5/27/2018 Delavec_04_14

1/18

LETO XXXI, tevilka 4, april 2014

e 30 let

v obrti in podjetnitvu

Na visoki strokovni ravni(stran 6)

5/27/2018 Delavec_04_14

2/18

DELAVNICA V MURSKI SOBOTI PROJEKT DIALOGES

5/27/2018 Delavec_04_14

3/18

3 4/2014

Vse kae, da bomo v Slovenijipo veletnih prizadevanjih, razpra-vah, polemikah in referendumihkonno dobili nov Zakon o prepre-evanju dela in zaposlovanja narno. Besedilo novega zakona, kije e usklajeno med socialnimi partnerji, je vdravnem zboru namre e preivelo drugo

branje. Zakon o prepreevanju dela in zapo-slovanja na rno je elela sprejeti in uveljavitie Pahorjeva vlada, vendar ji to ni uspelo, sajni bila pripravljena prisluhniti socialnim par-tnerjem, zato so volivke in volivci e sprejetizakon na referendumu zavrnili. Najbolj so muzamerili, ker bi bila po njem prepovedana so-sedska pomo. Pravice do tega, da bi poma-gali svojim blinjim sorodnikom in sosedomsi ljudje niso pustili vzeti, saj gre za medse-bojno solidarnost, ki je globoko vtkana v slo-vensko drubo e od nekdaj.

Sicer pa je siva ekonomija pojav, s katerimse sreujejo v vseh dravah, v vseh gospo-darstvih in v vseh politinih sistemih. Gre pre-

prosto za to, da tisti, ki se jim uspe izognitiplailu davkov bodisi od zaposlovanja ali de-la, veji del zasluka pospravijo v svoj ep.Taknih, ki jih to mika, nikjer ne manjka. Zatosiva ekonomija v nobeni drubi ni obrobnegapomena. Njeni negativni vplivi pa so povsodobutni tako za delodajalce in delojemalcekot za dravo, socialno zavarovanje ter zapremoenje in varnost ljudi in okolja.

Razline tudije kaejo, da je v Slovenijirelativno veliko sive ekonomije, saj z njoustvarimo med 17 in 25 bruto domaegaproizvoda. e nao dravo primerjamo z dr-avami na Balkanu, je pri nas manj sive eko-nomije, e se primerjamo z drugimi dravami

v srednji Evropi, pa jo je veliko. Najve siveekonomije v Sloveniji odpade na neprijavlje-no delo, ki obsega zaposlitve in plaila, kiniso prijavljena zaradi izogibanja plaila dav-kov in prispevkov. Velikokrat gre tudi za nere-gistrirano dopolnilno dejavnost in dodatnizasluek sicer redno zaposlenih ali pa je delplaila za delo plaan na roke. Prav takogre pri sivi ekonomiji pri nas za neprijavljen alipremalo prijavljen promet. Najveji del siveekonomije pri nas odpade na registriranapodjetja in podjetnike, ki delajo na rno in zaopravljeno delo ne izdajajo raunov.

Na ugodne pogoje za delo in zaposlovanjena rno pri nas e vrsto let opozarjata tako

Obrtno-podjetnika zbornica Slovenije kotSindikat obrti in podjetnitva Slovenije, sajtisti, ki zaposlujejo in delajo na rno, na trgunelojalno konkurirajo potenim delodajal-cem in delavcem, ki plaujejo vse davke inprispevke. K razmahu sive ekonomije pri nasprispevajo zelo razirjena plailna nediscipli-na, premajhen in neuinkovit nadzor, velikotevilo brezposelnih delavk in delavcev, nizekstandard upokojencev in tevilnih drugih dr-avljanov in podobno. Kot ugotavljajo tevil-ne tudije, je problematien tudi tolerantenodnos prebivalstva do sive ekonomije oziro-ma dela na rno.

Na Ministrstvu za delo, druino, socialne

zadeve in enake monosti so se tokrat lotilizmanjevanja dela na rno bolj celovito kotdoslej. Zavedajo se namre, da je prepre-evanje dela in zaposlovanja na rno le endel reitve. Drugi del pa tii v poenostavlja-nju reitev za registrirano opravljanje doda-tnega osebnega dela, pa tudi v zvievanjustandarda vseh zaposlenih, samozaposle-nih, brezposelnih in upokojencev, ki potemne bodo ve iskali dodatnih zaslukov nasivem trgu.

Novi Zakon o prepreevanju zaposlovanjain dela na rno bo prinesel ve novosti. Meddrugim bo nadzor nad zaposlovanjem na r-no ter nad delom na rno posameznikov pre-

nesel na Carinsko upravo RepublikeSlovenije. Nova je tudi obveznost, da morabiti v primerih, ko se delo pri delodajalcuopravlja na podlagi pogodbe civilnega pravaali pogodbe o opravljanju zaasnega ali ob-asnega dela, izvod pogodbe ves as nakraju opravljanja dela s tem se izboljujeuinkovitost nadzora. Zakon bo natannejeopredelil tudi nedovoljeno oglaevanje delaoziroma zaposlovanja na rno, tudi s prepo-vedjo oglaevanja dela posameznikov, ki seopravlja na podlagi pogodb civilnega prava.Poleg tega bo zakon poenostavil postopek

prijave kratkotrajnega dela. Globeza kritelje bodo precej vije, pri-stojnosti nazornih organov pa na-tanneje doloeni. Zakon predvi-deva tudi odvzem premoenjskekoristi, pridobljene z delom na r-

no. Za prekrek, storjen iz koristoljubnosti,ali pa kadar je pridobljena protipravna pre-

moenjska korist visoka, pa je zagroena tri-krat vija globa od najnije predpisane.Nadzorni organi bodo imeli dostop tudi dodoloenih podatkovnih baz z namenom pre-preevanja socialnih in davnih zlorab.

Zelo pomembno je tudi, da bo zakon nanovo uredil osebno dopolnilno delo. Ker boto delo bolj enostavno urejeno, se bodomnogi namesto za delo na rno odloili zaregistrirano osebno dopolnilno delo.Posameznik bo lahko opravljal dela pomoiv gospodinjstvu in njim podobna dela terdruga manja dela le pri fizinih osebah, ine bodo ta dela vkljuena v seznam del, kibo doloen v podzakonskem aktu. Med ta

dela bodo zagotovo sodila dela kot so: izde-lovanje izdelkov domae in umetnostneobrti, nabiranje in prodaja gozdnih sadeevin zeli ter izdelovanje drugih izdelkov, kise izdelujejo na domu preteno rono ali popreteno tradicionalnih postopkih in nisovezani le na fizino osebo kot naronika/kupca, intrukcije in podobno. Prihodek iznaslova osebnega dopolnilnega dela v po-sameznem polletju koledarskega leta v se-tevku ne bo smel presegati dveh povpre-nih mesenih neto pla v Republiki Slovenijiv preteklem koledarskem letu. Za osebnodopolnilno delo bo naronik moral plaativrednotnico, ki bo vezana na koledarski me-

sec. Po principu vsako delo teje bo vre-dnotnica izdana ob plailu prispevka za po-kojninsko in invalidsko zavarovanje ter pri-spevka za zdravstveno zavarovanje.

Zdi se, da so se tokrat na Ministrstvu zadelo, druino, socialne zadeve in enake mo-nosti problematike prepreevanja dela inzaposlovanja na rno lotili bolj celovito. Ali botaken celovit pristop v sedanjih kriznih raz-merah e tako uinkovit, kot bi bil pred leti,e bi se dela in zaposlovanja na rno e ta-krat tako lotili, pa bo kmalu pokazal as.

Toma Kela

Iz vsebine:

Uinki socialnih nalob na zaposlovanje in javne finance 4

Na visoki strokovni ravni 6

Drugi dan XV. posveta delodajalcev v sklopu projekta DialogeS 8

Ocena dolgorone javnofinanne vzdrnosti zdravstvenega sistema 10

Kako vrniti denar, ki je bil iz Slovenije odnesen v tujino? 11

Nad delo na rno tudi z vrednotnicami za osebno dopolnilno delo 12

Prva evropska dravljanska pobuda Right2Water 13

Okvirni sporazum med evropskimi socialnimi partnerjio nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu 14

Sindikalna lista 16

t. 4, april 2014Glasilo za delavce v obrti in podjetnitvuzagotavljajo SOPS in skladiza izobraevanje delavcev pri s.p.

Ureja uredniki odbor: Gregor Cerar,Bojan Hribar, Toma Kela, Martin Muri,

Jasna Rode Nikoli in Boris Rugelj.Glavni in odgovorni urednik: Bojan Hribar.

Glasilo izdaja SOPS.

Naslov urednitva:Dalmatinova 4, p.p. 97, 1001 Ljubljana,telefon: 01/434 12 69 in 434 12 71,telefaks: 01/434 13 11,E-mail: delavecvobrti@siol.net

Kontaktne ure urednitva:vsak delovnik, od 9. do 11. ure.Rokopisov in nenaroenih fotografij ne vraamo.

Prihodnja tevilka izide 15. maja 2014

Z novim zakonom nad sivo ekonomijo

STROJI NADZOR

v obrti in podjetnitvu

5/27/2018 Delavec_04_14

4/18

44/2014

Evropski ekonomsko-socialni odbor(v nadaljevanju Odbor) je marca letos

sprejel mnenje o uinkih socialnih na-lob na zaposlovanje in javne finance,v katerem zastopa stalie, da so rav-no v asu krize potrebne ogromne so-cialne nalobe, da bi se zoperstavilivse vejemu tveganju revine, saj po-nujajo tudi mnogo zaposlitvenih mo-nosti. Zato je v mnenju podprl sveenjukrepov za socialne nalobe, v kate-rem Evropska komisija (v nadaljevanjuKomisija) poziva drave lanice, najposvetijo vejo pozornost socialnimnalobam, zlasti napovedano spre-membo v razumevanju socialnih na-

lob, da ne bodo veljale ve samo zastroke, temve kot nalobe v priho-dnost.

Po mnenju Odbora je nesporno, dadobro nartovane socialne nalobeprinaajo tevilne koristi: zadovoljuje-jo socialne potrebe, ustvarjajo zapo-slitvene monosti in spodbujajo enakemonosti (tudi med spoli), vse vejazaposlenost in vse manja brezposel-nost pa obutno izravnavata nastalestroke.

Poleg pozitivnih uinkov na trg delalahko socialne nalobe razbremenijo

tudi javne finance, zato niso nezdrulji-ve s konsolidacijo javnih financ. Odborpoudarja, da se je poskus, da bi javnefinance v asu gospodarske krize kon-solidirali zgolj z zmanjanjem odhod-kov, na splono izkazal za neuspene-ga. Za prepriljivo spremembo pristo-pa v smeri (preventivnih) socialnih na-lob je treba po mnenju Odbora opu-stiti enostransko in strogo politiko var-evanja in sprejeti evropski programza oivitev gospodarstva in nalobe vviini 2 % BDP.

Primeri uinkov socialnih nalobNalobe v socialne storitve:veje

nalobe v zagotavljanje in podpiranjesocialne infrastrukture (nega, oskrbastarejih, zdravstvo, skrb za invalide,oskrbovana stanovanja, posvetovalni-ce itd.) ustvarjajo delovna mesta inhkrati veliko pripomorejo k veji ude-lebi na trgu dela, na dalji rok pa po-magajo razbremeniti javne finance inspodbuditi regionalno gospodarstvo.Po izraunih Komisije je pri letni sto-pnji rasti zaposlenosti na zdravstve-nem podroju v viini 0,5 % priakova-

ti, da se bo do leta 2020 zaposlenostv sektorju poveala vsaj za milijon no-vih delovnih mest.

Nalobe v otroko varstvo:tevil-ne tudije so na primeru otrokegavarstva pokazale, da je mogoe s cilj-no usmerjenimi nalobami povezati so-cialni napredek z vejo konkurenno-

stjo. tudija za Avstrijo je na primerpokazala, da so nalobeni stroki celo

ob ibkih gospodarskih obetih po ti-rih letih niji od ustvarjenih prihodkov.Za javne finance so pri tem koristni do-polnilni uinki: konjunkturne spodbu-de in spodbude regionalne politike,vse veje neposredno zaposlovanje,

vse nij i stroki za nadomestila zabrezposelnost itd.

Nalobe v otroke:V priporoilu znaslovom Vlaganje v otroke Komisijaugotavlja, da preventivne nalobe protirevini otrok omogoa cela vrstaukrepov. Tako ponazarja koristi razvojavisokokakovostnega otrokega var-stva: spodbujanje nadarjenosti, manj-e tveganje zgodnje opustitve olanja,bolje zaposlitvene monosti, zlasti zaenske, in spodbude za rast na regio-

nalni ravni.Nalobe v izobraevanje in boj

proti brezposelnosti mladih:Nalobe v izobraevanje, ki so v

skladu s potrebami ljudi in gospodar-stva, omogoajo vejo produktivnostter vije prihodke od davkov in prispev-kov za socialno varnost. Po izraunihorganizacije OECD je donosnost jav-nih nalob v izobraevanje v povpreju7,8-odstotna. Spodbujanje zaposlova-nja mladih mora biti kljuni elementnacionalnih strategij za socialne nalo-be. Drave lanice se upravieno po-

ziva, naj razvijejo uinkovite ukrepe zamlade, zlasti tiste, ki niso zaposleni,se ne izobraujejo ali usposabljajo.Eurofound ocenjuje gospodarske iz-gube zaradi izkljuenosti mladih s trgadela ali iz izobraevalnega sistema napreko 150 milijard EUR letno ali 1,2 %evropskega BDP.

Nalobe v spodbujanje zaposlo-vanja: velika brezposelnost, zlasti

brezposelnost mladih in dolgotrajnabrezposelnost, ni veliko breme zgoljza same brezposelne in njihove svoj-ce. Tudi za javne finance je trdovratnabrezposelnost velik izziv, ki se mu jetreba zoperstaviti z ukrepi za razvoj

znanj in spretnosti ter s spodbujanjemzaposlovanja. Dalja kot je brezposel-nost, teje je ustrezno uskladiti po-nudbo in povpraevanje na trgu dela.Ravno v gospodarstvu, ki temelji naznanju in tehnologiji, je pomanjkanjeznanj in spretnosti ter delovnih izku-enj glavna ovira za dolgotrajni uspehna trgu dela.

Nalobe v reevanje izzivov de-mografskih sprememb in v boljezaposlitvene monosti za stareje:

Odbor je e vekrat poudaril, da je trgdela kljunega pomena za reevanjeizzivov demografskih sprememb. ese obstojee zaposlitvene monostiuinkoviteje izkoristijo, se lahko kljubporastu tevila starejih pretenoohranja ravnovesje med planiki pri-spevkov in prejemniki.

Kljub predvidljivim spremembam vstarostni strukturi pa se je v mnogihdravah EU doslej premalo vlagalo vpogoje za delovno okolje, primernostaranju zaposlenih (ustvarjanje delov-nih pogojev, prilagojenih razlinim i-

vljenjskim obdobjem), in vejo udele-bo na trgu dela.

Nalobe v preventivno zdravstve-no varstvo in rehabilitacijo:pozitiv-ne uinke je mogoe dosei tudi spromocijo zdravja na delovnem mestuin na sektorski ravni, saj sta zaposlji-vost in tveganje brezposelnosti tesno

Uinki socialnih nalob na zaposlovanje in javne finance

OKREPITEV JAVNIH FINANC

Po mnenju Evropskega ekonomskega in socialnega odbora je treba opustitistrogo politiko varevanja in sprejeti evropski program za oivitev gospodarstva

in nalobe v viini 2 % BDP.

5/27/2018 Delavec_04_14

5/18

5 4/2014

povezana s telesnim in duevnimzdravjem. e ogroenosti ne prepo-znamo pravoasno in ukrepamo pre-pozno, se trpljenju posameznikov pri-druijo tudi visoki stroki za drubo.

Nalobe v socialna stanovanja:Odbor se pridruuje mnenju Evrop-

skega parlamenta in Odbora regij, daso socialna stanovanja kljunega po-mena za socialno kohezijo, ter pozivak oblikovanju evropskega okvira za topodroje.

Pri tem je treba spotovati naelosubsidiarnosti in zagotoviti, da bododrave lanice lahko e naprej samedoloale merila za socialna stanova-nja.

Nalobe v drubo brez ovir: prisocialnih nalobah na tem podroju bimorali med drugim namenjati pred-nost nalobam v ustvarjanje javnih

prostorov in stanovanj, ki ustrezajopotrebam starajoih se oseb in invali-dov, primerno infrastrukturo, ki spod-buja mobilnost, ter razvoj dostopnih,cenovno sprejemljivih in visokokako-vostnih socialnih stori tev za prikraja-ne drubene skupine.

Nalobe v socialno podjetnitvo:v pomo pri izvajanju teh nalog je tre-ba poenostaviti dostop do javnih sred-stev in zasebnega kapitala, da boustrezal tudi poslovnim modelom soci-alnega podjetnitva. Drave lanice bilahko v veji meri uporabljale inovativ-

ne monosti financiranja, na primer zudelebo zasebnega sektorja, saj lah-ko doprinesejo k proraunskim pri-hrankom.

Potenciala socialnih nalobni mogoe izkoristiti brez

zagotovljenega financiranjaSprememba pristopa v smeri nalo-

benih in preventivnih strategij na glav-nih podrojih ukrepanja (med drugimv zvezi z izobraevanjem, socialo, tr-gom dela in zdravstvom) bo verodo-stojna ele, ko bo zagotovljeno finan-

ciranje tako v proraunu EU kot tudi vproraunih drav lanic.Odbor ponavlja svoje preprianje,

da je v okviru predvidene konsolidaci-je javnih financ treba biti pozoren ne lena izdatke, temve najti tudi nove vireprihodkov ter hkrati poveati uinkovi-

tost in uspenost javne porabe. V zve-zi s tem je po mnenju Odbora trebaraziriti osnovo za davne prihodkedrav lanic, med drugim s pobira-njem davka na finanne transakcije,zaprtjem davnih oaz, koncem tekmo-vanja v znievanju davkov in z ukrepi

za prepreevanje davnih utaj. Polegtega je treba na splono premisliti odavnih sistemih in pri tem upotevativpraanja v zvezi s prispevki za razli-ne vrste dohodka in premoenja.

Odbor je zelo kritien do pogojeno-sti iz naslova gospodarskega upravlja-nja, v skladu s katerimi se zmanjajokohezijska sredstva kot sankcija v pri-meru neizpolnjevanja makroekonom-skih zahtev EU.

To nima samo prociklinega in ome-jujoega uinka na gospodarsko rast,temve oteuje dodatne nalobe, po-

trebne ravno v dravah, ki so vkljue-ne v program. Namesto tega je trebaspodbuditi rast in nuditi podporo,evropski dele sofinanciranja pa epoveati v dravah, ki jih je gospodar-ska kriza posebej mono prizadela.

Priredil B. H.

Pravnik pojasnjujePrehod k novemu

delodajalcu -praksa nepotenegadelodajalca

Pogosto se dogaja, tudi zaradi te-ga, ker slovenski pravni sistemomogoa dokaj enostavno in prak-tino neomejeno ustanavljanjepravnih oseb, da delavci prehajajoiz enega podjetja v drugo. Zakon o

delovnih razmerjih (ZDR) sicer to predvideva in poskuadelavca nekoliko zavarovati, vendar se najdejo delodajal-ci, ki poskuajo to situacijo zlorabiti in delavce prikrajatiza pravice, ki jim gredo.

Zakon doloa, da preidejo pravice in obveznosti iz de-lovnega razmerja, ki so jih imeli delavci pri starem delo-dajalcu, na novega. S tem poskua ZDR delavcem zago-toviti kontinuiteto zaposlitve, kar pomeni, da se mora priodmerjanju doloenih pravic pri novem delodajalcu, kotso jubilejna nagrada, dodatek za stalnost, odpravnina,ipd. upotevati vsa delovna doba, ki jo je delavec dopolnilpri prejnjem delodajalcu.

Dodatno skua ZDR delavca zavarovati z dolobo, kimed delodajalcem prenosnikom in delodajalcem prevze-mnikom vzpostavlja solidarno odgovornost za terjatve de-lavcev, ki so nastale do datuma prenosa. To pomeni, dabo delavec svoje terjatve, ki jih ima do starega delodajal-ca, na podlagi zakona lahko uveljavljal tudi proti novemu.Solidarno odgovornost ZDR vzpostavlja tudi v primeru,da je delodajalec prenosnik preteni, ve kot 25% lastnikdelodajalca prevzemnika. e v tem primeru delavec vdveh letih od prenosa izgubi slubo, zaradi steaja aliprisilnega prenehanja novega delodajalca, je stari delo-dajalec solidarno odgovoren za terjatve, ki jih ima dela-

vec do novega delodajalca, vendar samo do viine od-pravnine, ki bi delavcu pripadala, e bi mu bilo na danprenosa odpovedano delovno razmerje.

Ves naveden nabor pravic je delavcu zagotovljen, e jeprenos k novemu delodajalcu korektno in zakonito izve-den, zato mora biti delavec ob taki situaciji e posebnopozoren. Velikokrat se namre zgodi, da stari delodaja-lec delavcu ponudi sporazumno odpoved pogodbe o za-poslitvi, nakar se delavec zaposli pri novem. e delavectako odpoved podpie, delovno razmerje pravno formal-no pri starem delodajalcu preneha sporazumno, delavecpa se na novo zaposli pri novem delodajalcu, pri emerizgubi vsa prej navedena varstva iz ZDR.

Iz navedenega je razvidno, kako pomembno je, da jedelavec pozoren na to, pod kaken dokument se podpi-suje, e posebej takrat, ko je v obeh primerih lastnik takoenega kot drugega podjetja isti. Pomembno je vedeti, dadelavcu ob prehodu k novemu delodajalcu ni potrebnopodajati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kaj ele, da bibila ta sporazumna. Dovolj je le, da delavec prejme sklep,s katerim mu je sporoeno, da je na podlagi spremembedelodajalca prevzet k delodajalcu prevzemniku. V praksise vasih sklene tudi aneks k pogodbi o zaposlitvi, s ka-terim se spremeni samo naziv delodajalca.

Delavec naj bo torej pozoren na to, kaj podpisuje, eposebno v primeru, ko mu je ponujeno v podpis velikopapirjev. e ne razume, kaj mu delodajalec ponuja v pod-pis, pa naj se, preden podpie, posvetuje s pravnikom.Ko so enkrat dokumenti podpisani, je namre prepozno,saj delavec s svojim podpisom izraa strinjanje z vsakimpisanjem, ki ga podpie. Tak podpis se lahko na sodiuizpodbija le, e delavec dokae da je bil vanj prisiljen, daje pogodbo podpisal zaradi gronje al i prevare, kar pa jev praksi izjemno teko.

Kljub zakonskemu varstvu, se torej delavec ne more vceloti zanaati na zaito, ki mu jo nudi ZDR, temvemora paziti, kaj podpisuje, da lahko omenjeno zaitotudi izkoristi.

Pie: Matija Drmota,univ. dipl. prav.

5/27/2018 Delavec_04_14

6/18

64/2014

izida med delavci starimi od 18 do 24 letve kot 40 odstotkov vija, kot pri delavcihna splono. Mladi se prav tako sooajo zvejo verjetnostjo obolevnosti za poklicnimiboleznimi. Delovna mesta, ki so hkrati oko-

lje za promocijo zdravja, ponujajo prilonostza izboljanje splonega zdravja med delav-ci, kar dolgorono koristi podjetjem (e na-tejemo zgolj dve najoitneji - znievanjestrokov povezanih z obolenji in vpliv naproduktivnost ). Mag. Srna je pojasnil tudi,kaj sploh pomeni promocija zdravja na de-lovnem mestu. Gre za skupna prizadevanjadelodajalcev, delavcev in drube za izbolj-anje zdravja in dobrega poutja na delov-nem mestu, kar je mogoe dosei s kombi-

nacijo razlinih dejavnikov, zlasti z izbolja-njem organizacije dela in delovnega okolja;spodbujanjem delavcev, da se udeleujejozdravih dejavnosti; omogoanjem izbirezdravega naina ivljenja ter spodbujanjemosebnostnega razvoja.

Sklepna misel predstavitve je bila, da jeza promocijo zdravja na delovnem mestupotrebna dejavna zavezanost obeh strani,delodajalca in delavca. Sicer pa aktivnostiza promocijo zdravja nikakor niso stroek,ampak naloba!

Predstavitev OiRA

Nato je Nataa Kramar z Zavoda Varensem predstavila razvoj treh OiRA (Onlineinteractive Risk Assessment) orodij, ki jihrazvijajo v sklopu projekta ProZDRAV. OiRAje enostavna in brezplana spletna aplikaci-ja, ki pomaga mikro in malim podjetjem pripostopnem izvajanju temeljitega postopkaocene tveganja od identifikacije nevarnostiin ocenjevanja tveganj na delovnem mestu

ja ZZZS zainjeni z nekaj zabavnimi prispo-dobami, ki so predstavitev naredile le ebolj zanimivo, je sledila predstavitev glavneinpektorice za delo z Inpektorata Republi-ke Slovenije za delo Natae Trek.

Predstavila je temo Izboljanje varnostnekulture na delovnem mestu in psihosocialnidejavniki. Ena kljunih misli, ki jo je izposta-vila in je e kako aktualna, glasi: Quid legessine moribus (Kaj koristijo zakoni, e ni na-vad) (Quintus Horatius). Misel je kljuna invsebinsko zelo zgovorna, zasnovana na re-alnih temeljih. Slovenija ima lahko na tisoein tisoe zakonov, ki ostajajo mrtva rka napapirju, dokler se zavest upotevanja, spo-tovanja varnostne in splone kulture, glo-

boko ne zasidra v vsakega posameznika innarod kot celoto. Hoe noe, odvisni smoeden od drugega, zato je pomembno, da sipomagamo, saj teava posameznika povle-e za seboj ravno tako ljudi, s katerimi je talovek v neposrednem in posrednem stiku,odnosih, delovnem razmerju, itd. Inpekt-orica je izpostavila porast psihosocialnih de-javnikov tveganj na delovnem mestu.

Delovnim nezgodam so najboljizpostavljeni mladi

Sledil je prispevek mag. Milana Srne izGospodarske zbornice varnosti pri delu o

promociji zdravja na delovnem mestu.Izpostavil je Zakon o varnosti in zdravju pridelu, natel in pojasnil zakonske obveznostidelodajalca, kot je npr. doloba nartova-nja promocije zdravja na delovnem mestuter navedel in pojasnil 76. len omenjenegazakona. Prav tako je navedel ve statistinihpodatkov iz Evropske unije, ki kaejo, da jepogostost nezgod pri delu brez smrtnega

V hotelu Radin v Radencih je konec mar-ca potekal XV. posvet delodajalcev Slo-venije, ki ga je tako kot vsako leto tudi tokatpripravilo Zdruenje delodajalcev obrti inpodjetnikov Slovenije (ZDOPS). Prvi dansreanja, na katerem je udeleence uvodo-ma pozdravil predsednik ZDOPS Milankapin, je minil v znamenju projektaProZDRAV, ki ga ZDOPS izvaja skupaj sSindikatom obrti in podjetnitva Slovenije

(SOPS) ter Zavodom za zdravstveno zava-rovanje Slovenije (ZZZS).

Dobri rezultati projekta ProZDRAVso plod trdega in strokovnega delaGeneralni sekretar ZDOPS Igor Antauer

je pri predstavitvi projekta ProZDRAV izpo-stavil zlasti problematiko ocene tveganja.Izrazil je iskreno priakovanje, da bo projektprispeval k skupnim ciljem, to je zdravimdelovnim mestom in sprejemanju odgovor-nosti zanje tako na strani delodajalcev kotna strani delavcev.

Kako obvladati absentizem?Sledila je predstavitev dobrih praks obvla-dovanja zdravstvenega absentizma v podje-tjih. Temo je predstavil generalni direktorZZZS Samo Fakin. Povedal je, da gredonadomestila plae za as zadranosti oddela zaradi bolezenskih razlogov v bremedelodajalca (do 30. dni), zato je dobro, dase delodajalci zavedajo pomembnosti pre-ventive in temu posveajo ve pozornosti -razume se, da mora tudi delavec biti skrbenin da mora ravnati odgovorno. Prav tako jepredstavil nekaj finannih podatkov, in sicerza leto 2013, ko so znaala nadomestilapla za as zadranosti od dela zaradi bole-

zenskih razlogov 227,6 milijona evrov.Zaradi bolezni je tako bilo izgubljenih never-jetnih 9,3 milijona delovnih dni! Vzrok najve-jega delea izgubljenih dni so bolezni mi-ino-skeletnega sistema in vezivnega tki-va. Na drugem mestu so pokodbe in za-strupitve izven dela. Fakin je na kratkopredstavil tudi nekaj ukrepov, ki jih ZZZSizvaja za obvladovanje absentizma. Gre zaredno spremljanje odsotnosti z dela na na-cionalnem in regionalnem nivoju, za lainokontrolo bolnikega staa, za sodelovanjeizvedencev z raznimi strokami zdravstvenein socialne varnosti, itd. Predvsem pa je po-

udaril razirjanje, promoviranje in infiltriranjedobre prakse iz tujine v doma sistem,spodbujanje zdravega naina ivljenja, ob-veanje, ozaveanje in informiranje de-lavcev, nagrajevanje in motiviranje zaposle-nih in podobne ukrepe.

Kaj koristijo zakoni, e ni navad?Bogati predstavitvi generalnega direktor-

Prvi dan XV. posveta delodajalcev v znamenju projekta ProZDRAV

NA VISOKI STROKOVNI RAVNI

XV. posvet delodajalcev Slovenije je tako kot vsako leto tudi tokat pripraviloZdruenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS).

5/27/2018 Delavec_04_14

7/18

7 4/2014

pravil, kodeksa; za udelebo na ponujenihizobraevanjih, itd.

Projekt ProZDRAV prinaa novovrednost

Projekt kot je ProZDRAV, kjer SOPS inZDOPS promovirata zdrava in varna delov-na mesta preko izvedbe tevilnih aktivnosti,usposabljanj, izdaj publikacij, spletnega in-formiranja, asopisnih lankov, zloenk, itd.Prav tako pa z razvojem prvih slovenskihOiRA orodij prinaata v slovenski prostorsve veter z novim valom reitev na podro-ju preventive in uspenega boja proti po-kodbam na delovnem mestu. Nedvomnopripomore k zdravemu razvoju podjetij, zni-evanju strokov posledic zdravljenja, ab-sentizma, itd. Tovrstni projekti in e posebejomenjeni projekt, ProZDRAV, so se izkazalikot zelo uinkoviti in visoka dodana vre-dnost v naem prostoru.

Prirejeno po poroilu Ane ermelj iz stro-

kovne slube Glavnega odbora SOPS.Priredil T. K.

Za zdrave odnosev delovnem okolju

Zadnja je bila na vrsti predstavitev AnkeZajc s temo Obvladovanje stresa na de-lovnem mestu s praktinimi primeri.Zajeva je v sklopu projekta ProZDRAVavtorica prironika Soustvarjanje zdravihodnosov v delovnem okolju.

Zakaj je prilo do izdaje prironika? Kerzdravi odnosi v delovnem okolju po-membno vplivajo na varnost in zdravjezaposlenih, neustrezna komunikacija pa

vodi v konflikte, nereevanje le-teh pa vmobing.

Kateri so preventivni ukrepi delodajal-cev, da do slabih odnosov ne bi prilo?Gre za spremljanje klime med zaposleni-mi; za informiranje zaposlenih o pravicahin dolnostih, za organizacijo izobraevanjza vse zaposlene; za odprto komunikacijo,hitro reevanje sporov in teav, itd.

Kateri pa so preventivni ukrepi s strani

zaposlenih? Gre za izpolnjevanje delovnihobveznosti; za spotovanje dogovorjenih

prek odloanja o preventivnih ukrepih in nji-hovega izvajanja do stalnega spremljanja inporoanja. Cilj OiRA projekta je izboljativarnost in zdravje za delavce v dvajsetih mi-lijonih evropskih mikro in malih podjetjih.

Za zdrav ivljenjski slogPo tej pouno-zanimivi predstavitvi je

Alenka Ribi z Razvojnega centra informa-cijsko-komunikacijskih tehnologij Savinjaalec predstavila temo Celostna reitev zapremagovanje stresa in oblikovanje zdrave-ga ivljenjskega sloga podjetniki pri-stop. Predstavila je spletni portal @life.Zgodba reitve @life na poti do zdravegaivljenja zdruuje vse, ki elijo izboljati aliohranjati svoje dobro poutje. Prav tako po-maga pri doseganju ciljev s podroja giba-nja, uravnoteene prehrane, zdravstvenegastanja in osebnostne vrstosti. S celostnimprogramom, oblikovanim po najvijih stro-kovnih standardih, uporabnik dosee zado-

voljstvo, izpopolnjenost, uravnoteenost insi izbolja samozavest.

Zdravnica svetujeAlkoholizem v druini

V Sloveniji je z alkoholom zasvojenihokrog 200 tiso ljudi, z njimi in zaradi njihpa trpi vsaj trikrat toliko svojcev. Odvisnostod alkohola je danes ena najbolj razirje-nih tipov zasvojenosti, ljudje pa so e ve-

dno premalo poueni o varnem in odgo-vornem pitju alkohola ter se ne zavedajo,kakne so lahko posledice prekomerne-ga pitja. V Sloveniji povzroi skoraj vsakotretjo prometno nesreo s smrtnim izi-dom prav alkohol, 400 500 alkoholikovletno pa umre zaradi bolezni ter samomo-

ra. Vendar pa pravilo, da se pijanec spreobrne, ko se v grob zvrne,e dalj asa ne velja ve. Sistem zdravljenja bolnikov odvisnih odalkohola je v zadnjih letih zelo napredoval in zato imajo odvisniki odalkohola danes precej ve upanja, da se bodo pozdravili.Odvisnost od alkohola je bolezen

Alkoholizem je odvisnost, odvisnost pa je potrebno zdraviti, pravtako kot druge bolezni. Je prevelik problem, da bi ga kdo zmogelsam, vsak pri zdravljenju potrebuje pomo, predvsem podporo dru-

ine. Odvisnost se kae z neprestano eljo po zauitju alkohola,znailna je potreba po vse vejih koliinah alkohola za enak uinekopoja, oseba zaradi alkohola zanemarja veino drugih dejavnosti.Razvit alkoholik zane piti e na tee, popije ogromne koliine al-kohola, do pijanosti, ko ni ve sposoben za nobeno opravilo. ealkohola ne zauije dnevno, se kmalu zane abstinenna kriza stresenjem, nemirnostjo, agresivnostjo, delirijem. Alkoholik je sicerpreprian, da lahko kadarkoli opusti pijao in da mu pitje ne kodi.Posledice za druino...

Alkoholizem ni bolezen posameznika, je bolezen druine. Vsak,ki ivi z alkoholikom, sasoma duevno in telesno zboli tudi sam.Dolgotrajno uivanje pretiranih koliin alkohola izkrivi lovekovo u-stvovanje in vpliva na njegovo vedenje, zato do svojih blinjih alko-holik postane sasoma nesramen, agresiven, vrstijo se prepiri,

lahko tudi fizino nasilje. Druina vsak dan znova trepeta in aka,kaken se bo alkoholik vrnil domov. Svoje domae sicer pogostoprepriuje, da bo e jutri drugae in da ne bo ve pil. Ko naslednjidan spet pije, so pozabljeni vsi dobri sklepi in ko pride domov jezaradi obutij krivde njegova jeza na blinje e veja. Druino posta-

ja vse bolj sram in tako kot svoje poetje prikriva alkoholik, zanejoprikrivati resnico pred drugimi tudi druinski lani. V veini primerovskua alkoholik krivdo za svoje pitje prevaliti na kak drug dejavnik,

na primer na stresno slubo, nemogoo eno, neubogljive otrokeitd. Vendar morajo svojci razumeti, da je za pitje odgovoren vednotisti, ki pije, razlogi pa se skrivajo v njegovih osebnostnih znailno-stih, podedovanih lastnostih, izkunjah iz otrotva. Ob tem sevedatrpijo tudi otroci, eprav tevilne ene v zakonu z alkoholikom vztra-

jajo prav v dobro otrok.Kaj storiti, e ivite z alkoholikom?

Ne zatiskajte si oi pred dejstvom, da ivite z alkoholikom. enepogosto teko zapustijo alkoholika in ga celo zagovarjajo. To jelahko zaradi pritiskov drube, zaradi vere, zaradi bivanjskih razmer(stanovanje je moevo), zaradi strahu in obutka osramoenosti.

Tudi alkoholik se noe loiti, saj se boji, da bodo s tem njegovobolezen odkrili tudi drugi, da bo dokonno propadel, zaveda pa setudi, da po loitvi ne bo imel nikogar ve za izivljanje. Zato manipu-lira z druino, prosi na kolenih, obljublja da bo prenehal, lahko grozi,da bo vzel otroke, grozi da bo storil samomor itd. Preprievanjeodvisnika, da naj prekine pretirano uivanje alkohola, skrivanje alko-hola in nadzorovanje, ne bo prineslo nobenega uspeha. Alkoholikmora priti namre zaradi pritiskov v brezizhoden poloaj. Na odvi-snost se svojci ne smejo navaditi, odvisnemu lanu druine jepotrebno jasno dati vedeti, da ne zmorejo ve tolerirati stanja, kot

je. Svojci seveda ne morejo zahtevati, da naj takoj preneha piti ali da

naj pije zmerno, saj tega alkoholik ni ve zmoen. Zahtevajo palahko, da naj zane z zdravljenjem. e se odvisen lovek v nobe-nem primeru noe spremeniti in dela kodo vsej druini, je edinamonost, da se druinski lani umaknejo iz takega odnosa.Najslabe je, e si vsi zatiskajo oi in nihe ni ne ukrene.Zdravljenje

Odloitev za zdravljenje je za alkoholika teka, povpreen sloven-ski alkoholik pije 10 20 let preden pride na zdravljenje. Na zdra-

vljenje navadno pristane, ko dosee najnijo toko svoje bolezni, v45% je to zaradi loitve, v 45% zaradi strahu pred izgubo slube, v10% zaradi pojava tekih bolezenskih znakov v povezavi s pijao.Ljudje smo al narejeni tako, da se v veini primerov ne bomo spre-menili, e to ne bo res nujno. e se alkoholik odloi za zdravljenje,gre lahko po pomo k strokovnjaku alkohologu, e je monost,

raje z enim od druinskih lanov ali s prijateljem. Druga monost paje vkljuitev v skupine za alkoholike. Skupine za samopomo sonamenjene tudi svojcem alkoholikov. Zdravljenje je vedno dolgotraj-no, govorimo o ve letih. Vendar pa, v ivljenju ni nikoli lahko, nale-timo na razline ovire in teave. Vasih se nam zdijo prepreke ne-premagljive, ko pa se po korakih spopadamo z njimi spoznamo, dase z voljo in eljo dale pride. Podobno velja za alkoholizem, ni ne-premagljiv, treba se ga je lotiti in vztrajati.

Pie: Maja Sendi,dr. med.

5/27/2018 Delavec_04_14

8/18

84/2014

Drugi dan XV. posveta delodajalcev vHotelu Radin v Radencih je bil organiziran vsklopu projekta DialogeS. ZDOPS inSOPS skupaj v socialnem dialogu do pre-dlogov izvedbenih reitev na podroju po-gojev dela in zaposlovanja v obrti in podje-tnitvu.

Posvet se je priel z uvodnim pozdravnimnagovorom predsednikov obeh organizacij- partneric v projektu. Prvi je udeleence

pozdravil predsednik Zdruenja delodajal-cev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS)Milan kapin.

Milan kapin: potrebujemo korenitereforme

kapin se je kritino dotaknil, ovrednotilin skoraj vedeevalsko napovedal padec

nepremininske-ga davka (kasne-

je, e istega dne,je namre ustav-no sodie nepre-mininski davek

razglasilo za neu-staven). Prav takoje bil kritien dotedaj e odhajajo-e ministrice zazdravje. V nago-

voru se je sprae-val, kaj se dogaja

s pravno dravo, uinkovito javno upravo,kako neodgovorno se troijo proraunskasredstva. Jasno je izrazil svoje mnenje tudiglede davnega primea, ki se neposrednonegativno (in kar odbijajoe) odraa na tujeinvesticije. Prav tako se je vpraal, kdaj bo-do vladni funkcionarji spoznali, da bo po-

trebna korenita zdravstvena reforma, refor-ma javnega sektorja in posegi v njihovepravice, saj gospodarstvo, zasebni sektorteh izdatkov ne zmore ve. as za reformein spremembe je bil, ne veraj, ampak ekakno leto, dve nazaj. Ob nagovoru pred-sednika ZDOPS je bilo mogoe v konfe-renni dvorani sliati odobravanje udele-encev, ki so se strinjali s povedanim.

Peter Janar: SOPS uspeno deluje e64 let

Nato je udeleence pozdravil predsednikSindikata obrti in podjetnitva Slovenije

(SOPS) Peter Janar. V svojem imenu ter vimenu SOPS je nagovoril predsednikaDravnega sveta RS Mitjo Bervarja, pred-sednika Zdruenja delodajalcev obrti inpodjetnitva Slovenije Milana kapina terdruge visoke goste in vse udeleence.Spomnil jih je na dejstvo, ki je morda zamnoge manj znano, in sicer, da SOPS ne-prekinjeno deluje v obrti in podjetnitvu

Slovenije e 64. let. V tem dolgem obdobju

delovanja in sodelovanja z razlinimi delo-dajalskimi organizacijami je v obrti in podje-tnitvu pustil neizbrisen peat skupnegadela, ki se odraa v mnogih uspeno izve-denih skupnih aktivnostih za dobro delav-

cev in delodajal-cev v mikro, malihin srednjih podje-tjih. Eden kljunihpoudarkov nago-

vora je bil v misli,da nam dolgole-tne izkunje kae-

jo, da smo mnogestvari uspeno re-

alizirali takrat, kosmo konstruktiv-no sodelovali. Ponjegovih besedah

je sodelovanje SOPS in ZDOPS preeto zzanesljivostjo in verodostojnostjo, kar seodraa v uravnoteenosti zastopanja delo-dajalskih in delavskih interesov v obrtnitvuin podjetnitvu. Dobri socialno-partnerskiodnosi z ZDOPS in OZS se zrcalijo skozi43-letno obdobje urejanja delovnih razmerijs Kolektivno pogodbo za zaposlene pri obr-tnikih in podjetnikih. Enako dober odnosSOPS vzdruje tudi z Podjetniko-trgovsko

zbornico pri Gospodarski zbornici Slo-venije, s katero preko kolektivne pogodbee 23 let ureja delovna razmerja za zaposle-ne v podjetjih drobnega gospodarstva.

Projekt DialogeS je zelo kakovostnozasnovan

Janar je poudaril, da je projekt DialogeSciljno zelo kvalitetno zastavljen, saj v izvaja-

nju zajema irok krog podjetnikov in pri njih

zaposlenih delavcev. Poleg tega vkljuujerazline domae institucije kot tudi instituci-je drugih drav. Nabor tematskih sklopov jepovsem v kontekstu drubeno-razvojnih po-treb, saj v ospredje postavlja nadaljnjo kre-pitev socialnega dialoga, izdelavo podlag inpripravo predlogov reitev za izboljanjepogojev dela, ukrepov aktivne politike za-poslovanja in vseivljenjskega uenja, s po-sebnim poudarkom na potrebah obrti inpodjetnitva, pripravo predlogov za boljoureditev delovnega okolja in organizacijedela, krepitev medgeneracijskega sodelo-

vanja, usklajevanje zasebnega in poklicne-ga ivljenja in maksimalno mono ureditev

uinkovitega, mirnega reevanja individual-nih in kolektivnih delovnih sporov.

Mikro in mala podjetja ustvarila75 odstotkov delovnih mest

Po nagovoru Janarja je sledil kratekpozdrav predsednika dravnega sveta MitjeBervarja, ki je izpostavil pomembnost mikroin malih podjetij pri nas. Poudaril je, da negre zanemariti dejstva, da so prav mikro inmala podjetja ustvarila 75 odstotkov delov-nih mest v Evropi. Izrazil je tudi priakova-nje, da mora prav zakonodajna oblastustvariti normativne pogoje za gospodarsko

rast in bil kritien do izobraevalnega siste-ma, ki po njegovem mnenju nima realnihtemeljev glede na potrebe trga v gospodar-stvu.

Najveji zaposlovalci so mikroin mala podjetja

Sledila je predstavitev mag. Vlaste Stojak,ki je predstavila novosti in ukrepe Zavoda

Drugi dan XV. posveta delodajalcev v sklopu projekta DialogeS

AKTUALNA VSEBINA

Drugi dan posveta je potekal v sklopu projekta DialogeS, v katerem socialna partnerjaZDOPS in SOPS pripravljata izvedbene reitve na podroju pogojev dela

in zaposlovanja v obrti in podjetnitvu.

Peter Janar

Milan kapin

5/27/2018 Delavec_04_14

9/18

9 4/2014

RS za zaposlova-nje za male delo-dajalce. Njena pr-

va misel je bila, daso najveji poten-cial pri zaposlova-nju prav mikro,mala in srednjapodjetja - tudi vasu krize. Nakratko je predsta-

vila pisarno za de-lodajalce, ki je

obetavna novost. Zavod delodajalcemomogoa pomo pri objavi prostega delov-nega mesta, nudi strokovni izbor primernihin motiviranih kadrov, zagotovi prostor zaizvedbo pogovorov in informiranje o aktual-nih spodbudah za zaposlovanje in usposa-bljanje, nudi pomo pri izpolnjevanju vlog inobrazcev ter pri vpraanjih pravne narave.Zavod ima 12 obmonih slub z velikimi

uradi za delo in pisarnami za delodajalce ter47 dodatnih lokacij uradov za delo s sveto-

valci za delodajalce. Storitve so dostopnena uradnih za delodajalce svetovalci zadelodajalce, na portalu eStoritve za deloda-

jalce www.ess.gov.si ter v Kontaktnem cen-tru 080 20 55 (gre za brezplano tevilko).

Med storitve, ki jih zavod dodatno nudidelodajalcem, kadar na trgu dela ni uspo-sobljenih delavcev, sodijo tudi skupinskepredstavitve prostih delovnih mest. Prav ta-ko zavod opravi predizbore motiviranih kan-didatov za zaposlitev. Izvajajo tudi usposa-bljanje brezposelnih oseb za pridobitev

kljunih kompetenc, mini zaposlitvene sej-me in podobno.Sledila je podrobneja razlaga subvencij

Zaposli me plus ter Jamstva za mlade,ter ukrepi drugih institucij za pospeevanjezaposlovanja mladih (DURS), kot npr.oprostitev plaila prispevkov za zaposlitevmladih, davne olajave za zaposlovanjeinvalidov, davne olajave za zaposlitevbrezposelne osebe, mlaje od 26 let alistareje od 55 let, ukrepi ZPIZ, vrailo pri-spevkov za prvo zaposlitev. Delodajalci, kizaposlijo iskalca prve zaposlitve za nedo-loen as, osebo mlajo od 26 let ali mati,ki skrbi za otroka do 3. leta starosti, lahko

za zaposlitev uveljavljajo vrailo prispevkovdelodajalca.

Izzivi na trgu dela leta 2014Po zelo temeljiti in dobro pripravljeni

predstavitvi predstavnice Zavoda RS za za-poslovanje je sledil nastop generalnega di-rektorja Direktorata za delovna razmerja inpravice iz dela na Ministrstvu za delo, drui-no, socialne zadeve in enake monostiPetra Pogaarja. ki je obirneje predstavilizzive na trgu dela v letu 2014. Dejal je, dase Slovenija kot tudi Evropa in ire sooa zizzivi starajoega se prebivalstva

Strukturne spremembe, na podroju kate-rih bodo potrebne dodatne reforme (in ki sohkrati steber moderne socialne drave) so:pokojninski sistem, sistem socialnih trans-ferjev ter trg dela. Pogaar je predstavil ciljereforme trga dela, kot so zmanjanje se-gmentacije trga dela, poveanje fleksibilno-sti, poveanje delovnopravnega varstva inprepreevanje zlorab. Na kratko se je dota-

knil tudi priporoil Sveta EU, glede pokoj-ninskega sistema in trga dela. Kar je bilomorda e posebej zanimivo je bila predsta-

vitev vpliva kolektivnih pogodb. Kar se tiestroka dela je ZDR-1 prispeval k veji vlogikolektivnih dogovarjanj glede institutov, ki

vplivajo na viino strokov. Ureditev posa-meznih institutov v analiziranih kolektivnihpogodbah dejavnosti pomeni zmanjanjestrokov zaradi: doloitve druganih kriteri-

jev za upravie-nost do odpravni-ne ob upokojitvi;krajih odpove-dnih rokov za za-poslene, ki imajo

ve kot 25 let za-poslitve pri delo-dajalcu; spreme-njene ureditvedodatka na delov-no dobo ter uredi-

tve instituta pri-pravnitva, pri ka-

terem ZDR-1 dopua plailo najmanj 70odstotkov osnovne plae za delovno me-sto, za katero se pripravnik usposablja (ven-dar ne manj kot je minimalna plaa).

Novi izobraevalni modeliAlju Pertina, dravni sekretar na

Ministrstvu za izobraevanje, znanost inport, je predstavil nove izobraevalne mo-dele. Ob poudarjanju pomembnosti vlogeizobraevanja je sledil niz predlogov ukre-pov visokoolskega izobraevanja. Pertina

je izpostavil krepi-tev profesionalne-ga kapitala stro-kovnih delavcev,uinkoviteje vo-denje izobraeval-nih organizacij sspremljanjem ka-kovosti izobrae-

valnega sistema,poveanje mobil-nosti znanja, stro-kovnih delavcev intudentov med iz-

obraevalnimi institucijami in irim drube-

nim okoljem. Predstavil je tudi monost va-jenitva kot nekakno alternativo dualnegasistema. Vajenitvo temelji na individualniuni pogodbi med delodajalcem in vajen-cem, ki se izobrauje. Nosilci so veinomamala in srednja podjetja, vajenec pa imastatus zaposlenega. Nova (morda bi lahkorekli tudi stara) situacija v drubi in (pre)veli-ka brezposelnost med mladimi dajeta dru-gaen pogled na ta sistem in podlago zaponovno uvedbo. Eden izmed predlogovukrepov je zagotoviti sredstva Evropskegasocialnega sklada za potrebe poklicnega instrokovnega izobraevanja.

Pomembna vloga Evropskegaekonomskega in socialnega odboraDare Stojan, lan Evropskega ekonom-

skega in socialnega odbora (EESO), je vnadaljevanju predstavil poglede EESO nanove naine izobraevanja ter na kratkopredstavil njegovo delovanje. Poudarek jebil predvsem na tehnoloko-tehninih zah-

tevah v gospodar-stvu in izobraeva-nju. Stojan je vsvoji predstavitviizrazil iskreno za-udenje nad pol-

jo hitrostjo uvaja-nja in sprejemanjaza slovenski pro-stor novitet si-cer pa evropskeustaljene in euteene prakse.

Slovenija mora iti v korak s asom. Kar po-meni, da mora omogoati tehnoloke rei-tve na vseh podrojih, od zagotavljanja e--izobraevanja, e-kulture, itd.

Potrebe na trgu dela je trebanartovati

Sledila je predstavitev mag. PetraWedeniga, namestnika direktorja Zavoda za

zaposlovanje iz avstrijske Koroke, ki jepredstavil projekcijo in planiranje potreb natrgu dela v Avstriji ter na avstrijskemKorokem, ukre-pe aktivne politikezaposlovanja insodelovanje z de-lodajalci. Ena za-nimivejih prispo-dob primerjavemed slovenskimin avstrijskim ol-skim sistemomoziroma sistemom

izobraevanja je vtem, da imajo vAvstriji uenci toli-ko praktinega izobraevanja, da si celoelijo sesti v olske klopi in posluati teori-

jo, medtem ko je v Sloveniji ravno obratno.

Metodologija projekcije potrebna trgu dela

Predstavitev Metodologije projekcijepotreb na trgu dela pri malih in srednje veli-kih podjetjih v sektorju obrti in podjetnitvater primer modelaprojekcije potrebna primeru avto-

-serviserja jeopravil JanezDekleva z Zdrue-nja za razvoj zna-nja. Ovire, ki sepojavljajo so pred-

vsem v tem, daobjava potrebe podelavcu na ZRSZni ve obvezna,ravno tako je pro-blematino, da ni ve sistemskega financi-ranja in spremljanja potreb trga dela ZRSZ,CPI, Javni sklad za razvoj kadrov, ZZZS.

Ukrepi, ki se deloma e izvajajo, deloma see bodo, so: urejeno financiranje; komuni-kacijski krog med delodajalci, ZRSZ inZZZS; odprtje kataloga programov izobra-evanja in usposabljanja ter kataloga zuna-njih izvajalcev; sistem dodatnih

Prirejeno po poroilu Ane ermelj iz stro-kovne slube Glavnega odbora SOPS.

Priredil T. K.

Peter Pogaar

Janez Dekleva

Alju Pertina

Dare Stojan

mag. Peter Wedenig

mag. Vlasta Stojak

5/27/2018 Delavec_04_14

10/18

104/2014

Finanna vzdrnost naega zdravstve-nega sistema je iz leta v leto slaba. e bolo tako naprej, bo izguba v zdravstvenemsistemu ez nekaj let tako velika, da je nebo ve mogoe zapolniti niti na najbolj bo-le nain. Zato je nujno nekaj ukreniti.Sliati je predloge o poveanju prispevnestopnje, o uvedbi participacije na zdravilain prvi obisk pri zdravniku specialistu, patudi o uvedbi odbitne franize. Slednje po-meni, da bi morali zavarovanci plaevati

vsako leto zdravstvene storitve do doloe-nega zneska sami, ele nato bi jim zaelaplaevati zdravstvene storitve zdravstvenazavarovalnica.

Intitut za ekonomska raziskovanja v

Ljubljani je pripravil tudijo Ocena dolgo-rone javnofinanne vzdrnosti zdravstve-nega sistema in monih virov financira-nja, ki sta jo javnosti predstavila BorisMajcen in Mitja ok. Kot sta povedala av-torja je namen tudije ocena dolgorone

javnofinanne vzdrnosti zdravstvenegasistema ter posledic, e bi se spremeniliobstojei viri financiranja ali e bi se uvedlinovi.

V Sloveniji je bilo leta 2012 zbranih2,077 milijarde evrov dohodnine in 5,244milijarde evrov prispevkov za socialno var-nost, kar skupaj znese 56 odstotkov vseh

davnih prihodkov v konsolidirani bilancijavnih financ v Sloveniji. Skupni dele dav-kov (vkljuno s prispevki za socialno var-nost) v bruto domaem proizvodu je leta2011 v Sloveniji znaal 37,2 odstotka, simer je bila naa drava med 27 dravamiEvropske unije na desetem mestu.Za Slovenijo je smiselna primerjava zlastiz dravami, ki imajo tako imenovanBismarckov oziroma kontinentalni sistemfinanciranja socialne varnosti. V primerjavis temi dravami, zlasti z Avstrijo in Nemijo,

je imela Slovenija nekoliko niji skupni de-le davkov v bruto domaem proizvodu(BDP). Dele davkov v BDP v Nemiji je

znaal 38,7 odstotka, v Avstriji pa celo 42odstotkov.

Dele davkov na delo (v njih so zajeti

dohodki iz zaposlitve in dohodki, ki ne iz-virajo iz zaposlitve) v BDP je leta 2011 vSloveniji znaal 19,3 odstotka, s imer se

je Slovenija prav tako uvrstila na desetomesto na lestvici drav Evropske unije.

Za sindikate je bolj zanimivo, da so pri-spevki za socialno varnost in dohodninodelojemalcev v Sloveniji leta 2011 v BDPznaali 12,7 odstotka, medtem ko je de-le davkov in prispevkov za socialno var-nost, ki jih plaujejo delodajalci, v brutodomaem proizvodu znaal samo 5,7 od-stotka. Delojemalci so se po deleu svojihprispevkov uvrstili na 4. mesto med 27dravami v Evropski uniji, delodajalci pana 16. mesto!

Podrobneji izrauni so pokazali, da le-ta 2012 dobri tretjini posameznikov, ki soimeli obdavljive dohodke, zaradi preniz-kih dohodkov dohodnina ni bila odmerje-

na. Plaalo jo je zgolj 1.003.104 posame-znikov. Ko so jih razdelili v decilne skupineglede na bruto dohodke, se je pokazalo,

da priblino ena tretjina (okoli 300 tiso)posameznikov plaa 53,2 odstotka vsehprispevkov za socialno varnost in 72,5 od-stotka celotne dohodnine. Aktivni del po-pulacije plaa praktino celotno maso

prispevkov za socialno varnost ter 94 od-stotkov vseh zbranih sredstev z dohodni-no. Preostalih est odstotkov celotne do-hodnine plaajo upokojenci. tevilke ka-ejo, da pri zvievanju prispevkov Slovenija

velikih rezerv nima ve.Analiza izdatkov za kurativne obiske pri

zdravnikih in za izdane recepte kaejo, daje 16 odstotkov najstarejih mokih in 20odstotkov najstarejih ensk povzroilo50 odstotkov vseh izdatkov za zdravstvo.

Analize javnofinanne vzdrnosti zdra-vstvenega sistema kaejo, da bo, e seni ne spremeni, do leta 2025 primanjkljaj

v zdravstvenem sistemu znaal 0,43 od-

stotka BDP (okoli 152 milijonov evrov), doleta 2060 pa 1,43 odstotka (650 milijo-nov evrov). e bi hkrati ukinili dopolnilnozdravstveno zavarovanje pa bi ta primanj-kljaj do leta 2025 poskoil na 1,82 od-stotka (643 milijonov evrov) in do leta2060 na preko 980 milijonov evrov (2,78odstotka).

tudija ponuja ve scenarijev za reitevproblema primanjkljaja v zdravstvenemsistemu. e bi prispevek delojemalcevpoveali za 1,2 odstotne toke, bi na tanain zbrali okoli 162 milijonov evrov, ven-dar bi se zaradi tega v dravno blagajno

steklo za 41 milijonov evrov manj dohodni-ne. Poleg tega bi to dejansko obutnoobremenilo samo dohodke 300 tiso etako in tako najbolj obremenjenih posa-meznikov. e bi uvedli participacijo za

vsak recept 1 evro, participacijo ob prvemobisku zdravnika 10 evrov in letno odbitnofranizo 100 evrov (do te vsote bi zdra-

vstvene storitve plaal zavarovanec sam),

Ocena dolgorone javnofinanne vzdrnosti zdravstvenega sistema

KAKO REITI PRIMANJKLJAJ?

Na predstavitvi tudije se je razvila vroa razprava. Nekateri so menili, da bi moraliza zdravstvo ve plaevati iz lastnega epa, drugi pa so se zavzemali za zvianje

prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Stroki dela na uro v EU

ZELO VELIKE RAZLIKEEvropski statistini urad Eurostat je konec marca objavil podatke o strokih dela

na uro v EU za leto 2013. Povpreni stroki dela na uro v celotnem gospodarstvu(brez kmetijstva in javne uprave), so bili ocenjeni na 23,7 evra v celotni EU in 28,4evra v obmoju evra.

Razlike med urnimi postavkami v razlinih dravah lanicah pa so bile zelo velike:od 3,7 evra v Bolgariji, 4,6 evra v Romuniji in 6,2 evra v Litvi do 40,1 evrov navedskem, 38,4 evra na Danskem in 38,0 evra v Belgiji. Stroki dela na uro so vSloveniji leta 2013 znaali 14,6 evra.

Med letoma 2008 in 2013 so stroki dela v Evropski uniji na splono zrasli, in si-cer za 10,2 % v celotni EU in za 10,4 % v obmoju evra. V Sloveniji so v tem obdobjustroki dela na uro zrasli za 4,9 %.

S. J.

5/27/2018 Delavec_04_14

11/18

11 4/2014

bi na ta nain pridobili blizu 160 milijonovevrov, vendar pa bi od tem bolj obremeniliposameznike z nijimi dohodki. Podobenproblem bi se pojavil pri participaciji za re-cept 2 evra, za prvi obisk zdravnika 20evrov in za letno odbitno franizo 950evrov, kar bi zdravstvenemu sistemu pri-neslo kar 650 milijonov evrov. Tudi povia-nje prispevne stopnje za 4,8 odstotne

toke bi prineslo zdravstvenemu sistemuokoli 650 milijonov evrov, vendar bi drav-ni proraun ob tem izgubil 160 milijonovevrov. Monosti je e ve, vse pa so boljali manj bolee - bodisi za vse socialnesloje enako ali pa za nekatere bolj, za dru-ge pa manj.

Avtorja tudije sta opravila veliko delo,kakne bodo reitve pa je stvar najire

javne razprave, kjer se bodo kresala raz-lina mnenja, kar je pokazala e vroa raz-prava na predstavitvi tudije. Nekateri sebolj nagibajo k temu, da bi morali za zdra-

vstvo ve plaevati iz lastnega epa, drugipa menijo, da bi morali poviati prispevnostopnjo za obvezno zdravstveno zavarova-nje, saj je to bolj solidarno.

T. K.

Dravni svet Republike Slovenije, ki gavodi Mitja Bervar, je marca pripravil posvetna temo: Kako vrniti denar, ki je bil izSlovenije odnesen v tujino? Na njem sotevilni finanni strokovnjaki iz Slovenije in

tujine poskuali odgovoriti na vpraanje,kako v Slovenijo vrniti in obdaviti denar, kiso ga nekateri tajkuni in drugi nai dravlja-ni nezakonito odnesli v davne oaze v tuji-no, kar e dalj asa razburja slovensko

javnost.Najpomembneje vpraanje, ki so si ga

udeleenci zastavili na posvetu, je bilo,koliko denarja iz Slovenije se je v minulihdveh desetletjih in pol nabralo v davnihoazah v tujini. Ocene o tem so razline,prav tako pa so razlina mnenja, kdaj je izSlovenije po nezakonitih poteh odteklonajve denarja: pred, ob ali po osamo-

svojitvi.Direktor Sag Harbor Group James S.Henry, ki prouuje globalno industrijodavnih oaz (na svetu jih je 83) ter velja zaenega najvejih strokovnjakov na tem po-droju, ocenjuje, da je v davnih oazah po

vsem svetu od 50 do 72 milijard dolarjevkapitala iz Slovenije. e te tevilke vsajmalce drijo, smo lahko Slovenci kar po-nosni, saj smo ustvarili veliko bogastvo.Manj ponosni smo lahko na tiste lastnosti,ki so botrovale temu, da so nam tajkuni ingoljufi vseh vrst, to bogastvo zlahka odtuji-li. Po mnenju predsednika dravnega sve-ta Mitje Bervarja so za Slovence glede na

nao tradicijo e od Martina Krpana naprejjunaki vsi, ki uspejo ogoljufati dravo.Morda je povpreen Slovenec ravno zara-di tega tako toleranten do vseh, ki goljufajodravo.

Vsi, ki so sodelovali na posvetu, pa nisoprepriani, da je v davnih oazah (e) tolikodenarja s poreklom iz Slovenije. Samostojnidavni svetovalec Darko Konan meni, dalahko govorimo samo o ve sto milijonihevrov. Nekateri, med njimi je tudi dravnisvetnik iz vrst ZSSS Drago ernjavi, pabolj zaupajo Henryjevim ocenam, saj sostrokovnjaki na mednarodnih konferencah

e ob koncu devetdesetih let govorili o po-dobnih tevilkah. Da so v zadnjih letih raz-mere na tem podroju peree, e zdalepa ne katastrofalne, meni tudi direktor ura-da za prepreevanje pranja denarja DarkoMueni. Urad spremlja vse odlive iz dra-

ve nad 30 tiso evrov. Leta 2012 so prav-ne in fizine osebe nakazale na raune vdavnih oazah 350 milijonov evrov, lani pa

300 milijonov evrov. Vendar pa e zdaleni mogoe trditi, da gre pri teh nakazilih zakriminalna dejanja.

Slovenija, kot meni nekdanji predsednikdravnega sveta Bla Kavi, ni edina dr-

ava na svetu, ki ima tovrstne probleme. Vasu neoliberalnega kapitalizma se na-mre najbogateje korporacije in posame-zniki s premeanjem denarja iz ene dav-ne oaze v drugo izogibajo plaevanju dav-kov za skupno dobro. Osnovni problemniso davne oaze, temve kriza neoliberal-nega politinega sistema na svetovni ravni.

V njem je vse ve ekscesnega prisvajanja

dodane vrednosti v breme realnega stan-darda ljudi ter v prid elit. Zakaj ob taknihtevilkah ne pride do revolta ljudi in revolu-cije? Kavi je preprian, da imajo pri temodloilno vlogo mediji, ki vplivajo na pod-zavest ljudi.

Bivi direktor Agencije za upravljanje ka-pitalskih nalob drave (AUKN) MarkoGolob pa meni, da je prioritetno vpraanje,

kako reiti slabe banne nalobe.Preprian je, da tii poglavitni vzrok za go-spodarsko krizo v Sloveniji v tem, da je

vlada v letih od 2004 do 2008 povealazadolenost Slovenije iz 15 na 40 milijardevrov. Poleg tega je vlada neustrezno od-govorila na krizo leta 2008, svoje pa je hkrizi dodala tudi politika Banke Slovenije vletih 2007-2011.

Ne glede na razhajanja o tem, koliko slo-venskega denarja je v bannih oazah inkako je priel tja, pa smo v tej deeli vsaj nanaelni ravni vsi enotni, da bi bilo treba tadenar dobiti ali privabiti nazaj v Sloveniji.

Vpraanje pa je, kako?S pomojo represivnih organov bo to

teko dosei, saj so mnogi kadrovsko pod-hranjeni. Manjkajo jim predvsem speciali-zirani strokovnjaki. Nekateri verjamejo, dabi lahko dobili denar nazaj, e bi dravauspela pridobiti podatke o lastnikih kapita-la v davnih oazah. Potem bi jim lahko ob-davila razliko premoenja od tistega, kar

so prijavili, do dejanskega imetja, ki gaimajo v Sloveniji na raunih v tujini. Vendarbi bilo celoten postopek po pravni plati ver-

jetno zelo teko izpeljati.Drago ernjavi pripravlja predlog po-

sebnega zakona v zvezi z vrailom denarja izdavnih oaz. Zanimivo zakonsko pobudo jepripravil tudi odvetnik Daniel Starman.Predlaga sprejem zakona, po katerem bi se

lahko premoenje v tranzicijskem asu vsa-kemu povealo za 2.460.000 evrov(10.000 evrov na mesec). Razliko v premo-enju bi tisti, ki so v asu tranzicije obogatelina sumljiv nain, v postopku mediacije vrniliv dravno blagajno kot tranzicijski dobiek(podobno kot vojni dobiek), razen e so gapridobili z izumi, inovacijami in podobno.

Toma Kela

Kako vrniti denar, ki je bil iz Slovenije odnesen v tujino?

RAZLINA MNENJA

Dravni svetniki in drugi udeleenci posveta so poskuali odgovoriti na vpraanje,kako priti do denarja, ki so ga slovenski dravljani v asu privatizacije in tranzicije

nezakonito odnesli v tujino.

5/27/2018 Delavec_04_14

12/18

124/2014

Nad delo na rno tudi z vrednotnicami za osebno dopolnilno delo

ZNATNO VIJE KAZNIkega meseca Novaku izstavila raun zaopravljene storitve. Vsakih est mese-cev pa bo morala o prihodkih poroatiDavnemu uradu Republike Slovenije(Durs). Prihodek iz naslova osebnegadopolnilnega dela v posameznem pol-letju koledarskega leta v setevku nebo smel presegati dveh povprenih me-senih neto pla v Republiki Sloveniji vpreteklem koledarskem letu.

Podatke iz vrednotnice bo raunalni-ki program samodejno posredoval naMinistrstvo za notranje zadeve, plailo

vrednotnice pa prav tako samodejno naDurs in nato na Zavod za pokojninsko ininvalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ)

in na Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenije (ZZZS). Ko se bo na ZPIZ-uzbralo trideset vrednotnic na ime MarijeKova, ji bodo na zavodu pokojninskodobo avtomatino podaljali za en me-sec. Tako si bo lahko vsakdo tudi zosebnim dopolnilnim delom poasi po-

veeval delovno dobo za pridobitev po-kojnine.

Dejansko bodo na boljem tisti, kibodo opravljali osebno dopolnilno delopri ve osebah kraji as. Kdor bo delal

ves mesec samo pri enem naroniku,pa bo prejel vsak mesec samo eno vre-

dnotnico. Taknega sistema, kot je do-polnilno delo, pa ni mogoe ureditiidealno in popolnoma pravino, saj bi vtem primeru terjalo mnogo ve admini-strativnih opravil in nadzora. Kdor boelel, si bo lahko vrednotnice plaevaltudi sam, saj so njihovo ceno izraunalitako, da je treba za trideset vrednotnicodteti priblino toliko, kolikor znaaprispevek za pokojninsko in invalidskoter zdravstveno zavarovanje iz minimal-ne plae.

Pomembno pa je poudariti, da boosebno dopolnilno delo mogoe opra-

vljati samo za fizine osebe, ne pa tudi

za pravne osebe.Osebno dopolnilno delo bodo uredili

s spremembami Zakona o prepreeva-nju dela in zaposlovanja na rno, ki jih vdravnem zboru aka samo e tretjebranje. Hkrati pa bodo s spremembamiuvedli znatno vije kazni za zaposlova-nje in delo na rno.

Za delo na rno naj bi globa znaalaza pravne osebe od 2.000 do 26.000evrov, za umarje pa od 1.000 do7.000 evrov. Za omogoanje dela narno pa naj bi znaala kazen za pravneosebe od 2.600 do 15.600 evrov in za

posameznike do 1.000 do 5.000evrov.Za zaposlovanje na rno pa za prav-

ne osebe od 5.000 do 26.000 evrovin za posameznike od 100 do 5.000evrov. Kritelju bodo lahko odvzeli tudipredmet, s katerim je bilo opravljenodelo na rno in premoenjsko korist,pridobljeno z delom na rno.

ce tudi pri uradni osebi na upravni eno-ti. Po tem bo lahko Marija Kova vesmesec v dogovorjenih terminih hodila kNovaku likati in pospravljati, ne da bi ju

bilo strah, da ju bo zalotil inpektor alicarinik, ki bi ga poklical kaken ljube-zniv sosed. Po mesecu dni bo moralNovak za dopolnilno delo Kovaeve iz-polniti in plaati novo vrednotnico v vii-ni devet evrov.

Seveda pa Kovaeva pri njem ne bosmela delati vsak dan osem ur, ker bibila potem pri njem v rednem delovnemrazmerju kot gospodinjska pomonicain bi moral z njo skleniti pogodbo o za-poslitvi, v skladu z Zakonom o delovnihrazmerjih. Kovaeva bo na koncu vsa-

Kmalu bo sprejet nov Zakon o pre-preevanju dela in zaposlovanja na r-no, saj je v dravnem zboru uspenoprestal e drugo branje, poleg tega pa

je usklajen med socialn imi par tnerji .Zakon bo prinesel ve novosti. Protidelu na rno se pristojni ne bodo borili

ve samo z represivnimi organi (inpek-torji, cariniki) ter z vijimi kaznimi, ki jihbo prinesel novi zakon, temve tudi zbolj enostavno ureditvijo osebnega do-polnilnega dela s pomojo tako imeno-

vanih vrednotnic.Ko je ministrica Anja Kopa Mrak jav-

nosti podrobneje predstavila to proble-matiko, je izrazila preprianje, da ima

veina ljudi pri nas stvari rada zakonitourejene. Zato je prepriana, da bodo

vrednotnice, s katerimi bodo naronikilegalizirali dopolnilno delo drugih osebna svojem domu, zaivele.

Kako bo po novem potekalo osebnodopolnilno delo? Osebe, ki ga bodo e-lele opravljati, se bodo registrirale, se-znam izvajalcev pa bo vsem javno do-stopen na spletnih straneh Agencije za

javnopravne ev idence in stor it ve(Ajpes).

Vzemimo na primer, da bo JanezNovak potreboval nekoga za likanje in

pospravljanje na domu. Najprej bo poseznamu izvajalcev izbral izvajalca aliizvajalko, denimo Marijo Kova. Nato

jo bo poklical in se z njo dogovoril, ko-likokrat na mesec in za kakno plailobo prila k njemu na dom likati in po-spraviti.

Ko se bosta Novak in Kovaeva dogo-vorila, bo Novak po internetu izpolnilvrednotnico za Marijo Kova in zanjoplaal devet evrov sedem za pokojnin-sko in invalidsko zavarovanje in dva zazdravstveno zavarovanje. Tisti, ki dela zraunalnikom niso vei, bodo lahko

vloili zahtevek za pridobitev vrednotni-

Ministrica Anja Kopa Mrak jeprepriana, da bodo vrednotnice,

s katerimi bodo naroniki legaliziralidopolnilno delo drugih oseb na svojem

domu, zaivele.

SINDIKAT OBRTI IN PODJETNITVA SLOVENIJE

OBVESTILOV skladu z 81. lenom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetnitvo (Uradni list RS,t. 92/2013), so delodajalci, ki zaposlujejo delavce, zavezani za

plailo prispevka za usklajevanje in izvajanjeKolektivne pogodbe za obrt in podjetnitvo,

za leto 2014.Zavezance pozivamo, da prispevek v viini2,00 na zaposlenega, nakaete Sindikatuobrti in podjetnitva Slovenije, na TRR tevilka: 61000-3130000033, pri Delavskihranilnici Ljubljana, Mikloieva 5, ali na TRR tevilka: 03100-1001709303, pri SKBd.d., Ajdovina 4, Ljubljana, s sklicno oznako: 20-14.

Sredstva so zavezanci dolni nakazati pri izplailu pla za mesec maj 2014.

Strokovna sluba GO SOPS

5/27/2018 Delavec_04_14

13/18

13 4/2014

nodajo bo Komisija ostala nevtralna gle-de nacionalnih odloitev o lastnitvupodjetij za oskrbo z vodo, prav tako pase bo v mednarodnih trgovinskih poga-

janjih e naprej zavzemala za spotova-

nje odloitev glede rabe vode na nacio-nalni, regionalni in lokalni ravni.

Na svetovni ravni EU in njene dravelanice trenutno zagotavljajo skoraj 1,5milijarde evrov na leto za programe, na-menjene oskrbi z vodo, urejanju sanitar-nih razmer in izboljanju higiene (WASH)

v dravah v razvoju, kar pomeni, da jeEvropska unija najveja posamina do-natorica na svetu na tem podroju.

Evropska dravljanska pobuda je zaprilom 2012 postala mono orodje vrokah dravljanov za sodelovanje prioblikovanju politike EU. Milijonu dra-

vljanov iz najmanj etrt ine drav lanicEvropske unije omogoa, da Komisijopozove k ukrepanju na podrojih njenepristojnosti. Za prvo uspeno dravljan-sko pobudo, Right2Water, je bilo zbra-nih 1,68 milijona podpisov, mejni prag

je bil preseen v 13 dravah lanicah oboje dale nad zakonsko predpisanospodnjo mejo. Skupno je do zdaj vekot 5 milijonov dravljanov Evropskeunije podpisalo ve kot 20 razlinih po-bud.

S. J.

dravljanov ter okrepijo prizadevanja zazagotovitev varne, iste in cenovno do-stopne vode za vse, saj so odloitve orabi vode trdno v rokah javnih organovdrav lanic. V skladu z evropsko zako-

Za uveljavitev novega sistema bo dr-ava potrebovala 200 tiso evrov. ese bo v letu dni registriralo tri tisooseb, ki bodo opravljale osebno dopol-nilno delo, bo drava ta stroek dobilapovrnjen. Sicer pa e danes osebnodopolnilno delo opravlja preko devet ti-so oseb.

Ne gre pa pozabiti, da bodo po no-

Evropska komisija se je marca letospozitivno odzvala na doslej prvo evrop-sko dravljansko pobudo. Organizatorjidravljanske pobude Right2Water soKomisijo pozvali, naj zagotovi, da bodo

vsi dravljani Evropske unije imeli pravi-co dostopa do vode in sanitarnih stori-tev, naj izkljui oskrbo z vodo in upra-

vljanje vodnih virov iz pravil notranjegatrga in liberalizacije ter okrepi prizade-

vanja za dosego univerzalnega dostopado vode in sanitarnih storitev po vsemsvetu.

V odzivu na pomisleke dravljanov seje Komisija zavezala k novim ukrepomna tem podroju. Zavzemala se bo zapolno izvajanje evropske zakonodaje o

vodah v dravah lanicah ter javnost ob-veala in osveala o tevilnih vpraa-

njih, povezanih z vodo. Zaela bo javnoposvetovanje o direktivi o pitni vodi, daoceni potrebne izboljave, ter preuilazamisel o primerjalnem sistemu kakovo-sti vode. Spodbujala bo inovativne pri-stope za razvojno pomo in izmenjavodobrih praks med dravami lanicami.Prav tako bo zagovarjala sploen do-stop do varne pitne vode in sanitarnihstoritev kot prednostno podroje priho-dnjega trajnostnega razvoja. Dravelanice Evropska komisija poziva, da vokviru monosti upotevajo pomisleke

Prva evropska dravljanska pobuda Right2Water

POZITIVNI ODZIV KOMISIJE

vem Zakonu o prepreevanju dela inzaposlovanja na rno pooblaeni tudicariniki, ki se za to e ustrezno usposa-bljajo. Ko bodo njihove mobilne enotekrenile na teren, bo marsikdo, ki dela alizaposluje na rno, preseneen, kakose bo poveala uinkovitost nadzora.Cariniki imajo namre s prepreeva-njem in preganjanjem taknih goljufij,

med katere sodi tudi delo na rno, veli-ko ve izkuenj, kot inpektorji in polici-sti, zato bodo verjetno tudi mnogo boljuinkoviti. To kaejo tudi izkunje iz dru-gih drav. Davkoplaevalci tam e vedo,da s cariniki ni ale, saj so se prekalilipri prepreevanju goljufij pri prehajanjumeje in pri ezmejnem poslovanju.

Toma Kela

Evropska komisija bo zagovarjalasploen dostop do varne pitne vode in

sanitarnih storitev kot prednostnopodroje prihodnjega trajnostnega

razvoja.

Evropska komisija je objavila raziska-vo Eurobarometer o delu na rno v dr-avah lanicah Evropske unije. Priblino

vsak deseti Evropejec (11 %) priznava,da je v preteklem letu kupil blago ali pla-al storitve, povezane z delom na rno,4 % pa jih priznava, da so prejeli nepri-

javljeno plailo za svoje delo. Poleg te-

ga je vsak trideseti (3 %) od svojegadelodajalca plailo delno prejel v gotovi-ni, na roko. 60 % vpraanih jih kot glavnirazlog za nakup neprijavljenega blagaali storitev navaja nije cene, 22 % pausluge prijateljem. Polovica vpraanihmed glavne razloge za delo na rno na-

vaja obojestransko korist, sledijo teavepri iskanju redne zaposlitve, previsoki

davki in pomanjkanje drugih prihodkov.Evropejci za neprijavljeno blago ali sto-ritve na leto povpreno zapravijo 200evrov, povpreni letni zasluek tistih, kiopravljajo delo na rno, pa znaa 300evrov. Najve povpraevanja je po do-maih popravilih in prenovah, popravilihavtomobilov, ienju na domu in hrani.

V primerjavi z letom 2007 se je po-nudba dela na rno v nekaterih dravah,na primer v Latviji, mono zmanjala, vpaniji in Sloveniji pa se je nekoliko po-

veala. Povpraevanje po delu na rnose je izjemno povealo v Griji, naCipru, Malti in v Sloveniji.

Raziskava kae, da je poslabanjerazmer na trgu dela od leta 2007 pov-

zroilo porast zasebne ponudbe delana rno. Prav tako je zaznati vejo spre-

jemljivost plaevanja na roko.Med ukrepi drav lanic za boj proti

delu na rno, ki so se izkazali za uspe-ne, velja izpostaviti neposredne dav-ne spodbude ali kupone za storitve,ukrepe za spodbujanje davne morale

ter ukrepe za laje odkrivanje in strojesankcije.Delo na rno je opredeljeno kot vsaka

plaana dejavnost, ki je po naravi zako-nita, ni pa prijavljena dravnim orga-nom, pri emer je treba upotevati razli-ke v zakonski ureditvi posameznih dravlanic.

S. J.

Delo na rno v Evropski uniji

NAJVE PRI POPRAVILIH IN PRENOVAH

5/27/2018 Delavec_04_14

14/18

144/2014

e do nasilja in nadlegovanja v zvezi z delompride.

Postopek pri delodajalcu mora temeljiti nave naelih: zaiti in zasebnosti vseh vplete-nih; zaupnosti informacij; obravnave pritobbrez nepotrebnega odlaanja; nepristranskein pravine obravnave vseh vpletenih strani;odloanja na podlagi preverjenih informacijin ne-dopuanja lanih obtob. Proti lanimprijaviteljem mora delodajalec takoj ukrepati.Za postopek je lahko koristno tudi, e delo-dajalec vkljui vanj zunanjo pomo.

Proti povzroitelju je treba vedno ukrepati,e delodajalec v postopku ugotovi, da je na-

dlegoval sodelavce ali nad njimi izvajal nasi-lje. Ukrepi so lahko disciplinski, delodajalecpa nasilneu lahko odpove tudi pogodbo ozaposlitvi. Pomembno je tudi, da delodajalecpomaga rtvi, zlasti na nain, da ne pride ve

v stik z nasilneem oziroma nadlegovalcem.Vse omenjene postopke morajo delodajalcipo sporazumu voditi po posvetovanju s pred-stavniki delavcev.

Kot navaja Senur Pekova ureja sloven-ska delovna zakonodaja to podroje tako z

vidika dostojanstva delavca kot z vidika zago-tavljanja varnosti in zdravja pri delu. Predvsemo tem govorita Zakon o delovnih razmerjih in

Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Zakon odelovnih razmerjih prepoveduje spolno indrugo nadlegovanje ter trpinenje na delov-nem mestu.

Analiza kolektivnih pogodb, ki jo je nedav-no izvedel Intitut za delo pri Pravni fakulteti vLjubljani, je pokazala, da pri nas le pet kolek-tivnih pogodb vsebuje dolobe v zvezi z na-dlegovanjem in nasiljem na delovnem mestu(gre za kolektivne pogodbe za gostinstvo inturizem, za kovinsko industrijo, za dejavnostelektroindustrije, za dejavnost pridobivanja inpredelavo nekovinskih rudnih in za dejavnostbannitva). Omenjene kolektivne pogodbeurejajo to podroje v razlinih poglavjih in z

razlinih vidikov.Senur Pekova priporoa, da se v kolek-

tivnih pogodbah izrecno doloi obveznostdelodajalca, da sprejme izjavo o nielni tole-ranci do pojavov nadlegovanja in nasilja nadelovnem mestu. Prav tako je v kolektivnihpogodbah nujno urediti postopek za reeva-nja nadlegovanja in nasilja na delovnem me-stu. V kolektivne pogodbe velja zapisati tudinaela oziroma temeljne elemente, na kate-rih mora temeljiti postopek za ugotavljanjenasilja oziroma nadlegovanja na delovne me-stu. V kolektivnih pogodbah velja urediti tudinain sodelovanja sindikatov in delavcev pri

razreevanju problemov v zvezi z nasiljem innadlegovanjem na delovnem mestu. Prav je,da je v kolektivnih pogodbah zapisana tudiobveznost usposabljanja na tem podroju.

Povzeto po prispevku dr. Darje SenurPeek (Vodnik po sporazumih evropskih so-cialnih partnerjev z vidika vsebin za kolektiv-na pogajanja, Lj., 2014).

Povzel T. K.

Okvirni sporazum med evropskimi socialnimi partnerjio nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu

BOLJ ALI MANJ PREZRTMed okvirne sporazume, ki so jih socialni

partnerji v Sloveniji pri sklepanju panonihkolektivnih pogodb v minulih letih bolj ali manjprezrli, sodi tudi Okvirni sporazum o nadle-govanju in nasilju na delovne mestu, ki so galeta 2007 sklenili Evropska konfederacijasindikatov (ETUC), Evropska zveza organiza-cij delodajalcev v zasebnem sektorju(BUSINESSEUROPE), Evropski center de-lodajalcev in podjetij, ki zagotavljajo javnestoritve (CEEP) in Evropska zveza obrtnih termalih in srednjih podjetij (UEAPME).

e v uvodu okvirnega sporazuma socialnipartnerji na evropski ravni opozarjajo, da je

po direktivah Evropske unije in nacionalnihzakonodajah dolnost delodajalcev, da de-lavce zaitijo pred nadlegovanjem in nasi-ljem na delovnem mestu. Cilj okvirnega spo-razuma pa je mnogo iri: izboljati eli razu-mevanje in ozaveenost delodajalcev, de-lavcev in njihovih predstavnikov o nadlegova-nju in nasilju na delovnem mestu ter jim zago-toviti okvir za prepreevanje in reevanjeproblemov v zvezi s tem.

Po navedbah izredne profesorice dr. DarjeSenur Peek iz Pravne fakultete v Mariborunadlegovanje in nasilje izhajata iz nespreje-mljivega vedenja ene ali ve oseb in se lahko

pojavita v razlinih, bolj ali manj prepoznavnihoblikah. Na izpostavljenost delavcev nadle-govanju in nasilju lahko vpliva tudi delovnookolje.

Po sporazumu gre za nadlegovanje, kadarse enega ali ve delavcev ali vodstvenih de-lavcev v okoliinah povezanih z delom, ve-krat in nartno zlorablja, zastrauje in poniu-

je. Za nasilje pa gre, kadar je eden ali vedelavcev rtev nasilja v okoliinah poveza-nih z delom.

Nadlegovanje in nasilje lahko izvaja edenali ve vodstvenih delavcev ali delavcev z na-menom ali ciljem aljenja dostojanstva rtve,

vplivanjem na njeno zdravje in ustvarjanja so-

vranega delovnega okolja. Nasilje in nadle-govanje lahko izvajajo vodstveni delavci, lah-ko pa tudi sodelavci, vendar pa to ne pome-

ni, da sporazum ne obravnava tudi nasilja innadlegovanja rtev s strani tretjih oseb.Ukrepi iz sporazuma se torej lahko uporablja-

jo tudi za reevanje problemov zunanjeganasilja.

Veliko pozornosti sporazum posvea oza-veanju in ustreznemu usposabljanju vod-stvenih delavcev in delavcev nasploh, da biim hitreje prepoznali pojave nadlegovanja innasilja v zvezi z delom. e ve pozornosti pasporazum posvea preventivnim ukrepom inpostopkom za ukrepanje proti povzroiteljemin za zaito rtev, kadar do taknih pojavovpride.

Kot poudarja Senur Pekova mora delo-dajalec z izjavo jasno poudariti, da ne dopu-

a nadlegovanja in nasilja in da ima nielnotoleranco do teh pojavov. Hkrati mora v izjaviopredeliti postopke, ki jih morajo uporabiti,

Dr. Darja Senur Peek: Priporoam,da se v kolektivnih pogodbah izrecno

doloi obveznost delodajalca,da sprejme izjavo o nielni toleranci

do pojavov nadlegovanja in nasiljana delovnem mestu.

Stopnja brezposelnosti v EU

BREZ IZBOLJANJAPo podatkih evropskega statistinega urada Eurostata je stopnja brezposelnosti v

obmoju evra februarja ostala enaka od oktobra 2013 in je znaala 11,9 %. V celotniEU je v februarja glede na januar rahlo upadla, in sicer z 10,7 % na 10,6 %. Na letniravni se je stopnja brezposelnosti zniala, saj je bila februarja 2013 v obmoju evra

12-odstotna, v celotni EU pa 10,9-odstotna.Po ocenah Eurostata je bilo februarja letos v EU 25,920 milijona brezposelnihoseb.

V Sloveniji je stopnja brezposelnosti februarja znaala 9,8 %, kar je isto kot mesecpoprej. Med lanicami Unije so bile najnije stopnje brezposelnosti februarja 2014zabeleene v Avstrij i (4,8 %) in Nemiji (5,1 %), najvije pa v Griji (27,5 % decembra2013) in paniji (25,6 %).

S. J.

5/27/2018 Delavec_04_14

15/18

15 4/2014

Kulturni kotiek

DAVNE OLAJAVE1. Splona olajava

Viina skupne splone olajave je odvisna od viine skupnegadohodka v letu 2014:

e znaa skupni bruto dohodek znaa splona olajavav evrih/meseno v evrih/meseno

nad do 0,00 905,53 543,32 905,53 1.047,57 368,22 1.047,57 275,22

2. Osebneolajave v evrih/mesenoinvalidu s 100% telesno okvaro 1.471,57

olajava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 234,92posebna olajava za rezidenta, ki se izobrauje inima status dijaka ali tudenta 206,42za prvega otroka in za vsakega drugega

vzdrevanega druinskega lana 203,08

za vzdrevanega otroka, ki potrebuje posebno nego 735,83

IZRAUN AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKAIZ ZAPOSLITVE

za drugega vzdrevanega otroka 220,77za tretjega vzdrevanega otroka 368,21

za etrtega vzdrevanega otroka 515,65

za petega vzdrevanega otroka 663,09

za vse nadaljnje vzdrevane otroke se olajava glede na viinoza predhodnega vzdrevanega otroka povea za 147,44 evra

DOHODNINSKA LESTVICAAkontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplaa glavni

delodajalec, se za leto 2014 izrauna na podlagi Pravilnika o doloitviolajav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2014 (Uradni list RS,t. 108/2013):

e znaa neto davna znaa dohodninaosnova v evrih/meseno v evrih/meseno

nad do 0,00 668,44 16 % 668,44 1.580,02 106,95 + 27 % nad 668,441.580,02 5.908,93 353,08 + 41 % nad 1.580,025.908,93 2.127,93 + 50 % nad 5.908,93

Veliko ve kot pripadnost...e kar nekaj asa sem ne le trdno pre-

prian, temve tudi zelo dobro vem (pod-

krepljena, tale smela trditev, z izkunja-mi!), da je potrebno za dosego resninodobrega, mogoe celo nadpovprenegarezultata, nekaj malega ve, kot zgolj go-li profesionalizem.

To, da nekdo opravi svoje delo skla-dno s priakovanimi strokovnimi standar-di, to se mi slika kot nekaj skorajda samo-umevnega. Da pa nekdo v svoje delo

vnese e nekaj dodane vrednosti vsmislu srnosti, samoiniciativne inovativnosti, poveane skrbi zatisto, kar dela to pa je dandananji e kar pregovorna redkost naslovenskem.

lovek, ki vse pravkar navedeno nosi v sebi, kot princip dela, jezagotovo Zvone Jude, montaer avdio-vizualnih vsebin na nai

nacionalki televizijski.Prvi sva resno, delavno skup trefla pri mojem tv filmu Zakletabajta. Zvone se je tako udovito vivel v posneti material, da je bilouitek sedeti ob njem v kletnih prostorih RTV Slovenija, kjer se na-hajajo prostori za montao slike in tona. Uitek je bilo spremljatidelo nekoga, ki ne le natanno ve, kako se stvari strokovno stree,temve je sposoben h konni podobi tv izdelka pridodati svoje na-ravnost mojstrsko znanje montae, torej tistih usodnih rezov slike(in tona), ki lahko konni produkt naredijo bolji, pestreji, pove-dneji, bolj dinamien in s tem tudi bolj zanimiv, se razume. Kaj vse

je saral na Zvonko s tistim, kar smo mi na terenu posneli. etakrat sem slutil, da bova e sodelovala. In sva res. Ko sem se od-loal o tem, kdo bo montiral moj naslednji tv film (ki na tv ekraneprihaja letos!), Princ na belem konju, nisem imel z izbiro monta-erja prav nobenih problemov. Zvone Jude je bil logina in pov-

sem naravna odloitev. In tudi naravnost fenomenalna odloitev.Tudi pri tem projektu je Zvone presegel samega sebe. V neki tokitudi z majhno pomojo najinega skupnega prijatelja, direktorja fo-tografije Janeza Kalinika. Snemanje je bilo, tako, kot vsako, pre-cej naporno. Denarja nikoli ni v izobilju in pri tem projektu so odgo-

vorni rtv-jevci e prav posebej pritiskali na ta parovno stopal-ko, tako, da sem bil v vlogi reiserja, loveka, torej, ki ima v rokahkarje in platno najrazlinejih zmanjevanj strokov, prisiljen vmarsikaj, kar bi sicer ne udejanjil, pa sem tokrat pa moral. Drugaepreprosto ni lo. Spomnim se, kako sem med snemanjem samimnai Andreji, tajnici reije, zabial, skoraj dobesedno, da moramo

nekje, enkrat pa, ko se bo pokazala monost, oziroma terminskaluknja, posneti pristanek letala, v katerem naj bi se po filmsko,seveda na rodna tla, po teki operaciji hrbtenice v tujini (vica),

vrnil eden glavnih protagonistov naega filma. Snemalni dnevi so

tekli, mi smo garali kot norci, in vse skupaj, vsi skupaj, lepo poza-bili. Pa je bilo snemanje konano in se je zaelo delo v montai in

je vrli na prijatelj Zvone Jude, malce zgroen, opazil, da kaderpristajanja letala pa manjka. Niti malo panike ni zagnal. Niti malo!Ni! Zero! Nula! Nikomur ni rhnil niti besedice. Meni, kot reiserjue najmanj! Lepo je poklical Janeza Kalinika, e prej omenjenegaglavnega snemalca in direktorja fotografije pri naem projektu, mu

v eni sami besedi povedal, kaj manjka in sta nekako dobila kameroin sta sedla v Zvonetov avto in sta la na Brnik in sta eno popoldnesnemala. Pristajanja letal. In Zvone ne bi bil Zvone, e ne bi vztrajaltoliko asa, da je pristalo tudi letalo znamenite vicarske letalskedrube Swissair. Janez ga je rotil, da to pa res ni tako usodno od-loilno pomembno, a zaman; Zvonko je vztrajal in vztrajal. In prepri-al Janeza, da je, skupaj z njim, akal. In sta tudi doakala.Pristanek Swissair-ovega zranega plovila. ele takrat je bil Zvonkona zadovoljen. Ker je elel posnetek prav tega aeroplana, vicar-skega, e je na filmski junak e bil na operaciji v vici. Tak je, naZvonko. Umestil je posnetek (ki, mimogrede, filmsko traja le nekajsekund, a ni zato ni manj smiseln, ne pomemben!) v film, in vseskupaj, torej celotna sekvenca, kamor je omenjeni kader umestil,

je zadobila popolnoma drugo povednost, veliko bolj jasno in pove-dno. Zvonetova pregovorna natannost, njegov profesionalni ar,njegova totalna pripadnost delu in ustvarjanju neesa novega, za-

vedajo se, da bo to, novo, morebiti pa lahko neko tv filmskaklasika, vse navedeno ga ene k perfekcionizmu, ki ga danespreprosto ne srea ve, ali pa vsaj silovito redko.

Zvone Jude je zagotovo tipien primerek za dananje ase po-polnoma ne-tipinega tv ustvarjalca, ki se je pravil in zakonov inznanja starih dobrih ol nauil do meja monega.

Pa ne le nauil; Zvonko na krasni jih tudi vsakodnevno v praksospravlja, vsa ta znanja in z neprecenljivimi delavnimi izkunjami pri-dobljena vedenja.

Zato je ta mili, srni lovek tako dragocen (no, popolnoma drugovpraanje pa je, koliko je v lastni, torej v matini tv hii cenjen!!!).Zame e prav posebej.

Spotovanje, gospod Zvone Jude. In globok, iskren poklon zavse, kar zna in zmore. To pa je, brez kakrnegakoli pretiravanja ogromno.

In srna hvala, ker si del mojih prizadevanj. Pa tudi zato, ker simoj prijatelj. Pisano z najvejo mono zaetnico.

Pie: Roman Konar

5/27/2018 Delavec_04_14

16/18

164/2014

SINDIKALNA LISTA - APRIL 20141.Dnevnice : 1.1. Dnevnice za drobno gospodarstvo

(od 01. 12. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vkljuno 24 ur 15,02

- polovina dnevnica, nad 8 do 12 ur 7,51

- zniana dnevnica, 6 do 8 ur 5,26

1.2. Dnevnice za obrt in podjetnitvo(od 01. 07. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vkljuno 24 ur 17,00

- polovina dnevnica, nad 8 do 12 ur 8,50

- zniana dnevnica, 6 do 8 ur 6,20

2. Kilometrina:

Za prevoz na slubenem potovanju z lastnim prevoznim

sredstvom znaa povrailo strokov prevoza za

vsak kilometer: 0,37

3. Nadomestilo za loeno ivljenje:

- po KP za obrt in podjetnitvo ter po KP med delavci

in drubami drobnega gospodarstva 334,00

4. Prenoevanje:

Stroke prenoevanja dobi delavec povrnjene v viini

zneska na predloenem raunu.

5. Regres za prehrano(za dan prisotnosti na delu):

- po KP za obrt in podjetnitvo (od 01. 01. 2012 naprej) 4,90

- po KP med delavci in drubami drobnega

gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56

6. Prevoz na delo in z dela:

- po KP za obrt in podjetnitvo (od 01. 07. 2010 naprej):

v viini 100% cene javnega prevoza

e ni monosti javnega prevoza, znaa povrailo strokovprevoza za vsak kilometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18

- po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva

(od 01. 12. 2010 naprej): v viini 65% cene javnega prevoza.

e ni monosti javnega prevoza, znaa povrailo strokovprevoza za vsak kilometer (od 01. 12. 2010 naprej): 0,15

7. Nagrade dijakom in tudentom na praktinem usposabljanju:

letnik dijak tudent

prvi 90,00 170,00 drugi 120,00 170,00 tretji in etrti 150,00 170,00

Nagrade ne izkljuujejo tipendij.

8. Jubilejne nagrade:a) po KP za obrt in podjetnitvo(od 01. 01. 2014 naprej): lan SOPS: nelan:

- za deset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 626,27 469,70

- za dvajset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 939,41 782,84

- za trideset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 1.252,54 1.095,98

b) po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva: - za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 626,27 - za dvajset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 939,41 - za trideset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 1.252,54

9. Odpravnina ob upokojitvi:

- po KP za obrt in podjetnitvo ter KPmed delavci in drubami drobnega gospodarstva 3.131,36

(oziroma v viini dveh povprenih mesenih pladelavca za pretekle tri mesece,e je to zanj ugodneje)

10. Solidarnostna pomo: 1.565,68

11. Regres za letni dopust: - po KP za obrt in podjetnitvo najmanj 797,04 - po KP med delavci in

drubami drobnega gospodarstva najmanj 797,04 najve 1.074,18

Po podatkih Statistinega urada Republike Slovenije je znaala povprena

mesena plaa na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah vSloveniji v januarju 2014bruto 1.534,54 oziroma neto 1.005,75 ,

za obdobje XI. - I.pa bruto 1.565,68oziroma neto 1.019,50.

Sindikat obrti in podjetnitva Slovenije

Martin Muri, generalni sekretar

PLAE PO KOLEKTIVNI POGODBIZA OBRT IN PODJETNITVOSkladno z 59. lenom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetnitvo(Ur. l. RS t. 92/2013) znaa najnija osnovna plaa od 1. januarja

2014 naprej: I. tarifni razred 586,92 II. tarifni razred 610,17 III. tarifni razred 641,64 IV. tarifni razred 656,37 V. tarifni razred 695,97 VI. tarifni razred 797,83 VII. tarifni razred 933,63 VIII. tarifni razred 1.046,79

* Ker je povprena letna inflacija v obdobju januardecember 2013v primerjavi z obdobjem januardecember 2012 presegla 0,5%, sose najnije osnovne plae po tej kolektivni pogodbi in osnovneplae delavcev za leto 2013, za mesec januar 2014 in naprej pove-

ale za dejansko povpreno letno inflacijo, za 1,8% (vir: SURS).

PLAE PO KOLEKTIVNI POGODBI MEDDELAVCI IN DRUBAMI DROBNEGAGOSPODARSTVASkladno s Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe med delavci in drubami

drobnega gospodarstva (Ur. list RS, t. 94/2010) znaa izhodinaplaa od 1. februarja 2014 naprejnajmanj:

I. tarifni razred 556,27 II. tarifni razred 634,15 III. tarifni razred 712,00 IV. tarifni razred 801,01

V. tarifni razred 895,57 VI. tarifni razred 1.068,02 VII. tarifni razred 1.212,65 VIII. tarifni razred 1.446,27 IX. tarifni razred 1.735,53

*Najnije osnovne plae po tej KP se v mesecu februarju tekoegakoledarskega leta poveajo v viini povprene letne stopnje rasticen ivljenjskih potrebin preteklega leta glede na predpretekloleto v RS, v skladu z objavo Statistinega urada RS (SURS).

V obeh razpredelnicah navedenim zneskom je treba priteti dodatekna skupno delovno dobo (0,5 odstotka za vsako leto delovne dobe),in morebitne dodatke zaradi naporov in tekih pogojev dela.

MINIMALNA PLAA:Minimalna plaa za zaposlenega, ki delapolni delovni as, je od 1. januarja 2014 naprejdoloena v

viini bruto 789,15 .

ZAJAMENA PLAA: Po sklepu Vlade republike Slovenijeznaa zajamena plaa od 1. avgusta 2006 naprej bruto237,73 .

5/27/2018 Delavec_04_14

17/18

SOPSSindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

DELAVCI V OBRTI IN PODJETNITVUPOSTANITE LANI SINDIKATA!

Sindikat obrti in podjetnitva Slovenije - SOPSje edina interesna organizacija delavcev v obrti in podjetnitvu, ki je podpisnik obeh kolektivnihpogodb (Kolektivne pogodbe za obrt in podjetnitvo in Kolektivne pogodbe za drobno gospodarstvo), ki urejajo vae plae in nadomestila: regresza dopust, regres za malico, povraila strokov prevoza na delo in iz dela, viino dnevnic, kilometrino, terenski dodatek, solidarnstne pomoi,

jubilejne nagrade itd. ter ostale pravice iz dela, vkljuno z dopustom.

Da boste lahko vplivali na svoj materialni in socialni poloaj,vas vabimo, da se nam pridruite!

lani sindikata imajo zagotavljeno brezplano pravno pomo pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja in mirno reevanje sporov izdelovnega razmerja ali iz statusa samozaposlenosti, s pomojo mediacije ali arbitrae.

SKUPAJ BOMO MONEJI!Za podrobneje informacije o vlanitvi v Sindikat obrti in podjetnitva in njegovem delovanju se obrnite na obmono organizacijo sindikata, ki vam

je najblija:

Osrednjeslovenska obmona organizacijaParmova ulica 51, 1000 Ljubljana

Tel.: 01/ 300 01 00Faks: 01/ 300 01 07E-naslov: obm.lj@zsss-sindikat.si

Obmona organizacija GorenjskaPotna ulica 4, 4000 Kranj

Tel.: 04/ 201 78 50Faks: 04/ 201 78 55E-naslov: danica.mohoric@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Primorska inNotranjskaPartizanska 15, 6210 Seana

Tel.: 05/ 730 23 50Faks: 05/ 734 41 99E-naslov: bojan.kramar@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija SavinjskaGledalika 2, 3000 Celje

Tel.: 03/ 425 57 00Faks: 03/ 425 57 15E-naslov: mojca.stropnik@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija PomurjeKardoeva 2, 9000 Murska Sobota

Tel.: 02/ 522 37 40Faks: 02/ 522 37 45E-naslov: joze.turkl@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Podravje in KorokaNeratova ulica 4, 2000 Maribor

Tel.: 02/ 234 83 02Faks: 02/ 234 83 13E-naslov: breda