Upload
others
View
5
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
1
1. ODGOVORI NA VPRAŠANJA IZVAJALCEV V ZVEZI Z UVEDBO
NOVEGA OBRAČUNSKEGA MODELA PATRONAŽNE ZDRAVSTVENE
NEGE
DRUGI SKLOP
Datum: 28. 1. 2015
Zbrali in pripravili: Andreja Krajnc in Martina Horvat
Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne, posamezne primere vam kot
predstavniki stroke lahko podamo le splošno strokovno razlago in mnenje. Ne
moremo pa namesto vas sprejemati odločitev in prevzemati odgovornosti za
evidentiranje in obračunavanje posameznih obravnav, saj ne poznamo
konkretnih, individualnih primerov v praksi. Le te poznate samo neposredni
izvajalci na terenu.
Vsak izvajalec, ki ima sklenjeno pogodbo z ZZZS, ima sam odgovornost in
dolžnost, da natančno prouči veljavne zakone in predpise ter v skladu z
veljavnimi pravnimi akti obračuna opravljene storitve plačniku.
1. VPRAŠANJE: Zaradi dileme o načinu beleženja in različnih interpretiranj,
pošiljamo vprašanje.
Situacija je sledeča: Otročnica (posebne zdravstveno socialne okoliščine) z
novorojenčkom je ob odhodu iz porodnišnice dobila delovni nalog za dnevne
patronažne obiske v smislu svetovanja in nadzora hranjenja in kontrole teže
novorojenčka, za obdobje 14 dni.
Kako naj beležimo te obiske?
ODGOVOR:
V zvezi z beleženjem takšnih in podobnih primerov nov obračunski model ne prinaša
nobenih novosti. Za konkretni primer ostaja v veljavi vse, kar je veljalo že do sedaj.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja določajo 8 patronažnih obiskov v
družini z dojenčkom v starosti do enega leta, dva dodatna patronažna obiska pri
dojenčkih slepih in invalidnih mater do 12. meseca otrokove starosti in po en obisk v
2. in 3. letu starosti.
Ker pravice do preventivne storitve patronažne dejavnosti ni mogoče širiti z delovnim
nalogom, se takšni obiski ne morejo evidentirati in obračunavati kot preventivni
obiski. Za strokovno ustreznost naročila na delovnem nalogu in usklajenost
predpisovanja s pravili OZZ pa je za izvajanje zdravstvene nege na domu odgovoren
zdravnik.
2
2. VPRAŠANJE: S pričetkom leta 2015 se je uvedel nov obračunski model PZN.
Pričakovali ste veliko vprašanj, niste pa pričakovali toliko problemov.
Kakšne so situacije znotraj zdravstvenih zavodov so jasne že mnogo let. Ga.
Darinka Zavrl je opozarjala nanje vsako leto (izobrazba, kadrovska struktura,
pokritost mreže, naraščanje kurativnih obiskov....)
Verjamete, da bomo vodje to zmogli in da bomo uspeli na račun novega modela
evidentiranja izboljšali delovanje naših služb.
V kakšnem smislu strokovnosti?
Mislim, da PMS delamo strokovno, profesionalno....da tu ni dilem.
Glede na problematiko vse slovenske regije, menim, da je bil model na katerem ste
kar nekaj časa delali, ga spreminjali, dopolnjevali, preveč na hitro predstavljen
sekciji.
Ni nas malo, ki razmišljamo, da bi moral biti model uveden poiskusno za tri mesece.
Lahko bi se o problemih pogovarjali, jih reševali, razpravljali in našli dobre rešitve.
Ne moti nas prenova prvih in ponovnih obiskov glede plačnika, moti nas pa
vsebinske prenove v smislu povečanja obiskov.
Če vzamemo primer otročnice in novorojenčka. Kaj se je spremenilo? Leto 1998 je
bilo v UR. L RS objavljeno enako število obiskov. Piše se leto 2015.
Otročnica in novorojenček sta odpuščena drugi dan in ne peti dan. Velika
sprememba v smislu povečanega obsega dela(nege novorojenčka, toalete popka,
dojenja, teže, zlatenice...) Da ne omenjam odgovora informacijske pooblaščenke o
obveščanju PMS-odpusta iz porodnišnice. Otročnica in novorojenček naj bi bila
obiskana v 24 urah po odpustu. Obvestila pa nikjer...
Nadalje, problem nedonošenčka, ki nima niti 1700g, število obiskov enako. Pa
problem dvojčkov. Kakšno obračunavanje je to, da zabeležiš en obisk, delamo pa z
obema otrokoma. Mi delamo z vsakim otrokom posebej, kako pa vi?
Naslednji vsebinski problem sta dva delovna naloga v isti družini. Zopet gre za
obravnavo posameznika, dela s posameznikom, poraba materiala...
Pa dogovorite, da se odšteje ena pot, ne pa obravnava, katero moramo narediti.
Žal mi vidimo velik minus glede vsebin, glede našega strokovnega dela. Nas denar
ne tangira, mi si želimo stroko na trdih temeljih poznano plačniku in ko bomo to
dosegli, bomo tudi me vse skupaj bolj spoštovane s strani plačnika, dokler pa ne
rešimo osnovnih zadev nas pa ne bo spoštoval nihče.
ODGOVOR:
Če povzamem naš zapis v uvodu k prvemu sklopu vprašanj in odgovorov v celoti, se
dejansko glasi tako:
….Kot smo pričakovali, se je pri uvajanju teh sprememb pojavilo veliko vprašanj, ki
pa, v večini primerov, niso povezana z novim obračunskim modelom, ampak so
posledica anomalij znotraj posameznih zavodov, ki so nastale zaradi nerazrešenih
težav iz preteklosti (nerešena kadrovska problematika, tako glede na izobrazbo, kot
število zaposlenih; organizacija dela popoldan in ob koncih tedna, druga
3
organizacijska vprašanja,…). Nismo pa pričakovali, da jih je toliko in da so ponekod
tako kompleksne. Teh problemov, kot že rečeno, nov način obračunavanja ni
povzročil ampak je le pripomogel, da so se pokazali v vsej svoji razsežnost. Zato
tudi ne morete pričakovati, da jih bo reševal… .
S tem se, kot vidimo v nadaljevanju vašega teksta, tudi vi strinjate.
Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti
prav tako že vrsto let opozarja na neustrezno kadrovanje, odsotnost mreže in
naraščanje kurativnih obravnav, vendar ni v njeni pristojnosti vplivati na
politiko zaposlovanja in kadrovanja v posameznih zdravstvenih domovih.
Sekcija lahko pripravlja strokovne usmeritve in vse, kar navajate, smo že leta
2006 zapisali v dokumentu Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena
nega – nadgradnja in prilagajanje novim izzivom, ki je kasneje postal del
Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu (2011). Slednje je potrdil
tudi najvišji organ stroke Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego in
so kot take krasno orodje vodjem patronažnih služb za uveljavljanje sprememb
na bolje v svojih okoljih.
Gospa Darinka Zavrl Džananović, ki jo omenjate, pa je v poglavju 3.3.
Strategije razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega
varstva v republiki Sloveniji za obdobje od 2011 do 2020 zapisala:
…..V okviru zdravstvene nege obstaja za področje patronažnega varstva nacionalna
statistična zbirka podatkov - Evidenca patronažne zdravstvene nege IVZ 6 (EPZN
IVZ 6). Sega v leto 1959 in je nastala na osnovi poročil o delu patronažne službe.
Podatki se iz papirnate dokumentacije prepišejo v računalnik (v Excelovo tabelo
prilagojeno obrazcu 8,95). Tako zbrani podatki so pomanjkljive kvalitete in v
neustrezni obliki za uporabo (Zavrl, 2010). Zbirka ne služi več svojemu
namenu, ker ne sledi potrebam stroke, niti ne zahtevam zdravstvene
statistke….. (konec citata).
Nov model evidentiranja in obračunavanja storitev, ki je stopil v veljavo 1. 1. 2015, se
je spomladi 2014 tri mesece testiral (pilotno izvajal) v treh zdravstvenih domovih in
pri nekaterih zasebnicah s koncesijo. Skupno število izvajalcev, ki je bilo vključeno v
pilotno testiranje, predstavlja okrog 30% vseh izvajalcev patronažne zdravstvene
nege, kar je dovolj velik vzorec, ki da verodostojne rezultate in mu lahko zaupamo.
Po evalvaciji pilotnega testiranja so se izvedle spremembe v tistih delih, kjer je bilo
potrebno. Model je bil predstavljen na 7. posvetu vodij in je predstavljal večino
vsebine srečanja. Glede na to, da je tudi ZZZS izdal okrožnice s podrobnimi navodili,
menimo, da smo temi namenili dovolj časa, če imamo pred očmi povprečnega
izvajalca – vodjo.
Ne razumemo čisto vašega komentarja:
4
... Ne moti nas prenova prvih in ponovnih obiskov glede plačnika, moti nas pa
vsebinske prenove v smislu povečanja obiskov….
Verjetno mislite na vsebino Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega
varstva na primarni ravni Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/2000, 67/2001,
33/2002 37/2003, 117/2004 in 31/2005. ). Res se ta ni spreminjal že 17 let. Gre za
dokument, ki ureja preventivno zdravstveno varstvo na celotni primarni ravni
zdravstvene dejavnosti in se k njegovim spremembam ne more pristopati
enostransko. V sklopu projekta Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v
zdravju v Sloveniji - Skupaj za zdravje, ki se izvaja pod okriljem NIJZ in je
financiran iz NFM, poteka prenova preventivnih programov za otroke, mladostnike in
odrasle. V okviru delovnega sklopa otroci in mladostniki smo opozorili na vse težave,
ki jih tudi vi navajate, in jih bomo skušali ustrezno reševati tam, kjer je to mogoče.
V celoti se strinjamo z vami, da je zaradi hitrejšega odpuščanja iz porodnišnic
zdravstvena nega otročnice in novorojenčka zahtevnejša kot nekoč. Sekcija je že
predlagala spremembe, vendar bomo morali tudi s številom dejansko opravljenih
obiskov (povprečno) na novorojenčka dokazati, da se je število povečalo.
V primeru nedonošenčka s 1700 g in drugih primerih, ki zaradi ranljivosti otrok in/ali
mater zahtevajo našo posebno pozornost, pa se moramo že ob prihodu le-teh v
domače okolje povezati s pediatrom, osebnim zdravnikom, ginekologom, ki izdajo
delovni nalog za dodatne obravnave glede na posamezno problematiko.
O obveščanju o porodih in rojstvih se sekcija trudi najti rešitev ter se dogovoriti že od
leta 2009. O konkretnih, možnih rešitvah smo se dogovarjali na MZ. Do končnega
dogovora je prišlo 15. 4. 2013 na sestanku v Mariboru, kjer je bil prisoten tudi g.
Jasmin Džaferović, ki je na MZ delal na področju e-zdravja. Kot vam je znano, je
celoten projekt zastal in seveda s tem tudi naš del. Kot patronažne medicinske
sestre, ki delamo na terenu in se vsak dan znova srečujemo s to problematiko,
vemo, da je to področje nujno urediti. Kot predstavniki sekcije, ki že vsa leta
sodelujemo pri iskanju rešitev, pa se zavedamo, da kljub vsem naporom ter
strokovnim podlagam, ki smo jih pripravili, brez sistemske rešitve področja ne
moremo urediti. Prepričani smo in verjamemo, da nam bo to dokončno uspelo s
pomočjo omenjenega projekta Skupaj za zdravje. S problematiko smo v razgovoru
seznanili tudi gospo Milojko Kolar Celarc, ministrico za zdravje, ki nas bo pri
uveljavitvi strokovno podprtih, dokončnih rešitev podprla.
Tudi vaš komentar:
... Žal mi vidimo velik minus glede vsebin, glede našega strokovnega dela. Nas
denar ne tangira, mi si želimo stroko na trdih temeljih poznano plačniku in ko bomo
to dosegli, bomo tudi me vse skupaj bolj spoštovane s strani plačnika, dokler pa ne
rešimo osnovnih zadev nas pa ne bo spoštoval nihče…
je malo težje razumljiv, pa vendar, če skušamo odgovoriti :
5
V prilogah Okrožnice ZAE 37/14: Nov obračunski model patronažne službe in
nege na domu z dne 30.9.2014 je prvič zelo natančno opredeljena vsebina
našega dela, zato se ne strinjamo, da nas ZZZS ne spoštuje. Tudi če vam denar
nič ne pomeni, ne moremo mimo dejstva, da je 1,2 miljona EUR v sistemu
zdravstvenega varstva spoštljiv znesek.
Kot že navedeno, so temeljne usmeritve stroke že od leta 2011 zapisane v
dokumentu Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu, ki je objavljen
tudi na spletnih straneh Zbornice – Zveze.
S 1. 1. 2015 se niso spremenila Pravila OZZ, ampak se je uvedel nov
obračunski model patronažne službe in nege na domu. To pomeni, da je
nastala sprememba pri evidentiranju in obračunavanju storitev, ki pa se še
vedno izvajajo v skladu z veljavnimi Pravili OZZ. Vse ostalo, kar navajate, bi
terjalo spremembo Pravil OZZ, kar pa ni v naši pristojnosti. Lahko podamo
samo predloge, ki smo jih že večkrat naslovili na ZZZS. Verjamemo, da bomo v
letu, ki prihaja, pričeli urejati tudi ta, do sedaj še nerešena področja.
3. VPRAŠANJE: prosim za pojasnilo. Katero karto uporabljamo od 1.1.15 za
beleženje oddaljenih obiskov TIS ali AMZS? Preventiva kroničnih bolnikov
dvakrat letno. Kdo je upravičen do teh dveh obiskov? Zadnji odgovor, ki nam je
bil posredovan včeraj spet demantira naša prizadevanja. Ponovno piše "je
upravičen, v primeru, da je osamel in socialno ogrožen". Je kakšna starostna
meja od katere so kronični bolniki naša skrb in ne domena referenčnih ambulant?
Primer: šestdesetletna bolnica z multiplo sklerozo, ali ima pravico do dveh
patronažnih obiskov letno? Hvala za pojasnilo in lep dan kljub tem napornim
časom.
ODGOVOR:
S 1. 1. 2015 se niso spremenila Pravila OZZ, ampak se je uvedel nov
obračunski model patronažne službe in nege na domu. To pomeni, da je nastala
sprememba pri evidentiranju in obračunavanju storitev, ki pa se še vedno
izvajajo v skladu z veljavnimi Pravili OZZ.
Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti je sicer
dobro znan problem oddaljenih krajev in neprimernosti »TIS karte«. V zvezi s tem
problemom smo na ZZZS naslovili dopis s prošnjo za rešitev nastale situacije.
Odgovora zaenkrat še nismo prejeli. Vse dokler ne bo zadeva uradno spremenjena
in urejena vam svetujemo, da upoštevate vsa dosedanja pravila in razlage.
Problematika definicije oddaljenih krajev in uporaba TIS karte se ni reševala v
sklopu nalog delovne skupine, ki je pripravljala nov model obračunavanja storitev.
6
Razumeti morate, da so pristojnosti delovne skupine omejene in je potrebno zadevo
reševati (in tudi je v reševanju) pri pristojnih za to področje.
V zvezi z beleženjem preventivnih obiskov pri kroničnih bolnikih nov obračunski
model ne prinaša nobenih novosti.
Pravila OZZ navajajo, da med pravice sodita “dva patronažna obiska na leto pri
kronično bolnih osebah in težkih invalidih, ki so osameli in socialno ogroženi ter pri
osebah z motnjami v razvoju;” . Iz navedenega sledi, da patronažna obiska pripadata
zavarovani osebi, stari 25 let in več - ko gre za kronično bolne osebe, težke invalide,
ki so ob enem socialno ogroženi in osameli in osebe z motnjami v razvoju.
Pravila OZZ dopuščajo dva patronažna obiska na leto pri slepih in slabovidnih z
dodatnimi motnjami v starosti od 7 do 25 let, ki so v domači oskrbi in se ne šolajo.
Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti je podala
že veliko uradnih pobud na ZZZS za spremembo in dopolnitev Pravil OZZ.
Problematiko preventivnih obiskov kroničnih bolnikov, ki jo navajate v vprašanju, je
mogoče urediti le s spremembo Pravil OZZ in je ni bilo mogoče urediti v sklopu in na
nivoju delovne skupine, ki je pripravljala nov model obračunavanja. Razumeti je
potrebno, da gre glede na vsebino in pristojnosti za dve povsem ločeni zadevi.
Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne, posamezne, primere, vam kot
predstavniki stroke lahko podamo le splošno strokovno razlago in mnenje. Ne
moremo pa namesto vas sprejemati odločitev in prevzemati odgovornosti za
evidentiranje in obračunavanje posameznih obravnav, saj ne poznamo
konkretnih, individualnih, primerov v praksi. Le te poznate samo neposredni
izvajalci na terenu.
Vsak izvajalec, ki ima sklenjeno pogodbo z ZZZS, ima sam odgovornost in
dolžnost, da natančno prouči veljavne zakone in predpise ter v skladu z
veljavnimi pravnimi akti obračuna opravljene storitve plačniku.
Vaš primer: Po našem mnenju ima v skladu z veljavnimi Pravili OZZ
šestdesetletna bolnica z multiplo sklerozo pravico do dveh patronažnih
obiskov letno v primeru, da je osamela in socialno ogrožena.
4. VPRAŠANJE: Moje vprašanje je sledeče:
1.Ali je za obisk, ki ga opravim za Svit potreben delovni nalog, ali je dovolj skupni
seznam, ki nam ga posreduje zdravnik? (vprašanje se mi je porodilo, ko sem brala
vaše današnje-(20.1.) odgovore). Ali je potrebno navesti, da je naročnik obiska
splošna ambulanta, ali je opcija-ni naročnika-?
7
2.Če prav razumem bom sedaj obisk, ki ga opravim ob času uvajanja mešane
prehrane beležila kot prvi obisk dojenčka?
Hvala za odgovor, ki pa mi ni prav jasen. V patronažni službi delam že 33let, od tega
18 let s koncesijo, ampak v programu do sedaj ni bilo takšnih prevevtivnih obiskov,
kot so sedaj ti neodzivni v preventivne programe (konkretno svit). Tudi zaradi
velikega števila le teh. Prelistala sem uradni list štev. 18 ampak nisem našla razlage.
Nekoč davno:) smo iskali venerološke bolnike, ampak zdaj so pravila obračunavanja
tista, ki zahtevajo pravo razumevanje. Enako tudi v zvezi z terminom novorojenček in
dojenček. Vem, da smo vse kolegice v pisarni beležile obisk v četrtem mesecu kot
ponovni obisk dojenčka in ne prvi.
Zato vas prosim za še en odgovor, ko jih boste objavljali konec meseca
ODGOVOR:
V zvezi z vašimi vprašanji in dilemami nov obračunski model ne prinaša nobenih
novosti, saj so izpostavljene zadeve bile dorečene in zapisane v ustrezne pravne
akte že v preteklosti.
Natančnejši odgovori na vaša vprašanja so zapisani tudi v definiciji obravnav (daljši
opisi šifer za ZZZS), kjer točno piše, kdaj in zakaj je nekdo upravičen do
preventivnega obiska za Svit in to, ali potrebuje delovni nalog ali ne:
...." V programu SVIT lahko osebam, ki ne morejo same odvzeti vzorcev blata,
pomaga patronažna sestra. Aneks 3 k Splošnemu dogovoru 2011 v 13. členu
določa, da imajo osebe, ki po 2 opomnikih ne vrnejo testerjev z vzorci blata in osebe,
ki imajo pozitiven test na prikrito krvavitev v blatu ter se ne odzovejo na
kolonoskopijo, pravico do preventivnega obiska patronažne sestre.
Do preventivnega obiska imajo pravico tudi slabovidne, slepe, naglušne in gluhe ter
drugače invalidne osebe, kronični bolniki ter socialno depriviligirane osebe, ki se
slabše odzivajo v program. Za izvedbo preventivnega obiska posameznika, ki se ne
odzove na poziv iz presejalnega programa (DORA; ZORA; SVIT ...) ni potreben
delovni nalog osebnega zdravnika (Aneks 3 k Splošnemu dogovoru 2011, 13. člen).
PMS zabeleži preventivni obisk pacienta zaradi presejalnega programa, ko pri njem
na podlagi napotitve oziroma obvestila zdravnika opravi predpisan svetovalni
preventivni obisk.
Za potrebe plačnika ni pomembna opcija po naročilu ali ne, to je samo za potrebe
statistike, kjer ostaja vse, kot je bilo do sedaj in se v tem primeru označi obisk po
naročilu.
Enako vam piše v obrazložitvi obiska novorojenčka in dojenčka:
..." Prva obravnava otročnice, novorojenčka in dojenčka pomeni predpisan prvi
preventivni obisk, ki ga PMS (dipl.m.s/VMS) opravi in obračuna, ko prvič obravnava
otročnico, prvič obravnava novorojenčka in prvič obravnava dojenčka. Obračuna
lahko največ 3 prve preventivne obravnave (otročnica, novorojenček, dojenček)..."
8
Obisk dojenčka v 4. mesecu se je tudi za potrebe statistike vedno beležil kot prvi
obisk, če smo ga v svojstvu dojenčka obiskali prvič. Vsebinsko se tak obisk
razlikuje od obiska novorojenčka.
5. VPRAŠANJE: Imam še sledeče vprašanje glede prve kurativne
obravnave: bolnik je bil obravnavan zaradi npr. golenje razjede, ali nekega
drugega posega že nekaj mesecev ali celo let nazaj in nato zaključen (torej
zdrav). Letos dobim del. nalog za enak poseg z enako diagnozo ( ponovna g.
razjeda...)
Kako opredelim takšen obisk, glede na časovni presledek ,ko obravnave niso bile
potrebne (prvi ali ponovni)?
ODGOVOR:
Natančne razlage prvega in ponovnega obiska je podal ZZZS in so zapisane v
prvem sklopu odgovorov (odgovor na prvo vprašanje).
V primeru, da ne gre za novonastali zdravstveni problem (nadaljevanje obiskov,
ki smo jih v skladu z delovnim nalogom opravljali že v preteklem letu in smo jih
prenesli v novo leto) se za ZZZS beleži ponovna obravnava, za statistiko pa tako,
kot je bilo do sedaj: prvi obisk v letu!
»PRVI PREGLED je namenjen opredelitvi novonastalega zdravstvenega
problema oziroma akutnega poslabšanja kroničnega zdravstvenega stanja ter
načrtovanju potrebnih preiskav in zdravljenja. Prvi pregled pri izvajalcu na primarni
ravni zdravstvene dejavnosti se opravi zaradi novonastalega zdravstvenega
problema ali akutnega poslabšanja kroničnega zdravstvenega stanja pacienta.
Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne, posamezne, primere, vam kot
predstavniki stroke lahko podamo le splošno strokovno razlago in mnenje. Ne
moremo pa namesto vas sprejemati odločitev in prevzemati odgovornosti za
evidentiranje in obračunavanje posameznih obravnav, saj ne poznamo
konkretnih, individualnih, primerov v praksi. Le te poznate samo neposredni
izvajalci na terenu.
Vsak izvajalec, ki ima sklenjeno pogodbo z ZZZS, ima sam odgovornost in
dolžnost, da natančno prouči veljavne zakone in predpise ter v skladu z
veljavnimi pravnimi akti obračuna opravljene storitve plačniku.
Vaš primer: Po našem mnenju gre v konkretnem primeru za novonastali
zdravstveni problem (najbrž ga je tako opredelil tudi zdravnik na delovnem
nalogu) in se torej evidentira prvi obisk, vsi nadaljnji obiski, ki bodo sledili tej
obravnavi, pa so ponovni.
9
6. VPRAŠANJE: Upam, da nisem prepozna za drugi sklop odgovorov. Ali sem
pravilno razumela, ko sem v opisu prvega preventivnega obiska prebrala: prva
preventivna obravnava kroničnega bolnika pomeni prvi preventivni obisk PMS v
koledarskem letu.
Torej, če sem ga obiskala lani ali kdaj prej, lahko letos, ko ga prvič obiščem
beležim prvi preventivni obisk?
ODGOVOR:
Odgovor na to vprašanje je bil podan že v prvem sklopu odgovorov, ponovno pa je
prva in ponovna obravnava razložena tudi v odgovorih na vprašanji številka 5 in 8.
Z novim načinom evidentiranja se spreminjajo samo šifre za potrebe ZZZS, vse kar
smo beležili za potrebe statistike, ostaja nespremenjeno.
Z novim načinom evidentiranja in obračunavanja prvega obiska ni mogoče
obračunati ob prvem obisku urejenega in stabilnega kroničnega bolnika v
tekočem letu. Prvi obisk v tekočem letu ostaja le za statistične namene.
V primeru, da ne gre za novonastali zdravstveni problem (nadaljevanje obiskov,
ki smo jih za enako vodilno medicinsko diagnozo kroničnega obolenja opravljali že v
preteklem letu) se za ZZZS beleži ponovna obravnava, za statistiko pa tako kot je
bilo do sedaj: prvi obisk v letu.
7. VPRAŠANJE: V mailu "odgovori na vprašanja" se mi nekatere stvari ne
skladajo, mogoče mi jih lahko pojasnite?
Na strani št.3 piše, da je bil predlog potrjen na vladi, na zadnji strani pa je zadnje
vprašanje, ki se nanaša na preventivne obiske pri kroničnih bolnikih ponovno
obrazloženo, da je pacient upravičen do obiska v primeru, da je osamel in
socialno ogrožen. V predlogu, pa tega stavka ni več. Narobe razumemo ali kako
je s tem?
ODGOVOR:
S 1. 1. 2015 se niso spremenila Pravila OZZ, ampak se je uvedel nov
obračunski model patronažne službe in nege na domu. To pomeni, da je nastala
sprememba evidentiranja in obračunavanja storitev, ki pa se še izvajajo v
skladu z veljavnimi Pravili OZZ.
OZZ navajajo, da med pravice sodita “dva patronažna obiska na leto pri kronično
bolnih osebah in težkih invalidih, ki so osameli in socialno ogroženi ter pri osebah z
motnjami v razvoju;”. Iz navedenega sledi, da patronažna obiska pripadata
10
zavarovani osebi stari 25 let in več - ko gre za kronično bolne osebe, težke invalide,
ki so ob enem socialno ogroženi in osameli in osebe z motnjami v razvoju.
Pravila OZZ dopuščajo dva patronažna obiska na leto pri slepih in slabovidnih z
dodatnimi motnjami v starosti od 7 do 25 let, ki so v domači oskrbi in se ne šolajo.
Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti je podala
že veliko uradnih pobud na ZZZS za spremembo in dopolnitev Pravil OZZ.
Problematiko preventivnih obiskov kroničnih bolnikov, ki jo navajate, je mogoče
urediti le s spremembo Pravil OZZ in je ni bilo mogoče urediti v sklopu in na nivoju
delovne skupine, ki je pripravljala nov model obračunavanja.
Razumeti morate, da gre glede na vsebino in pristojnosti za dve povsem ločeni
zadevi.
8. VPRAŠANJE: Težave imamo pri beleženju prvih in ponovnih kurativnih obiskov.
K bolniku hodimo že nekaj let, vedno zaradi istega vzroka (prevez ulkusa,
odvzem krvi za INR...) delovni nalog dobimo 1X letno ,veljavnost 12 mesecev.
Kdaj lahko vpišemo prvi kurativni obisk?
Ali je takšen bolnik upravičen tudi do preventivnega obiska- kakšnega prvega ali
ponovnega?
ODGOVOR:
Prvi kurativni obisk ste za takega bolnika že opravili takrat, ko je pri njem na novo
nastal zdravstveni problem, zaradi katerega ga obiskujete kontinuirano že nekaj
let. Takrat še za plačnika takšnih obiskov nismo mogli evidentirati kot prvih, saj so
spremembe stopile v veljavo s 1. 1. 2015.
Če v vsem tem času pri bolniku ni nastal noben nov zdravstveni problem, oziroma ni
prišlo do akutnega poslabšanje kroničnega zdravstvenega stanja, zaradi katerega bi
vam zdravnik izdal nov delovni nalog, potem tak obisk beležite vseskozi kot ponovni.
V primeru, da je bolnik osamel in socialno ogrožen, je opravičen tudi do dveh
preventivnih obiskov na leto.
V primeru, da ne gre za novonastali zdravstveni problem (nadaljevanje obiskov,
ki smo jih za enako vodilno medicinsko diagnozo kroničnega obolenja opravljali že v
preteklem letu) se za ZZZS beleži ponovna obravnava, za statistiko pa tako kot je
bilo do sedaj: prvi obisk v letu.
11
9. VPRAŠANJE: Prosim vas, če mi lahko odgovorite kaj je z kategorijo varovancev,
ki jo posebej evidentiramo, ko opravimo preventivni obisk? Ali naj jih združim z
kategorijo bolnikov? Ne zdi se mi to najbolj prav, saj so varovanci lahko tudi
zdravi, npr. obiski ZORA, DORA, SVIT..
Hvala za čimprejšnji odgovor
ODGOVOR:
Vprašanja ne razumemo v celoti. Ponovno poudarjamo, da se statistično beleženje
storitev za potrebe NIJZ s 1. 1. 2015 ni v ničemer spremenilo. Tudi pri kategorizaciji
zaenkrat ni nobenih sprememb.
Obiske pri varovancih, kjer smo v skladu z veljavnimi pravili izvedli preventivni
posvetovalni obisk zaradi neodzivnosti v državne presejalne programe, beležimo kot
preventivne obravnave in jih v skladu s tem tudi kategoriziramo.
10. VPRAŠANJE: Zanima me, če je kaj sprememb v povezavi z oddaljenimi kraji.
Sedaj ostaja še vedno tis karta, čeprav je pod vsakim izpisom napisano, da ne
upoštevajo višinske razlike. Me pa opravljamo delo v hribovitih območjih
Slovenije in ni primerljivo z urbanimi okolji in strjenimi naselji. Druge zdravstvene
dejavnosti imajo delo ovrednoteno po opravljenih kilometrih (naprimer: reševalni
prevozi), pri patronaži pa po opravljenem času (15 min.) v eno smer za oddaljene
kraje. Vem, da imate res veliko dela, vendar vseeno prosim za pojasnilo, kajti kar
nekaj nas je, ki se srečujemo s tem problemom.
ODGOVOR:
S 1. 1. 2015 se niso spremenila Pravila OZZ, ampak se je uvedel nov
obračunski model patronažne službe in nege na domu. To pomeni, da je nastala
sprememba le pri evidentiranju in obračunavanju storitev, ki pa se še izvajajo v
skladu z veljavnimi Pravili OZZ.
Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti je sicer
dobro znan problem oddaljenih krajev in neprimernosti »TIS karte«. V zvezi s tem
problemom smo na ZZZS naslovili dopis s prošnjo za rešitev nastale situacije.
Odgovora zaenkrat še nismo prejeli. Vse dokler ne bo zadeva uradno spremenjena
in urejena, vam svetujemo, da upoštevate vsa dosedanja pravila in razlage.
Problematika definicije oddaljenih krajev in uporaba TIS karte se ni reševala v
sklopu in na nivoju delovne skupine, ki je pripravljala nov model obračunavanja
storitev. Razumeti morate, da so pristojnosti delovne skupine omejene in je potrebno
zadevo reševati (in je v reševanju) pri pristojnih za to področje.
12
11. VPRAŠANJE: Oprostite, ker motim, pa vendar me še nekaj zanima. Obravnava
pac. v zadnjem obd. življenja-paliativna obravnava - Ali je mišljen samo eden
obisk? Ali jih je lahko več in se vsi nadaljni beležijo z isto šifro PZN1112?
ODGOVOR:
Teoretično je sicer lahko več takih obiskov, vendar mora zdravnik na delovni nalog
navesti, da gre za tako imenovano »terminalno« fazo, oziroma zadnje obdobje
življenja. Ti obiski so mišljeni predvsem za tiste primere, ko bolnika ne obiskujemo
prej, ampak ga pričnemo obravnavati šele v zadnjem stadiju življenja, torej ga nismo
obravnavali kot paliativnega bolnika!
Zdravnik mora na delovni nalog nujno zapisati, da gre za bolnika v zadnjem
obdobju življenja, sicer vam ZZZS takega obiska ne bo priznal.
Če pa bolnika obravnavate dalj časa in ga je zdravnik na delovnem nalogu označil
kot paliativno obravnavo, potem pa do konca pišete paliativno obravnavo.
12. VPRAŠANJE: Veselo smo zakorakali v novo leto in spremembe obračunskega
sistema. Ob dilemah in različnih pogledih ,razlagah se obračamo na Vas z
vprašanji:
1. Kako naj patronažna služba evidentira storitev, ki jo naroči izbrani zdravnik,
nanaša se pa na aplikacijo infuzije. Aplikacija infuzije zahteva prisotnost
patronažne medicinske sestre cca 2 -3 ure.
2. Še vedno nas mučijo oddaljeni kraji in to kaj se šteje pod oddaljenost: od
sedeža patronažne službe pa do hiše, kjer biva pacient ali table z oznako
začetka kraja?
3. Imamo večstanovanjsko hišo, ista hišna številka, svoji lastni vhodi, ločeno
gospodinjstvo, cca 3- 4 družine živijo tam, različne sorodstvene vezi.
Razumemo, da dva v isti hiši oz. gospodinjstvu, družini hišna obiska ne
moremo pisati. Kaj pa v tem primeru ,ko na isti hišni številki ,na isti dan
obiščemo dve različni družini. Kako evidentiramo, obračunamo, beležimo v
takem primeru? Naša kmečka logika je enačena s stanovanjskim blokom saj
je tam tudi ena hišna številka in različne družine z ločenim gospodinjstvom in
vhodom.
4. Kako beležimo za ZZZS in statistično; pred leti ali pa lani smo opravili
preventivni pregled pri kroničnemu bolniku. Letos opravimo obisk, v letošnjem
letu prvič. Kako evidentiramo? Vrsta obravnave, je prvi ali ponovni? Vrsta
obiska, je načrtno prvič ali ponovno? Prvič v letu, Da ali ne? Vrsta obiska
družine; prvi obisk v letu stara družina ali ponovni obisk družine šteje? Kdaj
pišemo ponovni obisk družine-ne šteje?
Ali za ZZZS (obračunsko storitev)pišemo Preventivna obravnava kroničnega
pacienta – prva obravnava ali ponovna obravnava.
5. Kdaj je prvi kurativni obisk? Toliko odgovorov, še vedno smo v
dilemi,…Konkretno lani smo odvzeli kri in obravnavo zaključili. Letos dobimo
13
pri istem pacientu odvzem krvi za isto diagnozo. Je to vse prvič ali vse
ponovno in samo v letošnjem letu prvič Da.
6. Spet konkretno: delovni nalog, preveza trikrat tedensko(diagnoza ulcus
cruris),za istega pacienta dobimo nalog odvzem krvi(diagnoza anemija).Kako
evidentiramo, obračunamo? Je vse prvič ali vse ponovno? Kaj je vodilo
spremembam za prvi kurativni in ponovni: diagnoza, koledarsko leto
,zaključene obravnave?
Ker smo bolj za konkretne vprašanja ,Vas lepo prosim tudi za konkretne odgovore
saj si bomo le tako dokončno razjasnile dileme. Ko sem pregledovala obvestila
nisem takih konkretnih vprašanj zasledila zato se obračam na Vas v upanju na
čimprejšnje odgovore.
ODGOVOR:
Večina vaših vprašanj se ne nanaša na spremembe, ki so posledica novega
obračunskega modela, ampak ste izpostavili zadeve, ki so bile dorečene in zapisane
v ustrezne akte že v preteklosti.
1. Kurativne storitve v patronaži so se že do sedaj izvajale in obračunavale v
skladu z delovnim nalogom izbranega osebnega zdravnika, o njih pa mora biti
na razpolago tudi ustrezen zapis. Intravenozna aplikacija zdravil na domu in
podobne storitve, ki terjajo prisotnost patronažne sestre ob bolniku dalj časa,
se lahko beležijo z dodatnim obiskom. Nadaljnja dopolnjena ura prisotnosti
namreč šteje kot dodatni obisk, ni pa možno obračunati več kot dveh obiskov
pri istem zavarovancu (ne glede na morebitno daljše trajanje prisotnosti
medicinske sestre pri tem zavarovancu), torej ne več kot dveh ur prisotnosti
na dan.
2. Definicija oddaljenega kraja je ostala nespremenjena. Nikoli ni bilo v definiciji
navedeno, da bi se km oziroma pot računala do table z oznako začetka kraja,
saj vemo, da se posamezni kraji lahko razprostirajo na več km.
3. Ne razumemo natančno v čem je sploh nejasnost in dilema v primeru
večstanovanjske hiše? Po zapisanem razmišljanju bi teoretično lahko
patronažna medicinska sestra v neki večstanovanjski hiši opravljala obiske pri
različnih varovancih in družinah tudi cel delovni dan in bi smela beležiti samo
en obisk, ker gre za isto hišno številko? Tako razmišljanje je napačno.
Definicija družine v patronaži je jasna. Vsaka družina ima tudi svoj družinski
omot (za večstanovanjsko hišo najbrž nimate skupnega družinskega omota?).
Vemo, da je v eni družini mogoče evidentirati le en obisk v dnevu. Če je obisk
po vsebini in trajanju zahteval dodatno dopolnjeno uro (npr. infuzija) – v tem
primeru lahko patronažna sestra evidentira dodaten obisk. V primeru nadzora
nad patronažnimi storitvami mora biti porabljen čas (2 uri ali več) in opravljeno
delo razvidno iz zapisa v patronažni dokumentaciji.
14
4. V tem primeru plačniku zaračunate ponovno obravnavo, za potrebe statistike
ostaja nespremenjeno. Obširnejši odgovori na to vprašanje so podani pri
odgovorih na vprašanja pod zaporedno številko 5, 6 in 8.
5. Ker gre za isto diagnozo, se plačniku zaračuna ponovna obravnava, za
potrebe statistike ostaja nespremenjeno - prva obravnava v letu. Obširni
odgovori na to vprašanje so že podani pri odgovorih na vprašanja pod
zaporedno številko 5, 6 in 8.
6. Če ste dobili delovni nalog z drugo diagnozo in gre pri bolniku dejansko za
novo nastali problem, potem je tak obisk prva obravnava, vsi nadaljnji
odvzemi pa so ponovni. Obširni odgovori na to vprašanje so že podani pri
odgovorih na vprašanja pod zaporedno številko 5, 6 in 8.
13. VPRAŠANJE: Pravilnik o čakalnih dobah, oziroma odgovor g. Ceglarja: »Z
novim načinom evidentiranja in obračunavanja prvega pregleda ni več mogoče
obračunati ob prvem obisku urejenega in stabilnega kroničnega bolnika v
tekočem letu. Prvi obisk v tekočem letu ostaja le za statistične namene.«
Ali razumem pravilno, da se to nanaša tudi na preventivo. Hvala za odgovor.
ODGOVOR:
Prav razumete, prvi in ponovni obiski se nanašajo tako na kurativne obravnave
kot tudi na preventivne obravnave.
14. VPRAŠANJE: Varovanec ima predpisan del. nalog za daljše obdobje (preveza).
Vmes dobi nov nalog za odvzem krvi za INR in čez 14 dni še nov nalog za odvzem
krvi za kontrolo krvnega sladkorja pri diabetologu . Čez nekaj mesecev dobi ponovno
nov nalog, ker ima spet kontrolo pri diabetologu. Ali beležimo za vsak obisk odvzema
krvi kot prvi obisk.
ODGOVOR:
Prvi kurativni obisk ste za takega bolnika opravili takrat, ko je pri njem na novo
nastal zdravstveni problem, zaradi katerega ga obiskujete že daljše obdobje.
Če se je v vsem tem času pri bolniku pojavil nov zdravstveni problem (zdravnik vam
je na delovni nalog navedel novo diagnozo,zaradi katere je naročil obisk) oziroma je
prišlo do akutnega poslabšanje kroničnega zdravstvenega stanja, zaradi katerega
vam zdravnik izda nov delovni nalog, potem prvi tak obisk v skladu z delovnim
nalogom za novonastali problem ali poslabšanje beležite kot prvi obisk, nadaljnje
obravnave v tej smeri pa kot ponovne obiske.
Ne morete evidentirati vedno prvih obiskov za ponavljajoče odvzeme krvi za
INR samo zato, ker vam zdravnik vsakič na novo izda delovni nalog.
15
15. VPRAŠANJE: Še vedno ne vem natančno koliko sredstev bo po novem na eno
diplomirano sestro in koliko na enega tehnika in koliko obiskov je sploh norma po
novem? Hvala vam za pojasnilo, ker nikjer ne zasledim tega podatka.
ODGOVOR:
Plan dela in natančne normative po novem imate opredeljen v Aneksu št. 2
Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2014, ki je izšel v Okrožnici ZZZS konec
leta 2014, in ga najdete na povezavi: Aneks št. 2 k Splošnemu dogovoru za
pogodbeno leto 2014
http://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/o/6C9D3B4CDE786C91C1257DBD0046B0
D8
» Od 1. januarja 2015 plačevanje storitev patronažne zdravstvene nege (510 029
patronažna služba in 544 034 nega na domu) temelji na klasifikaciji in cenah storitev
patronažne zdravstvene nege iz Priloge ZD ZAS II/a-10.
Načrtovani obseg programa izvajalca se opredeli v številu storitev, in sicer na
podlagi načrtovanega obsega programa v pogodbenem letu 2014, izraženega v
timih. En tim iz pogodbenega leta 2014 pomeni 1.350 preiskav na letni ravni. Na
podlagi tega razmerja se opredeli načrtovani obseg programa posameznega
izvajalca.
Od 1. januarja 2015 pogodbena vrednost programa temelji na načrtovanem obsegu
programa. Pogodbena vrednost načrtovanega obsega programa za 1.350 storitev
znaša, če je nosilka programa diplomirana medicinska sestra (patronažna služba),
36.106,88 evrov, če je nosilec programa tehnik zdravstvene nege (nega na domu),
pa 27.723,46 evrov. Na podlagi teh razmerij se opredeli pogodbena vrednost
programa posameznega izvajalca.
Za storitve »prva kurativna obravnava pacienta« in »ponovna kurativna obravnava
pacienta« izvajalci obvezno dodatno evidentirajo še natančnejše specifične
vsebinske storitve, ki jih Zavod objavi v okrožnici. Storitev oddaljeni kraj se ne
evidentira in obračuna kot samostojna storitev, temveč skupaj z osnovno storitvijo, ki
je bila opravljena v oddaljenem kraju.
Priznana vrednost realiziranega programa se v končnem letnem obračunu, ki se
izvaja za obdobje koledarskega leta, opredeli na naslednji način:
1. Realizirana vrednost programa izvajalca (v nadaljevanju: RV) se izračuna na
podlagi števila realiziranih storitev in cen storitev, ki so določene v Prilogi ZD
ZAS II/a-10.
2. Če izvajalec realizira oziroma preseže skupno načrtovano število storitev, se
izvajalcu prizna realizirana vrednost programa, vendar največ do pogodbene
vrednosti, opredeljene na podlagi petega odstavka tega člena.
16
3. Če izvajalec ne realizira skupnega načrtovanega števila storitev, se primerja
RV programa in pogodbena vrednost, opredeljena na podlagi petega
odstavka tega člena, zmanjšana za odstotek nedoseganja skupnega
načrtovanega števila storitev (v nadaljevanju: ZmanPV). Če je RV večja od
ZmanPV, se izvajalcu prizna ZmanPV, sicer pa RV.«
16. VPRAŠANJE: Glede "novega programa" sem zelo zmedena, razočarana, ker se
pojavljajo različne razlage in interpretacije razlag vseh pravil. Ne vem ali
preventivo opravljamo ali ne (v pravilih sicer lepo piše da ja, razlage so druge) In
še vedno smo na našem koncu zelo vznemirjene zaradi oddaljenih obiskov, ki jih
imamo me absolutno veliko več, težkih in težko dostopnih terenov, za katere
porabiš dejansko veliko več časa in kilometrov, kot pa je to navedeno v TIS karti.
Po tej strani smo dejansko diskriminirane in je velika razlika ali se voziš v
strnjenem naselju mesta ali pa po hribih, v oddaljene zaselke. Tu so lanske
razmere na cestah še dodatno otežile dostop oziroma je potreben obvoz...
ODGOVOR: Glej odgovore na vprašanja št. 2, 3 in 10.
17. VPRAŠANJE: Stacionirana sem v ZD, večji del patronaže opravljam na področju
zdravstvene postaje-delam na področju dveh občin.
Vsak dan bi imela en oddaljen obisk, če ga smem računati od ZD, kako pa v
primeru, ko nadomeščam delo kolegice na drugi zdravstveni postaji. Prosim za
odgovor v tem tednu, da bom pravilno evidentirala oddaljene obiske.
ODGOVOR:
Glede definicije oddaljenih obiskov s 1. 1. 2015 niso nastopile nobene spremembe in
veljajo vsa določila in razlage ZZZS, kot so bila do sedaj. Podrobnejše razlage na to
vprašanje boste našli v odgovoru na vprašanje številka 10.
V času nadomeščanja ima izvajalec, ki nadomešča odsotnega izvajalca, vsa enaka
pooblastila za izvajanje dejavnosti in zavarovani osebi se storitve zagotavljajo in
obračunavajo pod enakimi pogoji - to velja tudi za oddaljene obiske (šteje
oddaljenost in čas od lokacije izvajalca, ki je odsoten). Plačnik storitev – Zavod - v
času nadomeščanja nima dodatnih finančnih obveznosti do pogodbenega partnerja,
ki je odsoten in tudi ne do tistega, ki nadomešča.
18. VPRAŠANJE: Imam vprašanje in upam, da mi boste lahko pomagali. Sem
zdravstveni tehnik in opravljam dela v patronažni službi na periferiji. Izvajam
preventivne in kurativne obiske. S 1.1.2015 bi lahko opravljala samo ponovne
kurativne obiske na terenu in me zanima, če so moje informacije pravilne. Šolo
sem končala 1995 leta.
17
ODGOVOR:
Informacije, ki ste jih prejeli, so poponoma pravilne. Vendar delitev dela v patronažni
zdravstveni negi med diplomirano medicinsko sestro in zdravstvenim tehnikom glede
na poklicne kompetence ne velja od 1. 1. 2015, ampak je veljala vedno.
Vsak izvajalec, ki je sklenil pogodbo z ZZZS, je v skladu s to pogodbo dolžan
upoštevati veljavni pravni red ter svoje delo opravljati v skladu s pridobljenimi
poklicnimi kompetencami in zahtevami stroke.
V skladu z veljavnimi dokumenti negovalni tim v patronažnem varstvu sestavljajo:
vodja patronažnega varstva, ki ima tudi naloge koordinatorja, diplomirane
medicinske sestre v patronažnem varstvu, ki so nosilke patronažne zdravstvene
nege, in tehniki zdravstvene nege, ki se vključujejo v izvajanje zdravstvene nege
pacienta na domu (Dokument : Aktivnosti zdravstvene nege patronažnem varstvu,
ki je objavljen tudi na spletni strani Z-Z).
Aktivnosti zdravstvene nege, ki jih izvaja tehnik zdravstvene nege v patronažnem
varstvu, so enake aktivnostim, kot so opredeljene v dokumentu Aktivnosti
zdravstvene nege za diplomirane medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege v
družinski medicini (Železnik et al., 2010).
Če dobro pogledate tak dokument, vidite, da je v njem navedenih vrsta aktivnosti, ki
niso v kompetencah zdravstvenega tehnika in jih patronažna medicinska sestra
pri svojem vsakdanjem delu redno izvaja na terenu. Naj naštejemo le nekaj
najpogostejših aktivnosti iz navedenega dokumenta, za katere zdravstveni tehnik
ni kompetenten: ocenjevanja pacientovega stanja po posameznih življenjskih
aktivnostih, zdravstveno vzgojno delo v zvezi s posameznimi življenjskimi
aktivnostmi, ZV pacienta v zvezi s pravilnim jemanjem zdravil, učenje pacientov in
svojcev za samoaplikacijo zdravil, ZV delo v zvezi s ciljnimi skupinami kroničnih
bolnikov, razvrščanje pacientov v zvezi s potrebami po zdravstveni negi, dajanje i.v.
infuzije, dajanje s.c. infuzije, odstranitev šivov in sponk, odvzem krvi iz vene,
menjava stalnega urinskega katetra pri ženi, nega traheostome, nega nefrostome…
Zdravstveni tehnik v patronaži v skladu z vsem navedenim ne sme izvajati:
- preventivnih obiskov,
- obiskov, ki jih štejemo pod »babiško zdravstveno nego« - obiskov nosečnic,
novorojenčkov, otročnic in dojenčkov,
- prvih kurativnih obiskov, ker je na njih potrebno oceniti stanje in pripraviti načrt
patronažne zdravstvene nege za nadaljnje obiske in
- tistih ponovnih kurativnih obiskov, kjer je v skladu z delovnim nalogom
zdravnika potrebno izvajati postopke in posege, za katere nima ustrezne
strokovne kompetence in znanja.
18
Samostojno delo takšne »patronažne medicinske sestre«, ki nima kompetenc za
zgoraj naštete aktivnosti, je v praksi nemogoče in je velika strokovna napaka.
Glede na okrožnice ZZZS: za ves srednji kader, ki po svoji izobrazbi niso VMS ali
dipl.m.s. in se niso v sistem izobraževanja vključili do leta 1980/81, so tako kot do
sedaj predvidene storitve iz kataloga »Nega na domu« in sicer so v bodoče to le
storitve pod šifro PZN1209 (ponovni kurativni obiski).
Prvo kurativno obravnavo lahko izvede izključno diplomirana medicinska
sestra/višja medicinska sestra.
Ponovno kurativno obravnavo izvede dipl.m.s/VMS, lahko pa po navodilih
dipl.m.s./VMS., ki je opravila prvo kurativno obravnavo, nadaljnje ponovne kurativne
obravnave izvaja tudi zdravstveni tehnik. Zdravstveni tehnik lahko izvaja le tiste
ponovne kurativne obravnave, za katere ima ustrezne strokovne kompetence
in znanja, ki so opredeljene v dokumentu "Aktivnosti zdravstvene nege v
patronažnem varstvu" (Zbornica-Zveza).
19
2. VPRAŠANJA, ki so jih posamezni izvajalci poslali na ZZZS in odgovori,
ki jih je podal ZZZS
1. VPRAŠANJE
PZN1105 Preventivna obravnava kroničnega pacienta. Je dovolj izpolnjen kriterij, da
ima pacient medicinsko diagnozo kronične bolezni, ali mora biti pacient tudi osamel
in socialno ogrožen?
ODGOVOR:
Pacient mora biti tudi osamel in socialno ogrožen.
V Navodilu št. 31 (NZD/PATR/6 (17/482,483) je zabeleženo: Prvotni tekst v Pravilih
OZZ se je glasil:" dva patronažna obiska na leto pri bolniku z mišičnimi in živčno-
mišičnimi boleznimi, paraplegijo, tetraplegijo, multiplo sklerozo, cerebralno paralizo,
pri težkih invalidih, kronično bolnih osebah, osebah, ki so stare več kot 65 let,
osamele in socialno ogrožene ter osebah z motnjami v razvoju".
Novo besedilo Pravil OZZ pa navaja, da med pravice sodita "dva patronažna
obiska na leto pri kronično bolnih osebah in težkih invalidih, ki so osameli
in socialno ogroženi ter pri osebah z motnjami v razvoju;" Iz navedenega
sledi, da patronažna obiska pripadata zavarovani osebi stari 25 let in več -
ko gre za kronično bolne osebe, težke invalide, ki so ob enem socialno
ogroženi in osameli.
2. VPRAŠANJE
PZN 1108 Prva kurativna obravnava pacienta. Pomeni to prvo kurativno obravnavo v
koledarskem letu, četudi se obiski izvajajo na podlagi delovnega naloga še iz
preteklega leta, kakor je bilo to do sedaj po navodilih IVZ (Zdravstveno informacijski
sistem v patronažni dejavnosti, Lj. okt.2012) ?
ODGOVOR:
Ne, to ne pomeni, da gre pri prvem kontaktu v koledarskem letu za prvo kurativno
obravnavo. Če se obiski izvajajo na podlagi naloga iz preteklega leta, se prvi kontakt
v novem letu beleži kot ponovna kurativna obravnava. Poročanje za NIJZ ob tem
ostaja nespremenjeno.
3. VPRAŠANJE:
Varovanec ima predpisan del. nalog za daljše obdobje (preveza). Vmes dobi nov
nalog za odvzem krvi za INR in čez 14 dni še nov nalog za odvzem krvi za kontrolo
krvnega sladkorja pri diabetologu . Čez nekaj mesecev dobi ponovno nov nalog, ker
ima spet kontrolo pri diabetologu. Ali beležimo za vsak obisk odvzema krvi kot prvi
obisk.
ODGOVOR
Prvo kurativno obravnavo PMS beleži in obračunava, kadar opravi prvi kurativni
patronažni obisk zaradi novega zdravstvenega problema (z novo diagnozo). Obisk
opravi patronažna medicinska sestra na osnovi in po navodilih delovnega naloga in v
skladu s protokolom prve kurativne obravnave. Zdravnik, ki je izdal delovni nalog je
dolžan na delovni nalog zabeležiti šifro glavne medicinske diagnoze po MKB 10 AM,
20
zaradi katere je naročil patronažni obisk na domu. V primeru izdanega novega
delovnega naloga za istega pacienta, z enako diagnozo, vendar z zahtevano novo
zdravstveno-negovalno intervencijo, patronažna medicinska sestra beleži ponovni
obisk. Merilo za beleženje prvega oziroma ponovnega obiska pri istem bolniku je
medicinska diagnoza.
Se strinjam z vami, da v kolikor gre za isto diagnozo (Diabetik – kontrole KS, srčno-
žilni bolnik - INR...) in nadaljnje odvzeme so to ponovni obiski. Če pa pride pri
pacientu, ki ga obiskujemo zaradi preveze venske golenje razjede do nekega
novega akutnega stanja/bolezni - npr.: pljučnice in gre za odvzem krvi za hemogram
pa je to prvi obisk, ker tega pacienta obiščemo zaradi nekega "novega stanja" saj na
takem obisku opravimo poglobljeno obravnavo.
4. VPRAŠANJE:
Varovanec je duševni bolnik na depo terapiji, ki jo prejema vsake 3-4 tedne. Ali je to
paliativni ali kurativni obisk.
ODGOVOR:
V Navodilu št. 31 za obračun NZD/PATR/3 (4/99) je zabeleženo: S 1.1.2013 je ZZZS
za patronažno dejavnost uvedel dve novi šifri storitev - 92105 (paliativni patronažni
obisk in nega na domu višje medicinske sestre) in 92106 (paliativni patronažni obisk
in nega na domu višje medicinske sestre v oddaljenem kraju), ki utemeljujeta
paliativno obravnavo oziroma obiske patronažne medicinske sestre po naročilu
zdravnika, torej v skladu z delovnim nalogom. Iz navedenega sledi, da je beleženje
in obračun paliativnega obiska utemeljen z delovnim nalogom izbranega osebnega
zdravnika, na katerem je jasno zabeleženo, da gre za paliativno obravnavo.
5. VPRAŠANJE
1.Kako naj beležimo kurativne storitve pri pacientih, ki so bili prvič zajeti v preteklem
letu in se nadaljujejo v leto 2015, delovni nalog je še veljaven? Ali so to prve
kurativne obravnave ali ponovne?
2.Kako naj beležimo kurativni obisk, ki je iz kurativne obravnave od nekega datuma
naprej prešel v paliativno zdravstveno nego? Izdan je bil novi delovni nalog za
paliativno zdravstveno nego. Ali je to prva ali ponovna paliativna obravnava?
3.Kako dolgo je lahko pacient obravnavan kot pacient v zadnjem obdobju življenja -
paliativna obravnava?
4.Zakaj se izguba časa patronažne medicinske sestre na poti do pacienta, ne šteje
od sedeža patronažne medicinske sestre, ki bo ta obisk opravila?
5.Kako naj obravnavamo nedonošenčka, ki je bil po rojstvu dalj časa hospitaliziran
na pediatriji (1mesec ali več) ? Koliko obiskov in kateri mu pripadajo glede na to, da
je novorojenček samo do 28.dneva po rojstvu? Koliko obiskov lahko opravimo v 1.
letu pri dvojčkih?
21
6.Koliko obiskov v letu lahko opravi patronažna medicinska sestra pri enem
pacientu, ki bi naj bil obravnavan zaradi sodelovanja v nacionalnih preventivnih
programih, glede na to, da obstaja več različnih preventivnih programov (DORA,
ZORA, SVIT in drugi presejalni programi)?
ODGOVOR:
1.V takih primerih beležite ponovne obravnave.
2. Prvo kurativno obravnavo PMS beleži in obračunava, kadar opravi prvi kurativni
patronažni obisk zaradi novega zdravstvenega problema (z novo diagnozo). Obisk
opravi patronažna medicinska sestra na osnovi in po navodilih delovnega naloga in v
skladu s protokolom prve kurativne obravnave. Zdravnik, ki je izdal delovni nalog je
dolžan na delovni nalog zabeležiti šifro glavne medicinske diagnoze po MKB 10 AM,
zaradi katere je naročil patronažni obisk na domu. V primeru izdanega novega
delovnega naloga za istega pacienta, z novo diagnozo, patronažna medicinska
sestra beleži prvi obisk. Merilo za beleženje prvega oziroma ponovnega obiska pri
istem bolniku je medicinska diagnoza
3. V Navodilu št. 31 za obračun NZD/PATR/3 (4/99) je zabeleženo: S 1.1.2013 je
ZZZS za patronažno dejavnost uvedel dve novi šifri storitev - 92105 (paliativni
patronažni obisk in nega na domu višje medicinske sestre) in 92106 (paliativni
patronažni obisk in nega na domu višje medicinske sestre v oddaljenem kraju), ki
utemeljujeta paliativno obravnavo oziroma obiske patronažne medicinske sestre po
naročilu zdravnika, torej v skladu z delovnim nalogom. Iz navedenega sledi, da je
beleženje in obračun paliativnega obiska, ter dolžina trajanja paliativne obravnave
utemeljena z delovnim nalogom izbranega osebnega zdravnika, na katerem je jasno
zabeleženo, da gre za paliativno obravnavo.
4. Za odgovor na vaše vprašanje potrebujemo dodatne konkretne podatke. Morda
ponazorite kar z minutami obravnave in prevoza za izbrano specifično storitev. Čas
namenjen poti od ene k drugi obravnavani osebi je po mnenju ZZZS primerno
upoštevan v cenah vseh storitev. Dodatno imate izvajalci možnost obračuna še
storitve v oddaljenem kraju (ob izpolnjevanju opredeljenih kriterijev). Sicer se ne
strinjamo z vašim stališčem, da bi se vedno moral upoštevati čas od sedeža nosilke.
Vzrok tiči v temu, da se nosilka običajno ne vrača na sedež po vsaki opravljeni
obravnavi.
5. V Pravilih OZZ je v 27. členu zapisano, da družini z dojenčkom v starosti do enega
leta pripada 8 preventivnih patronažnih obiskov, dva dodatna patronažna obiska pri
dojenčkih slepih in invalidnih mater do 12. meseca otrokove starosti in po en obisk v
2. in 3. letu starosti.
6. Obiske zaradi neodzivnosti v navedenih preventivnih programih izvede
patronažna medicinska sestra na podlagi obvestila osebnega zdravnika - to je
delovnega naloga. Se pa ti obiski evidentirajo in obračunavajo kot preventivne
obravnave.