Embed Size (px)
Citation preview
MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO
NASTAVNA PROGRAMA PO
I S T O R I J A
za II godina
GIMNAZISKO OBRAZOVANIE
Skopje, dekemvri 2005
2
1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI 1.1. Naziv na nastavniot predmet: ISTORIJA
1.2. Vid na srednoto obrazovanie: reformirano gimnazisko obrazovanie
1.3. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet: vtora 1.4. Broj na ~asovi na nastavniot predmet:
� Broj na ~asovi nedelno: 2 ~asa � Broj na ~asovi godi{no: 72 ~asa
1.5. Status na nastavniot predmet: zadol`itelen
2. KARAKTERISTIKI NA PROGRAMATA Pri izgotvuvaweto na programata po istorija se imaa predvid slednite nasoki: - usoglasenost so programata po istorija za osnovnoto obrazovanie; - logi~ka i hronolo{ka povrzanost na sodr`inite, pred s#, od aspekt na istoriskiot razvoj;
3
- logi~na povrzanost sekade kade toa e mo`no, t.e. istoriskite sodr`ini da se povrzat so sodr`inite od drugite nastavni predmeti vo koi istorijata ima zna~ajna primena; - zastapenost na istoriski sodr`ini koi im ovozmo`uvaat na u~enicite istoriski znaewa preku koi }e go osoznaat svojot identitet i }e pridonesat za budewe na istoriskata svest; - soodvetna hronolo{ka povrzanost (tematska povrzanost po godini, obem i barawa - so izbornite predmeti). Programata opfa}a pro{ireni istoriski znaewa {to davaat {iroki mo`nosti i dobra osnova u~enicite da se osposobat da go prodol`at obrazovanieto, da razvivaat sposobnosti i drugi osobini koi im se potrebni za ponatamo{niot uspeh vo profesijata i `ivotot. Temite i sodr`inite za ovaa vozrast se prodlabo~eni, pro{ireni i sitematizirani i gi odrazuvaat barawata na sovremenoto vospitanie i obrazovanie, soobrazeni so dene{noto vreme i so op{tite civilizaciski dostignuvawa. Programata se temeli na istoriski nastani, procesi i pojavi od op{tata, svetskata i nacionalnata istorija, koi pretstavuvaat osnovni vrednosti za razbirawe na kulturniot i civilizaciskiot razvoj na ~ove{tvoto. Programata im ovozmo`uva na u~enicite da gi osoznaat osnovnite karakteristiki na sekoj istoriski period, socijalnite, kulturnite, religioznite i etni~kite specifi~nosti, vrz osnova na nau~no fundirani sodr`ini, primeneti na adekvatna nau~no zasnovana periodizacija i terminologija. Programata e edinstvena za site u~enici i na site nastavni jazici i taa pokraj obrazovnata ima golemo zna~ewe i vospitna funkcija vo izgraduvaweto na humanisti~kite, moralnite i estetskite vrednosti na li~nosta i podgotvuvawe na mladite za podocne`niot `ivot i rabota vo duhot na mirot, sorabotkata, me|unarodnoto po~ituvawe i razbirawe. Programata e fleksibilna i razvojna i go obvrzuva nastavnikot kako prakti~ar da go napu{ti tradicionalniot priod na rabota i namesto takviot didakti~ki pristap da koristi poefikasni nastavni formi, metodi i postapki i preku aktivna rabota da ovozmo`i osovremenuvawe na nastavniot proces. Nastavnikot preku o~ekuvanite izlezni celi i celosnata sopstvena kreativnost podgotvuva svoe avtenti~no godi{no i tematsko planirawe za realizacija na ovaa nastavna programa. Na krajot od ovaa nastavna programa za sekoja tema oddelno dadeni se konkretni izlezni celi so {to u~enicite treba da postignat odreden kvantum na znaewa za istorijata od razvieniot i docniot sreden vek, noviot vek do krajot na Prvata svetska vojna. Nastavnata programa celosno e vo funkcija na podgotovka na u~enicite za polagawe na dr`avnata i na u~ili{nata matura.
4
3. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET Celi na nastavata po istorija vo gimnaziskoto obrazovanie e u~enicite da usvojat su{tinski, sistematizirani, trajni i nau~no potvrdeni znaewa za minatoto i sega{nosta, da pridonese za kriti~koto mislewe i budewe na istoriska svest, izgraduvawe na vrednosen sistem na odnesuvawe sprema svojot narod i dr`ava, sprema drugite narodi i dr`avi kon ona {to pretstavuva civilizacisko dostignuvawe vo svetot, kako i da go prodlabo~i interesot za ponatamo{no izu~uvawe na istoriskite nastani i procesi.
3.1. Op{ti celi na predmetot
U~enikot:
- da usvoi znaewa za zna~ajnite pojavi, nastani i procesi od op{tata i nacionalnata istorija; - da razviva sposobnosti za kriti~ko mislewe za svetskite i evropskite nastani i da gi povrzuva so makedonskata istorija; - da razviva ~uvstvo, po~it i lojalnost za pripadnost kon Republika Makedonija; - da razviva svest za makedonskiot nacionalen identitet; - da pravi sinteza na kulturniot i duhovniot razvitok vo site periodi od op{testvenata razvienost; - da se zapoznava vo kontinuitet so ekonomskiot, politi~kiot, duhovniot i kulturniot razvitok vo Svetot, Evropa i Makedonija; - da vsaduva qubov i po~it kon kulturata i kulturnoto nasledstvo; - da pridonesuva za me|uetni~koto razbirawe vo Republika Makedonija, po~it me|u makedonskiot narod, nacionalnostite i drugite narodi vo svetot.
3.2. Operativni celi na predmetot
U~enikot:
- da go spoznava razvojot, op{testvenite pojavi i procesi vo me|unarodnite odnosi, da go po~ituva nacionalniot integritet i suverenitet na sekoja dr`ava; - da gradi sopstven stav i ubeduvawe;
5
- da razviva istoriska svest i da se vospituva za mir i demokratija; - da razviva sposobnost za razbirawe i po~ituvawe na razli~nite veri, kulturi vo svetot i vo dr`avata; - da gi otkriva pri~insko-posledi~nite odnosi i da gi razlikuva povodot i posledicite; - da razviva kriti~ko mislewe; - da razviva sposobnost za logi~ko razbirawe, povrzuvawe, analiza i sinteza na istorodnite i razli~nite istoriski dvi`ewa; - sposobnost za upotreba na istoriski tekst, koristewe na karta; - sposobnost za komunikacija i mislovno izrazuvawe.
4. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za uspe{no sledewe i sovladuvawe na sodr`inite po istorija, odnosno postignuvawe na postavenite celi, potrebni
se predznaewa od nastavniot predmet istorija od prethodnata godina.
6
5. OBRAZOVEN PROCES 5.1. Struktuirawe na sodr`inite za u~ewe Tema I: Svetot i Evropa vo raniot i docniot sreden vek do krajot na XVIII vek
Sodr`ina Br.na ~asovi
Konkretni celi
Didakti~ki nasoki Korelacija me|u temite i me|u predmetite
1. Srednovekovni gradovi - `ivot i razvoj 2. Humanizam i renesansa 3. Golemite geografski otkritija
U~enikot: - da objasnuva kako doa|a do pojava i sozdavawe na srednovekovnite gradovi; - da demonstrira izgled na gra-dovite (vnatre{en i nadvore{en izgled); - da gi objasnuva pri~inite koi dovele do borbi pome|u gra|anite i feudalcite; - da crta srednovekoven grad. - da odreduva koi se pri~inite za pojavata na noviot pogled na svetot; - da gi opi{uva uslovite vo koi se pojavil humanizmot i renesansata i nivnoto zna~ewe. - Da objasnuva za pri~inite za otkritijata; - da nabrojuva za novite tehni~ki pronajdoci; - da e sposoben da gi prezentira
Pravi maketa na srednove-koven grad, organizira trkalezna masa na tema ko-ga proizvodite stanuvaat stoka; sobira sliki, por-treti od srednovekovni gradovi. Sobira sliki od periodot na humanizmot i renesan-sata. ^ita sodr`ini od litera-turata i pretstavnicite na humanizmot (Boka~o, Petrarka i drugi). Kreira tehni~ki pronajdoci, ka-ravela, kompas, karta na Toskaneli, crta karti na geografskite otkritija, izrabotuva karta na geo-grafskite otkritija, go objasnuva odnosot kon domorodnoto naselenie.
Predmeti: - geografija; - makedonski jazik; - likovna umetnost.
7
4. Reformacija 5. @ivotot i kultu- rata vo razvieniot i docniot sreden vek
prvite pomorski pati{ta za otkrivawe na Indija, noviot kontinent Amerika; - da objasnuva za posledicite od geografskite otkritija, kulturnite i etni~kite promeni vo novootkrienite zemji. - da odreduva za pri~inite koi dovele do pojava na reformacijata; - da go sfati u~eweto na Martin Luter i negovite sledbenici; - da objasnuva kakva bila reakcijata na Katoli~kata crkva kon ovaa dr`ava. - da objasnuva za karakteristikite na kulturata vo sredniot vek; - da ja odreduva su{tinata na u~ewe-to na Wutn, Kep~er, Kopernik, filozofite, francuskite prosvetiteli.
Prika`uva sliki od ma~e-wata koi gi sproveduvala Katoli~kata crkva preku inkvizicijata (vrhovniot sud) protiv nejzinite pro-tivnici - protestantite. Na ~asot se ~ita istoris-ki tekst, a po mo`nost se prika`uvaat dijafilmovi za likovnata umetnost i voop{to kulturata vo sredniot vek.
8
Tema II: Balkanot vo razvieniot sreden vek
Sodr`ina Br. na
~asovi
Konkretni celi
Didakti~ki nasoki Korelacija me|u temite
i me|u predmetite 1. Balkanskite zemji i Vizantija od HII
do sredinata na HV
vek
2. Albanskoto kne- `evstvo od XI do XIII vek 3. Osmanliska dr`ava
U~enikot: - da opi{uva za pri~inite koi dovele do slabeewe i propa|awe na Vizantija; - da gi odreduva uslovite vo koi se sozdale i izdignale novite dr`avi na Balkanot kako rezultat na sla-beeweto na Vizantija.
- Da razbere za procesot na sozdava-we na albanskite feudalni vlade-teli; - da objasnuva za posebnostite na albanskoto op{testvo vo raniot sreden vek; - Kne`evstvoto - Albanija; - despotot Arta.
- Da se locira teritorijata i nase-lenieto na Osmanskata dr`ava; - da objasnuva kakvo bilo op{testvenoto i dr`avnoto ureduvawe; {ireweto i zacvrstuvaweto na islamot kako dr`avna religija.
Izgotvuva karta na vizan-tiskite vladeewa vo vreme na Justinijan, go objasnuva kulturnoto vlijanie na Vizantija vrz drugite na-rodi. Se upatuvaat u~enicite na seopfatno pretstavuvawe na islamot kako dr`avna religija, se ~itaat delovi od Kuranot od istoriski tekst. Izgotvuva karta na prvite navleguvawa na Balkanot. Razrabotuva tekst za bitka-ta na Marica 1371 god.
Predmeti: - geografija; - maj~in jazik; - umetnost.
9
4. Albanskite kne- `evstva vo XIV
vek i potpa|awe pod osmanliska vlast
- objasnuva za pri~inite {to dovele do feudalna rascepkanost na bal-kanskite zemji i sozdavaweto i nivnoto deluvawe na albanskite kne`evstva (ARTA, TROPIJA, BAL[AJ, GROPOD i dr.); - objasnuva za prvite osmanski na-vleguvawa i osvojuvawa na Balka-not;
10
Tema III: Makedonija vo razvieniot sreden vek
Sodr`ina Br. na
~asovi
Konkretni celi
Didakti~ki nasoki
Korelacija me|u temite
i me|u predmetite 1. Makedonija vo XIII vek 2. Makedonija vo pr- vata polovina na XIV vek 3. Samostojni dr`avi vo vtorata polovi- na na XIV vek
- da se zapoznava so op{testveno-politi~kata polo`ba vo Makedoni-ja do po~etokot na 13 vek; - da objasnuva kako doa|a do otcepu-vawe na krupnite feudalci od centralnata vlast. - Da gi opi{uva napadite na Kataloncite na vizantiskite vladenija vo Makedonija; - da znae za srpskoto zavladuvawe na Makedonija; - da gi opi{uva srpsko-vizantiskite borbi za vladenijata vo Makedonija - da znae za vladeeweto na srpskiot car Du{an vo Makedonija. - Da gi objasnuva uslovite i pri~i-nite koi dovele do formirawe na samostojni dr`avi po propa|aweto na Du{anovoto carstvo; - da znae za teritoriite i osnovnite karakteristiki na: Prilepskoto kralstvo, Serskata dr`ava, dr`ava-
Se odbele`uvaat na karta zemjite vo koi vladeele Hrs, Stres, Slav, odnosot na Stres so Srbija. Gi odbele`uva na karta te-ritoriite na koi se formi-rani novite samostojni dr`avi po propa|aweto na Du{anovoto carstvo. Za podobro da se pretstavi polo`bata vo Makedonija se obrabotuva istoriski tekst “Bitkata kaj Rovin” - Quben Lape.
Predmeti: - geografija; - likovna umetnost.
11
4. Pa|awe na Makedo- nija pod osmanlis- ka vlast 5. @ivotot i kultu- rata vo Makedoni- ja od XI do krajot na XIV vek
ta na Draga{ite vo Isto~na Make-donija. - Da opi{uva za uslovite i pri~ini-te za brzoto zazemawe na Balkanski-ot Poluostrov; - da sogleduva za odnosite na osman-liite kon naselenieto i postojnite vladeteli. - Da gi prepoznava kulturnite pri-liki vo Makedonija: arhitektura, grade`ni{tvo, umetnost, so materijal-ni ostatoci.
Izrabotuva istoriski al-bum za zna~ajnite nastani od duhovnata i materijalnata kultura od toj period.
12
Tema IV: Balkanot i Makedonija pod osmanliska vlast od XV vek do krajot na XVIII vek
Sodr`ina Br. na
~asovi
Konkretni celi
Didakti~ki nasoki
Korelacija me|u temite
i me|u predmetite 1. Organizacija na Osmanliskata dr`ava i vosposta- vuvawe na timaro- spahiskiot sistem 2. Otpori protiv osmanliskata vlast 3. Vostanieto na Skender-beg i sozdavawe na albanskata dr`ava (1443-1451)
- da objasnuva za osnovnite karakte-ristiki na timarsko-spahiskiot sistem; -da sogleduva na ekonomskite, etni~-kite i verskite promeni koi bile rezultat na osmanskite zavojuvawa; - da znae za na~inite na kolonizaci-ja i islamizacija na balkanskite zemji. - Da sporeduva vidovi na otpor protiv osmanliskata vlast; - da objasnuva za pri~inite na prvi-te buni i ajdutstvoto kako aktiven vooru`en i organiziran otpor. - Da se navede vra}aweto na Sken-der-beg vo Kroja i kne`evstvoto Kastrioti; - da objasni za osloboditelnoto vostanie vo 1443 godina; - Soborot vo Le`a i sozdavaweto na Albanskata liga 1444 godina; - osloboduvawe na sredna Albanija.
Koristi dijafilmovi za os-ovite karakterisiki na ti-marsko-spahiskiot sistem. Kolonizacijata i islamiza-cijata vo Makedonija. Go pretstavuva likot na ajdut `ena.
Predmeti: - geografaija; - umetnost; - makedonski jazik.
13
4. Osmanlisko-alban- skite borbi (1452-1468) 5. Albanija po smrtta na Sken- der-beg do 1503 i zna~eweto na epo- hata na Skender- beg 6. Polo`bata na Al- bancite pod osman- liska vlast od XVI do sredinata na XVII vek
- Da gi registrira pobedite na Skenderbegovata vojska (vtoroto i tretoto opkru`uvawe na Kroja); - ponatamo{nite vojuvawa na Sken-der-beg do negovata smrt. - Da ja sfati epohata na Skender-beg kako strateg i diplomat; - odnosite na Skender-beg so drugite evropski dr`avi; - da osoznae za inicijativite za obnovuvawe na dr`avata na Skender-beg; - vra}aweto na naslednicite na Skender-beg i definitivno potpa-|awe pod osmanska vlast. - Da objasni za {ireweto na timar-skiot sistem i organizacijata na osmanskata administracija; - da znae za albanskite i balkanski-te sobiri i zaedni~kata borba protiv osmanliite; - da osoznae za u~estvoto na Alban-cite vo vostanijata vo HVI vek i vtorata polovina na HVII vek.
14
7. Albancite za vreme na Avstro- turskata vojna (1683-1690)
8. Karpo{evo vostanie
9. Ohridska arhiepiskopija
- Da objasni za probivot na avstris-kata vojska na Balkanot i proglasot na Leopold do balkanskite narodi, a vo taa nasoka i na albanskiot narod za davawe poddr{ka na avstriskata vojska; - stavot na Albancite i nivnoto u~estvo pod vodstvoto na Petar Bogdani i Toma Raspasari za voenite operacii vo avstriskata vojska.
- Da ja objasnuva Avstro-osmanskata vojna, u~estvoto na balkanskite narodi vo vojnata; - da ja objasnuva polo`bata pred vostanieto, prodorot na avstris-kite vojski na jug, izbuvnuvaweto na vostanieto, tekot i posledicite od vostanieto. - Da objasnuva za odnosot na osman-skata vlast kon Ohridskata arhi-episkopija; - da objasnuva za zna~eweto na arhie-piskopijata za za~uvuvaweto na hri-stijanstvoto i kulturata vo Make-donija i po{iroko; - da gi istaknuva pri~inite za uki-nuvaweto (1767 godina).
Izgotvuva maketi na Kame-niot most - Skopje. ^ita i analizira tekst “Ohridska arhiepiskopija” od istoriska ~itanka. Sliki: Ohrid, Sveti Naum. Izrabotuva poster so site zna~ajni spomenici za kul-turata na Balkanot i Make-donija od 15-18 vek. Se vr{at povremeni i naja-veni test proverki na pos-tigawata na u~enikot. Rezultatite se predmet na analiza na paralelkata.
Predmeti: - geografija; - makedonski jazik; - umetnost.
15
10. @ivotot i kultu- rata vo balkan- skite zemji i Makedonija od XV
do XVIII vek
- Da gi prepoznava i vrednuva kul-turnite dostigawa kaj balkanskite narodi vo site oblasti (grade`ni{-tvo, arhitektura, prosveta, kni-`evnost, literatura, umetnost); - da objasnuva za kulturnite dostiga-wa koi predizvikale promeni i vo na~inot na `iveewe.
16
Tema V: Svetot i Evropa od XVIII vek do Prvata svetska vojna
Sodr`ina Br. na
~asovi
Konkretni celi
Didakti~ki nasoki
Korelacija me|u temite
i me|u predmetite 1. Industriskata revolucija i podem na gra|anstvoto 2. Francuskata revo- lucija i polo`ba- ta vo Evropa po prvata polovina na HIH vek 3. Sozdavawe i izdig- nuvawe na SAD
- da nabrojuva za nau~no-tehni~kite otkritija i nivnata primena vo sekojdnevniot `ivot; - da gi identifikuva pozitivnite vlijanija vo stopanskiot razvitok; - da objasnuva za posledicite od industriskata revolucija. - Da gi objasnuva uslovite i pri~i-nite za izbuvnuvawe na revoluci-jata; - da ja objasnuva Deklaracijata za pravoto na ~ovekot i gra|anite; - da go istaknuva zna~eweto na revolucijata. - Da objasnuva za uslovite i formi-raweto na SAD; - da objasnuva za dr`avnoto i poli-ti~koto ureduvawe, ekonomskiot podem; - da istaknuva za prerasnuvaweto na SAD kako nova svetska sila.
Go istaknuva interesot za primena na tehni~kite izu-mi vo proisvodstvoto, crta nekoi od novite tehni~ki izumi, ~ita tekst za po~eto-kot na industriskata revo-lucija. Upotrebuva dijafilm za zna~eweto na Deklaracijata, pa|aweto na Bastilija. Crta karta na teritorijata kade se sozdadeni SAD, upotrebuva dijafilm za voj-nata me|u Severot i Jugot. Obrabotuva tekst za revo-lucijata od 1848/49 godina, go pretstavuva na karta sozdavaweto na novite dr`avi obedineta Germanija i Italija.
Predmeti: - geografaija; - makedonski jazik.
17
4. Evropa vo vtorata polovina na HIH i po~etokot na HH vek 5. Rusija do prvata svetska vojna
- Da objasnuva koi pri~ini dovele do revolucija; - promenite {to nastanale po revolucijata 1848/49 godina borbata za gra|anski nacionalni prava; - da ja istaknuva ulogata na Golemi-te sili vo Isto~nata kriza. - Da objasnuva za sproveduvaweto na reformite i zacvrstuvaweto na Rusija so poseben osvrt na ekonom-skiot razvitok; - da objasnuva za vnatre{nata i nadvore{nata politika so poseben osvrt na balkanskite narodi.
So primena na grafoskop gi objasnuva reformite vo Rusija vo vreme na Petar Veliki, ukinuvaweto na kreposni{tvoto vo Rusija, obidot za izlez na topli moriwa.
18
Tema VI: Balkanot od krajot na XVIII vek do Prvata svetska vojna
Sodr`ina Br. na
~asovi
Konkretni celi
Didakti~ki nasoki
Korelacija me|u temite
i me|u predmetite 1. Osmanliskata dr`ava vo XIX i po~etokot na HH vek 2. Srbija i Crna Gora od XIX vek do Prvata svetska vojna
- Da gi prepoznava pri~inite koi dovele do slabeewe na imperijata vo op{testveno-ekonomskiot i poli-ti~kiot sistem; - da objasnuva za vlijanijata koi dovele do nacionalno budewe na balkanskite narodi koi bile vo sostav na imperijata; - Da objasnuva za pojava na srpskoto nacionalno - osloboditelno dvi-`ewe koe dovelo do formirawe na srpskata dr`ava; - da znae za pri~inite koi dovele do pojava na srpskoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe koe dovelo do formirawe na srpskata dr`ava; - objasnuva za sozdavaweto na Crna Gora i vrskite so evropskite zemji posebno so Rusija.
Crta karta promeni na Balkanot po Balkanskite vojni, ~ita istoriski tekst za Gilhanskiot hati{erif od 1839 godina. Priznavawe ednakvi prava na hristijan-ite so muslimanite, pravi hronolo{ka tablica na na-cionalno osloboditelnite dvi`ewa vo Srbija, Crna Gora, Grcija, Bugarija i Albanija, vrskite na bal-kanskite dr`avi so Rusija.
Predmeti: - geografija; - maj~in jazik; - umetnost.
19
3. Grcija i Bugarija vo XIX vek do po~e- tokot na Prvata svetska vojna 4. Albanskite pa{aluci 5. Tanzimatot i vos- tanijata na Alban- cite od 1832 do 1849 godina
6. Sozdavawe na Prizrenskata liga
- Da znae za pri~inite koi dovele do pojava na gr~koto nacionalno dvi`ewe koe dovelo do formirawe na gr~kata dr`ava; - da objasnuva za sozdavaweto i raz-vojot na Bugarija i vrskite so evropskite zemji, razvojot i dr`av-noto ureduvawe. - Da objasni za feudalnata anarhija vo Albanija; - sozdavawe i dejstvuvawe na Skadarskiot, Beratskiot i Janinskiot pa{alaci. - Da napravi osvrt za albanskite vostanija protiv tanzimatot; - vostanieto na Dervi{ Cara; - vooru`enite vostanija kako sosta-ven del na nacionalniot preporod. - Da se navedat pri~inite {to dovele do formiraweto na Prizrenskata liga; - da ja analizira programata na Prizrenskata liga.
20
7. Stavot na Ligata kon odlukite na Berlinskiot kongres 8. Privremenata vlada na Ligata i nejzinoto raspa|a- we 1881 9. Albanskoto nacio- nalno dvi`ewe 1881-1911
- Da se objasnat odlukite na Berlin-skiot kongres za Albanija; - da objasni za stavot na Prizren-skata liga kon odlukite na Berlin-skiot kongres kako i vlo{uvaweto na albansko-turskite odnosi; - vooru`enite borbi za odbrana na teritorijalnata celovitost i pojava na dvi`eweto za avtonomna Alba-nija. - Da objasni za privremenata vlada i nejzinoto dejstvuvawe i postignu-vawa; - da analizira za zna~eweto na Pri-zrenskata liga. - Da objasni za prodol`uvawe na ot-porot na dvi`eweto za vtonomija (soborot vo Pe}); - da znae za komitetot za sloboda na Albanija, mladoturskoto dvi`ewe i Albancite; - za albanskite kongresi (1908-1910) i albanskite vostanija (1909-1911).
- Izgotvuva i crta karta na teritorijata koja bila opfatena so borbi vo tekot na vojnata, gi demonstrira odlukite koi bile doneseni na mirovnite pregovori i posledicite od niv za Make-donija.
21
10. Sealbanskoto vostanie i sozda- vawe na Alban- skata dr`ava 11. Albanija i Al- bancite od 1913 do Prvata svetska vojna
- Da objasni za vlo{uvaweto na od-nosite so mladoturcite i izbuvnu-vawe na vostanijata vo maj i avgust 1912 godina; - za formiraweto na albanskata alijansa i po~etokot na Prvata balkanska vojna i probivawe na balkanskite vojski vo Albanija; - prograluvawe na Albanija za nezavisna dr`ava. - Da objasni za rabotata na Valon-skata vlada i me|unarodno prizna-vawe na albanskata dr`ava na Londonskata konferencija (1913); - da znae za pri~inite na vnatre{- nite konflikti i Me|unarodnata komisija za kontrola; - polo`bata na Albancite pod srp-skoto, crnogorskoto i gr~koto vladeewe; - Septemvriskoto vostanie vo 1913 godina; - vladeeweto na princ Vid vo Albanija.
22
12. Prerodbata i kulturata na Albancite do Prvata svetska vojna 13. Balkanskite vojni (1912-1913)
- Da gi sogleda zalo`bite za pro-svetuvawe na albanski jazik; - da znae za po~etokot na albanska-ta prerodba i za prvite prerodbe-nici i kulturno-nacionalni tvorci: kni`evnost, umetnost, kultura; - da znae za organizacija i dejnosta na albanskite dru{tva vo dijaspo-rata. - Da objasnuva za pri~inite za sozdavawe na Balkanskiot sojuz me|u balkanskite dr`avi; - da objasnuva za operaciite vo Prvata i Vtorata balkanska vojna; - da rezimira za odlukite koi bile doneseni i posledicite od niv, karakterot na vojnite.
23
Tema VII: Makedonija od krajot na XVIII vek do Prvata svetska vojna
Sodr`ina Br. na
~asovi
Konkretni celi
Didakti~ki nasoki
Korelacija me|u temite
i me|u predmetite 1. Makedonija vo prvata polovina na XIX vek 2. Razlove~ko vostanie 3. Makedonskoto (Kresnensko) vostanie 4. Makedonija vo po- litikata na gole- mite sili i bal- kanskite dr`avi vo vtorata polovi- na na HIH vek
- Da ja opi{uva polo`bata na nase-lenieto vo Makedonija i odrazot na reformite vo Makedonija; - da objasnuva za pri~inite za Negu{koto vostanie, tekot i posledicite od vostanieto. - Da objasnuva za pri~inite za krevawe na Razlove~koto vostanie; - da objasnuva za po~etokot i tekot na vostanieto. - Da opi{uva za pri~inite za vostanie (vnatre{ni i nadvore{ni); - objasnuva za po~etokot i tekot na vostanieto, zadu{uvaweto na vosta-nieto, posledicite od nego. - Da opi{uva za polo`bata vo Make-donija vo Isto~nata kriza; - da gi objasnuva anga`irawata na Golemite sili na Balkanot i Make-donija.
Crta karta na Makedonija na Negu{koto vostanie, se obrabotuva tekst za Negu{- koto vostanie. Portret na najpoznatite makedonski vojvodi od 19 vek, obrabotka na vostanie-to na ~elo so Dedo Iqo.
Izrabotuva karta na koja se vneseni mestata kade se odigrale pogolemite sudiri na vostanicite.
Gi demonstrira i prou~uva pri~inite za svikuvawe na Carigradskata konferen-cija, Sanstefanskiot mir, kako se re{ilo makedonsko-to pra{awe na Berlinskiot kongres.
- Dijapozitivi za polo`ba-ta na Ohridskata arhiepis-kopija, razrabotka na tekst za obidot na skopskiot
Predmeti: - geografija; - makedonski jazik; - likovna umetnost.
24
5. Propagandite vo Makedonija i borbata za obnova na Ohridskata episkopija 6. Makedonskite or- ganizacii i dru{- tva vo emigracija 7. MRO 1893-1903
8. Istaknati dejci na MRO
- Da nao|a pri~ini za formiraweto na crkovno-u~ili{nite op{tini; - karakterot i posledicite od delu-vaweto na propagandite na sosedni-te dr`avi; - da objasnuva za dejnosta na kato-li~kata, protestantskata i roman-skata propaganda vo Makedonija. - da ja objasnuva borbata za obnova na Ohridskata arhiepiskopija. - Da objasnuva za formiraweto na makedonskata emigracija; - osvrt za dejstvuvaweto na organi-zaciite vo Bugarija, Srbija, [vajca-rija i Rusija. - Osvrt za organizacionata posta-venost, razvojot na MRO 1893-1903 godina; - formirawe, organizaciona posta-venost i razvoj na MRO; - da ja istaknuva ulogata na MRO vo borbata na makedonskiot narod za sloboda i samostojna dr`avnost. - Da objasnuva za dejnosta na nekoi od poistaknatite dejci na TMRO, Dame Gruev, Petar Pop Arsov, Goce
mitropolit Teodosij za obnova na Ohridskata ar-hiepiskopija. Obrabotka na tekst za ak-tivnosta na makedonskite emigracii vo stranstvo. Dijapozitivi: se opi{uva razlikata vo odnos na kon-cepcijata sprema makedon-skoto osloboditelno delo me|u makedonskata socija-listi~ka grupa i vrhovniot makedonski komitet; se pretstavuvaat op{to istaknatite karakterni odliki {to go krasele Goce Del~ev kako ~ovek. Dijapozitivi: TMRO 1903 godina, razlikite me|u cen-tralistite i vrhovistite, zo{to vrhovizmot pretsta-vuva golema opasnost za ma-kedonskiot narod. Karta - Ilindensko vosta-nie, istoriska ~itanka, igran film “Ilinden 1903”, “Republikata vo plamen”.
25
9. MRO i odnosite so Vrhovniot makedonski komitet 10. Ilindenskoto vostanie
Del~ev, \or~e Petrov, Pere To{ev, nivnoto mesto i uloga vo makedon-skoto nacionalno-osloboditelno dvi`ewe. - Zapoznavawe so formiraweto na VMK, kako makedonska emigrantska organizacija vo Bugarija; - da objasnuva za vlijanieto na bugarskata politika vrz VMK i negovite akcii; - da gi sfa}a pri~inite za vostanie-to; - da objasnuva za odlukite na Solunskiot kongres, odlukata za vostanie i raznoglasijata. - Da znaat za odr`uvaweto na Smi-levskiot kongres i negovite odluki; - da pravi osvrt za po~etokot na vostanieto vo Bitolskiot okrug. Kru{evskata republika (Manifes-tot) kako najvisok dostrel vo istorijata na makedonskiot narod. - da znaat za tekot na vostanieto i borbite na drugite revolucionerni okruzi vo Makedonija.
Crta karta na Makedonija na koja se pretstaveni reonite i glavnite vosta-ni~ki centri. Razrabotka na tekst “Stavot na organizacijata sprema propagandite na Rilskiot kongres”. Pravi hronolo{-ki pregled na pova`ni nas-tani od ovoj period. Razrabotka na tekst: “Makedonija vo vremeto na Mladoturskata revolucija”, Manifestot na Jane Sandan-ski, istoriski atlas, sliki, dijapozitivi. Crta karta na Balkanskiot Poluostrov po Balkanskite vojni, go prou~uva motivot {to Makedoncite go proja-vile od Petrograd na ~elo so Dimitrie ^upovski. Razrabotuva tekst od “Me-morandumot na Dimitrie ^upovski”.
26
11. Polo`bata vo Makedonija i MRO po vostanie- to (1903-1908) 12. Makedonija od 1908-1912 13. Makedonija vo balkanskite vojni i posledicite od niv 14. Prerodbata i kulturata kaj Makedoncite
- Da opi{uva za posledicite vo Makedonija i Ilindenskoto vosta-nie. Ulogata i stranskiot faktor; - da gi objasnuva Mircste{kite reformi, vooru`enite propagandi i posledicite od niv, polo`bata po vostanieto.
- Da opi{uva za promenite {to nastanale kako rezultat na Mlado-turskata revolucija vo Makedonija; - da objasnuva za u~estvoto na Makedoncite vo revolucijata, pojavata na politi~kite partii, klubovi, izbori; obidot za otvorawe na Pedago{kata {kola vo Skopje.
- Da rezimira za mestoto na Make-donija vo zavojuva~kata politika na balkanskite zemji sojuznici; - da objasnuva za u~estvoto na Make-doncite vo balkanskite vojni i posledicite za Makedonija i makedonskiot narod od niv; - Da istaknuva za me|unarodnata aktivnost na makedonskata kolonija vo Petrograd; - da objasni za borbata na Makedon-cite za narodnata prosveta, crkov-
27
nata literatura i narodniot jazik; - da znae za po~etocite na pe~atar-skata dejnost vo Makdonija; - da osoznae za dostignuvaweto na umetnosta, kulturata i grade`ni{-tvoto vo Makedonija.
OD PRILO@ENITE 56 NASTAVNI SODR@INI, PROFESORITE VO SVOETO GODI[NO I TEMATSKO PLANIRAWE ZADOL@ITELNO TREBA DA REALIZIRAAT 42 SODR@INI. 5.2. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe Nastavnikot mo`e da gi primenuva site verificirani metodi i tehniki na u~ewe vo soglasnost so definiranite celi. Mu se prepora~uva zasiluvawe na problemsko-tvore~kiot metodski sistem, analiti~ko-interpretativniot i, po mo`nost, korelacisko-integrativniot. Nastavnikot treba da inicira kompletno samostojna aktivnost na u~enicite, da gi vodi kon smislovno-receptivno i smislovno-aktivno u~ewe i postojano treba da gi korigira mehani~ko-receptivnoto i mehani~ko-aktivnoto u~ewe. Aktivnosti na nastavnikot Nastavnikot e odgovoren za organizacijata i realizacijata na nastavniot proces. Toj e zadol`en da ja isplanira nastavata globalno, tematski i operativno (fondot na ~asovite i nivnata raspredelba dozvoluva kreativnost i elasti~nost na nastavnikot vo realizacijata na celite). Vo nastavniot proces nastavnikot treba da bide: organizator, koordinator, inicijator, voda~ i naso~uva~ za razmena na iskustva i sl. Aktivnosti na u~enikot U~enikot treba da bide pottiknat na kontinuirano aktivno sledewe na nastavata so aktivno slu{awe koe podrazbira negova reakcija so soodvetno postaveni pra{awa, odgovori i komentari vo vrska so nastavnite sodr`ini. U~enikot treba so prethodna podgotovka da ja sledi nastavata. Nastavnikot go pottiknuva, odnosno motivira znaeweto kako osnovna aktivnost za usvojuvawe novi sodr`ini, no i preku kriti~ko u~ewe i razmisluvawe pri koe u~enikot }e se obiduva
28
svojot li~en stav da go izrazi, da go argumentira i da go brani so pomo{ na usvoenite znaewa i predznaewa. U~enikot preku najrazli~ni aktivnosti da usvojuva opredeleni znaewa, umeewa i sposobnosti, temelni za negoviot ideen `ivot. 5.3. Organizacija i realizacija na nastavata Predmetot istorija podrazbira podelba na ~asovi za usvojuvawe na novi nastavni sodr`ini i gi obrabotuva na 11 temi od najnovata istorija na makedonskiot narod, balkanskite narodi i evropskata i svetskata istorija na HH vek i realizirawe na funkcionalnite celi na site podra~ja so akcent vrz pogolema samostojna rabota na u~enicite (koi gi podrazbiraat znaewata, umeewata i sposobnostite, definirani vo op{tite, funkcionalnite i vo oddelnite celi na podra~jata). 5.4. Nastavni sredstva i pomagala Nastavnikot }e koristi nastavni sredstva i pomagala {to se opredeleni so Normativot za nagledni sredstva po istorija. Nastavni sredstva U~ebnici i u~ebni pomagala za u~enicite: - u~ebnik po istorija; - prilozi za nastavata po istorija vo osnovnoto i srednoto obrazovanie - 1992 godina; - odbrani tekstovi od ,,Istorijata na Makedonskiot narod” - Quben Lape. U~ebnici i u~ebni pomagala za u~enikot Dopolnitelna literatura za nastavnikot: - Istorija na makedonskiot narod - IV tom - Institut - Skopje, 2001 godina; - ,,Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i nacionalna dr`ava” - II tom, Skopje, 1981 godina.
29
6. O^EKUVANI POSTIGAWA NA U^ENIKOT Na~inot na proveruvawe i ocenuvawe sekoga{ treba da ima stimulativen karakter, da motivira i da se temeli na kontinuirana i sistematska rabota. Proveruvaweto na znaewata na u~enicite treba da se vr{i vo site fazi na nastavniot proces (pri realizacijata na nova sodr`ina, povtoruvawe, proveruvawe, sistematizirawe, ve`bawe, istra`uvawe). Preku razli~ni tehniki za rabota so istoriski tekstovi i ilustrativen materijal od periodot na razvieniot i docniot sreden vek i noviot vek do Prvata svetska vojna; da pravi samostojna analiza na istoriskite tekstovi i istoriski ilustracii; da tolkuva istoriski dokumenti i da gi vrednuva razli~nite interpretacii. Vo ramkite na sledeweto i ocenuvaweto }e se primenuvaat razli~ni postapki (usno proveruvawe, pismeno, testovi na znaewa, izrabotka na seminarski trudovi, referati, kako i aktivnosti koi u~enikot gi poka`uva vo tekot na ~asot). Tema I: Svetot i Evropa vo razvieniot i docniot sreden vek do XVIII vek U~enikot da gi sporeduva anti~kite i srednovekovnite gradovi (na~inot na nivnoto sozdavawe, izgledot preku tekstovi i ilustracii); da gi analizira pri~inite koi dovele do borba na gradovite za samouprava; da gi analizira karakteristikite na humanizmot i renesansata i da znae za najzna~ajnite pretstavnici vo taa epoha; da gi objasnuva pri~inite za golemite geografski otkritija i uslovite koi gi ovozmo`ile istite; da gi sporeduva novootkrienite pomorski pati{ta po koi plovele golemite moreplovci; da gi ob- jasnuva karakteristikite na kulturata vo sredniot vek i zna~eweto na pojavata na nau~nicite koi gi negirale religioznite tolkuvawa na prirodata i svetot.
30
Tema II: Balkanot vo razvieniot sreden vek do XV vek Da osoznae za op{testveno-ekonomskite i politi~kite priliki vo Vizantija i da gi sfati pri~inite za nejzinoto slabeewe i opa|awe na mo}ta na vizantiskata dr`ava; da go razbere procesot na sozdavawe na albanskite feudalni vladeewa i osobenosti na toga{noto albansko op{testvo; da se zapoznae so nastanuvaweto na Osmanliskata dr`ava, da razbere za dr`avnoto ureduvawe, ulogata na islamot i procesot na {irewe na Osmanliskata dr`ava; da osoznae za albanskite kne`evstva na Topite, Bal{i}ite i Kne`evstvoto Arta. Tema III: Makedonija vo razvieniot sreden vek Da go osoznae procesot na samostojno vladeewe na makedonskite feudalni vladeteli Dobromir Hris, Sres i Aleksej Slav; da ja sfati polo`bata na Makedonija pod tu|inska vlast (vizantiska i srpska vlast); da osoznae za sozdavaweto na samostojni feudalni dr`avi na Prilepskoto makedonsko kralstvo, Serskata dr`ava i dr`avata na Jovan i Konstantin Draga{; da znae za Mari~kata bitka i posledicite za Makedonija, za ulogata na Krali Marko kako za{titnik na makedonskiot narod i vazal na osmanliite; da znae za bitkata na Roviw i pa|aweto na Makedonija pod osmanska vlast; da se zapoznae za osnovnite karakteristiki na kulturata, literaturata, umetnosta, grade`ni{tvoto i drugite materijalni ostatoci; da go osoznae na~inot na `iveewe i obi~aite na lu|eto vo sredniot vek vo Makedonija.
31
Tema IV: Balkanot i Makedonija pod osmanska vlast od XV do krajot na XVIII vek Da gi objasnuva osnovnite karakteristiki na timarospahiskiot sistem; da gi analizira ekonomskite, etni~kite i verskite promeni koi bile rezultat na osmanskite osvojuvawa; da gi znae na~inite na kolonizacija i islamizacija na balkanskite zemji; da gi znae vidovite na otpor protiv osmanskata vlast; da gi opi{uva pri~inite za krevaweto na vostanieto na Skender-beg; da analizira tekstovi od epskata i drugata literatura posvetena na toj period; da go objasnuva tekot, posledicite i zadu{uvaweto na vostanieto na Skender-beg; da ja objasnuva Avstroosmanliskata vojna i u~estvoto na balkanskite narodi vo vojnata; da gi analizira pri~inite, tekot i posledicite od Karpo{evoto vostanie; da go objasnuva odnosot na osmanliskata vlast kon Ohridskata arhiepiskopija i pri~inite za nejzinoto ukinuvawe; da go vrednuva mestoto na Ohridskata arhiepi- skopija za za~uvuvawe na hristijanskata religija i kultura vo Makedonija i po{iroko; da napravi pregled za razvojot i specifi- kite na razvojot na prosvetata, umetnosta i pojavata na islamskata kultura vo Makedonija; da gi sfati obi~aite i na~inot na `ivotot na obi~niot ~ovek na Balkanot i Makedonija vo ovoj period.
Tema V: Svetot i Evropa od XVIII vek do Prvata svetska vojna Da osoznae za industriskata revolucija i podemot na gra|anstvoto; da gi analizira pri~inite i posledicite od Francuskata revolu- cija; da ja tolkuva Deklaracijata za pravata na ~ovekot i
32
gra|aninot; da go objasnuva formiraweto na SAD, dr`avnoto i politi~koto ureduvawe i prerasnuvaweto na SAD vo svetska sila; da gi analizira pojavite i procesite vo Evropa vo vtorata polovina na XIX vek i vo po~etokot na HH vek; da ja objasnuva Golemata isto~na kriza i ulogata na golemite sili; gi opi{uva sostojbite vo Rusija i nejzinata balkanska politika do Prvata svetska vojna.
Tema VI: Balkanot od krajot na XVIII vek do Prvata svetska vojna Da gi prepoznava pri~inite koi dovele do slabeewe na Osmanskata dr`ava; da gi analizira vlijanijata na nacionalnoto budewe kaj balkanskite narodi vo osmanliskata dr`ava; da ja opi{uva socijalno-ekonomskata polo`ba na albanskite pa{alaci, sozdavaweto na Prizrenskata liga i nejzinoto raspa|awe, nacionalno-osloboditelnoto dvi`ewe i procesot na formiraweto na dr`avata Albanija. Tema VII: Makedonija od krajot na HVIII vek do Prvata svetska vojna Da gi objasnuva pri~inite, tekot i posledicite od Razlove~koto i Kresnenskoto vostanie; da ja analizira vnatre{nata i me|unarodna- ta polo`ba na Makedonija vo vreme na Isto~nata kriza; da gi opi{uva naporite za organizirawe na crkovno-u~ili{na dejnost i borbata za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija; da gi analizira na~inite, celite i posledicite od deluvaweto na stranskite propagandi vo Makedonija; da znae za formiraweto na MRO i nejziniot razvoj do Ilindenskoto vostanie; da go objasnuva zna~eweto na oddelnite istaknati dejci na MRO; da gi analizira
33
odnosite na MRO so VMK; da gi objasnuva odlukite za krevaweto na Ilindenskoto vostanie; da znae za po~etokot i tekot na vostanieto; sozdavaweto na Kru{evskata Republika; da go analizira Kru{evskiot manifest; da gi opi{uva posledicite za makedonskiot narod od Ilindenskoto vostanie; da gi objasnuva promenite i situacijata vo Makedonija za vreme na Hurietot i u~estvoto na Makedoncite vo politi~kiot `ivot za vreme na vlasta na Mladoturcite; da ja analizira osvojuva~kata politika na balkanskite dr`avi kon Makedonija, nivnoto sojuzni{tvo i neprijatelstvo vo tekot na dvete balkanski vojni i posledicite od ovie vojni za Makedonija i makedonskiot narod; da ja demonstrira borbata za narodna prosveta; crkovna literatura i naroden jazik; da znaat za po~etocite na pe~atarskata dejnost vo Makedonija, za umetnosta i grade`ni{tvoto vo ovoj period. 7. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA 7.1. Osnovni karakteristiki na nastavata Pokraj uslovite propi{ani so Zakonot za sredno obrazovanie nastavnikot kako: - predava~: soop{tuva informacii, formulira problemi, definira, soop{tuva, objasnuva, demonstrira, pravi vrski me|u poimite, go potencira va`noto i univerzalnoto; - organizator na nastavata: planira aktivnosti, postapki, formulira pra{awa, go opredeluva vremetraeweto na aktivnostite i dr.; - partner vo pedago{kata komunikacija: dava mislewe, inicira dijalog, motivira, pottiknuva, pofaluva, naso~uva diskusija, pravi korelacija so znaewata od oblasta na drugite predmeti;
34
- ocenuva~: objektivno gi evalvira aktivnostite na u~enikot vo oblasta na znaeweto, kako i na odnesuvaweto na u~enikot. 7.2. Standard za nastaven kadar Nastavnicite vo gimnaziskoto obrazovanie treba da imaat zavr{eno soodvetno visoko obrazovanie, zavr{eni studii po istorija na Filozofskiot fakultet - Institut za istorija. 7.3. Standard za prostor i oprema Za uspe{na realizacija na nastavnata programa, nastavnikot mo`e da koristi: - istoriski kabinet; - specijalizirana u~ilnica; - klasi~na u~ilnica. 8. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA NASTAVNATA PROGRAMA 8.1. Datum na izrabotka: dekemvri 2005 godina 8.2. Po~etok na primena na nastavnata programa: _______________________ 9. PROFIL NA NASTAVEN KADAR: Filozofski fakultet - Institut za istorija.
35
10. SOSTAV NA RABOTNATA GRUPA: 1. @ivko Stepanoski - Biro za razvoj na obrazoanieto, rakovoditel 2. prof. d-r Kosta Axieski - Filozofski fakultet, Institut za istorija - Skopje 3. prof. d-r Todor ^epreganov - Institut za nacionalna istorija - Skopje 4. prof. d-r Metodija Manojlovski - Filozofski fakultet - Institut za istorija - Skopje 5. prof. d-r Ramiz Abduli - Institut za nacionalna istorija - Skopje 6. d-r Sefedin Elezi - Ministerstvo za obrazovanie i nauka - Skopje 7. d-r Nebi Dervi{i - Dr`aven univerzitet vo Tetovo - Tetovo 8. d-r Halim Purelku - Dr`aven univerzitet vo Tetovo - Tetovo 9. Elena Lakinska - Gimnazija “Orce Nikolov” - Skopje 10. Isamedin Zejadin - Gimnazija “Josip Broz - Tito” - Skopje 11. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA Nastavnata programa po istorija za II godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie ja odobri (donese) _________________________________________________________ so re{enie br. ____________ od ______________ godina.
