1. UVOD 4 OKOLJA 4 PROBLEMA 4 2.1 SREDSTVO 5 KI VELJAJO … · 2. opredelitev pojmov osnovno sredstvo, delovno sredstvo 5 2.1 osnovno sredstvo 5 2.2 delovno sredstvo 5 2.3. knjigovodski

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Silva Pezdir: Model vzdrževanja delovnih sredstev v poslovno informacijskem sistemu Navision Attain stran 1 do 69

1. UVOD 4

1.1 PREDSTAVITEV OKOLJA 4 1.2. PREDSTAVITEV PROBLEMA 4

2. OPREDELITEV POJMOV OSNOVNO SREDSTVO, DELOVNO SREDSTVO 5

2.1 OSNOVNO SREDSTVO 5 2.2 DELOVNO SREDSTVO 5 2.3. KNJIGOVODSKI STANDARDI, KI VELJAJO ZA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA PODRO�JU REPUBLIKE SLOVENIJE IN SO POMEMBNA Z VIDIKA VZDRŽEVANJA 7 2.4 VZDRŽEVANJE DELOVNIH SREDSTEV 8 2.4.1 PREDMETI VZDRŽEVANJA 8 2.4.2 PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE 12 2.5 OBNOVITVENI POSEGI 17 2.5.1 VZDRŽEVALNI CIKLUS 19 2.5.2 PLAN OBNOVTITVENIH POSEGOV 19 2.6 KURATIVNO VZDRŽEVANJE 20 2.6.1 POPRAVILA 21

3. SPLOŠNO OBSTOJE�E STANJE NA PODRO�JU VZDRŽEVANJA 23

3.1 VLOGA IN POMEN VZDRŽEVANJA 23 3.1.1 PORABA DENARJIH SREDSTEV GLEDE NA BRUTO DOMA�I PROIZVOD 23 3.1.2 VZORKI ZA PROBLEME FUNKCIJE VZDRŽEVANJA NA RAVNI PODJETJA 23 3.2 PREDNOST SODOBNE INFORMACIJSKE PODPORE 24 3.2.1 ODLO�ITEV ZA SODOBNO INFORMACIJSKO TEHNOLOGIJO 24 3.3 OSEM KLJU�EV ZA NAKUP NOVE PROGRAMSKE OPREME ZA VZDRŽEVANJE 24

4. OPIS TABEL 28

4.1 OPISI TABEL, KI SE UPORABLJAJO PRI MODULU VZDRŽEVANJE OSNOVNIH SREDSTEV IN SO OSNOVA ZA OBRAZCE, KI JIH UPORABLJA ODDELEK VZDRŽEVANJA 28 4.2 TABELE, KI SE UPORABLJAJO V KNJIGOVODSTVO IN RA�UNOVODSTVU 32

5. PREDSTAVITEV MENIJA VZDRŽEVANJE OSNOVNIH SREDSTEV 34

6. NAVODILA ZA UPORABO MODELA 36



6.1 NASTAVITEV OSNOVNIH SREDSTEV 36 6.1.1 JEZI�EK PREV. VZDR. - PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE 37 6.1.2 JEZI�EK KUR. VZDR. - KURATIVNO VZDRŽEVANJE 38 6.1.3 JEZI�EK REZ.DELI 38 6.1.4 JEZI�EK PRIJAVA 38 6.1.5 NASTAVITEV OSNOVNEGA SREDSTVA 39 6.2 KARTICA OSNOVNEGA SREDSTVA ZA VZDRŽEVANJE 42 6.2.1. ODPIRANJE KARTICE OSNOVNEGA SREDSTVA ZA VZDRŽEVANJE 42 6.3 KARTICA REZERVNEGA DELA 45 6.4 PRIJAVA NAPAKE 47 6.5 TEHNOLOŠKI POSTOPEK VZDRŽEVANJA 48 6.6 KOSOVNICE VZDRŽEVANJA 49 6.7. ODPIRANJE DELOVNIH NALOGOV 50 6.7.1 ODPIRANJE DELOVNIH NALOGOV KURATIVNEGA VZDRŽEVANJA 50 6.7.2 ODPIRANJE DELOVNI NALOGOV PRENTIVNEGA VZDRŽEVANJA 51 6.7.3 ŠTEVIL�ENJE DELOVNIH NALOGOV VZDRŽEVANJA 51 6.8 PREDSTAVITEV IZPISOV 53 6.9. SEZNAM OS ZA VZDRŽEVANJE 54 6.10 SEZNAM OSNOVNIH SREDSTEV, KI JIH VZDRŽUJE SERVIS 55 6.11 SPISEK OKVAR 56 6.12 SPISEK REZERVNIH DELOV PO OSNOVIH SREDSTVIH 57 6.13 SPISEK OSNOVNI SREDSTEV PO REZERVNIH DELIH 58

7. PROCES VZDRŽEVANJA OSNOVNIH SREDSTEV PO MODELU 59

7.1 KURATIVNO VZDRŽEVANJE 59 7.1.1 PRIJAVA NAPAKE 59 7.1.2 OGLED IN ODPRAVLJANJE NAPAKE 59 7.2. PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE 60 7.2.1 DELOVNI NALOGI PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA 60 7.2.2 PROCES PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA 60 7.3 VARNOSTNI LISTI ZA DELO Z NEVARNIMI SNOVMI 62 7.4 TEHNOLOŠKI POSTOPKI DOBAVITELJA 62

8. SMERNICE ZA PRIHODNJE DELO NA MODULU VZDRŽEVANJE OSNOVNIH SREDSTEV 63

8.1 DOLO�ITEV DELOVNEGA KOLEDARJA VZDRŽEVANJA 63 8. 2 PLANSKA TABELA VZDRŽEVANJA PO KAPACITETAH 63 8.2.1 PLANSKA TABELA VZDRŽEVANJA PO KADROVSKIH RESURSIH 63 8.2.2 PLANSKA TABELA VZDRŽEVANJA PO STROJIH IN NAPRAVIH VZDRŽEVANJA 63 8.3 PLANIRANJE MATERIALNIH POTREB VZDRŽEVANJA 64 8.3.1 PLANIRANO PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE 64 8.3.2 NARO�ANJE REZERVNIH DELOV IN MATERILA PREKO PROGRAMA 65



8.3.3 NARO�ANJE REZERVNIH DELOV IN MATERILA PREKO INTERNEGA NARO�ILA 65 8.4 DOPOLNITEV DELOVNIH NALOGOV 65 8.5 DOPOLNITEV KARTICE OS VZDRŽEVANJA 65 8.6 DOPOLNITEV MENIJA VZDRŽEVANJE OSNOVNIH SREDSTEV 66 8.7 SISTEMATIZACIJA DELOVNIH MEST V ODDELKU VZDRŽEVANJA 66

9. LITERATURA IN VIRI 67



1. UVOD

1.1 PREDSTAVITEV OKOLJA Služba vzdrževanja je v proizvodnih procesih v Sloveniji ve�inoma zelo podcenjena. Osebe odgovorne za poslovanje družb se ne zavedajo, da vzdrževanje znotraj tovarne ne predstavlja zgolj stroška, ampak ima pomembno vlogo pri razvoju, obratovanju in dobi�konosni družbe. Oddelek vzdrževanja mora predvsem skrbeti za pravilen pristop k vzdrževanju strojev in naprav, poleg tega pa mora aktivno sodelovati pri nakupu novih delovnih sredstev. V Sloveniji ima redkokatera tovarna to�no opredeljene stroške vzdrževanja, izra�unano ekonomsko upravi�enost dolo�enih pristopov k vzdrževanju, dovolj izšolane delavce v vzdrževanju in proizvodnji, za�rtano vizijo in to�no trenutno, kratkoro�no in dolgoro�no planiranje stroškov vzdrževanja ter izra�unano in kontrolirano potrebno razpoložljivost strojev in naprav.

1.2. PREDSTAVITEV PROBLEMA Poslovno informacijski sistem Navision Attain uporabljajo tudi podjetja, ki imajo lastni oddelek vzdrževanja. V praksi sem spoznala, kako se vodi oddelek vzdrževanja in s tem, kako se zbirajo podatki in stroški vzdrževanja. Oddelka vzdrževanja se pogosto vodi brez ustrezne ra�unalniške podpore.Delavci zaposleni v vzdrževanju morajo ob koncu meseca oddati posebne obrazce, katerimi upravi�ijo prisotnost in porabljeni material (rezervni deli, potrošnji material). Rezervni deli se vodijo ro�no, po sistemu kartic, ki pa ne upošteva varnostne zaloge in ne �asa od naro�ila dobavitelju in dejanske dobave v skladiš�e vzdrževanja. Cilj diplomske naloge je predstaviti model ra�unalniške podpore procesu vzdrževanja ki bo uporaben v oddelku vzdrževanja in vodstvu oddelka predstaviti prednosti le tega. Model mora biti razumljiv, za neukega uporabnika tudi enostaven za uporabo Poglavitni rezultat naloge bo model, ki bo služil programerjem za razvoj programa v proizvodnem podjetju.



2. OPREDELITEV POJMOV OSNOVNO SREDSTVO, DELOVNO SREDSTVO Poglavje 2 povzemam po naslednjih virih: Marolt 1990, Tomazin 2005,

2.1 OSNOVNO SREDSTVO Osnovno sredstvo je sredstvo, ki se v poslovnem procesu troši in s tem izgublja svojo vrednost, takim osnovnim sredstvo re�eno opredmetena osnovna sredstva. Zmanjšanje svoje vrednosti prenašajo na poslovne u�inke, pri tem pa ne spreminjajo svoje oblike. Osnovna sredstva izgubljajo svojo vrednost v daljšem �asovnem obdobju, z ve�kratno obnovitvijo reprodukcijskega procesa. Definicija velja, �e imamo osnovna sredstva v stvarni obliki. Med osnovna sredstva sodijo: - zemljiš�a, - gradbeni objekti, - oprema(stroji in orodja, delovne priprave, transportna sredstva, poslovni inventar), - dolgoletni nasadi in - osnovna �reda. Ta osnovna sredstva so lahko v delovni proces vklju�ena neposredno ali pa le posredno, npr. zgradbe, zemljiš�a, poslovni inventar. Zemljiš�e ima poseben namen uporabe v industriji ( na njem so zgrajene zgradbe). Druga�en namen uporabe v kmetijstvu in v gozdarstvu. Med gradbene objekte sodijo stavbe kanali pristaniš�a, železniške proge, ceste, mostovi, letališ�a itd. Oprema (stroji, naprave…) je najpomembnejši del osnovnih sredstev.

2.2 DELOVNO SREDSTVO Delovna sredstva kot prvino poslovnega procesa ne smemo istovetiti z osnovnimi sredstvi, ki jih sre�ujemo v knjigovodstvu. Oba pojma se sicer v dolo�enem smislu stikata, vendar pa ju ne moremo ena�iti. Imamo delovna sredstva, ki niso osnovna sredstva (npr. drobno orodje – inventar), in osnovna sredstva, ki niso delovna sredstva (npr. denarna sredstva osnovnih sredstev). Vrste delovnih sredstev Delovna sredstva imajo razli�ne pojavne oblike. V glavnem se pojavljajo kot: 1. zemljiš�a in gozdovi, 2. gradbeni objekti, 3. stroji, naprave in orodja, 4. dolgoletni nasadi, 5. osnovna �reda ali



6. druga delovna sredstva. Zemljiš�e kot delovno sredstvo daje prostor za namestitev poslovnega sistema in je pogoj za opravljanje delovnega procesa. Poseben pomen imajo za kmetijske in gozdarske poslovne sisteme. Z gradbenimi objekti so mišljene kot poslovne zgradbe (proizvodne in upravne) kot tudi vsi drugi objekti, ki služijo za poslovne namene, npr. pristaniš�a, kanali… Stroji so lahko energetski, ki proizvajajo ali pretvarjajo energijo, ali pa delovni, s katerimi delavci na razli�ne tehnološke na�ine delujejo na predmete dela. Naprave so lahko vrsta delovni sredstev, ki služijo za prenos in razmestitev delovnih predmetov, to pa so: energetske, proizvodne ali transportne naprave. Orodje je lahko strojno ali ro�no. Med delovna sredstva razvrš�amo tudi poslovni in obratni inventar, in tako imenovani drobni inventar. Zna�ilnosti delovnih sredstev so: 1. V poslovnem procesu sodelujejo s svojim lastnostmi, ki se izražajo s koli�insko in

kakovostno zmogljivostjo v dolo�nem �asu. S svojo naravno obliko obdržijo in snovno ne prehajajo v poslovni u�inek (izdelek ali storitev).

2. V poslovnem procesu sodelujejo ve�krat, v ve� zaporednih proizvodnih ciklusih. Njihova življenjska doba traja ve� let oz. ve� desetletij.

3. V poslovnem procesu se fizi�no obrabljajo. 4. V poslovne u�inke prehajajo le vrednostno v obliki stroškov amortizacije. DROBNI INVENTAR Skladno s Slovenskim ra�unovodskim standardom 1 uvrš�amo drobni inventar med opredmetena osnovna sredstva takrat, ko sta izpolnjena pogoja glede njegove nabavne vrednosti, in sicer do 500 EUR-ov ter doba njegove uporabnosti najmanj 1 leto. Za drobni inventar se torej štejejo predmeti okraševanja in urejanja prostorov, priro�no orodje in naprave ter vsi drugi predmeti opreme in trajne oziroma vra�ljive embalaže z dobo uporabnosti, daljšo od enega leta, katerih posami�na nabavna vrednost po dobaviteljevem obra�unu ne presega tolarske vrednosti 500 EUR-ov. Pomembno pa je vedeti, da ima opredelitev drobnega inventarja kot opredmetenega osnovnega sredstva tudi neprijetno posledico, to je obveznost amortiziranja nabavne vrednosti drobnega inventarja.



2.3. KNJIGOVODSKI STANDARDI, KI VELJAJO ZA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA PODRO�JU REPUBLIKE SLOVENIJE IN SO POMEMBNA Z VIDIKA VZDRŽEVANJA

A. Uvod Standard se uporablja pri knjigovodskem razvidovanju, obra�unavanju in razkrivanju zemljiš�, zgradb, opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev. Povezan je z ra�unovodskimi na�eli 33-39 (Kodeks ra�unovodskih na�el, 1995). Obdeluje a) razvrš�anje opredmetenih osnovnih sredstev, b) pripoznavanje in odpravljanje prepoznanj opredmetenih osnovnih sredstev, c) za�etno ra�unovodsko merjenje opredmetenih osnovnih sredstev, �) prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev, d) uskupinjevanje opredmetenih osnovnih sredstev ter e) razkrivanje opredmetenih osnovnih sredstev pa tudi s tem povezane opredelitve klju�nih pojmov in pojasnila. Ta standard se opira na mednarodne ra�unovodske standarde (MRS) 1, 15, 16, 17, 21, 23 in 36 (1999) ter 4. in 7. smernico Evropske zveze. Povezan je s slovenskimi ra�unovodskimi standardi (SRS) 2, 8, 13, 17 in 24. Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvami pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem �) in Uvodom v slovenske ra�unovodske standarde (2002).

B. Standard

a) Razvrš�anje opredmetenih osnovnih sredstev

1.1. Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo v lasti ali finan�nem najemu, ki se uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene ter se bo po pri�akovanjih uporabljalo v ve� kot enem obra�unskem obdobju. 1.2. Opredmetena osnovna sredstva so zemljiš�a, zgradbe, proizvajalna oprema, druga oprema, osnovna �reda in ve�letni nasadi. 1.3. Pri zgradbah in opremi je treba lo�evati stvari, ki se še gradijo ali izdelujejo, od stvari, ki so že usposobljene za uporabo. 1.4. Stvari, dane v finan�ni najem, same niso ali ne spadajo med opredmetena osnovna sredstva, temve� so sestavni del dolgoro�nih finan�nih naložb. 1.5. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva, ki se v bilanci stanja izkazujejo pri opredmetenih osnovnih sredstvih, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve. 1.6. Opredmetena osnovna sredstva, ki se uporabljajo, je treba lo�evati od opredmetenih osnovnih sredstev, ki se trajno ne uporabljajo, �eprav so še uporabna. 1.7. Deleži v opredmetenih osnovnih sredstvih, ki so last ve� oseb, se obravnavajo posebej.

c) Za�etno ra�unovodsko merjenje opredmetenih osnovnih sredstev 1.15. Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, pove�ujejo njegovo nabavno vrednost, �e pove�ujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; pri tem stroški, ki omogo�ajo podaljšanje dobe koristnosti opredmetenega



osnovnega sredstva, najprej zmanjšajo do takrat obra�unani amortizacijski popravek njegove vrednosti. S podaljšanjem dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva je mišljeno podaljšanje prvotno opredeljene dobe, v kateri se opredmeteno osnovno sredstvo amortizira. 1.16. Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena (je namenjeno) obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pri�akujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje u�inkovitosti sredstev. Navadno se pripoznajo kot odhodki, kadar se pojavijo. Ra�unovodsko obravnavanje vrednosti porabe v zvezi s popravili ali vzdrževanjem opredmetenih osnovnih sredstev, ki sledi njihovi pridobitvi, je odvisno od okoliš�in, upoštevanih pri za�etnem ra�unovodskem merjenju in pripoznanju zadevne postavke opredmetenih osnovnih sredstev, ter od tega, ali je kasnejšo vrednost porabe mogo�e dobiti povrnjeno.

2.4 VZDRŽEVANJE DELOVNIH SREDSTEV

2.4.1 PREDMETI VZDRŽEVANJA 1. DELOVNA SREDSTVA KOT PREDMET VZDRŽEVANJA Delovna sredstva so vsi tisti materialni viri in pripomo�ki, ki jih potrebujemo kot aktivne udeležence ali kot katalizatorje pri spreminjanju vložka (input) v izložek (output). Delovna sredstva v delovnem procesu ne spreminjajo svoje oblike, ampak sodelujejo v njem preko svojih lastnosti, te pa so vedno povezane z delovnim sredstvom kot celoto. Za delovno sredstvo so bistvenega pomena njegove izvorne lastnosti, ker so praviloma le te predmet ohranjanja. 2.POSLABŠANJE LASTNOSTI IN ZMANJAŠANJE VREDNOSTI DELOVNIH SREDSTEV Delovna sredstva uporabljamo ob�asno ali kontinuirano. Opravljajo eno ali ve� namenskih funkcij krajše ali daljše obdobje. Delovna sredstva uporabljamo za izvrševanje njihovih namenskih funkcij toliko �asa, dokler njihove lastnosti ustrezajo kriterijem kvalitete izdelkov ali storitev ter ekonomi�nosti in varnosti njihovega delovanja. Lastnosti delovnega sredstva in njihova vrednost se s�asoma poslabša in je posledica naslednjih vzrokov: - fizi�ne obrabe; dolo�eni sestavni deli se ne obrabljajo enako. Posledica tega je, da se ta

sestavni del obrabi prej kot ostali in pride do kon�ne izrabe sestavnega dela v fizi�nem smislu.Velikost fizi�ne obrabe sestavnih delov delovnega sredstva je obi�ajno v sorazmerju z urami obratovanja delovnega sredstva ali koli�ino izdelanih izdelkov in intenzitete obrabe. Faktorji , ki vplivajo na intenzitetito fizi�ne obrabe delovnega sredstva so: - namembnost uporabe delovnega sredstva, - odnos operaterja do delovnega sredstva,



- pravilnost vzdrževanja, - pogoji okolja, v katerem obratuje, - kvaliteta delovnega sredstva

- staranja: lo�imo fizi�no in ekonomsko staranje delovnih sredstev. - Fizi�no staranje je posledica naravnih procesov in omejuje dobo uporabnosti

delovnega sredstva ne glede na to, ali je delovno sredstvo v uporabi ali ne. - Ekonomsko staranje je posledica razvoja tehnologije, ki so predvsem posledica višje produktivnosti, boljši kvaliteti izdelkov in znižanju stroškov na enoto izdelka.

- okvar, poškodb in lomov; na vsakem delovnem sredstvu se lahko zgodi nepri�akovana poškodba v �asu njegovega delovanja.

3. AMORTIZACIJA DELOVNIH SREDSTEV Amortizacija je pojem izgubljene vrednosti delovnega sredstva v teku �asa, ko se delovno sredstvo uporablja . Proces zmanjševanja nabavne vrednosti delovnega sredstva naj te�e so�asno s procesom nabavne vrednosti delovnega sredstva v vrednosti izdelanih polizdelkov, izdelkov in storitev. 4. VPLIV VZDRŽEVALNIH DEL NA LASTNOSTI IN VREDNOSTI DELOVNEGA SREDSTVA Doba fizi�ne uporabe delovnega sredstva je odvisna od: � tehni�no-proizvodnih karakteristik delovnega sredstva (projektno – konstrukcijska

zasnova, kvaliteta sestavnih delov), � na�in uporabe delovnega sredstva s strani uporabnika, � vzdrževalnih del, opravljenih na delovnem sredstvu. 5. VZDRŽEVANJE IN RAZPOLOŽLJIVOST Vzdrževanje obsega dejavnosti, ki imajo namen ohraniti za�etne delovne lastnosti delovnega sredstva. Vzdrževalna dela naj bodo opravljena tako, da bo isto�asno dosežena �im višja razpoložljivost delovnega sredstva, ki omogo�a, da proizvodnja doseže višjo stopnjo izkoriš�enosti delovnega sredstva. 6. VLOGA VZDRŽEVANJA V PODJETJU Podjetje se mora zavedati, da potrebuje vzdrževanje dobro strokovnost vzdrževalcev in dobro organiziranost njihovega dela iz naslednjih vzrokov: � ker želimo dose�i visoko stopnjo razpoložljivosti delovnih sredstev, � ker vse ve�ja kompleksnost strojev in opreme zahteva strokovne in vse bolj

specializirane vzdrževalne storitve, � ker želimo dose�i optimalno zalogo rezervnih delov in materialov,



� ker dobro vzdrževanje pomaga, da podjetje izpolnjuje roke izdelave, � ker vzdrževanje vpliva na kvaliteto izdelanih izdelkov ali storitev, � ker želimo obvladati stroške vzdrževanja. Posledice nepravilnega pristopa k vzdrževanju se kažejo predvsem v: � prekomernem številu okvar na delovnih sredstvih in s tem v manjši proizvodnji, � prepogostem nujnem in nadurnem delu vzdrževalcev, � nepravilnih zalogah rezervnih delov in materialov, � slabši kvaliteti izvršenih vzdrževalnih del, � pomanjkanju planov za obnovo in zamenjavo delovnih sredstev, � slabši kvaliteti izdelkov, � nepoznavanju stroškov v zvezi z vzdrževanjem, � manjšem dohodku podjetja. 7. GLAVNE NALOGE VZDRŽEVANA Vzdrževanje kot organizirana dejavnost v podjetju opravlja glede na specifi�nost delovnih sredstev v podjetju in vlogo te dejavnosti spodaj navedene naloge: 1. Strokovno opravlja preventivna in kurativna vzdrževalna dela na delovnih sredstvih in s

tem ohranja v stanju, da lahko opravljajo svojo namensko funkcijo. Opravlja preglede na o stanju delovnih sredstev, odpravlja izvore okvaram vrši premeš�anje strojev.

2. Ustvari si lastno organizacijo s primerno pripravi vzdrževalnih del. Dolo�a �asovne in materialne normative za dolo�ena vzdrževalna dela ter dolo�a �asovni razpored in opravlja kontrolo izvrševanja del. Postavi si komunikacijski sistem z vso potrebno dokumentacijo.

3. Skrbi, da so vsa vzdrževalna dela opravljena �im bolj ekonomi�no. 4. Vzpostavlja sodelovanje z zunanjimi izvajalci vzdrževalnih del, se dogovarja za

izvajanje vzdrževalnih del, ki jih doma�e vzdrževanje ne bo izvršilo in kontrolira potek in kvaliteto njihovih izvršenih del.

5. Skrbi za pridobitev in izpopolnjujejo strokovnega in organizacijskega znanja vzdrževalcev.

6. Skrbi za tehni�ne izboljšave in inovacije na delovnih sredstvih. 7. Spremlja razvoj delovnih sredstev v svetu z namenom, da osvoji potrebno tehni�no –

tehnološko znanje le – teh. 8. Pomaga proizvodnim in drugim enotam v podjetju, da podrobno spoznajo delovna

sredstva, njihovo pravilno delovanje in vlogo operaterjev in vzdrževanje. 9. Sodeluje s proizvodnjo oz. pripravo proizvodnje, da skupno dolo�ajo termine

vzdrževalnih del. 10. Sodeluje z ostalimi službami v podjetju, npr. s tehnološko, finan�no in drugimi

službami. 11. Sodeluje z zunanjimi institucijami, ki lahko nudijo znanje o boljših na�inih in

organiziranosti vzdrževalnih del. 12. Soodlo�a pri dolo�anju vrst in koli�ine rezervnih delov ter materialov za vzdrževalna

dela ter orodij in opreme za vzdrževalna dela. 13. Skrbim, da pri vsakem vzdrževalnem delu, dolo�ijo in upoštevajo varnostna navodila,



14. Dolo�enim organom podjetja posreduje podatke, ki jih le- ti potrebujejo za svoje delo. Obi�ajno so to podatki o stroških vzdrževanja, naravi vzdrževalnih del, zastojih itd.

15. Sodeluje z zavarovalnicami pri predstavitvi okvar in lomov ter pri oceni škode. 8. RAZDELITEV VZDRŽEVALNIH DEL Vzdrževanje obsega vrsto razli�nih dejavnosti, ki imajo za cilj dose�i �im višjo operativno razpoložljivost delovnih sredstev v podjetju ob �im manjših stroških. Najpogostejša razdelitev vzdrževalnih del je glede na: izvor finan�nih sredstev:

� teko�a vzdrževalna dela, � investicijska vzdrževalna dela

�as izvršitve vzdrževalnega dela: � pred nastopom okvare oz. odpovedi, � po nastopu okvare oz. odpovedi

specifi�nost vzdrževalnega dela: � indirektna vzdrževalna dela.

Direktna vzdrževalna dela so dela, ki se izvršujejo direktno na dolo�enem delovnem sredstvu ali v zvezi z njim in jih delimo na: A) osnovna vzdrževalna dela, ki vklju�ujejo:

� preventivna vzdrževalna dela, ki imajo za cilj podaljšati življenjsko dobo delovnega sredstva ali prepre�iti nastop okvare, ki bi povzro�ila prenehanje delovanja delovnega sredstva,

� obnovitvena vzdrževalna dela, ki imajo namen obnoviti delovno sredstvo, tako da mu povrnemo njegove za�etne lastnosti ali celo izboljšamo njegove sedanje lastnosti. Obnovitvena dela morajo biti ekonomsko upravi�ena, zaradi cene obsega del na delovnih sredstvih, ki so razstavljanje, preiskava, zamenjava, sestavljanje, preverjanje delovanja itd.,

� kurativna vzdrževalna dela so popravila okvar oz. zastojev, ki so že nastopili in s tem prekinili delovanje delovnih sredstev. To so obi�ajno nujna vzdrževalna dela, ki imajo namen �imprej usposobiti delovno sredstvo za ponovno izvrševanje svoje osnovne funkcije;

B) dodatna vzdrževalna dela, kot so: � proizvodnja rezervnih delov v ve�ji ali manjši meri je potrebno izdelati v doma�i

orodjarni ali pri zato usposobljeni orodjarski delavnici, ki je del vzdrževalne službe. Rezervni deli so lahko enostavni ali zelo zahtevni za izdelavo. Glede na tehnološko opremo in usposobljenost orodjarjev je potrebna odlo�itev lokacija in cena izdelave,

� modernizacija delovnih sredstev je delo, ki ima za cilj zavestno izboljšanje lastnih delovnih sredstev, npr. ve�ja produktivnost, boljša kvaliteta izdelkov, manjša poraba energije, boljša izraba materiala in orodij itd.,

� montaža in demontaža delovnih sredstev je potrebna pri namestitvah novih delovnih sredstev ali premestitvah strojev in naprav na novo lokacijo ali odstraniti delovnih naprav iz podjetja.



� druge dejavnosti, ki so odvisne predvsem glede organiziranosti podjetja in njegove dejavnosti in ta dela so lahko: - skrb za odpadle surovine, - skladiš�enje rezervnih delov, - skrb za ogrevanje, prenos elektri�ne energije itd., - �iš�enje prostorov.

Indirektna vzdrževalna dela so tista, ki imajo predvsem namen pove�ati u�inkovitost in kvaliteto ter zmanjšati stroške direktnih vzdrževalnih del. Delimo jim na: � pripravljalna dela – priprava vzdrževalnih del, obsega konstrukcijsko, tehnološko in

operativno pripravo dolo�enega vzdrževalnega posega, da bi se le-ta hitreje, ceneje in bolj kvalitetno opravil.

� analiti�na dela, v vzdrževanju imajo namen analizirati razli�ne elemente, ki vplivajo na u�inkovitost in stroške vzdrževanja.

� kontrolna dela v zvezi z vzdrževanjem obsegajo kontrolo razli�nih kazalcev u�inkovitosti vzdrževalne dejavnosti v podjetju. Tako lahko kontroliramo opravljenih del, izpolnjevanje rokov glede izvršitve vzdrževalnih del, prekora�itev stroškov za posamezna dela, število porabljenih delovnih ur itd. .

2.4.2 PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE

Preventivna vzdrževalna dela obsegajo in so omejena na tista vzdrževalna dela, ki jih opravljamo z namenom, da odložimo ali prepre�imo pri�akovani nastop okvare ali loma. S pravilno organiziranim preventivnim vzdrževanjem organizacija lahko doseže minimalno število okvar na delovnem sredstvu in s tem zmanjša stroške zaradi nepri�akovanih popravil in izpada proizvodnje. Glavne vrste preventivnega vzdrževanja so: 1. SERVISIRANJE – vklju�uje naloge, ki jih izvršujemo na delovnem sredstvu periodi�no

in so planirana. Opravljena dela naj bi zagotovila, da bo delovno sredstvo ostalo v prihodnjem dolo�enem obdobju v dobrem operativnem stanju. Ta dela so: � manjša ureditve, nastavitve in pritrditve, � �iš�enje površin in filtrov delov stroja, � mazanje delovnih sredstev, � polnjenje praznih naprav.

2. PREVENTIVNI PREGELEDI – obsegajo nadzor nad delovanjem komponent oz.

sestavnih delov delovnega sredstva, da bi ugotovili morebitne neustreznosti, ki jih lahko pripeljejo do neizbežnega nastopa okvare, ali že nastalo stanje posameznega sestavnega dela.

3. VZDRŽEVANJE GLEDE NA STANJE – obsega ocenjevanje fizi�nega stanja dolo�ene

komponente ali sestavnega dela delovnega sredstva, za katerega vemo, da je podvržen obrabi, iztrošenju ali ostalim oblikam poslabšanja njegovega stanja.



Ocenjevanje stanja in odlo�itve glede izvrševanja vzdrževalnih del vršimo po vnaprej dolo�enem �asovnem razporedu – planu. Na oceni izvršene ocene stanja se odlo�imo, ali bo sestavni del še v uporabi do naslednjega pregleda stanja ali pa ga bomo zamenjali oz. popravili.

4. PREVENTIVNA ZAMENJAVA ELEMENTOV – �asovno vnaprej dolo�ena zamenjava . Uporabljamo jo za dolo�ene komponente oz. sestavne dele delovnega sredstva v naslednjih primerih: a) nastop okvare bi ogrožal življenje oz. zdravstveno stanje delavcev ali bi zaradi

okvare prišlo do bistveno zmanjšane razpoložljivosti ali uni�enja delovnega sredstva;

b) narava okvare ni poznana in je ni mogo�e napovedati na osnovi ocenitve fizi�nega stanja posameznega sestavnega dela;

c) predvideno obdobje uporabnosti sestavnega dela je bistveno krajše kot predvideno obdobje uporabe celotnega delovnega sredstva. Na osnovi testiranja ali empiri�nih podatkov lahko dolo�imo relativno to�ko obdobja uporabnosti sestavnega dela.

5. PREVERJANJE POSEBNIH FUNKCIJ DELOVNIH SREDSTEV - posebne funkcije

so tiste funkcije delovnega sredstva ali tehni�nega sistema, ki se ne opravljajo ob normalnem delovanju. Tipi�ne posebne funkcije so predvsem varnostne, nadomestne in kontrolne funkcije.

1. PREVENTIVNI PREGLEDI S preventivnimi pregledi preverjamo primernost parametrov delovanja ali stanja posameznih sestavnih delov delovnih sredstev. Preventivne preglede delimo na: a) preglede funkcij delovnega sredstva; ugotavljamo primernost delovanja , kjer imamo

dve vrsti delovanja primerno in neprimerno. Velikokrat se odlo�amo glede na vizualno opažanje kot je npr. odstopanja v pritisku kompresorja, prevelika potrošnja olja v motorju.

b) preglede sestavnih delov delovnega sredstva; opravi se pregled sestavnih elementov in sklopov delovnih sredstev.

2.1.1 Trije osnovni pristopi izvajanja preventivnih pregledov � Celoten ali generalni pristop; pri tovrstnem pregledu delovno sredstvo oziroma

proizvodni sistem pregledamo v celoti.Vse elemente delovnega sredstva pregledamo isto�asno in po vnaprej dolo�enem terminu. Pri celotnem pregledu je ciklus pregleda pogojen z njegovim najbolj pogosto odpovedujo�im sestavnim elementom. Slaba stran generalnih preventivnih pregledov je prepogosto pregledovanje dolo�enih sestavnih elementov delovnega sredstva, za katere vemo, da imajo daljše obdobje brezhibnega opravljanja svoje osnoven funkcije. Z organizacijskega stališ�a je pristop najbolj preprost.



� Specifi�ni pregled; je pregled kjer dolo�imo za razli�ne sestavne elemente delovnega sredstva razli�na �asovna obdobja med dvema pregledoma. Z dolo�itvijo razli�nih �asovnih intervalov za razli�ne sestavne dele se izognemo nepotrebnemu prepogostemu pregledovanju tistih elementov, ki imajo predvidoma daljšo dobo brezhibnega delovanja. Z organizacijskega vidika specifi�ni pregledi zahtevajo ve� pripravljalnega dela kot pa generalni pregledi.

� Specializiran pregled je pristop, ki upošteva sestavni element delovnih sredstev kot specializiran element, ki opravlja dolo�eno funkcijo ne glede nato, kje je vgrajen, in ima podobno tehnologijo vzdrževanja . Poleg elementa upoštevamo še okolje, v katerem dela, in obremenitve, katerim je izpostavljen. Za mnoge specializirane elemente je že razvit strokovno standardna tehnologija preventivnih pregledov, ki se vedno bolj uporablja.

1.2 Dokumentacija za izvajanje preventivnih pregledov Formalno izvajanje preventivnih pregledov potrebuje organiziran pristop k preventivnim pregledom, ki temelji na dokumentaciji preventivnih pregledov. Oblika dokumentov in informacij v njej je v veliki meri odvisna od velikosti podjetja, stopnje organiziranosti službe vzdrževanja, delovnih sredstva v podjetju in ciljev, ki jih želimo dose�i. Dokumentacija preventivnih pregledov sestoji iz tehnološke in operativne dokumentacije in je del dokumentacije vzdrževanja. Raz�lenitve posameznih vrst informacij, ki jih potrebujemo kot izhodiš�e za izdelavo dokumentacije preventivnih pregledov so razdeljene na: � definiranje delovnega mesta, na katerem bodo izvršeni preventivni pregledi, � dolo�itev sestavnih elementov delovnega sredstva, ki bodo podvrženi pregledom, � opis postopka izvedbe pregleda, � opredelitev �asovnih intervalov za izvršitev preventivnih pregledov, � dolo�itev potrebne koordinacije za operativno izvedbe preventivnega pregleda. 2.1 Tehnološka lista preventivnih pregledov Tehnološko listo preventivnih pregledov izdelamo za vsako delovno sredstvo posebej, ki ga vklju�imo v preventivne preglede. Izdelane tehnološke liste preventivnih pregledov vložimo v dosje posameznih delovnih sredstev (v papirni in elektronski obliki), kateri predstavljajo aktivne arhive za nadalje operativno uporabo.Informacije na njej ažurno dopolnjujemo oz. spreminjamo na osnovi ugotovitev in potreb ter prakse. 2.2 Operativna lista preventivnih pregledov Operativna lista preventivnih pregledov je dokument za operativno izvedbo preventivnih pregledov. Zanesljive informacije so temelj vsakega programa preventivnega vzdrževanja. Zaradi tega je nujno, da dobijo izvrševalci preventivnih pregledov to�ne in popolne informacije o tem, kdo, kdaj, kje, kaj, kako, s kakšnim orodjem koliko �asa in kakšna koordinacija je potrebna v zvezi s posameznim preventivnim pregledom. Operativna lista preventivnih pregledov ima dvojno vlogo. Prva je, da poda informacije izvrševalcu preventivnega pregleda o njegovih nalogah glede pregleda, druga naloga pa je ta, da pregledovale po izvršenem pregledu na ta dokument poda informacije o stanju posameznih elementov delovnega sredstva.



Operativna lista preventivnih pregledov je izdelana na osnovi tehnološke liste preventivnih pregledov in ima dodanih ve� rubrik za informiranje o dejanskem stanju posameznih elementov delovnega sredstva, o vzrokih tega stanja in potrebnih ukrepih za izboljšanje neustreznega stanja. Formalni pristop k preventivnim pregledom ima dolo�ene prednosti pred neformalnimi pregledi, ker: � daje to�en seznam vseh sestavnih delov elementov, ki jih je potrebno pregledati, in kaj je

potrebno pregledati, � tak seznam izdela strokovnjak za posamezno delovno sredstvo, � omogo�i enotnost izvršitve pregledov, �e le-te opravljajo razli�ni ljudje. Po izvedbi preventivnega pregleda mora izvajale pregleda posredovati informacije o stanju posameznih mest pregleda tj. elementov delovnega sredstva, v pripravo vzdrževanja. Podatki, pridobljeni iz preventivnih pregledov, so lahko tudi uporabljeni za analize o obrabi sestavnih delov, pogostosti potrebnih ukrepov pa tudi o pravilnosti dolo�itve pogostosti pregledov. Izpolnjena operativna lista se po obdelavi podatkov vklju�i v arhiv službe vzdrževanja. Pomembnost preventivnih pregledov ocenjujemo tudi po tem, ali je bilo tudi na osnovi teh pregledov izvršeno veliko ali malo vzdrževalnih posegov. 2.1.3 Terminski razpored preventivnih pregledov za ve�je števili delovnih mest v podjetju Pogoj za dobro organizacijo vzdrževalnih del je dobro izdelana tehnološka dokumentacija za preventivne preglede, tj. tehnološka lista za preventivne preglede za posamezno delovno sredstvo. Da bi lahko u�inkovito izvrševanje preventivnih pregledov za ve� delovnih sredstev, moramo najprej poznati potrebne �ase za izvršitev pregleda ali posamezne operacije preventivnega pregleda za vsak sestavni element pri vseh delovnih sredstvih, ki jih vklju�imo v terminski plan. Potrebni �as za izvršitev posameznega pregleda dolo�imo s pomo�jo metod znanih s podro�ja študija �asa, ali pa jih najprej ocenimo na osnovi preteklih izkušenj in kasneje verificiramo ali korigiramo, kot je pa� potrebno. Delovno obremenitev, ki jo predstavljajo preventivni pregledi, vklju�imo v terminski plan dela vzdrževanja. Tako postanejo preventivni pregledi sestavni del planiranih vzdrževalnih del v podjetju. Ob postavljanju �asovnega razporeda pregledov upoštevamo tudi naravo uporabe delovnih sredstev in z njo povezano pogostost pregledov.Delovna sredstva imajo lahko fiksno ali variabilno pogostost pregledov, odvisno od njihove narave in uporabe. Variabilna pogostost je uporabljena, kadar se obseg uporabe delovnega sredstva spreminja; npr. število ur obratovanja v dolo�enem koledarskem razdobju je razli�no. Terminski razpored preventivnih pregledov uredimo glede na pogostost pregleda posameznega sestavnega elementa delovnega sredstva. Pri �asovnem razporedu preventivnih pregledov pri�nemo s tistimi pregledi, ki imajo najve�jo pogostost med vsemi pregledi, nato preidemo na tiste, ki se opravljajo redkeje. Za vsak sestavni element ali delovno sredstvo moramo pripraviti kartico oz. dokument, ki bo vseboval �asovno, tj, operativno pogostost pregledov in identifikacijske podatke o sestavnem delu in postopku pregleda. Ob planiranju �asovne razporeditve pregledov skušajmo dose�i, da le-ti �im bolj enakomerno bremenijo pregledovale – vzdrževalce skozi celo leto. Pri tem moramo upoštevati sezonska in druga odstopanja ter plan proizvodnje.



2. VZDRŽEVANJE GLEDE NA STANJE Vzdrževanje glede na stanje spada v preventivno vzdrževanje in je podobno preventivnemu pregledu, le da je tehni�no bolj zahtevno. Osnovno na�elo tega vzdrževanja je uvedba na�ela, da namesto togo �asovno dolo�ene menjave sestavnega elementa izvršimo pregled stanja elementa in nato postavimo odlo�itev o tem, ali je menjava potrebna ali ne. Cilj je �im dalj �asa uporabljati dolo�en sestavni element delovnega sredstva, a da pri tem ne zmanjšamo varnost in zanesljivost delovanja. Osnovni problem vzdrževanja glede na stanje je v to�nosti podatkov, izhajajo�ih iz metod in instrumentov, ki nam omogo�ijo, da �im bolj natan�no predvidimo prehod parametra v kriti�no stanje oz. nastop okvare tudi za nevidne in težko dostopne sestavne dele delovnega sredstva. Z ob�asnim ali stalnim nadzorovanjem stopnje obrabe, iztrošenosti, porabe, poškodbe posameznih sestavnih elementov, komponent ali celih delovnih sredstev naj bi na osnovi ugotovitev dolo�ili termine in obseg zamenjav, popravil ali obnovitvenih del. Vzdrževanje glede na stanje je diagnosti�ni proces in zato ga lahko uporabljamo le takrat, kadar stanj obrabe, poškodbe, iztrošenosti dolo�enega elementa lahko dovolj to�no dolo�imo s pomo�jo diagnosti�ne tehnike. Vzdrževanje glede na stanje temelji na štirih predpostavkah: � obstajajo postopki za ugotovite stanja parametra, � poznamo korelacijske odnose med parametri, ki jih nadzorujemo (merimo), in s stanjem

delovnega sredstva ali njegovega sestavnega elementa, � poznamo mejne vrednosti stanja, � poznamo naravo obrabe, trošenja ali porabe. Vzdrževanje glede na stanje je najbolj primerno v procesni industriji, kjer lahko uporabljajo za spremljanje stanja tudi razli�ne senzorje z ra�unalniško povezavo. 3. PREVENTIVNA ZAMENJAVA SESTAVNIH ELEMENTOV Pod preventivno zamenjavo razumemo zamenjavo sestavnega elementa delovnega sredstva, ki je obratoval dolo�eno število obratovalnih ur in ga, �eprav še lahko opravlja svojo funkcijo, zamenjamo z novim sestavnim delom. Ta metoda ni vedno najprimernejša in je potrebno prou�iti, kdaj jo bomo koristno uporabili. Pogoj za uvedbe preventivne zamenjave sestavnega dela do poleg treh že prej naštetih še: 1. da je pogostost okvar teh sestavnih delov v porastu, 2. da so skupni stroški kurativnega vzdrževalnega posega ( to so: izpad proizvodnje + cena

rezervnih delov + stroški dela), ki so posledica nastopa okvare, ve�ji kot stroški preventivne zamenjave elementa.

2.3.1 Preventivna zamenjava v primeru enega sestavnega dela Predvsem sta poznana dva pristopa pri preventivni zamenjavi: � po konstantnem datumu, � po konstantnem trajanju. Predpostavke za uporabo obeh pristopov so: a) stanje elementa je lahko le dvojno; ali deluje ali pa je v okvari. Druge možnosti so

izklju�ene.



b) konstantno smo informirani o stanju elementa, c) po vzdrževalnem posegu je element popolnoma nov, d) posledica okvare povzro�i prekinitev proizvodnje. 2.3.2 Preventivna zamenjava pri kompleksnih delovnih sredstvih (ve�je število sestavnih

delov) Izbiramo lahko med dvema pristopoma, ki sta: � stati�ni pristop; naredimo program vseh preventivnih vzdrževalnih del (predvsem

zamenjave) na osnovi informacij, ki jih imamo v trenutku, ko za�nemo uporabljati delovno sredstvo, ali v trenutku novega pristopa k vzdrževanju Ta pristop je izdelan na osnovi periodi�nega preventivnega vzdrževanja in upošteva starost posameznih sestavnih delov strojev ter že izvršene zamenjava oz. popravila posameznih sestavnih delov. Stati�ni pristop ne predvideva menjave intervala preventivnih vzdrževalnih del.

� dinami�ni pristop se razlikuje od stati�nega v tem, da intervali preventivne zamenjava elementov niso dolo�eni enkrat za vedno, ampak se menjajo, �e ugotovimo potrebo po njihovi spremembi. Ta pristop upošteva vse teko�e informacije, ki dajejo podatke o dejanskem stanju delovnih sredstev, npr. trenutno stanje elementov, ki niso bili zamenjani, vrsto in �as opravljenih vzdrževalnih del. informacije o zamenljivosti posameznih elementov glede na proizvajalca le-teh.

Želimo najti optimalne �ase preventivnih zamenjav in pri tem naj bi upoštevali: � stroški zastoja delovanja zaradi nastopa okvare, � stroške vzdrževalnega posega, � zanesljivost sestavnega elementa oz. delovnega sredstva, � stopnjo pove�anja zanesljivosti, ki jo pridobimo s preventivno zamenjavo elementa.

2.5 OBNOVITVENI POSEGI Obnovitveni posegi so planirana vzdrževalna dela. Njihov namen je obnovitev oz. zamenjava iztrošenih ali obrabljenih sestavnih elementov delovnega sredstva. Zanje je zna�ilno razli�na stopnja razstavljanja delovnega sredstva, ki pa je vedno ve�ja kot pri preventivnih vzdrževalnih delih. S pravilnim vrstnim redom obnovitvenih posegov lahko marsikateremu delovnemu sredstvu ohranimo uporabnost in dobre delovne lastnosti dolga leta. V �asu, ko delovno sredstvo obnavljamo, ne morejo opravljati svoje osnovne funkcije, zato obnova poleg stroškov dela in materiala obsega tudi stroške izpada proizvodnje. Obnovitveni posegi so praviloma draga vzdrževalna dela, zato jih ne smemo opravljati v ve�jem obsegu in pogosteje, kot je za posamezno delovno sredstvo potrebno. Za dober �asovni razpored razli�nih obnovitvenih posegov na dolo�enem delovnem sredstvu je potrebno poznati predvideno dobo uporabe vsakega sestavnega elementa delovnega sredstva. Zato je primerno, napravimo za delovno sredstvo diagram pri�akovanega �asa uporabe njegovih sestavnih delov. Na osnovi tega diagrama dolo�imo, kateri sestavni deli imamo krajšo , kateri srednjo in kateri najdaljšo življenjsko dobo. Obi�ajno nam takih diagramov trajanja uporabe posameznih elementov osnovnega sredstva ni potrebno izdelati,



ker nam jo naj bi posredoval že proizvajalec delovnega sredstva s t.i. vzdrževalnim (remontnim)ciklusom. Na osnovi takega diagrama dolo�imo, kateri elementi bodo obnovljeni oz. zamenjani v okviru malih obnovitvenih del in kateri v okviru srednjih oz. generalnih obnovitvenih del. Sestavne dele delovnega sredstva lo�imo v tri skupine glede na stopnjo razstavljanja delovnega sredstva: agregate, komponente in sestavne dele. Obnovitvena opravila imajo podobno funkcijo kot pri preventivnem vzdrževanju planirana zamenjava sestavnih delov. Razlika je v tem, da gre pri obnovitvenih opravilih za ve�jo stopnjo razstavljanja in njihovo izvajanje traja daljši �as. Obnovitvena opravila razdelimo na tri skupine: A. mali obnovitveni posegi M, B. srednjo obnovitveni posegi S, C. generalni (veliki) obnovitveni posegi G. A. Mali obnovitveni poseg –M Mali obnovitveni poseg obsega zamenjavo, ureditev ali obdelavo tistih elementov delovnega sredstva, ki imajo najkrajšo predvideno dobo uporabe. Stopnja razstavljanja delovnega sredstva je pri malem obnovitvam posegu najmanjša, tj. le do agregatnih enot delovnega sredstva in le redko do komponent. V �asu malega obnovitvenega posega ostane delovno sredstvo na svojem mestu, a je izklju�eno iz delovnega procesa. Obnovitev posameznih demontiranih agregatnih enot opravimo v delavnicah vzdrževanja. Isto�asno lahko, ko izvajamo mali obnovitveni poseg, opravimo tudi preventivni pregled celotnega delovnega sredstva. Pri tem obnovitvam posegu je najmanjša stopnja razstavljanja in najkrajši �as, potreben za vzdrževalni poseg. Cilj malih obnovitvenih posegov je zamenjava in ureditev tistih elementov delovnega sredstva, ki se najhitreje obrabijo. Po izvršitvi obnovitvenega posega opravimo preizkus delovanja delovnega sredstva. B. Srednji obnovitveni posegi -S Srednji obnovitveni posegi se nanašajo na elemente delovnega sredstva, ki imajo med vsemi srednjo predvideno dobo uporabe. Stopnja razstavljanja se obi�ajno kon�a na stopnji komponente in je ve�ja kot pri malih obnovitvenih delih. �as za izvedbo je daljši, delovno sredstvo pa obi�ajno premestimo v delavnice vzdrževanja. Velika in težka delovnega sredstva pa razstavimo na mestu, kjer se nahajajo. Komponente, ki jih lahko premestimo, odpeljemo v delavnico. C. Generalni obnovitveni poseg -G Generalni obnovitveni poseg je najvišja stopnja obnovitve ali regeneracije celotnega delovnega sredstva. Zajema pregled, obnovo ali zamenjavo vseh elementov delovnega sredstva. Glavne faze generalnega obnovitvenega posega so: � razstavljanje delovnega sredstva do nivo sestavnega dela, � pranje in �iš�enje vsakega sestavnega dela, � pregled stanja, obrabe iztrošenosti sestavnega dela, � obnovitev oz. zamenjava sestavnega dela,



� sestavljanje sestavnih delov, � preverjanje pravilnosti delovanja sestavnih delov, komponent in delovnega sredstva, � namestitev delovnega sredstva na delovno mesto, � primopredaja delovnega sredstva za redno uporabo � poro�ilo in analiza izvršenega obnovitvenega posega. Vsi obnovitveni posegi so planirani vnaprej in jih izvajamo v najbolj primernem �asu npr. kolektivni dopust, najmanjša motnje proizvodnje.

2.5.1 VZDRŽEVALNI CIKLUS Vzdrževalni ciklus imenovan tudi remontni ciklus je �asovno obdobje med dvema generalnima obnovitvenima posegoma, ki vklju�uje preventivne preglede ter male in srednje obnovitvene posege. Vzdrževalni ciklus je dolo�en režim vzdrževanja delovnega sredstva v celoti ali je le njegovega elementa, ki sestoji iz: � preventivnih pregledov, � malih obnovitvenih posegov, � srednjih obnovitvenih posegov, � generalnega obnovitvena posega. Vzdrževalni ciklus se ponavlja, dokler se delovno sredstvo ne odtuji oz. dokler ga želimo imeti v normalni uporabi. �asovno obdobje in strukturo vzdrževalnega ciklusa obi�ajno predpiše proizvajalec delovnega sredstva je dolo�ena na osnovi: � predvidene dobe uporabe posameznih sestavnih elementov delovnega sredstva in

njihove kriti�nosti, � strategije in politike zamenjave delovnega sredstva, � pogojev, v katerih obratuje delovno sredstvo, � starosti delovnih sredstev, � odnosa operaterjev do delovnega sredstva. �asovno obdobje in struktura vzdrževalnega ciklusa je odvisna od vrste in kompleksnosti delovnega sredstva.

2.5.2 PLAN OBNOVTITVENIH POSEGOV Obnovitveni posegi so planirana vzdrževalna dela, zato izdelamo letni plan obnovitvenih posegov za vsa delovna sredstva, na katerih bodo izvršeni obnovitveni posegi. Letni plan obnovitvenih posegov je pomemben dokument za planiranje zasedenosti vzdrževalcev, nabavo rezervnih delov, iskanje zunanjih izvajalcev za dolo�ena vzdrževalna dela. Iz letnega plana obnovitvenih posegov je razviden �asovni razpored izvrševanja posameznih obnovitvenih posegov na dolo�enih delovnih sredstvih. Razporejena so v �asovnem



obdobju, daljšem od enega tedna. Krajša terminska razdobja so vklju�ena v operativne plane vzdrževanja. Obi�ajno je celoletno obdobje razdeljeno v mesece in tedne (od 1 do 52), kjer vsak teden predstavlja terminsko enoto. Nad številko posameznega tedna je lahko tudi datum, ki ozna�uje za�etni dan v tednu tj. ponedeljek. Letni plan je orientacijski plan, ki ga je iz raznih razlogov ve�krat potrebno še spremeniti zaradi novih okoliš�in, ki nastopijo v teku �asa. Zaradi teh razlogov je potrebno na podlagi letnega plana obnovitvenih del narediti še mese�ni operativni plan obnovitvenih posegov, ki so dokon�no potrdi in �asovno dolo�i izvrševanje obnovitvenih posegov. Tako pri izdelavi letnega kot mese�nega plana obnovitvenih del Sodeluje tudi proizvodnja. Sprejem obeh dokumentov je možen le ob soglasju vzdrževanja in proizvodnje. V zvezi z obnovitvenimi posegi moramo omeniti tudi vzdrževalna dela, ki imajo za cilj izboljšanje za�etnih lastnosti delovnega sredstva. To so modernizacije, revitalizacije, rekonstrukcija ipd. delovnega sredstva, ki spadajo v t.i. vzdrževalna dela. Razlika med obnovitvenimi posegi in izboljševalnimi posegi je v tem, da so obnovitveni posegi pravzaprav del rednega in obveznega vzdrževanja delovnih sredstev, medtem ko je modernizacija le enkratni vzdrževalni poseg – obi�ajno v daljšem �asovnem obdobju in ni to�no �asovno predpisan, �eprav so obnovitveni in izboljševalnimi posegi pogosto skupaj navedeni v letnem planu obnovitvenih del, jih le ne moremo popolnoma organizacijsko istovetiti, �eprav so si do neke mere podobni.

2.6 KURATIVNO VZDRŽEVANJE V kurativno vzdrževanje, imenovano tudi korektivno, spadajo tudi vzdrževalna dela, ki jih opravimo po nastopu okvare ali poškodbe, da bi delovno sredstvo zopet usposobili za izvajanje njegove namenske funkcije. Kurativnih vzdrževalnih del ne moremo terminsko planirati vnaprej ker ne poznamo to�nega �asa nastopa okvare ali poškodbe na delovnem sredstvu, zato pravimo, da so to neplanirana vzdrževalna dela. �etudi opravljano preventivna vzdrževalna dela in obnovitvene posege na delovnih sredstvih, nastopu okvar ne moremo popolnoma izogniti. Kurativno vzdrževanje praviloma obsega štiri stopnje: 1. odkritje okvare ali napake tj. ugotovitve, da je delovno sredstvo v okvari, da je

poškodovano ali da je na njem napaka in je s tem ne opravlja svoje funkcije optimalno ali je ogrožena varnost;

2. ugotovitev mesta okvare, tj, ugotovitev vzrok okvare na nižjem nivoju sestava; 3. popravilo okvare oz. napake; 4. preveriti, da je okvara odpravljena. Od vseh štirih stopnjah kurativnega vzdrževanja nas zanima tretja faza, tj. popravilo okvare oz. napake. Popravilo opravimo na tri možne na�ine: 1. Regulacija – Uskladitev – Kalibracija 2. Obdelava 3. Zamenjava



1A. Regulacija – pomeni ureditev elementa delovnega sredstva, ki ureja kriti�ni parameter delovanja delovnega sredstva. Reguliramo npr. neko kontrolno napravo, dokler ni v parameter, ki ga ta kontrolna naprava uravnava, v sprejemljivem obmo�ju (npr. regulacija ali nastavitev vijaka, ki regulira dotok goriva v položaj, da bo poraba goriva minimalna). 1B. Uskladitev – pomeni dose�i skladnost med zahtevano, s tehni�no dokumentacijo predpisano vrednostjo in dejansko vrednostjo, lego itd.( npr. dose�i, da bo lega prednjih koles avtomobila v skladu s tehni�no dokumentacijo). 1C. Kalibracija – pomeni preverjanje in ureditev odstopanj delovne karakteristike nekega parametra za ve� dolo�enih vrednosti( npr. preverjanje delovanje kamere za ve� dolo�enih hitrosti snemanja). 2. Dodatno delo( imenovan tudi obdelava) pomeni fizi�no spreminjanje sestavnega elementa delovnega sredstva, da bi bil zopet v zahtevanem strukturnem ali funkcionalnem stanju. Dodatno delo je pogosto uporabljeno pri popravilih okvar oz. napak, ki so nastale zaradi prekinitev medsebojnih funkcijskih povezav (npr. prekinitev povezav žic). 3. Zamenjava – pomeni, da odstranimo pokvarjeni element delovnega sredstva in ga nadomestimo s pravilno delujo�im (obi�ajno novim) elementom. Ta sestavni element(ki je lahko agregat, komponenta ali sestavni del) imenujemo rezervni ali nadomestni del in ne potrebuje dodatne obdelava pred montažo v/na delovno sredstvo.

2.6.1 POPRAVILA Vzdrževalna služba mora upoštevati možnost okvar ter naj bi jih �im hitreje strokovno popravila in tako omogo�ila, da delovno sredstvo zopet lahko opravlja svojo namensko funkcijo. V zvezi z okvarami se moremo odlo�iti, katere okvare bomo popravljali sami in za katere okvare je bolj ekonomi�no in strokovno upravi�eno, da jih popravijo zunanji izvajalci. V�asih nastopi tudi možnost, da popravila ni potrebno izvršiti takoj. Popravilo odložimo na kasneje in ga izvršimo ob najbolj primernem �asu.

2.6.2 PODATKI O OKVARI IN POPRAVILU Vsako okvaro in popravilo je potrebno evidentirati. Najbolj primerno je vpisati podatke v za to dolo�en dokument. En sam dokument lahko služi za vpis podatkov o okvarah in njenih popravilih za eno delovno sredstvo ali za celo organizacijsko proizvodno enoto, v kateri je ve� delovnih sredstev. Možen je poseben dokument za vpis podatkov o okvarah in poseben o popravilih teh okvar. Splošno pravilo kako naj izgleda tak dokument je slede�i: � Dokument je razdeljen na tri dele. Na levi strani so podatki o okvari, desno od njih so

podatki o �asu, ko delovno sredstvo ni bilo v operativnem stanju. Podatkov o okvari je



lahko ve� ali manj, odvisno od tega, katere nadaljnje analize z okvarami opravljamo. Najpogosteje potrebujemo v zvezi z okvaro naslednje podatke: � enota ali obrat, ki javlja okvaro, � to�na identifikacija delovnega sredstva in njene lokacije, � to�en �as nastopa okvare; datum, ura in minuta, � standardiziran opis okvare, � nujnost popravila, � stroškovni nosilec.

V zvezi s popravilom te okvare pa zapišemo naslednje podatke: � za�etek in konec popravila, � število ur, porabljenih za popravilo (po strokah vzdrževalcev), � potrošeni rezervni deli in materiali, � številka delovnega naloga, � stroškovnik popravila, � �as izlo�enosti delovnega sredstva iz uporabe. Na osnovi omenjenih podatkov o nastopu okvar in trajanja popravil lahko ugotovimo važne informacije za uspešneje vzdrževanje. Te informacije so o povpre�nem �asu med okvarama, o povpre�nem �asu trajanja popravil in druge; osnova za planiranje pogostosti preventivnih vzdrževalnih del, dinamiko porabe rezervnih delov in zasedenost vzdrževalcev razlo�nih strok s kurativnimi vzdrževalnimi deli.



3. SPLOŠNO OBSTOJE�E STANJE NA PODRO�JU VZDRŽEVANJA

3.1 VLOGA IN POMEN VZDRŽEVANJA Na Internetni strani, revije Vzdrževalec povzemam �lanek Jelenko Vinko, Sodobna informacijska podpora upravljanju strateških sredstev povzemam Poglavje 3 .

3.1.1 PORABA DENARJIH SREDSTEV GLEDE NA BRUTO DOMA�I PROIZVOD Po nekaterih ocenah se v svetu za vzdrževanje v njegovem širšem smislu v povpre�ju porabi kar 9 odstotku bruto doma�ega proizvoda(BDP). Na osnovi podatkov svetovne banke, da je v letu 2002 znašal svetovni BDP 32.252 milijard dolarje, lahko izra�unamo, da je v svetu znesek porabljen za vzdrževanje znaša ve� kot 2.900 milijard dolarjev. Na enak na�in lahko primerjalno ocenimo, da naj bi bilo v Sloveniji v letu 2002 (BDP 21,108 milijard USD) za vzdrževanja porabljenih ve� kot 400 milijard tolarjev. Pri tako velikih zneskih že majhno izboljšanje lahko prinese velike prihranke. Za podjetja, ji jim to bolje uspeva, to po drugi strani pomeni tudi izboljšanje njihove konkuren�ne prednost v primerjavi s tekmeci.

3.1.2 VZORKI ZA PROBLEME FUNKCIJE VZDRŽEVANJA NA RAVNI PODJETJA Vzrok za probleme, ki se pri tem pojavljajo, je predvsem v tem, da je vzdrževanje pogosto precej izolirano in premalo povezano z ostalimi poslovnimi funkcijami v podjetju. Marsikje je tudi podcenjeno in premalo upoštevano – še posebej pri oblikovanju dolgoro�nih razvojnih strategij podjetja. Za izboljšanje takšnega stanja je pomembno tudi, da se vodstveni kader na podro�ju vzdrževanja zaveda, da samo strokovno znanje in izkušnje na podro�ju vzdrževanja niso dovolj. S pridobivanjem ustreznim managerskih znanj in pristopov ter njihovo uporabo v vsakdanji praksi si mora izboriti boljšo pozicijo in prevzeti aktivno vlogo pri soodlo�anju na najvišjih nivojih, na katerih se sprejemajo klju�ne odlo�itve v podjetju. Takšen pristop je v veliki meri pogojen tudi z zmožnostjo pridobivanja, procesiranja in obvladovanja informacij – tako s podro�ja samega vzdrževanja kot tudi upravljanja strateških sredstev nasploh. Kvalitetne odlo�itve so namre� v veliki meri odvisne od kvalitete informacij in naše sposobnosti, da jih razumemo in pravilno uporabimo.



3.2 PREDNOST SODOBNE INFORMACIJSKE PODPORE Tako kot na ostalih podro�jih delovanja podjetja ali organizacije si je tudi upravljanje in vzdrževanje strateških sredstev vedno težje zamisliti brez ustrezne informacijske podpore. Pri reševanje s tem povezane problematike se je treba zavedati, da je pred izbiro in uvajanjem informacijske podpore potrebno jasno definirati organiziranost in ustrezne procese, ki so usklajeni s cilji in strategijo podjetja. V devedestih letih je ameriški proizvajalec MRO razvil orodje MAXIMO, ki danes v svetu postaja standard na podro�ju informacijske podpore upravljanju strateških sredstev. Kot rezultat dolgoletnih izkušenj in upoštevanja potreb in zahtev uporabnikov na eni strani ter uporabe najsodobnejših informacijskih tehnologij ter velikih vlaganj v razvoj na drugi strani stani v produkt (MAXIMO 5), ki ne samo funkcionalno temve� tudi tehniško najnaprednejši sistem na tržiš�u. Vsebinsko sistem zagotavlja celovito informacijsko podporo in spremljanje celotnega življenjskega ciklusa vseh strateških sredstev in v vseh vrstah industrij in dejavnosti.

3.2.1 ODLO�ITEV ZA SODOBNO INFORMACIJSKO TEHNOLOGIJO Minimiranje zastojev, zagotavljanje maksimalne razpoložljivosti in zanesljivosti klju�nih strateških sredstev v podjetju, podaljšanje njihove življenjske dobe in upoštevanje vedno strožjih varnostnih in ekoloških zahtev so klju�ni faktorji, ki odlo�ilno vplivajo na profitabilnost podjetja. Z informacijsko podporo posebej za to namenjenih informacijskih sistemov, ki so zgrajeni z uporabo najsodobnejših informacijskih tehnologij in integrirani z ostalimi klju�nimi informacijskimi sistemi v podjetju, je mogo�e narediti podro�je upravljanja strateških sredstev in s tem povezanih procesov veliko bolj pregledno in obvladljivo. Vodstveni kader pa poleg tega dobi na razpolago tudi kvalitetne informacije, ki so osnova za sprejemanje dobrih poslovnih odlo�itev in s tem tudi ustvarjenje konkuren�ne prednosti.

3.3 OSEM KLJU�EV ZA NAKUP NOVE PROGRAMSKE OPREME ZA VZDRŽEVANJE

Na Internetni strani, ki je namenjena programski opremi, ki podpira vzdrževanje delovnih sredstev (http://www.facilitymanagement.com/articles/CMMSindex.html), po kateri povzemam to poglavje (poglavje 3.3). Eden izmed �lankov (Cavieds in Knecht) obravnava Osem klju�ev za nakup nove programske opreme Na tem mestu povzemam poglavitne ugotovitve – kriterije za izbiro programske opreme - omenjenih dveh avtorjev:



Sestanek uporabnikov programov za vzdrževanja v podjetju Vzdrževalci in podporno osebje (tehnologi, vsa administracija) so postavljeni pod veliko težkih sprememb danes kot v preteklosti. Najve�ja ovira za primerjavo vzdrževalcev je, da se naredi ve� z malo virov. Oddelki vzdrževanja morajo nuditi mo�nejši servis, podrejati to�nim zahtevam in skrbeti za vso finan�no odgovornost znotraj omejenega zmanjšanega prora�una podjetja. Naloga sestanka je predstavitev sprememb, izobraževanja , skrb za zdravje, ki služi kot pripomo�ek za upravljanje oddelka z ekonomi�no ra�unalniško podporo. Izbira prave uporabniške rešitve za vzdrževanje Vsi vzdrževalci se morajo strinjati z izbrano uporabniško rešitvijo , to je z ra�unalniškim sistemov za podporo vzdrževanju (kratica: CMMS – computerized maintenance management system ) Na trgu je na stotine ra�unalniških programov, vendar vsak program ni primeren za vsako organizacijo vzdrževanja v posameznem podjetju. Ko se dore�ejo zahteve nove programske rešitve bi bilo potrebno upoštevati še 8 klju�nih dejstev, ki predstavljajo osnovne zahteve za programsko rešitev. Ta dejstva so: 1. Razumljivost funkcije vzdrževanja Glavno dejstvo pri izbiri je jedro programa. Sestavljen naj bi bil iz treh delov: Work management – upravljanje in razporejanje dela na podro�ju vzdrževanja; je sestavni del CMMS, optimizira vsakodnevno delo, upravlja popravljalna (vzdrževalna) dela in nudi pomo� pri preventivnem vzdrževanju. CMMS sproži naro�ila in doda zna�ilnosti za podrobno kratkotrajno upravljanje zahtev. The pysical Asset management - Fizi�no upravljanje z osnovnimi sredstvi je kot element dopolnilo CMMS, oskrbuje hitro in nadomesti pomembno informacijo kot so: planirana in neplanirana popravila, finan�na poro�ila, pooblastila in servisne pogodbe, ozna�evalne tablice (inventarne številke), dokumentacija v elektronski obliki in opisne informacije. The resource management - upravljanje z resursi podpira popis inventarja in ra�unovodski sistem. Razen tega obra�unava ure in spremlja dogovorjene stroške. CMMS podpira prenos podatkov osnovnih sredstev, dohodka in �asovne karte v notranji ali zunanji sistem. 2. Razširjeno poro�anje CMMS ni samo vir informacij, pomaga tudi pri ažuriranju le teh. CMMS prikazuje poro�ila o kapacitetah, ki vklju�ujejo natan�na in pregledna poro�ila, poro�ila v grafi�ni obliki – grafi. Izpisi poro�il morajo biti za uporabnika lahko dostopni. 3. Prenos podatkov Pri izbiri CMMS sistema je potrebno preveriti kompatibilnost nove programske rešitve, z programsko rešitvijo, ki se je uporabljala doslej Prenos podatkov v drugi program mora biti



izveden v najkrajšem �asu, tako da je mogo�e ugotoviti kakovost novega programa in zagotoviti ustreznost prenosa podatkov v tabele novega programa.

4. Podpora Cilj CMMS je, da deluje po veljavnih standardih vzdrževanja vklju�ujo� zahteve varstva pri delu.. Upravljanje vzdrževanja mora podpirati teko�i proces, ki zahteva usklajenost oddelka za vzdrževanje in službe za varstvo pri delu. Rezultati usklajenosti obeh sistemov so rešitve teko�e problematike preventivnega vzdrževanja. Z pritiskom na gumb bi se morala videti podrobna zgodovina delovnega sredstva, ki bi z grafi�nim prikazom problema že podala smer odlo�itev za analizo. 5. Vmesniki Današnji sistemi CMMS omogo�ajo u�inkovito in pregledno delo z ve�ini sistemi. Neposreden vmesnik med CMMS in drugimi diagnosti�nim in nadzornim sistemi, ki je tvoren kot avtomatizacija, napoved vzdrževanja in testiranja opreme obstaja potek procesa vzdrževanja z dovoljenjem vzdrževalcev, ki so odgovorni za zgodnje opozorila preden pride stopnjevanja v kriti�ni problem vzdrževanja (popravljanja).CMMS gradi na teh tipih avtomati�nih vmesnikov za kreiranje delovnih nalogov in ažurira bazo zgodovin popravil za posamezno delovno sredstvo, hkrati pa opozori na temelju izkušenj na motnjo in testira rezultate skozi vmesnike. CMMS je sposoben vmesnik za ostale tehnologije kot so �rtna koda za hitri in to�en vnos podatkov. 6. Zanesljivost program vzdrževanja

Izbiramo CMMS sistem z vsemi dopolnitvami in prednostmi zanesljivosti programa vzdrževanja, ki je kompatibilen ali narejen na tehnologiji Microsoft Windows ni pa vedno nujno. Uporabniki želijo imeti:

� lahek dostop do baz podatkov z možnimi problemi za porabo nadomestnih delov in kriti�ne postopke za reševanje,

� tehni�ne rešitve � priporo�ila za popravilo problema in odpravo ve�kratnih popravil ter

zapravljanje denarja na teh problemih.

7. Izkoristiti zmogljivost sistema Microsoft Windows ali tudi katerega drugega operacijskega sistema, �e na primer podjetje ne uporablja Windows

Obi�ajno naj bi bil CMMS sistem kompatibilen z Microsoft Windows in še z ostalimi Microsoft-ovimi produkti SQL, Access, Visual Basic. Današnji CMMS sistemi uporabljajo okolje Microsoft Windows, ker so za uporabnika prijazni, zmogljivi in nudijo uporabniku s pritiskom na gumb zahtevane informacije. Tak primer je pritisk na gumb za prikaz zgodovine vzdrževanja osnovnega sredstva, prikaz delovnega naloga, prikaz potrebnega materiala za planirano vzdrževanje. 8. Reference Dobavitelj CMMS sistema mora imeti zagotovljen 10 leten servis, to pomeni nadgradnjo sistema, po zahtevah uporabnika ali spremembah zakonodaje.



Dobavitelj mora prilagoditi aplikacijo na posamezno stranko. Stranka mora imeti s strani dobavitelja zagotovljeno še: konzultacije glede spremembe programske opreme, baz podatkov, dostop do podatkov, usposabljanje ob inštalaciji in ob spremembah, zagon aplikacije, vzdrževanje aplikacije po pogodbi.



4. OPIS TABEL Tabele so osnovni gradniki Poslovni informacijskega sistema Navision Attain. Opisi tabel uporabniku omogo�ajo pregled iz katerih gradnikov je sestavljen Navision Attain. Zna�ilnost programskega jezika, ki ga uporablja Navision Attain (jezik C/AL) je, da se tabele združujejo z programsko kodo in ne preko povezav – queries . V veliko primerov je, da tabela pravilno deluje potrebno kar nekaj povezav z drugimi tabelami in vmesniki, ki omogo�ajo, da programska koda deluje. V diplomski nalogi so tabele so razvrš�ene glede na podro�ju uporabe .

4.1 OPISI TABEL, KI SE UPORABLJAJO PRI MODULU VZDRŽEVANJE OSNOVNIH SREDSTEV IN SO OSNOVA ZA OBRAZCE, KI JIH UPORABLJA ODDELEK VZDRŽEVANJA V nadaljevanju sledi predstavitev glavnih tabel, ki se uporabljajo pri modulu Vzdrževanju osnovnih sredstev . Tabela: OSNOVNO SREDSTVO Tabela Osnovno sredstvo nam služi za osnovo kartice artikla. V njo vnašamo vse podatke o osnovnem sredstvu, ki jih rabijo razli�ne službe v podjetju. V demo verziji sem dodala še podatke, ki se rabijo pri vzdrževanju delovnih sredstev. Tabela: POSTAVKA OSNOVNEGA SREDSTVA , Tabela Postavka osnovnega sredstva vsebujejo knjigovodske podatke, predvsem amortizacijo. Tabela: NASTAVITEV OSNOVNIH SREDSTEV Tabela Nastavitev osnovnih sredstev nam služi za nastavitev števil�nih serij; števil�na serija je oznaka dokumenta + zaporedna številka dokumenta. Tabela je osnova za formo Nastavitev OS. Števil�ne serije prehaja ena v drugo. Ko je simuliran delovni nalog vzdrževanja potrjen gre v planiran delovni nalog vzdrževanja.. V demo verziji sem dodala še podatke, ki se rabijo pri nastavitvah osnovnih sredstev; delovni nalogi preventivnega in kurativnega vzdrževanja, rezervni deli in prijave napake Tabela: LOKACIJA OS Tabela Lokacija osnovnega sredstva vsebuje podatke o možnih lokacijah osnovnih sredstev.Lokacija OS ni samo skladiš�e, ampak tudi vsi prostori v organizaciji, ki se jo obravnava. Dodan samo filter za skladiš�e rezervnih delov.



Tabela : REGISTRACIJA VZDRŽEVANJA Tabela Registracija vzdrževanja vsebuje podatke o vzdrževanju OS – predvidene servise. Tabela: VZDRŽEVANJE Tabela Vzdrževanje vsebuje podatke, po katerih lo�imo vrsto vzdrževanja glede na na�in izvajanje vzdrževanja lastno – rezervni deli ali pristojen servis.Dodano v demo verziji. Tabela: KOMPONENTA GLAVNEGA OS Tabela Komponenta glavnega OS vsebuje podatke, o podrejenosti komponent glavnega OS do OS. Tabela: ARTIKEL Tabela Artikel vsebuje podatke o vseh artiklih na vseh možnih lokacijah skladiš�. Glede na dejstvo, da se pri vzdrževanju OS uporabljajo rezervni deli, se tabela uporablja s tem, da je podatek v polju Šifra kategorije artikla s pomo�jo šifranta izbere rezervni del. Tabela: REZERVNI DEL VZDRŽEVANJA Tabela Nadomestni del vzdrževanja vsebuje podatke o artiklih, ki smo jih predhodno lo�ili s razvrš�anjem v tabeli Artikel . Tabelo uporablja služba vzdrževanja. Dodano v demo verzijo. Tabela: KOMPONENTA REZERVNEGA DELA Tabela: Komponenta rezervnega dela vsebuje podatke o podrejenosti posameznih komponent glede na glavni rezervni del. Dodano v demo verzijo. Tabela: SKUPINA ARTIKLA VZDRŽEVANJA Tabela Skupina artikla vzdrževanja vsebuje podatke o rezervnih delih, ki smo jih razvrstili v podskupine rezervni delov. Dodano v demo verzijo. Tabela:DELOVNI NALOG VZDRŽEVANJA Tabela Delovni nalog vzdrževanja vsebuje podatke o delovnem nalogu. Povezana je še z drugimi tabelami, ki tvorijo formo Delovni nalog vzdrževanja. Dodano v demo verzijo. Tabela: VRSTICA DN VZDRŽEVANJA Tabela Vrstica DN vzdrževanja vsebuje podatke o delovnem nalogu. Povezana je še z drugimi tabelami, ki tvorijo formo Delovni nalog vzdrževanja. Dodano v demo verzijo. Tabela: KOMPOMENTA DN VZDRŽEVANJA Tabela Komponenta DN vzdrževanja vsebuje podatke o materialu, ki so potrebni za kosovnico DN vzdrževanja. Povezana je še z drugimi tabelami, ki tvorijo obrazec Delovni nalog vzdrževanja. Dodano v demo verzijo.



Tabela: NA�IN ZAHTEVANJA VZDRŽEVANJA Tabela Na�in zahtevanja vzdrževanja vsebuje podatke o vrsti zahteve za odpiranje DN vzdrževanja. Dodano v demo verzijo. Tabela: VRSTICA POSTOPKA DN VZDRŽEVANJA Tabela Vrstica postopka DN vzdrževanja vsebuje podatke o vseh vrsticah delovnih nalogov, ki so bili razpisani, ne glede na status delovnega naloga vzdrževanja. Dodano v demo verzijo. Tabela: POTREBNE KAPACITETE DN VZDRŽEVANJA Tabela Potrebne kapacitete DN vzdrževanja vsebuje podatke o kapacitetah vzdrževanja – zasedenost vzdrževalcev in potrebne opreme. Dodano v demo verzijo. Tabela: ORODJE VZDR. POSTOPKA DN Tabela Orodje vzdrževalnega postopka DN vsebuje podatke, o orodju, ki se ga uporablja pri postopku vzdrževanja delovnega sredstva. Dodano v demo verzijo. Tabela: OSEBJE VZDR. POSTOPKA DN Tabela Osebja vzdrževalnega postopka DN vsebuje podatke, o delavcih, ki so usposobljeni za vzdrževanje delovnega sredstva. Dodano v demo verzijo. Tabela: KONTROLA KAKOVOSTI POSTOPKA DN VZDRŽEVANJA Tabela Kontrola kakovosti postopka DN vzdrževanja vsebuje podatke s katerimi v službi kontrolinga preverijo stroške, ki so nastali z lansiranjem DN. Dodano v demo verzijo. Tabela: VRSTICA PRIPOMBE DN VZDRŽEVANJA Tabela Vrstica pripombe DN vzdrževanja služi, za pisanje opomb, pri posamezni postavki DN. Pišejo jo lahko mojstri. Dodano v demo verzijo. Tabela: VRSTICA PRIPOMBE POSTOPKA DN VZDRŽEVANJA Tabela Vrstica pripombe postopka DN vzdrževanja služi za pisanje pripomb in opozoril pri postopkih. Dodano v demo verzijo. Tabela: VRSTICA PRIPOMBE KOSOVNICE DN VZDRŽEVANJA Tabela Vrstica pripombe kosovnice DN vzdrževanja služi za pisanje pripomb in opozoril pri kosovnici, kot so zamenljivi materiali. Dodano v demo verzijo. Tabela: POSTAVKA NAPOVEDI VZDRŽEVANJA Tabela Postavka napovedi vzdrževanja vsebuje podatke o OS, ki se vzdržujejo. V tabeli je plan preventivnega vzdrževanja, povezan s tabelo OS, kjer so podani podatki o intervalih vzdrževanja. Dodano v demo verzijo.



Tabela: IME NAPOVEDI VZDRŽEVANJA Tabela Ime napovedi vzdrževanja vsebujejo podatke za katero leto delamo plan preventivnega vzdrževanja. Dodano v demo verzijo. Tabela: PRIJAVA NAPAKE Tabela Prijave napake vsebuje podatke, ki jih prijavljalec napake delovnega sredstva potrebuje, da sproži proces kurativnega popravila delovnega sredstva, ki je v okvari. Dodano v demo verzijo. Tabela: SEZNAM POPRAVIL Tabela Seznam popravil vsebuje podatke, kjer se beleži vsako popravilo. Popravilo vsebuje opis napak, za popravilo potrebne rezervne dele. Dodano v demo verzijo.



4.2 TABELE, KI SE UPORABLJAJO V KNJIGOVODSTVO IN RA�UNOVODSTVU Predstavitev glavnih tabel, ki se uporabljajo pri modulu Vzdrževanju osnovnih sredstev in so pomembni na podro�ju ra�unovodstva in knjigovodstva. Oddelek knjigovodstva in ra�unovodstva uporablja druge podatke kot uporabniki v oddelku vzdrževanja in zato sem lo�ila tabele glede na status uporabnika. Predstavila bom glavne tabele, ki so odvisne, da deluje modul Vzdrževanje osnovnih sredstev in da uporabniku logi�ne predstavitve . Nazivi Tabel so naziv tabele v Navision Attain 3.60 demo verziji so naslednji (Tabela 1): Naziv tabele Vsebina

nastavitev vrste knjiženja osnovnega sredstev

šifra knjige amortizacije (knjiga podjetja), vrsta knjiženje OS ( zmanjšanje, pove�evanje), del knjižne vrednosti (da/ne), del amortizacijske osnove(da/ne), vklju�i izra�un amortizacije(da/ne) , vklju�i izra�un dobi�ka/ izgube(da/ne), storniraj pred izlo�anjem, predznak (dobro/breme), vrste amortizacije(da/ne), vrsta nabave(da/ne)

nastavitev temeljnice os

šifra knjige amortizacije(knjiga podjetja), ID uporabnika, ime predloge temeljnice OS, ime paketa, ime predloge splošne temeljnice, ime paketa splošnih temeljnic,ime predloge temeljnice vzdrževanja, ime paketa temeljnice vzdrževanja

knjižna skupina OS nastavitev kontov za ra�unovodstvo

razred OS osnovna sredstva glede na opredmetenost (finan�na, opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva).

podrazred os �leni še naprej razrede osnovnih sredstev(avto- avto, oprema – stroj, telefon – telefonska oprema)

knjiga amortizacije vsi potrebni podatki za vodenje amortizacije; integracije,

knjiga amortizacije OS stopnje amortizacije

alokacija OS odpise vrednosti; amortizacija, dobi�ek/izguba

predloga temeljnic OS kombinacije podatkov za posamezno vrsto temeljnic



paket temeljnic OS osnovne podatke o temeljnici

vrstica temeljnic OS

podatke, ki so tabelari�ni obliki in so primerni za nadaljnje knjiženje dokumentov. Z tabelo paket temeljnic OS tvorita dokument

postavka vzdrževanja

podatke, ki so zahtevani za knjiženje dokumentov za vzdrževanje – zunanjega servisa

zavarovanje osnovne podatke, ki jih zahteva zavarovalnica za zavarovanje

postavka zavarovanja podatke v tabelari�ni obliki. Z tabelo Postavka zavarovanja tvorita dokument

vrsta zavarovanje podatke o vrsti zavarovanega OS – razli�ne vrste zavarovanja imajo razli�ne zneske za sklepanje zavarovanja

dnevnik zavarovanj podatke, kaj vse se je dogajalo z OS glede zavarovanj( vpla�ilo premij, izpla�ilo odškodnin)

Tabela 1:Spisek tabel ra�unovodstva



5. PREDSTAVITEV MENIJA VZDRŽEVANJE OSNOVNIH SREDSTEV

Meni Vzdrževanje osnovnih sredstev vsebuje nazive ekranov, ki jih uporabnik v oddelku vzdrževanja dnevno uporablja. Meni je narejen pregledno in je enostaven za uporabo. S klikom na željen polje se odpre ekran in uporabnik lahko pri�ne z delom.

Slika 1: Navision Attain 3.60 demo verzija Meni Osnovna sredstva za vzdrževanje V meniju sta tudi gumba z imenoma Varnostni listi za delo z nevarnimi snovmi in tehnološki postopki dobavitelja. Glede na dejstvo, da ne more biti potrebna dokumentacija pripeta na delovne naloge je bolj smotrno, da se z povezavami omogo�i uporabniku, da si Tehnološke postopke dobavitelja – zahtevane postopke vzdrževanja, ki jih dobavitelj OS uporabnik sam prebere oz. v skrajnem primeru lahko tudi s tiska.



Najrazli�nejše izpise podatke uporabnik poiš�e v Poro�ilih. Trend v razvoju informacijske tehnologije gre v smer pisarne brez papirja, zato so Poro�ila mišljena samo za branje iz ra�unalniškega ekrana. Poslovno informacijski sistem Navision Attain ima v programski kodi možnost, da se podatke prenese v MS Word in Excel. Problem je ta, da uporabnik sam ne more narediti prenosa ampak je potrebna ustrezna programska koda. Postopek, bi bil naslednji:

� narediti ustrezno programsko kodo, � narediti ustrezne predloge, za zahtevane obrazce.



6. NAVODILA ZA UPORABO MODELA Aplikacijsko podro�je Vzdrževanje osnovnih sredstev vsebuje pripomo�ke za vodenje evidence o Osnovnih sredstvih, porabi rezervnih delov in neskladiš�ega materiala, porabi �asa za preventivno in kurativno vzdrževanje na porabo materiala in rezervnih delov na delovne naloge. Aplikacijsko podro�je je popolnoma integrirano z aplikacijskima podro�jema Zaloge in Osnovna sredstva iz aplikacijskega podro�ja Navision Attain. Ob prenosu rezervnega dela iz skladiš�a na delovni nalog program samodejno posodobi zaloge. Pred za�etkom uporabe tega aplikacijskega podro�ja moramo nastaviti dolo�ene informacije. Aplikacijsko podro�je Vzdrževanje osnovnih sredstev nadgradnja Osnovnih sredstev so osnovni podatki že vneseni s strani ra�unovodstva in jih ne bom ve� obravnavala. V redni uporabi aplikacijskega podro�ja Vzdrževanje osnovnih sredstev je možno dolo�iti pravice uporabnika za spreminjanje, branje in brisanje podatkov, s tem da so dolo�ena aktivna in neaktivna polja (siva).

6.1 NASTAVITEV OSNOVNIH SREDSTEV Tabela Nastavitev osnovnih sredstev je osnova za Nastavitev osnovnih sredstev vzdrževanja. V Kartico nastavitev osnovnih sredstev sem dodala štiri nove jezi�ke, ki imajo svoj pomen pri vzdrževanju osnovnih sredstev. Prva dva jezi�ka vzdržuje oddelek ra�unovodstva. Nastavitev OS z naslednjimi jezi�ki (glej poglavje 5.2) : � Splošno, � Števil�enje, � Prev.vzdr., � Kur.vzdr., � Rez.deli, � Prijava Jezi�ka Splošno in Števil�enje je že dopolnjeno z ustreznimi podatki.



6.1.1 JEZI�EK PREV. VZDR. - PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE Polje Primer Opis Simuliran DN prev.vzdr. PREV-DN-S To števil�no serijo uporablja program za

ustvarjanje novega delovnega naloga preventivnega vzdrževanja s statusom simuliran

Planiran DN prev.vzdr. PREV-DN-P To števil�no serijo uporablja program za ustvarjanje novega delovnega naloga preventivnega vzdrževanja s statusom planiran.

Lansiran DN prev.vzdr. PREV-DN-L To števil�no serijo uporablja program za ustvarjanje novega delovnega naloga preventivnega vzdrževanja s statusom Lansiran. DN mora imeti prej status planiran

Dokon�an DN prev.vzdr. PREV-DN-D To števil�no serijo uporablja program za ustvarjanje novega delovnega naloga preventivnega vzdrževanja s statusom dokon�an. DN mora imeti prej status Lansiran.DN mora imeti vse podatke, ki jih se zahteva. Dokon�en ali zaklju�en DN.

Kosovnica prev.vzdr. KOS-VZD To števil�no serijo uporablja program za ustvarjanje nove kosovnice preventivnega vzdrževanja. Pomembno je, da imata TP preventivnega vzdrževanja in kosovnica enako številko.

TP prev.vzdr. TP-VZD To števil�no serijo uporablja program za ustvarjanje novega tehnološkega postopka preventivnega vzdrževanja. Pomembno je, da imata kosovnica preventivnega vzdrževanja in TP enako številko.

Orodje vzdrževanja ORO-VZD To števil�no serijo uporablja program za ustvarjanje novega orodja, ki je ga potrebuje samo oddelek vzdrževanja. Pod orodja prištevamo tudi pripomo�ke.

Tabela 2: Nastavitev preventivnega vzdrževanja



6.1.2 JEZI�EK KUR. VZDR. - KURATIVNO VZDRŽEVANJE Polje Primer Opis Simuliran DN kur.vzdr. KUR-DN-S To števil�no serijo uporablja program za

ustvarjanje novega delovnega naloga kurativnega vzdrževanja s statusom simuliran

Planiran DN kur.vzdr. KUR-DN-P To števil�no serijo uporablja program za ustvarjanje novega delovnega naloga kurativnega vzdrževanja s statusom planiran.

Lansiran DN kur.vzdr. KUR-DN-L To števil�no serijo uporablja program za ustvarjanje novega delovnega naloga kurativnega vzdrževanja s statusom Lansiran. DN mora imeti prej status planiran

Dokon�an DN kur.vzdr. KUR-DN-D To števil�no serijo uporablja program za ustvarjanje novega delovnega naloga kurativnega vzdrževanja s statusom dokon�an. DN mora imeti prej status Lansiran.DN mora imeti vse podatke, ki jih se zahteva. Dokon�en ali zaklju�en DN.

Tabela 3: Nastavitev kurativnega vzdrževanja

6.1.3 JEZI�EK REZ.DELI Polje Primer Opis Št.rez.dela REZ-DEL To števil�no serijo uporablja program za

ustvarjanje novega rezervnega dela Naro�ilo vzdrževanja NAB-NAL To števil�no serijo uporablja program za

ustvarjanje novega nabavnega naloga za nabavo.

Tabela 4: Nastavitev rezervnih delov

6.1.4 JEZI�EK PRIJAVA Polje Primer Opis Prijava URG To števil�no serijo uporablja program za

ustvarjanje nove prijave napake. Tabela 5: Nastavitev prijave



6.1.5 NASTAVITEV OSNOVNEGA SREDSTVA Jezi�ek Splošno

Slika 2: Navision Attain 3.60 demo verzija Nastavitev osnovnih sredstev Na tem ekranu so podatki, ki jih potrebuje ra�unovodstvo pri prenosu podatkov knjiženja v glavni knjigo. Pomembni so pri obra�unavanju amortizacije. Jezi�ek Števil�enje

Slika 3: Navision Attain 3.60 demo verzija Nastavitev osnovnih sredstev Na tem ekranu sta podatka Števil�ne serije za odpiranje novih osnovnih sredstev in za zavarovanje le teh.Glede na nastavite števil�enje bo vsako novo osnovno sredstvo imelo



naprej števil�no serijo OS + teko�o številko osnovnega sredstva. Po pravilih Navision je števil�enje avtomatsko. Ravno tako je pri zavarovanjih. Jezi�ek Prev.vzdrž.

Slika 4: Navision Attain 3.60 demo verzija Nastavitev osnovnih sredstev Na tem ekranu so nastavitve za delovne naloge preventivnega vzdrževanja, kosovnica vzdrževanja, tehnološki postopek vzdrževanja in orodja vzdrževanja. Vsi delovni nalogi preventivnega vzdrževanja imajo za�etno številko 7, kar pomeni preventivno vzdrževanje.



Jezi�ek Kur.vzdž.

Slika 5: Navision Attain 3.60 demo verzija Nastavitev osnovnih sredstev Na ekranu so nastavitve za delovne naloge kurativnega vzdrževanja. Kurativno vzdrževanje ima prazno kosovnico vzdrževanja in tehnološki postopek vzdrževanja.Vsi delovni nalogi kurativnega vzdrževanja imajo za�etno številko 5, kar pomeni kurativno vzdrževanje. Jezi�ek Rez.deli

Slika 6: Navision Attain 3.60 demo verzija Nastavitev osnovnih sredstev Na tem ekranu so nastavitve za rezervne dele in naro�anje materiala za potrebe vzdrževanja. Nabavni nalog vzdrževanja pride nabavo pod to števil�no serijo, ki se kasneje pretvori v števil�no serijo naro�ila.



Jezi�ek Prijava

Slika 7: Navision Attain 3.60 demo verzija Nastavitev osnovnih sredstev

6.2 KARTICA OSNOVNEGA SREDSTVA ZA VZDRŽEVANJE Tabela Osnovnega sredstva je osnova za Kartico osnovno sredstvo za vzdrževanje. V tabeli razvrš�ano podatke o OS, �e se vzdržuje. �e je v polju se vzdržuje kljukica pomeni, da se OS vzdržuje in da moramo dopolniti Kartico osnovnega sredstva za vzdrževanje.

6.2.1. ODPIRANJE KARTICE OSNOVNEGA SREDSTVA ZA VZDRŽEVANJE Kartico Osnovnega sredstva odpre za to zadolžena oseba v podjetju ali tovarni. Na jezi�ku vzdrževanje v polju se vzdržuje da kljukico, to pomeni da se OS vzdržuje in se ga naprej vodi kot OS za vzdrževanje. V kartici OS vzdrževanja za to zadolžena oseba dopolni kartico z zahtevanimi podatki. Podatki, ki jih uporabljajo druge službe niso aktivni na tem nivoju in jih ni mo� videti. Ob vnosu podatkov v kartico je potrebno: � dopolniti seznam rezervnih delov, ki jih proizvajalec osnovnega sredstva zahteva, da se

vedno na zalogi. Dodati je potrebno tudi alternativne rezervne dele, drugih dobaviteljev. � dolo�iti termine preventivnih pregledov, �e ima osnovno sredstvo zahtevan krajši

interval, kot je interval med dvema planiranima zaustavitvama (kolektivni dopust v mesecu juliji in konec decembra),

� seznam pooblaš�enih servisov, �e je osnovno sredstvo v garanciji, � seznam datotek, kjer se v elektronski obliki nahaja tehni�na dokumentacija dobavitelja,

regal oz. mesto v arhivu, kjer se hrani tehni�na dokumentacija dobavitelja, � seznam, ali osnovno sredstvo vzdržujejo doma�i vzdrževalci, ali ga je potrebno voziti

na pooblaš�en servis



� seznam delavcev, ki so usposobljeni za zahtevnejše popravilo Osnovnega sredstva oz. so bili na šolanju pri dobavitelju.

Jezi�ek Splošno

Slika 8: Navision Attain 3.60 demo verzija Kartica OS za vzdrževanje Na tem jezi�ku se nahajajo podatki, ki jih že predhodno vnesejo v ra�unovodski službi. Številka OS je enaka, kot na ekranu Osnovno sredstvo. Podatki, ki so potrebni za oddelek vzdrževanja so poleg ra�unovodstva so:

� št. naro�ila dobavitelju, � številka dobavnice dobavitelja, ki je isto�asno tudi številka ra�una, � številka prevzema � opis za iskanje � stroškovno mesto.

Kvadratek s svin�nikom pomeni pripombe, ki si jih uporabnik zapisuje in s tem arhivira podatke.



Jezi�ek: Dokumentacija

Slika 9: Navision Attain 3.60 demo verzija Kartica OS za vzdrževanje Na tem ekranu so podatki, po katerih vemo, kje se dokumentacija, ki jo je predložil dobavitelj nahaja v elektronski obliki. Kasneje, ko je OS v normalni dobi obratovanje se hranijo tudi doma�e izboljšave za boljšo izrabo OS. Pametno bi tudi bilo, da se bi v ra�unalnik nahajali tudi podatke, kje se nahaja originalna dokumentacija v papirni obliki. Jezi�ek Vzdrževanje

Slika 10: Navision Attain 3.60 demo verzija Kartica OS za vzdrževanje Na tem ekranu so podatki, ki so pomembni za potrebe vzdrževanja pri nakupu rezervnih delov.Razvrstimo tudi OS, ki se vzdržujejo pa jih vzdržuje pristojen servis. Npr. osebni avtomobili.



6.3 KARTICA REZERVNEGA DELA Kartico Artikel odpre za to zadolžena oseba v podjetju ali tovarni. Na jezi�ku vnosne forme Splošno se dolo�i, da je artikel rezervni del za vzdrževanje. Podatke Kartice rezervnega dela za vzdrževanje dopolni za to zadolžena oseba v oddelku vzdrževanja. Pri prvem odpiranju Kartice rezervnega dela, je potrebno dodati v polje Št. Rez.dela števil�no serijo, ki je opisana v Nastavitvah osnovnega sredstva Potrebno je paziti, da se poenotijo rezervni deli po dobaviteljih. Za en rezervni del je možno, da je ve� dobaviteljev z razli�nimi karakteristikami rezervnega dela ( razli�ne dimenzije, viskoznosti, trdote).

Jezi�ek Splošno

Slika 11: Navision Attain 3.60 demo verzija Kartica Rezervnega dela Na tem ekranu so podatki, ki jih se uporabljajo pri nabavi rezervnih delov, ki se skladiš�ijo in imajo serijske številke proizvajalcev. Polje Št. artikla je številka artikla odprtega v Kartici artikla.S tem ko v Seznamu artiklov poiš�emo Št. artikla in potrdimo izbor, nam sistem razvrsti podatke, ki so že predhodno dodani v drugi tabeli.



Jezi�ek Dobavitelj

Slika 12: Navision Attain 3.60 demo verzija Kartica Rezervnega dela Na tem ekranu so podatki o številki dobavitelja in dobaviteljevo številka artikla. Sistem nam lahko predloga prvega dobavitelja. Glede na obseg zahtev za nabavo rezervnih delov pri dobavitelju je obi�ajno, da je sklenjena pogodba o zaloga, ceni in dobavnih roki, s tem pa je posledi�no tudi dogovorjena nižja cena. Vsaka nabava rezervnih delov zahteva ponudbo. Jezi�ek Dobava

Slika 13: Navision Attain 3.60 demo verzija Kartica Rezervnega dela



Na tem ekranu so podatki, o dobavitelju in jih ni možno popravljati. Gumb Vzdrževanje

Slika 14: Navision Attain 3.60 demo verzija Kartica Rezervnega dela Gumb Vzdrževanje nam pomaga izbrati Seznam, Statistiko, Pripombe in Seznam rez. delov za OS. S pritiskom na: � Statistiko, se nam odpre seznam vse kar se je dogajalo s tem rezervnim delom. � Pripombe so obi�ajno zapisujejo pripombe uporabnika, da si jih beleži za v prihodnje. � Seznam rezervnih delov OS je seznam porabnikov rezervnega dela.

6.4 PRIJAVA NAPAKE Po tabeli Prijava napake je narejena Prijava napake.

Slika 15: Navision Attain 3.60 demo verzija Prijava napake Na ekranu Prijava napake so podatki, ki jih potrebuje dežurni vzdrževalec, da sproži postopek kurativnega vzdrževanja. Uporabnik – delavec preko elektronske pošte pošlje prijavo v vzdrževanje.



6.5 TEHNOLOŠKI POSTOPEK VZDRŽEVANJA Tehnološki postopek vzdrževanja je narejen iz ve� tabel TP vzdrževanja, Vrstica razli�ice TP vzdrževanja, Vrstice TP.

Slika 16: Navision Attain 3.60 demo verzija Tehnološki postopek vzdrževanja Na tem ekranu so podatki, ki so potrebni za tehnološki postopek vzdrževanja. Pri vzdrževanju osnovnih sredstev je mogo�e, da dva ali ve� delavcev delajo zaporedne operacije in s tem si skrajšajo �as popravila.

Slika 17: Navision Attain 3.60 demo verzija Tehnološki postopek vzdrževanja Gumb TP vzdrževanja nam pomaga izbrati Seznam, Pripombe, Razli�ice, Pripadnice. S pritiskom na: � Seznam se pokaže Seznam tehnoloških postopkov vzdrževanja, � Pripombe se pokaže seznam Pripomb, ki si jih uporabniki zapisujejo, � Razli�ice, se pokaže seznam razli�ic tehnološkega postopka. Uporabnik se odlo�a glede

na �as nastanka razli�ice, � Pripadnica, se pokaže kaj naj bi tem tehnološkemu postopku še pripadalo.



Slika 18: Navision Attain 3.60 demo verzija Tehnološki postopek vzdrževanja Gumb Operacija na pomaga izbrati Pripombe, Orodja, Osebje, Kontrola kakovosti. S pritiskom na: � Pripombe se pokaže seznam Pripomb, ki si jih uporabniki zapisujejo, � Orodja se pokaže seznam orodij, ki jih predpisal tehnolog za tehnološki postopek

preventivnega vzdrževanja. Orodja se lahko drobni inventar in se jih v sistemu ne vzdržuje

� Kontrola kakovosti se uporablja zelo redko,v primeru, �e doma�em vzdrževalcu pomaga pri preventivnem vzdrževanju pomaga proizvajal�ev strokovnjak.

Gumb Postopki se pri tehnološkem postopku vzdrževanja skoraj ne uporablja, pomeni pa kopiranje iz postopka v postopek.

6.6 KOSOVNICE VZDRŽEVANJA Kosovnica vzdrževanja je narejena iz ve� tabel Vrstice kosovnice vzdrževanja, Vrstice razli�ice kosovnice vzdrževanja, Kosovnice vzdrževanja

Slika 19: Navision Attain 3.60 demo verzija Kosovnica vzdrževanja Na tem ekranu so podatki, ki jih zahteva kosovnica vzdrževanja.



Slika 20: Navision Attain 3.60 demo verzija Kosovnica vzdrževanja Gumb Kosovnica nam pomaga izbrati Seznam, Pripombe, razli�ice, Matrike razli�ic in Pripadnice. S pritiskom na: � Seznam se nam pokaže spisek vseh kosovnic vzdrževanja, � Pripombe se pokaže seznam Pripomb, ki si jih uporabniki zapisujejo, � Razli�ice se nam pokaže seznam razli�ic kosovnic vzdrževanja. Uporabnik se odlo�a,

glede na material, ki ga zahteva kosovnica, � Matrika razli�ic, na pokaže tabelari�ni seznam razli�ic kosovnic vzdrževanja, � Pripadnica, se pokaže kaj naj bi kosovnici vzdrževanja še pripadalo.

Slika 21: Navision Attain 3.60 demo verzija Kosovnica vzdrževanja Gumb Komponente nam pomaga izbrati Pripombe in Pripadnica. S pritiskom na: � Pripombe, se pokaže seznam pripomb, ki si jih uporabniki zapisujejo, � Pripadnica, se pokaže kaj bi kosovnici vzdrževanja še pripadalo. Lahko je tudi

pripadnost komponente v drugi kosovnici vzdrževanja. Gumb Postopki se pri kosovnici vzdrževanja skoraj ne uporablja, pomeni pa kopiranje iz kosovnice v kosovnico.

6.7. ODPIRANJE DELOVNIH NALOGOV Delovni nalogi imajo skupne tabele, DN vzdrževanja, Vrstica DN vzdrževanja, Komponente DN vzdrževanja

6.7.1 ODPIRANJE DELOVNIH NALOGOV KURATIVNEGA VZDRŽEVANJA Pri odpiranju delovnih nalogov vzdrževanja nastane problem, ker ni za kurativno popravilo ni odprtega tehnološkega postopka in ne kosovnice. Odpiranje si poenostavimo, da imamo za kurativno vzdrževanje samo en tehnološki postopek – kurativno popravilo in kosovnico, ki pa je prazna in se je dopolnjuje sproti.



6.7.2 ODPIRANJE DELOVNI NALOGOV PRENTIVNEGA VZDRŽEVANJA Delovne naloge preventivnega vzdrževanja kreira planiranje vzdrževanja osnovnih sredstev. To je program, ki se zavrti v za�etku meseca in pokaže delovne naloge vzdrževanja preteklega meseca ne glede na status DN in pa nove zahteve za teko�i mesec.

6.7.3 ŠTEVIL�ENJE DELOVNIH NALOGOV VZDRŽEVANJA Števil�enje delovnih nalogov PREV-DN-S 79999 poteka avtomatsko. Števil�na serija PREV-DN-S70000 prišteva avtomatsko, prav tako potekajo avtomatsko preštevil�enje iz statusa v status glede na števil�ne serije. Posebnost Navision Attain je, da pred vsakim dokumentom ima števil�no serijo in nato še avtomatsko ali ro�no prištevanje. Delovni nalogi preventivnega vzdrževanja imajo namenoma prvo številko 7, da se ve, da je to DN preventivnega vzdrževanja. Števil�enje delovnih nalogov Delovni nalogi kurativnega vzdrževanja imajo namenoma prvo številko 5, da se ve, da je to DN kurativnega vzdrževanja. Simuliran delovni nalog vzdrževanja. Preventivno vzdrževanje ima števil�no serijo PREV-DN-S70000 do PREV-DN-S79999, Kurativno vzdrževanje ima števil�no serijo KUR-DN-S50000 do KUR-DN-S59999.

Slika 22: Navision Attain 3.60 demo verzija Simuliran delovni nalog vzdrževanja



Planiran delovni nalog vzdrževanja. Preventivno vzdrževanje ima števil�no serijo PREV-DN-P70000 do PREV-DN-P79999, Kurativno vzdrževanje ima števil�no serijo KUR-DN-P50000 do KUR-DN-P59999.

Slika 23: Navision Attain 3.60 demo verzija Planiran delovni nalog vzdrževanja Lansiran delovni nalog vzdrževanja. Preventivno vzdrževanje ima števil�no serijo PREV-DN-L70000 do PREV-DN-L79999, Kurativno vzdrževanje ima števil�no serijo KUR-DN-L50000 do KUR-DN-L59999.

Slika 24: Navision Attain 3.60 demo verzija Lansiran delovni nalog vzdrževanja



Dokon�an delovni nalog vzdrževanja. Preventivno vzdrževanje ima števil�no serijo PREV-DN-D70000 do PREV-DN-D79999, Kurativno vzdrževanje ima števil�no serijo KUR-DN-D50000 do KUR-DN-D59999.

Slika 25: Navision Attain 3.60 demo verzija Primer dokon�an delovni nalog

6.8 PREDSTAVITEV IZPISOV Predstavljeni bodo izpisi, katere ne bo mo� tiskati.



6.9. SEZNAM OS ZA VZDRŽEVANJE Izpis je seznam vseh Osnovnih sredstev, ki se vzdržujejo ne glede ali je doma�e vzdrževanje ali se servisira pri pooblaš�enem serviserju. Možnost razvrš�anja po Številki OS, Razredu OS,.

Slika 26: Navision Attain 3.60 demo verzija Seznam OS za vzdrževanje – izbirna forma

Slika 27: Navision Attain 3.60 demo verzija Seznam OS za vzdrževanje – izpis



6.10 SEZNAM OSNOVNIH SREDSTEV, KI JIH VZDRŽUJE SERVIS Izpis je seznam vseh Osnovnih sredstev, ki se vzdržujejo vzdrževanje pri pooblaš�enem serviserju. Možnost razvrš�anja po Številki OS, Razredu OS,.

Slika 28: Navision Attain 3.60 demo verzija Seznam OS, ki jih vzdržuje servis– izbirna forma

Slika 29: Navision Attain 3.60 demo verzija Seznam OS, ki jih vzdržuje servis -izpis



6.11 SPISEK OKVAR Izpis Seznam okvar, nam da seznam vseh dosedanjih prijavljenih okvar.Možnost nastavitve razvrš�anja po datumu, št. napake in lokaciji OS.

Slika 30: Navision Attain 3.60 demo verzija Spisek okvar- izbirna forma

Slika 31: Navision Attain 3.60 demo verzija Spisek okvar- izpis



6.12 SPISEK REZERVNIH DELOV PO OSNOVIH SREDSTVIH Izpis Spisek rezervnih delov po osnovnih sredstvih, nam da seznam – spisek rezervnih delov po osnovnih sredstvih. Izpis je sortiran po Št. osnovnega sredstva. Možnost razvrš�anja po Št. OS in Št. rez.dela.

Slika 32: Navision Attain 3.60 demo verzija Spisek rezervnih delov po OS- izbirna forma

Slika 33: Navision Attain 3.60 demo verzija Spisek rezervnih delov po OS- izpis



6.13 SPISEK OSNOVNI SREDSTEV PO REZERVNIH DELIH Izpis Spisek osnovnih sredstev po rezervnih deli, nam da seznam – spisek rezervnih delov po osnovnih sredstvih. Izpis je sortiran po Št. rez dela. Možnost razvrš�anja po Št. OS in Št. rez.dela.

Slika 34: Navision Attain 3.60 demo verzija Spisek rezervnih delov po OS- izbirna forma

Slika 35: Navision Attain 3.60 demo verzija Spisek rezervnih delov po OS- izpis



7. PROCES VZDRŽEVANJA OSNOVNIH SREDSTEV PO MODELU

7.1 KURATIVNO VZDRŽEVANJE

7.1.1 Prijava napake V procesu proizvodnje pride do okvare stroja, katere sam delavec ne more odpraviti. Proces prijave okvare je naslednji: � delav�ev nadrejeni ali delavec sam v formo Prijavo napake vnese zahtevane podatke, jih

preveri in pošlje po elektronski pošti v vzdrževanje. � vodja vzdrževanja prebere sporo�ilo po elektronski pošti in se na osnovi opisa okvare

odlo�i koga od razpoložljivih vzdrževalcev po poslal, da opravi popravilo. Vzdrževalci se lo�ijo po stroki: strojni in elektro stroki. Isto�asno bo odprl delovni nalog za kurativno vzdrževanje – simuliran DN za kurativno vzdrževanje .

� elektronski pošti obvesti prijavitelja napake, da je bilo obvestilo sprejeto

7.1.2 Ogled in odpravljanje napake Proces ogleda okvare je naslednji: � vzdrževalec preveri verodostojnost okvare in oceni za kakšno napako gre. �e meni, da

bo napako lahko popravil sam, obvesti nadrejenega za predvidene rezervne dele in potrebno posebno orodje, �e ga potrebuje.

� v primeru, �e je osnovno sredstvo še v garanciji ali ima podjetje sklenjeno pogodbo o vzdrževanju z zunanjim partner preveri samo verodostojnost napake in zahteva od nadrejenega, da sproži postopek naro�ila za izdajo naro�ilnice v nabavi oz. ustrezni službi v podjetju. Paziti je potrebno, da naro�ilo potrdi šef vzdrževanja in še njegov nadrejeni oz. odvisno so strategije potrjevanja internih naro�il v podjetju. Vsa naro�ila gredo preko Navision Attain, ni nobenega papirnatega dokumenta v procesu.

Proces popravila okvare je naslednji: � šef vzdrževanja ali tehnolog vzdrževanja v delovni nalog kurativnega vzdrževanja

vneseta zahtevane rezervne dele, ki jih je zahteval vzdrževalec. Delovnemu nalogu se mora spremeniti status iz simuliranega v planiran nalog, nato v lansirani delovni nalog kurativnega vzdrževanja.

� na ta delovni nalog vzdrževanja obremenita z zahtevanimi rezervnimi deli in izdata izdajnico materiala v skladiš�e rezervnih delov,

� vzdrževalec dvigne material, ki je bil na izdajnici in pri�ne s popravilom, � tehnolog vzdrževanja mora vzdrževalcu preskrbeti ustrezno tehni�no dokumentacijo, �e

se predvideva, da bo postopek popravila zahteval specifi�ne zahteve po proizvajal�evem katalogu predvidenih popravil,



� isto�asno mora tehnolog vzdrževanja predvideti, �e bo vzdrževalec opravljal delo z nevarnimi snovmi in mu dati na vpogled varnostne liste za delo z nevarnimi snovmi.

� v primeru, �e je popravilo okvare zahtevnejše je potrebno, da vzdrževalcu, ki mu je naloženo popravilo prisko�i na pomo� vzdrževale, ki opravlja redne preventivne preglede,

� predvideni �as popravila mora tehnolog vzdrževanja javiti proizvodnji. �e je popravilo daljše in že predstavlja motnjo v proizvodnji je potrebno usklajevanje z proizvodnjo, �e lahko delo osnovnega sredstva v okvari nadomesti drugo osnovno sredstvo.

� Ko je popravilo okvare zaklju�eno je potrebno delovni nalog kurativnega vzdrževanja dopolniti.

Vnos podatkov v delovni nalog: � tehnolog vzdrževanja preveri delovni nalog kurativnega vzdrževanja po kosovnici

materiala. �e je bilo porabljenega ve� materiala, ko je v kosovnici, kosovnico dopolni in izda izdajnice v skladiš�e rezervnih delov. Paziti je potrebno pri materialu, ki ni števen. To so mineralna olja, masti oz. vsi materiali, katerih je enota mere kg,m in so v plo�evinki ali zviti na kolutu, paleti.

� s tem, ko je preverjena realno poraba materiala je potrebno dodati še potrebne ure, ki jih je porabi vzdrževalec za popravilo.

� tehnolog vzdrževanja spremeni status delovnega naloga kurativnega vzdrževanja v dokon�ani nalog, ko preveri vse podatke na delovnem nalogu kurativnega vzdrževanja.

Delovni nalog kurativnega vzdrževanja je zaklju�en. V službi kontrolinga lahko naredijo kalkulacijo, koliko je stal firmo kurativni posega na osnovnem sredstvu. Kalkulacijo delovnega naloga kurativnega vzdrževanja se nato doda v spisek vseh popravil.

7.2. PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE

7.2.1 Delovni nalogi preventivnega vzdrževanja Planirani DN preventivnega vzdrževanja tvori program za izra�un materialnih potreb vzdrževanja. Planirani DN preventivnega vzdrževanja je sestavljen iz kosovnice vzdrževanja in TP preventivnega vzdrževanja. Simuliran DN se tvori zelo redko in se ga bo v bodo�e zanemarilo.

7.2.2 Proces preventivnega vzdrževanja Proces kontrola rezervnih delov, materiala po kosovnici DN: � Tehnolog vzdrževanja predhodno preveri, ali so zahtevani rezervni deli in ostali material

na skladiš�u. �e je zadostna zaloga na skladiš�u rezervnih delov tehnolog obremeni DN preventivnega vzdrževanja in izda izdajnico za skladiš�e. DN preventivnega vzdrževanja lansira.



� V primeru, da zaloga ni zadostna delovnega naloga preventivnega vzdrževanja ne obremeni, ampak odloži postopek za �as, ko bo nabavo pripeljala manjkajo�e v skladiš�e.

Proces preventivnega vzdrževanja poteka: � Vzdrževalec dobi vse potrebne rezervne dele in material na posebej dolo�enem mestu .

Isto�asno dobi tudi številko Planiranega delovnega naloga. Skupaj dobi še navodila svojega nadrejenega, ki ga je dolžan pou�iti varnega dela.

� Vzdrževalec gre do OS za vzdrževanje opravi dela, ki so bila napisana v TP vzdrževanja.

� �e se predvideni �as vzdrževanja podaljša obvesti svojega nadrejenega in tehnologa vzdrževanja.

� V primeru, da sam vzdrževalec ne more sam opraviti predvidenega dela mora obvestiti svojega nadrejenega, ki mu priskrbi pomo�.Paziti je potrebno, da se v primeru, ko proizvodnja dela ne pride do ozkih grl zaradi planiranega preventivnega vzdrževanja.

� Vzdrževalec v evidenco popiše delovne ure, posameznega preventivnega vzdrževanja po DN preventivnega vzdrževanja. Delovne ure naj bi se ujemale s predvidenem �asom preventivnega vzdrževanja, ki ga je dolo�il tehnolog vzdrževanja. Ko so delovne ure vnesene je delo vzdrževalca zaklju�eno.

Naknadno delo tehnologa vzdrževanja: � Tehnolog vzdrževanja preveri, �e so delovni nalogi preventivnega vzdrževanja pravilno

obremenjeni rezervnimi deli in materialom, ter z delovnimi urami. �e vse ujema, DN preventivnega vzdrževanja spremi status iz lansiranega v dokon�an DN vzdrževanja.

S tem je delovni nalog preventivnega vzdrževanja zaklju�en. V službi kontrolinga lahko naredijo kalkulacijo, koliko je stal firmo preventivni poseg na osnovnem sredstvu. Kalkulacijo delovnega naloga preventivnega vzdrževanja se nato doda v spisek vseh popravil.



7.3 VARNOSTNI LISTI ZA DELO Z NEVARNIMI SNOVMI V primeru, da mora vzdrževalec delati z nevernimi snovi, mu mora njegov nadrejeni dati na vpogled varnostne liste za delo z nevarnimi snovmi. Varnostni listi za posameznega proizvajalca so na spletni strani proizvajalca. Tehnolog vzdrževanja mora za potrebe vzdrževanja prevesti Varnostne liste za delo z nevarnimi snovmi v slovenski jezik. Varnostni list za delo z nevernimi snovmi mora imeti na vidnem delu ozna�eno prvo pomo� v primeru nesre�e.

7.4 TEHNOLOŠKI POSTOPKI DOBAVITELJA Ob nakupu OS proizvajalec priloži dokumentacijo o OS. V tej dokumentaciji mora biti navodila za popravila in zahtevno orodje. Proizvajalec ali dobavitelj lahko preloži tudi dokumentacijo za izdelavo rezervnih delov v doma�i izvedbi (lastna orodjarna, kooperacija), ali pa kako se opravljajo dolo�ena dela (npr. dovoljena sila na moment klju�u).



8. SMERNICE ZA PRIHODNJE DELO NA MODULU VZDRŽEVANJE OSNOVNIH SREDSTEV V modulu Vzdrževanja osnovnih sredstev v Navision Attain bi bilo treba dopolniti: � planske tabele vzdrževanja, � program, ki bo enkrat mese�no samodejno sprožil planske delovne naloge

preventivnega vzdrževanja in materialne potrebe. C/SIDE se programski jezik, ki ga uporablja Navision Attain.

8.1 DOLO�ITEV DELOVNEGA KOLEDARJA VZDRŽEVANJA Delovni koledar vzdrževanja je potrebno uskladiti z delovnim koledarjem proizvodnje. Predvidena ve�ja vzdrževalna dela se planirajo v �asu, ko proizvodnja stoji. S tem se izognemo ve�jim motnjam v proizvodnji, ki bi nastale v procesu proizvodnje, �e bi opravljali planirana dela.

8. 2 PLANSKA TABELA VZDRŽEVANJA PO KAPACITETAH

8.2.1 PLANSKA TABELA VZDRŽEVANJA PO KADROVSKIH RESURSIH Planska tabela vzdrževanja po kadrovskih resursih bi morala vsebovati naslednje podatke: � ime delavca – oz. vzdrževalca, � stroko vzdrževanja; strojno ali elektro, � usposobljenost � preventivna vzdrževalna dela predvidena za dolo�enega vzdrževalca. Planska tabela naj ima izgled , kot je dolo�en po standardih Navision-a. Iz naštetih podatkov je mogo�e narediti grafi�ni pregled zasedenosti posameznega vzdrževalca. Grafi�ni pregled je lahko gantogram ali pa razli�ni grafi v Excelu. Risanje grafov C/SIDE je zahtevno in zamudno, zato predlagam, da se v ta namen uporablja kateri koli grafi�ni program Microsofta, ki je kompatibilen z Navision Attain. Možnost je uporabljati tudi Visual Basic, �e se naredi program.

8.2.2 PLANSKA TABELA VZDRŽEVANJA PO STROJIH IN NAPRAVIH VZDRŽEVANJA Planska tabela vzdrževanja po strojih in napravah vzdrževanja bi morala vsebovati naslednje podatke: � naziv stroja, � zasedenost stroja,



� po tehnološkem postopku vzdrževanja predvidene �ase uporabe pri preventivnem popravilu.

Planska tabela naj ima izgled , kot je dolo�en po standardih Navision-a. Iz naštetih podatkov je mogo�e narediti grafi�ni pregled zasedenosti posameznega vzdrževalca. Grafi�ni pregled je lahko gantogram ali pa razli�ni grafi v Excelu. Risanje grafov v C/SIDE je zahtevno in zamudno, zato predlagam, da se v ta namen uporablja kateri koli grafi�ni program Microsofta, ki je kompatibilen z Navision Attain. Možnost je uporabljati tudi Visual Basic, �e se naredi program.

Slika 36: Navision Attain 3.60 demo verzija Napoved proizvodnje

8.3 PLANIRANJE MATERIALNIH POTREB VZDRŽEVANJA Program Planiranje materialnih potreb vzdrževanja, naj bi bil program, ki bi deloval podobno kot MRP na modulu Proizvodnja. Izgled moramo prilagoditi po standardnih Navision Attain.

8.3.1 PLANIRANO PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE Ob ro�nem ali avtomatskem zagonu programa, bi program moral razpisati planirane delovne naloge vzdrževanja. Planirani delovni nalogi sprožijo potrebe po materialu in rezervnih delih, kjer je zaloga na skladiš�u manjša, kot je planirana poraba po delovnem nalogu preventivnega vzdrževanja. Zaradi varnosti je potrebno definirati varnostne zaloge na skladiš�u. Varnostna zaloga rezervnih delov in materialov je neke vrste varovalka za potrebe kurativnega vzdrževanja.



8.3.2 NARO�ANJE REZERVNIH DELOV IN MATERILA PREKO PROGRAMA Program Naviosn Attain nam sam predlaga koli�ino rezervnega dela ali materiala. Zadolženi pregleda spisek, ki ga predlaga sistem in usadi koli�ine z nabavo. Ni vedno nujno, da se predlagana koli�ina ujema z koli�inami, ki jih naro�a nabava pri dobavitelju.

8.3.3 NARO�ANJE REZERVNIH DELOV IN MATERILA PREKO INTERNEGA NARO�ILA Interno naro�ilo za nabavo se uporablja v primeru, �e se material ali rezervni del ne bo vgradil na to�no dolo�eno mesto ampak se bo s tem materialom ali rezervnim delom obremenilo stroškovno mesto. Interno naro�ilo za nabavo se uporablja predvsem pri neskladiš�nih materialih. Interno naro�ilo za nabavo se nikoli ne uporablja na na�in, da je material ali rezervni del naro�i na stroškovno mesto in kasneje dvignjen z izdajnico na stroškovno mesto nato pa še z povratnico nazaj s stroškovnega mesta na skladiš�no lokacijo. V primeru, �e se naro�a material, ki ni v kosovnici se lahko odpre ro�no Interno naro�ilo za nabavo. To interno naro�ilo mora imeti dvostopenjski na�in potrjevanja internih naro�il. Navision Attain ima sam to varovalko in je potrebno le pravilna dolo�itev pravic kon�nih uporabnikov.

8.4 DOPOLNITEV DELOVNIH NALOGOV Delovni nalogi v Navision Attain imajo spodnji vrstici izbirne gumbe; Delovni nalog, Artikel (rezervni del), Postopki in Pomo�. Potrebno bi še bilo narediti do konca ukazne gumbe, ker gumbi trenutno še nimajo pravih povezav. V tabelah so podani podatki o artiklih oz. rezervnih delih. Narediti bo potrebno spisek porabe materiala na posamezen DN vzdrževanja. Na gumbu Statistika, se mora tvoriti tabela z vsemi pripadajo�imi stroški na DN vzdrževanja: delo, rezervni deli in material. Izgred moramo prilagoditi po standardnih Navision Attain.

8.5 DOPOLNITEV KARTICE OS VZDRŽEVANJA Na Kartici OS vzdrževanja je potrebno še narediti do konca ukazna gumba Osnovno sredstvo in Seznami. Glede na potrebe je potrebno definirati, katere forme in izpise rabi uporabnik na Kartici OS za vzdrževanje. Izgred moramo prilagoditi po standardnih Navision Attain.



8.6 DOPOLNITEV MENIJA VZDRŽEVANJE OSNOVNIH SREDSTEV Glede na potrebe uporabnikov je potrebno prilagoditi osnovni meni Vzdrževanje osnovnih sredstev na njihove potrebe. Izgred moramo prilagoditi po standardnih Navision Attain.

8.7 SISTEMATIZACIJA DELOVNIH MEST V ODDELKU VZDRŽEVANJA Ra�unalniško vodenje Vzdrževanja osnovnih sredstev potrebuje organizacijo, katera definira naloge in dolžnosti zaposlenih v oddelku vzdrževanja. Oddelek vzdrževanja mora imeti listo usposobljenosti zaposlenih, ki se operativno ukvarjajo z vzdrževanjem osnovnih sredstev. Dolo�en mora biti proces in podpocesi preventivnega vzdrževanja ne samo v glavah zaposlenih ampak tudi v papirni ali v elektronski obliki. Tehnolog vzdrževanja mora dobro poznati cel proces in dolo�iti realne �ase predvidenega preventivnega vzdrževanja.



9. LITERATURA IN VIRI Caviedes, Rhonda Kay in Knecht, Mitchell B.: The 8 key Elements to look for in Maintenance Software, http://www.facilitymanagement.com/articles/CMMSindex.html (oktobet oktober 2005) Jelenko Vinko, (Vzdrževalec št.95), Sodobna informacijska podpora upravljanju strateških sredstev, http://www.drustvo-dvs.si/revclanek.asp?clanekID=-303- (oktober 2005) Marolt, Janez, (1990), Vzdrževanje delovnih sredstev, Moderna organizacija Slovenski ra�unovodski stanadardi 2001, http://www.racunovodja.com/doc/srs_kaz.asp Tomažin Janez, (Vzdrževalec št.81, Vzdrževanje je investicija http://www.drustvo-dvs.si/revclanek.asp?clanekID=-177- (oktober 2005)



KAZALO SLIK Slika 1: Navision Attain 3.60 demo verzija Meni Osnovna sredstva za vzdrževanje 33 Slika 2: Navision Attain 3.60 demo verzija Nastavitev osnovnih sredstev 38 Slika 3: Navision Attain 3.60 demo verzija Nastavitev osnovnih sredstev 38 Slika 4: Navision Attain 3.60 demo verzija Nastavitev osnovnih sredstev 39 Slika 5: Navision Attain 3.60 demo verzija Nastavitev osnovnih sredstev 40 Slika 6: Navision Attain 3.60 demo verzija Nastavitev osnovnih sredstev 40 Slika 7: Navision Attain 3.60 demo verzija Nastavitev osnovnih sredstev 41 Slika 8: Navision Attain 3.60 demo verzija Kartica OS za vzdrževanje 42 Slika 9: Navision Attain 3.60 demo verzija Kartica OS za vzdrževanje 42 Slika 10: Navision Attain 3.60 demo verzija Kartica OS za vzdrževanje 43 Slika 11: Navision Attain 3.60 demo verzija Kartica rezervnega dela 44 Slika 12: Navision Attain 3.60 demo verzija Kartica rezervnega dela 45 Slika 13: Navision Attain 3.60 demo verzija Kartica rezervnega dela 45 Slika 14: Navision Attain 3.60 demo verzija Kartica rezervnega dela 46 Slika 15: Navision Attain 3.60 demo verzija Prijava napake 46 Slika 16: Navision Attain 3.60 demo verzija TP vzdrževanja 47 Slika 17: Navision Attain 3.60 demo verzija TP vzdrževanja 47 Slika 18: Navision Attain 3.60 demo verzija TP vzdrževanja 48 Slika 19: Navision Attain 3.60 demo verzija Kosovnica vzdrževanja 48 Slika 20: Navision Attain 3.60 demo verzija Kosovnica vzdrževanja 49 Slika 21: Navision Attain 3.60 demo verzija Kosovnica vzdrževanja 49 Slika 22: Navision Attain 3.60 demo verzija Simuliran delovni nalog vzdrževanja 50 Slika 23: Navision Attain 3.60 demo verzija Planiran delovni nalog vzdrževanja 51 Slika 24: Navision Attain 3.60 demo verzija Lansiran delovni nalog vzdrževanja 51 Slika 25: Navision Attain 3.60 demo verzija Primer dokon�an delovni nalog vzr. 52 Slika 26: Navision Attain 3.60 demo verzija Seznam OS za vzdrževanje 53 Slika 27: Navision Attain 3.60 demo verzija Seznam OS za vzdrževanje 53 Slika 28: Navision Attain 3.60 demo verzija Seznam OS, ki jih vzdržuje servis 54 Slika 29: Navision Attain 3.60 demo verzija Seznam OS, ki jih vzdržuje servis 54 Slika 30: Navision Attain 3.60 demo verzija Spisek okvar 55 Slika 31: Navision Attain 3.60 demo verzija Spisek okvar 55 Slika 32: Navision Attain 3.60 demo verzija Spisek rezervnih del po OS 56 Slika 33: Navision Attain 3.60 demo verzija Spisek rezervnih del po OS 56 Slika 34: Navision Attain 3.60 demo verzija Spisek OS po rezervnih del 57 Slika 35: Navision Attain 3.60 demo verzija Spisek OS po rezervnih del 57 Slika 36: Navision Attain 3.60 demo verzija Planska tabela kapacitet 63



KAZALO TABEL Tabela 1: Spisek tabel ra�unovodstva 31 Tabela 2: Nastavitev preventivnega vzdrževanja 36 Tabela 3: Nastavitev kurativnega vzdrževanja 36 Tabela 4: Nastavitev rezervni deli 36 Tabela 5: Nastavitev prijava 36 KRATICE CMMS – computerized maintenance management system – Ra�unalniški sistem za vzdrževanja Work management – upravljanje in razporejanje Pysical Asset management - fizi�no upravljanje z osnovnimi sredstvi Resource management - upravljanje z resursi

Documents

1. UVOD 4 OKOLJA 4 PROBLEMA 4 2.1 SREDSTVO 5 KI VELJAJO … · 2. opredelitev pojmov osnovno sredstvo, delovno sredstvo 5 2.1 osnovno sredstvo 5 2.2 delovno sredstvo 5 2.3. knjigovodski