico med 70 in 300 mm, ki ima

možnost vklopa makra med 200 in 300 mm.

30


Načini fotografiranja Današnje digitalne kamere imajo številne načine ali programe fotografiranja, ki uporabniku olajšajo slikanje različnih motivov. Kompakten kamere imajo ponavadi programski način makro (simbol cvetlica), snemanje filmskih izrezkov (simbol video kamere), panoramske posnetke (simbol dveh oken), polavtomatski (simbol P) in ročni način (simbol M).

Na spodnji desni sliki vidimo načine fotografiranja pri zrcalnorefleksni kameri Canon EOS 400D. Kreativno območje uporabljajo bolj izkušeni fotografi z vsemi ročnimi nastavitvami.

31


Osvetlitev Osvetlitev (angl. exposure) je količina svetlobe, ki pade na tipalo; določena je z intenziteto (odprtostjo zaslonke) in časom osvetlitve (hitrost zaklopa). Kolikšno osvetlitev potrebuje tipalo je odvisno tudi od njegove občutljivosti (nastavitve ISO). Na desni sliki je podana primerjava med zaslonko in pretokom vode, ki polni 1l posodo. Pri večjem pretoku je potreben krajši čas in pri manjšem pretoku pa daljši. Podobno temu je tudi odprtost zaslonke in zakloni čas. Če so to neustrezne kombinacije glede količine vpadne svetlobe je slika bodisi preosvetljena ali pretemna.

32


Osvetlitev z odbojem (angl. bounce) Pogosto neposredna osvetlitev daje nenaravne rezultate ali pa zariše močne sence. Temu se lahko izognemu z uporabo osvetlitve z odbojem: npr. bliskavico usmerimo v strop in odbita svetloba se bo bolj enakomerno razpršila po prostoru in dobimo bolj difuzno osvetlitev (kot jo dobimo pri fotografiranju v oblačnem vremenu).

Primer osvetlitev brez in z odbojem

Primer uporabe odbojnika

33


Oznake na objektivih Na objektivu so ponavadi številne oznake od katerih so pomembnejše: • goriščna razdalja (npr. 50 mm ali ali pri zoom objektivih 18-55 mm) in •  svetlobna jakost (npr. f2.8) •  območje največje odprtosti zaslonke npr. 3,5 – 4,5 pri zoom objektivih.

Večkrat se lahko tudi odčita gorišnica in redkeje globinska ostrina.

34


Panorama Se imenuje zelo širokokoten posnetek, ki se je običajno uporablja za pokrajine (ali druge posnetke okolja, prostorov …). Danes se ponavadi s posebnimi programi delajo t. i. panoramski posnetki s pomočjo treh ali več posnetkov, ki se med sabo prekrivajo za približno 30 %.

V teh programi je potrebno ročno približno postavit posamezne posnetke v zaporedje, te program potem združi. Pri večjih povečavah se to združevanje oz. prehod med slikami ponavadi opazi.

35


Paralaksa Se imenuje pojav pri kompaktnih fotoaparatih, ki nastane zaradi razlike med tem, kar vidimo skozi iskalo, in tem, kar zazna oz. posname tipalo (tega ni pri zrcalno-refleksnih kamerah). Pojav nastopi zaradi dejstva, da iskalo zbira vpadno svetlobo s svojim sistemom leč, na tipalo pa pade svetloba skozi drug sistem leč, ki je prostorsko premaknjen in ločen. Največja težava zaradi paralakse nastopi pri fotografiranju predmetov od blizu t. i. makro-fotografija. Strokovno povedano je paralaksa kot med premicama, usmerjenima iz dveh

Vzrok za paralakso je različna višina in poravnava leč.

različnih opazovališč proti opazovanemu točkastemu telesu.

36


Polarizacijski filter Je vrsta optičnega filtra, ki svetlobo prepušča v eni ravnini, iz drugih ravni pa naj jih popolnoma absorbira. Pri fotografiranju nam omogoča odstranjevanje odboja svetlobe npr. iz vodnih površin, oken in drugih svetlečih ploskev ter hkrati tudi potemni modro nebo oz. poveča kontrast na posnetku. Ponavadi ta filter zatemni posnetek in je zato potrebno zaslonko odpreti za eno vrednost. Uporablja se tako, da se suče njegov zunanji rob in ta način se spreminja polarizacijska ravnina oz. svetloba, tako da pride skozi objektiv čim manjše bleščanje.

Brez polarizacijskega filtra

S polarizacijskim filtrom

37


PPI ali p/i Je kratica od angleških besed pixels per inch; točk na palec oz. z njo merimo ločljivost različnih naprav, kot so računalniški monitorji, optični bralniki ali tipala digitalnih kamer. Ta enota za merjenje ločljivosti slike določa velikost natisnjene slike npr.: sliko velikost 1600*1200 točk bomo pri ločljivosti 300 ppi natisnili na velikost 5,3*4 palce (14*10,5 cm), pri ločljivosti 180 ppi pa jo lahko natisnemo na 8,9 * 6,7 palcev (23,4 * 17,6 cm). http://en.wikipedia.org/wiki/Pixels_per_inch

Če se spodnji sliki izmeri vodoravna in navpična velikost na monitorju in rezultate obe meritev delimo s 200, dobimo vodoravno in navpično ločljivost.

38


Premaz leč (antirefleksni) Prozoren večplastni (da pokrije več valovnih dolžin svetlobe) premaz na lečah zmanjšuje odboj svetlobe od površine stekla, zato lahko skozi leče potuje več svetlobe. Na posnetku se ti odboji vidijo kot barvne pege ali šestkotniki.

Napake zaradi odbojev v leči.

39


Prioriteta časa osvetlitve Na kamerah je ponavadi označena z S ali TV in s katero ročno nastavimo čas osvetlitve angl. shutterspeed (s tipkami ali vrtenjem koleščka). Pri taki nastavitvi se odprtost zaslonke samodejno nastavi.

Časi si sledijo s faktorjem ½ in si ti časi sledijo v zaporedju: 1/2s, 1/4s, 1/8s, 1/15s, 1/30s, 1/60s, 1/125s, 1/250s, 1/500s, 1/1000s, 1/2000s, 1/4000s, 1/8000s ... Dolgi časi so zapisane v sekundah, npr. 8s, 4s, 2s, 1s.

40


Prioriteta zaslonke Je programski način slikanja (na kameri navadno označen z A ali AV angl. aperture priority) omogoča ročno naslavljanje odprtost zaslonke, čas osvetlitve se nastavi samodejno.

41


Programski filtri Večina digitalnih kamer ima vgrajene programske filtre (učinke), ki omogočajo različne posnetke, kot so sefija (rumenkasti posneti), sivinski (bolje znani kot črno-beli) in drugih barvnih odtenkih. Boljše možnosti programskih filtrov omogočajo programi za obdelavo slik. Tako profesionalni programi, kot so GIMP in Adobe Photoshop ponavadi omogočajo sto in več filtrov za zelo različne namene. S pomočjo le teh se slike lahko pretvorijo v risbe s svinčnikom, olje slike ali dodajo drugi učinki, kot je zabrisanje ozadja na sliki s portretom (kar ponavadi težko

posnamemo z malo kompaktno kamero). Spodaj je primer menija s programskimi filtri v programu GIMP.

42


RGB Je kratica od angleških besed red, green, blue; in predstavlja barvni model, ki se uporablja pri snemanju fotografij s elektronskim tipalom in pri prikazu fotografij na monitorjih. Rdeča, zelena in modra so trije deleži ali komponente slikovne točke za zajem ali prikaz barve, njihovo mešanje imenujemo aditivno mešanje. Vsa tri enaka deleža skupaj dajo belo barvo, nič vseh treh je črna. Bolj izrazit delež enega od teh da svtlo barvo tega deleža. Glej tudi pome: CMYK, RGBE in sRGB.

43


RGBE Je kratica od angleških besed red, green, blue, emerald, kar pomeni rdeča, zelena, modra in smaragdna kar bi bolje prevedli kot cian (zeleno-modra). Sony je razvil RGBE-barvni filter (npr. vgrajen v DCS-F828), ki naj bi po njihovih besedah izboljšal barvni obseg tipala. V sodobnih digitalnih kamerah se največ uporablja Bayer filter, ki vsebuje polje barvnih filtrov iz 50% zelenih, 25% rdečih in 25% modrih polj. To zaporedje se imenuje GRGB ali s permutacijo (prerazporeditvijo) dobimo zaporedje RGGB.

RGBE-barvni filter

Bayer filter

44


Ribje oko angl. fisheye lens Je zelo širokokotni objektivi z zornim kotom 180° ali več, objektivi na robu ne raztegujejo slike, zato je spodnja desna slika močno popačena.

45


RIP Je kratica od angleških besed Raster Image Processor ; v prevodu procesor za rasterizacijo (pretvorba v slikovne točke). Najpogosteje je to kombinacija strojne in programske opreme, ki pretvori vektorski zapis tiskalniške strani (npr. Postscript ukazi) v rastrskega (pretvori v točke, ki jih tiskalnik nato natisne). Deluje kot vmesnik med uporabnikom in tiskalnikom, ki skrbi za vse potrebne pretvorbe podatkov. Lahko je vgrajen mikroprocesor s programom že v samem tiskalniku. Tri stopnje delovanja RIP-a so: Interpretacija : Vsaka stran je se iz podprtega PDLs (Page description languages) pretvarja v interno predstavitev. Upodabljanje ali angl. rendering: je proces

pretvorbe iz privatnega zapisa v tonsko zvezno rastrsko sliko. Pogosto se interpretacija in upodabljanje naredijo v istem koraku. Prikazovanje ali angl. Screening Da bi natisnili, je zvezno-tona rastrska slika pretvori v poltoni (vzorec pik). Dve prikazovalni metodi ali tipi so amplitudna modulacija (AM)in stohastični ali frekvenčan modulacija (FM) . Pri AM je velikost točke velikost je odvisna od gostote objekta-tonske vrednosti, pike so bili dani v rastrsko mrežo. Pri FM, velikost točke (dot) ostaja konstantna in pike so dani v naključnem vrstnem redu, da ustvarite temnejše ali svetlejše območja na slike; postavitev točk je ravno pod nadzorom prefinjene matematičnih algoritmov. 46


RIP

47


Siva kartica (18% siva kartica) Se uporablja za predstavitev srednjih barvnih tonov pri povprečni fotografiji, običajne sive kartice odbijajo 18 % svetlobe, ki pada nanje. Možno jo je slikati in pozneje uporabit posnetek za določitev temperature beline ali nastavitve vrednosti gama (svetlost oz. povprečnega barvnega tona). Naredimo dva posnetaka motiva, enega z in drugega brez sive kartice.

18 % sivinskega vzorca iz pik (amplitudno rastriranje)

18 % siva karta

48


SLR Je kratica od angleških besed single-lens relfex; kar pomeni zrcalno-refleksna kamera (fotoaparat).

Profesionalna SLR-kamera

Ljubiteljska SLR-kamera 49


Sončna zaslonka Plastična cev ali “ovratnik” za objektiv, ki preprečuje vpad neželene svetlobe s strani, ki bi povzročila “flare” oz. večkratni odboj znotraj sistema leč. Lahko je vgrajena ali snemljiva, v vsakem primeru mora biti primerne velikosti, da ne moti zornega kota objektiva, zaradi tega jih ponavadi nimajo širokokotni objektivi od 18 mm.

Na levi je sončna zaslonka za manjše goriščne razdalje, na desni za teleobjektive (širša je in enakomerno izdelana glede zunanjega roba).

50


sRGB Je kratica od angleške besede small RGB (mali RGB); standardni barvni model, ki ga uporablja operacijski sistem Windows in splet (WWW), razvila sta ga HP in Microsoft. Model sRGB je okrnjen RGB barvni model, optimiziran za običajne monitorje. Uradna spletna stran: http://www.colour.org/ Poglej tudi pojme: CMYK, RGB in RGBE.

Barvni diagram CIE 1931 s označenim trikotnikom za barvni prostor sRGB in točko bele D65.

51


Stopnjevanje osvetlitve (angl. bracketing) Je zajem več slik zaporedoma pri različnih osvetlitvah (+/- EV), ki se ponavadi giblje v območju -2 ··· 0 ··· +2. To uporabno je predvsem takrat, ko nismo prepričani o točnih nastavitvah osvetlitve in tako naredimo več različic iste fotografije. Razen tega je to uporabno je tudi takrat, ko želimo kasneje na računalniku združiti več različno osvetljenih fotografij za ustvarjanje večjega dinamičnega območja in kontrasta.

EV = -2

EV = 0

EV = +2

52


Svetlobna jakost Je razmerje med goriščem in premerom objektiva: f/D. Objektivi z večjo svetlobno jakostjo (manjša številka) omogočajo fotografiranje v slabših svetlobnih pogojih, saj lahko zaslonko bolj odpremo. Z večjo svetlobno jakostjo lahko dosežemo manjšo globinsko ostrino, ki je zaželena pri portretni fotografiji in ni zaželena pri slikanju pokrajin.

f / D = 50 mm / 70 mm = 1,4

f / D = 50 mm / 10 mm = 5

70 mm

10 mm

53


Temperatura beline (WB) Je kratica od angleških besed white balance; je pravilna nastavitev temperature beline ali ravnovesja beline zagotavlja točne barve reprodukcije. Ponavadi je na digitalnih fotoaparatih nastavljena na samodejno (AWB, Auto white balance) ali na sočno, oblačno, senčno, žarnica ali fluorescentna sijalka. Velikokrat je bolj natančna ročna nastavitev s slikanjem belega papirja (pomagamo si lahko s sivimi karticami, expo-disci, ali pa ob uporabi RAW datotek to nastavitev spreminjamo programsko na računalniku).

Samodejna nastavitev AWB

Pri WB je nastavljena fluorescentna sijalka

Pri WB je nastavljena žarnica

54


Tipalo Obstaja več vrst elektronskih svetlobnih tipal ali senzorjev: CCD (Charge-Coupled Device), CMOS(Complementary metal–oxide–semiconductor ), X3, LBCAST (Lateral Buried Charge Accumulator and Sensing Transistor array ) … Pri digitalnih kamerah elektronsko tipalo (najpogosteje kot CCD in CMOS) nadomešča film. Zaradi električnega naboja je tipalo pri digitalnih fotoaparatih bolj dovzetno za prah kot film pri klasičnih aparatih, zato je včasih potrebno čiščenje tipala oz. stekla pred tipalom.

Tipalo CMOS

Tipalo CCD kompaktne kamere

55


USM Je kratica od angleških besed unsharp mask (v prevodu maslka neostrine); programski ukaz za nastavljanje ostrine slike v programu za urejanje slik (vsi primeri so izdelani s programom GIMP).

w

Slika brez ostrenja USM.

Slika z ostrenja USM.

56


Velikosti tipal Velikost tipala vpliva na kakovost posnetka. Manjša tipala z diagonalo med 3 mm in 11 mm se vgrajuje v kompaktne modela kamer ali računalniške kamere. Te imajo velikost ene slikovne točke CCD-tipala okrog 2 µm, večina profesionalnih kamer ima vgrajena tipala CMOS z velikostjo slikovne točke med 6 µm – 8 µm. Na desni vidimo različne velikosti tipal, ki so primerjane s klasičnim 35 mm filmskim formatom (pobarvan je v rumeno).

Različne velikosti slikovnih tipal.

57


Vodilno število (angl. guide number) bliskavice Vodilno število predstavlja izhodno moč bliskavice, uporablja se za izračun odprtosti zaslonke: Odprtost zaslonke = vodilno število/ razdalja do objekta. Npr. če imamo bliskavico s vodilnim številom 27 in razdalja do objekta je 5m iz zgornje enačbe izračunamo 27/5= 5,4 ≈5,6, torej nastavimo odprtost zaslonke na najbljižjo vrednost 5,6. Večina sodobnih bliskavic preko povezave zazna nastavive zaslonke oz. jo spreminja.

Gorišnica (mm) 24 28 35 50 70 105 Vodilno število 23 25 31 34 37 42

Danes se moč bliskavice z meritvijo TTL samodejno prilagaja in optimira izhodno jakost svetlobnega bliska tako, da posneti objekt ni preosvetljen (spodnja tabela).

58


Zaklop ali čas osvetlitve Za pravilno osvetljen film ali elektronsko tipalo je potrebno nastaviti ustrezno odprtino (zaslonko) in čas osvetlitve. Ustrezen par vrednosti zaslonke in časa zaklopa določa občutljivost tipala ali filma. Ko je nastavljen ustrezen par, takrat je posnetek lep in ni niti pretemen, niti presvetel. Za ostre fotografije velja približno pravilo časa osvetlitve: 1/f. Sicer so današnja elektronska tipala bolje linearno odvisna od osvetlitve in so ti časi delno drugačni, ko pri analognih kamerah. Na naslednjih dveh slikah je najprej dolg in drugi kratek čas osvetlitve.

1/30 s

1/250 s

59


Zaslonka ali odprtost zaslonke Sestavlja kovinske listnate ploščice v objektivu, ki so oblikovane tako, da z njimi lahko tvorimo večje ali manjše odprtine, skozi katere pada svetloba, širijo in ožijo se na podoben način kot človeška šarenica. Odprtost zaslonke se označuje z vrednostmi f: večja ko je številka, manjša je odprtina. Vsaka naslednja zaslonka se ponavadi zmanjšuje s faktorjem 1.4 (z drugim korenom). Odprtost zaslonke vpliva na globinsko ostrino: bolj kot je odprta zaslonka je manjša globinska ostrina.

Primeri različnih zaslonk

60


Zaslonka – primeri odprtosti zaslonke Na spodnji sliki je nekaj primerov odprtosti zaslonke, kjer je vsaka naslednja zaslonka manjša za koren iz dva oz. razpolovi se količina svetlobe skozi objektiv. To ima za posledico, da je potrebno za dvakrat povečat čas osvetlitve.

Realne zaslonke so sestavljene iz večjega števila kovinskih listnatih ploščic v objektivu.

61


Zorni kot Je vidni kot, območje, ki ga objektiv pokriva. Zorni kot je odvisen je od goriščne razdalje objektiva: širokokotni objektivi zajamejo večji zorni kot v primerjavi s tele objektivi (ki so ozkokotni). Na spletu je izračun zornih kotov različnih objektivov: http://www.canon.com/bctv/calculator/index.html

Na spodnji sliki je primer širokokotnega (6 mm - 220°), normalnega (50 mm - 46°) in ozkokotnega (tele objektiv 200 mm - 12°).

62


Zrcalno-refleksni fotoaparat V primerjavi s kompaktnimi fotoaparati ponuja več ustvarjalne svobode in natančneje fotografiranje Svetloba se skozi objektiv prenese na zrcalo (od tod karakterističen znok klik, ki nastane ob dvigu in spuščanju ogledala), od katerega se odbija v zgornji del, kjer je pentaprizma. Od tu se odbija do iskala in kar vidimo v njem, bo tudi posneto na film ali tipalo. Vmes se del svetlobe prenese še na tipalo za merjenje svetlobe (določanje zaslonke in zaklopnega časa) in tipalo za samodejno ostrenje.

Kompaktna kamera

Zrcalno-refleksna kamera

63


Vaja Kaj pomeni 35 mm filmski format? Fotografski film je bil razrezan na 35 milimetrov širok trak, dimenzija slike na njem je bila

36 x 24 mm.

Kaj je aberacija ?

Je napaka leče zaradi različnih lomov žarkov in se deli na: • kromatična aberacija in • sferna aberacijo.

Kaj je to način AF?

Avtomatsko ostrenje (angl. auto focus) omogočajo sledenje objektom, ki se približujejo ali oddaljujejo od digitalne kamere oz. objektiva.

Kaj je to artefakt?

Artefakt je oznaka za številne nezaželene napake ali spremembe na sliki, ki jih povzroča tipalo, optika ali notranje procesiranje v kameri.

Kaj je to barvna temperatura svetlobnega vira?

Barvno temperaturo svetlobe opisujemo s Kelvinovimi stopinjami. Večje številke pomenijo hladnejše barve, nižje številke pa toplejše barve.

Kaj pomeni oznaka bulb (B)?

Oznaka na kameri za posebno nastavitev časa osvetlitve in pomeni da bo zaklop odprt tako dolgo, za kolikor časa bomo sprožilec držali pritisnjen.

Kaj je to Blu-ray disk (BD)? Je optični medij za shranjevanje. Glavna uporaba je shranjevanje visokokakovostnega videa in masovno shranjevanje podatkov (s premerom 12 cm, enako kot CD oz. DVD). Ime Blu-ray Disc je izpeljanka od modrega laserja (vijolične barve z l = 405 nm), ki bere in piše na disk. Enoslojni BD shrani lahko do 25 GB podatkov. Dvoslojni BD shrani 50 GB

Kaj pomeni kratica CMYK?

Kratica za angl. cyan, magenta, yellow, black (cian, magenta, rumena in črna), to je barvni model, ki se uporablja pri tiskanju.

Kaj je to DOF preview?

Je angl. karatica od depth of field preview, ki pomeni predogled globinske ostrine. V iskalu ali LCD-zaslonu se vidi področje, ki je izostreno (tudi v globini slike).

64


Vaja Kaj pomeni kratica DPI? Je kratica od angleških besed dots per inch; število natisnjenih slikovnih točk na palec

(inč, angl. inch).

Kaj pomeni kratica DSLR? Je kratica od angleških besed digital single-lens reflex; je kratica za digitalni zrcalno-refleksno kamero (fotoaparat),

Kaj pomeni faktor izreza? Faktor izreza nakazuje število, za kolikokrat je 35 mm format večji od tipala na nekem digitalnem fotoaparatu.

Kaj so to filtri za objektiv? Filtri so iz posebno obdelanega stekla, ki omogoča poudarjanje, zmanjševanje ali spreminjanje barv, ali intenzitete svetlobe; lahko delujejo na celotni površini objektiva ali le na nekem delu.

fps ali FPS Je kratica od angleških besed fames per second; število posnetkov (okvirjev) na sekundo določa pri kompaktih kamerah snemanje video posnetkov, ta vrednost je ponavadi 25 okvirjev na sekundo za TV-standard PAL (Evropa) in 30 FPS za NTSC (ZDA).

Globinska ostrina

Je območje globine na posnetku, kje je, kjer je fotografija izostrena.

Zakaj se uporabljata UV (ultravijoličen) filter?

Prvi prepreči prekrmiljenje tipala zaradi deleža ultravijolične svetlobe v sončni svetlobi. Ta filter se uporablja tudi z namenom da ščiti objektiv pred umazanijo oz. tega lahko čistimo brez da odstranimo različne premazne sloje na zadnji leči objektiva.

65


Vaja Kateri faktorji vplivajo na globinsko ostrino?

• odprtost zaslonke: bolj odprta zaslonka (manjša vrednost "f") povzroči manjšo globinsko ostrino • goriščna razdalja: širokokotni objektivi s kratkimi goriščnicami imajo večjo globinsko ostrino kot tele-objektivi • razdalja do objekta: manjša razdalja pomeni manjšo globinsko ostrino • velikost tipala: manjša tipala omogočajo v kompaktnih kamerah • krajše goriščnice za enak kot zajema

Kaj je gorišče Je točka, v katero leča preslika neskončno oddaljeno točko na optični osi; leča ima dve gorišči: eno je na strani predmeta, drugo na strani slike.

Kaj je goriščna razdalja? Razdalja med goriščem in temenom leče (oziroma med goriščem in ustrezno glavno ravnino) označena je kot vrednost v milimetrih, napisana na koncu objektiva

Kaj je to histogram? Je graf, ki prikazuje razporeditev svetlosti slike: na vodoravni osi je prikazana svetilnost, na navpični pa količinske vrednosti, graf torej pove, koliko točk je na določenem območju svetlosti.

Kaj je to hot shoe? Je električni priključek (za banano) na fotoaparatu, ki omogočajo proženje bliskavice brez dodatnih računalniških ali drugih kablov, hkrati pa omogočajo tudi TTL merjenje in pošiljanje sporočil.

Kaj je to iskalo? Je odprtina na kameri, ki omogoča pogled na okolico, ki bo posnet po pritisku na sprožilec. Obstaja več vrst iskal: ločeno in elektronsko.

Kaj pomeni kratica ISO? Je kratica od angleških besed International Standards Organization; mednarodni standard za predstavitev občutljivosti filma (oz. tipala v digitalni fotografiji). Večja številka pomeni večjo občutljivost, npr. ISO 200 predstavlja dvakrat večjo občutljivost kot ISO 100 in zato je potrebna dvakrat manjša količina svetlobe.

66


Vaja Kaj je kompaktna kamera ? Običajno ima na hrbtni strani barvni LCD-zaslon, ki nadomešča optično iskalo. Ta tip kamere je

namenjena širši množici za družinsko fotografijo, kjer je kakovost posnetka relativno nizka ter cenovno ugodna kamera.

Kaj je kompozicija? Določa razporeditev in medsebojni odnos med elementi oz. (glavnimi) objekti na fotografiji.

Kaj je lom ali refrakcija svetlobe? Nastane pri sprememba smeri valovanja pri prehodu meje med dvema različnima snovema z različnima hitrostma gibanja valovanja oz. svetlobe.

Kaj LPI? Je kratica od angleških besed lines per inch; lpi predstavlja mero za ločljivost človeškega očesa glede ločevanja črt (oz. poltonskih točk).

Kaj je makro objektiv? Je objektiv, ki omogoča slikanje od blizu in zajame objekt v razmerju 1:2 (polovična velikost) ali celo 1:1 (realna velikost). O makro fotografiji govorimo do povečavah 25:1 (v nekaterih virih se omenja tudi razmerje 50:1), z nadaljnjim višanjem povečav potem govorimo o mikrofotografiji (s pomočjo mikroskopov).

Kaj so to načini fotografiranja? Današnje digitalne kamere imajo številne načine ali programe fotografiranja, ki uporabniku olajšajo slikanje različnih motivov, npr. makro (simbol cvetlica), snemanje filmskih izrezkov (simbol video kamere), panoramske posnetke (simbol dveh oken), polavtomatski (simbol P) in ročni način (simbol M).

Kaj je to osvetlitev? Osvetlitev je količina svetlobe, ki pade na tipalo; določena je z intenziteto (odprtostjo zaslonke) in časom osvetlitve (hitrost zaklopa).

Kaj je to osvetlitev z odbojem? Ob slikanju uporabimo bliskavico, ki jo usmerimo v strop ali odbojnike za spremembo barve (temperature) svetlobe.

Katere oznake so na objektivih? Najpomembnejše so : • goriščna razdalja (npr. 50 mm ali ali pri zoom objektivih 18-55 mm) in •  svetlobna jakost (npr. f2.8) •  območje največje odprtosti zaslonke npr. 3,5 – 4,5 pri zoom objektivih.

67


Vaja Kaj je to panorama? Se imenuje zelo širokokoten posnetek, ki se je običajno uporablja za pokrajine (ali druge posnetke

okolja, prostorov …).

Kaj je to paralaksa? Se imenuje pojav pri kompaktnih fotoaparatih, ki nastane zaradi razlike med tem, kar vidimo skozi iskalo, in tem, kar zazna oz. posname tipalo. Pojav nastopi zaradi dejstva, da iskalo zbira vpadno svetlobo s svojim sistemom leč, na tipalo pa pade svetloba skozi drug sistem leč, ki je prostorsko premaknjen in ločen.

Kaj je to polarizacijski filter?

Je vrsta optičnega filtra, ki svetlobo prepušča v eni ravnini, iz drugih ravni pa naj jih popolnoma absorbira. Pri fotografiranju nam omogoča odstranjevanje odboja svetlobe npr. iz vodnih površin, oken in drugih svetlečih ploskev ter hkrati tudi potemni modro nebo oz. poveča kontrast na posnetku.

Kaj PPI ali p/i Je kratica od angleških besed pixels per inch; točk na palec oz. z njo merimo ločljivost različnih naprav, kot so računalniški monitorji, optični bralniki ali tipala digitalnih kamer.

Kaj je antirefleksni premaz leč?

Prozoren večplastni (da pokrije več valovnih dolžin svetlobe) premaz na lečah zmanjšuje odboj svetlobe od površine stekla, zato lahko skozi leče potuje več svetlobe. Na posnetku se ti odboji vidijo kot barvne pege ali šestkotniki.

Kaj je to prioriteta časa osvetlitve?

Na kamerah je ponavadi označena z S ali TV in s katero ročno nastavimo čas osvetlitve angl. shutterspeed (s tipkami ali vrtenjem koleščka). Pri taki nastavitvi se odprtost zaslonke samodejno nastavi.

Kaj je prioriteta zaslonke? Je programski način slikanja (na kameri navadno označen z A ali AV) omogoča ročno naslavljanje odprtost zaslonke, čas osvetlitve se nastavi samodejno.

68


Vaja Kaj je to panorama? Se imenuje zelo širokokoten posnetek, ki se je običajno uporablja za pokrajine (ali druge posnetke

okolja, prostorov …).

Kaj je to paralaksa? Se imenuje pojav pri kompaktnih fotoaparatih, ki nastane zaradi razlike med tem, kar vidimo skozi iskalo, in tem, kar zazna oz. posname tipalo. Pojav nastopi zaradi dejstva, da iskalo zbira vpadno svetlobo s svojim sistemom leč, na tipalo pa pade svetloba skozi drug sistem leč, ki je prostorsko premaknjen in ločen.

Kaj je to polarizacijski filter?


Kaj pomeni kratica PPI ali p/i? Je kratica od angleških besed pixels per inch; točk na palec oz. z njo merimo ločljivost različnih naprav, kot so računalniški monitorji, optični bralniki ali tipala digitalnih kamer.

Kaj je antirefleksni premaz leč?

Prozoren večplastni (da pokrije več valovnih dolžin svetlobe) premaz na lečah zmanjšuje odboj svetlobe od površine stekla, zato lahko skozi leče potuje več svetlobe. Na posnetku se ti odboji vidijo kot barvne pege ali šestkotniki.

Kaj je to prioriteta časa osvetlitve?

Na kamerah je ponavadi označena z S ali TV in s katero ročno nastavimo čas osvetlitve angl. shutterspeed (s tipkami ali vrtenjem koleščka). Pri taki nastavitvi se odprtost zaslonke samodejno nastavi.

Kaj je prioriteta zaslonke? Je programski način slikanja (na kameri navadno označen z A ali AV, angl. aperture priority) omogoča ročno naslavljanje odprtost zaslonke, čas osvetlitve se nastavi samodejno.

Kaj so programski filtri? Večina digitalnih kamer ima vgrajene programske filtre (učinke), ki omogočajo različne posnetke, kot so sefija (rumenkasti posneti), sivinski (bolje znani kot črno-beli) in drugih barvnih odtenkih. Boljše možnosti programskih filtrov omogočajo programi za obdelavo slik.

69


Vaja Kaj pomeni kratica RGB? Je kratica od angleških besed red, green, blue; in predstavlja barvni model, ki se uporablja pri

snemanju fotografij s elektronskim tipalom in pri prikazu fotografij na monitorjih.

Kaj pomeni kratica RGBE Je kratica od angleških besed red, green, blue, emerald, kar pomeni rdeča, zelena, modra in smaragdna kar bi bolje prevedli kot cian (zeleno-modra). Sony je razvil RGBE-barvni filter

Kaj je to ribje oko pri fotografiji?

Je zelo širokokotni objektivi z zornim kotom 180° ali več, objektivi na robu ne raztegujejo slike, zato je spodnja desna slika močno popačena.

Kaj pomeni kratica RIP? Je kratica od angleških besed Raster Image Processor; v prevodu procesor za rasterizacijo (pretvorba v slikovne točke). Najpogosteje je to kombinacija strojne in programske opreme, ki pretvori vektorski zapis tiskalniške strani (npr. Postscript ukazi) v rastrskega (pretvori v točke, ki jih tiskalnik nato natisne).

Kaj je siva kartica (18% siva kartica)?

Se uporablja za predstavitev srednjih barvnih tonov pri povprečni fotografiji, običajne sive kartice odbijajo 18 % svetlobe, ki pada nanje.

Kaj pomeni kratica SLR? Je kratica od angleških besed single-lens relfex; kar pomeni zrcalno-refleksna kamera (fotoaparat).

Zakaj se uporablja sončna zaslonka?

Plastična cev ali “ovratnik” za objektiv, ki preprečuje vpad neželene svetlobe s strani, ki bi povzročila “flare” oz. večkratni odboj znotraj sistema leč

Kaj pomeni kratica sRGB? Je kratica od angleške besede small RGB (mali RGB); standardni barvni model, ki ga uporablja operacijski sistem Windows in splet (WWW), razvila sta ga HP in Microsoft.

Kaj je to svetlobna jakost objektiva?

Je razmerje med goriščem in premerom objektiva: f/D. Objektivi z večjo svetlobno jakostjo (manjša številka) omogočajo fotografiranje v slabših svetlobnih pogojih, saj lahko zaslonko bolj odpremo.

Kaj je to temperatura beline (WB)?

Je kratica od angleških besed white balance; je pravilna nastavitev temperature beline ali ravnovesja beline zagotavlja točne barve reprodukcije.

Zakaj se uporablja stopnjevanje osvetlitve?

Je zajem več slik zaporedoma pri različnih osvetlitvah (+/- EV), ki se ponavadi giblje v območju -2 ··· 0 ··· +2. To uporabno je predvsem takrat, ko nismo prepričani o točnih nastavitvah osvetlitve in tako naredimo več različic iste fotografije. 70


Vaja Kaj je to tipalo?


Kaj pomeni kratica USM? Je kratica od angleških besed unsharp mask (v prevodu maslka neostrine); programski ukaz za nastavljanje ostrine slike v programu za urejanje slik (primeri so za GIMP).

Na kaj vpliva velikosti tipal? Velikost tipala vpliva na kakovost posnetka. Manjša tipala z diagonalo med 3 mm in 11 mm se vgrajuje v kompaktne modela kamer ali računalniške kamere. Te imajo velikost ene slikovne točke CCD-tipala okrog 2 µm, večina profesionalnih kamer ima vgrajena tipala CMOS z velikostjo slikovne točke med 6 µm – 8 µm.

Kaj je to vodilno število bliskavice?

Vodilno število predstavlja izhodno moč bliskavice, uporablja se za izračun odprtosti zaslonke: Odprtost zaslonke = vodilno število/ razdalja do objekta.

Kaj je zaklop ali čas osvetlitve?

Za pravilno osvetljen film ali elektronsko tipalo je potrebno nastaviti ustrezno odprtino (zaslonko) in čas osvetlitve. Ustrezen par vrednosti zaslonke in časa zaklopa določa občutljivost tipala ali filma. Ko je nastavljen ustrezen par, takrat je posnetek lep in ni niti pretemen, niti presvetel.

Kaj določa zaslonka ali odprtost zaslonke ?

Sestavlja kovinske listnate ploščice v objektivu, ki so oblikovane tako, da z njimi lahko tvorimo večje ali manjše odprtine, skozi katere pada svetloba, širijo in ožijo se na podoben način kot človeška šarenica. Odprtost zaslonke se označuje z vrednostmi f: večja ko je številka, manjša je odprtina.

Kaj določa zorni kot? Je vidni kot, območje, ki ga objektiv pokriva. Zorni kot je odvisen je od goriščne razdalje objektiva: širokokotni objektivi zajamejo večji zorni kot v primerjavi s tele objektivi (ki so ozkokotni).

Kaj je to zrcalno-refleksni fotoaparat?

V primerjavi s kompaktnimi fotoaparati ponuja več ustvarjalne svobode in natančneje fotografiranje Svetloba se skozi objektiv prenese na zrcalo (od tod karakterističen znok klik, ki nastane ob dvigu in spuščanju ogledala), od katerega se odbija v zgornji del, kjer je pentaprizma.

71


Spletne povezave O elektronskih tipalih http://en.wikipedia.org/wiki/Active-pixel_sensor http://www.clarkvision.com/imagedetail/digital.sensor.performance.summary/ http://en.wikipedia.org/wiki/Image_sensor_format http://en.wikipedia.org/wiki/Image_distortion http://en.wikipedia.org/wiki/Foveon_X3_sensor http://en.wikipedia.org/wiki/Public_domain

http://en.wikipedia.org/wiki/Spherical_aberration http://en.wikipedia.org/wiki/Portal:Photography http://www.cleaningdigitalcameras.com/ http://www.fisheyes.co.uk/hotel-virtual-tours.htm Slovarji o digitalni fotografiji: http://www.dpreview.com/learn/?/Glossary/

72


Strokovni jezik brez ustreznih pojmov bi bil reven, prav tako besedišče pogovora ali strokovne literature. Pomembno je poznati in razumeti fotografske strokovne pojme, ki so na kratko razloženi in ilustrirani s risbo ali fotografskim posnetkom.

Zaključek

Avtor: Nedeljko Grabant Recenzent: mag. Anton Gams

73

Documents

02_pojmi_fotografija_2011_v1