Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR
DIPLOMSKO DELO
ELEKTRONSKO POSLOVANJE B2B Z
REŠITVIJO SAP R/3
ELECTRONIC COMMERCE B2B WITH SAP R/3
SOLUTION
Kandidatka: Danijela Đurić
Program: Visokošolski strokovni
Študijska smer: Finance in bančništvo
Mentor: Prof. Dr. Samo Bobek
Maribor, junij, 2011
2
PREDGOVOR
Temo, ki jo obravnavam v diplomski nalogi, sem izbrala zaradi njene zanimivosti in tudi
zato, ker se danes večina podjetij srečuje z elektronskim poslovanjem ter z izbiro
najustreznejše programske rešitve za poslovanje.
Elektronsko poslovanje in trgovanje B2B spreminjata klasično delovanje podjetij in
državljanov. Novi načini poslovanja so ustvarili novo poslovno okolje, kjer je vsem
subjektom omogočeno nastopanje na globalnem trgu.
Podjetjem ponuja mnogo prednosti. Seveda pa morajo podjetja za izkoriščanje vseh
prednosti, tudi uspešno implementirati različne strateške in tehnične rešitve, da s tem
preskočijo marsikatero oviro oziroma se izognejo slabostim. Če so podjetja pripravljena
veliko vložiti v znanje sodobno tehnologijo, se bo povečala tudi njihova konkurenčna
prednost na trgu.
Vendar je za uspešno poslovanje podjetja potrebno izbrati tudi pravo informacijsko rešitev.
Pravočasne informacije so zelo pomembne za uspešnost, obstoj in razvoj podjetja. Ena od
možnosti podpore je uvedba celovite informacijske rešitve (angl. ERP). Celovite rešitve
pripomorejo k celovitem upravljanju z vsemi viri v organizaciji. Glavni cilj ERP sistemov
je povezati vse oddelke in enote podjetja. Uvedba ERP rešitve je zelo zahteven projekt.
Prvotno je potrebno izbrati ERP rešitev, ki najbolje ustreza podjetju .
V moji diplomski nalogi sem se osredotočila na SAP R/3 rešitev, ker se mi zdi, da je
poznavanje in uporaba celovite informacijske rešitve v podjetju ključnega pomena za
njegovo nemoteno delovanje in uspešnost. SAP R/3 je namenjen predvsem večjim
podjetjem, sčasoma pa je postal zanimiv tudi za manjša podjetja, saj omogoča hitrejše in
natančnejše poslovanje.
3
KAZALO
1. UVOD ................................................................................................................................ 5 1.1 Opredelitev področja in opis problema ........................................................................ 5 1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela ..................................................................... 6
1.2.1 Namen ................................................................................................................... 6 1.2.2 Cilji ........................................................................................................................ 6 1.2.3 Trditve ................................................................................................................... 6
1.3 Predpostavke in omejitve ............................................................................................. 7 1.4 Predvidene metode diplomskega dela .......................................................................... 7
2. ELEKTRONSKO POSLOVANJE .................................................................................... 8 2.1 Opredelitev elektronskega poslovanja ......................................................................... 8
2.2 Razvoj elektronskega poslovanja ............................................................................... 10 2.3 Oblike elektronskega poslovanja ............................................................................... 11 2.4 Razlogi za uvedbo elektronskega poslovanja ............................................................ 15
3. ERP REŠITVE ................................................................................................................ 17
3.1 Definicija ERP rešitev ............................................................................................... 17 2.2 Razvoj rešitev ERP .................................................................................................... 18
2.3 Značilnosti ERP rešitev ............................................................................................. 19 3.4 Prednosti in slabosti ERP rešitev .............................................................................. 21 3.5 Vrste ERP rešitev ....................................................................................................... 22
3.6 Uvajanje ERP rešitev ................................................................................................. 23 4. ELEKTRONSKO POSLOVANJE B2B ......................................................................... 25
4.1 Opredelitev elektronskega poslovanja B2B ............................................................... 25 4.2 Prednosti in slabosti elektronskega poslovanja ......................................................... 26
4.3 Načini elektronskega poslovanja B2B ....................................................................... 27 4.4 Računalniška izmenjava podatkov (RIP) ................................................................... 28 4.5 Elektronsko poslovanje v slovenskih podjetjih ......................................................... 30
5. INFORMACIJSKI SISTEM SAP R/3 S POUDARKOM NA ELEKTRONSKEM
POSLOVANJU B2B ........................................................................................................... 34
5.1 Podjetje SAP .............................................................................................................. 34 5.2 Predstavitev SAP R/3 sistema .................................................................................... 34 5.3 Pregled R/3 sistema ................................................................................................... 35 5.4 Implementacija SAP sistema ..................................................................................... 38
5.5 R/3 Funkcijski moduli ............................................................................................... 40 5.5.1 SAP Finance ........................................................................................................ 40 5.5.2 SAP Kadrovski sistemi ....................................................................................... 41 5.5.3 SAP Proizvodnja in Logistika ............................................................................. 42
5.5.4 SAP Prodaja in Distribucija ................................................................................ 43 5.6 Prednosti SAP R/3 za podjetje ................................................................................... 43 5.7 Slabosti SAP R/3 za podjetje ..................................................................................... 45
5.8 Uporabniki SAP programa v Sloveniji ...................................................................... 46 6 SKLEP .............................................................................................................................. 47 7 POVZETEK ..................................................................................................................... 48 8 LITERATURA ................................................................................................................. 49 9 VIRI .................................................................................................................................. 51
4
KAZALO SLIK
Slika 1: Časovna razporeditev informacijskih rešitev ......................................................... 18 Slika 2:Domači ponudniki ERP rešitev ............................................................................... 22
Slika 3: Tuji ponudniki ERP rešitev .................................................................................... 23 Slika 4: Potek RIP med kupcem in podjetjem ..................................................................... 30 Slika 5: Uporaba računalnika zaposlenih v podjetju ........................................................... 31 Slika 6: Področja uporabe interneta v Slovenskih podjetjih ................................................ 32 Slika 7: Poslovne storitve podjetja ...................................................................................... 33 Slika 8: Arhitektura SAP R/3 sistema ................................................................................. 36
Slika 9: Pregled strukture tabel R/3 ..................................................................................... 37
Slika 10: Pregled modulov .................................................................................................. 40
Slika 11: Razvrstitev rešitev ERP glede na velikost podjetja (%) ....................................... 46
KAZALO TABEL
Tabela 1: Priložnosti in koristi udeležencev elektronskega trgovanja ................................ 12
5
1. UVOD
1.1 Opredelitev področja in opis problema
Čas, v katerem živimo, je zaznamovan s številnimi hitrimi spremembami na vseh
področjih. Elektronsko poslovanje je poslovanje, ki temelji na izmenjavi podatkov med
računalniki. Je splošen izraz za elektronski način opravljanja dejavnosti s pomočjo
elektronskega sporočanja. Elektronsko poslovanje pomeni, da so podjetja s pomočjo
računalnikov in informatizacije procesov posodobila del ali celotno poslovanje.
Podjetja strmijo k uspešnemu poslovanju in le-to dandanes ni možno brez ustreznega
informacijskega sistema. Podjetja se za to odločajo, da bi izboljšali učinkovitost
poslovanja, ki jo občutijo tako stranke podjetja kot podjetje samo.
Za doseganje takšnih ciljev pa potrebujejo podjetja sprotne in natančne informacije o
dogajanjih znotraj podjetja kot tudi o dogajanjih v zunanjem okolju. Dobiti prave
informacije v pravem času je ključni element, ki odloča o nadaljnji in dolgoročni
uspešnosti podjetja. Ta pretok pravih, svežih in kvalitetnih informacij pa omogoča
business-to-business (B2B) elektronsko poslovanje, katerega nameravam podrobneje
prikazati v svoji raziskavi.
Ko smo včasih izrekli besedo »poslovna aplikacija«, so se ne računalničarji pogosto
namrdnili in rekli, da je takšne stvari bolje prepustiti strokovnjakom. Danes je tak odnos do
novih tehnologij na srečo bolj redek. Vsak menedžer se zaveda, da je z informacijsko
tehnologijo mogoče znižati stroške ali zaradi hitrosti, ki jo ta omogoča, postati bolj
konkurenčen na vsak dan bolj zahtevnem trgu. Vendar kaj sploh je poslovna aplikacija? To
je uporabniški program, ki obvladuje razna področja poslovanja ali proizvodnje, skupini
več aplikacij, ki pokrivajo celotno poslovanje pa rečemo sistem ERP (Enterprise Resource
Planning).
Predstavila bom računalniško rešitev SAP R/3, ki omogoča uporabnikom podjetij pridobiti
takojšnje informacije z vseh področij poslovanja. Zaradi modularne zasnove lahko podjetja
izbirajo med moduli za upravljanje financ, kadrovskega sistema, logistike ter prodaje in
distribucije.
Predstavila bom tudi, kako se izvaja pretok informacij med posameznimi sektorji in se
omejila na module, ki se v podjetju najpogosteje uporabljajo pri uspešnem poslovanju, saj
je ob izdelku hkrati v središču še pozornost podjetja do poslovnih partnerjev.
6
1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela
1.2.1 Namen
Danes vsi govorimo o elektronskem poslovanju, novi ekonomiji in informacijskih
tehnologijah. Namen te raziskave je podati osnovne značilnosti elektronskega poslovanja
B2B ter njegovega pomena za podjetje. Ker se v zadnjem času v podjetjih pogosto
uporabljajo različne rešitve za uspešnejše poslovanje, bom poskušala predstaviti
elektronsko poslovanje s SAP R/3 rešitvijo.
1.2.2 Cilji
s pomočjo literature opredeliti elektronsko poslovanje
opredeliti ERP rešitve
s pomočjo literature opredeliti pojem elektronskega poslovanja B2B
opisati računalniško izmenjavo podatkov med podjetji
na kratko opisati računalniško rešitev SAP R/3
1.2.3 Trditve
V diplomskem delu bom preverjala naslednje trditve:
kako pomembno je elektronsko poslovanje za podjetje;
kako pomembno je danes imeti ERP sistem v podjetju;
z računalniško rešitvijo SAP R/3 je možno optimizirati čas izvajanja nalog, in s
hitrimi pravočasnimi informacijami izboljšati finančni uspeh ter povečati rast
podjetja.
7
1.3 Predpostavke in omejitve
Predpostavljam, da je elektronsko poslovanje zelo pomembno za uspešnost podjetja, saj
nudi možnost za izboljšave v podjetju, zato se bom poglobila v elektronsko poslovanje
med podjetji. Podjetja se v poslovanju srečujejo z različnimi informacijskimi rešitvami. O
rešitvah ERP, njihovem izboru in uvedbi je zelo veliko napisanega. Predvsem na spletu je
mogoče pridobiti zelo veliko informacij o izbrani temi. Pri uporabi virov se bom tako
omejila na vire novejšega datuma ter poskušala podrobneje predstaviti rešitev SAP R/3.
1.4 Predvidene metode diplomskega dela
V diplomski nalogi bom uporabila deskriptivni pristop raziskovanja. Tako bom za
doseganje ciljev diplomske naloge iz virov pridobila razmišljanja, sklepe in spoznanja
posameznih avtorjev, prav tako pa bom uporabila rezultate že opravljenih raziskav.
V teoretičnem delu:
- metoda deskripcije: opisovala bom dejstva in pojave z opisanega področja s
pomočjo tuje in domače literature,
- Metoda kompilacije: povzemala bom spoznanja, stališča, opazovanja in sklepe
drugih avtorjev s tega področja.
V praktičnem delu:
- metoda zbiranja podatkov s pomočjo spletnega portala RIS (raba interneta v
Sloveniji),
- primerjava elektronskega poslovanja v slovenskih podjetjih,
- metoda analize podatkov s pomočjo računalniške rešitve SAP R/3.
8
2. ELEKTRONSKO POSLOVANJE
2.1 Opredelitev elektronskega poslovanja
Elektronsko poslovanje pomeni prehod iz klasičnega načina poslovanja, ki je potekal po
telefonu in s pomočjo podatkov, informacij na papirju v elektronsko obliko
sporazumevanja in poslovanja. Pojem elektronsko poslovanje izhaja iz angleškega izraza
»electronic commerce« in obsega celoto procesov, ki podpirajo trgovsko, poslovno
dejavnost in lahko vključujejo potrošnike, proizvajalce, ponudnike storitev in posrednike.
(Pavliha 2002, 24).
Greenstein in Feinman (2000, 1-2) ločita »e-commerce«, pri katerem gre za računalniško
izmenjavo podatkov, vezano na nabavo in prodajo blaga oziroma storitve in ne obsega v
celoti prave narave izmenjanih informacij s pomočjo telekomunikacijskih naprav. Pojem
»e-business« vključuje tudi izmenjevanje podatkov, ki niso neposredno vezani na določen
nakup in prodajo blaga oziroma storitev, zagotavljajo pa distribucijo informacij in podporo
strankam.
V Beli knjigi o elektronskem poslovanju v malih in srednjih podjetjih se elektronsko
poslovanje opredeljuje kot proces aktivnosti, kjer se uporabljajo elektronske tehnologije,
metodologije in postopki. (II. Del, 37).
Elektronsko poslovanje lahko opredelimo kot poslovanje brez papirjev ali s čim manj
papirja. Ta način poslovanja vključuje uporabo vseh oblik informacijske in komunikacijske
tehnologije v poslovnih procesih med trgovinskimi, proizvodnimi in storitvenimi
organizacijami, ponudniki podatkov, državno upravo in potrošniki. (Toplišek 1998, 4).
Na intenzivnost uvajanja elektronskega poslovanja pa vplivajo konkurence, vrsta
dejavnosti, stopnja razvitosti organizacije, stopnja razvitosti okolja, države, potrošnikov ter
znanje in osveščenost o elektronskem poslovanju. (Pucihar, Gričar 2002, 209).
Elektronsko poslovanje obsega veliko več kot le navadno izmenjavo računalniških
podatkov (RIP) in delovanja spletne trgovine. Vse kar danes delamo v sklopu svoje
poslovne dejavnosti s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij,
imenujemo elektronsko poslovanje. To obsega (Jerman Blažič 2001, 11):
elektronsko bančništvo
elektronsko trženje,
elektronsko trgovanje,
spletno trgovino,
svetovanje na daljavo,
elektronsko zavarovalništvo,
računalniško podprto skupinsko delo,
delo na daljavo,
9
pouk na daljavo,
avkcije na daljavo.
Pomembni elementi teh dejavnosti so (Jerman Blažič 2001, 12):
Način dela: gre za računalniško izmenjavo podatkov ob uporabi odprtih omrežij, kot je
internet.
Vsebina poslovanja: prodaja blaga in storitev, plačevanje, prodaja informacij, bančne
transakcije, izmenjava dokumentov in listin, storitve trženja in medsebojnega
komuniciranja, podpora porazdeljenemu poslovnemu informacijskemu sistemu organizacij,
nakupovanje v spletnih trgovinah, opravljanje dela na daljavo, nudenje pomoči na daljavo
(na primer zdravniško), izvajanje pouka na daljavo, storitve državne uprave na daljavo in
podobno.
Udeleženci poslovanja: posamezniki (podjetniki, raziskovalci, menedžerji, občani,
kulturni delavci, študenti, učitelji, dijaki, upravni delavci), podjetja, bolnišnice, muzeji,
galerije, univerze, izobraževalne ustanove in državne organe. To je poslovanje znotraj
posameznih skupin in za poslovanje med skupinami. V zadnjem času je vse več predvsem
poslovanja med posamezniki ter med posamezniki in podjetji. Poslovanje med podjetji je
tako že dolgo prisotno v poslovnem svetu.
Preprosto lahko rečemo, da elektronsko poslovanje pomeni »poslovati elektronsko«.
Tovrstno poslovanje je pomembno predvsem na štirih področjih:
1. povezovanje med potrošniki in organizacijami,
2. notranjem poslovanju organizacije,
3. poslovanju med organizacijami,
4. in poslovanju državne administracije med seboj in občani.
V najširšem smislu elektronsko poslovanje vključuje uporabo vseh oblik informacijske in
komunikacijske tehnologije v poslovnih odnosih. Sem sodijo trgovinske, proizvodne in
storitvene organizacije in tudi ponudniki informacij, potrošniki in državna uprava.
Podjetja in organizacije vedno pogosteje uporabljajo elektronska sredstva za oglaševanje in
trženje izdelkov in storitev na globalnem nivoju. Proizvajalci in trgovci na drobno v
oddaljenih deželah lahko ponujajo svoje izdelke in storitve skupaj z informacijami o
lastnostih posameznih izdelkov, njihovih prednostih, posameznih komponentah, cenah,
proizvodnih in dobavnih rokih ter prodajnih pogojih. Te informacije omogočajo potrošniku
$blaga ali storitev, pa naj bo to posameznik ali proizvajalec, da naroči želeno blago ali
storitev pri najugodnejšem ponudniku. (Osojnik 2002, 5).
10
2.2 Razvoj elektronskega poslovanja
E-poslovanje se je začelo že v zgodnjih sedemdesetih letih s finančnimi prenosi, v katerih
so bila udeležena predvsem velika podjetja. Prvi finančni prenosi so bili osnova za razvoj
standarda za računalniško izmenjavo podatkov, za katero je bilo značilno, da je povezovala
izbrane poslovne partnerje, ki so preko zasebnega omrežja1 ali posebnih omrežij z dodatno
vrednostjo2 izmenjavali poslovne podatke v dogovorjenih strukturah. (Sulčič in Lesjak
2001, 5).
Razvoj elektronskega poslovanja se je začel z razvojem računalniških omrežij in interneta,
združenjem informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter računalniško izmenjavo
podatkov, katerega začetki segajo v leto 1968. Takrat še ni bilo slutiti, s kakšno hitrostjo in
kako intenzivno bo razvoj informacijske tehnologije in telekomunikacij vplival na
spremembo načina življenja in poslovanja. Računalniška tehnologija, ki je bila v začetku
namenjena le računalniškim strokovnjakom in znanstvenikom, je z leti postala veliko bolj
uporabna in prijazna. Sčasoma je postala nepogrešljiva tudi za nestrokovnjake.
V sedemdesetih letih se je s pojavom elektronskih finančnih prenosov med bankami prek
varnih zasebnih omrežij spremenil način poslovanja na finančnem trgu. V poznih
sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih se je elektronsko poslovanje razširilo v okviru
podjetij v obliki sistemov za prenos datotek, računalniške izmenjave podatkov in
elektronske pošte. Na tak način so podjetja zmanjšala obseg papirnega dela in povečala
avtomatizacijo pisarniškega poslovanja. V osemdesetih letih je bila nadomestitev
papirnatih poslovnih listin, kot so na primer naročila, računi, plačilni nalogi in druge, z
računalniškim prenosom listin v standardni elektronski obliki. Sredi osemdesetih so se
pojavile elektronske konference kot nova oblika družabne interakcije, ter prenosi znanja.
Devetdeseta so z razvojem in razširjenostjo interneta ter s pojavom svetovnega spleta na
internetu prinesla preobrat, ki je sprožil razvoj elektronskega poslovanja, ki smo mu priča
danes. Svetovni splet, kot najbolj razširjena storitev interneta, je omogočil nastajanje
popolnoma novih vrst podjetij, tako imenovanih virtualnih ali navideznih podjetij. Ta
podjetja so nastala samo na internetu, prav zaradi možnosti novih načinov poslovanja in
odkritja novih poslovnih modelov. Mnogi avtorji ocenjujejo, da je elektronsko poslovanje
začelo svoj meteorski vzpon v letu 1996, ko je tehnologija interneta in na njo vezanih
aplikacij dozorela.
Sistemi po katerih poteka elektronsko poslovanje postajajo čedalje bolj prepleteni. Le-ti so
lahko odprti ali zaprti. Med zaprte uporabniške sisteme intranet uvrščajo intranet3 in
ekstranet4, ki ju danes nadomešča izraz »navidezna zasebna omrežja«. Ta omrežja delujejo
kot zasebna, čeprav uporabljajo javne omrežne infrastrukture. Primer zaprtih sistemov so
1 Zasebna omrežja so omrežja, ki jih vzpostavijo partnerji med seboj. Takšna omrežja so zelo draga, zato si
jih lahko privoščijo le večja podjetja. 2 Omrežja z dodatno vrednostjo so omrežja, ki jih zagotavlja ponudnik mrežnih storitev. Preko teh omrežij
poteka računalniška izmenjava podatkov med partnerji, uporabniki tovrstnega omrežja. 3 Intranet je omrežje, ki deluje znotraj enega podjetja. Realizirano je z uporabo standardnih tehnologij
interneta.
11
bančna omrežja, omrežja plačilnega prometa, državne uprave,… najpogostejša oblika
odprtih sistemov je omrežje internet. Tu je na voljo veliko različnih storitev, ki se
uporabljajo za elektronsko poslovanje. Najbolj priljubljena storitev na internetu in
najpogosteje uporabljena pri elektronskem poslovanju je splet5. V njem je mogoče najti
informacije, ki pokrivajo praktično vsa področja človeškega delovanja. (Jerman Blažič
2001, 13 – 16).
2.3 Oblike elektronskega poslovanja
Elektronsko poslovanje danes pomeni poslovati elektronsko oziroma natančneje poslovati
v elektronski obliki z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. Glede na
sodelovanje subjektov elektronskega poslovanja, ločimo elektronsko poslovanje (Groznik
et al. 2009, 2):
med podjetji – B2B (Business to Business)
med podjetniki in potrošniki – B2C (Business to Consumer)
med potrošniki – C2C (Consumer to Consumer)
med podjetji in javno upravo – B2G (Business to Government)
med državljani in javno uptavo – C2G (Consumer to Government)
znotraj javne uprave – G2G (Government to Government)
Največji del elektronskega poslovanja predstavlja elektronsko poslovanje med podjetji
(B2B). Zajema vse od vzpostavljanja povezave med prodajalci na drobno in dobavitelji
(naročila, plačila,…) ter elektronskega bančništva do sodelovanja na skupnih projektih.
Elektronsko poslovanje s končnimi porabniki (B2C) zajema veliko področij, ki večinoma
temeljijo na poslovanju z uporabo internetnih spletnih strani. Potrošniku omogočajo
opravljanje raznovrstnih opravil preko domačega računalnika: od bančništva in
nakupovanja do izobraževanja in dela. Pri poslovanju z državno upravo ločimo njeno
poslovanje s podjetji in poslovanje s prebivalci. Elektronsko poslovanje med
organizacijami in državno upravo ter med posamezniki in državno upravo je bistveno manj
razvito. (Jerman Blažič 2001, 17).
Elektronsko trgovanje
V elektronski obliki so izvedljive vse vrste trgovanja: na veliko na drobno in ne glede na
vrsto blaga. Poslovanje se lahko izpelje s posamičnimi naročili, z zaporednimi dobavami,
lahko je avtomatizirano na način RIPa6, izvedljiva so borzna blagovna trgovanja,
samodejno trgovanje. Čeprav imamo ustaljeno predstavo o tem, kaj pomeni izraz trgovina,
se pri elektronskem trgovanju srečujemo z najrazličnejšimi izrazi. To je posledica dejstva,
4 Ekstranet je internet, ki je preko javno dostopnega interneta dostopen ožjemu krogu poslovnih partnerjev.
5 World Wide Web: www.
6 Rip je kartica za računalniško izmenjavo podatkov (ang. Electronic data interchange – EDI).
12
ker se globalno elektronsko poslovanje ne uveljavlja enakomerno v vseh tradicionalnih
poslovanjih, pojavljajo se tudi povsem nove oblike, ki doslej še sploh niso bile izvedljive.
Celostno elektronsko poslovanje ima za ponudnike številne prednosti: omogoča povečan
trg, nižje zagonske in obratovalne stroške, vstop na neomejeno velik trg brez fizične
prisotnosti, poceni distribucijo, obsežne dobave ob nižjih stroških, učinkovitejše tržne
prijeme. Toplišek (1998, 16) priložnosti in koristi povzema takole:
Tabela 1: Priložnosti in koristi udeležencev elektronskega trgovanja
Ponudnikove priložnosti Kupčeve koristi
globalna navzočnost globalna izbira
izboljšana konkurenčnost kakovost storitve
približuje se potrebam kupcev prilagojeni izdelki/storitve
skrajšane dobavne verige precejšnje pocenitve
možne nove vrste poslov novi izdelki in storitve
Vir: Toplišek (1998)
K elektronskemu trgovanju spada tudi vrsta pred in poprodajnih dejavnosti, ki so se prav
tako morale prilagoditi novim informacijskim in komunikacijskim tehnikam. Z pomočjo
interneta se odpirajo posebne priložnosti za iskanje novih trgov. Zanimivo je, da so se
izenačili nekateri pogoji poslovanja za velike in male podjetnike in da velikost organizacije
ali bližina potrošniškim središčem ne pomeni več posebne prednosti.
Sodobno trženje preko interneta sicer še vedno dosega le določene sloje in omejeno število
ljudi, očitno pa postaja zanimivo tudi širše. V prihodnje bo množica elektronskih
potrošnikov le še rasla. Trženje po internetu je lahko za kupca privlačnejše, možno je
meriti odzive, zanimivo pa je tudi zato, ker je lahko dvosmerno. Potrošniku lahko
ponudijo, da takoj izrazi svoje mnenje ali se odloči za naročilo.
Elektronsko bančništvo
V širšem smislu obsega elektronsko bančništvo vse bančne storitve, ki se opravljajo po
elektronski poti (tudi po telefonu, preko avtomatov, terminalov,…). Del teh storitev je tak,
da ne potrebuje posebnega varovanja, večinoma pa gre za varovanje storitve s posamezno
osebo.
Elektronsko bančništvo se seveda ni pojavilo z razmahom interneta, saj se je že pred tem
poslovalo z bankomati in preko telefona, kar tudi sodi v omenjeno kategorijo. Dejstvo je,
da število uporabnikov tovrstnega bančništva raste iz dneva v dan in bo tudi v prihodnje,
zato vprašanje, ali gre pri tej obliki poslovanja že za nekaj vsakdanjega ter običajnega in ali
obstajajo možnosti nadaljnjega razvoja.
Razvoj elektronskega bančništva je vsekakor možen, z vidika uporabnikov storitev celo
nujen. Način življenja, široke možnosti upravljanja s premoženjem in tehnološki napredek
nas namreč silijo v nepretrgan lov za nečim, kar hitreje in ceneje prinaša več. Omenjeno
sovpadata tudi mnenjem sodelujočih v spletni anket, ki so navedli, da preko elektronskega
bančništva ne želijo zgolj ponudbe različnih vrst transakcij, ampak tudi bolj napredne
storitve, kot so sklepanje zavarovalnih polic, sklepanje različnih vrst varčevanj, posojil,
ponudba elektronskega poslovanja, možnosti investicij.
13
Finančni prenosi, plačilni promet
Elektronski finančni prenosi v ožjem pomenu besede so le medbančni elektronski prenosi,
medtem ko gre pri finančnem RIPu za elektronsko izmenjevanje podatkov med podjetjem
in njegovo banko.
Izkušnje kažejo, da je lahko elektronsko poslovanje zelo učinkovito, saj pri sistemu SWIFT
ugotavljajo, da je 50 – 60% sporočil obdelanih brez posega operaterjev (dnevno se pošlje v
svet več kot milijon sporočil). Komercialna plačila bodo avtorizirali tako, da bo plačilo le
končni del samodejno izpeljane verige poslovnih postopkov. Pri tem več ne bo potrebno
posredovanje finančne hiše oziroma njeno posredovanje ne bo tako očitno.
V Sloveniji je Agencija za plačilni promet razvila sistem za pošiljanje plačilnih nalogov po
e-pošti. Takšno poslovanje je zanimivo za vse vrste podjetij, saj prihranijo pri nabavi
papirnih obrazcev plačilnega prometa, pri času za podpisovanje in žigosanje nalogov,
napake pa so praktično izključene. Za varnost prenosa skrbi tudi digitalni podpis,
programska in druga oprema ni zahtevana.
Potrošniško plačevanje
Finančne prenose je treba razlikovati od sistemov potrošniškega elektronskega plačevanja
(elektronska nakazila, electronic payment, kreditne kartice, digital/electronic cash,…), ki
so namenjeni nekomercialnemu plačevanju. Tehnologije komercialnega in potrošniškega
plačevanja po internetu se še niso ustalile. Veliko je razvitih ali delujočih sistemov, ki
veljajo tudi za bančno uporabniško poslovanje. Pri elektronskem bančništvu je treba
zagotoviti bančno tajnost in anonimnost nekaterih prenosov.
Elektronsko borzništvo
Elektronski način dela lahko zagotovi učinkovitejše delo, kljub temu, da tak način dela
prinaša tudi določena tveganja oziroma možnosti zlorabe. Vlagateljem so na voljo sprotne
izčrpne informacije o položaju njihovih naložb. Hitrost poslovanja ugodno vpliva na
učinkovitejšo delo s kapitalom. Čeprav je število delničarjev in drugih udeležencev veliko,
njihova številčnost ne ovira kakovost poslovanja, to je pomembno zlasti za investicijske
družbe. Pomembno je, da mali delničarji lažje poslujejo z borznimi posredniki. Borzne hiše
sprejemajo poročila družb po elektronski poti v taki obliki, da je primerno za samodejno
obdelavo.
Storitve na zahtevo
V širšem smislu spadajo sem vsa poslovanja, pri katerih potrošnik iz oddaljenega mesta
prikliče storitev. Plačuje se glede na čas, vrsto porabe, količino,… Možne bodo različne
vrste storitev na zahtevo, vendar danes v ožjem pomenu štejejo predvsem ogledovanje
filmov in videa. Pojmujemo jih z različnimi imeni: video na zahtevo (video.on-demand),
plačljiva televizija (pay-tv) ali filmi na zahtevo (pey-per-view).
14
Elektronsko poslovanje na domu
Poslovanje poteka med stenami domačega stanovanja. Še do nedavnega sta se zaradi
elektronske storitve morala ponudnik in potrošnik srečati fizično. Zato se pri mnogih
vrstah poslovanja pojavljajo predpone home- ali tele- (homeshopping, telebanking). Na
elektronski način poslovanja so se laže preusmerile tiste vrste poslovanja, ki jih je bilo
možno že prej opraviti po telefonu ali telefaksu (karte za letalske in druge prevoze,
turistične rezervacije, naročila borznim posrednikom,…).
Informacijski avtomati – kioski
Naprave so namenjene zgolj informiranju, razvijajo pa tudi takšne, ki bodo v pogovoru z
uporabnikom svetovale ali ponujale standardizirane pisne izdelke. Ker jim preti
poškodovanje in uničevanje (kot pri telefonskih govorilnicah), jih bodo postavljali v
razmeroma varna okolja.
Elektronsko založništvo
Ob tem pojmu imamo v mislih izdajo vzporednih elektronskih tiskov ali izvirnih del v
digitalni obliki. Te izdaje so načeloma v sprotni obliki (on-line). V širšem smislu posega
tudi na področje klasičnih medijev obveščanja, kar prinaša pravne zaplete. Gre predvsem
za avtorsko pravna vprašanja, ter vprašanja shranjevanja elektronske »kulturne dediščine«.
Elektronsko zavarovalništvo
Sklepanje zavarovalnih pogodb je razmeroma formalno in sicer s pomočjo vnaprej
pripravljenih obrazcev in splošnih pogojev. To je idealno okolje za razvoj elektronskega
načina dela. Zgodi se namreč, da elektronsko izvedbeni dogodki pritiskajo na ne
elektronske, saj ti občasno s svojo počasnostjo ovirajo druge.
Komunikacijsko – informacijske storitve
Sem spadajo vse tiste storitve, ki se pojavljajo zaradi nemotenega elektronskega poslovanja
kot je zagotavljanje komunikacije, povezljivosti, pomožne storitve za rabo omrežij, storitve
v zvezi z digitalnim podpisovanjem, časovnim žigosanjem, hrambo in upravljanjem s
podatki. Štejemo jih lahko med infrastrukturne storitve elektronskega poslovanja.
Delo na daljavo
Delo na daljavo je po eni strani samostojna oblika poslovanja, po drugi pa način dela, ki
izrablja še druge vrste elektronskega poslovanja. Prinaša zanimive novosti na področjih kot
so zaposlenost, organizacija dela, visoka učinkovitost pri nekaterih dejavnostih. Kljub
prednostim, ki jih prinaša, se pojavljajo številna socialna/sociološka, psihološka, pravna in
podobna vprašanja.
15
Elektronsko poslovanje državnih in javnih služb
Javni sektor je poleg komercialnih udeležencev in potrošnikov tretja največja skupina
udeležencev v elektronskem poslovanju. Sem spadajo uprava, sodstvo, zakonodajalec,
zdravstvo, socialne in druge javne službe. Država je velik sistem in pomemben partner pri
elektronskem poslovanju. V poslovanju javnega sektorja je veliko dejavnosti, ki so
razmeroma standardizirane. Zato so zelo primerne za vključevanje v elektronsko
poslovanje. Velik del pobude za elektronsko poslovanje javnega sektorja prihaja iz
gospodarstva, saj se mora tudi država vključiti v verige nastajajočih elektronskih
poslovanj.
2.4 Razlogi za uvedbo elektronskega poslovanja
Ne gleda na obliko povezovanja s poslovnimi partnerji ali vrsto prinaša podjetjem
elektronsko poslovanje neposredne koristi v obliki stalnega (Groznik et al. 2009, 2 – 3):
zniževanje stroškov poslovanja,
zniževanje obsega zalog,
skrajševanja poslovnega cikla,
zviševanje kakovosti proizvodov in storitev,
zniževanja stroškov trženja in prodaje ter ustvarjanja novih tržnih priložnosti.
Nižji stroški poslovanja: podjetja iščejo možnosti znižanja nabavnih stroškov skozi
združevanje naročil in tesnejše nakupno in razvojno sodelovanje s svojimi ključnimi
dobavitelji. Na ta način lahko pričakujejo količinske popuste in tesnejše in neposredno
povezovanje njihovih nakupnih in proizvodnih procesov.
Zmanjšanje obsega zalog: slabše kot je organizacija povezana s svojimi dobavitelji, večje
so njene potrebne lastne zaloge surovin, materialov in polproizvodov, s katerimi lahko
pravočasno oskrbuje svoj proizvodni proces. Večji obseg zalog po drugi strani obvezno
pomeni za organizacijo višje stroške, običajno pa ne tudi pričakovanega hitrejšega in
ustreznejšega odzivanja na potrebe odjemalcev. Manjši obseg in hitrejše obračanje zalog
pomenita boljšo preglednost zalog in učinkovitejšo izrabo skladiščnih zmogljivosti.
Skrajševanje poslovnega cikla: poslovni cikel predstavlja celoten čas, ki je potreben za
razvoj, izdelavo, in posredovanje proizvoda odjemalcu. Krajši poslovni cikel pomeni med
drugimi nižje stroške in hitrejši odziv na dinamične zahteve trga ter s tem seveda bistveno
primerjalno prednost pred ostalimi proizvajalci.
Zviševanje kakovosti proizvodov in storitev: elektronsko poslovanje omogoča zbiranje
in analizo podatkov o proizvodih in storitvah v času njegovega življenjskega cikla. To
omogoča organizaciji možnost preverjanja stopnje zadovoljstva kupca s proizvodom
oziroma storitvijo ter ugotavljanje odstopanj in vzrokov zanje. S pomočjo elektronskega
16
poslovanja lahko proizvajalec ugotovi kdo ali kaj je povzročilo padec kakovosti proizvoda
oziroma storitve.
Ustvarjanje novih tržnih priložnosti: uporaba interneta odpravlja v primeru potrebe po
povečanju prodajnih zmogljivosti fizični problem širitve, ki izhaja iz omejitev možnega
števila prodajalcev, ob tem pa ne povzroča skoraj nobenih dodatnih stroškov. Razen tega
internet odpira možnosti neposrednega naročanja in odpravlja časovno zamudno ročno
izpolnjevanje naročil. Namesto tega se zaposleni v prodaji lahko bolj neposredno
posvečajo prodaji, zlasti pa prodajnim aktivnostim, ki ustvarjajo in ohranjajo zadovoljstvo
kupca.
17
3. ERP REŠITVE
3.1 Definicija ERP rešitev
Celovito programsko rešitev (Enterprise resource planning – ERP) lahko opredelimo kot
celovito povezano in na poslovnem modelu organizacije temelječo sestavo uporabniških
programov, ki ob uporabi sodobne informacijske tehnologije zagotavlja vsem poslovnim
procesom tako organizaciji kot tudi z njo povezanim poslovnim partnerjem najboljše
možnosti načrtovanja, razporejanja virov in ustvarjanja dodatne vrednosti. (Kovačič in
Bosilj 2005, 278).
Celovite informacijske rešitve oziroma integrirani informacijski sistem, ali kot v praksi
najpogosteje imenujemo ERP sistem, je informacijski sistem, ki upravlja in usklajuje vse
razpoložljive vire, sredstva in aktivnosti v določeni organizaciji ali podjetju. (Kovačič
1997, 9-10).
Integrirani informacijski sistem, oziroma ERP sistemi so komercialni programski paketi, ki
omogočajo integracijo transakcijsko usmerjenih podatkov in poslovnih postopkov preko
celotne organizacije, pa tudi vzdolž celotne oskrbovalne verige, ki sega skozi več
organizacij. Takšni sistemi lahko pomenijo veliko prednost za organizacije, ki so jih
uspešno uvedle. Te sisteme tvorijo moduli kot so: materialno poslovanje, prodaja, trženje,
kontroling in drugi, ki jih je mogoče kupiti in uvesti neodvisno, glede na potrebe celotne
organizacije. (Ahlin in Zupančič 2001, 283).
Pred pojavom celovitih informacijskih sistemov, informacijski sistemi niso bili integrirani
in podjetja so imela nekaj različnih sistemov za upravljanje s financami, nabavo, zalogami,
logistiko in drugimi poslovnimi funkcijami, ki so delovali izolirano, ločeno eden od
drugega. Vsak od teh sistemov ima lastno podatkovno zbirko, kar pomeni vnos istih
podatkov v vsak sistem posebej. To pomeni večje možnosti napak pri vnosu podatkov,
težave pri ažuriranju, brisanju in arhiviranju podatkov ter velike težave pri poskusu
povezave med sistemi.
Informacijski sistemi podjetja in njegovi podsistemi ne obstajajo sami zase, ampak so
medsebojno povezani in soodvisni. Kot poskus združitve ločenih sistemov in izdelave
integrirane rešitve, ki bi upravljala vse aktivnosti in podatke organizacije, so nastali
celoviti informacijski sistemi.
Prednost celovitih informacijskih sistemov pred klasičnimi je v tem, da le-ti sistemi
integrirajo poslovne funkcije organizacije in omogočajo integracijo poslovnih procesov
preko celotne organizacije. Taki informacijski sistemi izhajajo, namesto iz funkcionalno
oddelčno usmerjenih programskih rešitev, iz procesno usmerjenih uporabniških
programskih rešitev. (Kovačič 1997, 9- 10).
18
ERP7 sistem je vrsta poslovne programske opreme, ki podpira delovanje mnogih
operativnih procesov podjetja v poslovnih področjih nabave, skladiščenja, proizvodnje,
prodaje, kvalitete, vzdrževanja, financiranja, računovodstva, kontrolinga,… Najbližje,
čeprav ne v celoti ustrezno slovensko ime za to vrsto programske opreme je integriran
poslovni informacijski sistem. Integriran zato, ker so pred pojavitvijo ERP-a zgoraj
omenjena poslovna področja podpirala posamezne aplikacije, ki so bile bolj ali manj
povezane, medtem ko pa ERP pomeni, da so vse aplikacije v celoti integrirane v celoten
sistem. Pridevnik »poslovni« je nastal v času, ko so to bile edine poslovne aplikacije, danes
pa je to malo preširok pojem, ker se v poslovanju podjetij uporabljajo različne vrste
programske opreme in je ERP le ena od njih. Zato in zaradi kratkega naziva se vse bolj
uporablja ime ERP. (Martinović 2008).
2.2 Razvoj rešitev ERP
ERP-rešitve kot jih poznamo danes se prvič omenjajo leta 1990, ko je podjetje Gartner
group prvo začelo uporabljati prav ta izraz (Enterprise Resource Planning). Sam začetek
razvoja ERP-rešitev, kot jih poznamo danes, sega v leto 1950. Takrat so se pojavile t.i.
ROP-rešitve. Izraz ponovno izhaja iz angleščine (Reorder Point) in pomeni točko
ponovnega naročanja.
Slika 1: Časovna razporeditev informacijskih rešitev
Vir: Bobek in Sternad (2008)
ROP-rešitve (1950)
ROP rešitve so se, kot že rečeno, pojavile prvič okoli leta 1950. Točka ponovnega
naročanja se pojavi takrat, ko se stopnja zaloge spušča do ničle. Nivo zaloge nikoli ne
doseže ničle, saj sistem vedno javi nekaj časa preden zaloge zmanjka. Ko se to zgodi, je
podjetje doseglo točko ponovnega naročanja. Takrat mora podjetje naročiti material pri
dobavitelju in material prispe v podjetje še prej kot je nivo zaloge dosegel ničlo. Funkcija
točke ponovnega naročanja je v tem, da ima podjetje nek material, surovino ali izdelek
7 ERP = Enterprise Resource Planning
ROP rešitve ( 1950)
MRP rešitve (1965)
MRP II rešitve (1975)
ERP rešitve (1990)
19
venomer na zalogi. V samem začetku so bile ROP-rešitve »ročni sistem«, kasneje so s
pomočjo računalnikov prešle na računalniško podprte sisteme. (Bobek 2007).
MRP-rešitve
Izraz MRP izhaja iz angleščine (Material Requirements Planning) in pomeni sistem za
načrtovanje materialov. MRP je programska oprema, ki temelji na tehniki, ki iz osnovnih
podatkov iz kosovnic, podatkov o zalogah in glavnega proizvodnega načrta pripravljajo
seznam potrebnih materialov. (Bobek 2007).
MRP II-rešitve
Pojavile so se po letu 1975 in so se iz sistemov za načrtovanje materialov spremenile v
sisteme za načrtovanje proizvodnih resursov (angl. Manufacturing Resource Planning). Za
razliko od MRP rešitev vsebujejo MRP II rešitve funkcionalnost, ki omogočajo
načrtovanje proizvodnih kapacitet in zbiranje informacij o stanju proizvodnega procesa ter
uvajajo principe povratnih zank za opozarjanje na neustrezne zmogljivosti resursov.
(Bobek 2007).
ERP-rešitve
Ko MRP II-rešitve niso več podpirale določenih področij v podjetju, je leta 1990 podjetje
Gartner group prvič začelo uporabljati pojem ERP-rešitve (angl. Enterprise Resource
Planning). ERP-rešitve so pokrivale številna področja v podjetju, ki jih do sedaj nobena
druga poslovna rešitev ni pokrivala. Gre za področja kot so finance, človeški viri,
vzdrževanje ipd. (Bobek 2007).
2.3 Značilnosti ERP rešitev
Rešitve ERP prepoznamo po naslednjih značilnostih: so gotove programske rešitve,
izdelane za arhitekturo odjemalec/strežnik, v njih je združena večina poslovnih procesov,
obdelajo večino transakcij v podjetju, uporabljajo podatkovno bazo na ravni organizacije, v
kateri je vsak podatek zapisan samo enkrat, omogočajo dostop do podatkov v realnem
času, v nekaterih primerih omogočajo tudi integracijo obdelave transakcij in planiranje
aktivnosti. (Bobek in Sternad 2008).
ERP je informacijski sistem, ki zajema področja kot so proizvodnja, prodaja, distribucija,
obveznosti, terjatve, računi, človeški viri, nabava, marketing in informacijske storitve.
Opravlja temeljne dejavnosti podjetja in storitev in je edina rešitev za boljše poslovanje.
Omogoča samodejno uvajanje najnovejših tehnologij, kot so elektronski prenos sredstev,
izmenjava podatkov, internet, intranet in videokonference. ERP odpravlja večino poslovnih
problemov, kot so pomanjkanje materiala, izboljšuje produktivnost, servisne storitve. ERP
se ne nanaša samo na trenutne potrebe družbe, ampak tudi priložnost za nenehno
izboljševanje izpopolnjevanje poslovnih procesov.
20
Poleg tega se od ERP pričakuje, da podpira več valut in jezikov, imajo podporo za podjetja
v različnih panogah ter možnost prilagoditve rešitve brez programiranja. V svoji osnovni
obliki ERP rešitve ne podpirajo informacijskih sistemov za menedžment, čeprav
zagotavljajo za menedžment določene zgoščene informacije. (Sternad 2003, 516).
ERP sistemi so postali temeljni del tehnologije za podporo elektronskega poslovanja. ERP
sistemi so izvedljivi za vse velikosti podjetij, da popolnoma izkoristijo funkcijo financ,
distribucije, proizvodnje in uporabe človeških virov. Ampak s perspektive elektronskega
poslovanja bo prihodnost ERP v večji meri osredotočena na storitve kot pa na proizvode.
(McKie 2001).
ERP sistem je (Tumbas 2008):
prilagodljiv – sposoben, da zagotovi odgovor na vsako postavljeno informacijsko
zahtevo v organizaciji;
neodvisen – od strojne opreme, operacijskih sistemov in sistemov za upravljanje z
bazami podatkov, od organizacije poslovnih procesov ter zgrajenih organizacijskih
struktur;
vsestranski - za vse poslovne funkcije in organizacije vseh vrst dejavnosti
(proizvodnja, trgovina, storitve, izobraževanje, zdravje…)
modularen – strukturiran iz podsistemov in modulov, ki se lahko poljubno izbirajo
da se pri tem zmeša njihovo delovanje;
odprt – za različne strojne platforme in za povezavo z aplikacijami drugih
proizvajalcev programske opreme;
prilagodljiv – zahtevam organizacije v odvisnosti od dejavnosti in organizacijske
strukture.
Uvedba rešitev ERP je zaradi njihove kompleksnosti zapletena, zato se je morajo
organizacije lotiti premišljeno in pri tem upoštevati metodo uvajanja, ki jo priporoča
ponudnik rešitve ERP, hkrati pa morajo zagotoviti pogoje uvajanja, ki bodo omogočili
uspešno in učinkovito uvedbo rešitve ERP. Uvedba rešitve ERP je zato strateški projekt
organizacije. Zaradi velikega števila neuspešno uvedenih rešitev ERP na pomenu
pridobiva proučevanje kritičnih dejavnikov uvajanja, ki vplivajo na uspeh uvedbe rešitve
ERP. Raziskava v slovenskih podjetjih je pokazala, da metoda uvedbe ne vpliva na
pomembnost kritičnih dejavnikov uvajanja, da v okviru posamezne metode ponudnika
obstajajo povezave med kritičnimi dejavniki uvajanja in da obstajajo razlike v
pomembnosti kritičnih dejavnikov uvajanja pri uvajanju rešitev glede na metode
ponudnika. (Sternad 2007, 37).
21
3.4 Prednosti in slabosti ERP rešitev
Lahko ERP sistem zagotovi konkurenčno prednost? Konec, koncev, da se povrne
investicija v ERP sistem, mora le-ta ponuditi tudi strateško prednost. V večini
gospodarstev imajo številna velika podjetja uveden ERP sistem. Če bi imela celotna
industrija vpeljan ta sistem, kot je na primer industrija naftnih derivatov, kemija, potrošnih
izdelkov in računalnikov, potem osnova za doseganje konkurenčne prednosti nima
povezave z izvedbo ERP. Osnova za doseganje konkurenčne prednosti se nanaša na
implementacijo sistema boljše kot kdorkoli drug. Druga pot za dosego prednosti je prehod
na novo programsko opremo hitreje kot konkurenti. Tudi, če implementacija ERP sistema
v podjetje ne prinese konkurenčne prednosti, se lahko podjetja, ki tega sistema niso
vpeljale, znajdejo v zaostanku, še posebej v industrijah, kjer je vpeljava ERP sistema
široko uporabljena strategija. Podjetja, ki uporabljajo sistem, bodo izboljšala hitrost svojih
storitev in točnost informacij in obdržala boljši finančni menedžment (Sumner 2004, 13).
Prednost rešitev ERP ni samo v zagotavljanju informacij v realnem času, pač pa
omogočajo , da organizacije izboljšajo svoje poslovne procese. Rešitve ERP so narejene po
principu najboljše prakse, kar pomeni, da ponudniki rešitev ERP poiščejo najboljše
organizacijske poslovne modele v panogi in jih posvojijo v poslovnem modelu njihove
rešitve ERP. (Sternad in Bobek 2008).
Prednosti ERP rešitev so naslednje (Bobek 2007):
učinki na operativni ravni (zmanjšanje stroškov, boljša produktivnost, kakovost in
zadovoljstvo strank);
upravljavski učinki (sprejemanje kvalitetnejših odločitev, boljše upravljanje s
poslovnimi resursi);
strateški učinki (podjetje pridobi potencialna nova partnerstva, nove strategije,
razne inovacije v poslovanju, možnosti za rast poslovanja);
učinki informacijske infrastrukture (posodabljanje informacijske infrastrukture in
sledenje novim trendom);
organizacijski učinki (spremembe v organizaciji, procesna organizacija).
Prednosti ERP rešitev so, da (Tumbas 2008):
nadomestijo skope in nefleksibilne tradicionalne programske rešitve;
izboljšujejo poslovne procese in njihovo učinkovitost, kot tudi reinžiniring;
izboljšujejo dostop do informacij za zaposlene v organizaciji za izdelavo
operativnih odločitev;
podatki se le enkrat vnesejo v sistem in se enostavno ažurirajo;
v rešitve so vgrajene bogate izkušnje in dobre prakse;
omogočajo prilagoditev potrebam.
Uspeh je odvisen od veščin in izkušenj zaposlenih, vključujoč izobraževanje o pravilni
uporabi sistema. Mnogo podjetij zmanjšuje stroške z zmanjševanjem izobraževalnih
proračunov. Privatna mala podjetja so pogosto podkapitalizirana8, kar pomeni, da je njihov
8 V gospodarstvu pomeni, da imajo taka podjetja premalo kapitala.
22
ERP sistem pogosto uporabljan s strani zaposlenih, ki imajo nezadostno izobrazbo o ERP-
ju na splošno in o točno določenem ERP paketu, ki ga uporabljajo.
Slabosti rešitev ERP so (Tumbas 2008):
izvajanje je dolgotrajno in drago;
vzdrževanje je zelo težavno;
nepravilne informacije se hitro replicirajo skozi celoten sistem;
ne prinašajo vedno poslovne koristi;
slaba integracija z drugimi rešitvami;
obsežno usposabljanje uporabnikov.
Podjetja se morajo zavedati, da tudi poslovni informacijski sistemi niso čudodelni. Za
vsako poslovanje je treba imeti dobro podlago in delavce, ki jih uvedba informacijske
tehnologije v njihovo okolje ne bo zmedla. Pa tudi vlaganja (za ves sistem) niso ravno
majhna. Nekatere raziskovalne družbe podjetja pred uvedbo sistemov ERP celo opozarjajo,
naj ne pričakujejo preveč, ker so v svoji raziskavi v ZDA ugotovile, da so donosi iz vlaganj
v sisteme ERP lahko celo nekaj let negativni. (Pavšič 2001).
3.5 Vrste ERP rešitev
Ponudniki celovitih programskih rešitev oglašujejo svoje izdelke kot podporo najboljšim
procesom, saj so posamezni moduli izdelani na podlagi študije procesov v različnih
organizacijah in tako vključujejo najboljše prepoznavne prakse. Najbolj pogosti ponudniki
domačih rešitev so prikazani v sliki 2.
Slika 2:Domači ponudniki ERP rešitev
Ime podjetja Rešitev ERP Spletna stran
Comtron Tron InterCenter www.comtron.si
Datalab Pantheon www.datalab.si
Kopa Kopa www.kopa.si
SAOP SAOP www.saop.si
Perftech Perftech, Largo www.perftech.si
Vir: Bobek (2008)
V devetdesetih letih je veliko organizacij nadgradilo svoje informacijske sisteme s
celovitimi programskimi rešitvami različnih tujih ponudnikov, kot so prikazani v sliki 3.
Ponudniki so svoje rešitve predstavljali kot programske rešitve , ki omogočajo izvajanje
23
določenih splošnih opravil, s katerimi se srečujejo organizacije. Največji ponudnik
celovitih programskih rešitev je podjetje SAP. Uporabniki SAP programa v Sloveniji so:
Akrapovič, Belinka, Droga Kolinska d.d., Iskra Mehanizmi, Krka, Lek, Lidl, Ljubljanske
mlekarne, Perutnina Ptuj, Sava, Palfinger, Slovenske železnice, Spar, Steklarna Rogaška,
Telekom Slovenije in še mnoga druga.
Slika 3: Tuji ponudniki ERP rešitev
Ime podjetja Rešitev ERP Spletna stran Logotip
SAP MySAP.com www.sap.com
Oracle PeopleSoft www.peoplesoft.com
Oracle Oracle
E-business Suite
www.oracle.com
Microsoft Microsoft
Dynamics
www.microsoft.com/
dynamics/default.mspx
Sage Sage Line 500
Oracle JD Edwards www.oracle.com/applications/jdedwards-enterprise-
one.html
SSA Group Baan www.ssaglobal.com/solutions/erp/ln.aspx
Vir: Bobek (2008)
3.6 Uvajanje ERP rešitev
Implementacija je proces namestitve ERP sistema. V začetnem obdobju ERP rešitev so
podjetja uporabljala tradicionalen pristop uvajanja, ki je bilo sestavljeno iz petih
zaporednih faz: iz obsega in načrtovanja, vizije, razvoja, gradnje in same izvedbe. (Shields
2001, 33).
Uvajanje celovitih rešitev je eden od pomembnih pristopov k prenovi in informatizaciji
poslovanja, ki vodi zlasti k učinkovitejšemu obvladovanju poslovnih procesov in podatkov
ter natančnejšemu napovedovanju poslovnih dogodkov in odločanju. Uvajanje celovitih
rešitev temelji na konceptu prenove in poslovanja, ta pa na prenosu najboljše prakse, zajete
v teh rešitvah v posamezno organizacijo in njeno neposredno okolje. Gre torej za strateško
pomemben, pogosto tudi nujen projekt, ki ima lahko dolgoročno bodisi zelo pozitivne
bodisi pogubne posledice. (Kovačič 2002, 182).
Proces uvedbe celovitih rešitev zahteva veliko predanost in napor vseh, ki so udeleženi v
tem projektu. Ker tovrsten projekt poteka vzporedno s prenovo poslovnih procesov,
menimo, da so vpleteni prav vsi zaposleni in skupaj pripomorejo k uspešnosti tega
projekta. (Kovačič 2002, 213).
24
Koraki uvedbe ERP rešitev (Tumbas 2008):
1. Priprava projekta
V fazi priprave projekta, organizacija odloča kateri resursi bodo potrebni da bi se proces
uvedbe realiziral v planiranem času. Oblikuje se projektni tim, ki proučuje potrebna
angažiranja. Po oblikovanju timov sledi pregled modulov, ki jih organizacija želi uvesti v
svoje podjetje.
2. Snemanje procesa organizacije, specifikacija poslovnih zahtev in
dokumentiranje procesa
3. Konfiguracija sistema
Konfiguracija ERP je postavljanje informacijskega sistema. Projektni tim oblikuje sistem
ERP tako, da ga prilagodi potrebam uporabnika.
4. Testiranje sistema
Preden se sistem uporabi, ga je potrebno testirati, da bi se odpravile morebitne napake ali
pomanjkanja.
5. Končne priprave
Vsi morebitni problemi, ki so nastali med testiranjem je potrebno popraviti in ponovno
opraviti test. Vsi podatki, ki se bodo vnesli v ERP sistem iz že obstoječih programov
morajo biti v ustrezni obliki pripravljeni za uporabo. Vsi zaposleni morajo biti poučeni o
uporabi sistema. Zelo pomembno je uvajanje ERP sistema in šolanje končnih uporabnikov.
6. Vzpostavljanje rešitve
To je zadnja faza uvajanja ERP sistema in vsebuje dva glavna koraka, in sicer aktiviranje
sistema ter prehod iz starih na nove aplikacije.
25
4. ELEKTRONSKO POSLOVANJE B2B
4.1 Opredelitev elektronskega poslovanja B2B
Začetek elektronskega poslovanja med podjetji segajo slaba štiri desetletja nazaj, ko so
začeli uporabljati prvi EDI (Electronic Data interchange) sistem. Z velikimi vlaganji v
informacijsko tehnologijo so podjetja dosegla visoko stopnjo avtomatizacije internetnega
poslovanja, vendar je njihova komunikacija s poslovnim okoljem še vedno temeljila na
klasičnih načinih sporazumevanja. Tako se je blago naročalo preko informacijskega
sistema, računi pa so se tiskali in pošiljali z navadno pošto. Ker so prejeto dokumentacijo
prejemniki ročno vnašali v svoj informacijski sistem, je obstajala velika verjetnost, da se
pojavi napaka pri tipkanju in da se dokumenti napačno zavedejo. Zaradi transporta
dokumentov s klasično pošto je obstajala velika nevarnost, da se dokumenti izgubijo ali pa
da se med transportom poškodujejo.
Prehod poslovanja B2B v internet je znatno pospešil njegovo rast. Razloge za hitro rast
B2B poslovanja gre iskati v številnih prednostih, ki jih tovrstna oblika poslovanja prinaša
podjetjem in v vse večjem prenosu B2B poslovanja na internet.
Elektronsko poslovanje med podjetji (B2B9) po ocenah različnih raziskav predstavlja
največji del elektronskega poslovanja. Zajema vse od vzpostavljanja povezave med
prodajalci na drobno in dobavitelji (naročila, plačila…) ter elektronskega bančništva do
sodelovanja pri skupnih projektih. (Sulčič in Lesjak 2001, 2).
B2B elektronsko poslovanje omogoča poslovnim ljudem veliko možnost, da prihranijo
denar, povečajo svoj prihodek, pospešujejo produktivnost, povečanje kontrole menedžerjev
nad vsemi procesi za učinkovit kontakt med poslovnimi strankami.
Značilnosti računalniške izmenjave podatkov (Turban 1999, 245):
omogočajo pošiljanje in prejemanje velike količine podatkov po celem svetu,
RIP zagotavlja poslovanje brez papirja in predstavlja precejšen prihranek denarja,
prejeti podatki so lahko takoj uporabni,
podjetjem je omogočen dostop v baze podatkov poslovnih partnerjev,
glede na velika potrebna vlaganja v RIP, se oblikujejo strateška partnerstva,
pri prenosu podatkov med dvema računalnikoma obstaja relativno malo napak.
9 B2B – Business-to-business.
26
4.2 Prednosti in slabosti elektronskega poslovanja
Med poglavitne prednosti sodijo povsem nižji transakcijski stroški, možnost globalnega
poslovanja, nove tržne priložnosti, ki se z uvedbo B2B poslovanja odpirajo podjetjem,
hitrost opravljanja transakcij, boljše upravljanje s podatki, krajši čas obračanja zalog,
krajše dobavne poti ter učinkovitejše prodajne storitve. Z uporabo sodobnih tehnologij
lahko podjetja tudi bolje optimizirajo zaloge, spremljajo njihovo stanje, oblikujejo
učinkovit sistem naročanja, sledijo izdelkom na njihovi distribucijski poti.
V elektronsko poslovanje, ki temelji na spletni tehnologiji, se lahko vključujejo številna
majhna podjetja, ki prihajajo v stik z velikimi podjetji, sodelujejo pri proizvodnji zahtevnih
izdelkov oziroma ponudbi storitev, s čemer pridobivajo tudi nova znanja in izkušnje.
Takšno povezovanje velikih in majhnih podjetij vpliva na znižanje stroškov poslovanja na
obeh straneh. (Turban 1999, 216).
Prednosti elektronskega poslovanja (Turban 1999, 216-217):
nižji stroški oblikovanja, obdelave, posredovanja, shranjevanja in iskanja
informacij na papirju,
manjši stroški skladiščenja, saj se proizvodnja sproži šele na osnovi naročila kupca
– hitrejše obračanje vloženega kapitala, zaradi hitrejšega odvijanja poslovnih
aktivnosti,
zniževanje stroškov telekomunikacij, saj je internet veliko cenejši od omrežij z
dodano vrednostjo,
možnost konkuriranja majhnih podjetij velikim podjetjem,
podjetja lahko dosežejo tudi potrošnike zunaj meja države.
Prednosti z vidika ponudnika10
:
povečanje števila kupcev,
znižanje stroškov dela (»one line« katalogi, naročanje),
skrajšanje procesa obdelave naročil,
zmanjševanje števila napak,
nižji vstopni stroški.
Prednosti z vidika odjemalca:
skrajšan čas cikla nabave,
znižanje stroškov administracije,
izboljšan nadzor in preglednost,
nabavna služba ima na razpolago več časa za svoje profesionalne zadolžitve,
manjši nabavni stroški in hitrejši prodor na trg,
več novih možnosti pri vodenju zalog.
10
www.atnet.si
27
Elektronsko poslovanje, ki poteka skozi odprta omrežja zahteva učinkovite mehanizme, ki
zagotavljajo zasebnost in varnost. V podjetjih so najbolj zaskrbljeni glede varnosti
finančnih podatkov in zasebnosti transakcij. Opazno je tudi pomanjkanje zaupanja kupcev
do elektronskih transakcij. Pogostokrat se pri elektronskem poslovanju omenja problem
znanja, ki se nanaša na pomanjkanje usposobljenega in izobraženega kadra.
Slabosti z vidika ponudnika:
omejena uporabnost zaradi številnih podjetij, ki se tega načina poslovanja še ne
poslužujejo,
v nekaterih sistemih zahtevna in draga infrastruktura, kar pri uvedbi močno poveča
stroške poslovanja,
manjši profit zaradi zelo močne konkurence in zaradi širokega izbora, ki ga imajo
podjetja pri iskanju B2B dobaviteljev,
potreba po stalnem nadzorovanju in rednem posodabljanju in sicer zaradi hitro
razvijajoče se strojne in programske opreme,
nezaupljivost nekaterih podjetij do novih načinov poslovanja.
Slabosti z vidika odjemalca:
omejene možnosti pogajanja
pogosto draga oprema in infrastruktura, ki manjšim podjetjem v nekaterih primerih
skoraj onemogoči sodelovanje v posameznih B2B mrežah.
iskanje dobrega in primernega dobavitelja preko interneta, ki ustreza kriterijem
podjetja, zna biti včasih dolgotrajno,
pomanjkanje osebnega stika s prodajalci,
poznavanje novih tehnologij in dodatno izobraževanje na področju elektronskega
poslovanja B2B.
4.3 Načini elektronskega poslovanja B2B
Virtualne organizacije
Virtualne organizacije so z vidika informatike informacijski sistemi, ki omogočajo
izmenjavo elektronskih poslovnih listin med partnerskimi podjetji s pomočjo internetnih
tehnologij. Takšni informacijski sistemi potekajo v večini preko ekstraneta, zaradi tega jih
imenujemo tudi RIP. Ekstranet preko interneta poveže intranet-e različnih podjetij. (Bobek
2007).
28
Elektronske tržnice
Elektronske tržnice so z vidika informatike informacijski sistem, ki pomenijo navidezni
prostor, na katerem lahko elektronsko trgujejo prodajalci in kupci, omogočajo elektronsko
evidentiranje in informiranje o ponudbi in povpraševanju ter elektronsko sklepanje poslov.
(Bobek 2007).
Elektronske tržnice so ene najhitreje rastočih podjetij B2B poslovanja, ki so namenjene
trgovanju med potencialnimi kupci in prodajalci skozi celoten cikel izvajanja poslovnih
procesov. E-tržnice predstavljajo idealno mesto za trgovsko menjavo, saj zbližujejo
dobavitelje, prodajalce in kupce s podobnim poslovnim interesom. Na e-tržnicah lahko
podjetja tudi sklepajo pogodbe, izvajajo plačilne transakcije, uporabljajo finančne,
logistične in zavarovalniške storitve.
B2B tržnice so lahko organizirane horizontalno ali vertikalno. Horizontalni model je
namenjen posameznim vrstam proizvodov in storitev, ki so lahko zanimivi kupcem iz
različnih gospodarskih panog. Takšne tržnice so specializirane npr. za prodajo rezervnih
avtomobilskih delov, letalskih kart,…Vertikalne tržnice skušajo ponuditi kar največji
spekter storitev specifični panogi gospodarstva (npr. kemični, kovinski, avtomobilski
industriji).
Elektronske storitve za podjetja
Z vidika področij poslovanja ločimo naslednje vrste elektronskega poslovanja (Bobek
2007):
e-oskrbovalna veriga je mreža podjetij, ki se elektronski poti povezujejo med seboj
z namenom oskrbovanja nekega podjetja.
e-odnosi s kupci omogočajo elektronsko odvijanje tržnih aktivnosti,
e-plačilni sistemi povezujejo podjetja z bankami.
4.4 Računalniška izmenjava podatkov (RIP)
Računalniško izmenjevanje podatkov je izmenjavanje listin in sporočil med računalniki
dveh ali več organizacij. Predstavlja inovacijo v informacijskih sistemih, ki jo v razvitih
državah že uporabljajo za zmanjševanje stroškov poslovanja in pospeševanje tokov blaga
in storitev. Računalnike je možno povezati neposredno ali posredno prek računalniškega
omrežja za prenos podatkov. Zlasti so se obnesli osebni računalniki, priključeni na javno
omrežje za prenos podatkov, v katerem je na voljo »elektronski« nabiralnik. Koristi
računalniškega izmenjevanja podatkov so velike. Zlasti opazno je zmanjšanje stroškov in
pospešitev pretoka blaga. (Gričar 1988, 3).
Koristi ki, jih prinaša računalniško izmenjevanje podatkov so velike. Med neposrednimi
koristmi lahko naštejemo naslednje (Gričar 1988, 9):
Dosega skoraj popolnoma točnost prenesenih podatkov.
29
Zaloge blaga je mogoče tekoče spremljati in znatno zmanjšati njihov obseg; ideali
niso več čim manjše ali optimalne zaloge, ideal je delati brez zalog.
Na zahteve kupcev za ponudbe in pošiljke se je mogoče odzvati hitreje.
Naročila je mogoče sprejemati in odpošiljati listine ter račune pošiljati tudi izven
rednega delovnega časa, kar je zlasti pomembno v mednarodnem poslovanju, ko je
treba upoštevati tudi časovne razlike med geografskimi področji.
Pošta se ne more izgubiti.
Dobavitelj prejema povratno informacijo o tem, kdaj je kupec prevzel njegovo
ponudbo; kupec prejema povratno informacijo o tem, da je dobavitelj sprejel
potrditev naročila.
Zaradi manjše porabe papirja se stroški zmanjšajo.
Zmanjšajo se stroški poštnine.
RIP se večinoma odvija znotraj relativno zaprtih, med organizacijskih informacijskih
sistemov. V tem primeru gre za e-poslovanje tipa podjetje-podjetje (B2B). Osnovni pogoj
za vzpostavitev elektronskega poslovanja v podjetju je postavitev internetne infrastrukture
ter nakup potrebne tehnologije. Za uspešno elektronsko poslovanje je priporočljiva tudi
notranja tehnološka internetna organiziranost podjetja. Lahko pa podjetje tudi investira v
strežnik, ki omogoča povezavo internetnim informacijskim sistemom podjetja. Kupcu je
tako omogočeno iskanje, naročanje in on-line plačevanje želenega blaga, podjetju pa je
omogočena internetna obdelava zbranih podatkov, spremljanje naročil, pregled zalog,
pregled plačil, odprema blaga. Takšna investicija pa je seveda precej draga, povrnitev
naložbe pa je premo sorazmerna z velikostjo podjetja, večje kot je podjetje, prej se naložba
vrne. Zaradi tega je elektronska izmenjava podatkov za mnoga manjša podjetja
nedosegljiva. Prihod interneta je tudi manjšim podjetjem omogočil dostop do
elektronskega poslovanja in s tem je elektronsko poslovanje doživelo pravi razcvet. Sedaj
lahko podjetja vseh velikosti med seboj komunicirajo preko javnega omrežja, preko
omrežij, namenjenim samo podjetjem in njihovim poslovnim partnerjem (ekstranet) ter
preko privatnih omrežij.
Poslovni strategi so prepričani, da se bo vpliv interneta in z njimi povezane tehnologije
povečal. V mnogih panogah se že komunicira na ta način. Ob vstopu v 21. stoletje online
komuniciranje nadzirajo modeli, kot so business ti costumer (B2C) in business to business
(B2B). Ti modeli se še razvijajo. (Sulčič in Lesjak 2001, 4-5).
Za uspešno uvedbo RIP-a je potrebno imeti (www.visit.si):
Poštni predal, preko katerega bo potekalo komuniciranje s poslovnimi partnerji.
Ustrezen program za manipulacijo s predalom (pobiranje pošte, pošiljanje pošte).
RIP pretvornik, ki omogoča pretvorbo sporočil v hišno obliko in obratno – ali
ustrezne pretvorbe pri ponudniku.
Prevzem podatkov v obstoječo aplikacijo.
30
Slika 4: Potek RIP med kupcem in podjetjem
Vir: Visit d.o.o. 2011
4.5 Elektronsko poslovanje v slovenskih podjetjih
Med podjetji, ki uporabljajo elektronsko poslovanje je prisotnost nekaterih aktivnosti, ki
jih lahko uvrstimo med aktivnosti elektronskega poslovanja (Jerman Blažič, 2001, str. 89):
aplikacija, ki omogoča končnim potrošnikom neposreden nakup izdelkov z uporabo
kreditne kartice na spletni trgovini,
avtomatizacija pisarniškega poslovanja z uporabo sistema za skupinsko
komunikacijo in delo,
aplikacija elektronskega poslovanja za posredovanje informacij, iskanje informacij,
svetovanje, poprodajne aktivnosti in pomoč strankam na spletu,
aplikacije, s katero podjetje v zaprtem omrežju izmenjuje podatke s poslovnimi
partnerji, na primer naročniki ali dobavitelji, standardizirane dokumente, na primer
dobavnice, naročilnice.
31
Internet uporabljajo že praktično vsa večja podjetja in tudi večina manjših, najpogosteje za
pridobivanje poslovnih informacij ter za komuniciranje. (Osojnik 2002, 14). V sliki 5 je
prikazana razlika v uporabi računalnika med leti 2004 in 2008.
Slika 5: Uporaba računalnika zaposlenih v podjetju
€
Vir: Statistični urad republike Slovenije 2010
32
Večina slovenskih podjetij uporablja internet v glavnem za pridobivanje poslovnih
informacij in za komuniciranje, manj za ostale aktivnosti. Najmanj pa podjetja uporabljajo
internet za iskanje kadrov, saj 70% podjetij pravi, da nikoli ne uporabljajo interneta za
iskanje kadrov. Podobno velja tudi za kupovanje digitalnih produktov, saj 68% podjetij
pravi, da nikoli ne uporablja interneta za kupovanje digitalnih produktov. Podrobnejša
uporaba interneta za leto 2002 v slovenskih podjetjih je po področjih prikazana v sliki 6.
Slika 6: Področja uporabe interneta v Slovenskih podjetjih
Vir: Raba interneta v Sloveniji, 2002.
33
V sliki 7 so prikazane vse poslovne storitve, in sicer je ena od najbolj pogosto uporabljena
plačevanje računov, najmanj pogosto uporabljena storitev pa je storitev mobilnega
interneta.
Slika 7: Poslovne storitve podjetja
Vir: Raba interneta v Sloveniji, 2002.
34
5. INFORMACIJSKI SISTEM SAP R/3 S POUDARKOM NA ELEKTRONSKEM
POSLOVANJU B2B
5.1 Podjetje SAP
Podjetje SAP Slovenija je bilo ustanovljeno 31.3.1999 kot podružnica SAP Oesterreich
GmbH. Na podlagi dobrih rezultatov v prvih treh poslovnih letih se je 27. decembra 2001
preoblikovala v SAP, d.o.o. in je v 100 % lasti SAP AG.
Podjetje SAP ima sedež v nemškem Walldorfu in je največje svetovno podjetje na
področju programske opreme za podjetje. Temelji podjetja so grajeni na konceptu
integracije. SAP-ova družina izdelkov in storitev povezuje podjetje od financ in kadrovskih
sistemov do proizvodnje ter prodaje in distribucije. Te različne module bom obravnavala v
naslednjih poglavjih. Posamezno vsak od teh modulov učinkovito upravlja področje
organizacije.
Podjetje SAP vlada na četrtem mestu največjih svetovnih dobaviteljev programske opreme
in vodi na tržišču aplikacijske programske opreme za podjetja. Ponuja obsežne rešitve za
številna podjetja, vključno z letalsko industrijo, obrambo, avtomobilsko industrijo,
bančništvom, kemično industrijo, zavarovalnimi podjetji, razvojno industrijo, zdravstvom,
računalniško industrijo, mediji, javnimi nepremičninskimi sektorji, tekstilno industriji,
drobno prodajo, storitvena podjetja, telekomunikacije in transport, naftne in plinske
družbe, farmacijo. (Larocca 1999, 4).
5.2 Predstavitev SAP R/3 sistema
SAP-ov R/3 sistem prinaša številne izzive, edinstvene v svetu informacijskih sistemov.
Uspešna implementacija zahteva reinženiring poslovnega procesa, okolje
odjemalec/strežnik, zmožnost obvladovanja fleksibilnosti sistema in zmožnost
obvladovanja zelo zapletenih nivojev. Strokovnjakov ni dovolj in so zelo dragi. Poleg tega
zahteva uspešna implementacija R/3 projektov veliko sposobnosti za vrsto splošnih
dejavnosti, komunikacije in organizacijo, vključno s poznavanjem R/3 tehnologije. V
takšnih razmerah pa običajni izvedbeni koraki niso zadostni.
Številni strokovnjaki s področja informacijske tehnologije verjamejo, da bo uspešna
implementacija R/3 veljala za glavno pogonsko silo pomembnejših sprememb v
poslovnem svetu. Toda nekateri niso prepričani, da je R/3 prava rešitev, saj obstajajo štiri
osnovna tveganja, ki jih je potrebno proučiti odločanju za R/3. Ta tveganja predstavljajo
paleto razlogov za večjo pozornost pri izbiri dobaviteljev in ne v takšni meri, da bi podjetje
z
nepremagljivo potrebo po popolni integraciji odvrnili od nakupa R/3. (Bancroft 2001, 5-6).
35
Danes ni na voljo ničesar, kar bi zagotavljalo takšen celoten integriran komplet rešitev, kot
ga R/3. Za podjetje, ki ima raje enega samega dobavitelja, ki zadovolji skoraj vse njegove
potrebe, in ki obljublja, da bo v prihodnje sistem dopolnjeval, je SAP pravi odgovor.
Mnoga podjetja, ki so uvedla R/3 sistem, so razkrila običajno mero razočaranja velikega
podjetja, ki je žrtev lastnega uspeha. Zaposleni v podjetju niso mogli vedno vzpostaviti
stikov z nekom, ki bi jim lahko odgovarjal na njihova vprašanja, sistemske izboljšave so
bile pozne, sistema ni bilo mogoče prilagoditi, da bi zadovoljil nekatere posebne zahteve.
Večino težav, s katerimi so se soočila podjetja, pa ni povzročil SAP ali R/3, temveč njihov
lasten organizacijski odpor do sprememb. (Bancroft 2001, 11).
5.3 Pregled R/3 sistema
Ena podatkovna baza/en sistem
SAP je razvil lasten sistem za reševanje težav. SAP programsko opremo so razvili z misijo
na podjetje kot celoto in ne kot njegov posamezen poslovni oddelek. To je pomembna
izboljšava, ki omogoča da podjetje deluje kot celota in ne kot ločeni timi, ki prihajajo iz
različnih oddelkov. Vsi SAP-ovi programi uporabljajo enako podatkovno bazo z le nekaj
odvečnimi podatki. Ko se ljudje iz prodajnega oddelka srečajo z ljudmi iz računovodstva,
da bi preverili prodajne informacije, so poročila, ki jih pridobivajo iz sistema, veljavna, saj
vsi pridobivajo podatke iz istega kompleta podatkovnih tabel.
Mnoge ključne koncepte, implementirane v programski opremi SAP, je razvil SAP sam ali
druga programska podjetja. Ti zajemajo (Bancroft 2001, 16):
on-line sistem,
eno podatkovno bazo za vse podatke,
jasno definicijo vsake podatkovne postavke, dokumentirane v podatkovnem
slovarju,
prilagodljivost funkcionalnosti programske opreme uporabnikovim potrebam,
definicijske podatke znotraj dokumenta za prikaz pomembnosti za podjetje.
Osnovni namen R/3 je bil razviti eno podatkovno bazo za celotno podjetje brez
prenasičenosti odloženih podatkov in jasno definicijo vsakega polja. Poleg te podatkovne
baze so razvili obsežen komplet programskih aplikacij, ki zagotavljajo vso logiko,
potrebno za obdelavo podatkov podjetja. Programsko opremo so oblikovali za podporo
poslovnih procesov in ne poslovnih funkcij. Na dokumentih pa je prikazovala poslovno
skladnost posameznih poslovnih postavk.
Da bi to dosegli, so programerji programske opreme SAP proučili zahteve različnih
podjetij z enako dejavnostjo in jih združili z rezultati raziskav različnih raziskovalnih
ustanov. Ta spoznanja so postala osnova za izdelavo vsake aplikacije znotraj R/3 sistema.
(Bancroft 2001, 17).
36
Arhitektura R/3 sistema
R/3 se je razvil iz prvotnega SAP R/2 sistema, ki temelji na glavnem računalniku. R/3
arhitektura omogoča porazdelitev delovnega bremena na številne osebne računalnike, ki so
medsebojno povezani z omrežjem. SAP R/3 sistem je oblikovan tako, da porazdeli
predstavitev, aplikacijsko logiko in obdelavo podatkov na več različnih računalnikov.
Arhitektura SAP R/3 sistema vsebuje strežnike podatkovne baze, aplikacijske strežnike in
predstavitvene sisteme, kar je prikazano v sliki 9. (Larocca 1999, 6).
Slika 8: Arhitektura SAP R/3 sistema
Vir: Larocca 1999
Odjemalec/strežnik v R/3 aplikacijah
SAP R/2 sistem so razvili za delovanje na izredno dragih, glavnih računalnikih, ki so bili
nameščeni v posebnih klimatiziranih podatkovnih centrih in, ki jih je moralo tehnično
osebje skrbno negovati. S prihodom in hitrim razvojem PC tehnologije je moč namizja za
obdelavo začela presegati zmožnosti obdelave računalnikov v podatkovnih centrih, hkrati
pa so se zelo hitro pojavila omrežja. R/3 so razvili na podlagi izkušenj R/2, kot sredstvo za
razvoj okolja z manj drago strojno opremo za novo programsko opremo. SAP je pravilno
predvidel, da bo pristop odjemalec/strežnik naslednji korak v razvoju sistemskih osnov.
37
Mnogi menijo, da je odjemalec/strežnik tehnologija rešitev za težavno povezovanje
podjetja. Je naslednja veja običajnega omrežja, ki je vezalo mnoge terminale na glavni
procesor. Slabosti strukture glavnega računalnika/terminala je v tem, da ga je mogoče
razširjati le dokler ne prične slabeti, predvsem zaradi konkurence v času, ko so uporabniki
na omrežju. Številna podjetja so se odločila za pristop odjemalec/strežnik, ker jim ta
omogoča povezave po vsem svetu.
Vendar odjemalec/strežnik tehnologija še ni dozorela, saj uporabniki poročajo, da je
vzdrževanje in obvladovanje drago in, da zahteva dolgotrajno učenje. Odjemalec/strežnik
arhitektura je zgrajena iz številnih odjemalcev, ki zahtevajo storitve številnih strežnikov.
(Bancroft 2001, 17-18).
Okolje odjemalec strežnik je tisto okolje, kjer odjemalec ( posamezen osebni računalnik ali
delovna postaja) zahteva informacije (preko povezave) od strežnika. Komunikacije in
izmenjava podatkov med tema dvema napeljavama je poznana kot relacija
odjemalec/strežnik. (Larocca 1999, 6).
SAP transakcije
SAP R/3 transakcija je katerikoli logičen proces v R/3 sistemu. S preprostimi besedami bi
jo definirali kot neodvisno transakcijsko enoto. Kreiranje novega kupca, izdelava seznama
obstoječih kupcev, obdelava naročila in izvajanje programa so primeri SAP transakcij.
(Larocca 1999, 9).
Tabele
Odlagališče podatkov je zgrajeno na tabelni strukturi, kar je prikazano v sliki 9. Tabele so
posebnost, ki jih najpogosteje omenjajo tisti, ki so implementirali sistem. Različni ljudje
jih različno definirajo. Tabele vsebujejo različne tipe informacij in lahko tako vzdržujejo
podatke kot izvršijo kontrolne funkcije.
Slika 9: Pregled strukture tabel R/3
Vir: Bancroft 2001
38
Obstajajo trije glavni tipi tabel za konfiguracijo sistema, kontrolo tabele in tabele
aplikacijskih podatkov. Tabele za konfiguracijo sistema primarno vzdržuje SAP, v
nekaterih primerih pa oddelek informatike. (Bancroft 2001, 28).
5.4 Implementacija SAP sistema
Implementacija SAP sistema je zelo zahteven podvig, ki je navadno posledica dolgotrajnih
»analiz potreb« in procesa primerjave dobaviteljev. Prav tako pomemben kot je SAP-ov
izdelek je tudi SAP-ov tim, ki ga vključite, da uvede in upravlja SAP sistem. (Larocca
1999, 85).
Za uspešno rešitev je treba biti pozoren na nekaj ključnih dejavnikov, ki pripomorejo k
uspehu. To so: stroški, čas, dolžina uvajanja, R/3 orodja implementacij. Faze uvajanja so
naslednje (Sternad 2003, 522-526):
Prva faza: priprava projekta
Preden začnemo s projektom, moramo preveriti organizacijsko pripravljenost in soglasje
ključnih članov uprave s prenovo poslovnih procesov v organizaciji. V fazi priprave
projekta je potrebno določiti zelo jasne projektne cilje. Ko imamo določen obseg projekta,
potrebne vire in izbran izvedbeni tim, lahko začnemo z uvajanjem. Najprej izvedemo
začetno izobraževanje za notranje člane tima o SAP R/3 rešitvi, kjer spoznajo njeno
arhitekturo, glavne mejnike uvajanja in osvojijo terminologijo SAP. S pomočjo
pridobljenega znanja lahko tim pripravi podroben načrt dela, ki obsega realistične poslovne
procesne diagrame, scenarije in modele poslovnih opravil.
Druga faza: poslovni načrt
V drugi fazi se na osnovi analiziranja poslovanja, intervjujev in principov najboljše prakse
določijo točni cilji in obseg dela. Do konca druge faze projektni tim pripravi v obliki
dokumenta podroben načrt. Podroben načrt vsebuje: obstoječo funkcionalnost poslovnih
procesov in bodočo funkcionalnost, obseg implementacije, organizacijsko strukturo,
odloženo funkcionalnost, praznine in morebitno tveganje ter drugo. V drugi fazi gredo
člani projektnega tima in ključni uporabniki na drugo raven izobraževanja, kjer spoznajo
poslovne R/3 procese oziroma module SAP R/3, ki jih bodo vpeljali v podjetje.
Tretja faza: realizacija
V tretji fazi se poslovni načrt uresniči. Namesto razvojne instance potrebujemo v tretji fazi
testno instanco11
, ki jo moramo prilagoditi ter obsega: konfiguriranje, testiranje ter
analiziranje. Te tri korake v testni instanci ponovimo tolikokrat, kolikokrat je potrebno. V
fazi realizacije je treba pretvoriti podatke iz obstoječega sistema v skupno podatkovno
bazo novega sistema. V tej fazi se prenesejo statistični podatki, kot so podatki o kupcih,
dobaviteljih,… Pripraviti in testirati moramo tudi vmesnike, programe za pretvorbo in
poročila.
11
Pristojnostno mesto
39
Četrta faza: končne priprave
V fazi končnih priprav je treba opraviti vse naloge, da bo prehod na zagon v živo čim lažji.
Potrebno je nadaljevati s testiranjem vseh delov, katerih funkcionalnost smo spremenili ali
dodali. Poleg moramo pripraviti načrt zagona v živo, ki vsebuje glavne aktivnosti in
opravila, mejnike, zaporedja nalaganja podatkov, zadolžitev posameznih oseb ter relacije
med podatki. Poleg tega je treba pred zagonom v živo izobraziti končne uporabnike, da
bodo znali delati z novim sistemom. V končni pripravi mora podjetje izvesti stresni in
integracijski test na osnovi tega dokončno nastavi sistem, oziroma izdelati načrt
neizogibnih prilagoditev z vmesniki ter selitev preostalih podatkov. Ko projektni tim
pripravi strategijo za zagon v živo, mora pred dnevom zagona dobiti potrditev vodstvenega
tima projekta.
Peta faza: zagon v živo in podpora Pred dnem, ko preklopimo na nov sistem, moramo še zadnjič pregledati zadolžitve.
Pregled zadolžitev zajema, ali so vsi procesi podprti, je prenos podatkov končan, so vsi
vmesniki narejeni, so preneseni podatki ovrednoteni, je bil celoten test uspešno izveden, so
kritična poslovna poročila in obrazci pripravljeni. Potrebno je zagotoviti operativno pomoč
ali podporo, ki mora biti na dan zagona v živo dobro organizirana. Sistem SAP R/3
omogoča, da imajo uporabniki dostop do informacij, ki so bile v obstoječem sistemu na
voljo samo majhnemu številu zaposlenih. V sistemu SAP R/3 kreiramo uporabniška imena
z določenimi pravicami za dostop. Avtorizacijski profil omogoča oziroma dovoljuje
uporabniku, da ima dostop samo do tistih akcij, za katere je pooblaščen.
Ko v peti fazi opravimo zadnji pregled in dobimo dokončno potrditev zaključka projekta s
strani projektnega vodstvenega tima, ga lahko poženemo v živo. Eden večjih izzivov, s
katerim se danes sooča organizacija po uvedbi SAP R/3, je kako obdržati projektni tim v
podjetju. Osebe z znanjem uvajanja SAP-rešitve so danes zelo iskan kader. Ni nenavadno,
da približno 30% projektnega tima po končanem uvajanju zamenja službo. Zato potrebuje
podjetje dober program, da obdrži te ljudi in s tem prepreči izgubo strokovnjakov ob koncu
SAP-projekta. Danes obstaja več metod, kot so: večja odgovornost, vključitev v druge
projekte, večji dohodek, s katerimi lahko zadržijo člane projektnega tima.
40
5.5 R/3 Funkcijski moduli
SAP v svojih dokumentih navaja, da so moduli organizirani na zelo različne načine in so
sestavljeni iz štirih elementov: finančno knjigovodstvo, kadrovski sistemi, proizvodnja in
logistika ter prodaja in distribucija. (Bancroft 2001, 30).
Slika 10: Pregled modulov
Vir: Larocca 1999
5.5.1 SAP Finance
SAP finance je niz finančnih aplikacij, ki so oblikovane tako, da učinkovito obvladujejo
končne rezultate podjetja. Ta aplikacija vsebuje podmodule kot so (Larocca 1999, 125-
170):
Finančno knjigovodstvo
Omogoča izboljšavo procesov sprejemanja strateških odločitev glede finančnih potreb
podjetja. Podjetju omogoča, da centralno nadzorujejo podatke finančnega knjigovodstva
znotraj mednarodnih okvirjev številnih podjetij z več podružnicami, jeziki, valutami,
kontnimi plani.
41
Kontroling
Zagotavlja funkcije, ki so potrebne za učinkovito in natančno obračunavanje internih
stroškov. Njegova popolna integracija omogoča v realnem času pretok podatkov o
vrednosti in količini med modulom Finančno knjigovodstvo in Logistika.
Investicijsko upravljanje
Zagotavlja funkcije za podporo procesov planiranja, investicij in financ za investicijske
naložbe podjetja.
Gotovinsko poslovanje zakladništva
Ta podmodul modula Finance prispeva k funkcionalnosti, ki jo podjetje potrebuje za
kontrolo likvidnostnega upravljanja, obvladovanje in ocenitev tveganj ter upravljanje
funkcij.
Kontroling podjetja
Je razdeljen na štiri komponente, in sicer na izvršilni informacijski sistem, poslovno
planiranje in izdelava proračuna, konsolidacija ter knjigovodstvo dohodkovnih enot.
Nepremičnine
Naloga tega modula je, da integrira procese nepremičnin v celotno organizacijsko strukturo
podjetja.
5.5.2 SAP Kadrovski sistemi
R/3 vsebuje celotno paleto možnosti, potrebnih za vodenje, časovno določanje, izplačila in
najemanja delovne sile. Vključuje plačilni seznam, obračun dodatkov, obdelavo podatkov
o kandidatih za zaposlitev, planiranje razvoja sodelavcev, delovne sile, delovnega
razporeda in izmen, upravljanje delovnega časa in obračun potnih stroškov. Ker se
struktura večine podjetij hitro spreminja, ena od funkcij v kategoriji kadrovskih sistemov
omogoča predstavitev organizacijskih diagramov in organigramov, vključno z
organizacijskimi enotami, delom, službami, delovnimi mesti, in nalogami.
S pridobivanjem podatkov iz modula kadrovskih sistemov omogoča SAP vodstvu s svojim
sistemom poteka poslovnih procesov, da lahko definirajo in vodijo potek dela, ki se
zahteva v multi-funkcijskem poslovnem delovnem procesu. Lastniki procesov bodo ta
modul uporabili za nadzor aktivnosti in skrajnih rokov po posameznikih ali službah.
(Bancroft 2001, 33).
42
5.5.3 SAP Proizvodnja in Logistika
Modul Logistika obsega večji del poslovanja podjetja. R/3 Logistika obsega vse procese, ki
so povezani z nabavo, vzdrževanjem, prodajo in distribucijo, proizvodnjo, materialnim
poslovanjem, skladiščnim poslovanjem, tehnologijo in konstrukcijo. Logistične aplikacije
so povezane in skladne z vsemi R/3 moduli in vsebuje naslednje podmodule (Larocca
1999, 173-194):
Prodaja in distribucija
Zagotavlja potrebne instrumente za uporabo informacij o prodaji in marketingu. Podatke o
izdelkih, marketinških strategijah, naročilih, vrednotenju in prodaji je mogoče z namenom
pospeševanja prodaje in oglaševalskih aktivnosti dostopiti kadarkoli. Nekatere prednosti
so:
avtomatičen vnos naročil preko preprostega uporabniškega vmesnika,
avtomatičen izračun vrednosti prodajnih naročil po cenikih, pogodbah s kupci ali po
izdelkih, skupinah izdelkov in stroških izdelkov,
preverjanje višine kupčeve bonitete s finančnimi in prodajnimi podatki in njeno
utemeljevanje,
avtomatično preverjanje razpoložljivosti za potrjevanje zadostnih količin.
Planiranje proizvodnje
Vsebuje obsežen proizvodni proces od njegovega začetka, torej kreiranja matičnih zapisov,
skozi proizvodni proces, vključno s kontrolo in vrednotenjem. Pomembna prednost
implementacije podmodula Planiranje proizvodnje je ta, da izloča rutinske naloge, torej
osebam, ki so odgovorne za časovno določanje proizvodnje, zagotavlja več razpoložljivega
časa in jim tako omogoča, da posvečajo več časa bolj odločnim aktivnostim v podjetju.
Materialno poslovanje
Vsakodnevno vodenje porabe materiala, nabave, skladiščnega poslovanja in upravljanje
inventarja, potrjevanje računov in analize procesov, vse to je del podmodula Materialno
poslovanje. Prihranek časa, denarja in virov so tri glavne prednosti, ki izhajajo iz tega
podmodula.
Obvladovanje kakovosti
Ta podmodul je usmerjen izboljšanju kakovosti izdelkov. Za proizvodnjo izdelkov visoke
kvalitete je potrebno imeti dobro voden sistem za obvladovanje kakovosti, ki zagotavlja
neoporečnost izdelkov, kar pa v zameno pripomore pri ohranjanju dobrih odnosov s kupci
in utrjuje dobro ime izdelka in podjetja.
43
Vzdrževanje
Aplikacija podpira različne strategije upravljanja, vključno z vzdrževanjem na osnovi
tveganja in popolnim proizvodnim vzdrževanjem. Nekatere prednosti, ki jih podjetje
pridobi implementacijo tega podmodula, so skrajšanje časov zastojev in izpadov
proizvodnje, optimizacija dela in virov ter zmanjšanje stroškov pregledov in popravil.
Informacijski sistem logistike
Vzdržuje informacije, pridobljene iz številnih R/3 komponent v realnem času in tako
omogoča ocenjevanje dejanskih podatkov in napovedovanje bodočih podatkov.
Projektni sistem
Ta sistem je namenjen za pomoč podjetju pri vodenju projektov. Sistem je osredotočen na
omrežje relacij znotraj integriranega R/3 sistema in omogoča povezave med projektnim
vodstvom in obdelavo komercialnih podatkov.
Upravljanje podatkov izdelka
Glede na raznolikost in zapletenost današnjih izdelkov omogoča ta podmodul dostop in
kontrolo podatkov o izdelku iz vseh področij podjetja.
5.5.4 SAP Prodaja in Distribucija
Ta komplet modulov zagotavlja vodenje možnih kupcev in kupcev, obdelavo prodajnih
naročil, obvladovanje konfiguracije, upravljanje tržnih poti, izvozne kontrole, dobav in
transporta, kakor tudi knjiženje, fakturiranje, in tudi obračun popustov. Prodaja in
distribucija prodaja kupcem izdelke ali storitve. Moduli, ki jih ponuja R/3 sistem, so
zgrajeni na najboljši poslovni praksi, najboljšemu načinu za končanje kateregakoli procesa.
(Bancroft 2001, 34-35).
5.6 Prednosti SAP R/3 za podjetje
Sistem SAP R/3 je namenjen predvsem srednjim in velikim podjetjem po vsem svetu.
Funkcionalnost, prilagodljivost, internacionalnost, integriranost, modularna zgradba,
prijaznost do uporabnika, standardna programska rešitev in evolucijski pristop so prednosti
tega sistema. (www.sap.com).
44
Funkcionalnost
Z nakupom sistema R/3 kupec pridobi standardno programsko rešitev, ki zagotavlja
podporo vseh večjih funkcijskih področij, kot so:
na področju financ glavna knjiga, naložbe, kontroling, saldakonti,
na področju logistike: poslovanje z materiali, planiranje proizvodnje, vzdrževanje,
kontrola kakovosti, nabava, prodaja,
na področju kadrovskega informacijskega sistema.
Prilagodljivost
SAP s svojimi rešitvami ponuja pomoč svojim strankam. S pomočjo nove tehnološke
osnove, rešitve pokrivajo potrebe strank v današnjem poslovnem okolju. Nekaj potreb
strank, na osnovi katerih je SAP razvil nove rešitve, so nadgradnje sistemov, povečanje
transparentnosti, zniževanje skupne vrednosti lastništva, povezljivost in prožnost ter
dodatna zmogljivost zaposlenih.
Internacionalnost
Večjezično podporo SAP zagotavlja s tem, da so vsi prikazani jezikovni elementi shranjeni
ločeno. Uporabnik lahko tako pri prijavi ali s pomočjo stalnih nastavitev izbere enega
izmed jezikov v R/3, seveda pa je treba najprej različne jezikovne podpore instalirati.
Standardno je v vsakem sistemu R/3 instaliran angleški in nemški jezik, možno pa je
instalirati podporo še za več kot 20 jezikov.
Integriranost
Integrirana programska rešitev se razlikuje od drugih po tem, da so vsi delovni procesi med
seboj povezani. Tudi lokalna opravila zagotavljajo to povezavo, ker vse funkcije v sistemu
uporabljajo iste centralne podatke.
Modularna zgradba
SAP R/3 je izrazito modularno sestavljen, hkrati pa dovolj integriran. Moduli so razdeljeni
na posamezne komponente in dele komponent. Podjetje lahko tako izbira med instalacijo
ene same komponente, pri čemer pa ne sme zanemariti morebitnih soodvisnosti.
Modularna zgradba omogoča enostavno širjenje funkcionalnosti programa z rastočimi
potrebami podjetja.
Prijaznost do uporabnika
Pomen grafičnega vmesnika je v praksi pogosto podcenjen. Z razširitvijo uporabe
operacijskega sistema Windows so se zahteve glede oblike in prikaza podatkov na zaslonu
povečale. Enoten grafični zaslon omogoča enostavno uporabo in razmeroma enostaven
prehod na drugo delovno področje, saj dodatna uvajanja in šolanja niso potrebna.
45
Standardna programska rešitev
V primerjavi z individualnimi programskimi rešitvami imajo standardne programske
rešitve številne prednosti:
hitre rešitve problema, saj so že ponujene v paketu standardnih funkcionalnosti,
manjša odvisnost od programerjev rešitve,
prilagajanje poslovnih procesov programski rešitvi in ne obratno, kar je povezano z
reinženiringom in je edinstvena priložnost za optimizacijo poslovnih procesov,
možnost prilagajanja posameznim panogam.
5.7 Slabosti SAP R/3 za podjetje
Na spletni strani www.tsd.de so bile objavljene naslednje slabosti SAP-rešitve:
Stroški implementacije, vzdrževanja in svetovanja so visoki. Implementacija traja v
primerjavi z drugimi sistemi predolgo in zahteva pomoč svetovalcev, ki velikokrat
ne izpolnijo vseh želja naročnika. Usposabljanje zaposlenih zahteva veliko časa in
napora. Produktivnost dela trpi zaradi visoke stopnje funkcionalnosti sistema.
SAP je glede sprememb in izboljšav preveč tog. Pri prvi namestitvi sistema je treba
določiti preveč stvari. Naknadne spremembe zahtevajo veliko časa in napora v
primerjavi z drugo programsko opremo. Nenehno izboljševanje procesov je zato
oteženo. V praksi se mora podjetje prilagoditi programski opremi in ne obratno.
Sistem je preveč zapleten. Večinoma lahko uporabnik uporablja samo 10 do 50 %
celotnega SAP-ovega območja. Zato obstaja nevarnost, da kompleksne programske
rešitve postanejo predrage za vsakodnevno uporabo.
46
5.8 Uporabniki SAP programa v Sloveniji
V raziskavo o uvajanju rešitev ERP v Sloveniji je bilo zajetih 206 slovenskih organizacij,
ki so v bližnji prihodnosti uvedle rešitev SAP R/3. Podatki so dobljeni od ponudnikov
rešitev ERP oziroma z uradnih spletnih strani partnerjev ponudnikov rešitev ERP, ki le-te
rešitve uvajajo.
S slike 11 lahko razberemo, da je bila večina rešitev SAP R/3 uvedena v velika podjetja
proizvodne dejavnosti. Rešitev SAP R/3 je v večji meri uvedena v velike organizacije tudi
v svetovnem merilu. Prav tako pa ne preseneča rezultat, da je pogosteje prisotna v
proizvodni dejavnosti, saj podjetje SAP ponuja vnaprej pripravljene industrijske rešitve
(module). Ti moduli so narejeni po principu »najboljše prakse« in predstavljajo standard za
posamezno industrijsko panogo. (Sternad 2007, 41).
Slika 11: Razvrstitev rešitev ERP glede na velikost podjetja (%)
Vir: Sternad 2007
Uporabniki SAP programa v Sloveniji:
Akrapovič
Belinka
Cimos
Drogakolinska
Generali
Gorenje
Helios
Henkel
Iskra mehanizmi
Krka
Lek
Ljubljanske
mlekarne
Merkur
zavarovalnica
Perutnina Ptuj
Pivovarna Laško
Radenska
Sava
Slovenske
železnice
Steklarna
Rogaška
Telekom
Slovenije
ZZZS
47
6 SKLEP
Za pisanje diplomske naloge s tem naslovom sem se odločila, saj sem se želela seznaniti z
elektronskim poslovanjem in celovitimi informacijskimi rešitvami, s katerimi se srečujejo
podjetja. Elektronsko poslovanje je zaradi svoje hitrosti zelo pomembno za podjetje, saj
omogoča hitro izmenjavo podatkov med strankami, kupci in dobavitelji, zato si v
današnjem času skoraj več ne moremo predstavljati podjetja, ki ne bi uporabljalo
elektronskega poslovanja pri svojem delu.
V elektronsko poslovanje, ki temelji na spletni tehnologiji, se lahko vključujejo številna
majhna podjetja, ki prihajajo v stik z velikimi podjetji, sodelujejo pri proizvodnji zahtevnih
izdelkov oziroma ponudbi storitev, s čemer pridobivajo tudi nova znanja in izkušnje.
Največji del elektronskega poslovanja predstavlja elektronsko poslovanje med podjetji
(B2B). Zavedamo se, da uvajanje elektronskega poslovanja B2B daje gospodarstvu veliko
poslovno priložnost. B2B elektronsko povezovanje omogoča podjetju hitrejši razvoj,
učinkovitejše poslovanje in pridobivanje novih trgov.
V slovenskih podjetjih se elektronsko poslovanje največ uporablja za pridobivanje
poslovnih informacij, komuniciranje v Sloveniji, komuniciranje s potrošniki in strankami,
komuniciranje z zaposlenimi ter komuniciranje s tujino. Najbolj pogosto uporabljena
poslovna storitev uporabe interneta v podjetju je plačevanje računov.
Da bi elektronsko poslovanje nemoteno potekalo, mora podjetje izbrati ustrezno celovito
informacijsko rešitev. Celovite informacijske rešitve ponujajo podjetju številne prednosti,
saj izboljšujejo poslovne procese, zmanjšujejo stroške, povečujejo zadovoljstvo strank ter
konkurenčna prednost pred drugimi podjetji. Prav tako imajo celovite informacijske rešitve
tudi slabosti kot so relativno visoka cena nakupa in vzdrževanja.
Pri pisanju diplomske naloge sem prišla do ugotovitve, da je zelo veliko domačih in tujih
ponudnikov celovitih informacijskih rešitev, zato mora podjetje ob uvedbi nove celovite
informacijske rešitve dobro razmisliti katera je primerna za njegovo podjetje, saj lahko ob
izbiri napačne celovite rešitve pride do težav.
Večina večjih in srednjih slovenskih podjetij uporablja za svoje poslovanje rešitev SAP, saj
zaradi njegove modularne zgradbe omogoča podjetju lažji pregled nad celotnim
poslovanjem. Zaradi njegove funkcionalnosti, prilagodljivosti, mednarodnosti ter
prijaznosti do uporabnika to celovito informacijsko rešitev uporablja veliko organizacij po
celem svetu.
48
7 POVZETEK
Na začetku diplomske naloge je teoretično opisana oblika elektronskega poslovanja, razvoj
ter razlogi za uvedbo elektronskega poslovanja. Sledi teoretična predstavitev definicije
celovitih informacijskih rešitev nekaterih avtorjev. Podrobneje so predstavljene značilnosti
celovitih informacijskih rešitev ter njihove prednosti in slabosti. Opredeljeni so tudi
domači in tuji ponudniki celovitih informacijskih rešitev.
Ker je B2B ena najpomembnejših oblik elektronskega poslovanja, sem opredelila prednosti
in slabosti elektronskega poslovanja B2B v podjetju ter uporabo elektronskega poslovanja
v slovenskih podjetjih.
Pri uvajanju celovitih informacijskih rešitev je pomembno, da se podjetje odloči za pravo
celovito rešitev in si s tem zagotovi konkurenčnost. V diplomski nalogi sem teoretično
opisala celovito informacijsko rešitev SAP R/3.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, ERP rešitve, elektronsko poslovanje B2B, RIP
(računalniška izmenjava podatkov), SAP R/3.
ABSTRACT
The introduction of this thesis is composed of theoretical descriptions of the form,
development and reasons for introduction of electronic commerce, followed by theoretical
definitions of comprehensive IT solutions based on other authors. The features of
comprehensive IT solutions and their advantages as well as their disadvantages are
presented in detailed analysis. Defined are domestic and foreign providers of integrated IT
solutions.
Since B2B is one of the most important forms of e-commerce, I identified its strengths and
weaknesses in the enterprise and its use in Slovenian companies.
It is importaint to make right decision about integrated IT solutions and ensure
competitiveness by introducing integrated IT solutions in to a company. Comprehensive
information solution SAP R/3 are theoretically described in this thesis.
Keywords: electronic commerce, ERP solutions, e-commerce B2B, EDI (Electronic Data
Interchange), SAP R / 3.
49
8 LITERATURA
1. Ahlin, Tomaž in Zupančič Jože: Uvajanje celovitih programskih paketov. Organizacija,
Kranj, 34 (2001), 5, str. 283-289.
2. Bobek, Samo. 2007. ERP informacijske rešitve. Študijsko gradivo. Maribor. Ekonomsko
poslovna fakulteta.
3. Bobek, Samo, Sternad Simona, Kosi Milan, Jelen Rado. 2008. Celovite informacijske
rešitve. Maribor. Ekonomsko poslovna fakulteta.
4. Gričar, Jože. Računalniško izmenjevanje podatkov. 1988. Kranj. Univerza v Mariboru.
5. Greenstein, Marilyn, Todd M. Feinman. 2000. Electronic Commerce: Security, Risk
management and Control. Boston. Irwin McGraw-Hill.
6. Groznik, Aleš, Trkman Peter in Lindič Jaka. 2009. Elektronsko poslovanje. Ljubljana.
Ekonomsko poslovna fakulteta.
7. Jerman Blažič, Borka. 2001. Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana. GV
Založbe
8. Kovačič, Andrej. 1997. Kakšne uporabniške programske rešitve potrebujemo?.
Ljubljana. Revija Uporabna informatika. Letnik V. Št. 1. Str. 9 – 10.
9. Kovačič; Andrej et al.. 2002. Prenova in informatizacija poslovanja. Ljubljana.
Ekonomsko poslovna fakulteta.
10. Kovačič, Andrej in Vesna Bosilj Vukšić. 2005. Management poslovnih procesov:
prenova in informatizacija poslovanja s praktičnimi primeri. Ljubljana. GV Založba.
11. Lorocca, Danielle. Naučite se sami SAP R/3 v 24.urah. 2002. Sams Publishing
12. Martinović, Damir. (7/2008). Zahtjevan posao. Infotrend Online. Prvi hrvatski poslovni
časopis za informatiku [online]. Dostopno na:
http://arhiva.trend.hr/clanak.aspx?BrojID=71&KatID=5&ClanakID=779 [24.2.2011]
13. McKie, Stewart. 2001. E-Business Best Practices. New York. John Wuley & Sons
14. Nancy H., Bancroft, Henning Seip, Andrea Sprengel. Implementacija SAP R/3.
Greenwich. Maning Publications Co.
15. Osojnik Mojca. 2002. Skrivnosti elektronskega poslovanja. Ljubljana. Gospodarska
zbornica Slovenije.
50
16. Pavliha, Marko. 2002. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu.
Ljubljana: GV Založba.
17. Pucihar, Andreja in Jože Gričar. 2000. Izraba informacijske tehnologije za elektronsko
poslovanje. Organizacija, Kranj, 2000, 3, str. 209
18. Shields, M.G. 2001. E-business and ERP: rapid implementation and project planning.
New York. John Wiley & Sons, Inc.
19. Sternad, Simona. 2007. Naše gospodarstvo: model kritičnih dejavnikov uspeha
uvajanja rešitev SAP in Navision. Maribor. Ekonomsko poslovna fakulteta. Letnik 53. Št.
1/2. Str. 37 – 47.
20. Sternad, Simona in Bobek Samo. 2008. Naše gospodarstvo: model spreminjanja
celovitih informacijskih rešitev po njihovi uvedbi s strani uporabnikov. Maribor.
Ekonomsko poslovna fakulteta. Letnik 54. Str. 83 – 89.
21. Sternad Simona. 2003. Naše gospodarstvo: kritični dejavniki uvajanja celovite
informacijske rešitve SAP po metodi ASAP. Maribor. Ekonomsko poslovna fakulteta.
Letnik 49. Št. 5/6. Str. 515-533.
22. Sternad Simona, Deželak Zdenko in Špička Heri. 2007. Naše gospodarstvo: model
kritičnih dejavnikov uspeha uvajanja rešitev SAP in Navision. Maribor. Ekonomsko
poslovna fakulteta. Letnik 53. Št. 1/2. Str. 37-47.
23. Sulčič, Vuktorija in Lesjak Dušan. 2001. Elektronsko poslovanje podjetje-podjetje
(B2B). Maribor. Ekonomsko poslovna fakulteta.
24. Sulčič, Vuktorija in Lesjak Dušan. 2001. Uvod v elektronsko poslovanje. Maribor.
Ekonomsko poslovna fakulteta.
25. Sumner, Mary. 2005. Enterprise resource planning. New Jersey.
26. Toplišek, Janez. 1998. Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Založba Atlantis
27. Turban E., E. McLean, J. Wetherbe. 1999. Information technology for management.
New York. John Wiley & Sons, Inc.
51
9 VIRI
1. Atent d.o.o. Elektronsko poslovanje v trgovini. [online]. Dostopno na: www.atent.si
[3.4.2011].
2. B2B poslovanje. [online]. Dostopno na: http://www.nasvet.com/b2b-poslovanje/
[8.3.2011].
3. B2B model elektronske trgovine. [online]. Dostopno na: http://poslovanje.mojblog.hr/p-
b2b-model-elektronske-trgovine/184520.html [8.3.2011].
4. Bela knjiga: Elektronsko poslovanje malih in srednje velikih podjetij. [online]. Dostopno
na: http://www.drustvo-informatika.si/fileadmin/dokumenti/belaknjiga.pdf [29.3.2011].
5. Celovite programske rešitve. [online]. Dostopno na:
http://www.bpmlab.si/index.php?option=com_content&view=article&id=56:celoviteprogr
esitve&catid=37:mpp-izvedba&Itemid=57 [8.3.2011].
6. Pavšič, Robert. 2003. Kaj ponujajo moderne tehnologije. Časopis Finance. [online].
Dostopno na: http://www.finance.si/3856/Kaj-ponujajo-moderne-tehnologije [2.4.2011].
7. Podlesek, Saša. Elektronsko bančništvo konkurenčna prednost ali nuja. [online].
Dostopno na: http://www.gfkorange.si/?option=com_gfkorange&Itemid=57&id=124.
[12.2.2011].
8. Pregled možnosti elektronskega poslovanja. [online]. Dostopno na:
http://www.atnet.si/slo/support.htm [8.3.2011].
9. RIP v trgovini. [online]. Dostopno na: http://www.visit.si/trgovine.html [12.3.2011].
10. RIS – Raba interneta v Sloveniji .[online]. Dostopno na: http://www.ris.org/
[25.2.2011].
11. SAP Global. [online]. Dostopno na: http://www.sap.com/index.epx [26.3.2011].
12. SAP Slovenija. [online]. Dostopno na:
http://www.sap.com/slovenia/about/sapslovenija/index.epx [12.3.2011].
13. SAP - Die wichtigsten Kritikpunkte aus Anwendersicht. [online]. Dostopno na:
http://www.tse.de/papiere/sap/SAP_Kritik.html [26.3.2011].
14. SAS Slovenija. [online].Dostopno na:
http://www.sap.com/slovenia/about/uporabniki/index.epx [8.3.2011].
15. Statistični urad republike Slovenije. [online]. Dostopno na: http://www.stat.si/
[8.3.2011].
52
16. Tumbas, Pere. 2008. Ekonomski fakultet Subotica. [online]. Dostopno na:
http://www.ef.uns.ac.rs/Download/elektronsko_upravljanje_odnosima_sa_kupcima/elektro
nsko_upravljanje_odnosima_sa_kupcima.htm [3.3.2011].
17. Značilnosti Rešitev ERP. Dosegljivo na: http://www.neesatechnologies.com/erp-
system-enterprise-resource-planning-software-development.html [8.3.2011].
