ДРЖ

АВЕН

ИСПИТЕ

Н ЦЕН

ТАР

Skopje, 2010

MAKEDONSKI JAZIK I LITERATURA

DR

@A

VN

A M

AT

UR

A

ISPITNA PROGRAMA

GIMNAZISKO OBRAZOVANIE SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE

DR@AVEN ISPITEN CENTAR ISPITNA PROGRAMA DR@AVNA MATURA VO GIMNAZISKO I VO SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE

Ispitnata programa po makedonski jazik i literatura za dr`avna matura vo gimnaziskoto i vo srednoto stru~no obrazovanie e donesena so re{enie na ministerot za obrazovanie i nauka br. 07-98/1 od 29.01.2010 godina.

MAKEDONSKI JAZIKI LITERATURA

1

1. VOVED

Makedonski jazik i literatura e predmet vo srednoto gimnazisko i stru~no obrazovanie koj se izu~uva vo site ~etiri nastavni godini. Osnovnata zada~a na ovoj nastaven predmet e da gi osposobi u~enicite za pismena i usna komunikacija i pravilna upotreba na standardniot jazik. U~enicite preku ovoj predmet se osposobuvaat i za analiti~ko i kriti~ko ~itawe i komentirawe na literaturnite dela.

Spored Koncepcijata za matura i za zavr{en ispiti, osnovna cel na maturskiot ispit po makedonski jazik i litera-tura e:

• podigawe na kvalitetot na srednoto obrazovanie; • sledewe i kontrola na realizacijata na nastavnite programi po makedonski jazik i literatura (zasnovani na

obrazovni standardi na dr`avno nivo); • steknuvawe na diploma za zavr{eno sredno obrazovanie (zaokru`uvawe na obrazovanieto so ispit); • selekcija za univerzitetskoto obrazovanie (vertikalna proodnost); • informirawe na u~enicite, roditelite i obrazovnite institucii za postigawata na u~enicite dobieni preku

validni i verodostojni merewa. Soglasno Koncepcijata, predmetot makedonski jazik i literatura spa|a vo zadol`itelnite predmeti i e del od

dr`avnata matura. Ispitnata programa se temeli na nastavnite programi od site ~etiri godini. Programski podra~ja vo nastavnite pro-

grami se JAZIK i LITERATURA i postigawata na u~enicite }e se proverat preku sposobnostite govorewe, ~itawe, kni-`evna analiza (primena i vrednuvawe so literaturno teoretski poimi na poznati i nepoznati dela) i pi{uvawe..... Namena, osnova i sodr`ina na ispitnata programa

Ispitnata programa e dokument koj e namenet za u~enicite od javnoto sredno obrazovanie vo Republika Makedonija.

Osnovnata namena na ovoj dokument e da gi informira u~enicite za sodr`inata i na~inot na sproveduvaweto na maturskiot ispit po makedonski jazik i literatura.

Ispitnata programa gi sodr`i slednite komponenti: • Cel na ispitot • Sodr`ina na ispitot • Specifikacija na podra~jata i sposobnostite • Konkretizacija na celite • Opis na ispitot • Kriteriumi na ocenuvawe

2

2. OP[TA CEL NA ISPITOT Maturskiot ispit po predmetot makedonski jazik i literatura }e zna~i zaokru`uvawe (zavr{na ocenka) na znaewata

i sposobnostite {to u~enicite treba da gi imaat na krajot od ~etirigodi{niot obrazoven proces. Glavna cel na maturskiot ispit po makedonski jazik i literatura za srednoto obrazovanie e da gi proveri i utvrdi

znaewata na u~enicite od podra~jata Jazik i Literatura. Od podra~jeto jazik }e se proverat sposobnostite za pismena i usna komunikacija i pravilnata upotreba na makedonskiot standarden jazik, dodeka od podra~jeto Literatura }e se proverat sposobnostite za analiti~ki i kriti~ki pristap na literaturni dela, kako i samostojno pi{uvawe na organiziran tekst od opredelena oblast.

Za da go polo`i ispitot u~enikot treba: • da gi upotrebuva potrebnite znaewa i sposobnosti po predmetot makedonski jazik i literatura; • samostojno da koncipira i realizira usno i pismeno izrazuvawe; • da gi primenuva pravopisnite i pravogovornite pravila na standardniot makedonski jazik; • kriti~ki i kreativno da interpretira literaturni dela; • samostojno kriti~ki da ~ita poznati i nepoznati tekstovi.

3

3. SODR@INA NA ISPITOT

3.1. JAZIK Celi:

- primena na jazi~nite normi na standardniot jazik vo pismena i usna komunikacija. U~enikot:

- da gi primenuva pravopisnite i provogovornite pravila; - samostojno i pravilno da formulira iskaz; - da primenuva soodveten jazik i vokabular vo razli~ni situacii.

SODR@INI 1.NAUKA ZA JAZIKOT - Vidovi pisma - Nacionalen - dijalekten - standarden jazik

2. ISTORISKI RAZVITOK NA MAKEDONSKIOT JAZIK - Po~etocite na slovenskata pismenost - Kiril i Metodij - Makedonskiot jazik vo semejstvoto na ju`noslovenskite jazici - Pogledite za makedonskiot jazik na Pej~inovi}, Sinaitski, Kr~oski, Pulevski i Xinot - izbor tekstovi; - Pogledite na K. P. Misirkov za makedonskiot jazik - „Za makedonckite raboti”; - Ulogata na B. Koneski vo kodifikacijata na makedonskiot literaturen (standarden) jazik.

3. FONETIKA I FONOLOGIJA - Glasovni promeni. Edna~ewe po zvu~nost; elizija

4. AKCENT - Akcentot vo makedonskiot literaturen (standarden) jazik - Akcentski celosti.

5. PRAVOPIS - Upotreba na golema bukva - Sleano i razdeleno pi{uvawe na zborovite - Delewe na zborot na krajot od redot - Skratenici i skratuvawe na zborovite - Interpunkcija-pravopisni znaci - Interpunkciski znaci(,.; ? !: ( ) - )

4

6. MORFOLOGIJA I MORFOSINTAKSA

- Zborovni grupi • Od morfolo{ki, leksi~ko-semanti~ki i sintaksi~ki pristap) • Funkcijata na zborovite vo iskaz

7.LEKSIKOLOGIJA - Osnovni tipovi leksi~ki zna~ewa na zborovite

8.SINTAKSA - Re~enica; (prosta; slo`ena)

• Redot na del-re~enicite vo iskazot

9. FRAZEOLOGIJA - Frazeologizmi

10. STILISTIKA - Funkcionalno raslojuvawe na jazikot - funkcionalni stilovi

11. DIJALEKTOLOGIJA - Zna~eweto na dijalektniot jazik vo funkcija na standardniot makedonski jazik

5

3.2. LITERATURA Celi:

- primena na znaewata za belezite i pretstavnicite od razli~ni vremenski periodi na nacionalnata i svetskata literatura

- samostojno kriti~ko ~itawe so razbirawe na kni`evnite dela; - kriti~ko i kreativno interpretirawe i komentirawe literaturni dela.

U~enikot: - analiti~ko - tvore~ki i kriti~ki da pristapuva kon literturnoto delo; - da go opredeli kontekstot na literaturnoto delo (prostor, vreme, `anr); - da prepoznava i upotrebuva kni`evno-teoriski poimi; - samostojno da sporeduva i da vrednuva literaturni dela od nacionalnata i svetskata literatura.

SODR@INI

1. NAUKA ZA LITERATURATA - Podelba na naukata za literaturata

2. TEORIJA NA LITERATURATA - Folklor/ mit Lirika - Narodna literatura - Drama (stih: proza) - Epika (stih: proza) - Lirika - Stilski izrazni sredstva - Literaturno-nau~ni vidovi i publicistika

3. MAKEDONSKA LITERATURA - Srednovekovna literatura - Kliment Ohridski - Crnorizec Hrabar

- „Panonskite legendi“ - „Pohvalno slovo“ - „O pismeneh“

- Joakim Kr~ovski - Kiril Pej~inovi} - Jordan Haxi Konstantinov-Xinot

- „Slovo zaradi zavist“ - „Slovo za praznicite“ - „Trud mi e imeto“

- Dimitrija Miladinov - Konstantin Miladinov - Grigor Prli~ev - Vojdan Pop Georgiev ^ernodrinski

- Sobira~ka dejnost - Literaturna dejnost - „Serdarot“ - „Makedonska krvava svadba“

6

- Vasil Iqoski - Risto Krle - Anton Panov - Ko~o Racin - Stale Popov - Slavko Janevski \or|i Abaxiev - Petre M. Andreevski - @ivko ^ingo - Bla`e Koneski - Aco [opov - Radovan Pavlovski - Kole ^a{ule - Goran Stefanovski - Ta{ko Georgievski - Gane Todorovski - Mateja Matevski - Vlada Uro{evi}

- „^orbaxi Teodos“ - „Parite se otepuva~ka“ - „Pe~albari“ - „Beli mugri“ - „Krpen `ivot“ - „Ulica“„Pustina“ - „Pirej“ - „Golemata voda“ - Izbor - Izbor - Izbor - „Crnila“ - „Divo meso“ - „Crno seme“ - Izbor - Izbor - Izbor

4. SVETSKA LITERATURA

- Homer - Dante Aligieri - Miguel de Servantes - Vilijam [ekspir - Molier

- „Gilgame{“ - „Ilijada“ (Razdelba Hektor i Andromaha; Smrtta na Hektor) - „Bo`estvena komedija“ (Vovedna pesna) - „Don Kihot“ - „Hamlet“ - „Tartif“

- Xorx Gordon Bajron - Aleksandar S. Pu{kin

- „Stranstvuvaweto na ^ajld Harold“ - „Evgenij Onegin“

- Onored de Balzak - F. M. Dostoevski

- „^i~ko Gorio“ - „Zlostorstvo i kazna“

- Edgar Alan Po - [arl Bodler

- „Garvanot“ - „Cve}iwa na zloto

- Alber Kami - Semjuel Beket - A. P. ^ehov

- „Stranec“ - „^ekaj}i go Godo“ - „Izbor raskazi“

7

4. KONKRETIZACIJA NA CELITE, ZNAEWATA I SPOSOBNOSTITE PO PODRA^JA

4. 1. PI[UVAWE

CELI TEMI - POJASNUVAWE

1. U~enikot da sostavi sintaksi~ki pravilen tekst. Sintaksi~ki nepravilen tekst da go stavi vo pravilna forma.

2. Da oformi jazi~no pravilen tekst. - Da izvr{i korekcija na jazi~nite i interpunkciskite gre{ki

3. Da pi{uva tekstovi so prakti~na namena Molba, pismo, popolnuvawe formular, oglas, soop{tenie, vest, prijava, biografija

4. Da pi{uva razli~ni formi na pismeno izrazuvawe na odnapred dadena tema koristej}i kako izvor razli~ni informacii.

Ekologija, film, muzika, droga, negativnoto vlijanie na mediumite, nastani od sekojdnevniot `ivot

5. Da pi{uva komentar za pro~itan tekst na standarden makedonski jazik.

Od proza, poezija i drama

6. Da dade svoe mislewe za opredelen tekst. Publicisti~ki tekst

7. Da transformira dijalekten tekst vo standardna forma. - da transformira dijalekten tekst

8

4.2 ^ITAWE

CELI TEMI - POJASNUVAWE

1. U~enikot da go opredeli vidot na tekstot i da go analizira.

- Izvlekuva dadeni fakti , razmisluvawe, argumenti - Dava mislewe za prifatlivost na nekoj argument

2. Da gi odredi i sporedi stilovite vo tekstovi. - odreduva i sporeduva stilovi: administrativen; publicisti~ki; umetni~ki; nau~en i novinarski

3. Da go razlikuva zna~eweto i funkcijata na frazeolo{kiot od drug vid iskaz.

- Go razbira frazeolo{kiot izraz. Primer: - Kaj niv ima od pile mleko (izobilstvo). - Ne sum videl bel den (imam gri`i).

4. Da gi opredeli likovite, li~nostite i glavnata misla vo tekstot.

Gi animira likovite i li~nostite i mislite vo daden tekst.

5. Da ja opredeli vrskata na sodr`inata so funkcijata na tekstot.

Gi otkriva i povrzuva likovite, problemite i motivite od tekstot.

6. Da ja voo~i razlikata me|u realnosta i fikcijata vo daden tekst.

Gi voo~uva, sfa}a i prezentira razlikite vo tekstot.

7. Da ja razbira ulogata i zna~eweto na tekstot vo minatoto i denes.

Procenuva kolku tekstot e aktuelen denes spored nastanot, jazikot i stilot.

9

4.3 KNI@EVNA ANALIZA

CELI TEMI - POJASNUVAWE

1. U~enikot da gi primenuva osnovnite odliki na opredelen literaturen pravec vo dadeno literaturno delo.

Primer: odliki na romantizmot: kult kon minatoto, qubov kon prirodata, begawe od stvarnosta i patuvawe vo dale~ini i nepoznati zemji, svetska taga.

2. Da gi analizira osnovnite odliki na literaturnite pravci vo daden tekst.

Tekstovi od: humanizmot i renesansata, romantizmot, klasicizmot, realizmot, ekspresionizmot, simbolizmot, egzistencijalizmot...

3. Da gi opredeli hronologijata na nastanite i tipovite naracija vo literaturno delo.

- Fabula, si`e, naracija (linearno, paralelna i dr.); - vnatre{en monolog; dijalog

4. Da analizira poznati i nepoznati tekstovi so upotreba na poimite od teorijata na literaturata.

- Stilski izrazni sredstva - Literaturni rodovi i vidovi

5. Da ja opredeli strukturata i kompozicijata na literaturno delo.

- Strofa, stih, sonet, ~inovi, sceni, poglavja i dr.

6. Da go opredeli vremeto i mestoto na nastanot/nastanite vo literaturni dela..

- Nastanot se slu~uva vo minatoto, idninata, apsolutno vreme na realni i izmisleni mesta

7. Da analizira likovi i da gi odreduva nivnite funkcii vo literaturno delo.

- Atributi na likovi - Lik; Likovi

8. Da gi opredeli temite i motivite vo daden literaturen tekst.

Temi i motivi: - Qubov, tradicija, identitet, neprepoznavawe i dr.

9. Da razlikuva kni`evno delo od drug vid literatura spored stilot i jazikot.

- Nau~en stil, administrativen stil nasproti umetni~kiot - arhaizmi, neologizmi... Nasproti stru~nata leksika

4. OPIS NA ISPITOT

10

4.4 GOVOREWE - Op{ti celi

Realizacijata na ovoj del od ispitot }e zapo~ne otkako }e se sozdadat neophodnite uslovi.

CELI TEMI - POJASNUVAWE

1. U~enikot da napravi samostojno organiziran usten iskaz na odredena tema.

Primeri temi: - „Vo sekoe semejstvo postoi generaciski jaz” - „[to e za mladite moderno oblekuvawe? ” - „Pravata na ~ovekot proizleguvaat od negovite obvrski”

2. Da interpretira stavovi i argumenti vo razli~ni situacii.

- Situacii koga treba da se soglasi so tu|i argumenti - Reagira vo situacija zavisno od ulogata {to ja dobil

3. Samostojno da komentira. - Teatarska pretstava - Koncerti - Sportski natprevar - Novinarski zapis - Sostanoci - Literaturno delo

4. Samostojno da vodi diskusija na konkretna tema. Primer: „Pravata na ~ovekot proizleguvaat od negovite obvrski” - Vo uloga na voditel; - Voved vo temata za diskusija - Rakovoditel so diskusijata - Vo uloga na u~esnik vo diskusija - Vo uloga na diskutant {to dava zavr{en zbor

5. Da prezentira samostojno istra`eni fakti za dadena tema.

Primeri: „@ivotot na lu|eto pred 15 godini” - Sobira, istra`uva - Klasificira - Koristi INK izvori - Formulira

6. Vo usten iskaz da dava sopstveni idei i re{enija za konkretni problemi.

- Konfliktni situacii - Problemi izvle~eni od odredeni dela - Sekojdnevni problemi

7. Da upotrebuva soodvetna artikulacija i intonacija vo ekspresiven na~in na govorewe na konkretna tema.

- Vo spontan govor - Vo podgotven govor - Treba da upotrebuva:

logi~en akcent - pauzi - gestikulacija

11

5. OPIS NA ISPITOT 5.1. STRUKTURA NA ISPITOT

Maturskiot ispit po makedonski jazik i literatura ima tri dela preku koi se ocenuvaat 4 sposobnosti. Izdvoenite

sposobnosti procentualno imaat ednakva zastapenost vo procesot na ocenuvawe. Govorewe e interen del od ispitot koj }e se sproveduva vo u~ili{teto spored utvrdeni pravila za realizacija na

ispitot i na~inot na ocenuvawe. Realizacijata na ispitot treba da zapo~ne so po~etokot na IV nastavna godina. Nastavni-kot gi planira terminite i brojot na kandidatite koi }e polagaat vo tekot na eden den. Ocenuvaweto na sposobnosta govo-rewe }e se realizira so pomo{ na utvrdeni kriteriumi.

Realizacijata na ovoj del od ispitot }e zapo~ne otkako }e se sozdadat neophodnite uslovi.. ^itawe i Kni`evna analiza se eksteren del na ispitot vo koj sposobnostite }e imaat procentualno ist broj bodovi.

Sposobnostite ^itawe i Kni`evna analiza se prviot del od ispitot i }e bidat zastapeni so pribli`no ednakov broj pra{awa vo edna test kni{ka. Ispitnite pra{awa za ovie sposobnosti }e se ocenuvaat so koristewe na izgotven klu~ na to~ni odgovori.

Pi{uvawe e vtoriot eksteren del od ispitot koj }e se ocenuva spored utvrdeni kriteriumi. Interen del: Govorewe Eksteren del: ^itawe; Kni`evna analiza; Pi{uvawe Maturskiot ispit se sostoi od test kni{ka so ispitni zada~i od trite navedeni sposobnosti.

12

5.2. VREMETRAEWE NA ISPITOT Eksteren del:

Test kni{ka - 240 minuti Interen del:

Govorewe: - vreme za podgotovka - 15 minuti; - u~enikot govori - 15 minuti

Realizacijata na ovoj del od ispitot }e zapo~ne otkako }e se sozdadat neophodnite uslovi......

5.3. VIDOVI ISPITNI ZADA^I

Maturskiot ispit po predmetot makedonski jazik i literatura }e sodr`i ispitni zada~i: • od otvoren tip; • so pove}ekraten izbor; • so dopolnuvawe; • so podvlekuvawe; • esejski vid (pi{ani tekstovi so opredelen broj zborovi).

4.4. SPECI

13

6. SPECIFIKACIJA NA PODRA^JATA (SODR@INITE) I SPOSOBNOSTITE CIJA NA PODRA^JATA (SODR@INITE) I SPOSOBNOSTITE

Sposobnost 1 Sposobnost 2 Sposobnost 3 Sposobnost 4

Programski sodr`ini

Govorewe ^itawe Pi{uvawe Kni`evna analiza(primena i vrednuvawe na literaturno-

teoretski poimi)

Vkupno

JAZIK 50% 20% 5 % 20 % 5 % 50%

LITERATURA 50% 5 % 15 % 10% 20% 50%

Vkupno: 25% 20% 30% 25 % 100%

14

7. NA^IN NA OCENUVAWE Vkupniot broj bodovi {to mo`at da se osvojat na ispitot na eksterniot del e vo interval od 80 do 100 poeni. To~niot odgovor na zada~ite so pove}e~len izbor (vo koi se bara u~enikot da izbere eden od odgovorite {to se

ponudeni) se ocenuva so 1 bod. To~niot odgovor vo zada~ite na koi se bara direkten kus odgovor (so eden ili nekolku zborovi), isto taka se ocenuva

so 1 bod. Zada~ite na koi se bara da se poka`e kako se re{ava nekoja zada~a (problemska situacija), da se diskutira,

obrazlo`i ili vrednuva nekoe re{enie ili stav se ocenuvaat taka {to oddelno se ocenuva to~noto re{avawe vo sekoja faza od odgovaraweto na barawata na zada~ata. Zavisno od brojot na barawata ovie zada~i se ocenuvaat so 2 ili 3 boda.

Vakvata raspredelba na bodovite e prisuten vo eksterno izgotveni kriteriumi koi }e se upotrebuvaat za vrednuvawe na esejski vid zada~i.

Ocenuvaweto }e se vr{i eksterno i centralizirano (na edno mesto) od strana na nezavisni ocenuva~i, vrz osnova na

odnapred izgotveno upatstvo i usoglaseni kriteriumi. Isklu~ok od centraliziranoto ocenuvawe e vrednuvaweto na sposobnosta Govorewe, za {to sevkupnoto ocenuvawe

spored nadvore{no izgotveni kriteriumi , go realiziraat interno nastavnicite vo u~ili{teto. Ocenuvaweto se realizira vo tekot na samiot ispit i potrebno e da ima najmalku dvajca nastavnika koi gi upotrebuvaat kriteriumite vo procesot na vrednuvawe na u~eni~kite iskazi.* Realizacijata na ovoj del od ispitot }e zapo~ne otkako }e se sozdadat neophodnite uslovi...

Potrebniot broj bodovi za da se polo`i ispitot, kako i rasponot na bodovi za sekoja od pozitivnite ocenki (od 2 do 5) se utvrduva po zavr{uvaweto na ispitot. __________________ * Za ovaa sposobnost ima izgotveno poseben dokument - Ispitna programa za sposobnosta Govorewe

15

Sposobnosti koi se ocenuvaat Maturskiot ispit po makedonski jazik i literatura }e ja ocenuva osposobenosta na u~enikot vo govorewe, ~itawe,

kni`evna analiza i pi{uvawe. GOVOREWE Glavnata cel na govoreweto e da gi osposobi u~enicite da bidat podgotveni da realiziraat organizirana usna

prezentacija na razli~ni temi vo razli~ni situacii. Forma na polagawe: usten del od maturskiot ispit. Na~in na realizacija: interen. Formi na usno izrazuvawe: govori (raska`uvawe, recitirawe, prenos, voditelstvo); kusi monolozi (voveden zbor,

vovedno izlagawe, izjava, vest, diskusija, komentar, izve{taj); razgovori ili dijalozi (slu`beni razgovori, intervju, de-bata, anketa, razgovor na dadena tema); posebni govorni vidovi (sve~en govor, prigoden, zdravica, pozdraven).

Realizacijata na ovoj del od ispitot }e zapo~ne otkako }e se sozdadat neophodnite uslovi... ^ITAWE Glavna cel na sposobnosta ~itawe e da gi osposobi u~enicite analiti~ki i sinteti~ki da gi ~itaat zadadenite

tekstovi ili dela; da pravat razlika koga ~itaat: za li~ni potrebi (upatstva, pisma, biografii); za javna upotreba (pravilnici, zakoni); za obrazovni potrebi (u~ebnici, leksikoni, enciklopedii, re~nici i dr.).

Forma na polagawe: pismen del od maturskiot ispit. Na~in na realizacija: eksteren. KNI@EVNA ANALIZA Glavna cel na sposobnosta kni`evna analiza e da gi osposobi u~enicite samostojno da organiziraat interpretacija

na delo; da sporeduvaat dela od razli~ni nacionalni literaturi; da izvle~at belezi na odreden kni`even pravec i dr. Forma na polagawe: pismen del od maturskiot ispit. Na~in na realizacija: eksteren. PI[UVAWE Glavna cel na sposobnosta pi{uvawe e da gi osposobi u~enicite da mo`at pismeno da se izrazat na razli~ni temi,

vo razli~ni formi na pismeno izrazuvawe vo sekoe vreme; da pravat koncept; da vodat bele{ki. Forma na polagawe: pismen del od maturskiot ispit. Na~in na realizacija: eksteren.

16

Kriteriumi za ocenuvawe na sposobnosta Pi{uvawe

• Kandidatot go gubi pravoto da bide ocenuvan spored predvidenite kriteriumi za sposobnosta pi{uvawe dokolku sodr`inata na tekstovite ne soodvestvuva na zadadenata tema.

• Kandidatot go gubi pravoto da bide ocenuvan spored predvidenite kriteriumi za sposobnosta pi{uvawe dokolku napi{aniot tekst za prakti~na namena ne ja zadovoluva baranata forma.

• Kandidatot go gubi pravoto da bide ocenuvan spored predvidenite kriteriumi za sposobnosta pi{uvawe dokolku vo napi{aniot tekst ima pove}e ili pomalku zborovi od predvideniot broj na zborovi dadeni vo Upatstvoto za ocenuvawe za konkretnata ispitna godina. Kriteriumi za ocenuvawe Indikatori za kriteriumite Zada~a na ocenuva~ot

1. Jazik - vkupno 4 boda

pravopis - 1 interpunkcija - 1 sintaksa - 1 leksika - 1

1. Pravopis: - upotreba na mala i golema bukva; - sleano i razdelno pi{uvawe na zborovite; - prenesuvawe na zborovite; 2. Interpunkcija - pravilna upotreba na interpunkciski

znaci 3. Sintaksa - pravilna sintaksi~ka kompozicija na

re~enicata i nejzina funkcionalna upotreba

4. Leksika - bogata leksika i soodveten jazi~en stil

Ocenuva~ot treba vnimatelno: - da gi otkrie i klasificira gre{kite vo tekstot spored

dadenoto pojasnuvawe - da ja odredi te`inata i povtorlivosta na gre{kite

(povtorlivost - postojano se povtoruvaat isti gre{ki pr: idea namesto ideja); povtorenata gre{ka se broi edna{

- da ja proceni pravilnata sintaksi~ka kompozicija na

re~enicata (pravilen re~eni~en zbored; upotreba na soodvetni svrznici; pravilen re~eni~en red na del -re~enica vo slo`eni re~enici)

- bogata leksika ozna~uva: upotreba na razli~ni zborovi, frazi, internacionalizmi i

nivna soodvetna upotreba 2. Kompozicija

na tekst - vkupno 4 boda

Vo tekstot jasno se izdvojuvaat: - voved - glaven del - zaklu~ok 2 poeni - paragrafsko sreduvawe so svrzuva~ki

re~enici 1 poen - po~ituvawe na granicata na predvideniot

broj na zborovi 1 poen

Ocenuva~ot treba vnimatelno: - da ja utvrdi prisutnosta na trite dela na kompozicijata; - da ja oceni povrzanosta i sledstvenosta na delovite - da go oceni paragrafskoto sreduvawe na tekstot so procena za

prisustvoto na svrzuva~kite re~enici; - da utvrdi dali e upotreben dozvoleniot broj zborovi.

17

3. Sodr`ina - vkupno 5 boda

Vo tekstot se ~ita: - razvoj na temata so idei, argumenti, fakti

2 poeni - jasno iska`ani, povrzani i kriti~ki misli

za temata 1 poen - celosno razbirawe na temata so

sozdavawe na tekst koj soodvestvuva na postavenite barawa 2 poeni

Ocenuva~ot treba vnimatelno: - da go oceni razbiraweto na temata i nejziniot razvoj vo

tekstot. - da ja oceni sodr`inata na delovite od kompozicijata; - da gi oceni prezentiranite fakti, idei, pra{awata i

odgovorite vo dadeniot tekst