Andrej Ivanua

HIPER-INFLACIJA KDAJ JE TO? TO JE TAKRAT, KO JE KILOGRAM KRUHA VREDEN EST MILIJARD Stareji med nami se e spomnijo super-inflacije v bivi skupni dravi Jugoslaviji do leta 1989, ko je takratni zvezni premier Ante Markovi (*1924 2011) z ostrim rezom vse skupaj za kratek as prekinil. A ta je bila le majhna inflacijica v primerjavi z nekaterimi drugimi. Na primer, zelo znana je nemka hiper-inflacija iz leta 1923. Danes v njen spomin kujejo celo posebne spominske medalje. Bila je zelo, zelo visoka. Toda ..., e vedno ne najvija.

Slika 1 Spominska medalja na nemko hiper-inflacijo. Napis na medalji: Prvega novembra 1923 je stal

1 funt (1 funt = 0,45359 kg) kruha 3 milijarde, 1 funt mesa 36 milijard in 1 kozarec piva 4 milijarde.

V prispevku se bomo ukvarjali predvsem z milijardami. Teko si predstavljamo, koliko denarja sploh je to. Kaj pravzaprav pomeni, recimo, milijarda evrov? Milijrda je tevilo, ki oznauje tiso milijonov. Pregledno zapisano je to enica z devetimi nilami ali 1.000.000.000, matematino pa 109 (deset na deveto potenco). Po Statistinem uradu Republike Slovenije je povprena slovenska plaa za obdobje I - VIII 2011 bruto 1.509,95 , oziroma neto 979,65 . Za hiter izraun vzemimo bruto vrednost 1.500,00 . e milijardo evrov delimo s to vrednostjo, bi to pomenilo 666.667 povprenih bruto mesenih pla. V asu hiper-inflacije pa si za milijardo mogoe lahko privoimo le kos kruha. NEKAJ TEORETINIH OSNOV Zagotovo ste se o tem tudirali. A vendar ... ponovimo nekaj osnovnih pojmov. Ekonomska teorija pravi, da je hiper-inflacija inflacija, ki je zelo visoka, pravzaprav je to inflacija, ki je zbezljala ali tudi neobvladljiva inflacija. Dejansko to pomeni, da cene izdelkom v neki dravi naraajo po izredno visoki stopnji, da domaa valuta naglo izgublja vrednost nasproti drugim valutam in obenem se spirala dvigovanja cen vzpenja

vedno hitreje. Kdaj inflacija prestopi mejo in postane hiper-inflacija? Mejo doloajo razline finanne organizacije in teoretiki razlino. Na primer IASB (International Accounting Standards Board) pravi, da je meja prekoraena, ko skupna inflacija v obdobju treh let presee 100 %, oz. ko je letno visoka vsaj 26 % v treh letih zapored. Phillip D. Cagan (*1927) v knjigi The Monetary Dynamics of Hyperinflation (Monetarna dinamika hiper-inflacije, 1956) pravi, da je to takrat, ko inflacija presee vrednost 50 % na mesec. etudi se nam zdi to visoko, so bile na svetu hiper-inflacije, ki so presegle 2.000 % na mesec (Tajvan) in e mnogo, mnogo ve! Hiper-inflacija se pojavi veinoma v kriznih obdobjih po vojnah, propadih dravnih in socialnih struktur pa tudi v primeru agresivnega pekulativnega napada na valuto. Na zaetku je videti vse obvladljivo in racionalno. Vendar se prebivalstvo hitro priene prilagajati poviani inflaciji. e ne sledijo pravilni ukrepi, prav to prilagajanje prebivalstva pripomore k dviganju hitrosti vzpenjanja spirale. Ljudje prinejo denar pretakati v ne-monetarne produkte (zlato, srebro, zemljie, nepreminine, ipd.) in v stabilno tujo valuto. To pono zato, da zadrijo svojo kupno mo. Trgovci seveda takoj pohitijo in ob cenah izdelkov v domai valuti navedejo e cene v trdni tuji valuti, ki jo veina prebivalstva uporablja. Evo, na sceno stopijo banke in kredite ponudijo prav tako nominirane v tej trdni valuti in obresti tudi veejo na njo. etrta stopnja so politiki, ki ne razumejo ali noejo ve razumeti, kaj jim govorijo strokovnjaki. Povleejo napane poteze in domae gospodarstvo potisnejo v brezizhodni poloaj. Vsakdo dviguje cene brez pomisleka, dravna banka tiska denar s tako hitrostjo, da je stroji domae tiskarne denarja sploh ne dohajajo ve. Denarja je kot listja in trave in seveda je enako brezvreden. Ob tem postane denar nepomemben za blagovno menjavo. Kaken smisel ima, e kilo kruha zjutraj kupimo za milijardo, zveer pa za dve? Ali, danes plaamo pralni stroj s kreditno kartico v vrednosti milijon enot, ez mesec dni pa dobimo obvestilo iz banke o tem, da je bilo to izplaano z naega bannega rauna. Ta vrednost pa tistikrat komaj zadostuje za skodelico kave v blinjem bifeju. V asu hiper-inflacije tudi ni ve smiselnega menjalnega razmerja med domao in stabilno tujo valuto. Zato gospodarstvo v vrtincu hiper-inflacije skoraj ne more ne uvaati in ne izvaati. Praktino se kuha v lastnem soku. Zaupanje v lastno valuto je praktino na nili in ljudje preidejo v prazgodovinsko blagovno menjavo. Hiper-inflacija je veinoma povezana s papirnatim denarjem. Kaj pa je laje kot naroiti tiskarju do k enici doda e kakno nilo? Ali staro zalogo denarja enostavno pretiskati s rnim napisom. Danes je pretisk milijon, ez deset dni pa milijarda. Ali enostavno vzeti stare bankovce in jim odrezati nekaj niel z monetarno reformo. Saj je to samo en podpis in dva udarca s peatom. Papir prenese vse! Veinoma je edini pravi ukrep, da se taken denar v celoti opusti, postavi finanno politiko na nove temelje, zategne pas in prine znova z novim denarjem. PRVI SO BILI KITAJCI IN ZA NJIMI AMERIANI e ob uvedbi so Kitajci papirnati denar vezali na protivrednost v zlatu. Za asa mongolske dinastije Yuan (12711368) se je pojavila potreba po financiranju tevilnih vojn. Kublajkanovi potomci se niso kaj dosti ozirali na kitajske podlonike in so brez

slabe vesti prieli tiskati papirnati denar, ne da bi se ozirali na zapovedano vezavo na zlato osnovo. Ker so to poeli res popolnoma brez kakrnekoli kontrole, je nastala hiper-inflacija. To je posledino pripeljalo do nemirov in do zatona dinastije v nasilnem dravnem prevratu. Ker je zgodovina slaba uiteljica, so Kitajci vajo ponovili v asu dravljanske vojne in republike 19481949. Leta 1947 je bil najviji bankovec vreden 50.000 yuanov. Sredi leta 1948 je na njem pisalo 180.000.000 yuanov. Ker je to bilo preve niel za tako majhen koek papirja, so izvedli reformo in uvedli zlati yuan v razmerju 1 zlati yuan = 3.000.000 yuanov. V letu dni je bil najviji bankovec vreden 10.000.000 zlatih yuanov. Ob koncu dravljanske vojne so uvedli srebrni yuan, ki je veljal 1 srebrni yuan = 500.000.000 zlatih juanov. Xinjiang Provincial Bank je 1949 izdala bankovec za 6.000.000.000 (prav ste prebrali, za 6 milijard) srebrnih yuanov. Konno enkrat: srebro je bilo ve vredno od zlata! Potem so zmagali komunisti pod Mao Ze Dongom in uvedli nov denar renminbi. Ampak, vse je ostalo po starem! Nile so se na bankovcih mnoile kot bolhe na psu in leta 1955 so bili prisiljeni izvesti svojo prvo denarno reformo, novi renminbi je veljal 10.000 starih. Nato se je vse nekako umirilo v znameniti Kulturni revoluciji, ko so vse gospodarstvenike in finannike poslali delat na polja. e setejemo vse obdobje, lahko preraunamo, da je 1 novi renminbi iz leta 1955 vreden 15.000.000.000.000.000.000 (15 milijard milijard) yuanov iz leta 1948. V vojni za neodvisnost izpod angleke krone je Kontinentalni kongres avtoriziral tiskanje papirnate valute imenovane continental currency. Porabili so jo za financiranje vojne. A ker se je predolgo vlekla in ker so bile potrebe vedno veje, so sasoma postali nerazumni pri tem svojem poetju. Novembra 1779 je bil doseen vrh z meseno inflacijo 47 %. Naslednji so iveli Ameriani v inflacijski dobi za asa Dravljanske vojne od januarja 1861 do aprila 1865. Najveje teave so imeli v dravah juga, v Konfederaciji, ko so prieli vojno izgubljati. Inflacija je bila od 100 % do 9.000 % na mesec. Vrednost konfederacijskega dolarja je padla praktino na nilo nekaj mesecev pred koncem vojne. Seveda je tudi Sever financiral vojno s pomojo inflacije, ki pa je bila le 40 % na mesec. Vrh je dosegla marca 1864. MED DVEMA SVETOVNIMA VOJNAMA IN DO 1945 Obdobje med obema svetovnima vojana je bilo zelo kruto obdobje. Ne samo, da je svet povijal rane po prvem velikem svetovnem spopadu, kosila je tudi smrtonosna panska (ptija?) gripa. Ob tem je nastala e svetovna gospodarska kriza. Vendar so nekatere deel obutile padec gospodarstva e prej. V obdobju 19211922 je bila inflacija v Sovjetski zvezi 213 %. Mestu Danzig ob Baltiku so namenili status svobodnega mesta. Tudi tukaj so imeli grozljivo inflacijo. Leta 1922 je bil najviji bankovec vreden 1.000 mark, sredi leta 1923 pa e 10.000.000.000 mark.

Tudi Poljakom se po pridobitvi neodvisnosti leta 1918 ni godilo kaj dosti bolje. Cene leta 1921 so bile 251-krat vije od tistih iz leta 1914. Naraale so e v letu 1923 po stopnji 988,23 % na letni ravni. Tako so se podvojile vsakih devetnajst in pol dni. Tukaj so est finalistov zgreili le za las! Ob koncu vojne so menjali 8 marek za 1 $ (USD). Leta 1923 pa je bilo teajno razmerje 6.375.000 marek za 1 $, najviji bankovec je bil za 10.000.000 marek. V zaetku leta 1924 so izvedli valutno reformo 1 zlot = 1.800.000 marek. Vajo so ponovili e po drugi svetovni vojni. Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije se tudi nova drava Avstrija ni mogla izogniti teavam. V letih 1922 in 1923 je bila letna inflacija 1426 %. V Primerjavi z letom 1914 so bile cene 11.836-krat vije, najviji bankovec je veljal 500.000 kron. Na tem mestu bi moral omeniti hiper-inflacijo v cesarski Nemiji leta 1923, vendar jo bom opisal v nadaljevanju. Sodi namre med est najvejih na svetu in si zaslui posebno obravnavo.

Slika 2 Denar imenovan Miki Mika je izdala marionetna vlada Filipinov

pod japonsko okupacijo v drugi svetovni vojni. Med okupacijo Filipinov v drugi svetovni vojni so Japonci nastavili marionetno vlado, ki jo je vodil guverner Jose P. Laurel. Ta je na njihovo zahtevo izdal papirnati denar brez prave vrednosti. S tem je tudi ukinil gverilski denar (Revija Denar, junij 2011). Vendar je bil uradni denar skoraj brez vrednosti in so ga posmehljivo imenovali denar Miki Mike. Njegov dizajn je bil podoben igralnemu denarju in prav tako brez vrednosti. Ob izdaji si za 75 miki mik lahko kupil eno raje jajce, leta 1944 pa si za nakup vigaline katlice potreboval 100 miki mik. Leta 1942 je bil najviji bankovec vreden 10 pesos, leta 1944 pa 1000 pesos. H