IZOBRAŽEVANJE ZA ZAŠČITO

NEKOLIKO DRUGAČE

Robert Kus* UDK 614.8 : 355.58

Sistem zaščite in reševanja je sredstvo civilnih oblasti v njihovem prizadevanju, da v najkrajšem možnem času obvladajo nevarnosti naravnih in drugih nesreč. Težišče njegovega delovanja je v občinah in drugih lokalnih skupnostih.1

Učinkovitost tega sistema pa je odvisna od slehernega posameznika, njegove osveščenosti in usposobljenosti reagiranja ob posameznih naravnih in drugih nesrečah.

V Ljubljani že vrsto let posvečamo veliko pozornost usposabljanju pripadnikov spe- cializiranih enot in služb Civilne zaščite. Na leto organiziramo 270 ur usposabljanj, na katerih sodeluje okoli 500 pripadnikov Civilne zaščite2. Kljub temu ugotavljamo, da moramo poiskati nove oblike uspo- sabljanja oz. informiranja prebivalcev Ljubljane o naravnih in drugih nesrečah, ki jim pretijo, in o tem, kako naj v teh primerih reagirajo oz. se obnašajo. Le tako bi lahko zagotovili še učinkovitejše varstvo pred naravnimi in drugimi ne- srečami. Zaradi tega smo se že v letu 1992 lotili projekta, s katerim želimo področje var- stva pred naravnimi in drugimi nesrečami ljudem bolj približati, ga ponovno aktua- lizirati in mu vrniti pomen, ki ga dejansko ima. Povezali smo se s posameznimi mediji, ki so pokazali interes za sodelo- vanje in predstavljanje problematike s tega področja. Z njihovo pomočjo smo že v letu 1993 pripravili ciklus oddaj o spe- cializiranih enotah Civilne zaščite, ki jih imamo v Ljubljani. V letošnjem letu pa imamo namen pripraviti ciklus oddaj o naravnih in drugih nesreč, ki ogrožajo pre- bivalce Ljubljane. Z njimi želimo opozoriti prebivalce na nevarnosti naravnih in drugih nesreč v njihovem okolju ter jih vzpodbuditi, da bi o njih začeli razmišljati in se nanje tudi pripravili v smislu osebne in vzajemne zaščite. V tem prispevku nimam namena podrob- neje govoriti o celotnem zgoraj omenje- nem projektu, ampak le o enem izmed njegovih podprojektov, ki smo ga imeno- vali Prireditev ob prvem marcu - sve- tovnem dnevu Civilne zaščite.

1. aktualizacija področja varstva pred na- ravnimi in drugimi nesrečami in znotraj tega prikaz sistema zaščite in reševa- nja ter vloge Civilne zaščite v tem si- stemu in nasploh v naši družbi;

2. prikaz materialno-tehničnih sredstev Civilne zaščite ter reševalnih akcij ob raznih naravnih in drugih nesrečah, kar naj ima vlogo (samo)izobraževanja prebivalcev na tem področju;

3. pokazati davkoplačevalcem, za katere namene se porabljajo proračunska sredstva, namenjena za obrambo in zaščito v Ljubljani.

Že na začetku smo se odločili, da prire- ditev ne bo imela komercialnega značaja, kar je vplivalo na pristop k organizaciji. Za lažjo organizacijo in pripravo nanjo smo sestavili koordinacijski odbor s tremi de- lovnimi skupinami;

• delovna skupina za otvoritev, informi- ranje in stike z mediji,

• delovna skupina za pripravo vsebine prireditve in

• delovna skupina za operativne zadeve. V nadaljevanju bom podrobneje sprego- voril o dveh področjih; 1. o vsebini prireditve in > 2. o informiranju in stikih z mediji.

Priprava vsebine

prireditve

Glede na to, da nam je bil že ves čas znan cilj prireditve in njen nekomercialni pomen, so bile temeljne naloge na tem področju: analizirati lanskoletno prire-

Ideja se je porodila ob vsakoletnem so- očanju s problemom, kako priprave prire- ditev, s katero bi slavnostno počastili ta dan.Želeli smo spremeniti način prazno- vanja tega dneva in poleg kulturnega pro- grama in podelitve priznanj tudi širši množici dati možnost, da se seznani s po- dročjem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter s tem tudi aktualizirati to področje. Tako smo letos drugič zapovrstjo pripravili prireditev ob prvem marcu - svetovnem Slika 1. Otvoritev. Foto: Dušan Sernelj. dnevu Civilne zaščite, katere namen je bil Figure 1. Opening. Photo: Dušan Sernelj. trojen;

* Mestni sekretariat za obrambo, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, Ljubljana, 1 Organizacijska zasnova sistema zaščite in reševanja RS, 1993. Ministrstvo za obrambo, Ljubljana, str. 7, 2 tu niso upoštevana usposabljanja enot CZ ljubljanskih občin.

266

Slika 2. Mnogi so preizkusili uporabnost zračne blazine. Foto: Dušan Sernelj. Figure 2. Many have tested the applicability of the air bag. Photo: Dušan Sernelj.

Slika 3. Iskanje neeksplodiranih ubojnih sredstev-uporaba detektorja kovin. Foto: Dušan Sernelj. Figure 3. Searching for unexploded destructive devices, using a metal detector. Photo: Dušan Sernelj.

Slika 4. Prikaz reševanja izpod ruševin. Foto: Duša Sernelj. Figure 4. Demonstration of rescue action from ruins. Photo: Dušan Sernelj.

ditev, upoštevati lanskoletne pripombe navzočih na prireditvi, ugotoviti novosti na področju opreme ljubljanskih enot Civilne zaščite ter v skladu z vsem zgo- raj navedenim določiti vsebinske sklope prireditve in poudariti novosti letošnje prireditve.

Na letošnji prireditvi smo prikazali nasled- nja vsebinska področja:

1. zaščita in reševanja na vodi in iz vode, 2. zaščita in reševanje iz ruševin, 3. zaščita in reševanje ob izlitju nevarnih

snovi, 4. varstvo pred neeksplodiranimi ubojni-

mi sredstvi, 5. oskrba prebivalstva, 6. sredstva za prvo medicinsko pomoč, 7. zveze.

Poleg materialno-tehničnih sredstev smo na prireditvi prikazali reševalno akcijo ob izlitju nevarnih snovi, ukrepanje ob najdbi neeksplodiranega ubojnega sredstva, reševanje iz razbitega vozila, reševanje iz ruševin ter iskanje zasutih z elektronskimi napravami in psi, pridobivanje pitne vode, reševanje iz višine s pomočjo vrvne tehnike in zračne blazine, nudenje prve medicinske pomoči, uporabo sredstev za zveze, ipd. Reševalne akcije so spremljali strokovni komentarji.

V vhodni avli smo pripravili prostor, kjer so se obiskovalci lahko preizkusili v gasilskih spretnostih (metanje vrvi v krog).

Letos smo za organizirane skupine omo- gočili vodenje po prireditvenem prostoru. S tem smo želeli obiskovalcem čimbolj sistematično predstaviti namen prireditve, sistem zaščite in reševanja, smisel po- sameznih postopkov v reševalnih akcijah ter pomen posameznih materialno-teh- ničnih sredstev. Poleg tega so bili ob posameznih materialno-tehničnih sred- stvih tudi ljudje, ki so obiskovalcem po- kazali, kako se jih uporablja. Mnogo teh sredstev so ljudjie lahko tudi sami preizkusiti.

Informiranje in

stiki z mediji

Informiranje o prireditvi in o področju var- stva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Ljubljani je potekalo na naslednje na- čine: • z brošuro, zloženko o potresu in video

kaseto (poslano osnovnim šolam); • prek radia (Radio Slovenija, RGL):

• objave o prireditvi (vabilo na prire- ditev),

• okrogla miza ali problemska oddaja na temo zaščite in reševanja v Ljubljani,

• javljanja s prireditvenega prostora, • intervjuji;

• prek televizije (IV Slovenija, interne kabelske televizije, MM TV, Kanal A, Kanal 8, ipd.):

• objave o prireditvi, • poročanje o otvoritvi in vsebini prire-

ditve, • intervjuji;

• prek časopisov: • objave o prireditvi, • članki na temo zaščite in reševanja

(o potresni in ekološki problematiki v Ljubljani),

• članki o otvoritvi in vsebini prireditve, • intervjuji;

• s plakati (poslani tudi osnovnim šolam). Posebno pozornost smo posvetili ljubljan- skim osnovnim šolam. Udeležili smo se aktivov ravnateljev ljubljanskih osnovnih šol, na katerih smo jim posredovali infor- macijo o pomenu in vsebini te prireditve ter jih povabili, naj jo skupaj z učenci obiščejo. Obenem smo vsem osnovnim šolam dostavili plakate o tej prireditvi, brošure o področju zaščite in reševanja v Ljubljani, zloženke Kaj storiti ob potresu ter videokaseto na temo varstva pred na- ravnimi in drugimi nesrečami v Ljubljani. Prav tako smo prek Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport poslali vsem ljubljanskim srednjim šolam informacijo o tej prireditvi in vabilo, naj si jo ogledajo. Poleg predstavitve same prireditve smo organizirali okroglo mizo na temo Pro- blematika področja zaščite in reševanja v Ljubljani (predvajana na RGL), prek ka- tere smo želeli poslušalce seznaniti s tem področjem, njegovim smislom in s proble- mi, ki se pojavljajo. Na otvoritvi prireditve smo tudi podelili priznanja civilne zaščite in počastili sve- tovnegi dan civilne zaščite.

Zaključki

267

Slika 5. Prikaz postopanja ob izlitju nevarnih snovi. Foto: Dušan Srenelj. Figure 5. Standard procedures during a spill of dangerous substances. Photo: Dušan Sernelj.

1. Obe prireditvi je obiskalo okoli 8500 obiskovalcev. Pokazalo se je, da se ljudje za področje zaščite in reše- vanja zanimajo, da jih presenečata na- predek v opremljanju enot Civilne za- ščite in profesionalni pristop k reševanju te problematike. Obisk učencev je po- kazal, da trditve nekaterih, da to po- dročje za učence ni zanimivo, ne držijo, saj so z velikim zanimanjem spremljali prikaze reševalnih vaj, se preizkusili v uporabi reševalne opreme in zastavljali številna vprašanja. To je dokaz več, da bi bilo potrebno te vsebine vnesti v pro- grame osnovnega šolanja.

2. Prireditev smo pripravili kot eno izmed oblik (samo) izobraževanja prebival- cev. Obiskovalcem smo omogočili organizirano vodenje po prireditvenem prostoru, ob vsakem razstavljenem sredstvu so bili posamezniki, ki so po- drobneje razlagali namen sredstva, tudi reševalne vaje so spremljali stro- kovni komentarji. Ta sistem se je po- kazal kot ustrezen, saj so obiskovalci dobili sistematične in strnjene informa- cije o tej tematiki, hkrati pa pomeni nov (drugačen) pristop k (samo) izobraže-

Slika 6. Razstavljena oprema za področje varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Foto: Dušan Sernelj. Figure 6. Exhibition of the equipment for protection against unexploded destructive devices. Photo: Dušan Sernelj.

Slika 7. Prikaz iskanja zasutih s psi. Foto: Dušan Sernelj. Figure 7. Search with the aid of dogs. Photo: Dušan Sernelj.

Slika 8. Razstavljena oprema za reševanje iz jam. Foto: Dušan Sernelj. Figure 8. Cave rescue equipment. Photo: Dušan Sernelj.

vanju prebivalcev na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na lokalni ravni.

3. Prireditev je pomenila tudi eno izmed oblik aktualizacije področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, poskus prikaza sodobnega sistema zaščite in reševanja in na novo zastavljene orga- niziranosti Civilne zaščite, ki ne zaostaja za podobnimi organizacijami v evrop- skih državah. Pozitivni učinki prireditve presegajo porabljena finančna sred- stva, še posebej, če upoštevamo dej- stvo, da si je prireditev ogledalo rela- tivno veliko obiskovalcev, ki sicer niso udeleženi pri usposabljanju pripadnikov Civilne zaščite. Zato je smiselno, da prireditev preraste v vsakoletno obliko predstavitve in afirmacije področja varstva pred naravnimi in drugimi ne- srečami oz. sistema zaščite in reševa- nja, obenem pa predstavlja eno izmed oblik letnega (samo)izobraževanja prebivalcev.

Robert Kus

Others ways of

(self)education

in the field

of protection

and rescuing

The problem of education and increasing the consciousness of poeple in the field of protection and rescue, and the search for new ways in the above mentioned proces- ses are topics that are always current. In this article one of the ways of (self)edu- cation in the field of protection and rescue is presented. This is the demonstration of qualification and equipment of all the Units of Civil Protection in Ljubljana.The rescuing itself is shown in all its variety (in case of spills of dangerous substances, earthquakes, floods and in other cases of natural and other disasters). The visitors themselves can try out the equipment. It is also important that the demonstration is supported by the mass media (local and national radio stations, TV stations, news- papers,...). Discussions about the prob- lems in the field of protection and rescue in Ljubljana are also being organized. This year the demonstration has been vis- ited by 3000 which shows their interest in this area. They were many organized groups from primary and secondary schools in Ljubljana. This demonstration is a new effort in the field of (self)education on this area.

Slika 9. Delo tehničnih reševalcev. Foto: Dušan Sernelj. Figure 9. Work of the technical rescue team. Photo: Dušan Sernelj.

Slika 10. Prikaz opreme za reševanje na vodi. Foto: Franc Bence. Figure 10. Water rescue equipment. Photo: Franc Bence.