Employment statistics/sl Statistics Explained

Source : Statistics Explained (https://ec.europa.eu/eurostat/statisticsexplained/) - 21/10/2019 1

Statistika zaposlenostiPodatki iz maja 2019.

Predvidena posodobitev članka: september 2020.

V tem članku je prikazana najnovejša statistika zaposlenosti v Evropski uniji (EU) , ki temelji na anketi odelovni sili v EU, vključno s pregledom, ki temelji na socialno-ekonomskih vidikih. Statistika zaposlenosti nasplošno kaže precejšnje razlike glede na spol, starost in stopnjo izobrazbe. Opazne so tudi pomembne razlike natrgu dela med državami članicami EU.

Statistika trga dela je od vključitve poglavja o zaposlovanju v Amsterdamsko pogodbo leta 1997 v središčuštevilnih politik EU. Stopnja zaposlenosti , torej delež zaposlenega delovno sposobnega prebivalstva, se šteje zaključni socialni kazalnik pri proučevanju razvoja na trgu dela.

Upoštevajte, da se lahko številke in stopnje, prikazane v orodjih in navedene v besedilu tega članka, v nekaterihprimerih razlikujejo zaradi stalnega pregledovanja izvornih podatkov: v orodjih so navedeni najnovejši podatki(kot so prikazani v podatkovni zbirki Eurostata v datoteki Employment and unemployment (Labour Force Sur-vey) (employ) ) (v angleščini), v besedilu pa so navedeni podatki iz maja 2019.

Stopnje zaposlenosti glede na spol, starost in stopnjo izobrazbeStopnja zaposlenosti v EU-28 za osebe, stare od 20 do 64 let, kot je bila izmerjena z anketo o delovni sili vEU , je leta 2018 znašala 73,1 %, kar je najvišja povprečna letna stopnja, evidentirana v EU. Vendar se za tempovprečjem skrivajo velike razlike med državami (glej Zemljevid 1 in Orodje 1). Švedska je edina država članicaEU s stopnjo zaposlenosti, ki znaša najmanj 80 % (82,6 %). Tako visoka stopnja je bila ugotovljena tudi vdržavah Efte , in sicer na Islandiji (86,5 %) in v Švici (82,5 %).

Evropski svet je leta 2010 sprejel strategijo Evropa 2020. V njej je bil poudarek na okrepitvi gospodarstvaEU in pripravi na izzive v naslednjem desetletju. Eden glavnih ciljev te strategije na ravni EU je do leta 2020zvišati stopnjo zaposlenosti prebivalstva, starega od 20 do 64 let, na vsaj 75 %. Leta 2018 je stopnja v štiri-najstih državah članicah EU znašala 75 % ali več, in sicer v treh nordijskih državah članicah (na Švedskem,Danskem in Finskem), treh baltskih državah članicah (v Estoniji, Litvi in Latviji) ter na Češkem, v Nemčiji,na Nizozemskem, v Združenem kraljestvu, Avstriji, na Portugalskem, v Sloveniji in na Malti (glej Zemljevid 1).Visoko stopnjo zaposlenosti, tj. nad 75 %, so imele tudi tri države Efte, in sicer Islandija, Švica in Norveška.

Na drugem koncu lestvice so bile Romunija, Belgija, Španija, Hrvaška in Italija, v katerih je bila stopnjazaposlenosti daleč od cilja EU, tj. nižja od 70 %, najnižje na lestvici pa je bila Grčija (59,5 %).

Zemljevid 1: Stopnja zaposlenosti, starostna skupina 20–64 let, 2018(%) Vir: Eurostat(lfsa_ergan)

Interaktivni črtni grafikon (glej Orodje 1) prikazuje spreminjanje stopnje zaposlenosti od leta 2002 po državah.S klikom na ikone na dnu orodja se prikaže razvoj posebnih razčlenitev stopnje zaposlenosti: od leve proti desnilahko preklapljate med celotnim prebivalstvom, ženskami, moškimi, mladimi oziroma starejšimi.

Med letoma 2002 in 2018 se je stopnja zaposlenosti celotnega prebivalstva v EU-28, starega od 20 do 64 let,zvišala za 6,4 odstotne točke, in sicer s 66,8 % na 73,2 %. Vendar so v državah v zadnjih letih prevladovale zelorazlične razmere na trgu dela. Med letoma 2002 in 2018 se je stopnja zaposlenosti zvišala v vseh državah, razenv Grčiji (–3,0 odstotne točke) in na Cipru (–1,0 odstotne točke). V vseh državah, ki so k EU pristopile leta2004 ali pozneje (razen na Cipru), in v Nemčiji je zvišanje večje od povprečja EU, ki znaša 6,4 odstotne točke.Največji zvišanji sta bili ugotovljeni v Bolgariji (kjer se je stopnja zaposlenosti zvišala za 16,6 odstotne točke,in sicer s 55,8 % leta 2002 na 72,4 % leta 2018) in na Malti (17,3 odstotne točke, in sicer s 57,7 % na 75,0 %).

V vseh državah članicah EU je bila leta 2018 stopnja zaposlenosti moških višja od stopnje zaposlenosti žensk.Enako velja tudi za celotno obdobje 2002–2018 z dvema izjemama: Latvijo leta 2010 ter Litvo leta 2009 in leta2010. Vendar se je razvoj stopnje zaposlenosti moških in žensk v obdobju 2002–2018 razlikoval. S klikom nadrugo in tretjo ikono Orodja 1 se prikaže razvoj stopnje zaposlenosti moških oziroma žensk od leta 2002.

Employment statistics/sl 2

Orodje 1: zaposlenost (skupaj, ženske, moški, mladi in starejši), 2002–2018 (% prebivalcev, starihod 20 do 64 let) – Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)

Na voljo na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/eurostat/cache/infographs/statexpl-info/tool1/

Od leta 2002 se je stopnja zaposlenosti žensk v Evropi na splošno zvišala, in sicer na ravni EU za 9,2 odstotnetočke. Največja zvišanja stopenj zaposlenosti žensk so bila med letoma 2002 in 2018 ugotovljena na Malti(+29,0 odstotne točke), v Bolgariji (+16,0 odstotne točke) in Nemčiji (+14,0 odstotne točke). Leta 2018 stabili najvišji stopnji zaposlenosti žensk evidentirani na Švedskem (80,4 %) in Islandiji (83,2 %), najnižji pa vGrčiji (49,1 %) in Italiji (53,1 %).

Nasprotno pa je bilo v obdobju 2002–2018 zvišanje stopnje zaposlenosti pri moških na ravni EU bolj ome-

Employment statistics/sl 3

jeno (+3,5 odstotne točke) kot pri ženskah. Stopnja zaposlenosti moških se je v enajstih državah članicah EUcelo znižala, pri čemer so bile spremembe najočitnejše v Grčiji (–8,3 odstotne točke, in sicer z 78,4 % leta 2002na 70,1 % leta 2018) in na Cipru (–6,5 odstotne točke, in sicer s 85,8 % na 79,3 %).

Posledično se je razlika v stopnji zaposlenosti med ženskami in moškimi na ravni EU zmanjšala, in sicer s17,3 odstotne točke leta 2002 na 11,6 odstotne točke leta 2018. Enak trend je bil ugotovljen v vseh državahčlanicah EU, razen v Bolgariji, Estoniji, na Madžarskem, Švedskem, Poljskem, Slovaškem in v Romuniji. Zman-jšanje je bilo zlasti veliko na Malti (razlika v stopnji zaposlenosti po spolu se je zmanjšala za 24,3 odstotnetočke), kjer je stopnja zaposlenosti žensk vse višja, ter v Španiji (–17,4 odstotne točke) in Luksemburgu (–17,3odstotne točke), kjer je bilo zmanjšanje rezultat tako znižanja stopnje zaposlenosti moških kot tudi zvišanjastopnje zaposlenosti žensk.

Četrta in peta ikona Orodja 1 prikazujeta, da se je v obdobju 2002–2018 stopnja zaposlenosti oseb, starihod 15 do 24 let (zaposlenost mladih), na ravni EU znižala, stopnja zaposlenosti oseb, starih od 55 do 64 let(zaposlenost starejših), pa se je v istem obdobju zvišala. Znižanje stopnje zaposlenosti mladih je zlasti opaznona Irskem, Portugalskem, v Španiji in Grčiji. Nasprotno pa je bilo v Nemčiji, Bolgariji in na Slovaškem eviden-tirano največje zvišanje stopnje zaposlenosti oseb, starih od 55 do 64 let.

Stopnje zaposlenosti se precej razlikujejo tudi glede na stopnjo izobrazbe (glej Orodje 2). Stopnje zaposlenosti,analizirane glede na stopnjo izobrazbe, temeljijo na starostni skupini od 25 do 64 let, saj se mlajše osebe lahkoše vedno izobražujejo, zlasti v terciarnem izobraževanju, kar lahko znatno vpliva na stopnje zaposlenosti.

Employment statistics/sl 4

Orodje 2: Stopnja zaposlenosti glede na stopnjo izobrazbe, 2002–2018 (% prebivalcev znizko/srednjo/visoko stopnjo izobrazbe, starih od 25 do 64 let) – Vir: Eurostat (lfsa_ergaed)

Na voljo na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/eurostat/cache/infographs/statexpl-info/tool2/

Stopnja zaposlenosti oseb, starih od 25 do 64 let, ki so končale terciarno izobraževanje (kratko terciarno izo-braževanje, dodiplomsko izobraževanje, magistrski ali doktorski študij (ali enakovredno izobraževanje)) (ravniISCED 5–8), je leta 2018 na ravni EU znašala 85,8 %. Tako je veliko višja od stopnje zaposlenosti oseb, ki sopridobile le primarno ali nižjo sekundarno izobrazbo (ravni ISCED 0–2), tj. 56,8 %. Stopnja zaposlenosti osebz največ višjo sekundarno ali postsekundarno neterciarno izobrazbo (ravni ISCED 3–4) je bila v EU-28 medzgoraj navedenima dvema stopnjama, tj. 76,4 %. Na podlagi teh podatkov je mogoče sklepati, da se z višanjemstopnje izobrazbe povečuje tudi verjetnost zaposlitve.

Poleg tega da imajo osebe z največ nižjo sekundarno izobrazbo (ravni ISCED 0–2) najmanjše možnosti zazaposlitev (če se upoštevajo tri skupine glede na raven izobrazbe), jih je tudi kriza najbolj prizadela: stopnjazaposlenosti te skupine se je med letoma 2007 in 2013 na ravni EU znižala za 5,0 odstotne točke. Pri osebah s

Employment statistics/sl 5

srednjo stopnjo izobrazbe (ravni ISCED 3–4) se je po drugi strani znižala za 1,7 odstotne točke, pri osebah zvišjo stopnjo izobrazbe (ravni ISCED 5–8) pa za 1,7 odstotne točke.

Orodje 2 prikazuje, da je za možnost zaposlitve potrebna vsaj srednja stopnja izobrazbe. Tako je na primerna Slovaškem leta 2018 stopnja zaposlenosti oseb z nizko stopnjo izobrazbe znašala 37,9 %; ta stopnja je velikonižja od stopnje zaposlenosti oseb s srednjo stopnjo izobrazbe (76,9 %) in oseb z visoko stopnjo izobrazbe (82,6%). Ta situacija je zelo očitna tudi na Hrvaškem (37,5 % pri osebah z nizko stopnjo izobrazbe v primerjavi z68,5 % pri osebah s srednjo stopnjo izobrazbe), Češkem (52,2 % v primerjavi s 83,5 %), v Bolgariji (47,0 % vprimerjavi z 78,5 %) in na Poljskem (43,1 % v primerjavi s 70,4 %).

V skupini oseb z visoko stopnjo izobrazbe je vec oseb z vec kot eno zaposlitvijo.Slika 1 kaže, da je delež ljudi, ki imajo več kot eno zaposlitev, majhen in da imajo osebe z visoko stopnjoizobrazbe (ravni ISCED 5–8) pogosteje dodatno zaposlitev kot osebe s srednjo (ravni ISCED 3–4) ali nizko(ravni ISCED 0–2) stopnjo izobrazbe. Leta 2018 je imelo v EU-28 5,0 % oseb s terciarno izobrazbo več kot enozaposlitev, pri osebah z nizko in srednjo stopnjo izobrazbe pa je ta delež znašal 2,8 % oziroma 3,8 %.

Delež oseb z več kot eno zaposlitvijo in visoko stopnjo izobrazbe je bil največji na Nizozemskem (10,1 %),v Estoniji (9,8 %), na Švedskem (8,8 %) in Danskem (8,3 %). Razlika med osebami z nizko in visoko stopnjoizobrazbe, ki imajo več kot eno zaposlitev, je bila zlasti opazna v Latviji (6,9 odstotne točke), sledile pa soji Estonija (6,7 odstotne točke), Portugalska (5,6 odstotne točke) in Nizozemska (4,9 odstotne točke). Kljubtemu je bil v nekaterih državah delež oseb z več kot eno zaposlitvijo nekoliko večji pri osebah z nizko stopnjoizobrazbe kot pri osebah z visoko stopnjo izobrazbe; ta razlika je bila največja v Franciji (–1,8 odstotne točke).

Employment statistics/sl 6

Slika 1: Zaposleni, ki imajo dodatno zaposlitev, glede na stopnjo izobrazbe, starostna skupina20–64 let, 2018 (% vseh zaposlitev)Vir: Eurostat (lfsa_egaed) in (lfsa_e2ged)

Razširjenost strokovnjakov, zaposlenih na nižjih položajih ter delavcev na podrocjustoritev in prodajeKar zadeva poklic, so leta 2018 strokovnjaki, med katere se je uvrščalo 20,0 % zaposlenih, predstavljali največjoskupino v EU-28 (glej Sliko 2a). S 16,4 % so jim sledili delavci na področju storitev in prodaje, tem pa tehnikiin drugi strokovni delavci s 16,3 %. Na drugem koncu lestvice sta bili najmanjši skupini usposobljeni kmeti,gozdarji in ribiči (3,0 %) ter vojaški poklici (0,6 %).

Če se upošteva le poklic, daje to le omejeno sliko o ekonomskih, socialnih in kulturnih značilnostih zaposlenihoseb. Zato je bila uvedena širša razvrstitev, imenovana ESeG (evropske socialno-ekonomske skupine), v katerista združena poklic in zaposlitveni status. Na podlagi te razvrstitve so strokovnjaki (20,0 %) leta 2018 ostalinajvečja skupina v EU-28 (glej Sliko 2b), le da so jim z 18,2 % zaposlenih sledili zaposleni na nižjih položajihin s 16,2 % usposobljeni delavci v industriji.

Employment statistics/sl 7

Slika 2a: Zaposleni glede na poklic (ISCO), starostna skupina 20–64 let, EU-28, 2018(% vsehzaposlitev) Vir: Eurostat (lfsa_egais)

Slika 2b: Zaposleni glede na evropsko socialno-ekonomsko skupino, starostna skupina 20–64 let,EU-28, 2018(% vseh zaposlitev) Vir: Eurostat (lfsa_esega)

Porast dela s krajšim delovnim casom in dela za dolocen casDelež delovne sile v EU-28 v starostni skupini od 20 do 64 let z glavno zaposlitvijo s krajšim delovnim časomje postopoma naraščal s 14,9 % v letu 2002 na 19,0 % v letu 2015 in se nato za malenkost zmanjšal na 18,5% v letu 2018 (glej prvo ikono Orodja 3). Daleč največji delež delavcev s krajšim delovnim časom je bil leta2018 ugotovljen na Nizozemskem (46,8 %), sledili pa so ji Avstrija, Nemčija, Belgija, Združeno kraljestvo, Šved-ska in Danska, v katerih so delavci s krajšim delovnim časom predstavljali več kot petino (21 %) zaposlenih.Nasprotno so bile zaposlitve s krajšim delovnim časom razmeroma neobičajne v Bolgariji (1,8 % zaposlenih) terna Madžarskem, Slovaškem, Hrvaškem in Poljskem (med 4,2 % in 6,2 %). Delež delavcev s krajšim delovnimčasom se je od leta 2002 povečal v vseh državah članicah EU, razen v Romuniji (–3,1 odstotne točke), naPoljskem (–2,7 odstotne točke), v Litvi (–2,6 odstotne točke), Latviji (–1,7 odstotne točke), na Hrvaškem (–1,6odstotne točke), v Bolgariji (–0,9 odstotne točke) in na Portugalskem (–0,6 odstotne točke).

Druga in tretja ikona Orodja 3 prikazujeta izrazito razliko pri razširjenosti dela s krajšim delovnim časommed moškimi in ženskami. Leta 2018 je nekoliko manj kot tretjina (30,8 %) zaposlenih žensk, starih od 20 do 64

Employment statistics/sl 8

let, v EU-28 delala s krajšim delovnim časom, kar je veliko večji delež kot pri moških (8,0 %). Leta 2018 je naNizozemskem s krajšim delovnim časom delalo približno tri četrtine (73,8 %) zaposlenih žensk in nekoliko manjkot četrtina zaposlenih moških (23,0 %), kar sta najvišji stopnji med državami članicami EU. Med letoma 2002in 2018 je bilo največje zvišanje zaposlitve s krajšim delovnim časom, izraženo v odstotnih točkah, za ženskeevidentirano v Italiji (15,6 odstotne točke, in sicer s 16,8 % na 32,4 %) in za moške v Švici (7,9 odstotne točke,in sicer z 9,1 % na 17,0 %), največje znižanje za ženske pa na Islandiji (–11,8 odstotne točke, in sicer z 42,3 %na 30,5 %) in za moške v Litvi (–3,2 odstotne točke, in sicer z 8,3 % na 5,1 %).

Orodje 3: Zaposlitev s krajšim delovnim časom (skupaj, ženske in moški) in zaposlitev za določenčas (skupaj, ženske in moški), 2002–2018 (% vseh zaposlenih/zaposlenih žensk/zaposlenih moških,starih od 20 do 64 let) – Vir: Eurostat (lfsa_eppga) in (lfsa_etpgan)

Na voljo na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/eurostat/cache/infographs/statexpl-info/tool3/

Employment statistics/sl 9

Med letoma 2002 in 2018 se je delež oseb s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v EU-28 nekoliko zman-jšal, delež zaposlenih za določen čas pa se je povečal z 11,2 % leta 2002 na 13,2 % leta 2018 (glej četrto ikonoOrodja 3). Število zaposlenih za določen čas se med državami članicami EU razlikuje: največji delež oseb spogodbo o zaposlitvi za določen čas je bil leta 2018 evidentiran v Španiji (26,4 %), na Poljskem (23,9 %) inPortugalskem (21,5 %). Najmanjši deleži pogodb o zaposlitvi za določen čas pa so bili ugotovljeni v Romuniji(1,1 %), Litvi (1,4 %) in Latviji (2,6 %).

Primerjava zaposlitev za določen čas pri moških in ženskah (glej peto in šesto ikono Orodja 3) je pokazala,da razlika med spoloma leta 2018 na ravni EU ni bila zelo velika, saj je bilo takih moških 12,6 %, žensk pa 13,8%.

Orodje 4 prikazuje delež zaposlenih, starih od 20 do 64 let, s pogodbo o zaposlitvi za določen čas glede narazvrstitev po evropskih socialno-ekonomskih skupinah (ESeG). V večini držav je pogodb za določen čas naj-manj med vodstvenimi delavci, največ pa med zaposlenimi na nižjih položajih. Vendar so med državami opaznevelike razlike: na Poljskem je v takem položaju 39,2 % zaposlenih na nižjih položajih, medtem ko je v Romunijitakih samo 2,6 %. Precej velik razpon v nagnjenosti k uporabi pogodb o zaposlitvi za določen čas med državamičlanicami EU morda vsaj nekoliko kaže na nacionalne prakse, ponudbo delovne sile in povpraševanje po njej,mnenje delodajalcev glede morebitne rasti/krčenja ter nezapletenost postopkov zaposlovanja in odpuščanja zadelodajalce.

Employment statistics/sl 10

Orodje 4: Zaposleni s pogodbami o zaposlitvi za določen čas glede na evropske socialno-ekonomskeskupine, 2018 (% zaposlenih, starih od 20 do 64 let) – Vir: Eurostat (lfsa_esegt)

Na voljo na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/eurostat/cache/infographs/statexpl-info/limited-employment/

Delavci, zaposleni pri agenciji za zagotavljanje zacasnega delaDelež delavcev, zaposlenih pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, je majhen. Leta 2018 je bilo na ravniEU 2,2 % takih zaposlenih moških in 1,5 % takih zaposlenih žensk, starih od 20 do 64 let. Slika 3 prikazuje, daje uporaba te oblike zaposlitve najpogostejša v Sloveniji (4,2 % za moške in 6,0 % za ženske) in Španiji (4,1 %za moške in 3,6 % za ženske), medtem ko je zelo redka na Madžarskem (0,3 % pri obeh spolih), v Grčiji (0,2 %za moške in 0,3 % za ženske) in Združenem kraljestvu (0,6 % za moške in 0,5 % za ženske).

Razlika med moškimi in ženskami je bila največja v Franciji (2,0 odstotne točke), sledili pa sta ji Nizozem-ska in Avstrija (povsod 1,6 odstotne točke). Razlika med moškimi in ženskami v večini držav članic EU je sicer

Employment statistics/sl 11

manjša od 1 odstotne točke. V sedmih državah članicah EU (Grčija, Hrvaška, Danska, Poljska, Latvija, Irska inSlovenija) so ženske pogosteje zaposlene pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela kot moški. Na Madžarskemje delež zaposlenih pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela enak za oba spola.

Slika 3: Delavci, zaposleni pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, po spolu, 2018 (% za-poslenih, starih od 20 do 64 let)Vir: Eurostat (lfsa_qoe_4a6r2)

Prekarna zaposlitevLeta 2018 je imelo v EU-28 prekarno zaposlitev (pogodbo o zaposlitvi za največ 3 mesece) 2,1 % moških inžensk, starih od 20 do 64 let. Skupni delež oseb s prekarno zaposlitvijo je bil največji na Hrvaškem, v Franciji,Španiji, Italiji in Sloveniji ter v državah kandidatkah Srbiji, Črni gori in Severni Makedoniji (Slika 4). Razlikemed moškimi in ženskami so bile manjše od 1 odstotne točke v vseh državah, razen na Finskem (1,1 odstotnetočke), v Srbiji (1,3 odstotne točke) in Turčiji (2,0 odstotne točke). V polovici držav članic EU je bilo žensk sprekarno zaposlitvijo nekoliko več kot moških.

Employment statistics/sl 12

Slika 4: Prekarna zaposlitev po spolu, 2018 (% zaposlenih, starih od 20 do 64 let)Vir: Eurostat(lfsa_qoe_4ax1r2)

Izvorni podatki za tabele in grafe• Statistika zaposlenosti, slike 1–4 (v angleščini)

Podatkovni viriZajetje

Aktivno prebivalstvo ( delovna sila ) vključuje zaposlene in brezposelne osebe. Anketa o delovni sili v EUopredeljuje zaposlene osebe kot posameznike, stare 15 let in več, ki so v referenčnem tednu opravljali nekodelo, tudi če le eno uro na teden, za plačilo, dobiček ali družinsko korist. Delovna sila vključuje tudi ljudi, kiniso delali, vendar so imeli zaposlitev ali samostojno dejavnost, ki je začasno niso opravljali, na primer zaradi

Employment statistics/sl 13

bolezni, dopusta, sporov med delodajalci in delojemalci, izobraževanja ali usposabljanja.

Zaposlenost se lahko meri kot število zaposlenih ali delovnih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa alištevilu opravljenih ur. Pri vseh ocenah, predstavljenih v tem članku, je uporabljeno število oseb; tudi nave-dene informacije za stopnje zaposlenosti temeljijo na ocenah v zvezi s številom oseb. Statistika zaposlenosti jepogosto navedena kot stopnja zaposlenosti, da se prezre spreminjajoče se število prebivalcev v državah skozi časin olajšajo primerjave med različno velikimi državami. Te stopnje so navadno objavljene za delovno sposobnoprebivalstvo, ki običajno pomeni prebivalstvo, staro od 15 do 64 let; pri tem se v Španiji, Združenem kraljestvuin na Islandiji uporablja starostni razpon od 16 do 64 let. Ta starostna skupina (od 15 do 64 let) je tudistandardna in jo uporabljajo druge mednarodne statistične organizacije (čeprav nekateri oblikovalci politik vospredje vse bolj postavljajo starostno skupino od 20 do 64 let, saj vse večji delež prebivalstva EU nadaljuješolanje v terciarnem izobraževanju).

Glavni pojmi

Nekatere glavne zaposlitvene značilnosti, kot so opredeljene v anketi o delovni sili v EU, so:

• zaposleni so opredeljeni kot osebe, ki delajo za javnega ali zasebnega delodajalca in prejemajo nadomestilov obliki plače, plačila glede na uspešnost ali plačila v naravi; vključeni so tudi nevpoklicani pripadnikioboroženih sil;

• samozaposlene osebe delajo v lastnem podjetju, na lastni kmetiji ali opravljajo poklicno dejavnost. Štejese, da je samozaposlena oseba v referenčnem tednu delala, če izpolnjuje eno od naslednjih meril: dela znamenom pridobitve zaslužka; se ukvarja z izvajanjem dejavnosti ali pa trenutno ustanavlja podjetje;

• razlikovanje med polnim in krajšim delovnim časom običajno temelji na spontanem odgovoru anketiranca.Glavne izjeme so Nizozemska in Islandija, v katerih se uporablja prag 35 ur, Švedska, v kateri se praguporablja za samozaposlene osebe, in Norveška, v kateri so osebe, ki delajo od 32 do 36 ur, vprašane, alije to delo s polnim ali krajšim delovnim časom;

• kazalniki za zaposlene osebe z dodatno zaposlitvijo se nanašajo le na osebe, ki sočasno opravljajo več koteno zaposlitev; osebe, ki so v referenčnem tednu zamenjale zaposlitev, se ne štejejo kot osebe z dvemazaposlitvama;

• zaposlitev se šteje za zaposlitev za določen čas, če se delodajalec in delojemalec sporazumeta, da sezaposlitev konča pod objektivnimi pogoji, kot so določen datum, končana naloga ali vrnitev zaposlenega,ki je začasno nadomeščen. Tipični primeri vključujejo: osebe s sezonsko zaposlitvijo, zaposlene prekagencije ali borz dela ter tiste, ki delajo pri tretji strani za opravljanje določene naloge (razen če ostajapisna pogodba o delu za nedoločen čas); osebe s posebnimi pogodbami za usposabljanje.

Stopnja izobrazbe se nanaša na doseženo stopnjo izobrazbe, tj. najvišjo uspešno končano stopnjo izobrazbe.Nizka stopnja izobrazbe se nanaša na ravni ISCED 0–2 (manj kot primarna, primarna in nižja sekundarnaizobrazba), srednja stopnja na ravni ISCD 3 in 4 (višja sekundarna in postsekundarna neterciarna izobrazba),visoka stopnja pa na ravni ISCED 5–8 (terciarna izobrazba).

Evropske socialno-ekonomske skupine (ESeG) je izpeljana razvrstitev, ki omogoča razvrščanje posameznikovv skupine s podobnimi ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi značilnostmi po vsej Evropski uniji ter temeljile na temeljnih socialnih spremenljivkah, da bi se zagotovila enostavna uporaba v vseh socialnih raziskovanjihs primerljivimi rezultati. Glavne temeljne socialne spremenljivke, ki se uporabljajo, so „delovni status MOD“,„zaposlitveni status“, „poklic v okviru zaposlitve“ (v skladu s standardom ISCO-08) in „delovni status na podlagisamoprijave“. Podrobnejši podatki o razvrstitvi in pojasnila so na voljo na spletni strani ESeG na strežniku zastatistične klasifikacije Eurostata (RAMON) .

Podatkovni nizi

Večina kazalnikov, predstavljenih v tem članku, temelji na podatkovnih nizih, ki sestavljajo glavne kazalnikeiz ankete o delovni sili (podatkovni nizi, ki se začnejo s črkami lfsi). Ti glavni kazalniki se od podatkovnihnizov s podrobnimi letnimi in četrtletnimi rezultati ankete (podatkovni nizi, ki se začnejo s črkami lfsa in lfsq)razlikujejo v tem, da podrobni rezultati ankete temeljijo izključno na mikropodatkih iz ankete o delovni sili,medtem ko so bili glavni kazalniki dodatno obdelani. Najpogostejše dodatne prilagoditve so popravki glavnihprelomov v nizih in ocene manjkajočih vrednosti. Zaradi teh prilagoditev za nekatera leta nastanejo opaznerazlike med dvema podatkovnima nizoma.

Employment statistics/sl 14

Podatkovni nizi glavnih kazalnikov ankete o delovni sili so najpopolnejša in najzanesljivejša zbirka podatkov ozaposlenosti in brezposelnosti, ki so na voljo na podlagi ankete o delovni sili. Ker pa ne omogočajo analize vsehosnovnih spremenljivk, je treba v nekaterih primerih uporabiti tudi podrobne rezultate ankete.

OzadjeStatistika zaposlenosti se lahko uporablja za številne analize, vključno z makroekonomskimi (pregled dela kotproizvodnega dejavnika) študijami, študijami o produktivnosti ali konkurenčnosti . Uporablja se lahko tudi zapreučevanje številnih družbenih in vedenjskih vidikov, povezanih s posameznikovim zaposlitvenim položajem,kot sta vključevanje manjšin v družbo ali zaposlitev kot vir prihodka gospodinjstva .

Zaposlovanje je strukturni in kratkoročni kazalnik. Kot strukturni kazalnik lahko pojasnjuje strukturo tr-gov dela in ekonomskih sistemov, ki se merijo z usklajenostjo ponudbe delovne sile in povpraševanja po njejali kakovostjo zaposlitve. Zaposlenost kot kratkoročni kazalnik sledi poslovnemu ciklu ; vendar je s tega vidikaomejena, saj je zaposlenost pogosto označena za kazalnik z zamikom (lagging indicator) .

Statistika zaposlenosti je v središču številnih politik EU. Novembra 1997 je bila na vrhu o delovnih mestihv Luxembourgu predstavljena evropska strategija zaposlovanja (ESZ) , ki je bila v letu 2005 posodobljena, da seje strategija zaposlovanja EU bolje uskladila z revidiranimi lizbonskimi cilji , julija 2008 pa so bile posodobljenesmernice za politiko zaposlovanja za obdobje 2008–2010. Marca 2010 je Evropska komisija predstavila strate-gijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki jo je Evropski svet uradno sprejel junija 2010.Evropski svet je potrdil pet krovnih ciljev, od katerih je prvi povišanje stopnje delovne aktivnosti za moške inženske, stare od 20 do 64 let, na 75 % do leta 2020. Države članice EU lahko določijo svoje nacionalne cilje obupoštevanju teh krovnih ciljev in pripravijo nacionalne programe reform, ki vključujejo ukrepe, ki jih namer-avajo sprejeti za izvajanje strategije. Izvajanje strategije je mogoče vsaj delno doseči s pospeševanjem prožnihdelovnih pogojev, na primer s krajšim delovnim časom ali delom od doma, s katerimi naj bi se spodbujala de-lovna aktivnost. Druge pobude, s katerimi se lahko spodbudi vstop več ljudi na trg dela, vključujejo izboljšanjedostopa do storitev otroškega varstva, zagotavljanje več priložnosti za vseživljenjsko učenje ali spodbujanjepoklicne mobilnosti. V središču te teme je vprašanje „prožne varnosti“: politik, ki sočasno obravnavajo prožnosttrgov dela, organizacije dela in odnosov med delodajalci in delojemalci, obenem pa upoštevajo usklajevanjedelovnega in zasebnega življenja, varnost zaposlitve in socialno zaščito . V skladu s strategijo Evropa 2020 ESZspodbuja ukrepe za pomoč pri doseganju treh krovnih ciljev za leto 2020:

• 75 % zaposlenih oseb, starih od 20 do 64 let;

• stopnja zgodnje opustitve šolanja znižana pod 10 % in vsaj 40 % 30- do 34-letnikov z dokončano terciarnoizobrazbo;

• najmanj 20 milijonov manj ljudi na robu revščine ali socialne izključenosti.

Zaradi počasnega okrevanja po finančni in gospodarski krizi in čedalje več dokazov o naraščajoči brezposelnosti jeEvropska komisija 18. aprila 2012 pripravila niz predlogov za ukrepe za spodbujanje zaposlovanja z namenskimsvežnjem ukrepov za zaposlovanje . Ti predlogi so bili med drugim osredotočeni na ustvarjanje delovnih mest zvidika povpraševanja in državam članicam EU kažejo poti, kako je mogoče zaposlovanje spodbuditi z znižanjemdavkov na delo ali podporo zagonskim podjetjem. Njihov namen je bil tudi določiti gospodarska področja, kiimajo veliko možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest, na primer ekološko gospodarstvo, zdravstvene storitveter informacijska in komunikacijska tehnologija.

Evropska komisija je decembra 2012 ob upoštevanju visoke in še vedno naraščajoče brezposelnosti mladih vveč državah članicah EU predlagala sveženj ukrepov za zaposlovanje mladih (COM(2012) 727 final). Ta sveženjje nadgradnja ukrepov za mlade iz obsežnejšega svežnja o zaposlovanju in vključuje številne predloge, meddrugim:

• da vsi mladi do 25. leta starosti prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje,vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po končanem formalnem šolanju ali začetku brezposelnosti(jamstvo za mlade);

• posvetovanje z evropskimi socialnimi partnerji o okviru kakovosti za pripravništva, da bodo ta mladimomogočila pridobivanje visokokakovostnih delovnih izkušenj v varnih pogojih;

• evropsko koalicijo za vajeništva, da se izboljšata kakovost in ponudba vajeništev, ki so na voljo, terpredstavitev načinov za zmanjševanje ovir za mobilnost za mlade.

Employment statistics/sl 15

Prizadevanja za zmanjšanje brezposelnosti mladih so se nadaljevala v letu 2013, ko je Evropska komisija pred-stavila pobudo za zaposlovanje mladih (COM(2013) 144 final), ki je bila pripravljena za okrepitev in pospešitevukrepov iz svežnja ukrepov za zaposlovanje mladih. Njen namen je bila zlasti podpora mladim iz regij z več kot25-odstotno brezposelnostjo mladih, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni ali se ne usposabljajo. Sledilo je še enosporočilo z naslovom „ Skupna prizadevanja za mlade v Evropi – Poziv k ukrepanju v zvezi z brezposelnostjomladih “ (COM(2013) 447 final), ki je bilo namenjeno pospeševanju izvajanja jamstva za mlade ter zagotavljanjupomoči državam članicam EU in podjetjem, da bi lahko zaposlovali več mladih.

Ena od glavnih prednostnih nalog kolegija komisarjev , ki je funkcijo nastopil leta 2014, je osredotočiti se naspodbujanje novih delovnih mest, rasti in naložb s ciljem zmanjšanja obsega predpisov ter pametnejše uporabeobstoječih finančnih virov in javnih sredstev. Evropska komisija je februarja 2015 objavila vrsto poročil održavah , ki vsebujejo analizo ekonomskih politik držav članic EU ter zagotavljajo informacije o njihovih pred-nostnih nalogah za prihodnje leto za spodbuditev rasti in ustvarjanja delovnih mest. Istega meseca je predlagalatudi, naj se v letu 2015 iz pobude za zaposlovanje mladih dajo na voljo sredstva v višini 1 milijarde EUR, takoda bi se sredstva predhodnega financiranja, ki jih države članice EU lahko prejmejo za spodbujanje zaposlovanjamladih, povečala za 30-krat, da bi 650 000 mladim pomagali pri vključevanju na trg dela.

Evropska komisija je junija 2016 sprejela Program znanj in spretnosti za Evropo ( COM(2016) 381/2 ) znaslovom „Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost“. Namen tega je zagotoviti,da ljudje razvijejo znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo zdaj in v prihodnosti, ter tako povečati zaposljivost,konkurenčnost in rast v EU.

Evropski parlament, Svet in Komisija so nedavno, tj. 17. novembra 2017, skupaj podpisali evropski stebersocialnih pravic . Politika zaposlovanja in socialna politika sta glavni interesni področji evropskega stebra so-cialnih pravic, ki je usmerjen v zagotavljanje novih in učinkovitejših pravic za državljane. Tri glavne kategorijestebra so: (1) enake možnosti in dostop do trga dela, (2) pošteni delovni pogoji ter (3) socialna zaščita invključevanje. Natančneje, današnje prožnejše ureditve dela ustvarjajo priložnosti za nova delovna mesta, zlastiza mlade, lahko pa privedejo do novih negotovosti in neenakosti. Graditev pravičnejše Evrope in krepitev njenesocialne razsežnosti sta ključni prednostni nalogi Komisije. Evropski steber socialnih pravic spremlja „pregledsocialnih kazalnikov“, ki bo s sledenjem trendov in uspešnosti v državah članicah EU na 12 področjih omogočalspremljanje izvajanja stebra, njegovi podatki pa bodo upoštevani tudi v evropskem semestru za usklajevanjeekonomskih politik. Pregled bo uporabljen tudi za oceno napredka pri doseganju „trojnega A“ na socialnempodročju za EU kot celoto.

Drugi clanki• Vsi članki o zaposlovanju (v angleščini)

• Employment rates and Europe 2020 national targets (v angleščini)

• Job vacancy statistics (v angleščini)

• Labour market statistics at regional level (v angleščini)

• People outside the labour market (v angleščini)

• The EU in the world - labour market (v angleščini)

• Underemployment and potential additional labour force statistics (v angleščini)

Objave• Labour Force Survey in the EU, candidate and EFTA countries — Main characteristics of national suveys,

2017 , izdaja iz leta 2018 (v angleščini)

• Quality Report of the European Union Labour Force Survey 2017 , izdaja iz leta 2019 (v angleščini)

• European social statistics , izdaja iz leta 2013 (v angleščini)

Employment statistics/sl 16

Glavne tabele• Employment and unemployment (Labour Force Survey) (t_employ) (v angleščini), glej:

LFS main indicators (t_lfsi)

Population, activity and inactivity - LFS adjusted series (t_lfsi_act)Employment - LFS adjusted series (t_lfsi_emp)Unemployment - LFS adjusted series (t_une)

LFS series - Detailed annual survey results (t_lfsa)

LFS series - Specific topics (t_lfst)

Podatkovna zbirka• Employment and unemployment (Labour Force Survey) (employ) (v angleščini), glej:

LFS main indicators (lfsi)

Employment and activity - LFS adjusted series (lfsi_emp)Unemployment - LFS adjusted series (une)Labour market transitions - LFS longitudinal data (lfsi_long)

LFS series - Detailed quarterly survey results (from 1998 onwards) (lfsq)

LFS series - Detailed annual survey results (lfsa)

LFS series - Specific topics (lfst)

LFS ad-hoc modules (lfso)

Posebni razdelek• Employment and unemployment (Labour force survey) (v angleščini)

MetodologijaObjave

• EU labour force survey – spletna publikacija (v angleščini)

• Labour Force Survey in the EU, candidate and EFTA countries – Main characteristics of national suveys,2017 , izdaja iz leta 2018 (v angleščini)

• Quality Report of the European Union Labour Force Survey 2017 , izdaja iz leta 2019 (v angleščini)

Datoteke z metapodatki ESMS in metodologija ankete o delovni sili v EU

• Employment and unemployment (Labour Force Survey) (Datoteka z metapodatki ESMS – employ_esms)(v angleščini)

• Employment growth and activity branches – annual averages (Datoteka z metapodatki ESMS – lfsi_grt_a_esms)(v angleščini)

• LFS ad-hoc modules (Datoteka z metapodatki ESMS – lfso_esms) (v angleščini)

• LFS main indicators (Datoteka z metapodatki ESMS – lfsi_esms) (v angleščini)

• LFS series - Detailed annual survey results (Datoteka z metapodatki ESMS – lfsa_esms) (v angleščini)

• LFS series - detailed quarterly survey results (from 1998 onwards) (Datoteka z metapodatki ESMS –lfsq_esms) (v angleščini)

Employment statistics/sl 17

Zunanje povezave• Evropska komisija – Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje – Evropska strategija zaposlovanja

• OECD – Employment (v angleščini)

Ta članek si lahko ogledate na spletnem mestu https: // ec. europa. eu/ eurostat/ statistics-explained/index. php/ Employment_ statistics/ sl

Employment statistics/sl 18