KAJENJE TOBAKA IN VPLIV NA DIHALA · Iz njenih listov naredijo cigarete, cigare, tobak za pipe in tobak za žvečenje. V cigaretih in cigaretnem dimu je na stotine različnih snovi

Srednja zdravstvena šola Celje Ipavčeva ulica 10, Celje

Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije

KAJENJE TOBAKA IN VPLIV NA DIHALA Raziskovalna naloga

AVTORICA: MENTOR: Ivona Mihajlović, 2. ktb, 17. let Peter Čepin Tovornik, dipl. zn., dipl. san. inž.

Celje, januar 2016

Raziskovalna naloga: Kajenje tobaka in vpliv na dihala, Srednja zdravstvena šola Celje 2016

1

ZAHVALA Raziskovalna naloga ne bi nastala brez pomoči in spodbude nekaterih ljudi. Najprej bi se iskreno zahvalila mojemu mentorju, gospodu Petru Čepinu Tovorniku, ki mi je v času nastanka raziskovalne naloge dajal nasvete, me usmerjal in vložil v to veliko truda in svojega prostega časa. Za slovnični pregled naloge pa se zahvaljujem gospe Franji Dobrajc. Da sem lahko izvedla empirični del, se zahvaljujem dijakom Srednje zdravstvene šole Celje, ki so izpolnili anketni vprašalnik. Za podporo raziskovalne dejavnosti na šoli pa se zahvaljujem ravnateljici, gospe Katji Pogelšek Žilavec. Še enkrat iskrena hvala vsem.


2

KAZALO

Kazalo vsebine ZAHVALA ..................................................................................................................................... 1 KAZALO ....................................................................................................................................... 2

Kazalo vsebine ........................................................................................................................ 2 Kazalo tabel ............................................................................................................................. 3 Kazalo grafov .......................................................................................................................... 3

POVZETEK ................................................................................................................................... 4 1 UVOD ....................................................................................................................................... 5

1.1 Namen in cilj raziskovalne naloge .................................................................................... 5 1.2 Hipotezi ............................................................................................................................. 5 1.3 Metoda dela ...................................................................................................................... 6

2 TEORETIČNI DEL ....................................................................................................................... 7 2.1 Kajenje .............................................................................................................................. 7 2.2 Kaj je tobak? ..................................................................................................................... 7

2.2.1 Nikotin ........................................................................................................................ 7 2.2.1.1 Dolgoročni vplivi nikotina .................................................................................... 7

2.2.2 Katran ......................................................................................................................... 8 2.2.3 Ogljikov monoksid ...................................................................................................... 8

2.3 Kako se počutimo, kadar kadimo?.................................................................................... 8 2.4 Kakšni so učinki kajenja .................................................................................................... 8

2.4.1 Kratkoročni učinki delovanja ...................................................................................... 8 2.4.2 Dolgoročni učinki delovanja ....................................................................................... 9

2.5 Sestava tobačnega dima ................................................................................................... 9 2.5.1. Nikotin in njegovo delovanje .................................................................................. 10

2.6 Učinki kajenja na telo...................................................................................................... 11 2.6.1 Dihala ....................................................................................................................... 11 2.6.2 Nosečnost................................................................................................................. 11 2.6.3 Izgled ........................................................................................................................ 12 2.6.4 Pasivno kajenje ........................................................................................................ 12

2.7 Bolezni dihal .................................................................................................................... 12 2.7.1 Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) ....................................................... 12

2.7.1.1. Kronični bronhitis ............................................................................................. 12 2.7.1.2 Bronhialna astma .............................................................................................. 13 2.7.1.3 Emfizem pljuč .................................................................................................... 13

2.7.2 Pljučni rak ................................................................................................................. 14 2.8 Abstinenčni sindrom ....................................................................................................... 15

3 EMPIRIČNI DEL ....................................................................................................................... 16 3.1 Vzorec ............................................................................................................................ 16 3.2 Čas raziskave ................................................................................................................... 16 3.3 Rezultati raziskave .......................................................................................................... 16 3.4 Primerjava rezultatov in razprava .................................................................................. 28


3

4 ZAKLJUČEK ............................................................................................................................. 31 5 LITERATURA ........................................................................................................................... 32 6 PRILOGA ................................................................................................................................. 33

Kazalo tabel TABELA 1: NEKATERE SNOVI TRDNE FAZE CIGARETNEGA DIMA ............................................... 9 TABELA 2: SNOVI PLINSKE FAZE TOBAČNEGA DIMA ................................................................ 10 TABELA 3: PRIKAZ VSEBNOSTI NIKOTINA V CIGARETAH .......................................................... 10

Kazalo grafov GRAF 1: SPOL ANKETIRANCEV .................................................................................................. 17 GRAF 2: KATERI LETNIK OBISKUJEJO ANKETIRANCI? ............................................................... 17 GRAF 3: ALI SI KADILEC/KA? ..................................................................................................... 18 GRAF 4: KDAJ SI PRVIČ POSKUSIL/A KADITI? ............................................................................ 18 GRAF 5: ALI TVOJE STARŠE/SKRBNIKE MOTI, DA KADIŠ? ......................................................... 19 GRAF 6: SI KDAJ RAZMIŠLJAL/A, DA BI ZAČEL/A KADITI? ......................................................... 19 GRAF 7: ALI TE MOTI, ČE KDO ZRAVEN TEBE KADI? ................................................................. 20 GRAF 8: KAKO DOSTOPNE SO PO TVOJEM MNENJU CIGARETE?............................................. 20 GRAF 9: ALI TVOJI STARŠI/SKRBNIKI KADIJO? .......................................................................... 21 GRAF 10: SI KDAJ POMISLIL/A NA NEGATIVNE POSLEDICE KAJENJA? ..................................... 21 GRAF 11: KAKO GLEDAŠ NA MOŠKEGA/ŽENSKO, KI KADI? ...................................................... 22 GRAF 12: MNENJA DIJAKOV O CIGARETIH IN CIGARETNEM DIMU. ........................................ 23 GRAF 13: KDAJ SI ZAČEL/A REDNO KADITI? ............................................................................. 24 GRAF 14: ZAKAJ SI ZAČEL/A REDNO KADITI?............................................................................ 25 GRAF 15: KOLIKO CIGARET POKADIŠ NA DAN (POVPREČNO)? ................................................ 25 GRAF 16: A LI SI POSKUSIL/A OZ. KADIŠ TUDI »TRAVO« ? ....................................................... 26 GRAF 17: ALI BI RAD/A NEHAL/A KADITI? ............................................................................... 26 GRAF 18: ZAKAJ NE NEHAŠ KADITI? ......................................................................................... 27


4

POVZETEK Namen raziskovalne naloge z naslovom Kajenje tobaka in vpliv na dihala je ugotoviti, ali se dijaki Srednje zdravstvene šole Celje zavedajo posledic kajenja in zakaj so se odločili za kajenje. Cilj naloge je ozavestiti javnost o posledicah kajenja na njihovo zdravje. V teoretičnem delu je napisano, kaj je tobak in kakšna je njegova sestava, sestava tobačnega dima, kateri so učinki kajenja na zdravje, bolezni dihal in abstinenčni sindrom. Osnova za empirični del sta bila 102 anketna vprašalnika, ki so jih izpolnili dijaki Srednje zdravstvene šole Celje od prvega do četrtega letnika. Rezultati so pokazali, da je 79,4 % anketirancev nekadilcev, da kar 71,5 % anketiranih dijakov ne moti, če zraven njih kdo kadi. Večina anketiranih dijakov je mnenja, da so cigarete lahko dostopne. Rezultati so pokazali tudi, da je 36,2 % dijakov začelo kaditi zaradi radovednosti in 30,5 % zaradi sprostitve. Ključne besede: dijak, kajenje, zdravje, cigareta, dim.


5

1 UVOD Čeprav se zavedamo škodljivosti kajenja, vse več mladih sega po cigaretah. Kajenje je ena izmed najbolj neprijetnih in nezdravih razvad našega časa. Kajenje je v razvitem svetu med dejavniki tveganja za nastanek in razvoj bolezni in smrti, ki jih je mogoče povsem odpraviti, daleč na prvem mestu. V večini evropskih mest kajenje tobaka umori več ljudi kot prometne nesreče, alkohol, požari, samomori, droge in AIDS skupaj. Tobačni dim vsebuje 4000 bolj ali manj strupenih snovi, zaradi tega je povsem jasno, da varna cigareta ali varna količina oz. način kajenja ne obstajajo. Tudi ljudje v okolici kadilca so izpostavljeni vplivu cigaretnega dima in njegovim sestavinam ter so zaradi t. i. pasivnega kajenja potencialno ogroženi. Zaradi vsega tega sta pomembna tako preprečevanje začetka kajenja kot odvajanje od kajenja na ravni celotne populacije in posameznika (Čakš, 2004, str. 9).

1.1 Namen in cilj raziskovalne naloge Namen raziskovalne naloge je ugotoviti, ali se dijaki Srednje zdravstvene šole Celje zavedajo posledic kajenja in zakaj so se odločili za kajenje. Cilj raziskovalne naloge je ta, da bi dijake in javnost ozavestili o posledicah kajenja na njihovo zdravje.

1.2 Hipotezi Preden sem sestavila anketni vprašalnik, sem si postavila dve hipotezi, in sicer:

1. več kot polovica anketiranih je že pomislilo na negativne posledice kajenja; 2. anketirani kadilci/ke so najpogosteje začeli/e kaditi zaradi pridobitve ugleda med prijatelji.


6

1.3 Metoda dela Za raziskovalno nalogo sem uporabila:

metodo pregleda literature in

metoda anketnega vprašalnika Moje delo je potekalo po naslednjem vrstnem redu:

najprej sva se z mentorjem dogovorila o izbrani temi,

proučila sem literaturo za podlago izvedbe teoretičnega dela raziskovalne naloge in za izdelavo anketnega vprašalnika,

nato sem si izbrala ciljno skupino ljudi, ki sem jih želela anketirati,

postavila sem 2 hipotezi,

sestavila sem anketni vprašalnik s 16 vprašanji,

na podlagi pridobljenih podatkov sem zastavljene hipoteze ovrgla ali potrdila,

zbrane podatke sem analizirala, jih obdelala in interpretirala. Po izboru teme in opredelitvi raziskovalnega problema se začne zbirati literatura, ki jo potrebujemo za razlaganje in reševanje zastavljenih hipotez. Najosnovnejša literatura so učbeniki, enciklopedije, leksikoni in slovarji. Po pregledu te literature je sledilo še zbiranje dosedanjih raziskav v strokovni literaturi in periodičnih publikacijah (revije, časopisi, zborniki itd.) V raziskavi je uporabljena deskriptivna (opisna) metoda raziskovalnega dela. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. Anketiranje je bilo izvedeno med dijaki Srednje zdravstvene šole Celje od prvega do četrtega letnika programov Zdravstvena nega, Bolničar-negovalec, Kozmetični tehnik in Poklicno-tehnično izobraževanje. Zastavljeno jim je bilo 16 vprašanj. 10 vprašanj je bilo namenjeno vsem anketiranim dijakom, zadnjih 6 vprašanj pa je bilo namenjeno tistim dijakom, ki kadijo. 14 vprašanj je bilo zaprtega tipa , in sicer 5 vprašanj z dvema odgovoroma, 6 vprašanj s tremi odgovori, 2 vprašanji s štirimi odgovori in 1 vprašanje z dvanajstimi trditvami. 2 vprašanji sta bili zaprtega in odprtega tipa, kjer so lahko anketiranci pod drugo napisali odgovor, če ga niso našli med ponujenimi. Od teh vprašanj je bilo 1 vprašanje s ponujenimi šestimi vprašanji in 1 vprašanje s ponujenimi štirimi vprašanji. Pri vseh teh vprašanjih so imeli anketirani možnost pod drugo napisati svoj odgovor, če ga ni bilo med ponujenimi.


7

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Kajenje Kajenje predstavlja dejanje osebne, zavestno odločitev. Je obraz prevladujočega miselnega vzorca posameznika. Razlogi zanj so različni. Lahko so socialni, odražajo se v premajhni skrbi za lastno zdravje, v odnosu do samega sebe, so lahko odgovor na številne družbene procese in spremembe, je lahko način obvladovanja stresnih situacij in pritiskov, pomanjkljiva medosebna komunikacija, nizka kulturna in izobrazbena raven, vpliv vzornikov, reklam, ponudbe tržišča … So kazalec razvitosti družbe (Slovenija proti raku, 2001, str. 6).

2.2 Kaj je tobak? Tobak je rastlina. Iz njenih listov naredijo cigarete, cigare, tobak za pipe in tobak za žvečenje. V cigaretih in cigaretnem dimu je na stotine različnih snovi. Najpogosteje slišimo za nikotin, katran in ogljikov monoksid (Dogša, Schmidt, 1997, str. 54).

2.2.1 Nikotin Nikotin je najpomembnejši alkaloid v tobaku. Absorbira se skozi pljuča, kožo in sluznico. Učinek nikotina je zelo močan in hiter, saj se pokaže že nekaj sekund po inhalaciji tobačnega dima. Deluje kot substanca za zasvojenost prek acetilholinskih receptorjev, ki pospešujejo sproščanje različnih nevrotransmiterjev ali nevroloških prenašalcev. Obstaja cela vrsta nikotinskih holinergičnih receptorjev, ki so locirani v gangljih v različnih delih možganov (Čakš, 2004, str. 15). 2.2.1.1 Dolgoročni vplivi nikotina Dolgoročni vplivi nikotina so:

zmanjša se občutljivost nikotinskih holinergičnih receptorjev, ki so tudi manj aktivni;

za normalno sproščanje nevrotransmiterjev je potrebna stalna prisotnost nikotina, zato nastane TOLERANCA;

po prenehanju kajenja se sproščanje nevrotransmiterjev zmanjša pod normalo, kar vodi v zasebnost, nemir, nestrpnost, nesposobnost koncentracije, depresijo itd. Temu pravimo odtegnitveni sindrom ali ABSTINENČNA KRIZA (Čakš, 2004, str. 16).


8

2.2.2 Katran Katran, ki je prav tako v cigaretah, pa vsebuje številne različne snovi in se v majhnih delcih nabira v plučih. Delci katrana so karcinogene snovi, tiste, ki povzročajo raka. Katran je rjavkaste barve, zato imajo kadilci rjave prste in zobe (Kastelic, Mikulan, 1999, str. 106).

2.2.3 Ogljikov monoksid V cigaretnem dimu najdemo tudi ogljikov monoksid. To je isti plin kot plin, ki prihaja iz izpušnih cevi pri avtomobilih. Če smo v zaprtem prostoru, lahko ogljikov monoksid povzroči smrt. Ko ljudje kadijo, vdihavajo ogljikov monoksid v svoja pljuča (Dogša, Schmidt, 1997, str. 54).

2.3 Kako se počutimo, kadar kadimo? Skoraj vsem ljudem, ki kadijo prvič, je slabo. Do tega pride zato, ker je nikotin strup, ki povzroča slabost. Nikotin tudi pospešuje srčni utrip, kar povzroča, da ima kadilec hitrejše reakcije in ima več energije. Vendar ti učinki trajajo le kratek čas. Potem je kadilec utrujen in potrebuje novo cigareto. Sčasoma razvije kadilec povišano toleranco za nikotin in povečuje količino tobaka, ki ga telo potrebuje. Tako se iz občasnih kadilcev razvijejo težki kadilci. Kajenje ni le navada, kot trdijo proizvajalci cigaret. Kajenje ima značilnosti prave odvisnosti, ker je nikotin droga (Dogša, Schmidt, 1997, str. 54).

2.4 Kakšni so učinki kajenja Poznamo dve vrsti učinkov kajenja, in sicer:

kratkoročni učinki in

dolgoročni učinki.

2.4.1 Kratkoročni učinki delovanja Ker je nikotin strup, skoraj vsi, ki prvič kadijo, čutijo slabost. Prav tako nikotin pospeši srčni utrip, zato imajo kadilci hitrejše reakcije, vendar je ta učinek kratkotrajen, potem pa je kadilec utrujen in čuti potrebo po novi cigareti. Zato ne moremo govoriti, da je kajenje le navada, ampak gre za odvisnost. Kajenje lahko povzroči pogostejšo obolevnost kot pri nekadilcih, pogosto kašljanje, zmanjša se kapaciteta pljuč, zmožnost za športno udejstvovanje, zmožnost za učinkovito porabo vitamina C, pojavijo se obolenja v ustni votlini. Kajenje je seveda osebna pravica vsakega človeka, toda le dokler ta dim ne škoduje tudi drugim (Kastelic, Mikulan, 1999, str. 108).


9

2.4.2 Dolgoročni učinki delovanja Tobak povzroča številne težave, ki lahko vodijo v smrt, med katerimi se najpogosteje pojavljajo:

srčni infarkt,

pljučni rak,

pljučni emfizem,

rak ustne votline, ustnic in grla in

rak sečnega mehurja (Dogša, Schmidt, 1997, str. 55).

2.5 Sestava tobačnega dima Tobačni dim je sestavljen aerosol (trdni delci razpršeni v plinu), ki nastane z nepopolnim izgorevanjem tobačnega lista. Sestavljajo ga plini in pare. Glavni dim prihaja iz ustnika, stranski pa iz gorečega konca. Na sestavo dima vplivajo številni dejavniki: tip tobaka, temperatura izgorevanja, dolžina cigarete, poroznost tankega cigaretnega papirja, dodatki (aditivi) in filtri. Kadilec je z ustno, žrelno, nosno in dihalno sluznico v stalnem stiku s cigaretnim dimom. Nekatere od sestavin delujejo neposredno na sluznice, druge se absorbirajo v kri ali raztopijo v slini in delujejo v različnih delih telesa (Latković, 2000, str. 9). Tobačni dim ima dva dela: plinski del (fazo) in trdni del. V trdem ostanku, ki predstavlja 5 do 7 odstotkov cigaretnega dima, je okoli 10 000 snovi, od katerih vseh še ne poznamo. Ta mešanica se imenuje plinski kondenzat (katran), ki daje cigareti okus. Filtri ga zadržijo tudi do polovice, zato bi ga dobri filtri lahko skoraj povsem odstranili, vendar je taka cigareta brez okusa in je kadilci ne marajo kaditi. Trdni del cigaretnega dima povzroča dolgotrajne, zdravju škodljive učinke (Latković, 2000, str. 9-10).

Snov Delovanje

polinuklearni ogljikovodiki karcinogeni Fenol dražljivec in kokarcinogen Kresol dražljivec in kokarcinogen beta – naftilamin karcinogen Benzoapiren karcinogen nekatere kovine (nikelj, arzen, polonij 210) karcinogene Idol pospeševalec rasti tumorja Karbazol pospeševalec rasti tumorja Katehol kokarcinogene

Tabela 1: Nekatere snovi trdne faze cigaretnega dima (Latković, 2000, str. 9-10)

Plinski del tobačnega dima predstavlja okoli 92 do 95 odstotkov teže tobačnega dima. Od tega 85 odstotkov sestavljajo dušik, kisik in ogljikov dioksid. Manjši del – okoli 2 do 6 odstotkov, je ogljikov monoksid. Ta plin se 200-krat bolj veže na hemoglobin v eritrocitih kot kisik.


10

Preostanek plinskega dela (okoli 8 odstotkov) predstavljajo številne kemične snovi, ki delujejo kot dražljivci, toksini migetalk, karcinogeni in kokarcinogeni (Latković, 2000, str. 10).

Snov Delovanje

cianvodikova kislina dražljivec in toksin migetalk Acetaldehid dražljivec in toksin migetalk Akrolein dražljivec in toksin migetalk Amoniak dražljivec in toksin migetalk Formaldehid dražljivec in toksin migetalk dušikovi oksidi dražljivec in toksin migetalk Nitrozamini karcinogen Hidrazin karcinogen Vinilklorid karcinogen Nikotin droga in kokarcinogen

Tabela 2: Snovi plinske faze tobačnega dima (Latković, 2000, str. 10)

2.5.1. Nikotin in njegovo delovanje Zelo pomemben del plinske faze tobačnega dima je nikotin, katerega delovanje je ključno pri kajenju. Nikotin je akaloid, ki se uporablja tudi kot antihelmintik in insekticid. Deluje tako, da se veže na acetilholinske receptorje v gangljih, nevromuskularnih ploščicah in možganih. Ima številne učinke (Laktović, 2000, str. 10-12):

Učinki na srce in ožilje – zveča srčni utrip, poveča kontraktilnost srca, poveča krvni tlak, povzroči kožno vazokonstrikcijo in zniža kožno temperaturo, sprošča kateholamine.

Metabolni učinki – zviša proste maščobne kisline, zviša glicerol, zviša laktat.

Učinki na centralni živčni sistem – povzroči vznemirjenje ali sprostitev, elektroencefalografne (EEG) spremembe, tremor.

Endokrini učinki – zviša rastni hormon, zviša ACTH in kortizol, zviša vazopresin, zviša beta-endorfin in zavira sintezo prostaciklinov.

Njegova vsebnost v tobaku in s tem v dimu je različna glede na vrsto tobaka. Tako poznamo močne, lahke in ultra lahke cigarete. Ta podatek je zapisan tudi na vsaki škatlici cigaret.

Jakost cigarete Količina nikotina

Močne 1,2 mg Lahke O,2 mg do 0,4 mg Ultra lahke 0,1 mg ali manj

Tabela 3: Prikaz vsebnosti nikotina v cigaretah (Latković, 2000, str. 11)

Danes si tobačna industrija prizadeva poslati na trg več lahkih in ultra lahkih cigaret, prav zaradi znanih učinkov nikotina.


11

Nikotin, ki ima hidrofilne in lipofilne lastnosti, v velikih količinah vstopi skozi kožo v telo in povzroči znake akutne zastrupitve:

slabost,

bruhanje,

bledico,

vrtoglavico,

glavobol,

potenje,

abdominalno bolečino.

Akutno hudo zastrupitev s tobakom srečamo pri nas zelo redko (Laktović, 2000, str. 10-12).

2.6 Učinki kajenja na telo Kajenje je v razvitih deželah najpogostejši dokazani vzrok prezgodnjih smrti in s tem tudi skrajšanje pričakovane življenjske dobe. Več kot 50-odstotkov teh smrti nastopi med 35. in 69. letom. Kajenje povzroča številne spremembe pri človeku (Latković, 2000, str. 13).

2.6.1 Dihala Kadilci imajo slabšo odpornost dihal in v večji meri obolevajo za prehladnimi obolenji. Tobačni dim s svojimi sestavinami deluje na aktivnost migetalk v dihalih, da jih upočasni, zato v dihalih zastaja več sluzi. Te se nabere več zlasti ponoči, kar je vzrok, da kadilec zjutraj redno izkašljuje (kadilski katar). Po dolgoletnem kajenju se spremeni tudi sluznica v dihalnih poteh. Celice, ki izločajo sluz, se pomnožijo, zmanjša se število migetalk, ki pomikajo sluz proti sapniku in žrelu. Dolgoleten kadilec redno čez dan izkašljuje bel izmeček. Če ga izkašljuje 3 mesece letno vsaj 2 leti, pravimo, da ima kronični bronhitis. Zaradi dolgotrajnega vnetja se sapnične stene sčasoma okvarijo, spremenijo in zožijo. Pri zelo napredovani bolezni se okvarijo tudi pljučni mešički. Stene med njimi propadejo in tako se mešički čezmerno polnijo z zrakom. S tem je dihalna površina pljuč zmanjšana. To pa pomeni, da je zmanjšan tudi prenos kisika iz zraka do krvi. To fazo bolezni imenujemo kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) z emfizemom (Latković, 2000, str. 13).

2.6.2 Nosečnost Kajenje nosečnice vpliva na krvne žile v posteljici in s tem na nerojenega otroka. Novorojenčki kadilk so manjši, lažji in večkrat nedonošeni kot otroci mater nekadilk. Kadilke tudi težje zanosijo in hitreje splavijo kot nekadilke (Latković, 2000, str. 14).


12

2.6.3 Izgled Kadilci slabše vonjajo, okušajo in imajo neprijeten zadah iz ust. Velikokrat imajo porumenelo kožo na prstih rok in porumenele zobe. Prav tako pa je spremenjena tudi koža obraza, saj kadilci zgledajo starejši kot nekadilci. Tudi telesna zmogljivost kadilcev je manjša, kar je razlog, da športniki, ki želijo doseči dobre rezultate, ne kadijo (Latković, 2000, str. 14).

2.6.4 Pasivno kajenje Tudi nekadilci so izpostavljeni tobačnemu dimu, ki ga morajo neprostovoljno vdihovati. Pravimo, da so pasivni kadilci. Tobačni dim jim povzroča ščemenje v očeh in vnetje veznice. Dolgotrajna izpostavljenost tobačnemu dimu pri otrocih kadilcev vodi v pogosta prehladna obolenja zlasti v prvem ali drugem letu življenja. Odrasli pasivni kadilci pa naj bi obolevali prav tako kot kadilci, v večji meri zaradi raka, bolezni srca in ožilja (Latković, 2000 str. 15).

2.7 Bolezni dihal Zaradi kajenja se pojavijo lahko različne bolezni dihal.

2.7.1 Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) Kadar kadilec dalj časa pokašljuje in ima težave pri dihanju, lahko pomislimo na KOPB. Kronična oblika pomeni, da je bolezen dolgotrajna in napreduje, obstrukcija pa pomeni otežkočen izdih zaradi zoženih dihalnih poti. Med kronične obstruktivne bolezni štejemo: kronični bronhitis, astmo in emfizem (Klasinc in sod., 2011, str. 105). 2.7.1.1. Kronični bronhitis O njem govorimo, če traja bronhitis najmanj dve leti, kadilec pa v tem času kašlja z izmečkom vsaj tri mesece na leto. Bolezen narašča z industrializacijo zaradi onesnaženja zraka. Vzroki:

Eksogeni faktorji: dim (tudi cigaretni), prah, vlaga, škodljive snovi v zraku … Pri nekaterih ljudeh obstaja preobčutljivost bronhialne sluznice na alergene iz okolja.

Endogeni faktorji: mednje sodi npr. človekova konstitucija (Klasinc in sod., 2011, str. 105).


13

Znaki bolezni: Bolezen vrsto let poteka brez simptomov. Prva težava je kašelj z izmečkom, predvsem zjutraj. Pozneje nastopijo: bronhialne okužbe, napredujoča bronhialna obstrukcija z napadi dihalne stiske (najprej le ob obremenitvah, kasneje tudi v mirovanju) (Klasinc in sod., 2011, str. 105). Zapleti:

obstruktivni bronhitis z nastajanjem emfizema,

respiracijska insuficienca (dihalna odpoved),

preobremenitve desnega srca (insuficienca desnega srca), (Klasinc in sod., 2011, str. 105).

2.7.1.2 Bronhialna astma Pod izrazom astma razumemo generalizirano zožitev (obstrukcijo) dihalnih poti, ki nastopa v presledkih in v napadu pripelje do dihalne stiske. Otežen je predvsem izdih (ekspiratorna dispneja (Klasinc in sod., 2011, str.105). Vzroki: Med alergeni so najpogosteje pelodi, pršice, živalske dlake, plesni, alergeni v hrani pa manjkrat. Alergijsko astmo aktivirajo tudi virusi in bakterije, ki pa tudi brez alergije lahko izzovejo bronhialno preodzivnost, kar je lahko podobno astmi. Nespecifični dražilci za bronhialno sluznico so cigaretni dim, spreji, pare pri kuhanju, mrzel zrak, močne vonjave (Klasinc in sod., 2011, str. 105). Znaki bolezni:

nenadna dihalna stiska, otežen, podaljšan, piskajoč izdih, kašelj, cianoza ustnic,

strah pred zadušitvijo – smrtni strah, ki spremlja oteženo dihanje (Klasinc in sod., 2011, str. 106).

Kadar nastopi dihalna stiska nenadoma in z vsemi močno izraženimi znaki, govorimo o astmatičnem napadu. Kadar traja stanje več ur, govorimo o astmatičnem statusu. Oboje lahko povzroči bolnikovo smrt (Klasinc in sod. 2011, str. 105-106). 2.7.1.3 Emfizem pljuč Je napihnjenost pljučnega tkiva zaradi uničenih alveolarnih sten. S tem je moteno dihanje. Emfizem je običajno sekundarno obolenje, ki nastopi kot posledica obstruktivnega bronhitisa; pri nastanku ima pomembno vlogo cigaretni dim (Klasinc in sod., 2011, str. 106). Znaki bolezni:

kašelj z izmečkom, ki traja več let, je predhodnik emfizema,

plitvo in pospešeno dihanje, v začetku odvisno od zunanjih vplivov (klima, letni čas),


14

cianoza,

prsni koš dobiva obliko soda (Klasinc in sod., 2011, str. 106). Zapleti: Kadar bolezen napreduje, pride do:

popuščanja srca,

pnevmotoraksa, ki ga lahko povzročijo emfizemski mehurji, če počijo (pri kašlju, kihanju), (Klasinc in sod., 2011, str. 106).

Zdravstvena nega in zdravljenje pri KOPB: Namen zdravljenja je predvsem zboljšati predihanost pljuč in omogočiti pretok zraka po sapnicah. Najpomembnejša je takojšnja in stroga prepoved kajenja. Medikamentozno zdravljenje predpisuje zdravnik. Bolnik dobiva poleg antibiotične terapije še mukolitike (sredstvo za redčenje izmečkov), ki so lahko v obliki tablet ali inhalacij. Za širjenje dihalnih poti dobivajo bolniki zdravila (adrenalin, alupent ali aminophylin) v obliki tablet ali i. v. (Klasinc in sod., 2011, str. 106). Rehabilitacija pri KOPB: Za ohranjanje in vzpodbujanje zdrave funkcije pljuč je pomembna opustitev kajenja, nadalje higiena okolja (čist zrak), zaščita pred mrazom in vlago, vlaženje zraka v prostorih. Bolniku pomagajo vaje pravilnega dihanja, ki se jih nauči pri fizioterapevtu. Izkašljevanje pospešimo z zdravili, inhalacijami in s pitjem velikih količin tekočine, predvsem toplih pijač. (Klasinc in sod., 2011, str. 107).

2.7.2 Pljučni rak Za pljučnim rakom še vedno preživi 5 let od diagnoze le kakih 10 % bolnikov. To pa predvsem zato, ker bolezni dolgo časa ne zaznamo, ko pa se pokaže, je ponavadi že tako razširjena, da je zdravljenje prav malo učinkovito. Dve tretjini bolnikov s pljučnim rakom pride k zdravniku prepozno. Večina jih umre v 3 letih. Pljučnega raka je več pri moških, v zadnjem času pa narašča, verjetno zaradi kajenja, tudi pri ženskah (Slovenija proti raku, 2001, str. 21). Vzroki:

škodljivi vplivi iz okolja, ki povzročijo poškodbe sapnic,

dolgoletno kajenje cigaret,

dedna nagnjenost k raku,

prekomerno uživanje mesnih izdelkov in živalskih maščob (Klinika Golnik, 2016). Znaki bolezni: Simptomi in klinične težave so ponavadi posledica zapore dihalnih poti, prodora v prsno steno ali pa se kažejo s sistemskimi reakcijami, kot so:

hujšanje,

slabost,


15

otekanje v nogah,

betičasti prsti … (Klinika Golnik, 2016). Zdravljenje pljučnega raka: Zdravljenje pljučnega raka poteka z operacijo, obsevanjem in sistemsko terapijo. Velikokrat je treba le vrste zdravljenja uporabiti tudi v različnih kombinacijah. Pri vseh bolnikih se je treba truditi za čim boljšo kakovost življenja in skrbeti, da bo bolnik imel čim manj težav, ki mu jih prinaša bolezen. Najboljše uspehe ima kirurško zdravljenje, velikokrat v kombinaciji z obsevanjem in citostatskim zdravljenjem (Klinika Golnik, 2016).

2.8 Abstinenčni sindrom Če kadilec ne kadi, mu nivo nikotina v krvi pade, kar mu povzroči več težav, ki jim pravimo abstinenčni sindrom. Ta je sestavljen iz več delov, ki so:

1. nikotinski abstinenčni sindrom, ki lahko traja tudi do 6 mesecev po opustitvi kajenja; 2. abstinenčne težave zaradi naučenih povezav – asociacij s kajenjem, saj kadilec

povezuje kajenje s kavo, določeno psihično situacijo … 3. sindrom žalovanja ob prenehanju kajenja, ki ga kadilci opisujejo kot občutek zelo

osebne izgube ob prenehanju kajenja (Latković, 2000, str. 20). Simptomi in znaki nikotinskega abstinenčnega sindroma so:

nemir,

tesnoba,

slabša koncentracija,

želja po hrani,

želja po cigareti,

nespečnost,

znižan srčni utrip,

nepotrpežljivost (Laktović, 2000, str. 20).


16

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Vzorec Osnova za empirični del raziskovalne naloge je bil anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili dijaki 1., 2., 3. in 4. letnika Srednje zdravstvene šole Celje (v nadaljevanju tudi dijaki SZŠCE). Vseh izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 102. Od tega so jih izpolnili:

dijaki 1. letnika: 26 (100 % anketirancev je ženskega spola), program kozmetični tehnik,

dijaki 2. letnika: 25 (od tega 5 (20%) moškega spola in 20 (80%) ženskega spola), program zdravstvena nega,

dijaki 3. letnika: 24 (od tega 9 (37,5%) moškega spola in 15 (62,5%) ženskega spola), program bolničar-negovalec in

dijaki 4. letnika: 27 (od tega 12 (44,4%) moškega spola in 15 (55,6%) ženskega spola), program PTI (poklicno-tehnično izobraževanje).

3.2 Čas raziskave Izpolnjevanje anketnih vprašalnikov je potekalo meseca novembra 2015. Dijaki so anketni vprašalnik izpolnjevali od 4. 11. 2015 do 6. 11. 2015, in sicer:

dijaki 1. letnika 4. 11. 2015,



dijaki 4. letnika 6. 11. 2015.

3.3 Rezultati raziskave Na naslednjih straneh so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika v grafih za vsako vprašanje posebej.


17

Demografski podatki iz anketnega vprašalnika Spol

Graf 1: Spol anketirancev

Največ (74,5 %) anketiranih dijakov je ženskega spola, preostalih (25,5 %) je moškega spola. Letnik

Graf 2: Kateri letnik obiskujejo anketiranci?

1. letnik obiskuje (25,5 %) anketiranih dijakov, 2. letnik obiskuje (24,5 %) anketiranih dijakov, 3. letnik obiskuje (23,5 %) anketiranih dijakov in 4. letnik obiskuje (26,5 %) anketiranih dijakov.

74,5%

25,5%

Ženski Moški

25,5%

24,5%23,5%

26,5%

1.letnik 2.letnik 3.letnik 4.letnik


18

Analiza vprašanj iz anketnega vprašalnika 1. Ali si kadilec/ka?

Graf 3: Ali si kadilec/ka?

Večina (79,4 %) anketiranih dijakov je nekadilcev, preostalih (20,6 %) anketiranih dijakov je kadilcev. 2. Kdaj si prvič poskusil/a kaditi?

Graf 4: Kdaj si prvič poskusil/a kaditi?

Največ (36,3 %) anketiranih dijakov je prvič poskusilo kaditi v srednji šoli, za odstotek manj (35,3 %) še niso poskusili kaditi, 28,4 % pa jih je prvič poskusilo kaditi v osnovni šoli.

20,6%

79,4%

Da Ne

28,4%

36,3%

35,3%

V osnovni šoli Vsrednji šoli Nikoli


19

3. Ali tvoje starše/skrbnike moti, da kadiš?

Graf 5: Ali tvoje starše/skrbnike moti, da kadiš?

Večina (79,4 %) anketiranih dijakov ne kadi, od anketiranih dijakov, ki kadijo, moti starše samo v 3,9 %, 16,7 % staršev pa ne moti, da njihovi otroci kadijo. 4. Si kdaj razmišljal/a, da bi začel/a kaditi?

Graf 6: Si kdaj razmišljal/a, da bi začel/a kaditi?

Večina (65,7 %) anketiranih dijakov ni razmišljala, da bi začeli kaditi, 16,7 % jih je o tem razmišljalo, 17,6 % pa jih kadi.

3,9%

16,7%

79,4%

Da Ne Ne kadim

16,7%

65,7%

17,6%

Da Ne Kadim


20

5. Ali te moti, če kdo zraven tebe kadi?

Graf 7: Ali te moti, če kdo zraven tebe kadi?

Od anketiranih dijakov kar 71,5 % ne moti, če nekdo zraven njih kadi, 27,5 % anketiranih dijakov pa je odgovorilo, da jih moti, če nekdo zraven njih kadi. 6. Kako dostopne so po tvojem mnenju cigarete?

Graf 8: Kako dostopne so po tvojem mnenju cigarete?

Večina (80,4 %) anketiranih dijakov je mnenja, da so cigarete lahko dostopne, 19,6 % pa jih meni, da so cigarete srednje težko dostopne, nihče od dijakov pa ni mnenja, da so cigarete težko dostopne.

27,5%

72,5%

Da Ne

0,0%

19,6%

80,4%

Težko dostopne Srednje težko dostopne Lahko dostopne


21

7. Ali tvoji starši/skrbniki kadijo?

Graf 9: Ali tvoji starši/skrbniki kadijo?

Dobra polovica (57,8 %) anketiranih dijakov je odgovorilo, da starši ne kadijo, 29,4 %, da kadi eden od staršev in 12,8 %, da kadita oba starša. 8. Si kdaj pomislil/a na negativne posledice kajenja?

Graf 10: Si kdaj pomislil/a na negativne posledice kajenja?

Večina (60,7 %) anketiranih dijakov je pomislilo na negativne posledice kajenja, 4,9 % ni pomislilo na negativne posledice kajenja in 2,0 % pa teh posledic ne pozna.

12,8%

29,4%57,8%

Da, kadita oba Da, kadi eden Ne kadita

60,7%

4,9%

2,0%

32,4%

Da Ne Jih ne poznam Ne kadim


22

9. Kako gledaš na moškega/žensko, ki kadi?

Graf 11: Kako gledaš na moškega/žensko, ki kadi?

Trem četrtinam anketiranih dijakov, tj. 75,5 % je vseeno, če moški/ženska kadi, 20,6 % jih moški/ženska, ki kadi, odbija in 3,9 % anketiranih dijakov oseba, ki kadi, privlači.

20,6%

3,9%

75,5%

Takšna oseba me odbija Takšna oseba me privlači Vseeno mi je če kadi


23

10. Odgovori do kolikšne mere je trditev zate ustrezna, tako da obkrožiš pri posamezni trditvi ustrezno številko, pri čemer 1 pomeni, da se s trditvijo nikakor ne strinjaš, 2 pomeni, da se ne strinjaš, 3 pomeni, da si neodločen, 4 pomeni, da se strinjaš in 5 pomeni, da se s trditvijo zagotovo strinjaš.

Graf 12: Mnenja dijakov o cigaretih in cigaretnem dimu.

1,0%

5,0%

2,9%

10,7%

52,9%

35,3%

64,7%

37,2%

68,6%

16,6%

59,9%

73,5%

1,0%

9,8%

0,0%

7,8%

14,7%

19,6%

6,9%

6,9%

18,6%

8,9%

23,5%

15,7%

3,9%

33,3%

11,8%

15,7%

11,8%

34,3%

13,7%

25,5%

3,9%

41,1%

13,7%

10,8%

21,6%

31,4%

35,3%

23,5%

9,8%

2,0%

9,8%

15,7%

5,9%

11,8%

2,9%

0,0%

72,5%

20,5%

50,0%

42,1%

10,8%

8,8%

4,9%

14,7%

3,0%

21,6%

0,0%

0,0%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90%100%

Kajenje je zdravju škodljivo.

Aktivno kajenje je zdravju bolj škodljivo odpasivnega kajenja.

Cigaretni dim ogroža zdravje ljudi.

Cene za škatlice cigaret se mi zdijo visoke.

Pitje kave ne gre brez cigarete.

Kajenje je dejanje odraslih ljudi.

Kajenje med 5-minutnimi odmori v šoli jekvalitetno izkoriščen čas.

Kajenje sprošča.

S kajenjem si pridobiš ugled med prijatelji.

Industrijska konoplja je bolj zdrava od tobaka.

Če kadijo starši, pomeni, da bodo kadili tudi njihoviotroci.

Človek, ki ne kadi, nima dovolj samozavesti.

1 2 3 4 5


24

Več kot polovica anketiranih dijakov se ne strinja, da človek, ki ne kadi, nima dovolj samozavesti, da če starši kadijo, bodo kadili tudi njihovi otroci, da se s kajenjem pridobiš ugled med prijatelji, da je kajenje med 5-minutnimi odmori v šoli kvalitetno izkoriščen čas, da je kajenje dejanje odraslih ljudi ter da pitje kave ne gre brez cigarete. Več kot polovica dijakov pa se strinja, da se jim zdijo cene za škatlico cigaret visoke, da cigaretni dim ogroža zdravje ljudi, da je aktivno kajenje zdravju bolj škodljivo od pasivnega kajenja ter da je kajenje zdravju škodljivo. Največ neodločenih pa je, da je industrijska konoplja bolj zdrava od tobaka. Naslednja vprašanja so namenjena kadilcem. 11. Kdaj si začel/a redno kaditi?

Graf 13: Kdaj si začel/a redno kaditi?

Večina (81,9 %) anketiranih dijakov je začelo redno kaditi v srednji šoli, preostali (19,9 %) so začeli kaditi v osnovni šoli.

19,0%

81,0%

V osnovni šoli V srednji šoli


25

12. Zakaj si začel/a redno kaditi?

Graf 14: Zakaj si začel/a redno kaditi?

Največ (36,2 %) anketiranih dijakov je začelo redno kaditi zaradi radovednosti, 30,5 %, ker jim kajenje daje občutek sprostitve, 16,7 % pa zaradi prijateljev, ki kadijo. Pod drugo so napisali, da so redno začeli kaditi zaradi problemov v družini. 13. Koliko cigaret pokadiš na dan (povprečno)?

Graf 15: Koliko cigaret pokadiš na dan (povprečno)?

Največ (38,1 %) anketiranih dijakov na dan pokadi povprečno 6-10 cigaret, 33,3 % pokadi na dan do 5 cigaret, 19,1 % jih pokadi 11-15 cigaret in nihče od anketiranih dijakov ne pokadi na dan več kot 15 cigaret.

16,7%

5,5%

30,5%

2,8%

5,5%

36,2%

2,8%

Ker kadijo moji prijatelji Ker se počutim bolj odraslo

Ker mi kajenje daje občutek sprostitve Zaradi ugleda med prijatelji

Zaradi šolskih obveznosti Zaradi radovednosti

Drugo

33,3%

38,1%

19,1%

0,0%

9,5%

0-5 6-10 11-15 Več kot 15 Ni odgovora


26

14. Ali si poskusil/a oz. kadiš tudi »travo«?

Graf 16: A li si poskusil/a oz. kadiš tudi »travo« ?

Dobra polovica (52,4 %) anketiranih dijakov še ni poskusila kaditi trave, takšnih, ki pa so že poskusili, pa jih je 47,6 %. 15. Ali bi rad/a nehal/a kaditi?

Graf 17: Ali bi rad/a nehal/a kaditi?

47,7 % anketiranih dijakov ne bi nehalo kaditi, 42,8 % si želi prenehati kaditi in 9,5 % ni odgovorilo na to vprašanje.

47,6%

52,4%

Da Ne

42,8%

47,7%

9,5%

Da Ne Ni odgovora


27

16. Zakaj ne nehaš kaditi?

Graf 18: Zakaj ne nehaš kaditi?

Dobra polovica (53,8 %) anketiranih dijakov ne želi prenehati kaditi zato, ker se na ta način sprošča, 46,2 % pa ne želi prenehati zato, ker ne zmorejo.

53,8%

0,0%

46,2%

0,0% 0,0%

Ker se na ta način sproščam Zaradi prijateljevNe zmorem Ker je kajenje frajerskoDrugo


28

3.4 Primerjava rezultatov in razprava Spraševala sem se, koliko srednješolcev kadi in uživa droge. Zanimalo me je tudi, zakaj so začeli kaditi in kdaj ter če starši za to vedo. Spraševala sem se tudi, kako gledajo na to njihovi vrstniki, ter če dijaki sploh poznajo posledice kajenja in zakaj ne prenehajo kaditi. Rezultati, ki so bili opravljeni med dijaki Srednje zdravstvene šole Celje, so pokazali, da je 79,4 % nekadilcev. Iz raziskave (Temlin, 2014, str. 17, 18), ki je bila opravljena med 119 anketiranimi dijaki SZŠCE pa je razvidno, da je nekadilcev 83 % in nekadilk 69 %. V osnovni šoli je poskusilo kaditi 28,4 % dijakov, 36,1 % pa v srednji šoli, nikoli pa še ni poskusilo kaditi 35,5 % dijakov. Zanimivo je, da večino staršev, katerih dijaki kadijo ne moti, da kadijo. Da bi začeli kaditi, ni razmišljalo kar 65,7 % dijakov, 16,7 % dijakov pa je o tem že razmišljalo. 72,5 % dijakov ne moti, da zraven njih kadijo. O dostopnosti cigaret jih je 80,4 % mnenja, da so cigarete lahko dostopne, 19,6 % pa, da so srednje težko dostopne, nihče pa ni odgovoril, da so cigarete težko dostopne. Med anketiranimi dijaki dobra polovica staršev ne kadi, 29,4 % kadi eden od staršev in 12,8 % kadita oba starša. Iz raziskave (Lipovšek, 2014, str. 7), ki je bila narejena na vzorcu 71 ljudi starih med 12. in 26. letom je razvidno, da 48 % staršev med anketiranimi ne kadi, v 24 % kadita oba starša, v 15 % samo mati in v 13 % samo oče. Na negativne posledice kajenja je pomislilo 60,7 % anketiranih dijakov, 4,9 % dijakov ni pomislilo na negativne posledice kajenja, 2,0 % dijakov pa negativnih posledic kajenja sploh ne pozna. Dvem tretjinam anketiranih dijakov je vseeno, če moški/ženska kadi. Za trditve, ki so bile navedene pri 10. vprašanju, so anketirani dijaki morali označiti stopnjo strinjanja s števili od 1 do 5. Na trditev »človek, ki ne kadi, nima dovolj samozavesti« je 73,5 % dijakov odgovorilo, da se s trditvijo nikakor ne strinja, 15,7 % dijakov je odgovorilo, da se s trditvijo ne strinja, 10,8 % dijakov pa je bilo neodločenih. Z drugo trditvijo »če starši kadijo pomeni, da bodo kadili tudi njihovi otroci« se s trditvijo nikakor ne strinja 59,9 % dijakov, 23,5 % dijakov se ne strinjalo, 13,7 % dijakov je neodločenih, 2,9 % dijakov pa se strinja. Z naslednjo trditvijo »industrijska konoplja je bolj zdrava od tobaka« se 16,6 % dijakov nikakor ne strinja, 8,9 % dijakov se ne strinja, 41,1 % dijakov je neodločenih, 11,8 % dijakov se strinja in 21,6 % dijakov se zagotovo strinja. Na trditev »s kajenjem si pridobiš ugled med prijatelji« so odgovarjali z odgovori: 68,6 % se jih nikakor ne strinja, 18,6 % se jih ne strinja, 3,9 % jih je neodločenih, 5,9 % se jih strinja in 3 % se ji zagotovo strinja. Na trditev »kajenje sprošča« so bili odgovori naslednji, in sicer 37,2 % se jih sploh ne strinja, 6,9 % se jih ne strinja, 25,5 % jih je neodločenih, 15,7 % se jih strinja in 14,7 % se jih popolnoma strinja. Naslednja trditev »kajenje med 5-minutnimi odmori v šoli je kalitetno izkoriščen čas« je pokazala, da se 64,7 %


29

dijakov sploh ne strinja, 6,9 % dijakov se ne strinja, 13,7 % jih je neodločenih, 9,8 % se jih strinja ter 4,9 % se jih s tem popolnoma strinja. S trditvijo » kajenje je dejanje odraslih ljudi« se 35,3 % dijakov sploh ne strinja, 19,6 % dijakov se ne strinja, 34,3 % dijakov je neodločenih, 2 % dijakov se strinja in 8,8 % dijakov se s tem popolnoma strinja. Na trditev »pitje kave ne gre brez cigarete« so bili odgovori naslednji: 52,9 % se jih s tem sploh ne strinja, 14,7 % se jih ne strinja, 11,8 % jih je neodločenih, 9,8 % se jih strinja ter 10,8 % se jih popolnoma strinja. Dijaki so za trditev »cena za škatlico cigaret se mi zdi visoka« odgovarjali: 10,7 % se jih sploh ne strinja, 7,8 % se jih ne strinja, 15,7 % je glede tega neodločenih, 23,5 % se jih strinja in 42,1 % se jih popolnoma strinja. S trditvijo »cigaretni dim ogroža zdravje ljudi« se sploh ne strinja 2,9 % dijakov, 11,8 % je neodločenih, strinja se 35,3 % dijakov in 50 % dijakov se popolnoma strinja. S trditvijo »aktivno kajenje je zdravju bolj škodljivo od pasivnega kajenja« se sploh ne strinja 5 % dijakov, ne strinja se 9,8 % dijakov, 33,3 % dijakov je neodločenih, 31,4 % se jih strinja in 20,5 % se jih popolnoma strinja. Da je »kajenje zdravju škodljivo«, se nikakor ne strinja 1 % dijakov, 1 % se jih delno strinja, 3,9 % je neodločenih, 21,6 % se jih strinja, 72,5 % pa se jih popolnoma strinja. 81,9 % anketiranih dijakov je začelo redno kaditi v srednji šoli, preostalih 19,9 % pa že v osnovni šoli. Raziskava (Lipovšek, 2014, str. 11) je pokazala, da je 39 % anketirancev začelo kaditi v osnovni šoli, v srednji šoli pa 31 %, na prehodu med osnovno in srednjo šolo 27 %, 2 % pa pred prihodom v osnovno šolo. Dijaki so na vprašanje, zakaj so redno začeli kaditi, odgovorili, da zaradi radovednosti (36,2 %) 30,5 %, ker jim kajenje daje občutek sprostitve, 2,8 % zaradi ugleda med prijatelji in 5,5 % ker se počutijo bolj odraslo ter zaradi šolskih obveznosti. Raziskava (Temlin, 2014, str. 19) je pokazala, da so dijaki najpogosteje (47 %) pričeli kaditi zaradi družbe, v 30 % pa zaradi sprostitve. Najpogostejši vzrok, da mladostniki pričnejo kaditi, je zaradi družbe (30 %), v 24 % pa zaradi radovednosti. Raziskava (Lipovšek, 2014, str. 12) pa je pokazala, da je najpogostejši (67 %) razlog, da so anketiranci poskusili cigareto zaradi radovednosti, v 15 % pa zaradi občutka odraslosti. 31,8 % dijakov na dan pokadi povprečno 6-10 cigaret, 33,3 % jih pokadi na dan do 5 cigaret, 19,1 % pa 11-15 cigaret, nihče pa ne pokadi več kot 15 cigaret na dan. 47,6 % anketiranih dijakov kadilcev je že poskusilo kaditi tudi »travo« (skunk in domačico). Na vprašanje, če bi radi nehali kaditi, jih je 47,7 % odgovorilo, da nebi nehali kaditi, 42,8 % si želi prenehati s kajenjem, 9,5 % dijakov pa na to vprašanje ni odgovorilo. Na zadnje vprašanje, zakaj dijaki ne nehajo kaditi, pa so odgovorili, da si 53,8 % dijakov ne želi prenehati, saj se tako sproščajo, 46,2 % pa zato, ker tega niso zmožni.


30

HIPOTEZA 1: Več kot polovica anketiranih je že kdaj pomislila na negativne posledice kajenja. 60,7 % dijakov je pomislilo na negativne posledice kajenja, preostalih 4,9 % ni pomislilo na negativne posledice kajenja in 2,0 % jih ne pozna. Ker je več kot polovica dijakov odgovorila, da so že pomislili na negativne posledice kajenja, je hipoteza potrjena. HIPOTEZA 2: Anketirani kadilci/ke so najpogosteje začeli/e kaditi zaradi pridobitve ugleda med prijatelji. Ta hipoteza ni potrjena, saj je 36,2 % dijakov začelo redno kaditi zaradi radovednosti, 30,5 %, ker jim kajenje daje občutek sprostitve, 5,5 % ker se počutijo bolj odraslo in zaradi šolskih obveznosti in samo 2,8 % zaradi ugleda med prijatelji.


31

4 ZAKLJUČEK Učinkovitost šolskih izobraževalnih programov, ki imajo za cilj preprečevanje začetka kajenja, se bo povečala tudi v naši državi takrat, ko bo vzgoja za zdravje sistematično uvedena v šolske programe, ko jih bodo dopolnjevali tudi zunanji izvajalci v času izven šolskega dela, ko bo družina sprejela pomembno odgovornost v zvezi z zdravjem in vzgojo svojih otrok, in ko bo država podprla delovanje široko zastavljenih programov za mlade. Vsi ti programi morajo biti načrtovani tako, da bodo imeli mladi občutek, da so pomembni in da imajo odrasli za njih vedno čas (Slovenija proti raku, 2001, str. 66). Kajenje je med mladostniki resen problem. Mnogi mladi kadilci vedo, da je kajenje zdravju škodljivo in za njegove posledice, vendar počno to še naprej. So pa tudi taki, ki mislijo, da kajenje ni tako zelo škodljivo. V cigaretah je veliko škodljivih snovi, npr. nikotin, ki lahko povzroči prav tolikšno zasvojenost kot heroin in kljub temu dejstvu številni mladostniki kadijo. Tisti, ki ne kadijo, se morajo naučiti, kako prvi cigareti reči ne zaradi odgovornosti do lastnega zdravja. Sproščamo se lahko tudi na številne druge načine. Vsak posameznik ima pravico do kajenja, mora se pa tudi zavedati, da nima pravice ogrožati zdravja ljudi okoli sebe. Nekadilci moramo sprejeti dejstvo, da imajo kadilci pravico do uničevanja svojega lastnega življenja. Iz raziskave je razvidno, da je večina dijakov Srednje zdravstvene šole Celje nekadilcev in da se zavedajo posledic kajenja. Veliko je tudi takih, ki se družijo s kadilci in jih dim ne moti, takšne osebe jih ne odbijajo, z njimi se vseeno družijo. Njihovo mnenje je, da so cigarete lahko dostopne. Osebno se s tem ne strinjam in po mojih izkušnjah so težko dostopne, čeprav je po zakonu prodaja cigaret mladoletnim osebam prepovedana in kljub temu se da priti do njih. Med kadilci je veliko takšnih, ki ne bi opustili kajenja, ne želijo prenehati kaditi, zato ker se na ta način sproščajo, tisti, ki si pa želijo prenehati kaditi, pa na žalost ne zmorejo. Ali je to res? In kaj naredijo? Kadilci povprečno pokadijo od 6 do 10 cigaret dnevno in njihove starše ne moti, da kadijo. Pri preprečevanju kajenja je na prvem mestu pomembno to, da sam ne kadiš. Najboljši način, da preprečimo začetek kajenja in zdravje posameznika je, da ga ozavestimo o škodljivih učinki kajenja. Če si v družbi kadilcev, jim svetuješ, da odnehajo kaditi in jih opozoriš na možne posledice. Poskušaš doseči, da opustijo kajenje in jih skozi proces odvajanja spodbujaš in jim stojiš ob strani. Čas, ki sem ga namenila raziskovalni nalogi, je dobro izkoriščen čas. Z izdelavo raziskovalne naloge sem postala še bolj radovedna. V veselje mi je bilo raziskovati, odkrivati in se nečesa novega naučiti.


32

5 LITERATURA Čakš, T. (2004). Opustite kajenje in zmagajte: oris pomoči pri odvajanju od kajenja. Ljubljana: CINDI Slovenija, str. 9, 15-16. Dogša, I. Schmidt, I. (1997). Droge? Ne, hvala! Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 54, 55. Kastelic, A., Mikulan, M. (1999). Mladostnik in droga: Priročnik za starše in učitelje. Ljubljana: Domus, str. 106, 108. Klasinc M., Rozman M., Kisner N., Pernat Vernat, S. (2011). Zdravstvena nega 3: učbenik za srednje strokovno in poklicno izobraževanje za modula Zdravsvena nega, program zdravstvena nega ter Zdravstvena nega pacienta. Maribor: Pivec, str. 105-107. Klinika Golnik. Dostopno na: http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/25/ (4. 1. 2016). Laktović, B. (2000). Kako pomagati kadilcem, da prenehajo kaditi: Priročnik metodičnih napotkov za ambulantno delo. Ljubljana: Društvo pljučnih bolnikov Slovenije str. 9-15, 20. Lipovšek, P. (2014). (Ne)kajenje med mladimi. Raziskovalna naloga, Srednja zdravstvena šola Celje, str. 7, 11, 12. Slovenija proti raku (2001). IX seminar »in memoriam dr. Dušana Reje« kajenje in rak pri ženskah. Ljubljana: Zveza slovenskih društev za boj proti raku, Onkološki inštitut, Inštitut za varovanje zdravja RS in Rdeči križ Slovenije, str. 6, 21, 66. Temlin, N., Temlin, Ž. (2014). Kako postati nekadilec. Raziskovalna naloga, Srednja zdravstvena šola Celje, str. 17-19.

http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/25/http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/25/


33

6 PRILOGA Priloga 1: Anketni vprašalnik: Kajenje tobaka in vpliv na dihala


34

Anketni vprašalnik

KAJENJE TOBAKA IN VPLIV NA DIHALA Spoštovani! Sem Ivona Mihajlović, dijakinja Srednje zdravstvene šole Celje. Pripravljam raziskovalno nalogo z naslovom Kajenje tobaka in vpliv na dihala. Pred vami je anonimni anketni vprašalnik, s katerim želim raziskati mnenja ljudi o kajenju tobaka in vpliv na dihala. Prosim vas, da na zastavljena vprašanja odgovorite iskreno, saj bom le tako lahko dobila uporabne podatke. Izpolnjevanje anketnega vprašalnika je anonimno in dobljene podatke bom uporabila izključno v namen raziskovalnega dela. Lepo se vam zahvaljujem za sodelovanje. Ivona Mihajlović Datum izpolnjevanja anketnega vprašalnika: _____________________ Spol: a) ženski b) moški Letnik: a) 1. letnik

b) 2. letnik c) 3. letnik d) 4. letnik

1. Ali si kadilec/ka? a) Da b) Ne

2. Kdaj si prvič poskusil/a kaditi? a) V osnovni šoli b) V srednji šoli c) Nikoli

3. Ali tvoje starše/skrbnike moti, da kadiš? a) Da b) Ne c) Ne kadim

4. Si kdaj razmišljal/a, da bi začel/a kaditi?

a) Da b) Ne c) Kadim


35

5. Ali te moti, če kdo zraven tebe kadi? a) Da b) Ne

6. Kako dostopne so po tvojem mnenju cigarete?

a) Težko dostopne b) Srednje težko dostopne c) Lahko dostopne

7. Ali tvoji starši/skrbniki kadijo? a) Da, kadita oba b) Da, kadi eden c) Ne kadita

8. Si kdaj pomislil/a na negativne posledice kajenja? a) Da b) Ne c) Jih ne poznam d) Ne kadim

9. Kako gledaš na moškega/žensko, ki kadi? a) Takšna oseba me odbija b) Takšna oseba me privlači c) Vseeno mi je, če kadi

10. Odgovori do kolikšne mere je trditev zate ustrezna, tako da obkrožiš pri posamezni

trditvi ustrezno številko, pri čemer 1 pomeni, da se s trditvijo nikakor ne strinjaš, 2 pomeni, da se ne strinjaš, 3 pomeni, da si neodločen, 4 pomeni, da se strinjaš in 5 pomeni, da se s trditvijo zagotovo strinjaš.

Kajenje je zdravju škodljivo. 1 2 3 4 5

Aktivno kajenje je zdravju bolj škodljivo od pasivnega kajenja.

1 2 3 4 5

Cigaretni dim ogroža zdravje ljudi. 1 2 3 4 5

Cene za škatlico cigaret se mi zdijo visoke. 1 2 3 4 5

Pitje kave ne gre brez cigarete. 1 2 3 4 5

Kajenje je dejanje odraslih ljudi. 1 2 3 4 5

Kajenje med 5-minutnimi odmori v šoli je kvalitetno izkoriščen čas.

1 2 3 4 5

Kajenje sprošča. 1 2 3 4 5

S kajenjem si pridobiš ugled med prijatelji. 1 2 3 4 5

Industrijska konoplja je bolj zdrava od tobaka. 1 2 3 4 5

Če kadijo starši, pomeni, da bodo kadili tudi njihovi otroci.. 1 2 3 4 5

Človek, ki ne kadi, nima dovolj samozavesti. 1 2 3 4 5


36

Naslednja vprašanja so namenjena kadilcem!

11. Kdaj si začel/a redno kaditi ? a) V osnovni šoli b) V srednji šoli

12. Zakaj si začel/a kaditi?

a) Ker kadijo moji prijatelji b) Ker se počutim bolj odraslo c) Ker mi kajenje daje občutek sprostitve d) Zaradi ugleda med prijatelji e) Zaradi šolskih obveznosti f) Zaradi radovednosti g) Drugo (napiši): ___________________________________________________

13. Koliko cigaret na dan pokadiš (povprečno)?

a) 0-5 b) 6-10 c) 11-15 d) več kot 15

14. Ali si poskusil/a oz. kadiš tudi ''travo''? a) Da b) Ne Katero vrsto trave si poskusil/a oz. kadiš______________________________

15. Ali bi rad/a nehal/a kaditi? a) Da b) Ne Če si odgovoril/a na prejšnje vprašanje z NE prosim odgovori na zadnje vprašanje.

16. Zakaj ne nehaš kaditi?

a) Ker se na ta način sproščam b) Zaradi prijateljev c) Ne zmorem d) Ker je kajenje frajersko e) Drugo (napiši): ______________________________________________

Documents

KAJENJE TOBAKA IN VPLIV NA DIHALA · Iz njenih listov naredijo cigarete, cigare, tobak za pipe in tobak za žvečenje. V cigaretih in cigaretnem dimu je na stotine različnih snovi