konkurentnosta na ekonomijata na republika makedonija

KONKURENTNOSTA NA EKONOMIJATANA REPUBLIKA MAKEDONIJA

REFERATI I DISKUSII OD NAUÊN SOBIR

Izdava~i:Zdruènie za odr`liv razvojSkopje, ul. �Vladimir Komarov� br. 18A 1/22

Fondacija �Fridrih Ebert� � Kancelarija Skopjebul. �Partizanski odredi� 89 � Skopje

Za izdava~ite:prof. d-r Aleksandar PetroskiMilinka Trajkovska

Urednik:d-r Boris Blaèvski

Lektura:Angela Petrovska

Kompjuterska obrabotka i korica:Fon~e Boìnovski

Realizacija:�Vlabor� - Skopje

Pe~at:�Jela� DOOEL Kiro- Negotino

Tira`:500 primeroci

CIP � Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska biblioteka �Sv. Kliment Ohridski�,Skopje

339.137.2(497.7)(063)

KONKURENTNOSTA na ekonomijata na Republika Makedonija: /referati i diskusii od nau~en sobir, Skopje, 11.04. 2003 godina / (urednikBoris Blaèvski), - Skopje: Zdruènie za odr`liv razvoj: Fondacija�Fridrih Ebert� - Kancelarija Skopje, 2003, - 184 str.; 24 smBibliografija: str. 169-172

ISBN 9989-2019-3-5 (ZOR)ISBN 9989-109-08-7 (Fridrih Ebert))

1. Blaèvski, Borisa) Konkurentska sposobnost - Makedonija -SobiriCOBISS.MK - ID 52852746

ZDRU@ENIE ZA ODR@LIV RAZVOJ - SKOPJE

MINISTERSTVO ZA EKONOMIJA

FONDACIJA �FRIDRIH EBERT� � KANCELARIJA SKOPJE

GTZ - PROEKT ZA PODDR[KA NA PRIVATNIOT SEKTOR

KONKURENTNOSTANA EKONOMIJATA

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

REFERATI I DISKUSII OD NAUÊN SOBIR

Skopje, 11 April 2003 godina

�Makedonskata ekonomija }e mora da ja zgolemi

svojata konkurentnost od aspekt

na strukturata na proizvodstvoto,

kvalitetot na proizvodite i nivnite ceni�

(MANU, Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na

Republika Makedonija, Skopje, 1997 god., str. 385)

7

SODR@INA

VOVEDNI NAPOMENI ......................................................................................... 11

D-r Boris Blaèvski

OTVORAWE ............................................................................................................. 13

\or|i Petru{ev

OBRA]AWE NA NAU^NIOT SOBIR ............................................................... 17

Xejms LaflerKON PROCESOT NA KONKURENTNOST NA MAKEDONIJA ............. 21

REFERATI ................................................................................................................. 25

D-r Boris Blaèvski

KONKURENTNOSTA-NAJPROPULZIVEN FAKTORNA RAZVOJOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ............................... 27

D-r Marija Zarezankova-Potevska

INDUSTRISKITE GROZDOVI VO FUNKCIJANA RAZVOJOT NA KONKURENTNOSTA ............................................... 41

Prof. d-r Boris Anakiev,Prof. d-r Mile Pe{evski

KONKURETNOSTA NA PROIZVODITEOD AGROKOPLEKSOT ................................................................................... 61

D-r Petar Naumovski

NEKOI ASPEKTI OD PRIMENATA NA ZAKONOTPROTIV OGRANIÛVAWE NA KONKURENCIJATA...................... 77

Prof. d-r Hristo Kusakatov,Prof. d-r Tatjana B. Petkovska

NEKOI ASPEKTI ZA ZGOLEMUVAWETO NAKONKURENTNOSTA NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA ............ 93

8

Konkurentnosta na ekonomijata na Republika Makedonija

DISKUSIJA ................................................................................................... 111

Prof. d-r Aleksandar Petroski

MO@NOSTI ZA ZGOLEMUVAWE NAKONKURENTNOSTA NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA .......... 113

Prof. d-r Qiqana Mi{kovska Kajevska

PRODUKTIVNOSTA KAKO FAKTORNA KONKURENTNOSTA ............................................................................ 115

Prof. d-r Mile Pe{evski

NEKOI ASPEKTI NA KONKURENTNOSTANA PREHRANBENATA INDUSTRIJA.................................................. 118

M-r Qubi{a Nikolovski

NEMA LO[I INICIJATIVI,IMA LO[I POSLEDICI.......................................................................... 120

Vladimir Pavleski

MIKRO-MERKI ZA ZGOLEMUVAWENA KONKURENTNOSTA, UREDUVAWENA ODNOSITE VO KONKURENCIJATAI ULOGATA NA DR@AVATA .................................................................... 124

Jani Mele

ZNAÊWETO NA INFORMACIONITE SISTEMIVO PROCESOT NA UNAPREDUVAWETONA CELOKUPNOTO RABOTEWENA PRETPRIJATIJATA I ZGOLEMUVAWENA NIVNATA KONKURENTNOST ......................................................... 133

M-r Lerka Tot Naumova

INOVACIITE - FAKTOR ZAKONKURENTSKATA SPOSOBNOST NA PAZAROT ....................... 136

M-r Qup~o Jovanovski

NEKOI VIDUVAWA ZA KONKURENTNOSTA................................... 140

\uro Laka

POTREBNA E PODDR[KA NA FIRMITEZA ZGOLEMUVAWE NA KONKURENTNOSTA ................................... 146

Vladimir Blaèvski

NEKOI KOMPONENTI NA KONKURENTNOSTA ........................... 148

@ivko Popovski

NEKOI ASPEKTI ZA KONKURETNOSTANA AGROPROIZVODITEVO REPUBLIKA MAKEDONIJA ............................................................. 150

9

M-r Neda Petroska-Angelovska

NEKOI PROBLEMI SVRZANISO KONKURENTNOSTANA MAKEDONSKITE PROIZVODI ...................................................... 152

M-r Marija Ackovska

NEKOI SOGLEDUVAWA VO PRILOGNA PODOBRUVAWE NA KONKURENTNOSTANA MAKEDONSKATA EKONOMIJA ..................................................... 154

Vasil Minovski

PRAKTI^NA KORIST OD PRIMENATANA STANDARDITE ...................................................................................... 158

D-r Boris Blaèvski

KONKURENTNOSTA I EKONOMSKIOT RASTE@ ............................... 161

ZAKLUÔCI I PREPORAKI ........................................................................... 165

LITERATURA .......................................................................................................... 169

SUMMARY .................................................................................................................... 173

INFORMACII OD ZOR...................................................................................... 177

SPISOK NA ̂ LENOVI NA ZOR ...................................................................... 183

11

VOVEDNI NAPOMENI

Ovaa kniga pretstavuva zbornik na referati i diskusii od nau~niotsobir na tema �Konkurentnosta na ekonomijata na Republika Makedoni-ja�. Nau~niot sobir se odrà vo Skopje na 11 april 2003 godina vo organi-zacija na Zdruènieto za odr`liv razvoj, Fondacijata �Fridrih Ebert�-Kancelarija Skopje, Ministerstvoto za ekonomija i GTZ-Proekt zapoddr{ka na privatniot sektor.

Na sobirot po otvoraweto obra}awa imaa g-din \or|i Petru{ev,dràven sovetnik vo Ministerstvoto za ekonomija, g-din Xejms Lafler,rakovoditel na Proektot za konkurentnost na Makedonija i g-din PeterTelen od Fondacijata �Fridrih Ebert�. Po ovie obra}awa bea prezenti-rani rezimeata na pet referati. Ovie referati se podgotveni od univer-zitetski profesori, stru~ni lica od nadle`nite ministerstva i drugiinstitucii, kako i od biznis zaednicata i bea prethodno distribuiranina u~esnicite na nau~niot sobir.

Vo vtoriot del od rabotata na nau~niot sobir se ostvari diskusijavo koja u~estvuvaa pove}e od desetina diskutanti. Nekoi kolegi svoitediskusii gi priloìja.

Na krajot od nau~niot sobir se usvoija zaklu~oci i preporaki koi sedistribuirani do nadle`nite ministerstva i asocijacii na biznis zaed-nicata.

Aktuelnosta na pr{awata za konkurentnosta go potvrdi prisustvo-to na golem broj na u~esnici na nau~niot sobir od koi zna~aen del bea odbiznis zaednicata, predlozite za unapreduvwe na konkurentnosta sodrànivo referatite i prezentirani vo diskusijata, kako i merkite i preporakitesodràni vo zaklu~nite sogleduvawa.

12


Referatite i diskusiite sodràni vo ovoj zbornik pretstavuvat mis-lewa i stavovi na avtorite i poradi toa ne mora da se identi~ni so tie koigi zastapuvaat instituciite kade rabotat. Pri ova referatite i diskusi-ite se sodràni vo Zbornikot vo tekst kako se napi{ani od avtorite soisklu~ok na jazi~ni i drugi prilagoduvawa.

Ovoj zbornik e zaedni~ko izdanie na Zdruènieto na odr`liv raz-voj-Skopje i Fondacijata �Fridrih Ebert�-Kancelarija Skopje.

Pe~ateweto na Zbornikot go pottpomognaa GTZ-Proekt za poddr{kana privatniot sektor i Dru{tvoto za izdava~ka dejnost �Vlabor � od Skopje.

Skopje, maj 2003 god.

Od urednikot

13

D-r Boris BlaèvskiKoordinator na nau~niot sobir

OTVORAWE NA NAU^NIOT SOBIR

Dami i gospoda,po~ituvani kole{ki i kolegi,

Dozvolete mi da ve pozdravam i da se zablagodaram za va{eto prisus-tvo na nau~niot sobir na tema �Konkurentnosta na ekonomijata na Repub-lika Makedonija�. Temata za koja denes }e razmenime mislewa i }e donese-me zaklu~oci i preporaki za idnite aktivnosti e mnogu aktuelna i zna~ajnaza makedonskata ekonomija. Ova poradi toa {to bez zgolemuvawe na kon-kurentnosta ne moè da se sozdavaat uslovi za raste` na izvozot i brutodoma{niot proizvod i za razvoj na nacionalnata ekonomija. Zgolemuvaweto,pak, na konkurentnosta e kompleksno i sloèno pra{awe i bara sinhro-niozirana aktivnost na site faktori po~nuvaj}i od kreiraweto na makroe-konomskata i razvojnata politika, sozdavaweto na uslovi za ostvaruvawena kratkoro~nite i dolgogodi{nite predviduvawata, a naglasuvaj}i giaktivnostite na delovnite subjekti. Na ova upatuva praktikata na razvi-enite zapadni ekonomii i naprednite zemji vo tranzicija, kako i istra-ùvawata povrzani so srednoro~niot i dolgoro~niot razvoj na zemjata vonaredniot period.

Aktuelnosta na temata, za koja }e razmenime mislewa na dene{niotnau~en sobir, proizleguva od odloènite procesi povrzani so zgolemu-vaweto na konkurentnosta vo Republika Makedonija {to uslovuvaat stag-nacija i odrùvawe na izvozot na mnogu nisko nivo, namaluvawe na proiz-vodstvoto i prodlabo~uvawe na ekonomskata kriza. Mo`nostite za ek-stenzivno stopanisuvawe se iscrpeni i e neophoden presvrt kon inten-

14


zivno stopasnisuvawe {te }e pridonese za zgolemuvawe na konkurentnos-ta i vospostavuvawe na raste~ki trendovi na izvozot i proizvodstvto,odnosno ekonomskiot razvoj na zemjata.

Deneska }e rabotime spored programata koja vi ja dostavive so poka-nata za ovoj nau~en sobir. Najnapred }e gi islu{awe obra{awata na g-din\or|i Petru{ev, dràven sekretar vo Ministerstvoto za ekonomija, g-din Xejms Lafler, rakovoditel na Proektor za konkurentnost na Make-donija i g-din Peter Telen od Fondacijata �Fridrih Ebert�.

Po obra}awata na programata e prezentacijata na rezimeata na pettereferati izgotveni za ovoj nau~en sobir. Okolu 12 ~asot }e imame trie-setminutna kafe i sendvi~ pauza, a potoa sleduvaat va{ite diskusii.

Vo ovaa prilika sama da naglasam deka mislewata izneseni vo refera-tite, kako i tie {to }e bidat sodràni vo diskusii se va{i razmisluvawai ne mora da se sovpa|aat so stavovite na instituciite kade ste vraboteni.Ova }e bide naglaseno i vo prvite stranici na zbornikot.

Po zavr{uvaweto na diskusiite }e usvoime zaklu~oci i preporakikoi }e gi dostavivme do nadle`nite ministerstva i asocijacii na bizniszaednicata.

Referatite, diskusiite i zaklu~ocite }e gi pe~atime vo posebenzbornik. Poradi ova ve molam diskusiite vo elektronska forma vo rok oddesettina dena da gi dostavite vo Zdruènieto za odr`liv razvoj. Istotaka i onie kolegi koi denes od bilo koi pri~ini ne se vo mo`nost dadiskutiraat gi pokanuvam svoite diskusii da gi predada vo navedeniot roki tie }e bidat sodràni vo zbornikot.

Vo ovaa prilika dozvolete mi da izrazam blagodarniost na Fondaci-jata Fridruh Ebert i Ministerstvoto za ekonomija za poddr{kata {to jadadoa za odrùvaweto na ovoj nau~en sobir. Za obezbeduvawe na finan-siski sredstva za pe~ateweto na zbornikot veteno ni e sponzorstvo odGTZ-Proekt za poddr{ka na privatniot sektor i Makedonsko germansko-to stopansko zdruènie. Ova sponzorstvo }e bide odbeleèno vo zborni-kot. Me|utoa, bez razlika dali }e ja dobieme ovaa finansiska poddr{kaZOR }e go pe~ati zbornikot so svoi sredstva, a podgotovkite za pe~at }e gisponzorira Dru{tvoto za izdava~ka dejnost �Vlabor� od Skopje za {to voovaa prilika izrazuvam blagodarnost kon ovaa izdava~ka ku}a.

Koga ve}e imaam zbor dozvolete mi da kaàm nekolku re~enici zaZdruènieto za odr`liv razvoj koe e inicijator na odrùvaweto nanau~niov sobir.

Zdruènieto e formirano vo 2001 godina, a intenzivna aktivnostostvari vo 2002 godina. Eve taa aktivnost prodolùva i vo 2003 godina. Vomart odràvme eden nau~en sobir, ovoj e vtor, a vo tek se podgotovkite za

15

odrùvawe na dva sobiri na tema �Golemite sitemi vo ekonomijata na Re-publika Makedonija� i �Lokalniot ekonomski razvoj vo Republika Make-donija�.

Zor ima 45 ~lena. Za pouspe{no ostvaruvawe na programskite opre-delbi smetame deka ovoj broj treba dvojno da se zgolemi. Poradi ova vepovikuvam da stanete ~lenovi na ZOR. Pristapnicite vo koi se sodràniosnovnite celi na Zdruènieto (ostvaruvawe na odr`liv razvoj koj eko-nomski e efikasen, socijalno praveden i ne ja zagrozuva ìvotnata sre-dina), formite na dejstvuvawe i uslovite za za~lenuvawe moè da gi dobi-ete za vreme na pauzata, a popolnetite prijavi moè da gi predadete pozavr{uvaweto na nau~niot sobir.

Vrz osnova na prijavite nie }e ve pokanuvame da prisustvuvate iu~estvuvate vo na{ite aktivnosti i }e vi predloìme aktivno vklu~uvawevo ovie aktivnosti, se razbira, dokolku imate interes.

Tolku vo ova moe obra}awe i moème da po~neme so realizacija napredvidenata programa za rabota na nau~niov sobir.

17

\or|i Petru{evdràven sekretar vo Ministerstvoto za ekonomija

OBRA]AWE NA NAU^NIOT SOBIR

Po~ituvani dami i gospoda,

Najnapred dozolete mi od imeto na Ministerstvoto za ekonomija dave pozdravam i da vi posakam uspe{na rabota. Konkurentnosta pretstavu-va najzna~aen faktor za razvojot na Republika Makedonija. Ottamu proiz-leguva aktuelnosta na temata koja e predmet na dene{niot nau~en sobir.

Poradi zna~enieto na konkurentnosta za nacionalnata ekonomijataa pretstavuva osnovna preokupacija na Ministerstvoto za ekonomija ina Vladata na Republika Makedonija. Aktivnostite se naso~eni kon sozda-vawe na uslovi i pretpostavki za zgolemuvawe na konkurentnosta kakoosnovna pretpostavka za uspe{na integracija na makedonskata ekonomijavo svetskite trgovski i finansiski tekovi.

Vo ramkite na aktivnostite vo ovaa nasoka, Vladata vo januari 2003godina usvoi Programa na merki i aktivnosti za poddr{ka na pretpri-emni{tvoto i sozdavawe konkurentnost na privatniot sektor vo Repub-lika Makedonija. Ovaa programa pretstavuva operacionalizacija na poli-tikata i strategijata za malite i sredni pretprijatija, preku razni for-mi na nefinansiska i finansiska poddr{ka, zaradi sozdavawe uslovi zaotvorawe novi rabotni mesta i namaluvawe na nevrabotenosta, zgolemu-vawe na izvozot i sozdavawe uslovi za rast na ̀ ivotniot standard na nase-lenieto preku rabota.

Osnovnata cel na ovaa programa na merki i aktivnosti e da se pot-tikne ekonomskiot rast i namaluvawe na nevrabotenosta, preku zgolemu-

18


vawe na ekonomskata efikasnost i me|unarodnata konkuretnost i soz-davawe na ekonomska struktura i uslovi, kompatibilni so onie na napred-nite zemji.

Konkurentnosta stanuva uslov za uspeh na makedonskite pretprija-tija vo uslovi na globalizacija i otvoraweto na pazarot kon svetot, {tonastana so za~lenuvaweto na Republika Makeodnija vo STO. Vo taa naso-ka, na{ite napori treba da gi naso~ime kon postignuvawe na pette os-novni preduslovi za kvalitativni promeni vo sferata na konkurentnos-ta:

1. Nadminuvawe na postojnata inertnost kaj privatniot sector;

2. Receptivnost kon inovacii i sorabotka;

3. Razvojna politika konzistentna so sfa}aweto deka op{tiotekonomski prosperitet moè da se postigne preku podobruvawena konkurentnosta;

4. Raspolagawe so soznanija {to }e ovozmoàt Republika Makedo-nija da donesuva podobri i pobrzi odluki od svojata konkurenci-ja;

5. Nosewe odluki motivirani od potrebata za ekonomski napredok,a ne od pozicija na sila ili emocii.

Za da se uspee vo toa, treba da se razviva dijalog i sinergija me|ujavniot i privatniot sektor, so cel da se dojde do optimalni razvojni strate-gii, merki i aktivnosti za poddr{ka na konkurentnosta, produktivnostai pretpriema~kiot duh vo pretprijatijata vo Republika Makedonija, itoa:

1. Preku obezbeduvawe forum za dijalog me|u javniot i privatniotsektor, so cel:

� Identifikacija na pre~kite za postignuvawe konkurentnost;

� Inicirawe i sledewe na realizacija na politiki {to seklu~ni za ekonomskiot porast;

� Sozdavawe javna svest za zna~eweto na konkurenosta za ekonom-skiot porast na Republika Makedonija;

2. Razvoj na dolgoro~ni strategii za poddr{ka na konkurentnosta,produktivnosta, MSP i pretpriema{tvoto;

3. Inicirawe i analiza na istraùvawa za odrazot na merkite naekonomskata politika vrz konkurentnosta;

4. Obezbeduvawe naporite na Vladata da se fokusirani kon izgrad-ba na socijalniot i humaniot kapital, kako klu~en faktor zaobezbeduvawe i odrùvawe na konkurentska prednost;

19

5. Da obezbedi {iroko op{testveno prifa}awe na kulturata napretpriemni{tvo, konkurentnost i globalizacija;

6. Sovetuvawe na Vladata za soodvetnite merki koi se nameneti zastimulacija na razvojot na MSP preku pravna i regulativnareforma poradi namaluvawe na barierite za po~nuvawe i vr{ewena biznisi;

7. Odreduvawe na prioriteti i koordinacija na politikite i in-icijativite naso~eni kon poddr{ka na pretpriemni{tvoto iMSP;

8. Monitoring i sledewe na efektite od primenata na zakonskataregulativa, politikite i merkite za poddr{ka na razvojot napretpriemni{tvoto i konkurentnosta.

Na toj na~in, moè da se ostvari na{ata vizija za pottiknuvawe narazvojot na konkurentni pretprijatija koi od svoja strana }e pridonesatza podobruvawe na ìvotniot standard na naselenieto i dolgoro~niotprosperitet na zemjata.

Ovoj nau~en sobir o~ekuvame deka }e dade pridones za sozdavawe nauslovi za zgolemuvawe na konkurentnosta na mikro i makro plan. Na ovaukaùvaat podgotvenite referati, a se nadevam toa }e go potvrdi i disku-sijata kako i zaklu~ocite i preporakite koi predviduvate da gi usvoitena krajot od dene{niot sobir.

21

Xejms Lafler,Proekt za konkurentnost na Makedonija

KON PROEKTOT ZA KONKURENTNOSTNA MAKEDONIJA (MCA)

Misijata na Proektot za konkurentnost na Makedonija (MCA), e daizgradi prosperitet za prose~niot gra|anin na Makedonija so toa {to }eim pomogne na makedonskite pretprijatija da stanat poagresivni, popod-gotveni i pokonkurentni na globalniot pazar. ̂ etirigodi{niot Proektza konkurentnost na Makedonija, vo vrednost od 12 milioni USD, se odvi-va niz sorabotka so makedonskite pretprijatija od site golemini za da imse pomogne da sozdadat i da plasiraat na pazarot svoi unikatni proizvodii uslugi za koi izbirlivite krajni kupuva~i }e bidat podgotveni da pla-tat povisoka cena poradi priznaenata unikatna vrednost.

Konkurentnosta e produktivnost na nivo na pretprijatie. Se nat-prevaruvaat pretprijatijata - ne zemjite. Pretprijatijata {to se ino-vativni i sposobni da gi motiviraat svoite vraboteni se onie najkon-kurentnite i tie se klu~nite dvigateli na ekonomskiot raste`. Proek-tot za konkurentnost na Makedonija (MCA) im pomaga na takvite make-donski pretprijatija da osmislat vizija i aktivnosti koi{to }e dovedatdo nivna zgolemena konkurentnost na doma{niot, regionalniot i me|u-narodniot pazar. Konzorcium od {est vode~ki me|unarodni kompanii }esorabotuva so vode~kite makedonskite delovni subjekti i so industriskiteklasteri vo nasoka na:

� Osnovawe i zacvrstuvawe na pet industriski klasteri koi }e iz-gotvuvaat i }e sproveduvaat strategii za podobruvawe na me|u-narodnata konkurentnost na zemjata. Klasterite moème da giopi{eme kako grupi {to gi vklu~uvaat site zna~ajni u~esnici vo

22


raboteweto na oddelen sektor, kakvi {to se privatni pretpri-jatija od razli~ni golemini, proizvoditeli, dobavuva~i, kupuva~i,rabotna sila, organi na vladata, profesionalni zdruènija, iliobrazovni insitucii i instituti za istraùvawa i obuka;

� Izgraduvawe partnerski vrski so makedonskiot konsultantskisektor i so drugi davateli na delovni uslugi za da se obezbedidoma{na poddr{ka za inicijativite na klasterite i pritoa da sejaknat doma{nite kapaciteti;

� Pomo{ pri osnovawe na Makedonski nacionalen sovet za pret-priemni{tvo i konkurentnost (NSPK), javno-privatno telo {to}e go so~inuvaat napredno-misle~ki gra|ani na Makedonija pos-veteni na podobra, poprosperitetna idnina na svojata zemja;

� Sproveduvawe na programa za informirawe na javnosta so koja }ese informiraat vode~kite subjekti vo nacionalnata vlada i volokalnite vladi i zaednici za toa {to e konkurentnost i za koris-ta od konkurentnosta i }e se jakne dijalogot me|u javniot i pri-vatniot sektor vo pogled na reformite {to se potrebni za da sepoddrì ekonomskata konkurentnost na Makedonija, a promen-ite vo politikata da dovedat do ekonomska korist za prose~niotgra|anin na Makedonija;

� Sponzorirawe godi{na konferencija za konkurentnost i iz-davawe godi{en izve{taj za konkurentnosta vo koj }e bidat iz-neseni rezultatite vo napreduvaweto na Makedonija kon ostvar-uvaweto na dolgoro~nite celi postaveni od u~esnicite na proek-tot.

MCA }e im pomogne na makedonskite pretprijatija da sozdadat vizi-ja i da sprovedat aktivnosti {to vodat kon nivna zgolemena konkurent-nost na doma{niot, regionalniot i me|unarodniot pazar. Proektot zakonkurentnost na Makedonija }e sorabotuva so makedonski pretprijatijaod site golemini vo sozdavaweto i pazarnoto plasirawe na nivni unikat-ni proizvodi i uslugi za koi izbirlivite potro{uva~i }e bidat podgotvenida platat povisoka cena poradi nivnata unikatna vrednost.

Toa e pojdovna osnova na Makedonija kon patot vo globaliziraniotsvet, Evropskata Unija, zonite na slobodna trgovija na Balkanot i patotkon pogolem prosperitet kako i povisok ̀ ivoten standard vo Makedoni-ja. Ako na pristapuvaweto vo Svetskata trgovska organizacija gledamekako na uspeh, toga{ tuka i treba da zapreme. ̂ inot na pristapuvawe voSTO ne zna~i dobiena bitka, tuku naprotiv toa samo pokaùva deka naMakedonija }e i bide dozvoleno da go sledi natprevarot. No toa ne e ga-rancija deka Makedonija }e se natprevaruva, a u{te pomalku deka moè dapostigne pogodok.

23

Kako edna od glavnite celi na proektot, Makedonskiot nacionalensovet za konkurentnost }e bide odgovoren za dijalogot me|u privatniot ijavniot sektor i }e se zanimava so site pra{awa koi se pre~ka za ostvaru-vawe na me|usebnata konkurencija i sorabotka vo privatniot sektor. Sove-tot }e inicira promeni na zakoni i propisi, }e ja planira infrastruktu-rata, }e privlekuva stranski kapital i }e raboti vo nasoka na podobru-vawe na delovnata atmosfera za da se pottikne konkurentnosta, produk-tivnosta i pretpriemni{tvoto. Nacionalniot sovet }e go so~inuvaatnekolku pretstavnici od Vladata, no pogolemiot broj ~lenovi }e bidatpretstavnici od privatniot sektor.

Proektot za konkurentnost na Makedonija vo oktomvri minatatagodina odrà vovedni seminari za zapoznavawe na makedonskiot privateni javen sektor so konceptot na konkurentnost, koi pak gi posetija pove}eod 450 u~esnici. Zainteresiranite subjekti u~estvuvaa vo serija rabotil-nici koi se odràa vo januari godinava.

Vizijata i liderstvoto se najva`ni faktori za uspeh na eden klaster.Najva`ni kriteriumi pri izbor na klasterite se pretpriem~ivosta, spo-sobnosta za liderstvo i opredelbata za zaedni~ka vizija pome|u u~esnicitevo klasterot. U{te eden kriterium pretstavuva potencijalnoto vlijaniekoe klasterot }e go ima na Makedonija, odnosno dali }e ima povolno vlijaniena pogolem broj lu|e i dali }e pridonese za zgolemuvawe na nivnite pri-hodi. Najvaèn faktor e da utvrdime dali klasterot e ̀ ivotosposoben iekonomski odr`liv.

Klasterot gi vklu~uva proizvoditelite na surovini, prerabotu-va~ite, pakuvaweto, transporterite, distributerite maloproda`bata-vaka definiran pretstavuva vertikalen pristap kon klaster. Horizon-talno, klasterot gi vbrojuva i istraùva~kite centri, obrazovnite in-stitucii, asocijaciite koi }e lobiraat kaj Vladata za podobri propisi izakoni, kako i specijaliziranite institucii kako {to se veterinarnitecentri i sertifikacionite ustanovi. Vo prviot krug za izbor na klaste-ri u~estvuvaa pretstavnici od klasterite za konzervna industrija, turi-zam, tekstil i tekstilni proizvodi, informati~ka tehnologija, jagne{komeso i ov~o sirewe, vino, grade`ni{tvo, meso i mle~ni proizvodi, a in-teres projavija i klasterite za metalurgija i hemiska industrija.

Nie gi pokanuvame site kompanii i/ili poedinci da se priklu~atkon koj bilo od formiranite klasterite ili vo klasterite vo formira-we ili pak da podnesat sopstvena prijava za klaster. Klasterite ne sezatvoreni celini, idejata e vo niv da moè da se vklu~uvaat novi subjektii po nivnoto formirawe.

Nie izbravme dva klasteri koi imaat izrazeno vodstvo i vizija zasvojot razvoj, no }e prodolìme da rabotime so onie {to ne vlegoa vo

24


prviot krug za da im pomogneme da se nadgraduvaat. Do krajot na godinata}e bidat izbrani u{te dva klastera i vo po~etokot na drugata godina }ebide izbran u{te eden.

Klasterite za turizam i jagne{ko meso i ov~o sirewe, se prvite dvaklastera, koi }e dobivaat fokusirana tehni~ka pomo{ vo razvoj na strate-gii, utvrduvawe na prioritetot na klu~nite inicijativi i sproveduvawena novite strategii na klasterite i na pretprijatijata, so cel da se postigneodr`liva me|unarodna konkurentna prednost. Tehni~kata pomo{ {toMCA }e ja obezbeduva za klasterite }e se manifestira vo podra~jata kakvi{to se istraùvawa na pazarot, razvoj na proizvodi, standardi na kvali-tet, promocija na trgovija i obuka na vrabotenite. MCA, isto taka, }e impomogne na klasterite da gi indentifikuvaat specifi~nite ograni~uvawa{to treba da se re{at za klasterot da moè poefikasno da se natprevaru-va- propisi deneseni od Vladata, pristap do stranski pazari, merki vofinansiskiot sistem ili razvoj na kriti~na infrastruktura.

Proektot za konkurentnost na Makedonija }e bide prisuten voednona nivo na klaster i na na nivo na pretprijatie. Timot na Proektot zakonkurentnost na Makedonija, zaedno so davatelite na delovni uslugi odMakedonija obu~eni za metodologija za razvoj na klasteri i so drugiteu~esnici vo proektot, raboti na sozdavawe podobri strategii, podobriproizvodi i posilni kompanii so po{irok pristap do me|unarodnite pa-zari preku podobreno proizvodstvo, rabotewe i kvalitet. Sekoga{ koga emo`no }e se angaìraat makedonski eksperti, posebno vo sektorot na delov-ni i konsultantski uslugi i uslugi od lokalnite istraùva~ki centri.Toa }e zavisi od potrebite na klasterot, na primer, vo forma na finansi-rawe na investicii za razvoj na proizvodstvo, ili komercijalno trgovskorabotewe.

MCA }e obezbeduva pomo{ i za neizbranite klasteri. Soglasno sonivnite potrebi, pomo{ta moè da se realizira preku kvartalni rabo-tilnici posveteni na pristap do pazarot, menaxment na proizvodstvo irabotewe, marketing.

Vo pretstojniot period, klasterite }e pretstavuvaat modeli za rab-oteweto vo privatniot sektor za site industrii da ja sfatat va`nosta nazaedni~koto rabotewe, su{tinskata potreba da se svrtat koj krajnite pot-ro{uva~i i da ja primenuvaat strategijata koja poa|a od krajniot pot-ro{uva~ spored koj se naso~uva proizvodstvoto. Kompaniite i poedin-cite so inovativni i visokokvalitetni proizvodi ili uslugi, koi se stre-mat da go izdignat svojot konkurenten deloven potencijal na najvisokomo`no nivo, se sovr{eni u~esnici vo Proektot za konkurentnost na Make-donija. Zemjite {to se prosperitetni odbrale da stanat prosperitetni.Makedonija moè da odbere prosperitet.

25

D-r Boris Blaèvski

REFERATI

27

D-r Boris Blaèvski

D-r Boris BlaèvskiMinisterstvo za finansii

KONKURENTNOSTA - NAJPROPULZIVENFAKTOR NA RAZVOJOT

Konkurentnosta pretstavuva dviè~ki faktor na raste~kite tren-dovi na svetskata ekonomija. Taa ja pokaùva osposobenosta na nacional-nite ekonomii za ramnopraven natprevar so konkurencijata na doma{nioti stranskiot pazar, kako i za integracija vo globalnite svetski trgov-ski i finansiski tekovi.

Sovremenata teorija i empiriskite soznanija pokaùvaat deka nadene{no nivo na ekonomska razvienost i globalizacija na svetskitetrgovski i finansiski tekovi, otvoraweto na doma{noto stopanstvo konstranstvo i jakneweto na konkurentnosta pretstavuva osnoven faktor zarazvoj na sekoja nacionalna ekonomija. Istraùvawata pokaùvaat dekaneefikasno e da se proizveduva i prodava vo nacionalnite granici ideka otvorenata ekonomija sozdava prostor za optimalno iskoristuvawena resursite. Vrz ovie osnovi se sozdava prostor za koristewe na oskud-nite resursi vrz konkurenska osnova, se zgolemuva efikasnosta na sto-panisuvaweto i se zadovoluvaat potrebite na naselenieto na povisokokvalitativno i kvantitativno nivo {to e krajna ekonomska cel na raz-vojot.

Vlijanieto na konkurentnosta vrz efikasnosta i dinamikata narazvojot osobeno e zna~ajno za ekonomiite koi se vo tranzicioni proce-si, odnosno koi vo prethodniot period imaa podzatvoreni stopanski sis-temi.

28


Ovie zemji so promeni vo ekonomskiot sistem soglasno pazarnataekonomija, a osobeno so privatizacijata na op{testveniot kapital i pre-struktuirawe na proizvodstvoto spored barawata na pazarot i me|u-narodnite standardi sozdavaat povolen makroekonomski ambient za poe-fikasno stopanisuvawe i vrz taa osnova za zgolemuvawe na konkurentskatasposobnost na nacionalanta ekonomija. Vo ovaa nasoka zna~ajni rezulta-ti ostvaruvaat osobeno zemjite vo tranzicija od Centralna Evropa.

Zgolemuvaweto na konkurentnosta vo nacionalnata ekonomija e kom-pleksno pra{awe i bara sinhronizirani aktivnosti na nositelite narazvojnata i na makroekonomsakta politika, kako i na menaxerskite ti-movi na pretprijatijata. Ova se ostvaruva so prilagoduvawe na makroe-konomskata i razvojnata politika kon standardite za stopanisuvawe koise primenuvaat vo razvienite ekonomii i so prilagoduvawa na mikronivo. Vo ovie ramki od osoebno zna~ewe e da se sozdavaat uslovi za funci-onirawe na mehanizmite na pazarnata ekonomija, razvoj na pretpriema{-tvoto, poddrùvawe na inicijativite na menaxerite za ostvaruvawe nastopanska dejnost, unapreduvawe na tehnolo{kite procesi, osovremenu-vawe na obrazovniot sistem spored potrebite na ekonomijata, elimenira-we na barierite vo trgovijata i sli~no. Za zgolemuvawe na konkurentnos-ta od imperativno zna~ewe se aktivnostite kaj firmite naso~eni konostvaruvawe na sovremen menaxment.

Zgolemuvaweto na konkurentnosta e od osobeno zna~ewe za razvojotna Republika Makedonija. Sogleduvawata za razvojnite mo`nosti poka-ùvaat deka unapreduvaweto na konkurentnosta e osnovna pretpostavkaza poefikasno stopanisuvawe, dinamizirawe na razvojot i zgolemuvawena ̀ ivotniot standard na naselenieto.

Svrzano so ova, vo Nacionalnata strategija za ekonomski razvoj naRepublika Makedonija1) e naglaseno deka vo uslovi na slobodna konkuren-cija makedonskata ekonomija }e mora da ja zgolemuva svojata konkurent-nost od aspekt na strukturata na proizvodstvoto, kvalitetot na proizvo-dite i nivnite ceni so cel uspe{en nastap na doma{niot i stranskiotpazar. So ova }e se sozdavaat uslovi strukturata, standardite i kvalite-tot na makedonskoto proizvodstvo da se pribliùva do tie od razvieni-te evropski ekonomii.

Jakneweto na konkurenosta na nacionalnata ekonomija e komplekas-no pra{awe i usloveno od sproveduvawe na vkupnite reformi i funcio-niraweto na sistemot na pazarnata ekonomija. Vo ovie ramki zna~ajnovlijanie ima prilagoduvaweto na stopanskite subjekti za rabota vo us-

1) Za ova vidi poop{irno: MANU, Nacionalna strategija za ekonomski raz-voj na Republika Makedonija, Skopje, 1997 godina, str. 385.

29

D-r Boris Blaèvski

lovi na zgolemena konkurencija, a osobeno organizacionoto i tehnolo{-koto prestruktiraweto na proizvodstvoto, kako i jakneweto na pretpri-emni{tvoto i menaxmentot.

Pri ova teì{no mesto treba da se dade na osposobuvawe i soz-davawe na uslovi ekonomskite subjekti da rabotat vo konkuretski uslo-vi. Vo sprotivno doma{nite pretprijatija nesposobni da ja izdràt kon-kurencijata kako na doma{niot taka i na stranskiot pazar bi morale dago namalat ili napu{tat proizvodstvoto. Isto taka i golemite dràvnii privatni pretprijatija so anti-konkurentska politika moè da ja po-tisnuvaat privatnata inicijativa na malite i srednite raste~ki pret-prijatija.

Vo Programata Makedonija 2003 e ukaàno deka zdravata i postoja-na konkurencija }e pretstavuva snaèn faktor za podobruvawe na ekonom-skata efikasnost na stopanskite subjekti i za zadovoluvawe na potrebitena potro{uva~ite so pogolem izbor na proizvodi, so povisok kvalitetna stoki i so relativno poniski ceni2). Ottamu, vaka postavenata konku-rencija sozdava uslovi za zgolemuvawe na konkurentnosta i pretstavuvaefikasen instrument za mobilizacija na materijalnite resursi, rabot-nata sila i znaeweto za ekonomski razvoj na trajna osnova.

Sozdadeni uslovi i sostojbi

Republika Makedonija vo izminatiot tranzicionen period go inten-zivira i zaokruì procesot na reformski zafati vo ekonomskiot sis-tem. Reformite se naso~eni kon promeni vo sopstveni~kite odnosi, afir-macija na stokovnoto proizvodstvo i na kategoriite {to nemu mu se svoj-stveni. Namaleni se regulativnite funcii na dràvata.

Svrzano so ova doneseni se sistemskite zakoni, izvr{ena e operaci-onalizacija i se formirani instituciite za nivno sproveduvawe. Vo ram-kite na sistemskite promeni teì{teto na aktivnostite e staveno naprivatizacijata i prestruktuiraweto na pretprijatijata, sanacija i re-konstrukcija na bankite, liberalizacijata na nadvore{no-trgovskata raz-mena i na cenite, unapreduvaweto na fiskalnata sfera i vo drugi dome-ni.

Izvr{ena e liberalizacija na nadvore{no-trgovskiot reìm, {tobez somnenie pretstavuva nose~ka transmisiona pazarna komponenta zazgolemuvawe na konkurencijata. Vo ovaa nasoka se ukinati kvotite za

2) Za ova vidi poop{irno: Vlada na Republika Makedonija, Makedonija 2003,Ramkovna programa za ekonomskiot razvoj i reformi, Skopje, 2000 godina,str. 97.

30


izvoz i uvoz na oddelni stoki, a za mal broj na proizvodi koi imaat poseb-no zna~ewe za zemjata e predvideno izdavawe na odobrenija od nadle`niteministerstva.

Istovremeno, namalena e visinata na carinite soglasno opredelbi-te na Svetskata trgovska organizacija. Iako prose~nata carinska stapkae sÈ u{te relativno visoka vo sporedba so oddelni napredni zemji vo tran-zicija, taa sozdava prostor za zgolemuvawe na konkurencijata vo nacio-nalnata ekonomija. Sogleduvawata pokaùvaat deka ako se ima predvidniskoto nivo na ekonomska razvienost na zemjata, liberalizacijata na eko-nomskite odnosi so stranstvo {to se otvaruva vo Republika Makedonijagi sledi tekovite koi se prisutni vo evropskite zemjite vo tranzicija.

Sklu~eni se dogovori za slobodna trgovija so pove}e zemji vo regi-onot i po{iroko. Vakvi spogodbi se sklu~eni so SR Jugoslavija, Slove-nija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Turcija, Albanija, Ukrai-na, Romanija i EFTA. So ovie spogodbi se liberalizira nadvore{no-trgovskata razmena i zgolemuva konkurentnosta na makedonskata ekono-mija na pazarite na ovie zemji, odnosno ekonomski integracii.

Vo 1997 godina potpi{an e dogovor so Evropskata unija za sorabot-ka i trgovija, a podocna i spogodba za stabilizacija i asocijacija, so{to se sozdavaat mo`nosti za pro{iruvawe na razmenata i drugite vido-vi na sorabotka na Republika Makedonija so ovaa evropska integracija.

Pokraj liberalizacijata na nadvore{no-trgovskata razmena, done-seni se pove}e sistemski re{enija i merki so koi se sozdavaat uslovi zapogolem vlez na stranski investicii. Ova se ostvaruva so dano~ni i carin-ski olesnuvawa i drugi pogodnosti na stranskite investitori. Vlezotna direktnite stranski investicii pridonesuva za zgolemuvawe na kon-kurencijata vo investiraweto i po{iroko vo proizvodstvoto i razvojotna Republika Makedonija.

So koristeweto na srednoro~ni i dolgoro~ni stranski krediti izaemi i so priliv na stranski kapital po drugi osnovi se zgolemuva konku-rencijata vo finasiskiot sektor {to pozitivno vlijae na namaluvawena kamatnite stapki i za poeftinuvawe na kreditite.

Za zgolemuvawe na konkurencijata sekako pozitivno vlijanie imaliberalizacijata na cenite. Za nad 80% od proizvodite i uslugite {tose ostvaruvaat vo nacionalnata ekonomija, cenite se formiraat slobod-no spored pobaruva~kata i ponudata na pazarot, {to ukaùva na relativnovisok stepen na liberalizacijata na cenite, {to e uslov za jaknewe nakonkurencijata.

So makroekonomskite politiki se predviduva globalnata politi-ka na slobodno formirawe na cenite, pri {to se primenuva odreden vidna kontrola na cenite samo na mal broj proizvodi i uslugi koi se od

31

D-r Boris Blaèvski

zna~ewe za standardot na naselenieto i koi imaat odredena monopolskapolo`ba na pazarot. Pri ova treba da se naglasi deka liberalizacijatana cenite na oddelni proizvodi od zna~ewe za ìvotniot standard sesledi vnimatelno. Vo slu~aj na pogolemo naru{uvawe na pazarot kaj od-reden vid proizvod, odnosno usluga {to e od vitalno zna~ewe za ìvot-niot standard koj e pod reìm na slobodno formirawe, istiot privreme-no moè da bide staven pod reìm na odreden vid na kontrola.

Kontrolata na cenite se vr{i so primena na reìmot na neposred-na kontrola i na reìmot na izvestuvawe.Brojot na proizvodite koi seopfateni so kontrola na cenite od godina vo godina se namaluva {toukaùva na kontinuiraniot proces na liberalizacija na cenite.

Konkurencijata na doma{niot pazar se zgolemuva so rapidno zgole-muvawe na brojot na firmite. Ova e ovozmoèno so poednostavuvawe naprocedurata za otvorawe na firmi vo site segmenti na razvojot so {todoa|a do izraz pretpriema~kata sposobnost na del od naselenieto. Voovaa nasoka pozitivno deluvaat pottiknuva~kite merki za otvorawe namali i sredni pretprijatija vo site sferi na ekonomskoto deluvawe.

Brojot na firmite vo Republika Makedonija denes za tri i pove}epati e zgolemen vo odnos na sostojbata pred otpo~uvaweto na procesotna tranzicijata. Pri ova ovoj raste` e ostvaren blagodarej}i na privatni-te firmi koi se javuvaat vo site stopanski dejnosta, a osobeno vo trgovi-jata.

Malite i srednite pretprijatija so svojata brojnost, raznovidnost,diverzificiranost i efikasnost stanuvaat klu~en element za jaknewena konkurencijata i efikasnosta na nacionalnata ekonomija. Ovie pret-prijatija se razvivaat vo site oblasti kade {to organiziranosta na proiz-vodstvoto ili pazarot bara mali visokoproduktivni organizacioni struk-turi, mo{ne brzo prilagodlivi na pazarnite potrebi, koi vr{at konku-rensko vlijanie i pridonesuvaat za jaknewe na konkurencijata vo naci-onalnata ekoniomija.

Za sproveduvawe na zdrava konkurencija koja pridonesuva za razvojna Republika Makedonija se doneseni pove}e zakonski re{enija za spre-~uvawe na antimonopolskite odnesuvawa i nelojalnata konkurencija. Voovie ramki posebno zna~ewe i mesto imaat aktivnostite za suzbivawe nasivata ekonomija.

Vo pretprijatijata se pravat napori za menaxerski ekipirawe iprestriuktuirawe na proizvodsrvoto soglasno me|unarodnite standardikako i za poefikasno rabotewe so {to se zgolemuva konkuretskata sposob-nost na makedonsakta ekonomija.

Seto ova ukaùva deka se sozdadeni uslovi za zgolemuvawe na kon-kurentnosta. Ovie uslovi se sozdavaat vrz seopfaten i kompleksen pri-

32


stap. Ova e neophodno bidej}i vo sprotivno merkite za zgolemuvawe nakonkurencijata moè da imaat limitira~ko vlijanie vrz razvojot na od-delni dejnosti i na vkupnata nacionalna ekonomija.

2. Zgolemuvaweto na konkuretnosta na makedonskata ekonomija ipokraj ostvarenite aktivnosti vo izminatiot period od tranzicijata, seostvaruva so zabavena dinamika i ne prestavuva faktor za dinamizirawena izvozot i BDP.

Za zgolemuvawe na konkurentnost od zna~ewe e uspe{no da funci-onira sistemot na pazarnata ekonomija. Sistemot na pazarnata ekonomi-ja e obrement so nezaokruèni procesi, neefikasno funcionirawe naoddelni institucii, prisustvo na sivata ekonomija, mitoto i kurupci-jata, administriraweto i sli~no.

Sogleduvawata pokaùvaat deka procesite na prestruktuirawe naproizvodstvoto vo Republika Makedonija se ostvaruvaat zabaveno. Ovaporadi nasledenata nefunkcionalna stopanska struktura i ograni~enitematerijalni mo`nosti za pointenzivna stapka na investirawe.

Poradi ova, strukturata na stopanstvoto na Republika Makedonijase karakterizira so poniski fazi na prerabotka, nestandardizirano pro-izvodstvo, ne gi sledi barawata na doma{niot, a osobeno na stranskiotpazar.

Vo proizvodstvoto na Republika Makedonija preovladuvaat surovi-ni i repromaterijali i stoki za {iroka potro{uva~ka od tradicional-nite dejnosti. Mal broj proizvodi se standardizirani spored barawatana stranskite pazari. Taka, spored podatocite na Stopanskata komorana Makedonija okolu 70 proizvodi i uslugi se sertificirani so ISO stan-dardite, a vo tek na postapka se aktivnosti za 66 proizvodi. Ovoj broj eza devet i pove}e pati pomal vo sporedba so stopanstvoto na Slovenija.Imeno, spored podatocite na stopanskata komora na Slovenija vo ovaazemja 850 proizvodi i uslogi se sertificirani so ISO standardite.

Ova ukaùva deka konkurenskata sposobnost na makedonsakta eko-nomija se nao|a na mnogu nisko nivo. Oddelni istraùvawa prezentira-ni vo na{ata stru~na literatura ukaùvaat deka zbirnata ocenka na in-deksot na tekovnata konkurentnost na makedonskata ekonomija iznesuva2,56, a zbirnata ocenka na razvojnata konkurentnost iznesuva 2,91 na mernaskala od 1 do 7. Ovie sogleduvawa ukaùvaat deka vo makedonskata ekonomi-ja �ne postojat nitu dadeni nitu sozdadeni potencijali na nejzinitekonkurentni performansi�3).

3) Van~o Uzunov, Strategija i politika na kreiraweto konkurentnost na make-donskata ekonomija, Univerzitet �Sv. Kiril i Metodij� Skopje, Pravenfakultet, Skopje, 2001, str.4-7

33

D-r Boris Blaèvski

Ostvareni dvièwa vo ekonomija

Poradi zabavenite procesi na sproveduvawe na reformite vo na-cionalnata ekonomija, kako i bavnoto prestruktuirawe na proizvodstvo-to konkurentnosta na makedonskata ekonomija se odrùva na nisko nivoi ne prestavuva faktor na razvojot. Vo uslovi na ograni~eni mo`nostiza plasman na doma{niot i stranskiot pazar poradi sÈ pogolemata kon-kurencija i malata konkurenska sposobnost izvozot stagnira, a na niskonivo se ostvaruva i proizvodstvoto vo makedonskata ekonomija.

Poradi zabavenite procesi na prestruktuirawe na proizvodstvo-to, industriskata struktura gi ima istite karakteristiki od pred dve do

Tabela 1

DINAMIKA NA BDP I OBEM NA IZVOZOT

BDP - realni stapkina promeni

Izvozmilijardi dolari

1994 -1,8 1,08

1995 -1,1 1,20

1996 1,2 1,15

1997 1,4 1,20

1998 3,4 1,31

1999 4,3 1,19

2000 4,5 1,32

2001 -4,5 1,15

2002 0,3 1,11

Izvor:Ministerstvo za finasii, Bilten,11/2002, str.5, a za 2002 god. Dràven zavod zastatistika, Predhodni statisti~ki podatoci za Republika Makedonija za 2002godina, Skopje, dekemvri 2002 god.

Grafikon 1

Izvor: Vidi tabela 1

34


tri decenii. Poradi ova industriskoto proizvodstvo vo 2002 godina epove}e od prepoloveno vo odnos na 1989 godina.

Za razlika od izvozot, poradi niskata konkurentost na doma{notoproizvodstvo, uvozot beleì kontinuiran raste`, so {to se formirarelativno visok deficit vo nadvore{no-trgovskata razmena. Ovoj defi-cit osobeno e visok vo 2002 godina i toj prestavuva izostren i limiti-ra~ki faktor na razvojot na Republika Makedonija.

Tabela 2

BRUTO DOMA[EN PROIZVODI INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO

- Indeksi (1989-100)

1900 1995 2000 2001 2002

Bruto doma{en proizvod 89,8 70,0 81,9 78,6 78,8

Industrisko proizvodstvo 89,4 42,9 47,4 45,9 43,6

Izvor:Economic Commission for Europe, Economic Survey of Europe, No 2/2002, UnitedNations, New York and Geneva, 2002, a za 2002 godina na{i presmetki vrz osnova naprethodnite statisti~ki podatoci na Dràvniot zavod za statistika.

Tabela 3

BRUTO DOMA[EN PROIZVOD I DEFICITOTVO NADVORE[NOTRGOVSKATA RAZMENA

- vo mil. dolari

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002

BDP 3.351 3.390 3.458 3.575 3.730 3.908 3.726 3.737

Deficit 515 480 542 604 585 771 533 824

U~estvo na deficitotvo BDP (vo %)

15,4 14,2 15,7 16,9 15,7 19,7 14,3 22,0

Izvor: Dokumnetacija na Ministerstvoto za finansii

Grafikon 2


35

D-r Boris Blaèvski

Vo izvozot dominantno mesto, odnosno blizu edna polovina otpa|ana lon rabotite, koi se evidentiraat vo bruto-iznos (zaedno so uvozot narepromaterijal), {to ilustrira anemi~na i nepropulzivna izvozna struk-tura.

Pokraj ova vo strukturata na stopanstvoto na Republika Makedonijadominiraat tn. �~uvstvitelni stoki� koi lesno potpa|aat pod razni re-strikcii pri uvozot na oddelni zemji i ne ostvaruvaat soodveten dohod.

Stagnacijata na izvozot i ograni~enite mo`nosti za plasman nadoma{niot pazar uslovuvaat nisko koristewe na kapacitetite i zgole-muvawe na tro{ocite na rabotewe so {to se namaluva konkurentskatasposobnost na nacionalnata ekonomija.Vo vakvi uslovi ne se sozdava pro-stor za raste` na BDP i za ostvaruvawe na efikasen ekonomski razvoj.

Za niskata konkurentnost dominatno vlijanie imaat zabaveniteprocesi za prestruktuirawe na delovnite subjekti. Spored odgovoritena sprovedenata anketa, koja se sprovede kaj odreden broj pretprijatija,se zabeleùva deka vo izminatiot period delovnite subjekti mnogu mal-ku napravile za kadrovsko i organizaciono zajaknuvawe, za unapreduva-we na tehnolo{kite procesi, za prestruktuirawe na proizvodstvot so-glasno barawata na pazarot, za unapreduvawe na sorabotkata so stranskitepartneri i sli~no.

Sogleduvawata pokaùvaat deka firmite se sretnuvaat so prob-lemite na prevrabotenosta. Ima ukaùvawa spored koi ako brojot navrabotenite se namali za 30% do 40% firmite pouspe{no }e rabotat.Me|utoa, ova bara efikasna socijalna za{tita.

Slika 1

KARAKTERISTI^NI ODGOVORI SODR@ANIVO ANKETATA ZA PRESTRUKTUIRAWETO

NA PROIZVODSTVOTO VO PRIVATIZIRANITE FIRMI

Pra{awa Odgovori

Kako se ostvaruvaataktivnostite svrzani so:

IntenzivnoSoglasnopredvidu-vawata

Zabaveno Po~etno

- Prevrabotenosta h

- Rakovodno i stru~noekipirawe

h

- Organizacionozajaknuvawe

h

- Unapreduvawe natehnolo{kite procesi

h

- Pazarno prestruktu-irawena proizvodstvoto

h

- Finansiskokonsolidirawe

h

- Sorabotkata so stranstvo h

Napomena: Odgovorite se odbeleàt vo soodvetnite koloni so h.

36


Tehnolo{kite procesi se zastereni i tie ne pridonesuvaat za zgo-lemuvawe na konkurentskata sposobnost. Ova se odnesuva i na prestruk-tuiraweto na proizvostvoto soglasno me|unarodnite standardi i barawana stranskite pazari. Poradi procesite na dezinvestirawe ovie neophod-ni promeni se odloèni ili se ostvaruvaat so zabavena dinamika, so {tomakedonskata ekonomija go gubi ~ekorot vo razvojot.

Zna~eweto na konkurentskata sposobnost i vrz taa osnova zgolemu-vaweto na izvozot vrz razvojot moè da se ilustrira so postignuvawatavo zemjite na tranzicija od Centralna Evropa. Imeno ovie zemji vo iz-minatiot period za tripati go zgolemija izvozot koj pridonesuva za kon-tinuiran raste na BDP.4)

Predviduvawa

Sogleduvawata svrzani so idniot srednoro~en i dolgoro~en razvojna Republika Makedonija ukaùvaat deka teì{teto na aktivnostitetreba da se dade na kreiraweto na konkurentski pretpostavki na make-donskata ekonomija. Ova e neophodno bidej}i samo so raste` na kvalita-tivnite faktori, prestruktuiraweto na proizvodstvoto soglasno bara-wata na stranskite pazari, odnosno zgolemuvaweto na konkurentskatasposobnost }e se sozdavaat uslovi za ekonomski raste` i razvoj. So ova}e se napravi presvrt od ekstenziven kon intenziven razvoj, odnosno odeksplotacija na resursite i eftinio prodavawe na stranskite pazarikon sozdavawe novi proizvodi so povisoki fazi na prerabotka i pogole-ma vrednost.

Se smeta deka fazata na kreirawe na konkuretni performansi namakedonskata ekonomija treba da bide sostavena od po~etna-redizajners-ka i razvojna-pottiknuva~ka. Pri ova se naglasuva deka kreiraweto nakonkurenski performansi na nacionalnata ekonomija e usloveno od una-preduvaweto na raboteweto na site institucii koi so ekonomijata ima-at dopirni to~ki.5)

Procesot na zgolemuvawe na konkurentnosta vo Republika Make-donija se ceni deka so pogolem intenzitet }e prodolì vo naredniotperiod. Na ova }e deluvaat efektite od primenata na stopanskiot sis-tem na otvorena ekonomija, a osobeno liberalizacijata na nadvore{no-

4) Zemjite vo tranzicija od Centralna Evropa vo 2001 godina izvovot go zgo-lemija za nad tri pati vo odnos na 1989 godina, a BDP za 16%.

Izvor: Economic Commission for Europe, Economic Survey of Europe, No 2/2002, UnitedNations, New York and Geneva, 2002.

5) Prof. d-r Van~o Uzunov, Citiran trud, str.93.

37

D-r Boris Blaèvski

trgovskata razmena, cenite, prestruktuiraweto na ekonomijata, kako ipropisite i merkite za spre~uvawe na monopolskoto odnesuvawe.

Vo postprivatizacioniot period delovnite subjekti teì{teto }ego dadat na proizvodstvstvenoto prestruktuirawe soglasno me|unarodnitestandardi. Ova }e se ostvaruva so revitalizacija i modernizacija na pos-tojnite kapaciteti i izgradba na novi prerabotuva~ki potencijali.

Na jakneweto na konkurentnosta na stranskite pazari zna~ajno vli-janie }e ima sklu~uvaweto na novi spogodbi za slobodna trgovija so pove}ezemji, kako i doslednata primena na dogovorot za stabilizacija i asoci-jacija na Republika Makedonija so Evropskata unija. So ova }e se sozda-vaat uslovi za pogolemo otvorawe na makedonskata ekonomija i za jak-newe na nadvore{noto vlijanie vrz razvojnite procesi vo nacionalnataekonomija.

Godinava Republika Makedonija stana 145-ti ~len na Svetskatatrgovska organizacija. Ova }e gi intenzivira aktivnostite za natamo{nounapreduvawe na konkurencijata i za liberalizacija vo ekonomijata.

Za jaknewe na konkurencijata zna~ajno vlijanie }e ima primenatana zakonskata regulativa, a osobeno efikasnoto rabotewe na Monopol-skata uprava.

Vo nasoka na zgolemuvawe na konkurentnosta na makedonskata ekono-mija pridones se o~ekuva da dadat merkite na makreokonomskata politi-ka za 2003 godina.6)

Vo 2003 godina se predviduva da se vodi zdrava ekonomska politikai ntenzivirawe na reformskata orientacija. Pri ova teì{no mesto sedava na pottiknuvawe na investiciite i vrabotenosta, sproveduvawe nareformi na pazarot na rabotnata sila, sozdavawe uslovi za pogolemaefikasnost vo rabotata na delovnite subjekti i vrz taa osnova zgolemu-vawe na konkurentnosta, odnosno izvozot i bruto doma{niot proizvod.Svrzano so ova se predviduva da se ostvaruvaat aktivnosti za promocijana izvoznite mo`nosti na makedonskata ekonomija preku atraktivni iz-vozni proekti vo ramkite na sorabotkatsa so Proektot za konkurent-nost na Republika Makedonija na Amerikanskata agencija za me|unarodenrazvoj.

Za zgolemuvawe na konkurentnosta na makedonskata ekonomija vo2003 godina se predviduva da se ostvaruva programa za obuka na kadri,podobruva efikasnosta na obrazovniot sistem i pottiknuva prestruktu-

6) Vlada na Republika Makedonija , Makroekonomska politika na RepublikaMakedonija za 2003 godina, Skopje, fevruari 2003.

38


iraweto na proizvodstvoto soglasno me|unarodnite standardi, kako iupravuvaweto vo sektorot na pretprijatijata.

Vo ovie ramki se predviduva da se pottiknuvaat aktivnostite zaagresivna markenti{ka strategija za prodor i pro{iruvawe na stran-skite pazari.

Vo 2003 godina }e se sozdavaat uslovi i realni pretpostavki za ras-te` na investiciite za 20%. Ova }e se ostvaruva so namaluvawe na dava~-kite na delovnite subjekti sprema dràvata, zgolemuvawe na doma{noto{tedewe, vklu~uvaj}i go i {tedeweto na dràvata, namaluvawe na kamat-nite stapki na doma{nite krediti, koristewe na stranski srednoro~nii dolgoro~ni krediti i zaemi, kako i so vlez na direktni investicii idrugi nekreditni formi na koristewe na stranski kapital.

So ovie sredstva prvenstveno }e se poddràt investiciite koi pri-donesuvaat za podigawe na tehnolo{kite procesi i razvoj na makretin-{kite sposobnosti.

Za realizacija na Programata za poddr{ka na pretpriema{tvoto isozdavawe na konkurentnost na malite i srednite biznisi }e se sozdavaefikasna institucionalna infrastruktura, povolno ekonomsko op-kruùvawe, pottiknuvaat formi za poddr{ka na pretpriema{tvoto, soz-davawe povolen ambient i mehanizmi za poefikasni formi na poddr{kana pretpriema~ite, malite i srednite pretprijatija, }e se unapreduvasorabotkata so stranstvo i sli~no .7)

Za zgolemuvawe na konkurentnosta se predviduvaat aktivnosti zapottiknuvawe na procesite na modernizacija i implementacija na odrede-ni tehnologii i visoki tehnolo{ki standardi. Ova e neophodno bidej}iMakedonija ima mnogu mal broj na proizvodi serticifirani spored me|u-narodnite standardi i toa prestavuva limitira~ki faktor za vlez nastranskite pazari i ostvaruvawe na pogolema konkurentnost.

Za zgolemuvawe na konkurencijata se predviduvaat merki za poefi-kasno funcionirawe na sistemot na pazarnata ekonomija, namaluvawena obemot na sivata ekonomija i merki i aktivnosti za spre~uvawe nakorupcijata i sli~no.

So makroekonomskata politika za 2003 godina se predviduva da sesozdavaat uslovi doma{nite pretpriema~i od srodni dejnosti da se pov-rzuvaat vo �industriski klaseri� kako sloèni ekonomski sistemi za

7) Ministerstvo za ekonomija, Programa na merki i aktivnosti za poddr{kana pretpriema{tvoto i sozdavawe na mali i sredni biznisi vo RepublikaMakedonija, dekemvri 2002 god.

39

D-r Boris Blaèvski

zgolemuvawe na konkurentnosta, nivno povrzuvawe so stranskite part-neri i zaedni~ki nastap na stranskite pazari.

Vo Srednoro~nata programa za razvoj an Republika Makedonija, Ma-kedonija 2003, teì{teto na merkite i aktivnostite e dadeno na efikas-no funcionirawe na sistemot na pazarna otvorena ekonomija, prestruk-tuiraweto na prozvodstvoto soglasno kriteriumite na stranskite pa-zari i vrz taa osnova zgolemuvawe na izvozot i BDP.

Za zgolemuvawe na konkurentnosta vo Programata �Makedonija 2003�naglaseno mesto e dadeno na sozdavaweto na uslovi za unapreduvaweto nakonkurencijata na doma{niot pazar. Svrzano so ova e predvideno da seprezemaat merki za:

- zloupotrbata na dominatnata polo`ba na pretprijatijta nadoma{niot pazar;

- distinkcija me|u kartelskite spogodbi i drugite vidovi na hori-zontalni spogodbi;

- fuziite i prezemawata na pretprijatijata;

- spre~uvawe na nefer konkurencijata;

- jaknewe na instituciite na sistemot vo domenot na konkurenci-jata.

Jakneweto na konkurencijata se predviduva da se ostvaruva so vnima-telno sledewe na efektite i navremeno prezemawe na merki za elimini-rawe ili ublaùvawe na nepovolnite efekti soglasno praktikata naSTO i zemjite na Evropskata unija.

Za zgolemuvawe na konkurentnosta od primarno zan~ewe e intenzi-virawe na procesot na prestruktuirawe na proizvodstvoto soglasno bara-wata na pazarot. Vo Nacionalnata strategija za razvoj do 2020 godinaprestruktuiraweto e predvideno da se ostvaruva so razvoj na modernaindustrijalizirana ekonomija, so vitalen sektor na uslugite i produk-tivno zemjodelstvo. Razvojot e predvideno da se ostvaruva so povisokafinalizacija na pazarno-kompatibilno, izvozno orientirano proizvod-stvo. Vrz ovie osnovi se o~ekuva vo strukturata na industriskoto proiz-vodstvo da se ostvari proces na zgolemuvawe na proizvodstvoto so povi-soki fazi na prerabotka, odnosno da se zgolemi u~estvoto na kompleksotna trajni potro{ni dobra, prerabotkite na zemjodelski proizvodi i drugiindustriski granki koi ostvaruvaat konkurentno proizvodstvo.

Strukturni promeni, potpreni vrz pogolema izvozna orientiranost,se predviduvaat i vo grade`ni{tvoto i vo tercijalniot sektor na na-cionalnata ekonomija.

40


Mesto zaklu~ok

Konkurentnosta e osnovna pretpostavka za razvojot na RepublikaMakedonija. Taa treba da se ostvaruva kompleksno, pred sÈ vo nasoka nasozdavawe na neophodnite pretpostavki za nejzinoto deluvawe. Vo ovaanasoka, pokraj makroekonomskite uslovi, primarno mesto ima prestruk-tuiraweto na proizvodstvoto po kvalitet, standard i ceni soglasno bara-wata na doma{niot, a osobeno na stranskiot pazar.

So jakneweto na konkurentnosta, taa sÈ pove}e }e pretstavuva si-len faktor za raste` na BDP i dinamizirawe na razvojot. Jakneweto nakonkurentnosta zaedno so drugite faktori na razvojot }e pridonesuvaatza uspe{na transformacija na Republika Makedonija od zemja vo tran-zicija vo moderna dràva so sovremena ekonomija integrirana vo evrop-skite i svetskite ekonomski tekovi.

41


D-r Marija Zarezankova-PotevskaMinisterstvo za ekonomija

INDUSTRISKITE GROZDOVI VO FUNKCIJANA RAZVOJOT NA KONKURENTNOSTA

Voved

Republika Makedonija, kako i ostanatite zemji vo tranzicija, e so-o~ena so seriozna zada~a da ja zgolemi konkurentnata sposobnost na svoja-ta nacionalna ekonomija, kako preduslov za ramnopraven tretman na svet-skite pazari, a vo interes i na pobrzo integrirawe vo EU. Globalizaci-jata na svetskata ekonomija podrazbira obezbeduvawe na konkurentnostna svetsko nivo. Za taa cel e potrebno da se utvrdi nacionalna strategi-ja i politika za nejzino obezbeduvawe na nacionalno nivo, na oddelnistopanski granki, industrii, proizvodi i celoto stopanstvo.

Vo takvi uslovi razvojot, unapreduvaweto i za{titata na konkuren-cijata e imperativ za razvoj na konkurentno sposobno stopanstvo.

Republika Makedonija i zemjite vo tranzicija se prinudeni {topobrzo i poefikasno da sozdadat povolen makroekonomski ambient iklima za nepre~en razvoj na privatnata inicijativa vo stopanstvoto,{to obezbeduva razvoj na konkurencijata i konkurentskata borba na pa-zarot, so {to se sozdavaat site preduslovi za sozdavawe na konkurentnosposobna ekonomija.

Sozdavaweto na konkurentno sposobna nacionalna ekonomija, kakopreduslov za pobrza integracija vo svetskata ekonomija, a pred sÈ vo EU,naloùva bitni prilagoduvawa na komponentite na makroekonomskata

42


politika kon svetskite standardi za stopanisuvawe, sozdavawe na povolnadelovna klima, a potoa i promeni na mikro nivo, vo pretprijatijata.

Na makro nivo stanuva zbor, pred sÈ, za adaptacija na zakonskataregulativa kon regulativite na EU, na Svetskata trgovska organizacija(STO), so {to treba da se obezbedi nepre~eno stopanisuvawe i razvoj napretpriemni{tvoto kako preduslov za razvoj na konkurencijata, potoaeliminirawe na barierite vo trgovijata itn. Na mikro nivo toa e prom-enata na postojniot i primena na sovremeniot menaxment.

Vo Republika Makedonija ekonomskata tranzicija kon otvoreno pa-zarno stopanisuvawe e prosledena so niza negativni ekonomski i soci-jalni implikacii. Vo takvi uslovi konkurentnosta na makedonskata eko-nomija ne moè da se obezbedi brzo i efikasno, no edinstveno so para-lelni zalagawa i napori vo site sferi na ekonomskoto ̀ iveewe, na site~initeli i na site nivoa na odlu~uvawe, na makro i mikro nivo, efek-tite }e bidat pogolemi.

Vo toj kontekst, ulogata na industriskite grozdovi (clusters), odnos-no industriskite zoni ili oblasti, vo ekonomskiot razvoj e mo{ne gole-ma, tie imaat svoe vlijanie i zna~ewe vo razvojot na konkurentnosta nanacionalnata ekonomija.

1. Poim na industriski grozd

Poimot industriski grozd, odnosno cluster, se sre}ava vo amerikan-skata literatura i praksa, a vo Republika Italija i vo drugi zemji, kakoRepublika Turcija, na primer, se upotrebuva terminot industriska zona/oblast.1) Se upotrebuva poimot grozd, bidej}i vo prenosna smisla,pretprijatijata se naredeni kako zrna od grozje, zdruèni, na~i~kani vogrozd.

1) Vidi po{iroko:

- Michael E. Porter� The Competitive Adventage of the Nations�,Free Press,NewYork,1990,1

- Michael E. Porter: �Competitive Strategy - Techiques for Analyzing, Industries andCompetitors�, The Free Press, New York, 1980.

- Strategija za razvoj na prehranbenata industrija vo Republika Makedoni-ja, 1 del, -Sektorska analiza, GTZ Promocija na privatniot sektor, dekem-vri 2001

- Michael Fairbanks É Stace Lindsay, Plowing the Sea,Nurturing the Hidden Sources ofGrowth in the Developing World, forefword by Michael E. Porter, Harvard BusinessSchool Press, Boston,1997

43


Vo porane{na SFR Jugoslavija so merkite na ekonomskata politi-ka se razvivaa i afirmiraa reprodukcionite celini vo ramkite na go-lemite pretprijatija, {to pretstavuvaa eden vid industriski grozd, soogled na povrzanosta na srodni i kompatibilni proizvodstva.

Iako ne postoi jasna definicija za industriskite grozdovi/zoni/oblasti, bitna e funkcijata {to ja imaat vo razvojot na konkurentnostai vo razvojot na maloto stopanstvo.

Imeno, industriskite grozdovi pretstavuvaat:

� model za razvoj na maloto stopanstvo, odnosno na sektorot namalite i sredni pretprijatija, a ednovremeno se i

� model za razvoj na konkurentnosta.

Italijanskiot model na industriski grozd/zona pretpostavuva poste-pen razvoj koj proizleguva od ponudata, dodeka amerikanskiot model poa|aod pobaruva~kata, odnosno od pazarot.

Postojat 2 osnovni pristapi pri definiraweto na industriskitegrozdovi/zoni/oblasti: horizontalen i vertikalen.

� Horizontalniot pristap ozna~uva povrzuvawe na srodni indus-trii/proizvodstvo, vklu~uvaj}i i institucii za pomo{ i pod-dr{ka na pretprijatijata.

� Vertikalniot pristap ozna~uva povrzuvawe na odredeni indus-trii/proizvodstvo od surovini do gotov proizvod, vklu~uvaj}ii dizajn, transport, distribucija/maloproda`ba.

Eve nekolku definirawa na industriskite grozdovi/zoni/oblasti:

a) Industriskiot grozd (cluster) / industriska oblast / zona pret-stavuva grupa na komplementarni mali po obem industrii/pro-izvodstvo/pretprijatija vrz osnova na konkurentni prednostina regionot/op{tinata/dràvata ( M.E. Porter).

b) Toa e grupa na kompatibilni i srodni pretprijatija me|usebnopovrzani, naj~esto geografski koncentrirani (M.E.Porter).

v) Toa e industriska sorabotka i zdruùvawe vrz vzaemna dover-ba na grupa srodni industrii/proizvodstvo (M.Fearbanks).

g) Industriskiot grozd pretstavuva dinami~na grupa na indus-trii koi ja unapreduvaat {irokata konkurentska okolina/am-bient ((M. Fearbanks).

d) Toa e golemo zdruùvawe na specijalizirani pretprijatija voeden prostor kade postoi golema povrzanost, me|usebna razme-na i visoka specijalizacija (Altenberg T. i Mejer Stamer).

44


Sprema toa, industriskite grozdovi/zoni/oblasti pretstavuvaatzdruùvawe i sorabotka na srodni i kompatibilni mali po obem indus-trii/proizvodstva na odreden prostor, kade postojat komparativni pred-nosti i kade se sozdavaat konkurentni prednosti.

Industriskite zoni/oblasti/grozdovi se naj~est oblik na organi-zirawe na maloto stopanstvo, kade na edno mesto se organizira rabotewetona sli~ni industrii. Zaradi nivna pogolema racionalnost i efikasnostvo industriskite zoni se vklu~eni i specijalizirani pretprijatija zaizvoz, so cel da im se olesnat uvozno-izvoznite transakcii na malostopan-stvenicite, instituti za marketing i istraùvawa, za ispituvawe na kva-litetot - specijalni laboratorii, agencii za promocija na izvozot, {ko-li za izu~uvawe na odredeni zanimawa i kursevi za obu~uvawe vo raznioblasti na ekonomijata, delovno-informativni centri itn.

2. Ulogata na maloto stopanstvo vo razvoj nakonkurencijata

Ulogata na maloto stopanstvo tokmu poradi ekonomskite funkciie osobeno golema vo procesot na prestruktuirawe na stopanstvoto i vorazvojot na konkurencijata. Malite stopanski subjekti se biten faktorvo razvojot na konkurencijata vo nacionalnata ekonomija, pa ottamu se ivaèn element za jaknewe na konkuretnosta na makedonskata ekonomi-ja.2)

Malite i sredni pretprijatija se mnogu vitalen, fleksibilen ipropulziven del na proizvodstvenata i ekonomska struktura, tie se kar-akteriziraat so specijalizirani znaewa, so visoko sofisticirani dej-nosti i biznisi, so {to stanuvaat vaèn razvoen faktor vo nacionalna-ta ekonomija i po{iroko.

Malite i sredni pretprijatija vo uslovi na sozdadena povolna delov-na klima i opkruùvawe, izgradena so makroekonomski deloven ambienti soodvetna zakonska legislativa i utvredna nacionalna politika napoddr{ka na maloto stopanstvo, obezbeduvaat razvoj i jaknewe na kon-kurencijata vo nacionalnata ekonomija, preku motivirawe za postojanovnesuvawe na promeni vo raboteweto, so jaknewe na kreativnosta, inve-ntivnosta, primena i razvoj na tehni~ko-tehnolo{kite inovacii. Kon-kurentno sposobnite i kompetentni mali i sredni pretprijatija imaatmo`nost da se vklu~at vo me|unarodnite ekonomski tekovi, vo internaci-onalizacijata i integracijata na stopanstavata na svetsko nivo.

2) Spored: d-r Marija Zarezankova-Potevska: Perspektivite na maloto sto-panstvo, Noel, 2000, Skopje.

45


Poddr{kata vo obezbeduvaweto na konkurentskata sposobnost namakedonskite pretprijatija se obezbeduva preku izgradba na instituciikoi davaat razni vidovi na pomo{ i poddr{ka vo edukacii, permanentnoobrazovanie, konsultacii za uspe{no vodewe na pretprijatijata, vo obez-beduvawe na kvalitet na proizvodite i promocija na izvozot, vo finan-sirawe na nivnite delovni aktivnosti i rabotewe, na relativno pris-tapen i lesen na~in itn. Sepak, ovaa poddr{ka e sÈ u{te nedovolna ipokraj napravenite po~etni ~ekori.

3. Osnovni pretpostavki za konkurentnost

Osnovnite preduslovi za da se razvie konkurentno sposobna ekono-mija so obezbeduvawe na konkurentni proizvodi, stopanski granki i in-dustrii moè da se svedat na slednite komponenti :

1. Na makro nivo:

a) Makroekonomski ambient-povolna delovna klima- sistemskizakoni i politiki-adekvatna carinska i dano~na politika,stimulativna kreditna politika, finansiska disciplina, an-tikorupciski zakoni, za{tita na industriska sopstvenost itn.;

b) Otstranuvawe na barierite vo razvojot na maloto stopanstvoi pretpriemni{tvoto;

c) Obezbeduvawe na za{tita na konkurencijata na pazarot ;

d) Obezbeduvawe na tehnolo{ki razvoj i primena na novi znaewa;

e) Obezbeduvawe na svetski kvalitet na proizvodite i uslugite;

f) Promocija na izvozot i investiciite;

g) Izgradba na institucionalna infrastruktura za pomo{ ipoddr{ka na pretpriema~ite;

h) Utvrduvawe na nacionalna strategija i politika za kreirawena konkurentnost;

i) Izgradba na industriski grozdovi / industriski zoni (klas-teri)-kako model za gradewe na konkurentnost itn;

2. Na mikro nivo:

1. Reinènering na pretprijatijata i prifa}awe na nov sistemna delovno rabotewe i na stopanisuvawe;

2. Donesuvawe i realizacija na novi delovni strategii na pret-prijatijata, orientirani posebno kon me|unarodnite pazari;

3. Koristewe na humanite resursi kako dominanten faktor vozgolemuvaweto na produktivnosta na pretprijatijata;

46


4. Primena na sovremen menaxment, marketing, elektronsko de-lovno rabotewe i utvrduvawe na menaxment i marketing pla-novi itn;

5. Jaknewe na me|usebnata doverba i razvoj na delovniot moral,profesionalizam, delovnost itn.

Konkurentnata sposobnost na sekoj stopanski subjekt/pretprijatiee odredena vo prv red od konkurentnosta na industrijata na koja É pripa|a.

Vo literaturata3) se sre}avaat i po{iroki pristapi vo tretirawetona poimot na konkurentnosta i vo tn. sistemska konkurentnost se vklu-~uvaat 4 intervenciski nivoa:

� Meta nivo-podgotvenosta na op{testvoto za reformi;

� Makro nivo-stabilnost i makroekonomski uslovi za stopanisu-vawe;

� Mezo nivo- institucionalnata infrastruktura za poddr{ka i

� Mikro nivo-podgotvenosta na pretprijatijata za konkurencijai sozdavawe na konkurentni proizvodi/uslugi.

Ottamu proizleguva i potrebata od razvoj na makedonskoto stopan-stvo na najsovremen na~in, koristej}i gi metodite na upravuvawe i gra-dewe na konkurentnosta kaj naciite, koi ve}e se dlaboko vklu~eni ivisoko u~estvuvaat vo globalinata, svetska ekonomija. Da se razvie iobezbedi konkurentnost na eden proizvod, na edna stopanska granka i naedna nacionalna ekonomija, nu`no pretpostavuva sozdavawe na povolendeloven ambient vospostaven so povolna makroekonomska politika iambient vo uslovi na eden ekonomski sistem koj ja afirmira privatnatasopstvenost i dejstvuvaweto na pazarnite zakonitosti. Makroekonom-skite faktori silno vlijaat vrz razvojot na konkuretnosta na nacional-nata ekonomija i zatoa e od osobena va`nost kako tie }e se vospostavat.

Od druga strana, vo uslovi na slobodno deluvawe na pazarnite za-konitosti pretprijatijata nu`no treba da se prilagodat na tie uslovi,da sozdavaat uslovi za primena na ekonomskite principi vo delovnotorabotewe i da opstanat vo uslovi na zasilena konkurencija.

Vo taa smisla, utvrdenite razvojni dokumenti, strategii, makroe-konomski politiki, industriski politiki, odluki, rezolucii na OON,na EU i na ostanatite relevantni me|unarodni organizacii i institucii,kako razvoen prioritet, nezavisno od nivoto na stopanska razvienost,

3) Vidi: Strategija za razvoj na prehranbenata industrija vo Republika Make-donija, 1 del, -Sektorska analiza, GTZ Promocija na privatniot sektor,dekemvri 2001, str. 6.

47


go apostrofiraat razvojot na maloto stopanstvo, odnosno pretpriemni{-tvoto kako faktor za zgolemuvawe na konkurentnosta na stopanstvoto.

Politikata na konkurentnost, promocijata na malite i sredni pret-prijatija, politikata na za{tita na ìvotnata okolina i odr`liviotrazvoj, politikata na me|unarodnata sorabotka i transfer na tehnolo-gija, politikata na promocijata na izvozot, na industriskoto prestrukti-rawe i investicionata politika, za{tita na industriskata sopstvenost,upravuvaweto so pretprijatijata itn. pretstavuvaat sr` na industriskitepolitiki na razvienite zemji vo svetot.

4..Poim na konkurentnost

Razvojot na konkurentnosta na sekoe stopanstvo, obezbedu-va mo`nost za vklu~uvawe vo svetskata ekonomija, odnosno ja izra-zuva sposobnosta na nacionalnata ekonomija da bide del od glo-balizira~kite svetski ekonomski tekovi. Spored toa, konkurent-nosta pretstavuva fleksibinost so koja nacionalnite ekonomiimoè da se prilagodat na strukturnite promeni.

Amerikanskiot sovet za politika na konkurentnosta industriska-ta konkurentnost ja definira kako sposobnost za proizvodstvo na stokii uslugi koi gi isponuvaat uslovite na me|unarodnite pazari, dodekagra|anite postigaat ìvoten standard koj se zgolemuva i koj moè dase odrì vo podolg period.

OECD ja definira konkurentnosta kako sposobnost na kompani-ite, industriite, regionite i naciite da proizveduvaat izloèni name|unarodna konkurencija i da obezbedat relativno visok obem na pri-hodi i vrz osnova na faktorite na proizvodstvo da obezbedat relativnovisoko nivo na vrabotenost na trajna osnova.

Spored poznatiot amerikanski profesor Majkl E.Porter, su{ti-nata na formuliraweto na strategijata za konkurentnost e vo povrzanostana pretprijatieto so negovata okolina, odnosno nacionalniot prospe-ritet e sozdaden, toj ne e nasleden. Za M.E.Porter, konkurentnosta nanacijata zavisi od sposobnosta na nejzinata industrija za inovacii iusovr{uvawe. Spored nego, oddelni pretprijatija se vo mo`nost da ginadminuvaat osnovnite pre~ki vo primenata na inovaciite i promenitei stanuvaat uspe{ni poradi postoeweto na ~etiri osnovni i {irokisvojstva na edna nacija, koi zaedno go sozdavaat dijamantot na nacional-nata prednost. Sekoja dràva-nacija si sozdava svoi posebni svojstva,atributi za svoeto stopanstvo, i toa vo oblasta na : faktorite na proiz-vodstvo, pobaruva~kata, srodnite industrii i strategiite na pretpri-jatijata i postoewe na rivalstvo, odnosno konkurencija. Ovie determi-

48


nanti, spored Porter, ja sozdavaat nacionalnata sredina i okolina vokoja pretprijatijata se ra|aat, se razvivaat, se borat i se natprevaru-vaat. Sekoja od ovie ~etiri to~ki na nacionalniot dijamant kako sis-tem sodrì osnovni elementi na me|unarodnata konkurencija.

Spored toa, paradigmata za dijamantot na Majk E.Porter ja pret-stavuva konkurentskata okolina vo koja sekoe pretprijatie mora da senatprevaruva.

Kako dobar primer za uspeh na nacionalnata konkurentnost, Por-ter so pravo go apostofira italijanskiot industriski grozd na kera-mi~kata industrija vo Emilija Romawa. Razvojot na komparativnata pred-nost na italijanskata kerami~ka industrija pokaùva kako dejstvuva di-jamantot na nacionalnata prednost.

Vklu~uvaweto na sekoja nacionalna ekonomija na svetskite pazarivo prv red e opredeleno od utvrdenata politika na industriska kon-kurentnost, kako primarna orientacija na industriskata politika. Vopolitikata na industriska konkurentnost kako osnovni komponenti se :

� Investiciona promocija;

� Pottiknuvawe na vrabotenosta;

� Merki za promocija na istraùvawata i razvojot po pat na fi-nansirawe so nepovratni sredstva, so dano~ni olesnuvawa, stimu-lacii i osloboduvawa, povrzuvawe so univerzitetite i so istra-ùva~kite institucii.

� Promocija na malite i sredni pretprijatija;

� Razvoj na informacionata tehnologija;

� Za{tita na ~ovekovata okolina;

� Za{tita na industriskata sopstvenost;

Su{tinata na utvrduvaweto na strategijata za konkurentnost (M.Porter) e vo povrzanosta na stopanskite subjekti so nivnata okolina,odnosno konkurencijata na nacijata zavisi od sposobnosta na nejzina-ta industrija za inovacii i usovr{uvawe.

Uspe{nosta na oddelni pretprijatija, spored M.Porter leì vonivnata podgotvenost za primena na inovaciite i prifa}awe na promeni-te. Sekoja nacija -dràva si sozdava 4 osnovni svojstva na nacionalnataekononija, koi zaedno go so~inuvaat dijamantot na nacionalnata pred-nost. Toa se faktorite za proizvodstvo, pobaruva~kata, srodnite indus-trii i strategijata na pretprijatieto. Ovie determinanti ja sozdavaatnacionalnata okolina vo koja pretprijatijata se osnovaat i se natpre-varuvaat. Sekoja to~ka od ovoj dijamant-kako sistem sodrì svoi osnov-ni elementi za postignuvawe na uspeh vo me|unarodnata konkurencija.

49


Sprema toa, paradigmata za dijamantot na M. Porter ja pretstavuva kon-kurentskata okolina vo koja sekoe pretprijatie se natprevaruva.

Modelot za konkurentnosta na Majkl Porter, spored toa, gi opfa}aprodava~ite, potro{uva~ite, nivnata kupovna mo} i potencijalnite kon-kurenti, supstitutite na proizvodite i uslugite, multinacionalnite kom-panii, karteli itn.

4.1. Industriskite grozdovi /zoni/ oblasti-primerza nacionalna konkurentnost

Kako primer za uspeh na nacionalna konkurentnost M.Porter goapostrofira italijanskiot slu~aj na industriski grozd na kerami~kataindustrija vo regionot Emilija Romawa, kade postepeno se razvivaat po-ve}e srodni dejnosti okolu glavnata, osnovna dejnost- kerami~kata in-dustrija. Razvojot na komparativnata prednost na italijanskata kera-mi~ka industrija pokaùva kako dejstvuva tn. dijamant na nacionalna-ta prednost.

Industriski grozd na kerami~kata industrija vo regionot Emili-ja Romawa pretstavuva edna od specijaliziranite industriski zoni ( oko-lu 280) vo Republika Italija. Imeno, postoeweto na 280 industriskizoni / oblasti specijalizirani za oddelni vidovi proizvodi, kako mebel,~evli, keramika, koà itn., obezbeduva razvoj na konkurenskata sposob-nost na pretprijatijata i nivno efikasno vklu~uvawe vo me|unarodnatatrgovija.

Rasteweto na industriskiot grozd/industriskata zona vo EmilijaRomawa zapo~nuva vo 1950 godina, koga italijanskata kerami~ka indus-trija zavisi od golem broj na uvozni surovini i ma{ini. So vreme, ital-ijanskite proizvoditeli na keramika, zapo~nuvaat uvozot da go zamenu-vaat so doma{ni proizvodi, koristej}i gi doma{nite resursi i razvivaj}igolem broj specijalizirani, srodni pretprijatija. Taka eden grozd, grupa(klaster) na srodni pretprijatija vo kerami~kata industrija sozdava novispecijalizirani, pridru`ni industrii i pretprijatija, ja razvivakonkurencijata i ja zajaknuva nacionalnata konkurentnost na kerami~ka-ta industrija. Vo 1980 godina postojat 60% pove}e proizvoditeli na ma{i-ni koi ̀ estoko se borat na lokalniot pazar, a proizvoditelite na kera-midi profitiraa od konkurentskata borba me|u niv, vo poniski ceni iposovremena tehnika. So pojavata na ovoj industriski grozd - se pojavi igrupa obu~eni stru~ni lica koi go sledea ovoj razvoj na pretprijatijata,pridonesuvaj}i za pojavata na novi pridru`ni pretprijatija, kako naprimer za pakuvawe, dizajn, transportni uslugi itn. Ednovremeno se soz-dadeni i mnogu konkurentski pretprijatija, specijalizirani institucii.Taka, eden grozd na pretprijatija vo kerami~kata industrija sozdade novo-

50


specijalizirani industrii, i vo 1976 godina Univerzitetot vo Bolowadonese odluka da se osnova Centro ceramico di Bologna, za istraùvawe ianalizi na proizvodstvoto. Denes ovoj centar e del na ERVET-sistemotna poddr{ka na maloto stopanstvo vo Emilija Romawa, koj e poznat mo-del za razvoj na maloto stopanstvo.

So pomo{ na ekspertite od univerzitetot vo Bolowa, so izgradenamreà na institucii za pomo{ na privatniot sektor, sistemot ERVET,se obezbedi silen razvoj na kerami~kata industrija vo regionot EmilijaRomawa i denes toa e eden od trite najrazvieni regioni vo zemjata, edenod desette najrazvieni regioni vo EU, a obezbeduva 25% od svetskotoproizvodstvo na kerami~ki proizvodi.

Emilija Romawa, region so 4.000.000 ̀ iteli na teritorija od 22.000km2 i preku 300.000 pretprijatija kon krajot na 20-iot vek, e edno odnajdinami~nite podra~ja vo R. Italija i eden od najdinami~nite regionivo Evropa. Stopanstvoto na Emilija Romawa e zasnovano na tekstilot iprehranbenata industrija, industrijata za obuvki i keramika, ko`na ga-lanterija, proizvodstvo na ma{ini, na zemjodelstvoto i turizmot. Go-lemiot broj mali pretprijatija pretstavuva zabeleìtelen potencijali na me|unarodniot pazar, pred sÈ poradi svojata specijaliziranost, kvali-tet na proizvodite, visokoto tehnolo{ko nivo i educiranata rabotnasila.4)

Ne slu~ajno modelot na razvoj na Emilija Romawa se ozna~uva kakokarakteristi~en model za razvoj na maloto stopanstvo vo razvienitezemji, kako primer koj moè da im posluì na zemjite vo tranzicija. Zapouspe{en razvoj na pokrainata Emilija Romawa, vo 1974 godina e osno-vana agencijata ERVET so zada~a da se realiziraat regionalnite pro-grami na inovacii, razvoj i komunikacii.

Vo 1980 godina e zapo~nat procesot na kreirawe na mreàta naERVET delovno-uslu`ni centri koi zaedno so osnovnata (roditelska)agencija go so~inuvaat sistemot. Zna~i, ERVET-sistemot se sostoi odroditelska agencija i osum specijalizirani delovno-uslu`ni centri zama{inskata industrija, za modnata industrija, za grade`ni{tvoto ikerami~kata industrija i vo oblasta na tehni~kite i nau~nite infor-macii i novite tehnologii. Centrite se otvoreni za sorabotka so delov-nite asocijacii vo regionot i vo nivno ~lenstvo se vklu~eni goleembroj na pretprijatija. Sistemot ERVET ima golema uloga vo istraùva-wata, inovaciite, obukata, ne samo vo Italija, tuku i vo drugite zemji naEvropskata unija.

4) �ERVET - Policies for Business�, Bologna, via Margagni, no 6, str. 1.

51


4.1.1.ERVET mreà na institucii za poddr{ka naregionalnata ekonomija

ERVET-sistemot ja zasnova svojata aktivnost na privatniot sektor,na individualnite pretpriema~i i na pretprijatijata koi gi koristatuslugite na sistemot, potoa na stopanskite komori, bankite, asocijaci-ite na stopanstvenicite i na javniot sektor. Posebna smetka vodi zaodlukite na vladata, proektite i aktivnostite vo regionot. ERVET eagencija koja ja realizira dolgoro~nata ekonomska politika vo soglas-nost so nacionalnite i evropskite propisi.

ERVET, agencijata-roditel, gi koordinira aktivnostite na osumtedelovni uslu`ni centri, sorabotuva so niv vo formuliraweto i sprovedu-vaweto na razli~ni razvojni proekti, finansirani od organite na Emil-ija Romawa. Voedno, ERVET raboti spored svoite sopstveni pravila,kako organizacija za poddr{ka na programite na regionot, osobeno istra-ùva~kata i razvojnata funkcija za pilot-proekti na lokalno i me|u-narodno nivo, finansirani od Evropskata unija.

Uslugite i proektite na ERVET-sistemot se sublimirani vo dvavida aktivnosti:

- tehnolo{ka poddr{ka na proizvodstvoto, organizacijata i me-naxmentot preku davawe informacii za tehnologijata, za opre-mata i za finansiskite instrumenti i

- poddr{ka vo dizajniraweto i realizacijata na inovaciite i raz-ni drugi aktivnosti na nivo na pretprijatie i op{tina.5)

5) ERVET-sistemot gi vklu~uva i slednite aktivnosti:

- pomo{ vo proizvodstvoto i podgotovkata na inovaciite preku transferna tehnologii, {irewe na specijaizirani informacii i znaewa, obuka, ser-tifikati za kvalitetot na proizvodite itn.;

- pomo{ pri proektirawata nameneti za inovativniot deloven menaxment,preku davawe tehni~ka pomo{ i obezbeduvawe informacii za proizvod-stveniot dizajn i kontrola;

- {irewe na informaciite za finansiskite instrumenti za pomo{ na malo-to stopanstvo na lokalno, regionalno i me|unarodno nivo;

- razvoj na profesionalnite kvalifikacii na lu|eto preku odrùvawe naseminari, kursevi i drugi pilot-proekti, olesnuvaj}i go na toj na~in prista-pot do pogolemi znaewa;

- direktna pomo{ na pretprijatijata vo nivnata afirmacija vo me|una-rodnite tekovi na stopanisuvawe, preku analiza na mo`nostite za izvozna malite pretprijatija i nivnite zdruènija, kako i u~estvo vo zaedni~kiproekti;

52


ERVET-sistemot6) na poddr{ka na razvojot na maloto stopanstvovo izminatite godini efikasno vlijae{e na razvojot na regionot EmilijaRomawa, taka {to toj e na treto mesto spored razvienosta na regionitevo Republika Italija 30,4 milioni liri dohod po ìtel (okolu 15.500SAD dolari vo poslednata dekada na 20-ot vek),7) so stapka na vraboten-ost od 43,1% vo 1992 godina (na nivo na zemja 35,5%) i so godi{en izvoz od

- analiza i pregled na op{testveno-ekonomskiot sistem na Emilija Romawa,so cel - razvoj na regionot i pomo{ na lokalnite agencii vo formulirawe-to na politikata za razvoj i efikasna poddr{ka na investiciite, infras-trukturniot i stopanskiot razvoj i

- pomo{, promocija i vrednuvawe na lokalnite, regionalnite i sektorskiterazvojni proekti.

6) ASTER e agencija na Emilija Romawa za tehnolo{ki razvoj, ~ija glavna ak-tivnost e na poleto na inovaciite vo tehnolo{kite sistemi i vo transfer-ot na znaewa, razvojnite proekti i davaweto uslugi na lokalno i me|unarod-no nivo. Preku 4.000 pretprijatija, javni agencii i privatni organizaciigi koristat uslugite na ASTER, direktno ili indirektno, preku nejzinitepartneri.CENTRO CERAMICO kako osnovna zada~a ima koristewe tehni~ki uslugi,konsultacii i informativni uslugi. Aktivnostite se naso~eni kon suro-vinite, tehnologijata i kvalitetot, koristeweto na energijata, za{titatana ̀ ivotnata okolina, a osobeno na kerami~kite materijali kako tradici-onalno proizvodstvo.

CERAL za lokalnite pretprijatija organizira kursevi za obuka za modnitetrendovi vo industrijata za obuvki, kako i davawe na najnovi neophodniinformacii za tehnologijata i pazarot.CERMET e centar za kvalitet, istraùvawa i razvoj, voedno i centar za da-vawe tehni~ki i drugi informacii na pretprijatijata.CESMA pretstavuva usluèn centar za podgotovka na zemjodelskite sto-panstva.CITER e informativen centar za tekstilnata industrija na Emilija Romawa,so zada~a da gi zajakne mo`nostite na proizvodstvoto na malite pretprija-tija od ovaa oblast, spored sovremenite metodi na stopanisuvawe. Pri de-finiraweto na industriskata politika CITER sorabotuva so ostanatiteitalijanski i evropski organizacii. Isto taka, CITER u~estvuva vo proek-tite za razvoj na tekstilnata industrija vo ramkite na Evropskata unija.DEMOCENTER obezbeduva poddr{ka na ma{inskata i elektroindustrijatavo primenata na tehni~ko-tehnolo{kite inovacii, osobeno vo malite isrednite pretprijatija.QUASCO obezbeduva poddr{ka na pretprijatijata vo grade`ni{tvoto vooblasta na kvalitetot, bezbednosta na rabotata, kako i razvojni iistraùva~ki aktivnosti.

7) ERVET, UNIONCAMERE, Bologna: �Emilia Romagna: A great Region - the Right Placefor Working and Living�, str. 1.

53


23,4%, koj zna~itelno e pogolem vo odnos na prosekot na zemjata (17,8%).Stapkata na nevrabotenost vo 1994 godina vo regionot Emilija Romawaiznesuva 6,2%, dodeka na nivo na zemjata ovoj procent iznesuva 11,5%.

Tajnata na uspehot na ovoj region vo R. Italija e pretpriema{tvoto,{to e karakteristika i na celata italijanska ekonomija, koe se karak-terizira so silno prisustvo na malite i na srednite pretprijatija. Vosozdavaweto na op{testveniot bruto proizvod na regionot na EmilijaRomawa kon krajot na minatiot vekzanaet~istvoto u~estvuva so 14,4%,dodeka toj procent na nivo na zemjata e 11,4%. Proizvodstvoto na regi-onot se sostoi od {iroka lepeza na proizvodi - od tradicionalni domoderni i avtomatizirani ma{ini i inovacii, osobeno vo avtomobil-skata industrija (Lanborghini, Maserati, Bugati).

Sektorot na maloto stopanstvo vo regionot Emilija Romawa igrare{ava~ka uloga. Pretprijatijata so najmnogu 19 vraboteni u~estvuvaatso 48,8% vo formiraweto na op{testveniot proizvod, a prose~niot bru-to proizvod na regionalnoto stopanstvo e nad nacionalniot.

Motor na razvojot se ~ove~kite resursi, bidej}i populacijata naEmilija Romawa se karakterizira so visoko nivo na obrazovanie (vo 1994godina samo 1% od populacijata se nepismeni, a 62,9% se so sredna stru~napodgotovka). Rabotata na ~etiri univerziteti, kako i na stranski uni-verziteti, potoa na pove}e istraùva~ki centri, postoeweto na interu-niverzitetski informativen centar, kako eden od najmo}nite vo Evropa,pretstavuva solidna osnova za edukacija na rabotnata sila kako prima-ren faktor na stopanskiot razvoj na Emilija Romawa i na Italija vocelost.

Tajnata na uspehot na regionot so 98.905 industriski pretprijatija(vklu~uvaj}i i 61.994 pretprijatija vo prerabotuva~kata industrija) leìvo ramnoteàta na golemite od edna i na malite i na srednite pretpri-jatija od druga strana. Visokata produktivnost na trudot e rezultat navisokoto tehnolo{ko nivo i na fleksibilnosta vo proizvodstvoto, sozna~itelno vlijanie na zanaet~iskoto proizvodstvo koe se ostvaruva vo46.441 zanaet~iski rabotilnici.

Blagodarenie na postojnata mreà na ERVET-sistemot i na asoci-jaciite na stopanstvenicite, kako neophodna poddr{ka na razvojot namaloto stopanstvo, se sozdadeni uslovi za sovremen na~in na stopanisu-vawe koj dava povolni rezultati. So svoite impozantni rezultati razvo-jot na maloto stopanstvo na Emilija Romawa moè navistina da bideprimer na drugite zemji, zaradi {to vo literaturata se spomenuva kakomodel na razvoj na maloto stopanstvo.

54


4.1.2.Iskustvoto od Republika Turcija

Vo Republika Turcija postojat pove}e industriski zoni, {to se mno-gu zna~ajni vo razvojot na nacionalnata ekonomija, bidej}i se vklu~eninajsovremeni pretprijatija so moderna tehnologija (primer:zonata voôrluk).

Blizu Ankara postoi industriska zona OSTIM kade neposrednorabotat okolu 2.500 pretprijatija od metaloprerabotuva~kata i elekroin-dustrijata, a 12.500 pretprijatija od sosedstvoto treba da stanat del odOSTIM. Taa ima svoja televizija, 20 filijali na banki, po{ta, {kolaza zanaet~ii, zdruènie na malostopanstvenicite8), 3 kancelarii za vra-botuvawe, javen notar, radio i televiziska stanica, dano~na kancelari-ja, pretstavni{tva na vladini institucii, kako KOSGEB i drugi9) itn.Vo ramite na industriskata zona OSTIM postoi Centar za razvoj namaloto stopanstvo, osnovan vo 1986 godina, koj dava laboratoriski uslu-gi, konsultativni uslugi, obuka, permanentno obrazovanie.

OSTIM industriskata zona e privatno finansiran industriskiimot. Taa pretstavuva grad od pretprijatija, grad od industrii, grad odinstitucii, neposredno svrzani za uspe{nata rabota na ovie stopanskisubjekti.

Vo Republika Turcija, so Zakonot od 1990 godina10) e osnovana Or-ganizacijata za razvoj na malite i na srednite pretprijatija (KOSGEB),kako javna institucija vo ramkite na Ministerstvoto za industrija itrgovija, so cel da go pomaga maloto stopanstvo, da mu ovozmoùva polesenpristap do tehnolo{kite i tehni~kite inovacii za da ja zgolemi konku-rentnosta i da ja podigne efektivnosta vo raboteweto.

Republika Turcija, vklu~uvaj}i ja i finansiskata poddr{ka namaloto stopanstvo, so KOSGEB pretstavuva dobar primer za sevkupnatapomo{ na maloto stopanstvo kako uslov za pobrz stopanski razvoj prekupromocija na pretpriema{tvoto. Maloto stopanstvo e zastapeno so 99,5%

8) KOSGEB - Organizacija za pomo{ na mali i sredni pretprijatija, Ankara,noemvri, 1998.

9) Avtorot vo noemvri 1998 godina, li~no ja ima poseteno OSTIM industris-kata zona i KOSGEB i tie ostavija silen vpe~atok za nivnata organizira-nost i uspe{en podem.

10) Zakon br. 3.624 od 12 april 1990 godina, spored koj porano Osnovanata orga-nizacija za razvoj na maloto stopanstvo (KUSGET vo 1983 godina) i Razvoj-niot centar za obuka vo industrijata i (SEGEM vo 1978 godina) se ukinuva-at i stanuvaat del od novata organizacija.

55


od pretprijatijata i so nad 60% vo vkupnata vrabotenost, a vo sozdavawe-to na dodadena vrednost u~estvuva so 27,3%.11)

KOSGEB opsluùva 28 provincii so svoite 43 uslu`ni edinici,od koi:

- 14 se centri za unapreduvawe na kvalitetot i za konsultacii;

- 3 se specijalizirani razvojni centri;

- 1 e centar za istraùvawe na pazarot;

- 7 se zaedni~ki rabotilnici;

- 4 se centri za razvoj na tehnologijata;

- 4 se centri za obuka na maloto stopanstvo;

- 8 se centri za razvoj na investiciite; i

- 2 se kancelarii za vrski.

Finansiraweto na KOSGEB e od javniot i od privatniot sek-tor.12)

11) Spored: KOSGEB: Small and Medium Industry Development: �Support Activities forSmall and Medium Industrial Enterprises�, Ankara, 1998

12) Uslugite {to gi nudat ovie centri moè da se sumiraat na:

- konsultativni uslugi vo site oblasti na delovnoto rabotewe i obuka;

- uslugi za podobruvawe na kvalitetot na proizvodite i uslugite vo odnosna materijalite, dizajnot, metodite na proizvodstvo, odrùvawe vo soglas-nost so 150 sistemi za stanardi na kvalitetot;

- laboratorii za testirawe i kontrola;

- rabotilnici vo koi se staveni na raspolagawe na malostopanstvenicitealatki i oprema za koristewe, {to tie ne se vo mo`nost da ja nabavat samo-stojno;

- marketing istraùvawa, re{avawe na marketing problemi na pretprijati-jata, so promocija na izvozni aktivnosti; i

- pomo{ vo sozdavaweto na novi pretprijatija koi koristat nova tehnika itehnologija, tehni~ka i tehnolo{ka poddr{ka na postojnoto malo stopan-stvo i komercijalizacija na rezultatite od istraùvawata i razvojniteproekti, pomo{ vo obuka vo ovaa oblast, so {to se vr{i povrzuvawe na in-dustrijata i stopanstvoto so univerzitetite.

KOSGEB ima sopstven informativen centar, koj sluì kako nacionalencentar za delovni informacii za maloto stopanstvo, a e povrzan so pove}eprogrami i mreì na EU i vo svetot, kakvi {to se EURO-Info Centre (EIC),Business Cooperation Network (BC-NET), mreà za delovna sorabotka i cen-trite za korespondencija na Biroto za povrzuvawe na pretprijatijata (Cor-respondence Centres of Bureau de Rapprochement des Entreprises (BRE),

56


5. Potencijalni industriski grozdovi/zoni vo Makedonija

Vo uslovi na globalizacija na svetskata ekonomija, so pravo, se na-metnuva pra{aweto za mo`nostite za razvoj na konkurentnosta na make-donskata ekonomija. Edinstveno edna konzistentna i jasno utvrdena na-cionalna politika na razvoj na privatniot sektor koja }e obezbeduvapovolen deloven ambient za stopanisuvawe bez pre~ki od administrati-ven, birokratski, praven, i {pekulativen karakter, moè da se o~ekuvarazvoj na konkurencijata vo makedonskata ekonomija i izgradba na kon-kuretno sposobno stopanstvo. Od druga strana, nu`no e postoewe na na-cionalna politika za poddr{ka na privatniot sektor, koja opfa}amreà na institucii za finansiska, konsultantska, obrazovna, tehno-lo{ka, informativna i site drugi neophodni poddr{ki i pomo{ za raz-voj na pretpriemni{tvoto.

Izgradbata na industriskite grozdovi/grupi/zoni na pretprijatijae mo`na vo nekolku oblasti, kako na primer: kerami~kata industrija voVeles, prehranbenata industrija vo Strumica, Gevgelija, Skopje, proiz-vodstvoto na vino vo Tikve{ijata, hemiska industrija vo Skopje, visoka-ta tehnologija vo Prilep (Mikrosam), Bitola i Skopje, proizvodstvo na~evli vo Kumanovo, tekstil vo [tip, razvoj na turizmot vo Ohridsko-prespanskiot region itn.

Sepak, oddelni avtori po izvr{enite analizi na postoe~kite kon-kurentni performansi na makedonskata ekonomija, po primerot na os-novnite svojstva na nacionalniot dijamant na M.E.Porter, poso~uvaatna bavno integrirawe vo EU i po{iroko poradi neostvaruvaweto nasopstvenite strate{ki nasoki na razvoj.13)

Industriskite grozdovi/zoni moè da se razvivaat na lokalno nivo,vo ramki na: a) golemite pretprijatija, b) okolu oddelni razvieni pret-

- KOSGEB isto taka ima osnovano i �Centar za konsultacii i informaciina Evropskata unija�, so zada~a sozdavawe baza na podatoci za malostopan-skite subjekti i pobrzo povrzuvawe so Evropskata unija,

- Informativniot centar na KOSGEB ima svoja nacionalna mreà na �Sis-temi na lokalni konsultanti za biznis� niz celata zemja.KOSGEB vo 1998 godina raboti na 49 proekti vo oblasta na razvojot na ins-titucionalnata infrastruktura, sektorski razvojni programi, regional-ni razvojni programi i programi za vrabotuvawe, me|unarodna sorabotka,promocija na izvozot i marketing istraùvawa, programi za podobruvawena kvalitetot i programi za srodni industrii.

13) Vidi po{iroko: Van~o Uzunov:Strategija i politika na kreirawetokonkurenost na makedonskata ekonomija, Univerzzitet �Sv. Kiril i Me-todij�-Skopje. Praven fakultet, Skopje, 2001.

57


prijatija v) novi pretprijatija koi gi koristat komparativnite i kom-petitivnite/konkurentni prednosti na sredinata- raspoloìva obu~enarabotna sila itn.

Vo Republika Makedonija vo tek e zapo~nuvawe na Proekt za jak-newe na konkurentnosta, finansiran od Amerikanskata agencija za me|u-naroden razvoj, koj treba da i pomogne na makedonskata ekonomija da stanekonkurentno sposobna za pogolema internacionalizacija preku izvoz ivisoko kvalitetno proizvodstvo.

Globalizacija na svetskata ekonomija ja nametnuva potrebata odpostojano obnovuvawe na znaewata, od novi znaewa, od permanentno obra-zovanie. Novite znaewa treba da se vo funkcija na zgolemuvawe na kon-kurentnata sposobnost na malite i sredni pretprijatija, na nivnata kom-petitivnost, kako preduslov za konkurentno stopanstvo, podgotveno zainternacionalicija.Transferot na tehnologija od visoko razvienitezemji i ekonomii e primaren uslov za razvoj i jaknewe na malite i sred-ni pretprijatija vo kompetentni stopanski subjekti.

Raznii institucii nu`no treba da bidat vklu~eni vo procesot naeducirawe na pretpriema~ite kako postojan, traen proces. Povrzuvawe-to na site ovie institucii vo mreà na informativni, sovetodavni, edu-kativni, istra`ni i razvojni centri, centri za tehni~ko-tehnolo{kirazvoj, treba da im pomagaat na malite i sredni pretprijatija za moderni-zacija na tehnologijata, za transferot na tehnologijata, za podigawe natehnolo{koto, obrazovno nivo na vraboteniot kadar vo maloto stopan-stvo.

No, tehnolo{koto zaostanuvawe vo makedonskata ekonomija e go-lemo i bara re{itelni merki i aktivnosti vo smisla na usvojuvawe nanacionalna politika i strategija za tehnolo{ki razvoj.

Seriozna pre~ka za jaknewe na konkurencijata e postoeweto na pri-vilegirani stopanski subjekti, kako posledica na korumpiranosta, so{to ne se sozdavaat ednakvi uslovi za rabota na site stopanski subjekti,a ednovremeno i stranskite investicii ne se zainteresirani za vleguva-we vo ekonomii so visoko nivo na korupcija i nemoral.

Sepak, formiraweto na oddelni industriski grozdovi/zoni, vo prvred e usloveno od vzaemniot interes za delovna sorabotka i eden vid nazduùvawe na srodni i kompatibilni industrii, koncentrirani na rela-tivno mal prostor.

Interesot na lokalnite vlasti i institucii od edna strana, a po-toa i na nacionalnata vlast, univerzitetite, nau~nite institucii i in-stituciite za poddr{ka na privatniot sektor od druga strana, treba dabide vo funkcija na sozdavawe na razni formi na organizirawe na pri-

58


vatniot sektor vo stopanstvoto, vo funkcija na razvoj na pretpriem-ni{tvoto i razvoj na konkurentnosta.

Edinstveno so zaedni~ki napori i doslednost vo realizacijata nautvrdenite razvojni prioriteti i odluki, moè da se o~ekuvaat pozitiv-ni rezultati i vo oblasta na sozdavawe na industriski grozdovi/zoni/klaster, kako forma na podigawe na efikasnosta vo raboteweto i kon-kurentnata sposobnost.

Zaklu~ok

Industriskite grozdovi/zoni/oblasti (clusters), kako celini,sostaveni od zdruèni komplementarni, vo naj~est slu~aj mali indus-trii vrz osnova na komparativni prednosti na regionot (op{tinata,dràvata), so vreme stanuvaat konkurentski sposobni industrii na svet-sko nivo.

Industriskite ili zanaet~iskite zoni/grozdovi organizirani ilipotpomognati od razli~ni izvori, a pred sÈ od nadle`nite organi odoblasta na urbanizmot, se zna~ajni za razvojot na maloto stopanstvo isozdavaat mo`nosti za poevtinuvawe na proizvodstvoto poradi relativnoniskata cena na izgradba i koristewe, fizi~ka i soobra}ajna infra-struktura i nizata pogodnosti i mo`nosti za nadopolnuvawe na dejnos-tite i sli~no. So toa, tie stanuvaat aktiven faktor vo razvojot na kon-kurentnosta na lokalno, regionalno i nacionalno nivo.

Vo Republika Makedonija ne postojat vakvi industriski zoni,{to nepovolno se odrazuva na razvojot, pred sÈ na lokalno nivo. Vo niv,vo najgolem slu~aj se vospostavuvaat kooperantski odnosi, {to vodi konpogolema efikasnost i konkurentnost.

Oddelni vidovi malostopanski subjekti, kako na primer pretpri-jatija {to prifatile visoka tehnologija i zaradi toa brzo se izdignu-vaat so svojata uspe{nost nad prose~no stabilnite pretprijatija ilitakanare~enite �spin off� pretprijatija, koi kako svrdel brzo i prodor-no odat napred vo konkurencija so drugite i uspe{no se odvojuvaat i sezabeleàni kako isklu~ok od drugite, moè da posluàt kako �matica�,odnosno oska za privlekuvawe na drugi pretprijatija zaradi nivna kom-plementarnost i pogolema efikasnost.

Sposobnosta na pretprijatijata da se natprevaruvaat na doma{nioti svetskiot pazar proizleguva od podgotvenosta na nacionalno nivo dase obezbedi konkurentna sredina, so: povolna makroekonomska i pravnaramka za stopanisuvawe; stimulativna kreditna politika i ednostavendano~en sistem i carinska politika; zapirawe i otstranuvawe na or-ganiziraniot kriminal i korupcijata; izgradba na institucii za pod-

59


dr{ka vo obezbeduvawe na povolno finansirawe, svetski kvalitet, pro-mocija na izvozot, transfer na tehnologija, upravuvawe so pretprijati-jata itn.

Ottuka se nametnuva potrebata od konzistenten i dolgoro~en i kom-pleksen priod kon jaknewe na konkurentnata sposobnost na makedonska-ta ekonomija, vklu~uvaj}i go i pra{aweto na borbata protiv korumpira-nosta i {pekulativnoto delovno rabotewe. Sozdavaweto na ednakvi us-lovi za nepre~eno stopanisuvawe na site stopanski subjekti }e obezbedipreduslovi za razvoj na konkurencijata koja vodi kon konkurentno sposob-na ekonomija. Toa e dolg pat koj bara doslednost, konzistentnost i trans-parentnost na site donositeli na odluki vo nacionalnata ekonomija.

Otstranuvaweto na pre~kite na patot za nepre~en, brz razvoj napretpriemni{tvoto, preku nivno eliminirawe vo pove}e oblasti, pot-rebno e da se napravi {to pobrzo i poefikasno vo interes na razvoj nacelokupnoto stopanstvo.

Vleguvaweto na Republika Makedonija vo Svetskata trgovska orga-nizacija (STO) avtomatski nema da zna~i i pogolem izvoz i namaluvawena trgovskiot deficit. Toa e samo edna od alkite vo procesot {to zna~ikonzistentno prilagoduvawe kon svetskite sovremeni standardi nadelovno rabotewe.

Pobrzoto pribliùvawe i za~lenuvawe na Republika Makedonijavo EU vo golema mera e usloveno i od prifa}aweto na sovremenite meto-di i mehanizmi za poddr{ka na sektorot na malite i sredni pretprijati-ja, so {to na stopanskite subjekti im se obezbeduva da bidat efikasni,konkurentni, a so toa i ramnopravni so drugite subjekti na svetskitepazari.

Ednovremeno i potpi{uvaweto na Spogodbata za asocijacija i sta-bilizacija so EU vo april 2001 godina obvrzuva na prilagoduvawe nazakonodavstvoto vo interes na pobrzo vklopuvawe na evropskiot pazar.

Gradeweto na konkurentno sposobno stopanstvo, sprema toa, e od-redeno od stabilnata i konzistentna makro ekonomskata politika, vokorelacija so neophodnite promeni vo na~inot na delovno rabotewe istopanisuvawe na mikro nivo vo pretprijatijata. Pri toa, od osobenozna~ewe e utvrduvaweto na dolgoro~na aktivna nacionalna politika napoddr{ka na sektorot na maloto stopanstvo.

Edinstveno preku dolgoro~na nacionalna politika na poddr{kana pretpriemni{tvoto i konkurentnosta moè da se o~ekuva stopanstvo-to na Republika Makedonija da stane konkurentno sposobno i so toa pri-sutno na me|unarodnite pazari.

60


No, zatoa e potrebna zaedni~ka aktivnost i edinstvenost vo odlu-~uvaweto na site relevantni faktori na strate{ko-nacionalno i nalokalno nivo. Edinstveno so zaedni~ki i dolgoro~ni napori na lokaln-ite i nacionalnite vlasti, so partnerstvo na privatniot i javniot sek-tor, so aktivno vklu~uvawe na obrazovnite institucii-univerzitetitei nau~no-istraùva~kite institucii, moè da se o~ekuva izgradbata naindustriskite grozdovi/zoni da bide vo funkcija na ekonomskiot napre-dok i podigawe na konkurentskata sposobnost na makedonskata ekonomi-ja.

61

Prof. d-r Boris Anakiev, prof. d-r Mile Pe{evski

Prof. d-r Boris AnakievProf. d-r Mile Pe{evskiZemjodelski fakultet - Skopje

KONKURENTNOST NA PROIZVODIOD AGROKOMPLEKSOT

Voved

Makedonskoto zemjodelstvo zaedno so prehranbenata i tutunskataindustrija tradicionalno se osobeno va`ni kako za zadovoluvawe nadoma{niot pazar, a isto taka i za izvozot. Primarnite proizvodi i prera-botkite se izloèni na silna svetska konkurencija koja e osobeno izra-zena vo poslednite godini so vklu~uvawe i na na{ata zemja vo svetskiteglobalni procesi, so potpi{uvaweto na Spogodbata za stabilizacija iasocijacija (pome|u Makedonija i EU) i priemot na Makedonija vo STO.Vo globalniot sistem na svetska konkurencija Makedonija e hendikepira-na zaradi relativno malite serii na proizvodi, {to ne É ovozmoùva dakoristi ne ekonomski metodi na svetskiot pazar (kako {to toa go pravatgolemite zemji), tuku samo so visok kvalitet i konkurentski ceni, koris-tej}i gi specifi~nite prirodni uslovi i tradicijata.

Agrokompleksot vo Makedonija ja izgubi bitkata so konkurenci-jata i na doma{niot pazar i vo izvozot poradi edna od najva`nite pri~ini- slabata dràvna poddr{ka na proizvodstvoto (proizvoditelite) i iz-vozot so merki, propisi i sredstva. Pokraj toa {to sme siroma{na zemjaza da moème da go poddrùvame zemjodelstvoto kako razvienite zemji,golem propust vo izminatite desetina godini be{e {to i raspolo`livitesredstva se koristea neracionalno za proizvodi ili aktivnosti bez sood-

62


vetno zna~ewe, pa duri se i zloupotrebuvaa sredstvata nameneti za pod-dr{ka na zemjodelstvoto.

Me|unarodnata ekonomska sorabotka i trgovijata se sloèni procesina dinami~ko ekonomsko povrzuvawe na nacionalnite ekonomski pros-tori. Vo toj sklop treba da se ima predvid relativnata nestabilnost napazarot so hrana. Nacionalnata ekonomija ne moè da opstane bez ekonom-ska sorabotka so drugi zemji. Od site mo`ni zemji kako partneri za eko-nomska sorabotka sekoj pat opredelen broj vo toj odnos se izdvojuvaat sopogolem obem i intenzitet, poradi {to pretstavuvaat tn. strate{ki part-ner. Za àl, Makedonija ima relativno mal broj strate{ki partneri(pet do sedum) vo razmenata so proizvodi od agrarot, {to e u{te edenhendikep, bidej}i kolku e toj broj pogolem tolku e pomal rizikot nesta-bilnosta na tie zemji da se odrazi na na{eto stopanstvo.

1. Nekoi teoretski aspekti i merewena konkurentnosta vo agrokompleksot

Konkurentskata sposobnost na proizvodite sekoj pat e povrzana sopostoewe na pobaruva~ka i ponuda. Pri nejzinoto opredeluvawe proiz-vodot se sporeduva so istite proizvodi ili analogni proizvodi na kon-kurentite koi zadovoluvaat opredelena potreba. Sporedbata se pravipo nekolku grupi pokazateli, i toa: upotrebni osobini (kvalitet), eko-nomskite karakteristiki na proizvodot i uslovite na nivnata realiza-cija.

Konkurentskata sposobnost na eden proizvod pokaùva: sposobnost- usoglasenosta so pobaruva~kite osobini da gi zadovoluva poefektivnobarawata na kupuva~ite pri opredelena proizvodna cena, sporedena sotie na istite ili analognite proizvodi na konkurentite.

Konkurentskata sposobnost predpostavuva: postoewe na zadovolenpazar, lokalna konkurencija i dràvno regulirawe na konkurencijatana pazarot.

Konkurencijata ne e apstraktna golemina tuku sekoj pat e povrzanaso opredelen pazar i gi izrazuva negovite specifi~nosti.

Konkurentskata sposobnost na proizvodite se postignuva preku ost-varuvawe na slednive merki: kompleksno prou~uvawe na pobaruvawatana vnatre{niot i nadvore{niot pazar, opredeluvawe na osnovnite na-soki za sozdavawe na proizvod koj{to se bara na pazarot, ocenka na per-spektivite za proda`ba na konkurentni proizvodi, opredeluvawe na ce-nata na proda`ba, atestirawe na proizvodot za najvisok kvalitet od ov-lastena institucija i reklama na proizvodot so promocija na pazarot.

63


Sloènosta i pove}ezna~nosta na poimot konkurencija, odnosnokonkurentska sposobnost e pri~ina za golemi razliki vo priodot i od-reduvaweto na nejzinoto nivo. Nekoi teoreti~ari smetaat deka konku-rentskata sposobnost treba da se razgleduva od slednive aspekti: cenov-na, sporedbeni osobini (vrednost) i sporedben dohod.

Kako merni pokazateli za konkurentskata sposobnost za eden proiz-vod obi~no se koristi zbirot na pokazateli i merni edinici klasifi-cirani vo tri grupi, i toa: tehni~ki pokazateli, normativni pokazate-li i ekonomski pokazateli, a toa zna~i dizajn, ergonomi~nost, original-nost, bezopasnost za koristewe i cena.

Konkurentno sposobni proizvodi sekoj pat proizveduvaat konku-rentno sposobni firmi (pretprijatija). Takva firma e onaa koja imarealna i potencijalna sposobnost (vo upravuvawe i izvr{uvawe) da pro-u~uva, proektira, konstruira, proizveduva i plasira proizvodi ~ii ce-novni i necenovni osobini kompleksno gi zadovoluvaat poefektno bara-wata na potro{uva~ite vo sporedba so istite ili analogni proizvodina konkurentite.

Seriozno ote`nuvawe na mereweto na konkurentnosta vo agrokom-pleksot e specifi~nosta na zemjodelstvoto i golemiot broj na proizvo-di {to se javuvaat na pazarot, vo izvozot i vo uvozot. Postojat nekolkuna~ini za ova merewe na konkurentnosta na nivo na zemja ili region.Kako najpregleden od prakti~na gledna to~ka e trgovskoto saldo (izvoz-uvoz). Pri interpretacijata na trgovskoto saldo treba da se imaat pred-vid nekolku osobenosti.

Prvo: Ovoj metod se odnesuva za konkurentnost na opredelen proiz-vod (grupa proizvodi) na svetskiot pazar, pod uslov deka pristapot napazarot e sloboden. Visokite carini ili higienski i veterinarni barawakoi{to ja ote`nuvaat proda`bata na opredelen pazar ne pokaùvaat dekae vo pra{awe niska konkurentnost.

Vtoro: Kaj izrazuvaweto na saldoto treba da se ima predvid oprede-len kvalitet na proizvodstvoto. Makedonija moè da proizvede mnogupove}e, na primer, vino odkolku {to se doma{nite potrebi, no ako toane odgovara na nekoi barawa na me|unarodnite pazari vo odnos na kvali-tetot (opredelena sodrìna na alkohol, na primer), toga{ toa }e najdeograni~en pazar vo nekoi od nerazvienite zemji, kade nema visoki kval-itetni standardi.

Treto: Na treto mesto e stepenot na agregacija na stokovnata grupa{to se analizira. Mo`no e, na primer, zemjata da e golem izvoznik nanekoj proizvod od stokovnata grupa, a vo isto vreme da e neto uvoznik na

64


drug proizvod od grupata. Vo drugi slu~ai e mo`no da bide inportiran ieksportiran duri i eden ist proizvod ako poradi razli~ni pri~ini kvali-tetot, a od tamu i cenata, e dosta razli~na. Na primer, uvoz na domatenke~ap od nekoja zemja (Srbija ili Bugarija), a potoa izvoz na istiot proiz-vod vo drugi zemji. Sli~ni zdelki se slu~uvaat ~esto kako ekonomskalogika na biznisot, no ako ne se imaat predvid pri ovoj metod, moàt dase izvedat pogre{ni zaklu~oci.

Za prikaùvawe na rezultatite od mereweto na konkurentnosta naagrokompleksot vo Makedonija, }e treba da gi analizirame izvozot iuvozot na pova`nite proizvodi (grupa proizvodi).

2. Izvoz od agrokompleksot

Specifi~nite ekolo{ki uslovi, reljefot i vlijanieto na razli~-nite klimatski zoni ovozmoùvaat makedonskoto zemjodelstvo da se kar-akterizira so bogat asortiman na proizvodi so visoka sodrìna na kval-itetni hranlivi sostojki {to gi bara sovremeniot na~in na ishranata.Me|utoa, relativno golem del od na{iot prostor se karakterizira sovlijanie na mediteranskata klima koja onevozmoùva dovolno koli~estvona konkurentsko proizvodstvo na va`ni proizvodi za zadovoluvawe nadoma{nata potro{uva~ka, za{to sme prinudeni da gi uvezuvame, tuka predsÈ se misli na ̀ itata, {e}ernata repa, son~ogledot, mesoto , pa donekadei mlekoto.

Mnogu pogolem broj, pak, proizvodi {to moàt da se smetaat kakoprednost od na{eto podra~je po tradicija se suficitarni i ~estopatitrudot na proizvoditelite se devalvira za{to ostanuvaat na niva ili seprodavaat po mnogu niski ceni. Se slu~uva i prerabotenite primarniproizvodi da ne moàt da se izvezat, poradi {to pazarot se javuva kakogolema pre~ka i demoralizator za proizvoditelite, {to go pravi proiz-vodstvoto nestabilno.

Za dobivawe na prestava kolku i {to izvezuvame i uvezuvame, kakoi da moème da ja sogledame konkurentnosta po metodot na trgovsko sal-do, }e gi sporedime podatocite za izvoz i uvoz (spored SMTK) vo dvegodini (1996 i 2001 godina) za da se vidi dinamikata na konkurentnostaod 1996 do 2001 godina, dodeka za vkupnata pretstava za izvozot }e sporedu-vame dve posledni godini (statisti~ki obraboteni) i dve godini so iz-minat rok od 5 godini (Tabela 1).

65


Spored grupiraweto na proizvodite po SMTK vo nekolku grupi sepokaùva deka posle hranata (vo koja vleguvaat skoro site proizvodi),tutunot i prerabotkite od tutun imaat najvisoko u~estvo vo izvozot od

Tabela 1

VREDNOST NA IZVOZOT OD AGROKOMPLEKSOT,SPORED SMTK

- vo 000 dolari

Grupa proizvodi Godina

1996 1997 2000 2001*)

1. Hrana 95.441 69.875 65.768 65.281

- ̀ ivi ̀ ivotni 100 400 550 498

- meso i prerabotki od meso 9.400 3.500 10.033 14.975

- mleko, mle~ni proizvodi i jajca 1.500 1.900 4.436 1.293

- ribi i prerabotki od ribi 100 100 98 197

- ̀ ita i prerabotki od ̀ ita 8.500 5.800 4.658 4.051

- ovo{je, zelen~uk i prerabotki 55.300 43.600 30.636 30.145

- {e}er i prerabotki od {e}er i med 3.900 5.600 4.036 4.060

- ~aj, kakao, kafe i za~ini 5.200 5.900 5.780 5.307

- dobito~na hrana 41 75 1.652 927

- razni proizvodi za ishrana 11.400 3.100 3.889 3.828

2. Pijaloci 40.400 61.000 44.297 46.537

3. Tutun i prerabotki od tutun 114.500 106.300 85.114 74.966

4. Ostanato 7.500 10.018 8.520 9.750

Vkupno 257.841 247.193 203.699 196.534

U~estvo vo izvozot od RM, % 22,50 20,60 15,00 17,01*) Podatocite do 17.03.2003 godina sÈ u{te bea prethodni.

Izvor: Statisti~ki godi{nici na RM od 1997 do 2001 godina.

Grafikon 1


66


Makedonija, ~ija vrednost vo poslednite godini e vo postojano opa|awe.Pa taka, i pokraj opa|aweto na vrednosta na izvozot od 1996 vo 2001 godi-na za 24%, u~estvoto na tutunot opadnalo od 44,4% (1996) na 38,1% (2001).

Va`no mesto vo vkupnata struktura imaat pijalocite (kade spa|aatsite vidovi pijaloci zaedno so vinoto). Nivnoto u~estvo raste blagoda-renie na opa|aweto na vrednosta na hranata i tutunot, pa u~estvo vo 2001godina, vo odnos na 1996 godina e zgolemeno za okolu 8%.

Zagriùva~ki se pokazatelite za silnoto opa|awe na vrednosta nagrupata - hrana. Vrednosta vo 2001 godina vo odnos na 1996 godina e poniskaza nad 30 milioni dolari ili 32%. Najvisoko mesto vo grupata �hrana�ima izvozot na ovo{je i zelen~uk, ~ija vrednost isto taka silno opa|a.Taka, poradi opadnatiot izvoz na ovaa grupa (ovo{je i zelen~uk) ne emo`no da se zadrì na povisoko nivo izvozot na hrana i pokraj zna~ajnotozgolemuvawe na izvozot na meso po otvoraweto na pazarot za jagniwa. Vogrupata na hrana, prepoloven e izvozot vo poslednite godini i na ìta-ta i prerabotkite od ìta.

Analizata na dvièwata na izvozot kaj nekolku �glavni� proizvo-di pokaùva silno opa|awe: kaj cigarite od nad 52 milioni dolari vo1996 godina na 27,7 milioni dolari vo 2001 godina, na tutunot vo list odnad 60 miloni dolari na 45,6 milioni dolari itn.

Spored podatocite za izvozot (tab. 1) po grupi proizvodi, kako ipokazatelite za vkupnata vrednost na izvozot od 1996 do 2001 godina eo~igledno deka konkurentnosta silno opadnala, bidej}i ova opa|awe nemoè da se povrze so nekoi drugi faktori, odnosno opa|awe na proizvod-stvoto i sl.

Druga nepovolnost {to se sogleduva so analizata na izvozot e dekaglavnata poenta vo izvozot e svedena na mnogu mal broj proizvodi. Toa eseriozna pri~ina da se vloàt napori za pro{iruvawe na listata zaizvoz. Pri toa }e se namali u~estvoto vo izvozot na tutun i vino, no }ese zgolemi u~estvoto na ovo{je i zelen~uk vo koja grupa se vbrojuvaatgolem broj primarni proizvodi i prerabotki. Ponatamu, izvozot trebada se zgolemi na konditorskata industrija, pe~urki, oriz i dr.

3. Uvoz na zemjodelski proizvodi i prerabotki

Uvozot na zemjodelski i prehranbeni proizvodi i tutun ja zadovoluvapotro{uva~kata (pobaruva~kata) na na{iot pazar, odnosno razlikata me|upobaruva~kata i ponudata od doma{noto proizvodstvo. Me|utoa, doma{-noto proizvodstvo kaj nekoi proizvodi ne gi zadovoluva barawata napotro{uva~ite, vo drugi slu~ai toa e nedovolno po obem, vo treti slu-~ai uvoznite proizvodi se poeftini itn. Skoro vo site spomnati slu~ai,

67


pa i voop{to, uvoznite proizvodi moàt da gi potisnat doma{nite i dago dovedat vo pra{awe domicilnoto proizvodstvo. Toa e konkurencijata,zatoa sekoj pat proizvoditelite treba da imat predvid deka nivniot pro-izvod mora da ja bie bitkata so konkurencijata i na doma{niot pazar.

Uvozot se karakterizira so mnogu lo{a struktura, bidej}i u~estvotona hranata vo vkupniot uvoz od agrokompleksot e 83,9% vo 1996 godina,dodeka vo drugite tri godini (tab. 2) u~estvuva so 85,0 do 86,5%. Vrednos-ta na uvozot na hrana se namalil vo ovoj period blagodarenie na namaleni-ot uvoz na ovo{je i zelen~uk, {to e pozitivno. Isto taka, ne{to e nama-len uvozot na mleko i mle~ni proizvodi i meso i prerabotki od meso.Kako {to se gleda od podatocite visoka vrednost ima uvozot na ìta iprerabotki od ìta, no na prvo mesto e vrednosta na uvezenoto meso iprerabotki od meso so iznos od 61,8 do 66,6 milioni dolari. Ovie dvegrupi na proizvodi se povrzani, bidej}i nedovolnoto proizvodstvo kajnas na zrnena hrana za ̀ ivotnite ne ovozmoùva konkurentsko proizvod-stvo na meso i prerabotki od meso, kako i proizvodstvo na dobito~nahrana. Taka, ovie tri grupi proizvodi (ìta, meso i mleko) zaedno iznesu-vaat nad 100 milioni dolari i vo 1996 godina u~estvuvaat so 50% vo uveze-nata hrana i nad 40% vo vkupniot uvoz od agrokompleksot, a vo 2001 godi-na toa u~estvo e povisoko za nekolku procenti (53%, odnosno 45%).

Tabela 2

VREDNOST NAUVOZOT OD AGROKOMPLEKSOT,SPORED SMTK

- vo 000 dolari


1996 1997 2000 2001*)

1. Hrana 218.200 237.600 211.571 194.072

- ̀ ivi ̀ ivotni 2.500 1.300 6.561 1.366

- meso i prerabotki od meso 66.600 64.500 63.305 61.779

- mleko, mle~ni proizvodi i jajca 16.700 14.200 15.021 10.739

- ribi i prerabotki od ribi 7.600 7.400 6.637 6.407

- ̀ ita i prerabotki od ̀ ita 27.700 70.000 40.605 31.304


- {e}er i prerabotki od {e}er i med 26.900 15.000 15.780 17.377

- ~aj, kakao, kafe i za~ini 15.600 18.500 16.788 19.273

- dobito~na hrana 9.600 10.300 16.232 16.353

- razni proizvodi za ishrana 16.300 11.900 12.944 13.123

2. Pijaloci 3.800 3.400 5.832 4.685


4. Ostanato 24.400 19.550 14.087 16.084

Vkupno 260.200 274.700 248.288 228.228

U~estvo vo uvozot od RM, % 16,10 15,80 11,90 13,52*) Podatocite do 17.03.2003 godina sÈ u{te bea prethodni.


68


Drugi visoki iznosi na uvezeni proizvodi se {e}er (surov i pre-raboten), koj iznesuva skoro 90% od grupata �{e}er i prerabotki od{e}er�, kako i son~ogled, rafinirano maslo za jadewe ili surovo maslo{to e grupirano vo grupata �ostanato�, no i tuka se raboti za maslodav-ni semiwa i rastitelni masla. Ovie visoki iznosi, kako i kaj prethod-nite grupi, se rezultat na nesoodvetni prirodni uslovi za ekonomi~noproizvodstvo na p~enka, {e}erna repa i son~ogled, no i na nesoodvetnaagrarna politika, za iskoristuvawe na onie resursi od koi moè da sesupstituira izvesen del na proizvodi od uvoz, da se namali zavisnosta inepotrebnoto tro{ewe na sredstva, so {to bi se angaìral pogolem obemna doma{na rabotna sila i vo primarnoto proizvodstvo i vo procesirawe-to.

Uvozot na ostanatite grupi proizvodi, kako {to se: ribi i pre-rabotki od ribi, kafe, ~aj, kakao, ju`no ovo{je (del od ovo{je i zelen-~uk) i drugi, imaat relativno izedna~ena vrednost po godini, a tuka i nepostojat pogolemi mo`nosti za supstitucija so doma{no proizvodstvo.

[to se odnesuva do koli~inite na najva`nite proizvodi {to Make-donija gi uvezuva, sostojbata e sledna: p~enica - nad 100 iljadi toni, p~enka- okolu 70 iljadi toni, surovo son~ogledovo maslo - okolu 19 iljadi toni,surov {e}er - okolu 30 iljadi toni, govedsko i svinsko meso - okolu 20iljadi toni, ìvinsko meso - okolu 17 iljadi toni itn.

Grafikon 2


69


4. Trgovski bilans (izvoz-uvoz)

Sporedbata me|u izvozot od agrokompleksot i uvozot pokaùva nega-tivno saldo vo site analizirani godini (tab. 3), so konstatacija deka nee golemo vo 1996 godina, no silno e zgolemeno vo 1997 i 2001 godina, aosobeno vo 2000 godina, koga e blizu 19 pati pogolemo vo odnos na 1996godina.

Ako se analizira vkupniot iznos na negativniot bilans koj se dviì(od 1997 do 2001 godina), zaokruèno pome|u 27 i 45 milioni dolari, moèda se kaè deka ne e mnogu golem i deka so relativno mal napor konkurent-nosta moè da se zgolemi za da se izramni bilansot. Me|utoa, ako se po-gleda strukturata {to ja formira negativniot bilans, }e se vidi deka egolem brojot na grupi proizvodi so negativen bilans, a samo tri grupiimaat pozitiven bilans. Vo site prikaàni godini najgolem pozitivenbilans ima tutunot i prerabotkite od tutun i taa grupa vo 1996 godinau~estvuva vo pozitivniot bilans so 61% vo 1997 godina, 55% vo 2000 godi-na 75% i vo 2001 godina 53%. Ova pokaùva do koja stepen vkupniot izvozod agrokompleksot e zavisen od izvozot na tutunot i cigarite. Vtoraizvozna grupa so pozitiven bilans se pijalocite koi u~estvuvaat vo vkup-niot pozitiven bilans so okolu 30%, toa zna~i deka 85% do 90% vo pozi-tivnoto saldo na ~etirite grupi proizvodi u~estvuvaat tutunot i pija-lacite, a vo vkupniot izvoz od agrokompleksot u~estvuvaat so 60% do67% so tendencija u~estvoto da se zgolemuva. Vakvata polo`ba e osobenonegativna, taa pokaùva deka konkurentnosta na drugite grupi proizvo-di e niska i permanentno sozdava deficit pome|u doma{nata ponuda ipobaruva~kata. So drugi zborovi, Makedonija se podpira na relativnomal broj proizvodi konkurentni na stranskiot pazar. Zatoa vo slu~aj napotfrlawe na vkupnoto proizvodstvo i izvoz na ovie proizvodi }e sesozdade u{te pogolem debalans.

Pretstavata e u{te polo{a koga se ima predvid deka trettata grupaproizvodi (ovo{je, zelen~uk i prerabotki) so pozitivno vrednosno sal-do, pokaùva namaluvawe od 1996 do 2001 godina, taka {to vo 2001 godinae dvojno pomalo. Toa pokaùva deka i kaj ovaa grupa proizvodi opa|akonkurentnosta.

Grafi~kiot prikaz (graf. 3) podobro pokaùva kakov e trgovskiotbilans pome|u grupite proizvodi vo po~etokot na ovoj period i vo 2001godina. Spored ovie podatoci moè da se zaklu~i deka konkurentnostana proizvodite od agrokompleksot e niska i nezadovolitelna, pa i pokrajstagnacijata na vrednosta na izvozot i uvozot konkurentnosta se vlo{uva.Nekonkurentnosta na na{ite proizvodi od agrokompleksot moè da sevlo{uva ako stabilnosta na kursot na denarot ostane neizmeneta, a sejavi inflacija na vnatre{niot pazar. Toga{ doma{noto proizvodstvo

70


}e stane u{te pomalku konkurentsko i potisnuvano od uvozni proizvo-di.

Tabela 3

TRGOVSKI BILANS NA IZVOZ-UVOZ

- vo 000 dolari


1996 1997 2000 2001*)

1. Hrana -122.759 -167.725 -145.803 -128.791

- ̀ ivi ̀ ivotni -2.400 -900 -6.011 -868

- meso i prerabotki od meso -57.200 -61.100 -53.272 -46.822

- mleko, mle~ni proizvodi i jajca -15.200 -12.300 -10.585 -9.446

- ribi i prerabotki od ribi -7.500 -7.300 -6.539 -6.210

- ̀ ita i prerabotki od ̀ ita -19.200 -64.200 -35.947 -27.253


- {e}er i prerabotki od {e}er i med -23.000 -9.400 -11.744 -13.317

- ~aj, kakao, kafe i za~ini -10.400 -12.600 -11.080 -13.966

- dobito~na hrana -9.559 -10.225 -14.580 -15.426

- razni proizvodi za ishrana -4.900 -8.800 -9.055 -9.295

2. Pijaloci 36.600 57.600 38.465 41.852


4. Ostanato -16.900 -9.532 -5.567 -6.334

Vkupno -2.359 -27.507 -44.589 -31.694


Grafikon 3

TRGOVSKI BILANS NA IZVOZ-UVOZ

-2400

-868-57200

-46822 -15200-9446

-7500

-6210-19200

-2725326600

13794-23000

-13317

-10400

-13966

-9559

-15426

-4900

-929536600

41852

100700

61579

-16900

-6334

-60000 -40000 -20000 0 20000 40000 60000 80000 100000 120000

@ivi ìvotni

Meso i prerabotki od meso

Mleko, mle~ni proizvodi i jajca

Ribi i prerabotki od ribi

@ita i prerabotki od ìta

Ovo{je, zelen~uk i prerabotki

[e}er i prerabotki od {e}er i med

âj, kakao, kafe i za~ini

Dobito~na hrana

Razni proizvodi za ishrana

Pijaloci

Tutun i prerabotki od tutun

Ostanato

1996 2001

- vo 000 $


71


5. Koncepcija za zgolemuvawe na konkurentnosta

Ne e tajna deka procesot na globalizacijata e zakana za slabitedràvi, a golema {ansa i predizvik za efikasnite discipliniranidràvi kako da go zgolemat nivoto na razvienost i ekonomska blagosos-tojba, a se podgotveni da sorabotuvaat na planot na globalnata zaedni~kaaktivnost.

Razvojnite nasoki na proizvodstvoto i izvozot ja opfa}aat sistem-skata regulativa na ramkata i ambientot za razvoj.

Smetame deka ne postojat pre~ki vo odnos na regulativata so koja seorganiziraat i izvezuvaat proizvodite od agrokompleksot. Me|utoa, voposlednite nekolku godini (od 1996 godina navamu) proizvodstvoto i iz-vozot na ovie proizvodi skoro da nema nikakva finansiska poddr{ka oddràvata, {to go smetame za apsolutna gre{ka na odgovornite odnosnona vladite. Zatoa e potrebna poddr{ka na proizvodstvoto za izvoz naizvesen broj proizvodi1). Isto taka, ne moè da se zapostavi pra{awetoza poddr{ka na zemjodelstvoto kako specifi~na stopanska oblast, za kojanema zemja {to ne ja poddrùva, a vo Evropskata unija nad 40% od buxe-tot se tro{i za ovaa poddr{ka, pa ne e ~udno {to nivnite proizvodi odagrokompleksot imaat visoka konkurentnost vo svetot. Vo razvienitezemji i vo EU agrarnata politika te`nee kon dve osnovni celi: za{titana dohodot na proizvoditelite i stabilen doma{en pazar.

Vo proizvodstvoto na proizvodite od agrokompleksot, moàt da senapravat mnogu raboti za podignuvawe na konkurentnosta. Pred sÈ morada se slu~at promeni vo proizvodstvodnata orientacija {to }e poa|a odpotrebata: racionalno da se koristat osnovnite kapaciteti (pogodnotozemji{te, pred sÈ) i da se zadovolat barawata na pazarot2).

Vo koristeweto na povr{inite orientacijata treba da bide konzgolemuvawe na ovo{tarastvoto, lozarstvoto i gradinarstvoto, kako zem-jodelski granki od koi se izvezuva najgolem broj proizvodi (sveì i pre-raboteni), kako i potreba da se obezbedat dovolno surovini za ekspanzi-ja na visokofinalni proizvodi. Se razbira vo konteksot na toa ne sezapostavuvaat tutunot i jagne{koto meso koi vo najmala raka treba daostanat na nivoto od 1996 godina.

1) Ovde ne se misli na izvozni stimulacii na koi nemame pravo kako ~lenkana STO.

2) Vidi: Anakiev B., Pe{evski M. 2002: Prestruktuirawe i razvoj na agrokom-pleksot vo RM. Zbornik na trudovi: Prestruktuirawe na ekonomijata naRepublika Makedonija, Zdruènie za odr`liv razvoj, Skopje.

72


Konkurentnosta na agrokompleksot bez dilemi najmnogu zavisi odprehranbenata i tutunska industrija. Za àl, osobeno vo prvata, rela-tivno se stari kapacitetite, pa i samata tehnologija, so nizok stepen nafinalizacija bidej}i najgolem del proizvodi se samo konzervirani, po-radi {to ne moàt da dostignat soodvetna cena na pazarot. Iako se pozna-ti relaciite na zatvoreniot svetski pazar za cigari, poradi {to nemoème da o~ekuvame pogolem stepen na finalizacija na tutunot i zgo-lemuvawe na izvozot na cigari, toa ne e slu~aj so site drugi proizvodi.Me|utoa, treba da se proizvedat proizvodi za da se konkurira i na doma{-niot pazar i vo izvozot i toa proizvodi {to se baraat. Zatoa proizvo-ditelite odnosno izvoznicite i trgovcite treba da znaat, na primer:deka evropskiot pazar se karakterizira so golema pobaruva~ka i mo`nostna proizvodi od agrokompleksot za koi nie imame relativno pogodniprirodni uslovi.

Me|utoa, nema mnogu mesto za primarni tuku za finalni proizvodii toa so visok kvalitet i so~uvani hranlivi vrednosti, koi se odlika nana{eto podnebje, kako {to se: visoka sodrìna na suvi materii, vitami-ni i minerali, vkus, aroma, boja i sl. Visokiot standard na potro{u-va~ite od Zapadna Evropa, Avstralija i Amerika bara prefineti i ska-pi proizvodi, a u{te pove}e ako se od sistemot na organsko proizvod-stvo, bez primena na hemija, dodatoci na ve{ta~ki boi i aromi, bez genet-ska promena, embriotransfer i dr. Na ovie pazari ne moè da se konkuri-ra so trudointenzivni surovini i polufabrikati, osven ako ne se kori-stat nekoi prednosti na podra~jeto za rano proizvodstvo, koe ima pogo-lema konkurentnost vo Isto~na Evropa i na Balkanot. Me|utoa, za pri-marnoto zemjodelsko proizvodstvo seu{te ne se koristat mo`nostite koigi dava sozdavaweto na trgovski marki, nema napredok vo pakuvaweto,markiraweto i ambalaìraweto na zelen~uk i ovo{je3).

Bidej}i kako {to sega taka i vo bliska, pa i vo podale~na idninaprednostite na Makedonija se vo proizvodite od ovo{tarstvoto, lozar-stvoto i gradinarstvoto }e se obideme da izneseme nekoi osobenosti naproizvodstvoto i na pazarot, odnosno na konkurentnosta na ovie proiz-vodi. Ovie proizvodi, pokraj toa {to imaat pogodni prirodni uslovi zapovisok prinos i kvalitet, vo strukturata na asortimanot se vgradenitradicionalno, investirano e vo nasadi i sistemi za navodnuvawe i dalekuja nadminuvaat doma{nata potro{uva~ka. Ne go zanemaruvame tutunot,koj i natamu ostanuva eden od glavnite izvozni aduti na agrokompleksot,no negovoto zgolemuvawe ne moè da se o~ekuva poradi poznati okolnos-

3) Vidi: Anakiev B., 1992: Trgovska marka, pakuvawe i markirawe na sve`zelen~uk i ovo{je, Tribina br. 2, Skopje

73


ti na svetskiot pazar. Zatoa strate{kata opredelba treba da bide: zgo-lemuvawe na asortimanot na izvozni proizvodi i nivnoto u~estvo vostrukturata za da ne zavisi izvozot vo najgolema mera od eden ili dvaproizvodi, kako {to e sega: od tutunot i vinoto.

Glavni karakteristiki na proizvodite: ovo{je, grozje, zelen~uk igolemoto bogatstvo na asortimanot, sÈ {to imaat isti pazarni kanali isli~ni problemi, no marketing orientiranite proizvoditeli moraat davodat smetka za unikatnost na sekoj proizvod.

Vkupnata svetska pobaruva~ka na ovie proizvodi postojano rasteduri od {eesetite godini navamu. Osobeno se zgolemuva potro{uva~katana sveì i smrznati plodovi, poradi novite soznanija za nivnoto zna~ewevo zdravata ishrana, porastot na ìvotniot standard, relativnoto zgo-lemuvawe na staroto naselenie i dr. Vo strukturata, pak, na ovie proiz-vodi raste pobaruva~kata na: domati, brokula, marula i sl., a se namalu-va pobaruva~kata na: jabolka, portokali i sl. Od druga strana namalenae potro{uva~kata na sveì proizvodi ili proizvodi so niska obrabot-ka, a se zgolemuva potro{uva~kata na nivnite prerabotki.

Plodovite od ovo{je, grozje i zelen~uk ne se pogodni za podolgoskladirawe i transport. Kvalitetot zapo~nuva da opa|a vedna{ po ber-bata i prodolùva za vreme na celiot proces vo marketing kanalite. Zazapazuvawe na kvalitetot i hranlivata vrednost potreben e brz trans-port do konsumatorite ili brza prerabotka. Poznato e deka najmalku10% od proizvodstvoto se rasipuva vo marketing kanalite. Pri~inite serazli~ni: nesoodvetni sobirni punktovi ili skladi{ta, nesoodvetnamanipulacija (sortirawe, pakuvawe), nesoodvetna ambalaà, nesoodve-ten transport i dr.

Osobeno va`na specifi~nost na ovie proizvodi e sezonskiot karak-ter na proizvodstvoto, {to e zna~ajno vo marketing sistemot. Rekoltatase sobira i prerabotuva za mnogu kus period. Prerabotuva~kite kapaci-teti, skladi{tata, razli~nite objekti i drugo dolg period preku godinatane se koristat. Donekade sezonosta se izbegnuva so negovo pottiknuvawevo ju`nite podra~ja i so oranèrii i plastenici. Vo razvienite zemji,pazarot bez prekin e obezbeden so ovie proizvodi.

Zgolemenite mo`nosti za prerabotka na ovie proizvodi i za namalu-vawe na nivnata voluminoznost ima vlijanie na prestrukturirawe naproizvodstvoto i prerabotuva~kite kapaciteti. Bidej}i sveìte plo-dovi sodràt golemo koli~estvo voda, imaat niska poedine~na vrednostna edinica transport, tie se skapi za dolg transport. Relativno pogole-ma ekonomi~nost se ostvaruva ako se odgleduvaat vo blizina na kapaci-tetite na prehranbenata industrija, odnosno vinarskite vizbi.

74


Za sveòto ovo{je i zelen~uk postojat tri osnovni kanali za reali-zacija, i toa: sobirni punktovi, berzi na stoki i pazari za maloproda`ba.

Marketing sistemot se menuva postojano kako rezultat na vertikal-nata integracija, sovremenite transportni sistemi i zgolemenoto zna-~ewe na direktniot marketing.

Prerabotenoto ovo{je, grozje i zelen~uk uslovno moè da se izne-sat na pazarot vo ~etiri osnovni formi, i toa: kako konzervi, kako soko-vi, su{eni i smrznati. Me|utoa, vo posledno vreme raste nivnoto koris-tewe za dodavawe na drugi proizvodi (ovo{en jogurt, gotovi jadewa, supii sl.), so {to raste nivniot plasman, kako i stepenot na obrabotka ikonkurentnosta.

Standardizacijata e sostaven del na upravuvaweto so op{testvenotoproizvodstvo. Standardite, kako normativno-tehni~ki dokumenti, senositeli na tehni~kite i organizacioni formi.

Se smeta deka edna od pri~inite za ekonomskata kriza i lo{iotkvalitet na proizvodite vo na{ata i nekoi drugi zemji vo tranzicija enesoodvetnata standardizacija. Veruvame deka institucionalnatapostavenost i stru~nata obezbedenost na na{ata slu`ba (zavod) za standar-dizacija e najslaba vo Evropa.

Makedonija ne e u{te vo faza koga zadolìtelno treba da gi prime-nuva evropskite tehni~ki direktivi, me|utoa tie se najcelesoobrazenna~in za harmonizirawe na zakonodavstvoto. Direktivite imaat op{tkarakter za najva`nite barawa, a poedinostite se izrazeni vo 170 standar-di na CEN - Evropska organizacija za standardizacija.

Pred da se primenat evropskite direktivi za nekoi prehranbeniproizvodi, treba da se imaat predvid nivnite specifi~nosti. Inaku,smetame deka primenata na novite me|unarodni standardi na ISO od se-rijata 9000 (9001 do 9004) e od osobeno zna~ewe za konkurencijata na svet-skiot pazar. Pokraj toa del od doma{nite standardi za hrana treba da seusoglasat so me|unarodnite, a ostanatite striktno da se primenuvaat.

Vaèn uslov za zgolemuvawe na izvozot i konkurentskata sposob-nost na prehranbenata i tutunska industrija e investiraweto vo novitehnologii so doma{ni sredstva, no u{te poefektno bi bilo privlekuva-weto na direktni stranski investicii. Pri toa e osobeno va`no vlegu-vaweto vo krupnite multinacionalni kompanii za hrana, kako {to e�Nestle� i sl., kako i vo multinacionalnite tutunski kompanii za proiz-vodstvo na cigari. So toa bi se obezbedil posiguren pazar i povisokstepen na finalizacija na doma{nata surovina, a toa zna~i i pogolemBDP i mo`nost za razvoj.

75


Zzklu~oci

Stremeòt na lu|eto kon povisok kvalitet na ̀ iveewe, osobeno vorazvienite zemji, sÈ pove}e kaj potro{uva~ite sozdava potreba za kval-itet, a ne za kvantitet na hranata. Parolata �ne pove}e, tuku podobro�pokaùva deka se bara hrana so visoki hranlivi vrednosti i bez opas-nost po zdravjeto na lugeto. Porastot na soznanieto i griàta za ̀ ivot-nata sredina isto taka se odrazuva vrz odnesuvaweto na potro{uva~ite,tie ve}e se protiv proizvoditelite koi ne vodat smetka za ìvotnatasredina. Sovremeniot na~in na ìveewe so pogolem zamor, bez dovolnodvièwe i sl. e pridruèno so zgolemen interes kon zdrava ishrana inamaluvawe na rizikot od socijalno poznati bolesti vo razvienite zemji.Toa vodi do seriozni promeni vo politikata na proizvodstvoto kaj zem-jodelskite proizvoditeli od gledna to~ka na sostavot na proizvodite,sodrìnata na korisni sostojki, voveduvaweto na proizvodi koi go po-dobruvaat zdravjeto i sl. Taka, pokraj izostrenite barawa za zdravstvenopogodna hrana, sÈ pove}e se bara hrana proizvedena po sistemot na organ-sko proizvodstvo koja e del od funkcionalnoto zemjodelstvo.

Konkurentnosta vo agrokompleksot naj~esto se izrazuva so bilan-sot na izvoz-uvoz za oddelni proizvodi ili grupi proizvodi. Podatoci-te za makedonskiot agrokompleks vo odnos na izvozot, uvozot i bilansotpokaùvaat niska konkurentnost na makedonskoto zemjodelstvo i pre-hranbenata industrija, koja se vlo{uva vo poslednive godini. Zatoase neophodni seriozni promeni vo agrarnata politika na dr`vata i oso-beno vo soznanijata na proizvoditelite, trgovcite, izvoznicite i sitevklu~eni vo agrokompleksot, ako sakame da ja zgolemime konkurentnos-ta. Poradi specifi~niot asortiman na makedonskoto zemjodelstvo uslo-veni od prirodnite uslovi i tradicijata, osobeno e va`no konkurent-nosta da se zgolemi kaj ovo{tarskite proizvodi, lozarstvoto, gradinar-stvoto i nivnite prerabotki, odnosno najgolemiot del od prehranbenataindustrija, a kaj tutunot i pijalocite da se odrùva postignatoto nivo.

93

D-r Hristo Kusakatov, d-r Tatjana Petkovska

Prof. d-r Hristo Kusakatovprof. d-r Tatjana B. PetkovskaEkonomski institut Skopje

NEKOI ASPEKTI NA KONKURENTNOSTANA MAKEDONSKATA EKONOMIJA

Voved

Edna od osnovnite celi na tranzicioniot proces vo RepublikaMakedonija e transformacijata na ekonomskiot sistem od plansko-paza-ren vo pazaren. So toa treba da se obezbedi pogolema efikasnost vo sto-panisuvaweto i podignuvawe na ̀ ivotniot standard na naselenieto. Kom-patibilna so ovaa cel e i strate{kata opredelba za za~lenuvawe vo Ev-ropskata unija. I vo dvata slu~ai se raboti za fundamentalni i bezalter-nativni celi ~ie{to postignuvawe e direktno usloveno od konkurent-nosta na makedonskata ekonomija.

Vo slu~ajot so vospostavuvaweto na pazarnata ekonomija toa e takaporadi faktot {to taa po definicija e otvorena, deregulirana i libera-lizirana. A ekonomija so vakvi atributi ne moè da se zamisli bez dostig-nato odredeno nivo na konkurentnost. Tekovnite sostojbi so nadvore{-notrgovskata razmena na Republika Makedonija se karakteriziraat soopa|awe na izvozot, {to pretstavuva dovolen pokazatel za slabata kon-kurentnost na na{ata ponuda na stranskite pazari. Od druga strana, sÈpoevidentna e i inferiornosta na makedonskite proizvodi vo odnos napokonkurentnite uvozni duri i na doma{niot pazar. Vo takvi uslovinastojuvawata na ekonomskata politika na dràvata i na delovnite poli-

94


tiki na kompaniite glavno se naso~eni kon palijativni merki koi{toimaat odredeni efekti samo na kratok rok, dodeka su{tinskite bazi~niproblemi, za ~ie{to nadminuvawe se potrebni strate{ki odluki i temel-ni dolgoro~ni zafati, se ostavaat za podobri vremiwa. Koga od ovoj agolse nabquduva problematikata na konkurentnosta, koja vo razvieniot svetse tretira kako agregaten izraz na specifi~nite globalni karakteris-tiki na nacionalnata ekonomija, se uo~uva faktot na nepostoewe na kon-cepcija za odnosot kon ovoj fenomen. Ottuka proizleguva deka niskatakonkurentnost na makedonskata ekonomija pretstavuva i svoevidna ko~-nica za poseriozen razvoj i na pazarnite odnosi.

Vo slu~ajot so za~lenuvaweto vo Evropskata unija eden od osnovniteuslovi, pokraj postoeweto i funkcioniraweto na pazarna ekonomija, esposobnosta na zemjata - aspirant da moè da go prifati konkurentskiotpritisok i dejstvoto na pazarnite sili koi postojat vo ramkite na Uni-jata. Vpro~em, i da ne se ovie strate{ki celi, opstanokot i rasteòt naedna ekonomija vo sovremenive uslovi na globalizacija ne se mo`ni bezorientiranost na stopanskite subjekti kon pazarot, poto~no kon pot-rebite i ̀ elbite na potro{uva~ite. A su{tinskata orientiranost konpazarot i uspe{niot nastap na nego preku osvojuvawe i zadrùvawe naoddelen negov segment moè da se manifestira samo preku postignuvawena soodvetna konkurentnost.

1. Konkurentska namesto komparativna prednost

Vo me|unarodnite ekonomski odnosi poslednive godini zabele`livise odredeni pojavi i tendencii koi sekoja zemja i stopanski subjekt morada gi ima predvid pri koncipiraweto na svojata nadvore{notrgovskapolitika i strategija. Tie se predmet na teoretski prou~uvawa, no i natekovna sÈ poizrazena prisutnost vo praktikata, a nivnoto vlijanie go~uvstvuva i makedonskata ekonomija, koja kako mala ne e vo sostojba davlijae vrz niv, tuku mora da im se prilagoduva.

Edna od tie tendencii koja direktno ja tangira konkurentnosta esupstitucijata na teorijata na komparativnite prednosti so konkurent-skite prednosti. Osnovniot princip pri koristeweto na komparativniteprednosti e sekoja nacionalna ekonomija zaradi uspe{no vklu~uvawe vosvetskoto stopanstvo, odnosno na svetskiot pazar, da gi izvezuva onieproizvodi i uslugi koi moè poracionalno da gi proizveduva, a }e giuvezuva onie kade {to ima relativna neracionalnost. Me|utoa, vo sovre-menive uslovi na ekspanzija na nau~no-tehni~kiot progres, komparativ-nite prednosti ve}e ne pretstavuvaat privilegija bidej}i tie postojatkako dadeni, poto~no zateknati potencijali prema koi dràvata ima pa-siven odnos. Za razlika od niv, konkurentskite prednosti se steknuvaat,

95


poto~no treba da se sozdadat so aktiven odnos i kako rezultat na smisle-na strategija.

Konkurentnosta, vsu{nost, vo golema mera e pra{awe na strategi-jata, a pomalku rezultat na raspolo`livite prirodni bogatstva. Pri-toa, akcentot se stava na distinkcijata pome|u komparativnite i kon-kurentskite prednosti i na pove}edimenzionalniot karakter na kon-kurentnosta. Ona {to najmnogu go razlikuva priodot na komparativniprednosti vo odnos na konkurentskite prednosti e uo~uvaweto na raz-likite pome|u kratkoro~nata (alokativna) i strate{kata (adaptivna)efikasnost. So drugi zborovi, zemjata moè da u~estvuva vo nadvore{natarazmena mo{ne uspe{no od stati~ko stojali{te, a istovremeno vo dina-mi~ki pogled da bide osudena na stagnacija. Vo pristapot na kompara-tivni prednosti me|usektorskite zavisnosti, odnosno eksternaliitenemaat nikakva uloga. Vo pristapot na konkurentski prednosti tie semo{ne izrazeni i vodat kon t.n. strukturna konkurentnost. Iako se tre-tira kako nadvore{no-trgovski fenomen, konkurentnosta pretstavuvastrukturna karakteristika na ekonomijata i vo taa smisla e dobra kri-teriumska osnova za preispituvawe na problemite na nivo na pret-prijatijata, sektorite i nacionalnata ekonomija.

Koga kon stati~nosta na determinantite koi gi odreduvaat �kom-parativnite prednosti� na edna ekonomija, }e se primeni eden pristap-dinami~en vo prostorot i vremeto, se otvara poleto na mo`nostite zasozdavawe na �konkurentskite prednosti� na nacionalnoto stopanstvo.Komparativnite prednosti se dadeni, a konkurentskite prednosti se soz-davaat. Ovoj pristap kako pojdovna osnova e prifatliv, na~elno, i vonajrazli~ni uslovi, bidej}i sodrì logika na aktivnost i pretpriem~i-vost - konkurentskite prednosti moè i treba da bidat sozdadeni.

Se postavuva pra{aweto {to zna~i ova za makedonskata ekonomija?Samata praktika ve}e podolg period pokaùva deka i postojnite kompa-rativni prednosti go izgubile svoeto zna~ewe kako takvi. Se smeta dekaRepublika Makedonija poseduva komparativni prednosti vo evtinatarabotna sila, vo visokostru~niot kadar i vo odredeni prirodni bogat-stva i infrastrukturni objekti. Me|utoa, site tie prednosti vo sovre-menive uslovi se pod znak pra{awe so ogled na nivnoto koristewe odstrana na stranski kompanii: evtinata rabotna sila preku lon-aran`-manite, visokostru~niot kadar preku negovata ednonaso~na migracijavo stranstvo, a prirodnite bogatstva i vrednite infrastrukturni ob-jekti preku mo`nosta za koncesija i preku kupuvaweto po mnogu povolniuslovi od strana na stranski kompanii.

Spored toa, proizleguva deka komparativnite prednosti ne moàtda pretstavuvaat osnova vrz koja treba da se kreiraat politikite i strate-

96


giite, tuku toa treba da bidat konkurentskite prednosti koi{to doprvatreba da se sozdadat. Me|utoa, kako i kolku niv moè da gi sozdade ednanerazviena ekonomija, koja pritoa se nao|a i vo faza na sistemska tranzi-cija, pretstavuva pra{awe na koe e predizvikuva~ki da se odgovori.

2. Kompleksnosta na konkurentnosta

Imaj}i gi predvid navedenite nau~ni gledawa na problematikatana konkurentnosta proizlezeni od praktikata na razvienite zemji i odrazvojot na me|unarodnite ekonomski odnosi, proizleguva deka konkurent-nosta pretstavuva eden nezaobikolen koncept koj mora da se prifati ida se nastojuva da se inkorporira vo site razmisluvawa pri kreirawetona politikite i strategiite kako na kompaniite taka i na nacionalnataekonomija. Pri toa treba da se ima predvid nejzinata kompleksnost kakopove}eslojna, interdisciplinarna, pove}edimenzionalna i intersektor-ska kategorija.

Konkurentnosta moè da se nabquduva na pove}e nivoa: makro, mezoi mikro. Mikro aspektite na konkurentnosta se odnesuvaat na faktoritei mehanizmite za konkurentsko prilagoduvawe na nivo na pretprijati-jata, mezo-aspektite na nivo na sektorite, dodeka makro-aspektite seodnesuvaat na nacionalnata ekonomija. Me|utoa, mora da se naglasi dekatoa e uslovna podelba poradi faktot {to konkurentnosta naj~esto e kom-binacija na kompaniski, granski, sektorski i op{to-nacionalni perfor-mansi i vo krajna instanca pretstavuva agregaten indikator za rejtingotna nacionalnata ekonomija na globalniot pazar. Zgolemuvaweto na kon-kurentnosta na pretprijatijata nu`no vodi i do pogolema konkurent-nost na sektorot i ekonomijata vo celost i obratno.

Konkurentnosta e isto taka i pove}edimenzionalen koncept. Po-ve}edimenzionalnosta proizleguva od ogromniot broj faktori {to jadeterminiraat i u{te pogolemiot broj instrumenti {to se koristat prikonkurentskoto prilagoduvawe. Kako primer moè da se navede brojotod 10 grupi faktori i 200 kriteriumi koi gi koristi Evropskiot menax-ment forum za rangirawe na zemjite spored konkurentnosta:1)

1. Dinami~nost na ekonomijata (20 kriteriumi);

2. Industriska efikasnost i tro{oci na proizvodstvoto (32 kri-teriumi);

3. Dinami~nost na pazarot (17 kriteriumi);

4. Finansiska dinami~nost (19 kriteriumi);

1) Navedeno spored: Rado{evic d-r S.: �Konkurentni izazov Hrvatske�, Ekonomskiinstitut, Zagreb, 1994, str. 46.

97


5. ôve~ki resursi (29 kriteriumi);

6. Uloga na dràvata (13 kriteriumi);

7. Infrastruktura (18 kriteriumi);

8. Nadvore{na orientiranost (27 kriteriumi);

9. Orientiranost prema idninata (14 kriteriumi);

10. Socijalno-politi~ki konsenzus i stabilnost (18 kriteriumi).

Tolku golemiot broj faktori i kriteriumi dovolno jasno gi ilus-trira dimenziite na konceptot na konkurentskite prednosti i {irina-ta na frontot na aktivnostite za nivnoto sozdavawe i unapreduvawe. Soparcijalni zafati ne e mo`no da se dobijat trajni rezultati. Na potreba-ta za kompleksen pristap vo sozdavaweto i primenata na konkurentskiteprednosti insistira i Majkl Porter ~ij model takanare~en �dijamant�na konkurentnosta e op{toprifaten vo nau~nite i delovnite krugovivo celiot svet.2)

�Dijamantot� na konkurentnosta sodrì ~etiri osnovni determi-nanti:

- faktorski uslovi (~ove~ki resursi, fizi~ki resursi, resursina znaeweto, raspolo`liv kapital, infrastruktura);

- uslovi na stranata na pobaruva~kata (diverzificiranost napotrebite na potro{uva~ite, golemina na doma{niot pazar, brojna kupuva~i, rast na doma{nata pobaruva~ka, rana doma{na po-baruva~ka);

- povrzani i poddrùva~ki granki (specijalizirani doma{nidobavuva~i i posrednici, komplementarni proizvodstva ili pro-izvodstva koi imaat odredeni zaedni~ki faktori) i

- strategija i struktura na pretprijatijata i konkurencija me|univ (strategija i struktura na doma{nite pretprijatija, doma{nakonkurencija, dinami~nost vo formiraweto na novi pretpri-jatija).

Ovoj model pretstavuva op{ta ramka koja ne smee da se sfati kakodefinitivna. Naprotiv, toj e otvoren za sÈ {to kreatorite na politi-kite i strategiite smetaat deka ima vlijanie vrz konkurentnosta. Osnov-nata su{tina na modelot se sostoi vo zadolìtelniot opfat i tretman

2) Ovoj model Majkl Porter go ima prezentirano vo svojata kniga �Competi-tive Advantages of Nations� vo 1990 godina kako rezultat na ~etirigodi{noistraùvawe na praktikata vo kreiraweto na konkurentnosta vo 10 razvi-eni zemji so u~estvo od okolu 50% vo svetskiot izvoz i vrz osnova na pove}edesetici studii na slu~ai.

98


na osnovnite nabrojani determinanti i nivnite komponenti i obezbedu-vawe na nivnata povrzanost i me|usebno vlijanie, so {to vsu{nost sesozdava eden konzistenten sistem sposoben da se konfrontira so ras-te~kata konkurencija na doma{niot i na globalniot pazar.

3. Odnosot me|u cenovnite i necenovnite faktori

Vo situacija koga vrz konkurentnosta vlijaat ogromen broj fakto-ri, jasno e deka so tekot na vremeto i vo razli~nite uslovi {to vladeatkako vo oddelnite nacionalni ekonomii taka i na globalen plan, doa|ado promeni vo nivnoto relativno zna~ewe za konkurentnosta. Kako ilus-tracija nakratko }e se zadrìme na objasnuvaweto za promenite i ten-denciite vo zna~eweto na cenata i necenovnite faktori.

SÈ do ranite sedumdesetti godini od minatiot vek, pove}eto makroe-konomisti smetale deka me|unarodnata konkurentnost glavno e odredenaso cenata kako osnoven instrument so koj stopanskite subjekti vlijaatna pobaruva~kata na svoite proizvodi i uslugi i ja obezbeduvaat sopst-venata konkurentnost na pazarot. Cenovnata konkurentnost e relativnaocenka na konkurentnosta na stopanskite subjekti koja ja zema predvidsamo cenata so koja tie se pojavuvaat na pazarot. Me|utoa, od aspekt naobezbeduvaweto uslovi za natamo{en rast i opstanok na stopanskite sub-jekti, cenata ima ograni~eno vlijanie. Da se objasni konkurentnosta samoso pomo{ na cenata zna~i da se dobie mo{ne izmeneta slika za me|una-rodnata konkurentnost na oddelnite zemji i proizvoditeli.

Funkcionalnata i strate{kata konkurentnost imaat mnogu pogo-lema uloga od cenovnata. Od dinami~ko stojali{te osobeno se zna~ajninecenovnite faktori na konkurentnosta, a toa e potvrdeno i so brojniempiriski istraùvawa. O~igledno e deka na pazarite vo razvienitezemji, zna~eweto na cenata kako faktor na konkurentnosta sÈ pove}eopa|a za smetka na porastot na zna~eweto na takanare~enite necenovnifaktori na konkurentnosta.

Tehni~ko-tehnolo{kiot napredok i usovr{uvaweto na tehnolo{-kite procesi dovedoa do zgolemuvawe na mo`nostite na pretprijatijatada gi svedat na minimum tro{ocite na proizvodstvoto, organizacijata idistribucijata, taka {to zgolemuvaweto na konkurentskata prednostpreku namaluvawe na tro{ocite na proizvodstvoto i variraweto na ceni-te se sveduva vo ograni~eni razmeri, so {to vo prv plan izbivaat necenov-nite faktori. Vsu{nost, vo sovremenive uslovi na stopanisuvawe vo naj-golemiot broj slu~ai aksiomatski se podrazbira deka vo pogled na proiz-vodstvenite tro{oci i cenata mora da se ima dostignato odredeno nivobez koe e nevozmo`no da se u~estvuva vo trkata za osvojuvawe na del od

99


pazarot. Spored toa, kako dinami~ni instrumenti za aktiven odnos vopodobruvaweto na konkurentnosta ostanuvaat necenovnite faktori. Tieovozmoùvaat daleku po{iroki mo`nosti kako elementi na delovnatastrategija na stopanskite subjekti, vlijaat na preraspredelbata na pre-ferenciite na kupuva~ite za oddelni proizvodi i uslugi i doveduvaat dozgolemuvawe na obemot na vkupnata pobaruva~ka.

Dominantnoto zna~ewe na cenovnite ili necenovnite faktori vogolema merka e determinirano od specifi~nostite i nivoto na razvie-nost na oddelnite nacionalni ekonomii, od karakterot na proizvoditei od pazarnite uslovi. Sekoja nacionalna ekonomija i sekoj proizvodi-tel ne se vo sostojba da gi sledat ovie tendencii {to proizleguvaat ododnesuvaweto na razvienite ekonomii.

Zavisno od specifi~nostite na oddelnite pazari, se poa|a od pret-postavkata deka poeftinite i pomalku sloènite proizvodi pove}e sebarani vo pomalku razvienite zemji ~ii pazari se po~uvstvitelni nacenovnite atributi, dodeka pobaruva~kata za poskapi i posloèni vari-janti na proizvodi e dominantna na pazarite vo razvienite zemji. Vrztaa osnova se pravi i razlika pome|u zemji koi se karakteriziraat sotakanare~en �price market� (cenoven pazar) i zemji koi prvenstveno se ka-rakteriziraat so takanare~en �quality market� (pazar na kvalitet). Voprvata grupa spa|aat nerazvienite zemji koi se karakteriziraat so malaplate`na sposobnost na kupuva~ite, pri {to pogolemo zna~ewe se pos-vetuva na strategijata na cenovna konkurencija. Necenovnata konkurent-nost pove}e doa|a do izraz na pazarite vo razvienite zemji, koi se karak-teriziraat i so pogolema plate`na sposobnost na kupuva~ite. Vakvatapodelba e prifatliva samo dokolku se imaat predvid preovladuva~kitekarakteristiki na tie pazari.

Kaj proizvodite so ponizok stepen na obrabotka (primarni i homo-geni) i standardizirani berzanski proizvodi (koi glavno se proizvodiza reprodukciska potro{uva~ka), cenata e sÈ u{te dominantno podra~jena sozdavawe na diferentni prednosti vo odnos na konkurencijata, do-deka ostanatite necenovni faktori se dodaten pazaren stimulans. Kajproizvodite nameneti za {iroka potro{uva~ka so porastot na stepenotna finalizacija na proizvodot, vlijanieto na cenata stanuva sÈ pomalkuzna~ajno. Takov e slu~ajot so prehranbenite proizvodi, pijalocite, ~ev-lite, kako i so proizvodite na ma{inogradbata, tekstilnata i drvnataindustrija. Kaj investicionite dobra, posebnite i specijalnite proiz-vodi, odnosno kaj proizvodite na visokata tehnologija i kaj kategori-jata na proizvodi so visok stepen na finalizacija, cenata moè da bidezna~aen faktor na konkurentnosta duri otkako }e bidat ispolneti sitenecenovni pretpostavki koi proizvodot go pravat pazarno atraktiven.Imaj}i go predvid faktot deka ovie proizvodi sÈ poizrazito go zgolemu-

100


vaat svoeto u~estvo vo strukturata na svetskata trgovija, moè da se za-klu~i deka so cenata, voop{to, sÈ pomalku moè da se objasnat trgov-skite tekovi me|u zemjite i deka nejzinata, verojatno, sÈ u{te dominatnauloga vo objasnuvaweto na fenomenot na konkurentnosta so vreme u{tepove}e }e se namaluva.

[to se odnesuva do sostojbite vo Republika Makedonija vo ovoj pog-led, fakt e deka cenata sÈ u{te se koristi kako osnoven faktor na kon-kurentnosta. Ovaa konstatacija e potvrdena i so rezultatite od anket-noto istraùvawe {to e sprovedeno vo tekot na 2002 godina od sorabot-nici na Ekonomskiot institut. Imeno, vo 53% od anketiranite pretpri-jatija e potvrdeno deka cenite se odlu~uva~ki faktor za konkurentnos-ta. Pri toa vo odnos na nivoto na cenite na makedonskite proizvodi{to se postignuvaat na doma{niot i na stranskite pazari se dobienislednive odgovori: 12% od anketiranite pretprijatija postignuvaat po-visoki ceni na stranskite pazari, 29% imaat isti ceni i na doma{niot ina stranskite pazari, dodeka kaj 59% od pretprijatijata izvoznite cenise poniski od doma{nite. Vakvite odgovori upatuvaat na nekolku zak-lu~oci. Prvo, zna~eweto na cenite proizleguva kako logi~na posledicaod strukturata na makedonskoto proizvodstvo vo koe preovladuvaat proiz-vodi so nizok stepen na obrabotka. Vtoro, makedonskite proizvoditelisÈ u{te ja preferiraat cenata kako najzna~aen faktor na konkurent-nosta. Treto, faktot {to na stranskite pazari na{ite proizvoditelipostignuvaat poniski ceni, no i pokraj toa proizvodite se nekonkurent-ni, a izvoznite rezultati se sÈ polo{i, pokaùva deka problemite nana{ata inferiornost vo golema merka poteknuvaat i od faktorot cena.

Dominantnoto vlijanie na cenata vrz konkurentnosta na makedon-skite proizvoditeli i na ekonomijata vo celost e posledica na niza za-teknati sostojbi koi se provlekuvaat, moè da se kaè, ve}e so decenii.Se misli na sostojbite so: niskiot ili nikakov obem na investicii, za-starenata proizvodstvena oprema, zastarenite tehnolo{ki procesi, ni-skiot stepen na iskoristenost na kapacitetite, niskata produktivnosti sli~no. Za da se sozdade kakva-takva mo`nost za ramnopravno vklu~uvawena makedonskata ekonomija vo svetskiot konkurentski natprevar neop-hodno e prvenstveno re{avawe na problemite koi poteknuvaat od spome-natite sostojbi. So toa bi se dostignalo soodvetno nivo na cenovna konku-rentnost i duri potoa moè da se razmisluva i za pocelesoobrazno ko-ristewe i na necenovnite faktori na konkurentnosta, kako {to, vpro-~em, toa se pravelo vo minatoto i sÈ u{te se pravi vo razvienite ekonomii.

101


Spored toa, moè da se konstatira deka pra{aweto za konkurentnos-ta na edno pretprijatie, poto~no na negovite proizvodi, vo generalniramki odamna ja nadmina fazata vo koja kako dominanten faktor se sme-ta{e cenata. Tehni~ko-tehnolo{kiot napredok i usovr{uvaweto na teh-nolo{kite procesi dovedoa do zgolemuvawe na mo`nostite na pretpri-jatijata da gi svedat na minimum tro{ocite na proizvodstvoto i organi-zacijata, taka {to zgolemuvaweto na konkurentskata prednost preku na-maluvawe na tro{ocite na proizvodstvoto i variraweto na cenite sesveduva vo ograni~eni razmeri, so {to vo prv plan izbivaat necenovnitefaktori. Vsu{nost, vo sovremenive uslovi na stopanisuvawe vo najgo-lemiot broj slu~ai aksiomatski se podrazbira deka vo pogled na proiz-vodstvenite tro{oci i cenata mora da se ima dostignato odredeno nivobez koe e nevozmo`no da se u~estvuva vo trkata za osvojuvawe na del odpazarot. Spored toa, kako dinami~ni instrumenti za aktiven odnos vopodobruvaweto na konkurentnosta ostanuvaat necenovnite faktori.Me|utoa, poradi dinami~nosta na necenovnite faktori, ne smee da sesfati deka nivnoto prilagoduvawe i usovr{uvawe se odviva kako spon-tan i nekontroliran proces. Naprotiv, procesot na prilagoduvawe iusovr{uvawe na necenovnite faktori zaradi zgolemuvawe na konkurent-nosta treba da se odviva kako organiziran i koordiniran proces, baziranna dobro osmislena strategija. Pri toa treba da se lociraat obvrskitena sekoja delovna funkcija vo toj proces (osobeno na proizvodstvoto imarketingot), so {to bi trebalo da se obezbedi i dopolnitelen siner-getski efekt.

Od iznesenoto proizleguva deka pri analiziraweto na konkurent-nosta na makedonskite proizvoditeli, treba da se ima predvid faktotdeka, gledaj}i retrospektivno, pozicijata na pazarot prvenstveno e re-zultat na koristeweto na cenata kako varijabla za postignatata kon-kurentnost. Spored rezultatite na sprovedenata anketa, proizleguva dekasÈ u{te pri rangiraweto na vlijanieto na oddelnite faktori na kon-kurentnosta dominira cenata. Me|utoa, isto taka e op{topoznato i do-kaàno i vo teorijata i vo praktikata deka strategiite {to baziraat nakoristeweto na cenata kako osnoven i edinstven instrument na konku-rentnosta imaat kratkoro~no dejstvo, za{to konkurencijata brgu moèda gi sledi. Pri toa izostanuvaat o~ekuvanite efekti i vsu{nost so ta-kov pristap site firmi gubat. Imaj}i gi predvid svetskite tendencii idokolku se saka da se napravat pozitivni promeni vo nasoka na obezbedu-vawe soodvetno mesto na pazarot za makedonskite proizvodi, toga{ morada se napravi seriozen presvrt vo odnosot i koristeweto na necenovnitefaktori za zgolemuvawe na konkurentnosta.

102


4. Zna~ewe na inovaciite i dinamikata na promenite naproizvodstvenite programi za konkurentnosta

Tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj pretstavuva eden od osnovnite dvi-gateli na vkupniot stopanski razvoj, isklu~itelno zna~aen faktor nasvetskoto stopanstvo i na me|unarodnata ekonomska sorabotka. Tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj so svoeto deluvawe predizvikuva niza strukturnipromeni vo celokupnoto materijalno proizvodstvo, so {to ovozmoùvaporast na op{testvenata produktivnost i pogolema efikasnost vo koris-teweto na site raspolo`livi resursi. Posledicite od tehni~ko-tehno-lo{kiot razvoj se ~uvstvuvaat i vo dejstvuvaweto i razvojot na pretpri-jatijata, osobeno so modernizacija na opremata i voveduvaweto na noviproizvodstveni procesi, kako i na podra~jeto na politikata na proiz-vodi.

Usovr{uvaweto na proizvodstveniot asortiman preku voveduvawena novi i modifikacija na postojnite proizvodi ima golemo zna~ewe zaefikasnosta vo raboteweto i osobeno za konkurentnosta na pretpri-jatieto i ekonomijata vo celina. Imeno, denes pove}e ne e aktuelno da seosigura dobar proizvod ili usluga vo apsolutna smisla, tuku se odi natoa da se bide podobar od konkurencijata, poto~no da se ostvari i da seso~uva steknatata konkurentskata prednost. Pod strate{ka konkurents-ka prednost se podrazbira ostvaruvawe na odredena nadmo}nost vo spored-ba so konkurencijata, koja mora da gi ispolnuva slednite tri kriteriu-mi: 3)

1. taa prednost ili nadmo} mora da se odnesuva na osobinite naproizvodot (ili usluga) koi se bitni za kupuva~ite;

2. prednosta mora da bide zabeleàna od kupuva~ite; i

3. prednosta ne smee brzo da bide dostignata od konkurentite,odnosno da e od traen karakter, da e �odr`liva� ili �odbran-liva� na dolg rok.

Istovremenoto ispolnuvawe na site tri kriteriumi o~igledno pret-stavuva mnogu zna~ajno barawe. Pa sepak samo prednostite koi istovre-meno gi ispolnuvaat site ovie tri barawa zasluùvaat atribut �strate-giski�.

Pretprijatijata se obiduvaat so razli~ni strategii na inovacii daja podobrat i da ja osiguraat svojata konkurentska sposobnost. Taka na

3) H. Simon: Management strateischer Wettbewerbsvorteile, Zeitschrift fur Betriebswirtch-aft, April, 1988, str. 465, (citirano spored: prof. d-r R. Seni}: Inovativnostkao izvor konkurentske prednosti savremenog preduze}a, �Poslovna poli-tika�, januari / 1992, Beograd, str. 53).

103


primer, vo SAD se dava prednost na inovaciite na proizvodot, vo Japonijana inovaciite na procesite; vo Germanija, pak, e prisutna orientaci-jata na tehnolo{kata strana na inovaciite, dodeka za Italijanite sepretpostavuva deka so svoeto inovirawe silno se orientirani spremapazarot i kupuva~ite. Imeno, koga pretprijatieto se odlu~i da zapo~neso istraùva~ko-razvojni raboti na novi proizvodi ili procesi, toapretstavuva negov strate{ki ~in vo borbata za opstanok i uspe{en raz-voj i ramnopravno vklu~uvawe vo konkurencijata, so cel da se nadmine, avoedno i da se zabrza sopstveniot tehnolo{ki progres.

Vo devedesettite godini od minatiot vek japonskite kompaniipo~naa da kreiraat i da sproveduvaat edna sosema nova strategija koja vomnogu elementi e duri i sprotivna od prethodnite i od strategiite nadrugite zemji. Imeno, vo osnovata na ovaa strategija e stavot deka proiz-vodstvenata rabota pretstavuva mnogu pogre{no koristewe na resursitei deka vodstvoto vo razvieniot svet ve}e ne treba da se bara vo finan-siskata kontrola ili vo prednosta na poniskite tro{oci na proizvod-stvoto, tuku vo �kontrolata na silata na intelektot�.

Ovaa svoja strategija japoncite ja realiziraat preku pove}e for-mi, me|u koi kako osnovna moè da se istakne finansiraweto na nau~no-istraùva~kata rabota vo razvienite zemji, pred sÈ vo SAD i Evropska-ta unija. Pokraj toa, skoro sekoja pozna~ajna japonska industriska grupaima i svoi nau~ni centri - instituti ~ija osnovna zada~a e da gi sledi ida gi prepora~uva za koristewe najnovite svetski nau~ni dostignuvawavo oblasta na tehnologijata, menaxmentot, marketingot, finansiite, obu-kata na kadrite i sli~no. Sprotivno na ovie nastojuvawa za pristap ikoristewe na svetskoto intelektualno bogatstvo, japonskite firmi qu-bomorno gi ~uvaat sopstvenite nau~no-tehni~ki dostignuvawa, taka {tosÈ poretki se slu~aite na proda`ba na japonski licenci na firmi oddrugi zemji.

Posledicite od vakvata strate{ka opredelba se manifestiraat vosposobnosta na japonskite firmi da lansiraat na pazarot nov proizvodza mnogu pokratko vreme od svoite konkurenti. U{te pozna~ajno pritoae {to tie praktikuvaat plansko napu{tawe na svoite proizvodi na na~inkoj za ostanatiot svet e skoro nesfatliv. Imeno, u{te so samoto lansi-rawe na noviot proizvod na pazarot se odreduva i terminot na negovotonapu{tawe. Me|utoa, vo toj vremenski interval, poto~no dodeka proiz-vodot e aktuelen na pazarot, se odvivaat glavnite aktivnosti karakte-risti~ni za novata strategija, i toa paralelno vo tri nasoki:

- unapreduvawe na postojniot proizvod (preku namaluvawe natro{ocite za negovoto proizvodstvo za odreden procent voodreden vremenski period, preku unapreduvawe na kvalitetot i

104


preku podobruvawe ili dodavawe na nekoe svojstvo) do stepenna koj ve}e moè da se smeta deka se raboti za nov proizvod;

- razvivawe na nov proizvod koj vo golema merka se razlikuva odpostojniot; i

- razvivawe na sosema nov proizvod proizlezen od nekoe inova-tivno otkritie.

Vakvata koncepciska vtemelenost, organizaciska postavenost i per-manentnost vo odvivaweto na ovie aktivnosti nu`no doveduvaat do o~e-kuvanite rezultati, a toa e zgolemuvaweto na konkurentskata prednostna japonskite proizvodi na svetskiot pazar.

Vo periodot po osamostojuvaweto, Republika Makedonija vleze sonegativni tendencii vo tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj, so nesoodvetnastopanska struktura, zastarena tehni~ko-tehnolo{ka opremenost na pro-izvodstvenite procesi, osobeno vo nose~kite industriski granki koiprete`no bea trudointenzivni i so nisko nivo na tehnolo{ko tvore{tvo.

Slabostite na tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj vo zemjata najmnogudojdoa do izraz na podra~jeto na politikata na proizvodi. So precenuva-weto na stranskite licenci i drugite formi na neopredmeteno i opred-meteno uvozno znaewe, stopanskite subjekti kako da gi potcenija sopstve-nite istraùvawa i tehnolo{ki usovr{uvawa. Poradi toa kaj golem delod industriskite pretprijatija brzinata na promenite vo proizvodstve-nite programi ne be{e trajna komponenta vo nivnite delovni strategii.

Makedonskata ekonomija sÈ pomalku be{e vo mo`nost da ponudi kom-pletni proizvodstveni programi na stranskite pazari, osobeno proiz-vodi od povisokite fazi na prerabotka. Negativnite posledici od otsust-voto na marketin{ki orientirana politika na proizvodi se manifesti-raa, pred sÈ, vo relativno tesnite, nedovolno prodlabo~eni i konzi-stenti proizvodstveni programi, kako i vo bavnata dinamika na prome-ni vo pogled na voveduvaweto na novi, modifikacijata na postojnite inapu{taweto na zastarenite proizvodi. Treba da se napomene deka najgo-lem broj od proizvodite na makedonskata industrija go nosea atributotnovi samo od aspekt na konkretnoto pretprijatie. Procesot na inovira-weto ima{e lokalen karakter bidej}i proizvodite ne go dobivaa kvali-tetot {to bi gi promoviral kako novi visokokonkurentni proizvodi nesamo na doma{niot pazar, tuku i po{iroko na stranskite pazari.

Kako ilustracija za navedenite konstatacii vo pogled na sostojbi-te so inovaciite i dinamikata na promenite na proizvodstvenata i izvo-znata programa vo Republika Makedonija moè da posluàt podatociteza koncentracijata na izvozot okolu nekolku vode~ki proizvodi (Tabe-la 1).

105


Od podatocite prezentirani vo tabelata 1 jasno proizleguva dekapostoi visok stepen na izvozna koncentracija. Vakvata situacija general-no moè da se tretira na pove}e na~ini. Od edna strana specijalizacija-ta moè da zna~i visoka kompetentnost i dostignat visok stepen na konku-rentnost na vode~kite proizvodi. Me|utoa, toa ne e karakteristika navode~kite izvozni proizvodi od Republika Makedonija, a konstatirana-ta sostojba pove}e e rezultat na slabite performansi na ekonomijata daja diverzificira svojata ponuda. Osven toa, kaj visokata simplificira-nost na izvoznata programa postoi golema ~uvstvitelnost od pazarnitefluktuacii. So ogled na faktot deka vo slu~ajot so makedonskata ekono-mija se raboti za strukturni problemi od podolgoro~en karakter, postoj-nata izvozna koncentracija na nekolku vode~ki proizvodi moè da seoceni kako negativna.

Ako kon ova se dodade i u{te pogolemata koncentracija na izvozotpo zemji (poslednive godini preku 50% od izvozot se realizira samo vo 3zemji, a pove}e od 2/3 vo 5 zemji), stanuva u{te pojasno deka problemitese mnogu kompleksni i nivnoto nadminuvawe treba da se bara vo dlabokii osmisleni dolgoro~ni strate{ki zafati. Otkrivaweto na pri~initei nao|aweto na izlezni re{enija od nepovolnite sostojbi baraat pro-dlabo~eni analizi po principot �zemja po zemja� i �proizvod po proiz-vod�.

5. Otvorenost na nacionalnata ekonomija

Teoretskite soznanija, a u{te pove}e prakti~nite iskustva, govo-rat deka za malite otvoreni ekonomii eksterniot sektor, a vo negoviramki izvozot, ima presudno vlijanie vrz nivnite ekonomski performan-si. Bez osmislena pazarna orientacija i ekspanzija na izvozot, makedon-skoto ekonomija so doma{en pazar od okolu dva milioni naselenie soniska kupovna mo}, ednostavno ne moè da gi koristi prednostite na

Tabela 1UÊSTVO NA NAJZNAÂJNITE PROIZVODI(GRUPI PROIZVODI) SPORED VREDNOSTA

NA OSTVARENIOT IZVOZ OD REPUBLIKA MAKEDONIJA

- vo %1998 1999 2000 2001*) 2002*)

Vkupen izvoz 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Prvi 5 rangirani proizvodi 22,9 22,9 21,2 25,7 26,1



Prvi 20 rangirani pro-izvodi 51,8 49,0 51,5 53,8 54,6

*)

Izvor: Presmetano vrz osnova na podatoci od: "Statisti~ki pregled" broj 7.4.1.02 ibroj 7.4.2.02-406 i "Soop{tenie" broj 7.1.2.02 i broj 7.1.2.10, DZS, SkopjePrethodni podatoci.

106


ekonomijata na obemot i pritisocite za pogolema efikasnost {to ginametnuva me|unarodnata konkurencija. Vpro~em, vistinskata slika zaefikasnosta na nacionalnata ekonomija se dobiva edinstveno preku so-o~uvawe so konkurencijata i kriteriumite koi vaàt na svetskiot pa-zar.

Makedonskata ekonomija, kako mala, vo pogled na mo`nostite zasozdavawe i unapreduvawe na konkurentnosta, moè da se podvede podop{tite karakteristiki koi{to vaàt za malite ekonomii, a toa se: 1.otvorenost na nacionalnata ekonomija, 2. proizvodstvo za pazarni ni{i,i 3. selektiven intervencionizam vo ekonomskata politika�4).

Malite zemji imaat pootvorena nacionalna ekonomija, {to se mani-festira preku pogolemoto u~estvo na me|unarodnata razmena vo op{-testveniot proizvod. Imeno, malite zemji ne se vo mo`nost da ja ostva-rat ekonomijata na obem poradi maliot doma{en pazar, pa zatoa ja pri-fa}aat pogolemata zavisnost od nadvore{nata razmena. Dodeka golemitezemji gi karakterizira visoko nivo na vnatre{na razmena, malite zemjigi karakterizira visoko nivo na �specijalizacija� so mnogu povisok ste-pen na proizvodna koncentracija vo izvozot otkolku vo uvozot. Zna~i,strukturnite ograni~uvawa vodat sprema pogolema proizvodna koncen-tracija vo izvoznite sektori.

Visokata otvorenost na malite zemji, a vo tie ramki osobeno naonie {to se nedovolno razvieni e iznudena situacija i e posledica iodraz na slabosta na nivnite ekonomii. Poradi toa se smeta deka malitezemji mora da imaat razvien usluèn sektor i visoki kvoti na uvezenkapital za da se kompenzira deficitot vo trgovskiot bilans na industris-kite stoki.

4) Poop{irno za ekonomsko-politi~kite karakteristiki na malite zemji kajKatzenstein, Peter: �Small States in World Markets: Industrial Policy in Europe�; Cor-nell University Press, Ithaca/London, 1985.

Tabela 2UÊSTVO NA STOKOVNATA RAZMENA

SO STRANSTVO VO BDP

- vo %

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002

U~estvo na stokovnatarazmena so stranstvo vo BDP

87,2 81,9 87,2 90,2 80,1 87,3 81,6 82,4

Izvor: Presmetano vrz osnova na podatoci od: "Statisti~ki pregled" broj 7.4.1.02 ibroj 7.4.2.02-406 i "Soop{tenie" broj 7.1.2.02 i broj 7.1.2.10, DZS, Skopje, Bilten na MFna RM, broj 11/2002.

107


U~estvoto na stokovnata razmena so stranstvo vo BDP na Republi-ka Makedonija vo periodot 1995-2002 godina se dviì vo granicite me|u80% i 90% i moè da se tretira kako indikator za visokata otvorenostna makedonskata ekonomija (Tabela 2). Me|utoa, takvata vrednost na ovojkoeficient e rezultat na slabost, a ne na sozdadeni konkurentski perfor-mansi. So kratka analiza na komponentite na koeficientot se doa|a dozaklu~ok deka determinira~ki elementi za visokiot koeficient {to japokaùva otvorenosta na makedonskata ekonomija se niskiot BDP, go-lemiot uvoz i visokoto u~estvo na lonot vo izvozot.

6. Indikatori na konkurentnosta

Kako osnoven indikator za konkurentnosta na edna nacionalna eko-nomija moè da se zeme nejzinoto u~estvo na nekoj pazar. Od teoretski iprakti~en aspekt na ovoj indikator moè da mu se stavat odredenizabele{ki. Vo prv red, od nego kako od kvantitativen pokazatel, ne moèda se sogleda na~inot, odnosno kvalitativnite aspekti na nastapot napazarot. Vtoro, se postavuva pra{aweto za opfatot i na uslugite privrednuvaweto na konkurentnosta. I pokraj ovie i sli~ni zabele{ki, sesmeta deka pazarnoto u~estvo dobro go odrazuva fenomenot na konkurent-nosta.

Grafikon 1


108


Od podatocite vo tabela 3 moè da se zaklu~i deka u~estvoto naRepublika Makedonija vo vkupnata svetska trgovija se izrazuva vo go-lemini pomali od promili, {to i ne e za~uduva~ki so ogled deka se rab-oti za mala ekonomija. Zagriùva faktot {to i taka skromnoto u~estvobeleì opa|awe vo analiziraniot period.

U~estvoto vo vkupnata svetska trgovija vo 2001 godina e pomalo za13,4% vo odnos na istoto vo 1995 godina. Vo tie ramki opa|a i u~estvotovo izvozot i vo uvozot, me|utoa za nas e relevanten faktot {to opa|awetona u~estvoto na izvozot e mnogu poizrazeno. Taka, dodeka u~estvoto vosvetskiot uvoz vo nabquduvaniot period e opadnato za 11,2%, u~estvotovo svetskiot izvoz opa|a za 17,4%. Posledniov pokazatel pokaùva dekaagregatnata konkurentnost na makedonskata ekonomija na globalniotpazar beleì opa|a~ki trend, {to sekako treba da zagriùva.

Na adekvaten na~in moè da se analizira i konkurentnosta na make-donskata ekonomija na pazarite vo oddelnite zemji preku utvrduvaweto

Tabela 3UÊSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

VO SVETSKATA TRGOVIJA

- vo %1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

Vo vkupnata svetskatrgovija

0,0283 0,0257 0,0270 0,0293 0,0262 0,0265 0,0245

Vo izvozot 0,0235 0,0215 0,0223 0,0241 0,0211 0,0208 0,0194

Vo uvozot 0,0331 0,0299 0,0316 0,0345 0,0311 0,0320 0,0294

Izvor: Presmetano vrz osnova na podatoci od: UNCTAD za soodvetni godini

Grafikon 2


109


na u~estvoto na izvozot od Republika Makedonija vo konkretnata zemjavo odnos na nejziniot uvoz ili vo odnos na celokupnata potro{uva~ka.Isto taka moè da se analizira i sektorskata konkurentnost ili kon-kurentnosta na oddelni zna~ajni proizvodi na stranskite pazari.

Zaklu~ok

Integriraweto na edna nacionalna ekonomija vo svetskite ekonom-ski tekovi, kako eden od osnovnite fundamenti na rasteòt, e uslovenood dostignatoto nivo na nejzinata konkurentnost. Niza pojavi, sostojbii tendencii vo svetskata ekonomija direktno se rezultat na narasnatotozna~ewe i uloga na konkurentnosta. Osobeno treba se naglasi inaugura-cijata na konkurentskite prednosti kako dinami~en strate{ki instru-ment na rasteòt na ekonomijata. Kako takva konkurentnosta pretstavu-va kompleksna kategorija koja e rezultat na koordiniranoto vlijanie naogromen broj faktori.

Problemot na niskata i opa|a~ka konkurentnost na makedonskataekonomija e permanentno prisuten, no nasproti toa moè da se kaè dekane mu e posvetuvano dovolno vnimanie. Niskata konkurentska sposob-nost na stopanskite subjekti i nekonkurentnosta na proizvodite se rezul-tat na: strukturata na proizvodstvoto i nejzinata neusoglasenost so bara-wata na pazarot; slabiot kvalitet na proizvodite; nesodvetniot dizajn;nestandardiziranosta na proizvodite; povisokite ceni na ~inewe pora-di niskata produktivnost i ekonomi~nost; preferiraweto na cenata kakonajzna~aen faktor na konkurentnosta; zastarenosta na opremata; nisko-to nivo na tehnolo{ko tvore{tvo; golemite obvrski sprema dràvata;nezadovolitelnoto nivo na logisti~kata poddr{ka; nesoodvetnata am-balaà; nedovolnata promocija na proizvodite i, voop{to, nesoodvet-nata koncepciska naso~enost kon pazarot.

Unapreduvaweto na konkurentskata sposobnost na makedonskotostopanstvo pretpo~ita zdrava ekonomska politika i posvetenost od stranana site faktori vo nacionalniot ekonomski sistem, kako i stabilnopoliti~ko-ekonomsko opkruùvawe. Razvivaweto na svesta za konkurent-nosta kako faktor za integriraweto na makedonskoto stopanstvo vo svet-skite ekonomski tekovi treba da bide prisutno na site nivoa od poli-ti~ko-ekonomskiot sistem za postepeno da se sozdadat potrebnite predus-lovi za kreirawe na redizajnirani konkurentski izvozni performansina nacionalnata ekonomija.

111

Diskusii

DISKUSIJA

113

Diskusii

Prof. d-r Aleksandar PetroskiZdruènie za odr`liv razvojSkopje

MO@NOSTI ZA ZGOLEMUVAWENA KONKURENTNOSTA

NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA

Kako {to e istaknato vo referatite i vo usnata prezentacija odnivnite avtori, konkurentnosta se poso~uva kako dviè~ki faktor vorazvojot na svetskata ekonomija voop{to i oddelno vo razvojot na make-donskata ekonomija koja se nao|a vo proces na tranzicija.

Vo zavisnost od toa dali stanuva zbor za konkurentnost na naciona-len ili na stranski pazari, vrz zgolemuvaweto na konkurentnosta vlija-at brojni faktori. Na nacionalnite pazari brojot na u~esnicite vo po-nudata i pobaruva~kata e pomal, a ottamu i pazarnite kriteriumi koi jaopredeluvaat konkurentnosta se poblagi, {to ne e slu~aj koga se u~est-vuva na svetskite pazari kade kriteriumite, odnosno barawata se dalekupogolemi.

Za da se utvrdi konkurentskata sposobnost na eden proizvod, pokrajdrugoto, neophodno e na pazarot da ima pove}e u~esnici, kako od strana-ta na ponudata, isto taka i od strana na pobaruva~kata. Zna~i soodvetni-ot proizvod da ne e vo monopolska polo`ba, odnosno da e izloèn nakonkurencija. [to se odnesuva do makedonskatata ekonomija ovoj uslov eispolnet. Imeno preku sopstveni~kata transformacija na op{testvenioti dràvniot kapital, brojot na stopanskite subjekti kako u~esnici napazarot e zgolemen za nekolku pati.

114


Se postavuva pra{aweto kolku ovie stopanski subjekti se konku-rentni so svoite proizvodi na nacionalniot, a kolku na me|unarodnitepazari. Ova pra{awe posebno se potencira od aspekt na ispolnuvawe nabaranata standardizacija na proizvodite. Koga stanuva zbor za nacional-niot pazar barawata za obezbeduvawe standardi se poblagi, taka {toopredeleni stopanski subjekti }e moàt da opstojat na pazarot bez obez-beduvawe na soodvetni standardi, so {to se sozdavaat uslovi za pojava nanelojalna konkurencija. Takvi pojavi vo makedonskata ekonomija ima po-ve}e, me|u koi se vbrojuvaat proizvodstvoto na bezalhoholni pijalaci,proizvodstvoto na mleko i mle~ni proizvodi, prehrambenata industrijai drugi proizvodstveni granki.

Na me|unarodnite pazari, barawata za ispolnuvawe na opredelenistandardi se daleku pogolemi, od onie na makedonskiot nacionalen pa-zar. Makedonskoto stopanstvo so neznaten broj na proizvodi i uslugisertificirani so ISO standardi, odnosno makedonskite proizvodi sonisko nivo na zadovoluvawe na ISO standardi nemoàt da bidat konku-rentni na me|unarodno nivo. Spored toa, dokolku makedonskoto stopan-stvo saka da ja zgolemi svojata konkurentnost, pokraj drugoto, neophodnoe da gi prifati ISO standardite kako pojdovna osnova vo vkupnoto rabo-tewe i odnesuvawe.

Mo`nostite za prifa}awe na opredeleni standardi i zgolemuvawena konkurentskata sposobnost, treba da se baraat preku sozdavawe uslo-vi za nadminuvawe na brojni te{kotii i ograni~uvawa so koi se soo~uvamakedonskata ekonomija. Me|u niv kako mo{ne zna~ajno e nadminuvawe-to na tehni~ko-tehnolo{kata zaostanatost i adaptirawe na proizvodstve-no-tehnolo{kite procesi na sovremenite barawa na pazarot i toa preku:

- zgolemuvawe na investicionata potro{uva~ka i soodvetno nej-zino naso~uvawe;

- inovirawe na postojnite tehnologii i soodvetno iskoristuvawena raspolo`livite proizvodstveni kapaciteti;

- voveduvawe na novi tehnologii vo procesot na proizvodstvo ivo vkupnoto rabotewe na stopanskite subjekti;

- intenzivirawe na procesot na proizvodsteno prestruktuirawena stopanstvoto;

- osovremenuvawe na procesot na upravuvawe vo site sferi od ra-boteweto na stopanskite subjekti, odnosno osovremenuvawe naupravuvaweto so raspolo`livite resursi, posebno upravuvawe-to so: investiciite, finansiite i so kadrovskite resursi i niv-noto znaewe.

115

Diskusii

Prof. d-r Qiqana Mi{kovska KajevskaZdruènie za odr`liv razvoj - Skopje

PRODUKTIVNOSTA KAKO FAKTORNA KONKURENTNOSTA

Niskata produktivnost vo Republika Makedonija ima golemo vli-janie za nekonkurentnosta na proizvodite od makedonskoto stopanstvona pazarite vo stranstvo. Do sega vo Republika Makedonija mnogu malkuse posvetuva{e vnimanie na utvrduvaweto na pri~inite za niskata kon-kurentnost, pa poradi toa ne se ni sproveduvaa nekoi poseriozni merkiza nejzinoto podobruvawe. Edna od posledicite na vakvata sostojba e inesogleduvaweto na ulogata na produktivnosta vo podobruvaweto nakonkurentskata sposobnost na makedonskoto stopanstvo.

Imaj}i go ova predvid, osnovnata cel na diskusijava e da ukaè nazna~eweto na produktivnosta vo unapreduvaweto na konkurentskata spo-sobnost na makedonskoto stopanstvo i toa ne samo na produktivnosta voprocesot na proizvodstvoto, tuku na produktivnosta na site vraboteni,bez razlika vo koi sektori vo pretprijatijata ili institucii rabotat.

Za ilustracija na vlijanieto na produktivnosta na vrabotenite vonprocesot na proizvodstvoto vo pretprijatijata }e navedam samo eden pri-mer. Imeno, docneweto vo izgotvuvaweto na dokumentacijata vo oddele-nieto za operativna podgotovka povlekuva so sebe docnewe vo otpo~nu-vaweto na proizvodstvoto na odreden proizvod, docnewe vo zavr{uvawetona proizvodstvoto na istiot, a so toa i prolongirawe na momentot kogatoj proizvod moè da bide plasiran na pazarot. So ova tro{ocite zaangaìranata rabotna sila se pogolemi od proizvodstvenite tro{oci

116


osven kaj rabotnite mesta od podgotvitelnata i tehnolo{kata faza naproizvodstvoto - procesot na proizvodstvoto i kaj mestata od zavr{natafaza - proda`bata na proizvodite i nivnata isporaka. Zgolemuvawetona tro{ocite jasno e deka ja zgolemuva cenata na ~ineweto, a so toa janamaluva konkurnetskata na tie proizvodi na pazarot.

Mnogu ~esto vo praktikata, a i vo nekoi stru~ni i nau~ni trudovi,koga se zboruva za produktivnosta se misli samo na produktivnosta nadirektnite proizvoditeli, {to voop{to ne e ispravno. Vrz nivoto idinamikata na produktivnosta kako {to imaat svoe vlijanie direktniteproizvoditeli, vlijaat i vrabotenite von proizvodniot proces vo pret-prijatijata. Tokmu nekoi od ovie vraboteni se tie {to treba da sozdadatuslovi za zgolemuvawe na produktivnosta. Vo pretprijatijata kade {totehnikata i tehnologijata se na visoko nivo nivnoto vlijanie moè dabide i pogolemo otkolku toa na direktnite proizvoditeli.

Produktivnosta vo Republika Makedonija otsekoga{ be{e na mnogunisko nivo. Za takvata sostojba postoeja golem broj pri~ini, no nitu namikro, nitu na makro nivo se prezemaa nekoi poseriozni merki za nad-minuvawe na takvata sostojba.

Zgolemuvaweto na produktivnosta, me|utoa, ne e ni malku ednostav-no, osobeno ako se imaat predvid ne samo postojnite uslovi za stopanisu-vawe, tuku i nepostoeweto tradicija na produktivnosta da se gleda kakona eden od bitnite faktori za opstanok i razvoj na pretprijatijata.

Zgolemuvaweto na produktvnosta e usloveno od promenite vo fakto-rite koi nea ja determiniraat, pa poradi toa neophodno e prezemawemerki za promena na sostojbite kaj: tehni~kite faktori (obnovuvawe naopremata i primena na novi tehnologii), ~ove~kiot faktor (kade poseb-no treba da se zgolemi motiviranosta na vrabotenite), op{testvenite(pred sÈ promeni vo pravnata regulativa, dosledno sproveduvawe na pro-pisite vo praktikata, kontrola i sankcionirawe na nepo~ituvaweto napropi{anoto, kako i promeni vo funkcioniraweto na dràvnite i dru-gi organi i institucii) i organizacionite faktori, kaj koi posebenakcent treba da se stavi na marketingot kako organizacionen faktor naproduktivnosta..

Me|u merkite {to treba vedna{ da se prezemat za podobruvawe nakonkurentskata sposobnost na pretprijatijata preku zgolemuvaweto naproduktivnosta, na prvo mesto se merkite za zgolemuvawe na produktivnos-ta vo organizacionite edinici za istraùvawe i razvoj i marketing, koi{to treba da gi definiraat proizvodite i tehnologiite, {to }e im ovoz-moàt na pretprijatijata da proizveduvaat proizvodi, koi se konkurentnina proizvodite na proizvoditelite od stranstvo.

117

Diskusii

Isto taka i vo dràvnite organi i drugi institucii treba da sezgolemi produktivnosta na vrabotenite i da se uprostat procedurite, so{to bi se zabrzal procesot na komunicirawe kako me|u pretprijatijatai ovie organi i institucii, taka i me|u pretprijatijata od zemjata ipretprijatijata od stranstvo, {to }e rezultira vo skratuvawe na potrebno-to vreme za proizvodstvo i plasman na proizvodite, namaluvawe na tro{o-cite i zgolemuvawe na konkurentskata sposobnost.

118


Prof. d-r Mile Pe{evskiZdruènie na agroekonomistitena Republika MakedonijaSkopje

NEKOI ASPEKTI NA KONKURENTNOSTANA PREHRANBENATA INDUSTRIJA

Prehranbenata industrija na Makedonija e eden od klu~nite sek-tori koja vodi mnogu te{ka bitka na doma{niot pazar, a osobeno na svet-skiot pazar bidej}i sekojdnevno se zaostruvaat proizvodnite uslovi ibarawata na potro{uva~ite.

Vo periodot na tranzicijata ovoj segment od agrokompleksot vo Ma-kedonija kako i celoto stopanstvo pretrpe seriozni potresi i promenikoi ne dovedoa do povisok kvalitet i pogolema konkurentnost na proiz-vodite. Pridonesot na ovaa industrija vo sozdavaweto na BDP na naci-onalnata ekonomija, spored oficijalnata statistika, opadna, a u~estvotona ovie proizvodi vo izvozot se namali.

Me|utoa, skromnite rezultati od ovaa industrija nemoàt da gonamalat zna~eweto na postojniot potencijal koj go ima za podobruvawena me|unarodnata konkurentnost i koj go o~ekuvame vo bliska idnina.Na{ite pogodni uslovi za odgleduvawe na ovo{je, grozje, zelen~uk, proiz-vodstvo na vino i drugi pijaloci, no i na relativno obu~enata rabotnasila, dolgata tradicija i postignatiot razvoj na uspe{ni novi privatnifirmi se garancija za izvesen optimizam. Kako delovi od prehranbenataindustrija ne se za potcenuvawe potencijalite {to gi imame vo pe~ur-karstvoto, planta`noto proizvodstvo i sobirawe na lekoviti rasteni-

119

Diskusii

ja, za~ini i sl. Za àl tie potencijali ne se dovolno iskoristeni, ame|unarodniot pazar pokaùva raste~ki interes za specifi~ni grupiproizvodi kako indrektna polza od zemjodelstvoto. Zatoa makedonskataprehranbena industrija mora da ja zajakne konkurentnosta so pro{iru-vawe na asortimanot na visokofinalni proizvodi, zgolemen kvalitet,produktivnost, podobar menaxment i marketing sposobnosti i sli~no.

Rezultatite vo konkurentnosta vo idnina vo golema mera }e zavisatod uspe{noto gradewe na soodvetni institucionalni, tehniki i upravu-va~ki kapaciteti na prehranbenata industrija. Site {to se vklu~eni voovaa dejnost (se razbira i dràvata) kako privatni taka i javni mora dadadat soodveten pridones za izvlekuvawe na najgolema mo`na polza odpostojnite prednosti na poleto na konkurentnosta. Tuka, pokraj nabro-enite prednosti pogore, spa|aat: obrazovan kadar, obnovenite trgovskidogovori i pazari vo regionot, blizinata na evropskiot pazar, liberal-nite pazari, no i realno vrednuvawe na dosega podcenuvanoto proizvod-stvo od zemjodelstvoto i prehranbenata industrija.

Eden od va`nite predizvici za zainteresiranite proizvoditeli idrugi faktori }e bide: sozdavaweto ramka za konkurentnost, da se pro-moviraat pazarno orientirani naviki, da se vospostavat soodvetni vr-ski me|u site zainteresirani za izvlekuvawe na {to e mo`no povisokakorist od postojnite potencijali i novite mo`nosti.

120


M-r Qubi{a NikolovskiNacionalna Agencija za razvoj na malii sredni pretprijatija - NEPASkopje

NEMA LO[I INICIJATIVI,IMA LO[I POSLEDICI

Konkurentnosta prifatena kako klu~en faktor za podobruvawena standardot na ̀ iveeweto voop{to, e edinstvena nasoka ili proceskoj morame da go prifatime sakale nie toa ili ne. Ona {to morame istotaka da prifatime e globalizacijata kako {iroka ramka vo koja se odvi-va konkurentnosta. Patot na konkurentnosta e dolg i teòk. No, opredel-bata da se najdeme na toj pat sepak za nas e su{tinska odluka. No, toa i nee dovolna garancija deka }e uspeeme da go izodime ovoj pat.

Eden del od ovoj pat e i ovoj nau~en sobir. Odli~na inicijativakoja vo ovaa prilika sakam da ja pozdravam i voedno da gi ohrabramsli~nite vo naredniot period. Poslednovo, zaradi potrebata vo ovoj migod na{e integrirawe vo ovie otvoreni procesi. Ne e mo`no nivno zapi-rawe nitu pak vra}awe nazad.

Da deluvame regionalno

Prifa}ajki ja realnosta da mislime globalno morame istovremenoda se transformirame da deluvame regionalno, odnosno lokalno. Pos-lednovo ne e lesno bidej}i za da go ostvarime toa osnovno e da gi obedin-ime razli~nite interesi. A toa e silen vlijatelen faktor koj ne e karak-

121

Diskusii

teristi~en samo za ovie prostori. Vo ovie napori, sekako zna~ajna ulogatreba da odigra institucionalnata infrastrukura, postojna ilinovoformirana. Vo sekoj slu~aj, ovaa infrastruktura treba da ja dobiepotrebnata doverba i prifatenost vo realizacijata na strategijata zakonkurentnosta {to Vladata na Republika Makedonija }e ja kreira ipermanentno podobruva.

Jaknewe na relaciite me|u privatniot i javniot sektor

Za sozdavawe uslovi za zgolemuvawe na konkurentskata osposobenostna makedonskite kompanii i makedonskata ekonomija voop{to, sekako ezna~ajno jakneweto na relaciite me|u privatniot i javniot sektor. Nesakam poslednovo da bide sfateno kako otsustvo na takvi relacii. Edno-stavno treba da razbereme deka stanuva zbor za specifi~ni relacii koipermanentno treba da se odrùvaat i razvivaat (transformiraat) sle-dej}i ja dinamikata vo razvojot na nivnite odnosi. Vo taa smisla, ini-cijativata treba da bide i od dvete navedeni strani. Osobeno se o~kuvapoagresivna inicijativa od privatniot sektor, i toa vo slednite podra~ja(ovde }e navedam samo nekoi):

� ostvaruvawe na dijalog so javniot sektor i institucionalizi-rawe na ovoj dijalog (na primer sovetot za konkurentnost),

� jasna opredelenost za formirawe na klasterski formacii(grozdovi),

� predlozi do Vladata na Republika Makedonija za olesnuvawena niza aktivnosti i proceduri opfateni vo ona {to po{irokogo opfa}a otvoreniot proces na konkurentnost.

Jakneweto na relaciite me|u javniot i privatniot sektor treba darezultira vo nivno partnerstvo koe, pak, od svoja strana zna~i zgole-muvawe na kapacitetot.

Dobliùvawe na celni pazari do na{ite kompanii

Javniot sektor treba da sozdava mo`nosti za dobliùvawe na celnipazari do na{ite kompanii. Vo taa smisla, sakame da ja potenciramepotrebata od informacii za ovie celni pazari, mo`nosti, potrebi i{to e najzna~ajno imaweto informacii za specifi~nite barawa i stan-dardite koi {to vaàt vo ovie celni pazari. Za da se ostvari ova potreb-no e sozdavawe na bazi na podatoci koi i ne mora da bidat na edno mesto,no mora da bidat transparentni, lesno dostapni i efikasni vo pruàwetona svoite uslugi na korisnicite.

122


Nacionalnata Agencija za razvoj na mali i sredni pretprijatija �NEPA po~nuvaj}i od oktomvri 2002 godina e partner institucija voproektot �Razvoj na pretpriemni{tvoto/MSP vo regionot na JI Ev-ropa�. Nositel na proektot e Pospe{ovalni centar za malo gospodarstvo(PCMG) od Qubqana � Slovenija. Proektot e poddràn od Paktot zastabilnost na JI Evropa, CEI i od Ministerstvoto za ekonomija naRepublika Makedonija.

Vo ramkite na ovoj proekt se realizira podproekt � formirawe naberza (ponuda i pobaruva~ka) na delovni informacii na MSP vo regi-onot na porane{na Jugoslavija. Osnovna cel e da se pridonese za zgolemu-vawe na bilateralnata i multilateralnata trgovska sorabotka me|u MSPod regionot, koja pak od druga strana }e pridonese za ostvaruvawe naekonomski i socijalen napredok na na{ata zemja. Ve}e formiranata bazana podatoci e vo funkcija na:

� ponuda i pobaruva~ka na stoki i uslugi;

� mo`nosti za sorabotka vo proizvodstvo, trgovija i promocija,

� spojuvawe i otkupuvawe na firmi;

� javni tenderi;

� podatoci za slobodni delovni kapaciteti;

� fran{izno i licencno rabotewe.

Za ostvaruvawe na celite od proektot NEPA raboti partnerski sopostojnite regionalni i lokalni centri i institucii za razvivawe i�dodavawe vrednost� na nacionalnata ekonomija preku povrzuvawe naMSP vo regionot.

Berzata e operativna od dekemvri 2002 godina i dosega ima registri-rano preku 450 firmi od regionot, pri {to se vospostaveni od 115 � 120povrzuvawa (match-makings) pome|u kompaniite. Vo taa smisla, za 18 kom-panii od Republika Makedonija sozdadeni se mo`nosti za delovno povr-zuvawe so vkupno 38 kompanii od regionot.

Harmonizacija na zakonite

Potrebno e razvivawe/implementirawe na soodvetna no vo isto vre-me efikasna pravna ramka i regulativa. Podobro kaàno, potrebno eharmonizirawe na zakonite koi se neposredno ili posredno vklu~eni voreguliraweto na ovaa materija. Vo sekoj slu~aj, imaj}i vo vid deka ovojsegment }e bide postojano podobruvan, se ~ini deka e racionalno da seostvari vklu~uvawe na privatniot sektor. Vo taa smisla vredno e ovdeda se istakne kaùvaweto na eden angleski ekonomist. ��Podobro e da gi

123

Diskusii

vovle~eme biznismenite vo procesite na noseweto na zakonite otkolkuda se sozdadat sprotivni efekti vo implementacijata�.

Obukata i konkurentnosta

Ne treba posebno da ja elaborirame potrebata od soodvetna obukana kompaniite kako zna~aen ~initel vo procesot na nivnoto osposobu-vawe za pogolema konkurentnost. Ona {to ovde sakam osobeno da go istak-nam e faktot {to obukata ne treba da se ostvari samo na vrvniot i sre-den menaxment vo kompanijata. Osobeno e zna~jno da se razberat pravi-lata na igra vo konkurentnosta i od direktnite sorabotnici. Posledno-vo, od pri~ina {to na ova nivo po~nuva da se sozdava konkuretskata os-posobenost na kompaniite. Zna~i, svesnosta za konkurentnosta morameda ja gradime na site nivoa. Ovoj predizvik menaxerite mora da go prifa-tat. ]e pretstavuva nepotreben luksuz za niv, ako toa ne go napravat.

Da se po~ne od dolu

Nema da kaème ni{to novo ako kaème deka treba prvo da gi ure-dime ne{tata prvo vo na{iot dom pa posle po{iroko. I vo ovie procesivaàt istite principi, i toa bez razlika dali se raboti za privatniotili javniot sektor. No, realnosta e poinakva, interesite se razli~ni.Ostanuva preporakata deka sekoj (po~nuvaj}i od dolu) treba da gi po~ituvapravilata na igra. Ulogata na dràvata e da gi izedna~i pravilata naigra za site u~esnici.

Namesto zaklu~ok

Vo gradeweto na pravilata na igra i vo kreiraweto na re{enijakoi }e ovozmoàt efikasna implementacija na ovie pravila, kako {tove}e be{e kaàno od izlaga~ite i diskutantite na ovoj nau~en sobir,potrebno e da se zemat vo vid pove}e vlijatelni faktori i sostojbi. Zataa cel sekako deka se nametnuva potrebata od natamo{na organiziranarealizacija na sli~ni sobiri kade }e se iskaàt razni viduvawa, pred-lozi i inicijativi. Inicijativite sekojpat se dobrodojdeni, bidej}i nemalo{i inicijativi, ima samo lo{i posledici.

124


Vladimir PavleskiJP �Makedonska po{ta�

MIKRO-MERKI ZA ZGOLEMUVAWENA KONKURENTNOSTA, UREDUVAWE

NA ODNOSITE VO KONKURENCIJATAI ULOGATA NA DR@AVATA

Za mali zemji so nerazviena ekonomija, konkurentnosta na doma{-nite pretprijatija ~estopati e pod silno vlijanie od nesredenite odno-si vo konkurencijata vo zemjata. Imeno, nerazvienata ekonomija pretpos-tavuva nedovolna vrabotenost i razvoj na �sivata ekonomija� kako na~inna preìvuvawe, od {to se razvivaat i sÈ pove}e rastat nelegalni delov-ni aktivnosti povrzani so proizvodstvo na proizvodi so neproveren kva-litet - fal{ proizvodi {to gi koristat trgovskite marki i pakuvawatana poznati proizvoditeli, razvoj na paralelni kanali na snabduvawe namaloproda`bata, odnosno proda`bata na ulica i po divi kanali, pla}awa{to ne se evidentirani vo platniot i dano~niot sistem na zemjata, ne-kontrolirano bogatewe i vloùvawe na takvoto nelegalno steknato bo-gatstvo vo natamo{ni nelegalni biznisi. Na toa se nadovrzuva nelegalni-ot uvoz na proizvodi od stranstvo. Vakviot uvoz se vr{i ili preku legal-nite grani~ni premini preku potkupuvawe na oddelni potkuplivi car-inici ili, pak, preku divi premini na dràvnata granica. Tie proizvo-di potoa preku divite kanali se ufrlaat vo prometot i od toa se soz-davaat zna~itelni zarabotki.

125

Diskusii

Zaradi ilustracija }e bidat navedeni nekolku primeri:

1. Poradi priznatiot kvalitet na mineralnata voda �Pelisterka�,istata se falsifikuva, pri {to se koristi obi~na vodovodna voda {tose gazira i se polni vo ambalaà sli~na na ambalaàta na originalnatamineralna voda i so etiketi sli~ni na originalnite;

2. Poradi ~estopati somnitelniot kvalitet na uvozniot {e}er, pa-kuvan vo originalna ambalaà na stranskiot proizvoditel, regularna epojavata {e}er uvezen vo rinfuzna sostojba da se pakuva vo vre}i so oznakina Bitolskata {e}erana i kako takov da se prodava na pazarite;

3. Javna tajna e deka Ara~inovo e centar na proizvodstvo na fal{-livi proizvodi, naj~esto so etiketi na doma{ni proizvoditeli za koidoma{nite kupuva~i se sigurni vo nivniot kvalitet. Istoto se odnesuvai na proizvodstvoto na cigari od poznati svetski proizvoditeli;

4. Poradi razlikata vo odano~uvaweto i carinskata za{tita ~estae pojavata banani i drugo ju`no ovo{je preku divi premini da se vnesuvavo zemjata od Srbija i Crna Gora - na delot od Kosovo i Metohija iponatamu da se plasira na zelenite pazari i vo kolonijalnite prodavni-ci. Ovie kolonijalni prodavnici ne se pod soodvetna kontrola i eviden-cija vo delot na proda`ba na zemjodelski proizvodi, poradi {to ovojkanal na plasman na nelegalni proizvodi funkcionira efikasno;

5. Na nelegalniot plasman na fal{ivi i na divo uvezeni proizvodimu pogoduva postojnata organizacija na me|upazarite-pazari pome|u go-lemoproda`bata i maloproda`bata kakov {to vo Skopje e Kvanta{kiotpazar. Tamu e celosno ovozmoèno vnesuvawe, drèwe i proda`ba na vak-vite proizvodi, bez vodewe evidencija na vnesenite proizvodi i na pro-izvodite na lager, bez izdavawe na fakturi i druga dokumentacija za pro-dadenite proizvodi {to ponatamu }e se najdat vo maloproda`nata mreài toa kako legalnata, taka i nelegalnata. Ovie me|upazari se edna odglavnite pri~ini za ote`nat plasman na doma{ni proizvodi, bidej}igolem del od niv plasmanot moàt da go vr{at kako legalni proizvodi,{to ne pogoduva za postojnata organizacija na me|upazarite;

6. Na nelegalniot plasman na fal{ivi i divo uvezeni proizvodiosobeno mu pogoduva sega{nata proda`ba na pazarite za zemjodelski pro-izvodi, na koi e dozvolena proda`ba na nezemjodelski proizvodi kako:tekstil, tehni~ka stoka, sredstva za higiena, prehranbeni proizvodi, mu-zi~ki i video-mediumi itn. Opravdanie za ova se nao|a vo obezbeduvawena kava-takva egzistencija na brojni ste~ajni rabotnici. Vsu{nost, vis-tinata e poinakva. Tezgite na ovie pazari gi dràt mal broj zakupuva~ii za niv, za mnogu mal nadomest, na tezgite rabotat najmeni rabotnici.Nesfatlivo e deka tamu se prodava so zarabotka i od 100%, a godi{natazarabotka od edna tezga (ne vkupniot promet) se dviì pome|u 25.000 i

126


35.000 evra godi{no. Niv ne im odgovara plasman na doma{ni proizvodi,za koi, kako {to ve}e e navedeno, naj~esto e potrebno legalno evidenti-rawe;

7. Postojniot na~in na uvoz na tekstilni proizvodi od stranstvopogoduva na sega{nata organizacija na nelegalnata maloproda`ba. Ime-no, pri uvoz se koristat kombi-vozila vo koi se polnat tekstilnite pro-izvodi vo bali, adresirani za oddelni prima~i, koi stokata, naj~esto sosomnitelen kvalitet ja kupile i ja platile naj~esto vo Turcija. Balitegi prezema voza~ot na kombi-voziloto, a sopstvenikot odvoeno se vra}avo Republika Makedonija. Na carina se vr{i carinewe na balite �odkilo�, potoa voza~ot ja vnesuva stokata vo zemjata, balite gi ispora~uvana tie {to ja kupile stokata, a tie ja plasiraat ili preku pazarite zazemjodelski proizvodi ili preku razni prodavnici vo {oping-centriteili vo legalnite prodavnici za tekstilni proizvodi vo koi istata seprodava neevidentirana, no sega po zna~itelno povisoki ceni. I na pa-zarite i vo {oping-centrite tezgite povtorno gi dràt mal broj lica, ana tezgite rabotat najmeni rabotnici. I pri ovoj na~in na proda`bvapovtorno nema mesto za doma{nite proizvodi;

8. Javna tajna e deka na razni nakupci i prekupci ne im odgovarasreduvawe na odnosite vo proizvodstovo i plasmanot na zemjodelskiteproizvodi. Niv im odgovara postojniot haos, bidej}i samo vo takov haosmoàt da gi ucenuvaat zemjodelskite proizvoditeli i nivniot teòk trudda im go otkupuvaat vo bescena. Javna tajna e isto taka deka oddelni zem-jodelski proizvoditeli koi se obiduvaat da proizveduvaat zdrava hrana,so zakana za fizi~ka likvidacija se onevozmoùvan od vakvite prekupcii nakupci. Zna~i, niv ne im odgovara zaìvuvawe na agro-berza;

9. Se o~ekuva{e deka so voveduvaweto na danokot na dodadenata vred-nost }e se sredat odnosite vo maloproda`bata, bidej}i ovoj danok pret-postavuva evidencija na prometot vo site negovi fazi - od proizvodstvo-to, vo me|uproda`bata, pa do maloproda`bata. Toa }e gi otvore{e vra-tite i za doma{nite proizvodi. Za àl, nitu dràvata insistira na ce-losno voveduvawe na registracija na maloproda`bata, nitu pak izbrani-te �fiskalni kasi� se pogodni za sreduvawe na evidencijata vo malo-proda`bata. Imeno, sÈ pora{irena e pojavata na neizdavawe na fiskalnismetki najmnogu poradi toa {to na toj na~in nema da bide evidentirancelokupniot promet vo maloproda`bata od {to }e treba da se plati isoodveten danok, no toa vo istovreme e mo`niost i za plasman na nele-galnite proizvodi {to neevidentirani se nao|aat vo maloproda`niteobjekti. Vistinskite fiskalni kasi bi morale da ja evidentiraat celo-kupnata stoka vo objektot i nejziniot promet, so popre~na telefonskavrska da bidat povrzani so dano~nata administracija i ovaa administra-cija da moè vo sekoj moment da vr{i nadzor nad sostojbite vo gole-

127

Diskusii

moproda`niot, me|uproda`niot ili maloproda`niot objekt, kako i odedno centralno mesto da vr{i �praznewe� na register-kasite (fiskalnitekasi), odnosno naplata na danokot na dodadenata vrednost;

10. Vo odnos na konkurencijata obi~no se zboruva za problemite voplasmanot na proizvodite, pri {to obi~no se zaborava na nesredeniteodnosi vo uslugite. Imeno, poradi ra{irenata pojava uslugi da davaatprivatni lica, re~isi e te{ko da se najde legalno registrirana organi-zacija za davawe uslugi, kako na primer, razli~ni servisni uslugi vodomovite, montaà na razli~ni metalni konstrukcii vo domovite itn.Duri i vodeweto na knigovodstvo, {to bi moralo da bide visoko reguli-rano, se vr{i i od strana na neovlasteni knigovoditeli. Natamu, brojnineregistrirani prevoznici, so mali kombi-vozila ili so privatni voz-ila neregistrirani za prevoz na patnici, im konkuriraat nelegalno nalegalnite prevoznici.

Navedenite primeri se odnesuvaat na nesredeni odnosi vo konkuren-cijata na doma{niot pazar. Sli~ni primeri moàt da se navedat i voodnos na nesredenite odnosi kaj plasmanot na doma{nite proizvodi ilipri reeksportot na proizvodi vo stranstvo, kako i vo uvozot na surovi-ni, repromaterijali i oprema. Vo porane{na SFR Jugoslavija izvozotna doma{nite proizvodi i uvozot go vr{ea relativno golemi izvoznipretprijatija od Republikata ili od ostanatite republiki od toga{nataFederalna Jugoslavija. Prvite problemi vo doma{noto proizvodstvo sepojavija so raspa|aweto na Federacijata, koga izvoznite pretprijatijaod drugite republiki ve}e gi nema{e (vo istovreme, poradi nemawe vos-postaven platen promet, be{e ote`nat ili onevozmoèn plasmanot nadotoga{ postojnite pazari vo tie republiki), a doma{nite golemi izvoznipretprijatija, kako �Tehnometal-Vardar� i �Makoteks�, i pokraj ra{i-renata mreà na nivni pretstavni{tva vo stranstvo, vo novite uslovibea re~isi onevozmoèni da ja izvr{uvaat svojata funkcija. Toga{ upadnaabrojni porano vraboteni vo ovie izvozni pretprijatija koi ja prezedoarabotata, no sega �na sitno�, so ucenuvawe na doma{nite proizvoditeli,koi moraa da pla}aat nenormalni iznosi za proizvodite {to gi uvezuvaaili gi izvezuvaa, od {to uvoznicite-izvoznicite napravija golem kapi-tal, a doma{nite pretprijatija bea doveduvani na rabot na egzistncijaili propa|aa. Na toa se nadovrzaa ogromnite kamati na kreditite, osobenodeviznite, {to bankite gi plasiraa vo toa stopanstvo, a vo istovremebea re~isi ukinati potro{uva~kite krediti. Nerealno visokite kama-ti i nayidanite iznosi po osnov na ovie kamati {to pretprijatijata imaatobvrska da gi platat kon bankite i razni drugi legalni i nelegalni �pozaj-muva~i� i izdava~i na hipoteki i denes ostanaa kako tovar na stopan-stvoto i nikoj ne prezede ni{to istite da se anuliraat, stopanstvoto dazdivne i da zapo~ne da raboti na svojata konkurentnost.

128


Aspekti na konkurentnosta

Konkurentnosta vo osnova pretstavuva mo`nost da se sozdavaat i dase plasiraat proizvodi i da se davaat uslugi {to spored svojot kvalitet,obem i dinamika na proizvodstvo, kako i spored ostanatite komercijal-ni uslovi }e bidat barem na nivoto ili nad soodvetnite proizvodi iuslugi od konkurenskite pretprijatija. Vkupnata konkurentnost na do-ma{nite proizvoditeli i dava~i na uslugi pridonesuva za nivoto na kon-kurentnost na zemjata. Konkurentnosta e postojan proces na prezemawemerki na site nivoa za nejzinoto odrùvawe. Toj proces bara i ~ove~kii materijalni i organizacioni i finansiski resursi, no i politi~kianga`man.

Pri sozdavaweto na konkurentni proizvodi verojatno treba da sepojde prvenstveno od ~ove~kite resursi. Proizvodi sozdavaat tehni~kiobrazovani lica (osven vo zemjodeliteto, kade {to se bara visoko nivona stru~ni znaewa od taa oblast; znaewata na razni zemjodelci se empi-riski). Zna~i nivnoto nivo na obrazovanie i iskustvo e od osobena va`-nost. Postoi op{toprifateno mislewe deka Republika Makedonija kakoresur moè da ponudi visokoobrazovana rabotna sila. Ako e toa taka,zo{to toga{ istoto toa mislewe idninata na zemjata ja gleda vo �piper-ki i domati�? Malku se znae deka mladite tehni~ki obrazovani lica vozemjata se sposobni za proektirawe i proizvodstvo na visokosofistici-rana elektronska oprema, deka informati~kata oprema (ma{inskiot iprogramskiot del) ja odrùvaat na{i doma{ni specijalisti, so mnogumala ili bez pomo{ od stranstvo. Malku se znae deka brojni mali doma{nifirmi se sposobni za proizvodstvo na investiciona oprema za opremu-vawe na pomali proizvodstveni pogoni, vklu~uvaj}i ja i potrebnata opre-ma za avtomatska regulacija.

Germanija e na vrvot na konkurentnosta poradi toa {to vo ovaazemja e prifaten principot na �u~ewe vo tekot na celiot raboten vek�.Se znae deka znaewata vo oblasta na tehni~kite disciplini zastaruvaatza okolu pet godini. Zaradi toa, vo ovaa zemja vo nivoto na znaewe iiskustvo postojano se dodavaat seminari, stru~ni usovr{uvawa, diplomi,steknati znaewa itn. na sekoj vraboten. Zna~i, procesot na u~ewe i uso-vr{uvawe ne zavr{uva so zavr{uvaweto na odredeno po~etno formalnoobrazovanie i steknuvaweto so soodvetnata diploma.

Za niskoto nivo na tretman na tehni~kite disciplini vo na{atazemja neka posluàt u{te dva fakta: a) i pokraj postoeweto na 12 regis-trirani nau~noistraùva~ki organizacii (najgolem del od oblasta nanacionalnite disciplini so paralelni istraùvawa i istraùva~kifondovi) na{ata zemja nema tehni~ki institut nitu tehni~ki muzej i b)koga institutite za proektirawe ili proektnite biroa pri grade`nite

129

Diskusii

organizacii go namaluvaat brojot na vraboteni, toa za nikogo vo zemjatane pretstavuva element za zagriènost.

Materijalnite resursi so koi }e se pridonese za podignuvawe nakonkurentnosta na doma{noto proizvodstvo me|u drugoto se i postoewena dobro opremeni proektni biroa, ispitni biroa, laboratorii, poli-goni, istraùva~ko-razvojni edinici itn. Koga vo tehnolo{ki razvienitezemji oddelno pretprijatie }e zapadne vo te{kotii, najprvin se investiravo to~no tie proektni biroa, ispitni biroa itn. Za àl, kaj nas ovieorganizacioni edinici se prvi na udar pri racionalizacijata vo pret-prijatijata.

Zna~aen del od organizacionite resursi, koi vo osnova se preklopu-vaat so materijalnite, e postoeweto i dobroto funkcionirawe na mar-keting-slu`ba vo proizvodstvenite pretprijatija, koja }e vr{i posto-jano ispituvawe na potrebite i trendovite na doma{niot i stranskitepazari (za {to, me|u drugoto, se potrebni i dobri informacioni siste-mi), vrz osnova na {to proektnite i drugite biroa }e vr{at proektira-we i proizvodstvo na novi proizvodi ili usovr{uvawe na postojnite,osnosno nivno prisposobuvawe spored potrebite na pazarot. Od ne pomalava`nost e celosnata poddr{ka na ova pole od strana na vrvnoto rakovod-stvo na pretprijatieto bidej}i bez takva poddr{ka nema novi proizvo-di, odnosno usovr{uvawe na postojnite.

Za odrùvawe na konkurentnosta od osobena va`nost e dobivawe-to, primenata i odrùvaweto na ISO-standardite vo pretprijatijata.Ova e ~esto eksploatirana tema, no kaj delovnite partneri ostava vpe-~atok i sozdava osnova za odrùvawe na kvalitet na proizvodstvoto, navnatre{nata organizacija itn.

Poznato e deka sekoja proizvod ili usluga obi~no ima ̀ ivoten cik-lus koj se sostoi od slednite fazi:

- razvoj na ideja za nov proizvod;

- po~eten plasman na proizvodot;

- zgolemuvawe na obemot na plasman na proizvodot;

- stabilen obem na plasman na proizvodot;

- pro{iruvawe na plasmanot na proizvodot na novi pazari,

- namaluvawe na interesot za dadeniot proizvod; i

- napu{tawe na proizvodstvoto i plasmanot na proizvodot.

Proizvodot (istoto vaì i za uslugite) treba postojano da se usovr-{uva za da gi proìvee site navedeni fazi. Ako ovie fazi ne bidat slede-ni marketin{ki, se slu~uva proizvodot da ja izgubi svojata konkurent-nost, a toj sepak da prodolì da se proizveduva. Mnogu ~esto se slu~uva

130


vo ~etvrtata ili natamo{nite fazi, zaradi prividna za{teda, pretpri-jatijata da primenuvaat ponekvalitetni vlezni materijali ili pomalkusovr{eni proizvodstveni postapki, poradi {to se namaluva kvalitetotna proizvodot, {to mnogu brgu se odrazuva na konkurentnosta na istiot.

Kako i vo mnogu drugi oblasti i vo oblasta na konkurentnosta obez-bedenosta so dovolna i stabilna finansiska poddr{ka e od osobena va`-nost. Pretprijatijata vo razvienite zemji odnapred go planiraat godi{-niot iznos, obi~no vo procenti od vkupniot prihod ili dohod, {to }e govloàt vo tekot na godinata vo razvoj na novi proizvodi, odnosno usovr-{uvawe na postojnite. Toa podrazbira nabavka na kvalitetni surovini,primena na sovremena oprema za proizvodstvo, postoewe na navedeniteproektni biroa opremeni so soodvetna oprema i materijali itn. Ovaastavka ne smee da bide namalena vo uslovi na kriza vo pretprijatieto,tuku duri i da bide zgolemena, so {to }e ima uslovi da se odrì ili da sezgolemi konkurentnosta na proizvodot. Zna~aen del od ovie sredstvatreba da se vloùvaat vo propagirawe na proizvodot, duri i vo slu~aikoga proizvodot, spored naodot na slu`bata za marketing (ili od stranana malostopanstvenikot, ako toj nema slu`ba za marketing) ima zadovo-litelen plasman i mesto na pazarot.

Uloga na dràvata

Ulogata na dràvata na nekoj na~in se preklopuva so potrebniotpoliti~ki anga`man. O~igledno e deka na postignuvaweto i odrùvawetona konkurentnosta na doma{nite proizvodi i uslugi mora da mu se dadevisokoprioritetna politi~ka poddr{ka, a ottamu i poddr{ka so merkina dràvata. Politi~kata poddr{ka pretpostavuva deka najgolemiot delod politi~kiot sistem na zemjata }e ja ima predvid konkurentnosta naoddelnite pretprijatija i na nivnite proizvodi i uslugi i }e se zalagaza donesuvawe i prezemawe na merki za razvoj na konkurentnosta so {to,kako {to ve}e e re~eno, }e se pridonese za nivoto na konkurentnost nadoma{noto stopanstvo.

Edna od osnovnite merki na dràvata vo oblasta na konkurentnos-ta e sreduvawe na odnosite vo konkurencijata, odnosno eliminirawe nanelojalnata konkurencija. Dràvata isto taka treba da obezbedi usloviza sovremen razvoj na proizvodi i uslugi i za postojano usovr{uvawe napostojnite, na primer, so formirawe i stabilno finansirawe na teh-ni~ki institut, obezbeduvawe na sredstva za poddr{ka na razvojot nanovi proizvodi i na nivniot plasman, vklu~uvaj}i go i delumnoto finan-sirawe na reklamiraweto na proizvodite vo po~etnite fazi na ìvot-niot ciklus na proizvodite, obezbeduvawe uslovi za kofinansirawe naizlagaweto na doma{nite saemi i izlo`bi i saemi i izlo`bi vo stran-

131

Diskusii

stvo, na za{tita od proizvodstvo na nekvalitetni proizvodi preku pos-tojana kontrola na nivniot kvalitet (ubavo e na proizvodot da se pro~itadeka kvalitetot na dadeniot proizvod go kontrolira dràvata ili ne-koe telo ovlasteno od dràvata). Vo tehnolo{ki razvienite zemji i cen-tralnata vlast i lokalnata samouprava odvojuvaat sredstva za finan-sirawe na ovie nameni.

Na konkurentnosta, osobeno cenovnata, isklu~itelno golemo vli-janie imaat vleznite tro{oci na pretprijatijata. Tie se zgolemuvaat sorazni nadyiduvawa, kako {to se golemi danoci i pridonesi, neramnomer-no pla}awe na ovie dava~ki, poradi {to pla}a~ite trpat, a nepla}a~itese vo povlastena polo`ba, razni dava~ki za patarini, leàrini, adimis-trativni ograni~uvawa i uslovi, vovedeni razli~ni dava~ki za koi trebada se plati, dolgi postapki za carinewe pri uvozot i izvozot, takanare-~ena �crvena lenta�.

Za namaluvawe na tro{ocite na pretprijatijata, ottamu i za zgole-muvawe na nivnata cenovna konkurentnost, }e pridonese sistematskotonamaluvawe na tro{ocite na dràvata. Ilustrativen e i primerot naSingapur vo koj postapkata za carinewe trae samo 15 minuti.

Dràvata so svoite mehanizmi treba da se bori i protiv razni ogra-ni~uvawa pri izvozot i uvozot {to gi postavuvaat zemjite so koi doma{-nite pretprijatija imaat partnerski odnosi, {to pak vlijae na konkurent-nosta na pretprijatijata i na proizvodite i uslugite. Za stopanstvotona Republika Makedonija seriozen problem e nametnatiot vizen reìmod strana na ogromniot broj zemji vo svetot protiv {to dràvata trebapostojano da se bori.

Nov moment za doma{nite pretprijatija e ~lenstvoto na zemjata voSvetskata trgovska organizacija (STO). Toa na dolg rok e osobeno pozi-tivno, no na kratok rok moè da nametne odredeni problemi. Dràvatatreba da gi popularizira pravilata na STO, no i da im pomogne na sto-panskite subjekti vo re{avaweto na sporovite i na nedore~enostite vopravilata na STO.

Verojatno treba da se sledi primerot na Germanija koja vo 220 am-basadi i konzulati vo svetot ima nad 300 slu`benici ~ija osnovna rab-ota e opsluùvawe na germanskite pretprijatija so potrebnite infor-macii za sostojbite na pazarite koi ovie slu`benici gi pokrivaat, novo istovreme obezbeduvawe na poddr{ka na izvozot i uvozot za german-skite pretprijatija. So toa e sozdadena globalna mreà za poddr{ka nagermanskoto stopanstvo, so {to se pridonesuva i za konkurentnosta nagermanskite proizvodi i uslugi.

So ogled na va`nosta na zemjodelstvo za na{ata zemja, dràvata nemoè da ima pogolem prioritet od sreduvawe na odnosite vo ovaa ob-

132


last, so {to }e se pridonese za zgolemuvawe na konkurentnosta na zem-jodelskoto proizvodstvo i prerabotki, kako na doma{niot, taka i nastranskite pazari. Za taa cel od isklu~itelna va`nost e zaìvuvawe naAgro-berza kako sobiren, klasifikacionen i distributiven centar zapogolemiot del zemjodelski proizvodi i prerabotki.

133

Diskusii

Jani MeleOHIS AD Skopje

ZNAÊWETO NA INFORMACIONITE SISTEMIVO PROCESOT NA UNAPREDUVAWETO

NA CELOKUPNOTO RABOTEWE NAPRETPRIJATIJATA I ZGOLEMUVAWE

NA NIVNATA KONKURENTNOST

Vo dene{nive uslovi na rabotewe na doma{nite pretprijatija koisekojdnevno se soo~uvaat so mnogubrojni finansiski (nelikvidnost, vi-soki kamati na kreditite, ote`nati uslovi za dobivawe na istite, zgo-lemeni danoci,administrativi taksi i sl.) i tehnolo{ki problemi (am-ortizirani osnovni sredstva, zastarena tehnologija, neredovni remontii sli~no) ne treba da se zaboravi na eden mnogu biten fakt koj vo golemamera go determinira raboteweto vo vaka kompleksno i dinami~no vreme-informacionite sistemi.

Koga velam informacioni sistemi ne mislam samo na informacio-nata tehnologija koja vo golema mera go unapreduva raboteweto tuku po-ve}e na procesot na pribirawe, obrabotka i servirawe na informacii-te na krajnite korisnici, pred sÈ, poradi faktot {to odlukite koi sedonesuvaat mora vo celost da bidat potkrepeni so kvalitetni informa-cii kako glaven determinator na efektot koj }e proizleze od sprovedu-vaweto na istite.

Osnovata na raboteweto na firmite od pokonkurentnite ekonomiiod na{ata e vo golema mera opredelena od kvalitetot na informaciite(nivnata to~nost, jasnost, opseg, navremenost, upotreblivost vo pravo

134


vreme) koi sluàt za unapreduvawe na nivniot menaxment (planiraweto,organizacijata, koordinacijata i kontrolata) so {to istite se vo dale-ku popovolna pozicija od nas i se nekolku ~ekori pred nas vo deluvawe-to.

Podredenosta na na{ite firmi se gleda vo toa {to nie ne sme vosostojba da gi sledime najnovite soznanija vo oblasta na tehni~ko-tehno-lo{koto unapreduvawe na proizvodite, pazarnite informacii, finan-siskite tekovi i sostojbata so finansiskata kondicija na konkurentitei komintentite, logistikata {to ja koristat pri nastapot na pazarot,dvièweto na cenite na berzanskite proizvodi i za{titata od odredeni{pekulativni deluvawa i tn. Stranskite firmi raspolagat so podatociza na{ite firmi so {to nie nastapuvame so otvoren gard vo borbata soniv, ne samo na stranskite tuku i na doma{niot pazar so {to tie se vopozicija odnapred da gi predvidat na{ite potezi i aktivnosti, a so samototoa da opredelat kvalitetna strategija na napad na na{ata polo`ba napazarot so istovremena odbrana od na{ite aktivnosti.

Kompleksnosta na ovaa problematika bara dosta seriozen i opseènpristap vo razgleduvaweto na site efekti koi se javuvaat vo ovoj slu~aj,ako sakame glavna karakteristika na na{eto stopanstvo da bide konku-rentnosta, progresot i mo`nost da se dade maksimum vo ova vreme.

Toa podrazbira grupirawe na celokupniot nau~en i stopanski po-tencijal so cel sogleduvawe na sostojbata i pronao|awe na re{enija naovoj problem i toa vo najskoro vreme so ogled na faktot deka poradirazvojot na informacionata tehnologija vo posledno vreme stapkata naporast na svetskoto znaewe se duplira skoro na sekoi pet godini i niemoème da se najdeme, ne samo vo podredena, tuku i vo nezavidna pozicijazatoa {to i pokraj najdobrata namera da se unapredat drugite deteminan-ti na razvojot, (berzite, pazarot na pari, bankarskiot sistem, infras-tukturata, pazarot na tehnologija i sl.) moème da vlezeme vo eden zat-voren krug, da se vrtime vo mesto so ona {to go znaeme, a so toa i da goizgubime i ona {to go imame.

Ona {to od moja gledna to~ka bi moèlo da go pomogne razvojot nainformatikata i na informacionote sistemi, a {to bi moèle da gonapravat Vladata i nau~nite institucii e da se sozdade eden posebencentar koj globalno bi go analiziral tekot na informaciite, istite bigi obrabotuval i bi ja vr{el prvi~nata filtracija na informaciitekoi ponatamu pro~isteni, koncizni i konkreni bi bile dostaveni doekonomskite subjekti vo dràvata i bi bile glavnata deteminanta nadeluvaweto na firmite. Ona {to od druga stana treba firmite da gonapravat e da ja sogledaat sopstvenata polo`ba i stav prema ova pra{awei da se potrudat samite, soglasno nivnite potrebi da izgradat sopstveni

135

Diskusii

informacioni centri koi bi bile glavniot servis na menaxmentot, zna~ida go sogledaat sopstveniot tek na informaciite i istiot postojano dago unapreduvaat koristej}i gi najnovite svetski trendovi na ova pole,kako tehni~ki (za {to sepak e potrebna i mala finansiska pomo{ oddràvata) taka i nau~ni (najnovi teorii, prakti~ni sogleduvawa, mate-mati~ko-statisti~ki modeli, modeli na predviduvawe i odlu~uvawe isl.).

Na krajot se nadevam deka ovaa moe kratko izlagawe barem malku }edoprinese za zgolemuvawe za sogleduvawe na sostojbata, najzino preminu-vawe i zgolemuvawe na konkurentnosta na na{eto stopanstvo, a so toa ina negoviot razvoj.

136


M-r Lerka Tot NaumovaOHIS AD Skopje

INOVACIITE - FAKTOR ZAKONKURENTSKATA SPOSOBNOST NA PAZAROT

Pazarnata struktura go dava delovniot ambient i ograni~uvawatavo ramkite na koi rabotat pretprijatijata. Ekonomskata nauka razvilat.n. modeli na pazarni strukturi, so cel da go analizira odnesuvawetona pretprijatijata vo ramkite na razli~ni strukturi na delovnoto okru-ùvawe. Osnovno ekonomsko pra{awe pred sekoe op{testvo e kako da gialocira retkite resursi taka {to, pri koristeweto na raspoloìvatatehnologija, da postigne {to povisok stepen na zadovoluvawe napotrebite na {to pogolem broj ~lenovi na op{testvoto.

Pazarnoto stopanstvo postojano stoi vo konflikt so ~ovekovatapriroda, so ~ovekovata komotnost, so negoviot strav od rizik. Su{tinatana biznisot e konkurencijata, a su{tinata na konkurencijata se cenitei kvalitetot. Vo sovremenite pazarni stopanstva kvalitetot pretstavu-va najzna~aen faktor za istaknuvawe na konkurentnosta. Stopanskitesubjekti se pove}e se orientiraat na istaknuvaweto na celosniot kvali-tet od klu~nite performansi na svojata strategija na nastap na paza-rot.Kvalitetot pretstavuva najdobra investicija za jakwewe na konku-rentnosta na sekoj stopanski subjekt na doma{niot i stranskiot pazar.

Pretprijatijata deluvaat vo ramkite na odredeno opkruùvawe.Efikasnoto funkcionirawe na sovr{eno konkurentskata pazarna struk-tura pretpostavuva nekoj vid na ramnote`na raspredelba na dohodot, t.e.nakupovnata mo} pome|u ~lenovite na op{testvoto. Edno pretprijatie se

137

Diskusii

sre}ava na pazarot so konkurentski pretprijatija koi go nudat istiotproizvod, a isto taka i so odredena struktura na potro{uva~i koi serazlikuvaat po vozrast, po vkusovite, po raspoloìviot dohod i drugo.

Konkurentskata borba na pazarot vlijae pretprijatijata permanent-no da ja podobruvaat svojata efikasnost, bidej}i vo taa borba vo pred-nost se onie ~ie individualno vreme za proizvodstvo e pomalo od op{-testveno potrebno vreme. Op{to zemeno za konkurencijata moè da sekaè deka gi prisiluva pretprijatijata da go unapreduvaat svoeto rabot-no vreme preku; izbor na asortiman na proizvodi posoodveten na barawe-to na potro{uva~ite; primenuvawe na dostignuvawata na tehni~ko- teh-nolo{kiot progres; podobruvawe na koristeweto na proizvodstvenitefaktori; usovr{uvawe na organizacijata na raboteweto i drugo.

Pod strate{ka konkurentska prednost se podrazbira ostvaruvawena odredena nadmo} vo sporedba so konkurencijata, koja mora da gi ispol-nuva slednite tri kriteriuma: 1)

1. taa prednost ili nadmo} mora da se odnesuva na osobinite naproizvodot ( ili usluga) koi se bitni za kupuva~ite;

2. prednosta mora da bide zabeleèna od kupuva~ite;

3. prednosta ne smee brzo da bide dostignata od konkurentite, dabide od traen karakter, da e �odr`liva� ili �odbranliva� nadolg rok.

Istovremenoto ispolnuvawe na site tri kriteriumi o~igledno pret-stavuva mnogu zna~ajno barawe. Samo prednostite koi istovremeno giispolnuvaat site ovie tri barawa zasluùvaat atribut �strate{ki�.

Osnovnata cel na razvojnata strategija kako i na strategijata nanadvore{no �ekonomski odnosi na Republika Makedonija treba da bidesozdavawe preduslovi i osposobuvawe na stopanskite subjekti namestodosega{noto pasivno vkqu~uvawe vo me|unarodnata podelba na trudot ime|unarodnata razmena, mnogu poaktivno da se prisposobat kon razvoj-nite impulsi i promeni koi doa|aat od me|unarodnoto opkruùvawe.

Za da se ovozmoì dolgoro~no i perspektivno podobruvawe na kon-kurentnosta na ekonomijata na Republika Makedonija e potrebno da sere{at brojni dolgoro~ni kapitalni pra{awa, a pozna~ajni se:

- strukturni promeni vo industrijata;

- zapo~nuvawe na nov investicionen ciklus;

- dinamizirawe na trhni~ko-tehnolo{kiot razvoj;

1) H.Simon (citirano spored prof.d-r.R.Seni}, Poslovna politika, januari,1992, str.53)

138


- podobruvawe na kvalitetot i standardizacijata;

- primena na marketingot ;

- zgolemuvawe na produktivnosta na trudot.

Za uspe{no vklu~uvawe na stopanstvoto na zemjata vo me|unarodnitetekovi, neophodno e da se imaat predvid sovremenite tendencii vo struk-turata na svetskoto stopanstvo, kako i predvidenite promeni na pobaru-va~kata za odredeni proizvodi na svetskiot pazar. Stopanstvoto na Re-publika Makedonija treba da drì ~ekor so tehni~ko-tehnolo{kiot raz-voj za da ja odrì i da ja zgolemi svojata konkurentska sposobnost kakouslov na opstanok na pazarot.

�Osnovnite opredeluvawa vo strategijata na tehni~ko-tehnolo{-kiot razvoj treba da bidat naso~eni kon podigawe na tehnolo{koto nivovo site oblasti, posebno vo proizvodstvenite i vo op{testvenite dej-nosti, usvojuvawe na informacionata tehnologijata i novite energetikikako dvigateli i generira~ki tehnologii na sovremenite stopanstva iekonomski sistemi� 2)

Novite tehnologii, sovladuvawe i razvoj pretstavuvaat biten fak-tor za konkurentskata sposobnost na na{ata zemja. Kriteriumite za uvozna tehnologijata mora da vodat kon izbor na onie tehnologii koi moèmevo potpolnost da gi prifatime, adaptirame i usovr{ime.

Isto taka tie treba da go potiknuvaat razvojot na nau~no- istraù-va~kata rabota i na inovaciite vo funkcija na razvojot na komparativ-nite i sli~ni tehnologii. Nema somnevawe deka razvojot na novite dos-tignuvawa, tehnologii i novite proizvodi pretstavuva klu~ na uspehotvo sovremenite globalni pazari.

Pod �strategija� za idninata se misli na inovacionata strategija.Toa osobeno se odnesuva na naso~uvaweto na sredstvata za istraùvawe irazvoj. Vo ova leì i pri~inata zo{to stopanstvata vo svetot baraatkontinuitetot vo istraùva~kata politika i tehnologijata i zo{to naj-malku podnesuvaat kolebawa. Se {iri sfa}aweto deka e nedopu{tivoprogramirawe na istraùva~ko- tehnolo{ka politika koja{to }e �tr~apo vozot koj e ve}e pobegnat�. Zna~eweto na tehnologijata e golemo inejzinoto vlijanie ne pokaùva nikakvi znaci na slabeewe. Ne se rabo-ti tuka samo za ma{inite i kolku tie inaku da se komplikovani. Tehno-lo{kata inovacija treba da dovede do podobruvawe na ponudata na proiz-vodot na pazarot- pretprijatieto moè preku inovacijata da otvori novi

2) D-r Tatjana B.Petkovska - Necenovnite faktori i konkurentskata sposob-nost na industriskite pretprijatija,Ekonomski institut, Skopje, 2001 godi-na.

139

Diskusii

pazari i taka da go zgolemi prometot, moè da gi smali tro{ocite naproizvodstvoto, so {to gi podobruva svoite pozicii na pazarot vo odnosna konkurencijata. Se razbira, inovaciite se svrzani so tro{ok i sorizici.

Nema somnevawe deka razvojot na novite dostignuvawa, tehnologiii novite proizvodi pretstavuva klu~ na uspehot vo nacionalnata ekonomi-ja. Pretprijatijata se obiduvaat so razli~ni strategii da ja podobratsvojata konkurentska sposobnost. Denes so pravo site o~ekuvame dekaedinstveno nau~no fundirana strategija na tehnolo{kiot razvoj na Re-publika Makedonija moè da ne izbavi od tehnolo{ko-ekonomskoto zao-stanuvawe. Sega treba da se dadat jasni odgovori na pra{aweto: koj esubjektot na tehnolo{kiot razvoj, {to treba natamu da se pravi, so {toi kako.Koga stanuva zbor za strategijata jasno e deka mora da se angaìraatsite subjekti i site da dejstvuvaat usoglaseno vo edna opredelena nasoka.Pokraj prou~uvaweto na idninata na energetskiot razvoj na zemjata irazli~nite aspekti, }e mora da se analizira vlijanieto na razvojot nanovite tehnologii vrz konkurentskoto proizvodstvo vo zemjava, posle-dicite od me|unarodniot trensfer na tehnologija, istraùvaweto na no-vite metodi vo reguliraweto na tehnolo{kite otkritija i socijalniteinovacii. Toa zna~i deka niedna tehnolo{ka inovacija naso~ena konpodobruvawe na procesot na proizvodstvoto nema kone~no da doìveeuspeh, ako organizacionata struktura na pretprijatieto ne doìvee ino-vacija.

140


M-r Qup~o JovanovskiMinisterstvo za finansi

NEKOI VIDUVAWA ZA KONKURENTNOSTA

1. Za analizirawe na institucijata konkurentnost i za sogleduvawena stepenot na konkurentskata sposobnost, konkretno vo eden opredelenperiod, od fundamentalno zna~ewe e da se imaaat vo predvid nekolkuzna~ajni, me|usebe tesno povrzani momenti. Imeno, stanuva zbor za toadeka vrz stepenot na konkurentskata sposobnost i toa na site nivoa, mak-ro, mezo i mikro, vlijaat brojni i razli~ni faktori deka za spomenati-ot vid sposobnost prvenstveno zna~ewe ima sevkupniot makroekonomskiambient i deka stepenot na konkurentnosta pretstavuva svoeviden izrazna stepenot na ekonomskata mo} na opredelen subjekt-po~nuvaj}i od ednopretprijatie, pa se do sevkupnata nacionalna ekonomija (pa i po{iroko,dokolku se gledaat i nadnacionalnite ekonomski grupacii). So ogled naova analiziraweto na konkurentnosta, osobeno od makro aspekt bara dase posluìme so re~nikot na teorijata na sistemite, postojano da se imavo predvid i aktivno da se �operira� so golemiot ekonomski sistem. Pri-toa, mora da se naglasi deka i onaka te{kata zada~a da se vr{i analizana konkurentnosta vo kontekst na sloèniot splet na kauzalni vrski iodnosi koi {to go so~inuvaat makroekonomskiot ambient, u{te pove}ese uslo`nuva koga stanuva zbor za zemjite vo tranzicija. Ova od pri~ina

141

Diskusii

{to vo procesot na tranzicija se menuvaat site elementi na prethodni-ot ekonomski sistem.1)

2. Pokraj prethodnite op{ti napomeni, koga stanuva zbor za kon-kurentskata sposobnost konkretno za na{ata zemja, treba, poradi korekt-nost, po najmalku dva osnova-ispo~ituvawe na hronolo{kiot red na slu~u-vawata na ne{tata i obezbeduvawe mo`nost za razbirawe na pri~initekoi uslovija vedna{ po osamostojuvaweto i otpo~nuvaweto na tranzici-jata, kako i opredeleno vreme po toa, konkurentskata sposobnost da sepozicionira na nisko nivo-da se poso~at, grupirani vo dve globalni gru-pi, del od faktorite koi {to imaa vlijanie vrz konkurentnosta.

Vo prvata grupa, uslovno naslovena kako op{ti pretpostavki, moèda se vbrojat: maliot obem na teritorijata i na ekonomskata mo} i sotoa, prisustvoto na hendikepot �mala zemja-mal pazar�; nedostigot od os-novni strategiski proizvodi, skromniot energetski potencijal, siro-ma{niot sostav na rudnoto bogatstvo, nemaweto izlez na more, otsustvo-to na atraktivna geografska lokacija (a so toa i otsustvo na nekoe pogo-lemo geostrategisko zna~ewe), nezavidnoto industrisko iskustvo, otsust-voto na primerna patna infrastruktura, neprivle~nosta na pazarot idr. (Pri ova, ~uvstvuvam potreba da napomenam deka, go delam mislewetonavedeno vo referatot �Nekoi aspekti na konkurentnosta na makedon-skata ekonomija� deka, �konkurentnosta, vsu{nost, vo golema merka epra{awe na strategijata, a pomalku rezultat na raspoloìvite prirod-ni bogatstva�, no istovremeno smetam deka spomenatiot vid bogatstva,sepak imaat zna~ajno vlijanie i {to e u{te pozna~ajno, za vremeto za koeovde stanuva zbor, zna~eweto na goleminata na nacionalniot pazar ima{epogolema specifi~na teìna, otkolku {to e toa slu~aj denes, koga sme~lenka vo STO i koga e izmenet kontekstot na ne{tata i od ekonomski iod po{irok aspekt).

Vo vtorata grupa, uslovno naslovena kako vis major pretpostavki (soogled {to ovie pretpostavki se nametnaa �odnadvor�, objektivno, kako�elementarna nepogoda�, {to ne zavisea od voljata i dejstvijata na �make-donskiot faktor� i na koi, vo del vo prvo vreme, a vo del i voop{to, nemoè{e da se vlijae), moè da se pomestat: zateknatite sostojbi vo poli-ti~kiot i vo pravniot sistem vo dràvata, kako i krajno nepovolnotonadvore{no (i potesno i po{iroko) opkruùvawe po osamostojuvaweto.

1) Kako {to veli akademik Nikola Uzunov, tranzicijata pretstavuva �makroe-konomski gledano,...najgolema promena vo uslovite na stopanisuvawe, t.e.vo op{testvenata organizacija na stopanstvoto,� Za ova po{iroko kajNikola Uzunov: �Transformacijata na ekonomskite sistemi zapad-istok-jug�, Detska radost, Skopje, 1995.

142


Imeno, vo zemjata se zateknaa sostojbi na dlaboka kriza i raspa|awe nasubjektite i strukturite na instituciite od prethodniot sistem; vo blis-koto sosedstvo, pokonkretno, na oddeleni prostori na porane{na Jugo-slavija, se vodea voeni dejstvija; kon severniot sosed se sproveduvaa eko-nomski sankcii; od ju`niot sosed se vovedoa ekonomski blokadi (prvo,na koristeweto na solunskoto pristani{te, a potoa i celosno ekonom-sko zatvorawe); otsustvo na mo`nost da se koristat stranski sredstvakako dopolnitelna akumulacija; zgolemen protekcionizmot od razvienitezapadni zemji; prekinati vrskite so stopanstvata vo isto~nite i cen-tralno evropskite zemji; izgubeni pazari vo zemjite vo razvoj; izgubenii pazarot i mo`nosta da se naplatat pobaruvawata od Irak; itn, itn.

Se razbira, pove}e od nepotrebno e da se ukaùva na predznakot nakonkurentskata sposobnost, vo uslovi koga ekonomskata aktivnost se ost-varuva{e vo isklu~itelno nestabilni politi~ki i ekonomski uslovi,neizgraden stopanski sistem, nepovolni vlijanija od nadvore{noto op-kruùvawe i koga, poradi toa, se manifestiraa ostro izrazeni materi-jalni ograni~uvawa i tendencii so recesivno, inflatorno i destabili-zaciono obele`je.

3. Na namaluvaweto na konkurentskata sposobnost, osobeno vo pr-vite nekolku godini po osamostojuvaweto i otpo~nuvaweto na tranzi-cionite procesi, vlijae{e preminot �od edna situacija vo druga, od edensplet na okolnosti vo drug�. 2)

Se razbira, prethodnoto, ne pretstavuva tvrdewe deka, tranzici-jata, sama po sebe, doprinesuva za namaluvawe na konkurentskata sposob-nost zo{to taa nasekade kade {to po~na da se realizira, kako edna odfundamentalnite celi, pokraj onie za vospostavuvawe na sistem vo koj}e se sledi politika na liberalna, pove}epartiska demokratija vo po-liti~kata i po~ituvawe na ~ovekovite prava i slobodi vo socijalnatasfera, ima{e, tokmu, zamena na prethodniot sistem so ekonomski poe-fikasen sistem. I potvrda za toa, navistina moè da se najde kaj del odzemjite koi bea vo tranzicija, kako Republika Slovenija, na primer,koja {to posebno ja izdvojuvam poradi pove}e ne{ta, a najve}e poradifaktot {to i taa be{e del od nekoga{nata zaedni~ka dràva. Nasprotiova iskaùvaweto pretstavuva tvrdewe deka tranzicijata, na po~etokotna nejzinoto ostvaruvawe, nasekade vo zemjite kade {to se otpo~na so tojproces, ima{e poradi spomenatiot faktor- strukturnite promeni na sitenivoa-opredelen nepovolen efekt vrz konkurentnosta. Podocna, me|utoa,kako pokaà praksata kaj oddelni zemji, toa se �kompenzira{e� i kon-

2) Prethodno spomenat trud na akad. Nikola Uzunov.

143

Diskusii

kurentskata mo} se podigna na povisoko nivo od ona {to be{e vo pre-thodniot sistem.

Ponatamu, a ona {to e mnogu posu{testveno, koga stanuva zbor zarelacijata tranzicija-konkurentska sposobnost vo na{ata zemja i sakamosobeno da go apostrofiram kako zna~aen faktor prvo za drasti~no na-maluvawe, a potoa (po opredelenoto podobruvawe), za zadrùvawe na kon-kurentnosta na nezadovolitelno nivo e na~inot na ostvaruvaweto natranzicijata. Toj, imeno, osobeno vo prvite nekolku godini se ostvaru-va{e haoti~no, �neplanski�, {to, kumulirano u{te i so brojnite drugiekonomski i osobeno vonekonomski sostojbi i slu~uvawa (koi vo del gispomenavme), uslovi brza dinamika na tektonsko izmestuvawe (da ne kaàmru{ewe) i za podolgo vreme {to vo opredelena merka se ~uvstvuva i vosega{niot aktuelen mig, otsustvo na stabilizirawe na strukturata nastopanstvoto. Sosema koncizno i konkretno re~eno, kaj nas nastana edenzabrzan proces, koj moè da se definira kako proces na dezindustrijali-zacija i so toa i zabrzano i drasti~no menuvawe na stopanskata struktu-ra, kako i edna sostojba, uslovena od spomenatiot proces, koja {to vomnogu potsetuva na vremeto na koe {to Marks bil sovremenik, na prakti-kuvawe na ~esto selewe na kapitalot (Ednostavno, od edna strana, po-ve}eto porane{ni pogolemi pretprijatija propadnaa, a nekoi od nivseu{te se vo proces na �ìvurkawe� ili vo o~igledna agonija i sostojbana is~ekuvawe na kone~no, formalno, likvidirawe, a od druga stranapostojat mali kapitali koi moàt relativno bezbolno sledej}i ja pa-zarnata logika da se selat od eden vo drug domen na angaìrawe). I zatakvite uslovi, se razbira, pra{aweto za toa kakva moè da bide kon-kurentskata mo}, povtorno e karakteristi~no ona kvalifikuvawe, {toprethodno po drug osnov go spomenavme-deka stanuva zbor samo za ednoretori~ko pra{awe.

Zna~i, da rezimiram: dokolku po osnov na potrebata, da se stapi napatot na tranzicijata i istiot da se izodi ima{e relativno visok spte-pen na soglasnost i se smeta{e deka so tranzicijata moè uspe{no da sezameni porane{niot volunteristi~ko-birokratski, ekonomski neraci-onalen i sterilen ekonomski sistem (koj be{e takov duri i pri sitenegovi zalo`bi, moèbi i iskreni za vospostavuvawe na eden human sis-tem) i na taa osnova, me|udrugoto, da se postigne i zna~ajno zgolemuvawena konkurentnosta po pra{aweto na na~inot kako taa potreba se rea-lizira{e, postojat seriozni zabele{ki.

Se razbira, jas vo ovaa diskusija nemam namera da se zadrùvam naiznesuvawe na site domeni na koi moè da se stavat kriti~ki zabele{ki,zo{to toa }e bara i golem prostor i na opredelen na~in }e pretstavuvai odale~uvawe od osnovnoto pra{awe, no samo kako ilustracija, na pri-

144


mer, bi navel dve, me|usebe tesno povrzani (izvonredno) zna~ajni dimen-zii, na eden od fundamentalnite stolbovi za tranzicijata-privatizaci-jata. Privatizacijata, imeno, se izvede na takov na~in na koj me|udrugiteimplikacii, uslovi i sostojba, edni te isti lica da stanat nositeli i nasopstveni~kite i na menaxerskite funkcii, kako i otsustvo na nejzinoprosleduvawe so soodvetno prestruktuirawe na pretprijtijata. Spomena-toto, imeno, rezultira{e vo izostanuvawe na efektite po osnov na po-tencijalniot pritisok na sopstvenicite vrz menaxerite, odnosno vo izo-stanuvawe na vr{ewe na promeni vo strategijata na pretprijatieto, vomenaxmentot, marketingot, finansiskoto konsolidirawe, itn. I, jasno,vo takvi uslovi, neuspe{nite ekonomski subjekti i ponatamu si ostanaaneuspe{ni, a so toa i niskoto nivo na konkurentnost i ponatamu si os-tana nisko. (Patem, vo uslovi koga celoto prestruktuirawe se svede naprivatizacijata, ne{tata se dotolku polo{i i na globalen plan i popra{aweto na konkurentnosta, dokolku se ima vo predvid faktot deka,privatizacijata e zafat od strate{ki karakter, pa posledicite od toase od podolgoro~na priroda)

4. Vo aktuelniot mig, kako najzna~ajni neposredni faktori (koigledano i oddelno i u{te pove}e vo nivnata vzaemnost, povrzanost i me|u-uslovenost) {to uslovuvaat konkurentskata sposobnost da se zadrùvana dosta nisko nivo, pred sÈ treba da se poso~at:

- zastarenosta (i moralna i fizi~ka) na tehni~ko-tehnolo{kiotkompleks;

- zaostanuvaweto vo sledeweto, steknuvaweto i u{te pove}e, voprimenuvaweto na najnovite nau~ni i stru~ni dostignuvawa;

- upornoto opstojuvawe na proizvodna struktura koja {to e nesood-vetna po osnov na stepenot na intenzivnosta kaj sektorite ener-gija, surovini, tehnologija (intenzivni kaj prvite dve i nein-tenzivni kaj tretiot);

- otsustvoto na programi za prestruktuirawe i modernizirawena proizvodstvoto;

- otsustvoto na inoviteti na niza zna~ajni podra~ja za konkurent-nosta (idei, proizvodi, procesi, modeli, znaci, ̀ igovi, marki);

- otsustvoto na zadovolitelen stepen na vodewe na stimulativnapolitika od strana na dràvata, op{to vo ekonomijata i so toai na jaknewe na konkurentnosta.

5. Moèbi onoj del od prisutnite koi isto kako i jas se skoro re-dovni u~esnici na nau~nite sovetuvawa i sobiri {to gi organizira ZOR,}e mi zabeleàt deka postojano, �univerzalniot recept� za nadminuvawena pote{kotiite i za natamo{no unapreduvawe na podra~jeto na ekonomi-

145

Diskusii

jata, op{to i na posebnite negovi delovi go baram i nudam vo ona {tozna~i vodewe na osmislena razvojna i tekovna ekonomska politika, nojas, sepak i ovoj pat, }e go povtoram istoto i }e kaàm deka programite(i na mikro i na makro plan), se razbira vo tesna korelacija so pazarot,pretstavuvaat fundamentalna osnova za zgolemuvawe na konkurentskatasposobnost na sekoj subjekt oddelno i na zemjata vo celina.

Vo prilog na prethodnoto moè da se pomestat i soodvetni deloviod iskaùvawata vo nekoi referati (a takvi bea pove}eto) {to bea ovdepodneseni, no sepak, vo interes na vremeto, a istovremeno i kako subli-mat na tie iskaùvawa jas bi go navel samo vtoriot stav od 2-iot zaklu~ok,{to zaedno so drugite Predlog-zaklu~oci ovde ni be{e ponuden za usvo-juvawe: �Za sozdavaweto na uslovi za zgolemuvawe na konkurentnosta eneophodno da se ostvaruvaat sinhronizirani aktivnosti na site subjektivo makedonskata ekonomija. Ova treba da se ostvaruva so zaokruùvawe iuspe{no funkcionirawe na ekonomskiot sistem na pazarnata ekonomi-ja, sproveduvawe na aktivna makroekonomska i razvojna politika, kako iostvaruvawe na sovremen menaxment na delovnite subjekti.�

146


\uro LakaPP LIK-Skopje

POTREBNA E PODDR[KA NA FIRMITEZA ZGOLEMUVAWE NA KONKURENTNOSTA

Od prezentiranite referati moè da se vidi deka konkurentskatasposobnost vo zemjava ne e na zavidno nivo i ne moè taka brzo da sevklopi vo evropskite i svetski standardi. Tie standardi podrazbiraatmnogu visok stepen na stru~nost i primena na istoto. Zakonskata legis-lativa treba da im pomogne vo toa. Isto taka nuèn e razvoj na postoj-nite kapaciteti i otvorawe na novi kapaciteti so proizvodstvo koe bibilo konkurentno. Pottiknat od poedini diskusii sakam da kaàm dekai ponatamu treba da se investira u{te pove}e vo infrastruktura, a bi japotenciral idejata od porano za iznao|awe na~in i mo`nost za izgradbana aerodromi vo Strumica i vo Pelagonija me|u Bitola i Prilep. Ovago kaùvam bidej}i sme agrarna zemja i imame se {to e potrebno za proiz-vodstvo na rano-gradinarstvo i drugo proizvodstvo.

So izgradbata na aerodromite i nabavkata na kargo avioni bi seovozmoìlo zemjodelskite proizvodi da moàt brzo da se transporti-raat na dolgi destinacii, odnosno na pazarite na Evroskata unija i naBliskiot Istok. So ova proizvodite bi moèle vo sveà sostojba da senajdat na evropskite pazari i po{iroko so {to agrokopleksot bi ja zgo-lemil konkurentnosta. Seto pogore kaàno bi pomognalo vo otvorawesemejni biznisi i davawe {ansa na dobar del od rabotnosposobnoto nase-lenie za obezbeduvawe na egzistencija.

147

Diskusii

Vo referatot na d-r Zarezankovska - Potevska se ukaùva na vklu-~uvaweto na novi tehni~ko - tehnolo{ki re{enija vo rabotata na ma-lite i sredni pretprijatija so akcent na kvalitetot, pakuvawe so eko-lo{ka ambalaà i moderen dizajn. Za se ova da se ostvari, pove}e odnu`no e povolno kreditirawe so kamata do 8% na godi{no nivo. Ova gonaglasuvam bidej}i delovnite subjekti so koristewe na doma{ni bankar-ski krediti so nepovolni uslovi (visoki kamati, depozit, hipotekarenzalog i sli~no) gi zgolemuvaat tro{ocite na raboteweto, a toa nepovol-no vlijae na konkurentskata sposobnost na proizvodite. Drugo {to bisakal da predloàm e voveduvawe na ekolo{ki danok {to bi bil utvrdenso zakon. Vo taa smisla se zalagam za ekolo{ka ambalaà, a za ova da seostvari potrebno e mediumite preku reklami i spotovi da go animiraatistoto.

148


Vladimir Blaèvski�Vlabor�DOOEL Skopje

NEKOI KOMPONENTINA KONKURENTNOSTA

Vo pazarnata ekonomija unapreduvawe na kvalitetot na proizvodite,soglasno barawata na doma{niot i stranskite pazari e od krucijalnozna~ewe za sekoja zemja. Sekoe pretprijatije vo konkurentski uslovi narabotewe nastojuva da go unapredi kvalitetot na svoite proizvodi kakobi opstoil na pazarot.

Proizvoditelite mora da proizveduvaat proizvodi so visok kvali-tet ako sakaat ramnopravno da u~estvuva vo konkurentskata borba na pa-zarot. So vakvi proizvodi tie moè da se nadevaat na pogolemo proizvod-stvo, proda`ba i profit.

Kvalitetot ne e samo vo proizvodstvoto tuku i vo organizacijatana pretprijatijata. Vo uslovi na golema konkurencija, ponuda na sli~niproizvodi, visok kvalitet na stokite i uslugite mnogu kompaniite sesoo~uvaat so racionalizacija i prestruktuitawe na nivnoto proizvod-stvo. Pretprijatijata koi }e gi sogledat potrebite na kupuva~ite i brzo}e reagiraat moàt da se natprevaruvaat vo konkurencijata.

Vo sekoj sektor se javuvaat pretprijatija koi se istaknuvaat so svo-jot kvalitet. Kvalitetot e toj element koj gi odreduva u~esnicite napazarot. Zgolemeniot kvalitet ovozmoùva porast na proizvodite i nadohodot.

149

Diskusii

Koga odreden proizvod na pazarot ima ist kvalitet toga{ kupuva-~ite se orientiraat kon proizvodi so poniska cena.Poniskite ceni ovoz-moùvaat golema konkurentska prednost. Ne e dovolno da se proizvedekvaliteten proizvod so konkurentna cena tuku neophodno e da se ostvarii isporaka na potro{uva~ite na dogovorenoto mesto i vreme. Kvalitetot,cenata i distribucija se klu~ni elementi od koi zavisi konkurentnosta.

Republika Makedonija se soo~uva so materijalni, organizacioni imenaxerski problemi. Poradi ova, kako be{e naglaseno vo diskusijata,mal e brojot na delovnite subjekti koi poseduvaat sertifikati za ISOstandardi {to e dosta nepovolno vo odnos na drugite zemji od tranzici-ja. Kako rezultat na maliot broj na standardi golem broj na proizvodineadekvatno se vrednuvaat na svetskite pazari, odnosno im se namaluvakonkurenskata sposobnost.

Kvalitetni i standardizirani proizvodi koi gi zadovoluvaat stro-gite kriteriumi na stranskite pazari se dobra osnova za zgolemuvawe naizvozot i za porast na proizvodstvoto. Nekvalitetnite proizvodi se tovari limitira~ki faktori na na{ata ekonomija.

Stopanskata struktura na Republika Makedonija se karakteriziraso proizvodi so nisok kvalitet nedovolni da gi zadovolat stranskitevkusovi, proizvodstvo so zastarena tehnologija, nedovolno iskoristu-vawe na proizvodstvenite kapaciteti, niska produktivnost, visoki tro-{oci na proizvodstvo i dr.

Konkurentnosta na na{ata ekonomija e dosta mala. Ova se dolì nanamalenoto industrisko proizvodstvo koe e okolu 60%1) pomalku vo odnosna 1989 godina, stagnacija na izvozot, sÈ pogolema uvoznata zavisnost,skromnite stranski direktni investicii i dr.

Evropskata unija e zna~aen partner na Republika Makedonija vonadvore{no trgovskata razmena. Na prv pogled moè da se zaklu~i dekadoma{nite proizvodi gi zadovoluvaat strogite kriteriumi vo Evropskataunija, me|utoa najgolem del od izvozot se odnesuva na lon proizvodi.

Prestruktuirawe na proizvodstvoto }e ovozmoì unapreduvawe nakvalitetot na proizvodite, pogolema produktivnost, proizvodstvo na pro-izvodi so povisoka faza na prerabotka, namaluvawe na tro{ocite i dr.Kon ova treba da se stremat site kompanii so {to }e se sozdavaat usloviza plasman na svoite proizvodi na svetskite pazari.

1) Vidi: Economic Survey of Europe 2002 No.1 str.232

150


@ivko Popovski�Agro berza� -Skopje

NEKOI ASPEKTI ZA KONKURETNOSTANA AGROPROIZVODITE

VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

So vleguvaweto na Republika Makedonija vo STO makedonskoto zem-jodelstvo se nao|a vo mo{ne te{ka i haoti~na polo`ba, pred sÈ i poradinegovata niska konkurentska sposobnost na doma{niot, a osobeno i nastranskiot pazar.

Nedovolnata podr{ka na agrarniot sektor od strana na dràvata,koja glavno se sveduva na �gasewe poàr� vo oddelni slu~aevi, kako ineracionalnoto koristewe na raspoloìvite sredstva za podr{ka nazemjodelstvoto, osobeno vo tranzicioniot period }e imaat dalekuse`niposledici vo razvojot na ovoj sektor, a i vo razvojot na stopanstvoto nana{ata zemja.

Za pogolema konkuretnost na makedonskite agroproizvodi na do-ma{niot i stranskite pazari, neophodno e da se namalat tro{ocite naproizvodstvoto, da se zgolemi proizvodnosta po edinica kapacitet, da seobezbedi kvalitet i kvantitet na proizvodite. Pokraj toa, od golemozna~ewe za konkurentskata sposobnost ima cenata, atestot za kvalitet,dizajnot i pakuvaweto i kolku preku marketingot se reklamiraat proiz-vodite.

Spored postojnata struktura na zemjodelskoto proizvodstvo kon-kuretno sposobni moème da bideme vo proizvodstvoto na ovo{je, grozjei zelen~uk, ne zapostavuvaj}i go tutunot i jagne{koto meso {to napolno

151

Diskusii

se sloùvam so iznesenite sogleduvawa vo referatot na prof. d-r B.Anakiev i prof. d-r M. Pe{evski.

Vo nasoka na potiknuvawe na proizvodstvoto na ovie proizvodi,koi imaat i komparativni prednosti, treba da se obezbedi potrebna fi-nansiska podr{ka (subvencii, izvozni stimulansi, povolni krediti idr.), kako i posovremena podgotovka na ovie agroproizvodi za plasman(preku sobirawe vo sobirni centri, soodvetno pakuvawe i ~uvawe doproda`ba) i organizirano nudewe preku JP �AGRO BERZA�, preku kojatreba da se kanalizira ponudata i pobaruva~kata na ovie proizvodi. Kol-ku pobrzo se osposobi JP� AGRO BERZA� so vloùvawe na sredstva oddràvata, krediti i od drugi izvori, tolku pobrzo }e se obezbedi sigur-nost i stabilnost na pazarot na proizvodnata struktura vo funkcija nabarawata na doma{nata potro{uva~ka i stranskite pazari. Vo ovaa na-soka }e se izvr{i i natamo{na selekcija na agroproizvodi koi }e bidatkonkuretno sposobni kako na doma{niot taka i na stranskite pazari.Zemjodelskite proizvoditeli sekoga{ }e bidat pravilno naso~eni {toi vo kolkavi koli~ini i kvalitet da proizvedat i koi proizvodi isto-vremeno }e najdat siguren plasman na pazarot.

Na krajot od svojata diskusija sakam u{te edna{ da istaknam deka eneophodno da se prezemat konkretni merki vo nasoka na menuvawe naproizvodstvenata struktura na zemjodelskoto proizvodstvo spored bara-wata na pazarot, da se obezbedi kvalitet na proizvodite, soodveten di-zajn i ambalaà, da se nudat proizvodi so soodvetni standardi i so cenikoi }e bidat konkuretni na pazarite kako i da se obezbedi potrebnapromocija na proizvodite. Seto ova treba da bide silno poddràno odstrana na dràvata vrz osnova na dolgoro~na koncepciska naso~enost.

152


M-r Neda Petroska-AngelovskaEkonomski institut-Skopje

NEKOI PROBLEMI SVRZANISO KONKURENTNOSTA

NA MAKEDONSKITE PROIZVODI

So ogled na faktot deka ekonomijata na Republika Makedonija po-dolg vremenski period ne beleì povolni rezultati, se ~uvstvuva{e ne-ophodnost od oddrùvawe na nau~en sobir na vakva tema, kade se poten-ciraa nekoi aspekti za podignuvawe na nivoto na konkurentnosta na na-{ata ekonomija kako najpropulziven faktor na razvojot na RepublikaMakedonija.

Za vakvata sostojba sekako deka vo golema merka soodvetno vlijanieima niskoto nivo na konkurentnost na makedonskite proizvodi na stran-skiot pazar. Na primer, Republika Makedonija blagodarenie na svojatapovolna geografska mestopolo`ba ima uslovi za proizvodstvo na {irokasortiman na zemjodelsko-prehranbeni proizvodi . Od druga strana ogra-ni~enosta na doma{niot pazar, ne dozvoluva potpolna apsorpcija na ovieproizvodi, so {to se otvora prostor za pojava na suficit od kvalitetni,stabilni i rentabilni prinosi.

Problemite pri izvozot se vo kvalitetot na proizvodite i zapazu-vawe na zacrtanite standardi od strana na zemjite uvoznici, kako i vonedostatok na izvozno stimulativni merki i institucionalnata poddr{kana izvozot. Nemoè da se izostavi nitu faktot deka golemo vlijanie zaneprobivawe na makedonskite proizvodi na stranskiot pazar se nesood-vetniot transport i ambalaà na istite. Treba da se ima predvid deka

153

Diskusii

primaren kriterium vo re{avaweto na ovie problemi bi trebalo da bidatvisokite standardi na zemjite ~lenki na Evropskata unija, svetskite stan-dardi i politikata koja sluì za za{tita i promovirawe na zdravjeto napotro{uva~ot. Pri toa bi dale nekolku preporaki za regionalna sora-botka, i toa na nivo na:

- harmonizacija i razvoj na politika za sigurna i kvalitetna hra-na;

- zgolemuvawe na u~estvoto na potro{uva~ite vo pra{awata zasigurna i kvalitetna hrana;

- zajaknuvawe na kontrolata i monitoringot na rizicite koi vli-jaat na proizvodstvoto na zdrava hrana.

Kako, primer go zemame agrokompleksot, bidej}i kako zemja vo raz-voj pred se tuka bi trebalo da gi barame na{ite {ansi za izlez na stran-skiot pazar.

Orientiranosta (fokusiraweto) na zemjodelskite i voop{to na sitepretprijatija kon potrebite, vkusovite i barawata na potro{uva~ite efundamentalna rabota za zgolemuvawe na nivoto na konkurentnost namakedonskite proizvodi. Menaxmentot vo pretprijatijata treba da vodismetka za nivoto na zadovolstvo na potro{uva~ite kako i imixot i repu-tacijata na pretprijatieto vo o~ite na kupuva~ite. Ne treba da gledamena rabotite od denes za denes, tuku dolgoro~no da sme orientirani konprivlekuvawe na kupuva~ite. Vo taa nasoka pretprijatijata treba da gisledat povratnite inforamcii od potro{uva~ite i na nekoj na~in da giinkorporiraat vo svojata delovna politika i postavuvaweto na svoiteceli. Ottuka pak se postavuva pra{aweto za na~inot na sledewe na po-trebite na kupuva~ot.

Sekojdnevnata komunikacija so kupuva~ite e mnogu efikasen na~inza dobivawe informacii za toa kolku potro{uva~ot e zadovolen od do-bienite proizvodi i nivnite sugestii za promeni i barawata za vo idni-na. Denes, ne e golem problem da se pratat i potrebite na po{irokitepazari, kade pote{ko bi moèle da ostvarime direkten kontakt so kupu-va~ite na na{ite proizvodi. Tuka se internet informaciite koi do od-reden stepen go pokrivaat ova pra{awe, pratewe i u~estvo na seminari,konferencii za konkurentnost na proizvodite i harmonizacija na stan-dardite za proizvodstvo na regionalno i svetsko nivo. So toa na nekojna~in pogolem del od na{ite pretprijatija bi bile vo tek so potrebiteod kontinuirano, permanentno podobruvawe i prilagoduvawe na kvali-tetot na makedonskite proizvodi na potrebite na potro{uva~ite na do-ma{niot i stranskiot pazar.

154


M-r Marija AckovskaEkonomski institut-Skopje

NEKOI SOGLEDUVAWA VO PRILOGNA PODOBRUVAWE NA KONKURENTNOSTA

NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA

Vo osnova, konkurentskata sposobnost na makedonskata ekonomijamoè da se oceni kako slaba, odnosno nezadovolitelna. Imeno, Makedo-nija kako mala zemja vo tranzicija, bez nekoi isklu~itelno zna~ajni spe-cifi~ni resursi, nema mo`nost za pozna~ajna pozicija na globalizirani-ot svetski pazar, kade najnovite informacii i najmodernata telekomuni-kaciska tehnologija prestavuvaat preduslov za uspe{no natprevaruvawe.Nejzinata pozicija e isklu~itelno senzitivna, bidej}i kako zemja kojaodneodamna se vklu~i vo procesot na globalizacija ima{e na raspola-gawe mnogu mal vremenski period za adaptirawe, nedostatok od klu~niresursi kako i nezadovolitelna startna pozicija.

Identifikacijata na potencijalnite lokalni izvori na konkurent-ski prednosti, poso~uvaweto na specifi~ni konkretni re{enija za zgo-lemuvawe na kompetativnata sposobnost na makedonskata ekonomija kakoi aplikativnata primena na op{toprifatenite preporaki za zgolemu-vawe na konkurentskata sposobnost na malite ekonomii, bi pridonelekon podobruvaweto na pazarnata pozicija na Makedonija na globalniotpazar.

Vo prilog na ponapred iznesenoto e Porteroviot model za nacio-nalna kompetitivnost, spored koj lokalnite karakteristiki, odnosnokarakteristikite na lokalnite strate{ki sodrìni, namesto globalniot

155

Diskusii

razvoj, gi determiniraat kompetativnite prednosti na nacionalnataekonomija. Porter, isto taka, sugerira deka ekonomiite od na takanare~e-nite �emerging markets� zemji, duri i koga nivnata momentalna konkurent-ska sposobnost ne e osobeno silna, poseduvaat potencijal da izgradatnacionalna sposobnost za podobruvawe na nivnata konkurentska pozicijana svetskiot pazar.

Dràvnata uprava na vakvite zemji, vklu~uvaj}i ja i Makedonija,~estopati e pod impresija na tradicionalniot model na idustriskatapolitika, {to rezultira vo targetirawe na selektirani industrii kakostrate{ki i nivno proteìrawe preku razli~ni instrumenti na dràvnaintervencija. Namesto vakvata strategija, so cel da se dostigne povi-soko nivo na konkurentnost na nacionalnata ekonomija, bi bilo po-delotvorno dràvata da sozdava mikroekonomski pretpostavki za delov-niot uspeh na nacionalnite pretprijatija. Michael Porter razvil i postavilsega ve}e op{topoznata ramka za kreirawe na nacionalna strategija zakonkurentnost, spored koja vo globala, na dràvnata uprava koja saka daja razviva konkurentnosta na nejzinata nacionalna ekonomija, É suge-rira da:

� Asistira vo kreacijata na specijalizirani faktori na pro-izvodstvo vo sorabotka so privatni investitori, na pri-mer, finansirawe i institucionalna podr{ka na specijalizi-rani edukativni programi i istraùvawa, investirawe vo speci-jalizirana infrastruktura i sl.;

� Izbegnuva sekakov vid na intervencii vo pravec na namaluva-we na cenata na faktorite za proizvodstvo, da ja {titinacionalnata ekonomija preku carinski barieri, kako i daizbegnuva regulirawe na doma{nata konkurencija.Dràvnataintervencija vo ovie oblasti bi gi onevozmoìla nacionalni-te industrii uspe{no da se natprevaruvaat na globalniot pa-zar, bidej}i vakvata poddr{ka samo ja namaluva produktivnostai sposobnosta na nacionalnata industrija da inovira so namalu-vawe na stimulacijata za nadgraduvawe i podobruvawe na kompe-tativnite mo`nosti. Sepak, dràvata ima pravo da interveniraso cel da ja zadrì makroekonomskata stabilnost, no vakviteintervencii bi trebalo vnimatelno da se analiziraat od aspektna nivnoto vlijanie vrz nacionalnata konkurentska sposobnost.;

� Vospostavuva i sproveduva striktni standardi za za{titana kupuva~ite i ìvotnata sredina, {to im ovozmoùva nanacionalnite pretprijatija polesno da se spravat so isti ilisli~ni barawa na sÈ popribiblivite svetski pazar; i

156


� Obeshrabruva zaedni~kite proekti na direktnite konkuren-ti vo ramkite na edna industrija, so cel da go stimulira pri-vatnoto vloùvawe vo istraùvaweto i razvojot i vo drugi ak-tivnosti koi vodat kon inventivnost i unapreduvawe na indi-vidualnite konkurenski sposobnosti na pretprijatijata.

Vakviot teoretski aspekt ima odredeni implikacii vrz strategi-jata za idniot razvoj na zemjite koi {to zapo~nuvaat da se vklu~uvaat voprocesot na globalizacijata, kako {to e slu~ajot so Makedonija.

Isto taka, imaj}i go predvid gore iznesenoto, moè da se konstati-ra deka makedonskata dràvna uprava ve}e ima prevzemeno odredeni ~eko-ri soglasno vakvite sugestii.

Imaj}i go predvid faktot deka kompetativnosta e sekoga{ bazira-na vrz nekakvi imotni determinanti, koi lesno ne moàt da se kopiraatod strana na drugite kompetitori, nekoi drugi merki se potrebni za za-jaknuvawe na nacionalnata konkurentnost pod vlijanie na globalizaci-jata. Ova vklu~uva investicii vo pove}e klasterski specifi~ni resursii institucii.

Specijalno vnimanie treba da se posveti na ekonomskata geografi-ja na zemjata. Imeno, vo makedonskata ekonomija dominiraat nekolku re-gionalni centri od koi sekako najzna~aen e nacionalniot glaven grad-Skopje. Sekako, balansiraniot regionalen razvoen pristap e eden od pri-oritetite na ekonomskata politika. Me|utoa, vo realnosta geografska-ta koncentracija na mnogu dejnosti (osobeno industriskite) stanuva sepoizrazena, {to ja onevozmoùva specijalizacijata na oddelnite regionivo Makedonija i ja limitira nivnata perspektiva ekonomski da se razvi-jat preku odredeni klasteri.

Nekoi drugi aktivnosti, koi moàt da pomognat vo formulirawe-to na strate{ki klasteri vo Makedonija vklu~uvaat:

� Infrastrukturni proekti vo funkcija na razvivawe na speci-jalni sposobnosti vo selektirani geografski regioni;

� Obezbeduvawe na specijalni pogodnosti za stranski investitorii na lokalnoto naselenie vo targetiranite podra~ja za razvojna odredeni klasteri;

� Ohrabruvawe na lokalnite vlasti da ja zajaknat op{testvenatastruktura (institucionalnata povrzanost) na klasterite;

� Ohrabruvawe na lokalnite institucii da se involviraat vo spe-cijalizirani istraùvawa i edukativni aktivnosti, determi-nirani od specifi~nite potrebi na klasterite.

157

Diskusii

Se nadevame deka materijata koja e obrabotena na ovoj sobir, kako ipreporakite koi od nego proizleguvaat, vklu~uvaj}i ja i materijata ela-borirana vo ovaa diskusija, }e im bidat od polza na delovnite menaxerii na kreatorite na ekonomskata politika vo iznao|aweto na adekvatnire{enija i kreirawe na uspe{ni strategii relevantni na kompleksnotopra{awe na razvojot na nacionalnata konkurentnost {to e od osobenava`nost vo uslovi na globalizacija.

158


Vasil MinovskiPretstavni{tvo na Germanskoto stopanstvoSkopje

PRAKTI^NA KORIST OD PRIMENATANA STANDARDITE

Vo vrska so temata od nau~niot sobir i vodenite diskusii bi sakali jas da dadam skromen pridones so moite sogleduvawa. Imeno }e se zadràmna pra{aweto okolu prakti~nata korist na pretprijatijata koi imaatvovedeno me|unarodni standardi. Ova e osobeno aktuelno za na{eto sto-panstvo sega koga Makedonija e primena vo Svetskata trgovska organiza-cija, a i so prethodnata Spogodba za stabilizacija i asocijacija.

So ukinuvaweto na administrativnite barieri me|u dràvite i sosproveduvaweto na principite na slobodna trgovija kako pridones naglobalizacijata mnogu firmi }e naidat na golemi predizvici svrzano somo`nosta da bidat prisutni na mnogu pazari, odnosno }e se soo~at sokonkurencijata od nadvor koja mnogupati e pomo}na od doma{nite sub-jekti.

Za da si ja zgolemat ili da ja podobrat svojata konkurentna sposob-nost, na{ite pretprijatija }e mora da posvetat vnimanie vo pove}e pravcikako na primer unapreduvawe na marketingot, sovremeno obu~eni mena-xeri koi imaat me|unarodno iskustvo, osovremenuvawe na proizvodstvo-to i uslugite, namaluvawe na tro{ocite so vnatre{na reorganizacija,podobruvawe na kvalitetot na proizvodstvoto, odnosno na proizvoditei uslugite i drugo.

159

Diskusii

Jas }e se zadràm na kvalitetot na proizvodite. Sekoj stopanskisubjekt porano ili podocna }e se soo~i so potrebata za podobruvawe nakvalitetot poradi postojanite promeni vo samoto proizvodstvo i uslugikako i na uslovite na pazarot (na pr. usovr{uvawe na proizvodstvoto,primena na novi materijali, opa|awe na proda`bata, prisutnost na novikonkurentni proizvodi i dr.). Podobruvawe na kvalitetot firmata moèda go postigne so primena na:

- interno prifateni postapki, ili so

- standardi.

Prvo }e se zadrìme na interno prifatenite postapki. Dobra stra-na na ovoj pristap se brzite kratkoro~ni rezultati, no na podolg periodtie opa|aat. Od druga strana nedostatocite na vakviot pristap se pove}ekako na primer ad hok re{avawa na problemite koi se pojavuvaat, potoaprimenata na razli~ni metodologii vo zavisnost od slu~aj do slu~aj. Nonajgolemiot nedostatok e vo nemaweto mo`nost firmata da go verificirapodobreniot kvalitet i da dade garancija za postojanost na istiot.

Za razlika od prviot priod, primenata na standardite za kvalitet(familija na ISO 9000 standardi) dava pove}ekratna korist. Najprvosamite standardi se me|unarodno priznati i toa kako od Me|unarodnataorganizacija za standardizacija (ISO) koja postojano gi usovr{uva, takai od nacionalnite organizacii za standardizacija.

Primenata na ovie standardi im dava mo`nost na firmite svoetoupravuvawe so procesite da go usoglasat so barawata na standardot i{to e najva`no istata firma da bide sertificirana od me|unarodno priz-nata sertifikaciska ku}a. Samoto dobivawe na sertifikat zna~i veri-fikacija na procesot na proizvodstvo ili na uslugi. So samiot faktdeka firmata mora da se resertificira na odreden vremenski period,podrazbira postojano usovr{uvawe na vnatre{nata organizaciska pos-tavenost, unapreduvawe na procesite, namaluvawe na tro{ocite, visokamotiviranost na rakovodstvoto i vrabotenite, postojana obuka i douso-vr{uvawe, sledewe na proizvodite vo postproda`bata i dr. Seto ovadava pozitivna slika za firmata pred o~ite na potencijalnite delovnipartneri i so toa se zgolemuvaat mo`nostite za iznao|awe mo`ni delov-ni sorabotnici na me|unarodniot pazar.

Ova e osobeno bitno za firmi koi poteknuvaat od zemjite vo tran-zicija bez dolgogodi{no me|unarodno iskustvo. Za razlika od niv mul-tinacionalnite kompanii koi se promotori vo sopstvenite industriskigranki so svoi BRAND imiwa ne moraat da go poseduvaat ovoj standard zakvalitet, no i tie go voveduvaat zaradi usoglasuvawe na sopstvenoto up-ravuvawe so kvalitetot spored barawata na ovoj standard. Taka i kom-

160


paniite i nivnite kooperanti so poseduvaweto na ovoj standard post-anuvaat me|usebno usoglaseni.

Ima u{te edna mnogu bitna pridobivka. Imeno pri sudski sporovipome|u dve firmi ili pome|u firmata i krajnite korisnici poseduvawe-to na ovoj standard mnogu sudovi go zemaat za olesnitelna okolnost. Zna~ifirmata moè da se za{titi od razni sudski sporovi bidej}i sertifika-tot dava sigurnost deka so upravuvaweto so kvalitetot vo procesot naproizvodstvo se plasiraat kvalitetni proizvodi.

Vo svetot firmite ne se zadovoluvaat samo so voveduvawe na ISO9000 standardite, tuku gi ima se pove}e koi voveduvaat i drugi standardiza kvalitet. Taka prisutni se firmi koi voveduvaat i ISO 14000 stand-rardi za za{tita na ~ovekovata okolina, HACCP propisite za bezbed-nost na hranata, CE znakot za siguren i bezbeden proizvod i drugo.

Me|unarodnite pazari postavuvaat se postrogi barawa kako za za{-tita na ̀ ivotnata sredina, taka i za za{tita na zdravjeto i bezbednostana krajnite korisnici-potro{uva~ite. Firmite koi imaat implementi-rano kombinacija na pove}e standardi imaat mnogu pogolemi mo`nostiza unapreduvawe na sopstvenata konkurentska sposobnost i pogolemi mo`-nosti za opstanok na me|unarodniot pazar.

I na kraj namesto zaklu~ok se naglasuva neophodnosta od voveduva-we na niza standardi za kvalitet od strana na makedonskite firmi. Sotoa tie stanuvaat konkurentni za da moàt da opstanat na me|unarodniotpazar kako posledica na globalizacijata. Zatoa treba da se dade akcentna {to podobroto informirawe i zapoznavawe na makedonskite firmiso neophodnosta na poseduvawe vakvi sertifikati. Ulogata na Vladatapreku soodvetnite ministerstva, nevladiniot sektor, zdruènijata, kakoprimer Zdruènieto za odr`liv razvoj koe e organizator na ovoj nau~ensobir, potoa obrazovnite institucii kako i privatniot sektor se neop-hodni vo vzaemna sorabotka da im dadat poddr{ka na firmite vo vovedu-vaweto na ovie standardi. Povolnostite od ova, kako {to vidovme, sepove}ekratni.

161

Diskusii

D-r Boris BlaèvskiKoordinator na nau~niot sobir

KONKURENTNOSTA I EKONOMSKIOT RASTE@

1. So poslednava diskusija listata na diskutantite e iscrpena. Ne-koi kolegi najavija deka svoite diskusii }e gi priloàt.

Vo diskusijata bea pokrenati pove}e pra{awa povrzani so konku-rentnosta na nacionalnata ekonomija. Nekoi od ovie pra{awa ne se ilinedovolno se elaborirani vo referatite so {to diskusijata pridoneseza pogolem opfat na pra{awa od domenot na konkurentnosta.

Vo diskusijata so pravo se naglasi zna~eweto i potrebata za zgole-muvawe na konkurentskata sposobnost na delovnite subjekti kako uslovza raste` i razvoj na nacionalanta ekonomija. Pri ova teì{teto naaktivnostite se oceni deka treba da se dade na prestruktuirawe na proiz-vodastvot so podigawe na tehnolo{kite procesi, standardizirawe na pro-izvodite soglasno me|unarodnite standardi i barawa na stranskite pa-zari i sli~no. Se razbira naporite na delovnite subjekti e neophodnida bidat poddràni i so makroekonskata i razvojnata politika vo naso-ka na rastovaruvawe na delovnite subjekti od dava~kite sprema drà-vata, sozdavawe na povolni uslovi za investirawe, izgradba na infra-strukturni kapaciteti, unapreduvawe na sorabotkata so stranstvo vrzramnopravni osnovi i sli~no.

Vakviot pristap e neophodne so ogled na toa {to konkurentnostapretstavuva kompleksna kategorija koja e rezultat na kordiniranosta naogromen broj na faktori. Konkurencijata kako faktor za integrirawena makedonskata ekonomija vo svetskite finansiski i trgovski tekovi

162


treba da bide prisutna vo site domeni na aktivnosta so cel sozdavawe napotrebnite preduslovi za kreirawe na redizajnirani konkurentni izvoz-ni performansi na nacionalnata ekonomija. Ottamu zgolemuvaweto nakonkurentnosta treba da se ostvaruva kako organiziran i kordiniranproces potpren vrz dobro osmislena strategija i programa na merki iaktivnosti.

Ovie predlozi koi bea naglaseni vo rezimeata i diskusijata mis-lam deka celosno treba da se sodràt vo zaklu~nite sogleduvawa i pre-poraki.

2. Za zna~eweto na konkuretnosta za makedonskata ekonomija, voovaa prilika sakam da iznesam edno istraùvawe koe be{e ostvareno vo2000 godina vo Ministerstvo za razvoj. Imeno pri koncipiraweto nasrednoro~nata strategija za razvoj na Republika Makedonija, kako i prisogleduvawata za mo`niot dolgoro~en razvoj bea praveni pove}e model-ski istraùvawa. Pri pretpostavka da ne se oto~ne intenziven trend zazgolemiuvawe na konkurentskata sposobnost, odnosno da se ostavi ovieprocesi spontano da se ostvaruvaat, kako {to toa be{e vo izminatitegodini, vo naredniot period bi moèlo da se ostvari raste` na BDP soprose~na godi{na stapka od okolu 2% do 3%. So ovaa stapka ekonomijatana Republika Makedonija nivoto na BDP ostvareno vo 1989 godina, pos-ledna relativno stabilna godina pred rasp|aweto na porane{na SFRJugoslavija i odpo~nuvaweto na procesot na tranzicija, bi go dostigna-la okolu 2010 goidna. Vo industriskoto proizvodstvo, pak, so stapka naraste` od okolu 3% nivoto od 1989 godina bi gi dostignalo po 2020 godi-na.

So vakva dinamika Republika Makedonija ne }e moè da otvoriprocesi na ublaùvawe na prisutnite problemi i }e se nao|a na opa{katana razvojot na svetskata ekonomija.

Ovie sogledavawa, iako se modelski, ukaùvaat deka za RepublikaMakedonija e neophodno da se sozdavaat uslovi za ostvaruvawe na poin-tenzivna stapka na raste`. Za podobruvawe na sostojbite i sozdavawe nauslovi za ostvaruvawe na pointenziven raste` na BDP i istraùvawatapokaùvaat deka od imperativno zna~ewe e zgolemuvaweto na konkurent-nosta na nacionalnata ekonomija. So sozdavaweto na uslovi za zgolemu-vawe na konkurentnosta sogleduvawata pokaùvaat deaka, trgnuvaj}i odrealnite materijalni mo`nosti i pretpostavki, so sredniro~niot i dol-goro~niot razvoj na Republika Makedonija moè da se o~ekuva raste` naBDP so prose~na stapka od 5% do 6%, odnosno od 6% do 8%.

So raste` na BDP so prose~na stapka od 5% do 6% Republika Make-donija vo narednite pet godini se o~ekuva da go dostigne nivoto na BDPod 1989, a industriskoto proizvodstvo vo narednite petnaeset godini.

163

Diskusii

Ovie periodi se dolgi i zaradi toa vo Nacionalnata strategija zaekonomski razvoj na Republika Makedonija, se predivuva proizvodstvo-to vo industrijata vo periodot od 2006 do 2020 godina da se ostvaruva soprose~na godi{na stapka od 8%. Ova e predvideno so ogled na niskatapojdovna osnova, realnite mo`nosti so koi raspolaga ekonomijata, kakoi potrebata od ostvaruvawe na pointenziven raste` i vospostavuvawe naraste~ki trendovi koi }e imaat intenzitet {to }e sozdavaat uslovi zapobrza integracija na Republika Makedonija vo evropskite i svetskitetrgovski i finansiski tekovi. So prose~en stapka na raste` od 8% niv-oto na industriskoto proizvodstvo od 1989 godina bi se dostignalo vonarednite desetina godini.

Se razbira ova se modelski istraùvawa koi na odreden na~in goilustriraat zana~eweto na konkurentnosta za razvojot na nacionalnataekonomija.

3. So ova privr{uvame so diskusijata. Sleduva mala pauza na koja }evi se podelat predlog zaklu~nite sogleduvawa i preporaki.

165

Zaklu~oci i preporaki

ZAKLUÔCI I PREPORAKI

od nau~niot sobir �Konkurentnostana ekonomijata na Republika Makedonija �

1. U~esnicite na nau~niot sobir smetaat deka konkurentnosta pret-stavuva klu~en faktor za izlez od ekonomsakta kriza vo koja RepublikaMakedonija se nao|a podolg vremenski period i za vospostavuvawe ras-te~ki trendovi na bruto doma{niot proizvod i za razvojot na nacional-nata ekonomija.

Op{ta e ocenkata deka poradi nasledenite sloèni sostojbi i nepo-volni tendencii pred otpo~nuvawe na procesot na tranzicijata, kako iporadi zabavenoto sproveduvawe na reformite i odloèniot presvrt odekstenzivno kon intenzivno stopanisuvawe konkurentnosta na makedon-skata ekonomija se odrùva na mnogu nisko nivo. Niskata konkuretnostne sozdava prostor za raste` na izvozot i na BDP. Imeno vo izminatiteperiod od tranzicijata (1989-2002 god.) izvozot nominalno stagnira, BDPrealno e namalen za okolu 20%, a industriskoto proizvodstvo e prepo-loveno.

Sogleduvawata pokaùvaat deka zemji vo tranzicija koi vo izminati-ot period ja podobrija konkurentnosta vospostavija raste~ki trendovina izvozot i na proizvodstvoto i sozdavaat se popovolni uslovi za pri-bliùvawe kon Evropskata unija.

2. U~esnicite na nau~niot sobir ocenuvaat deka od imperativnozna~ewe za idniot razvoj na zemjata e da se sozdavaat uslovi i ostvaruvatrend na postojano zgolemuvawe na konkurentnosta.

166


Za sozdavaweto na uslovi za zgolemuvawe na konkurentnosta e neop-hodno da se ostvaruvaat sinhronizirani aktivnosti na site subjekti vomakedonsakata ekonomija. Ova treba da se ostvaruva so zaokruùvawe iuspe{no funcionirawe na ekonomskiot sistem na pazarnata ekonomija,sproveduvawe na aktivna makroekonomska i razvojna politika, kako iostvaruvawe na sovremen menaxmet na delovnite subjekti.

Sistemot treba da funcionira soglasno pazarnite mehanizmi, a somakroekonomskata i razvojnata politika treba da se podrùvaat inici-jativite za prestruktuirawe i standardizirawe na proizvodstvto soglasnobarawata na pazarot, unapreduva sorabotkata so stranstvo i sli~no.

Za zgolemuvawe na konkurentnosta od osobeno zna~ewe se aktivnos-tite na delovnite subjekri. Tie treba da bidat naso~eni kon namaluvawena tro{ocite na raboteweto, osvojuvawe na novi proizvodi soglasni kri-teriumite i barawata na stranskite pazari i ostvaruvawe na drugi ak-tivnosti so koi se sozdavaat uslovi za zgolemuvawe na konkurentnosta.

Delovnite subjekti pri opredelivawe na proizvodstvenite zada~itreba da trgnuvaat od devizata �ne pove}e tuku podobro� so standardiza-cija na proizvodite. Ova e neophodno bidej}i standardizacijata kakonormativno-tehni~ki dokumenti se nositeli na tehni~kata, tehnolo{-kata i organizacionata forma na rabotite vo sovremeni uslovi na stop-nisuvawe.

3.U~esnicite na nau~niot sobir smetaat deka za sozdavawe na us-lovi za zgolemuvawe na konkurentnosta na makedonskata ekonomija odosobena va`nost e poddr{kata na formirawe na industriski grozdovi/zoni/oblasti ili t.n.r. klasteri, kako poznat model na razvoj na konku-rentnosta vo nacionalnite ekonomii.

Svetskite iskustva ukaùvaat na golemoto i zan~ajnoto vlijanie{to go imaat industriskite klasteri vo ekonomskiot razvoj. Tie se poznatmodel za razvoj na maloto stopanstvo i model za razvoj na konkurentnos-ta.

Republika Makedonija, na nacionalno i na lokalno nivo, vo zaed-ni~kata aktivnost so site relevatni institucii za poddr{ka na pret-priema{tvoto, inovatorstvoto, tehnolo{kiot i ekonomskiot razvoj,vklu~uvaj}i gi i visokoobrazovnite ustanovi, nu`no treba da go poddrìformiraweto i razvivaweto na ovie formi na sorabotka vo interes nazgolemuvaweto na efikasnosta na delovnoto rabotewe i zgolemuvawe nakonkurentnata sposobnost na stopanskite subjekti.

4. U~esnicite na nau~niot sobir smetaat deka za pouspe{no una-preduvawe, jaknewe i efikasna za{tita na konkurencijata, vo naredni-ot period od osobeno zna~ewe e sozdavawe na normativno pravni prepos-

167

Zaklu~oci i preporaki

tavki za pokvalitetni upravuva~ki kapaciteti na monopolskite organi,odnosno sozdavawe na funcionalna nezavisnost na Monopolskata uprava.Povrzano so toa e i sozdavaweto na zakonski uslovi za nejzino ovlastuvawe(preku ustavni izmeni) da izrekuva mandatni kazni za prekt{oci. Oddruga strana potrebno e zakonski da se uredat pra{awata vo vrska sodavaweto na dràvnata pomo{, potoa donesuvawe na zakon za javni usta-novi, koj pretstavuva mnogu zna~aen segment na pobaruva~kata na pazarot,navremeno donesuvawe na pravilata na konkurencija od strana na trgov-skite i profesionalnite zdruènija, (komori, profesionalni zdruènijaod oddelni struki, granki vo oblasta na stopanstvoto), kako i prezema-we na merki za aktivirawe na vladinata Komisija za monopoli.

5. U~esnicite na nau~niot sobir smetaat deka konkurentnosta pret-stavuva kompleksna kategorija koja e rezultat na kordiniranosta na og-romen broj na faktori. Konkurencijata kako faktor za integrirawe namakedonskata ekonomija vo svetskite finansiski i trgovski tekovi trebada bide prisutna vo site domeni na aktivnosta so cel sozdavawe na potreb-nite preduslovi za kreirawe na redizajnirani konkurentni izvozni per-formansi na nacionalnata ekonomija. Ottamu zgolemuvaweto na kon-kurentnosta treba da se ostvaruva kako organiziran i kordiniran pro-ces pottpren vra dobro osmislena strategija i programa na merki i aktiv-nosti.

So jakneweto na konkurentnosta taa se pove}e }e stanuva silen fak-tor za raste` na BDP i dinamizirawe na razvojit. Jakneweto na konku-rentnosta zaedno so drugite faktori na razvojot }e pridonesuvaat zauspe{na transformacija na Republika Makedonija od zemja vo tranzici-ja vo moderna dràva so sovremena ekonomija integrirana vo evropskitei svetskite tekovi.

169

Literatura

LITERATURA

� Anakiev B. i dr. 2001: Razvojnite mo`nosti i strategii na makedon-skiot agrokompleks na sreden rok. Zbornik na trudovi: Srednoro~enrazvoj na zemjodelstvoto i opredelbata na stabilizacija i asocijacijame|u Republika Makedonija i EU,73-117, Zdruènie na agroekonomis-tite na Republika Makedonija, Skopje;

� Anakiev B., Georgiev N. 1999: Izvoznite mo`nosti na makedonskiotagrokompleks. Zbornik na trudovi: Razvoj na agrokompleksot vo no-vite op{testveno-ekonomski uslovi, 47-73, Zdruènie na agroekono-mistite na Republika Makedonija, Skopje;

� Anakiev B., Pe{evski M. 2002: Izvoznite mo`nosti na makedonski-ot agrokompleks so priemot vo STO. Zbornik na trudovi: Izvoznitemo`nosti na Republika Makedonija vo uslovi na ~lenstvo vo STO,101-120, Zdruènie za odr`liv razvoj i Ministerstvo za ekonomija,Skopje;

� Anakiev B., Pe{evski M. 2002: Prestruktuiraweto i razvojot naagrokompleksot vo Republika Makedonija. Zbornik na trudovi: Pro-izvodstveno prestruktuirawe na ekonomijata na Republika Make-donija, 63-82, Zdruènie za odr`liv razvoj, Skopje;

� Blaèvski Boris, Ostvaruvawa i proekcii na izvozot na RepublikaMakedonija �Medijana�, Skopje, 2000;

� Blaèvski Boris, Pogledi kon proizvodstvenoto prestruktuirawena ekonomijata na Republika Makedonija ,�Vlabor�,Skopje, 2001;

170


� Blaèvski Boris, Stranskiot kapital vo razvojot na RepublikaMakedonija , �Marida� Kumnaovo, Skopje, 1999;

� Center for Economic Development: Tehnology Development Policy in Bulgar-ia,2001;

� Galev T. i dr. 2001: Agrarnata politika vo Republika Makedonija iprilagoduvaweto kon STO i CAP na EU. Zbornik na trudovi:Srednoro~en razvoj na zemjodelstvoto i opredelbata na stabilizacijai asocijacija pome|u Republika Makedonija i EU,29-72, Zdruèniena agroekonomistite na Republika Makedonija, Skopje;

� Grupa avtori: Malite pretprijatija vo razvojot na stopanstvo-to na Republika Makedonija ,Univerzitet Sv. Kiril i Metodij-Skop-je, Ekonomskiinstitut-Skopje 2002;

� GTZ Promocija na privatniot sektor, Strategija za razvoj na prehran-benata industrija vo Republika Makedonija, 1 del, sektorska ana-liza, dekemvri 2001;

� Drucker F.P.: �Menadzment za budu}nost�, �Grme~�, Beograd, 1995;

� European Commission: An industrial competitivness policy for the European Un-ion, Bulletin of the EU, supplement 3//94;

� Zarezankova-Potevska Marija: Perspektivite na maloto stopanstvo,Neol, 2000, Skopje;

� Zdruènie za odr`liv razvoj Skopje, Fondacijata �Fridrih Ebert�-Kancelarija Skopje, Ministerstvo za ekonomija, GTZ-Proekt zatransfer na tehnologija i Makedosko-germansko stopansko zdruènie,Stranskiot kapital vo funkcija na tehnolo{kiot razvoj na Repub-lika Makedonija, zbornik na trudovi od nau~en sobir, Skopje, 2003.

� Zdruènie za odr`liv razvoj Skopje, Ministerstvo za ekonomija iGTZ-Proekt za transfer na tehnologija, Izvoznite mo`nosti na Re-publika Makedonija vo uslovi na ~lenstvo vo Svetskata trgovskaorganizacija, zbornik na trudovi od sovetuvawe, Skopje, 2002;

� Zdruènie za odr`liv razvoj-Skopje, Fondacijata �Fridrih Ebert�-Kancelarija Skopje i Ministerstvo za ekonomija, Proizvodstveno-to prestruktuirawe na ekonomijata na Republika Makedonija , zbor-nik na trudovi od nau~en sobir, Skopje, 2002;

� Katzenstein P.: �Small States in World Markets: Industrial Policy in Europe�;Cornell University Press, Ithaca/London, 1985;

� Konzorcium za Evropski i primeneti op{testveni studii-Skopje:Strategija na Republika Makedonija za vklu~uvawe vo Evropskite

171

Literatura

integracioni procesi (ekonomski i socijalen del)-prethodni rezul-tati-, Skopje, april 2000;

� Kusakatov H.: �Aktuelnite sostojbi so izvozot od Republika Make-donija i strate{kite opredelbi�, �Ekonomski razvoj�, br. 2-3/2002;

� MANU. 1997: Nacionalna strategija za ekonomski razvoj na Repub-lika Makedonija, Skopje;

� MANU. 1999: Strategija za izvoz na Republika Makedonija, Skopje;

� Marinova Elena. 1996: Marketing (treto izdanie), Varna;

� Michael E. Porter: �Competitive Strategy - Techiques for Analyzing, Industriesand Competitors�, The Free Press, New York, 1980;

� Michael E. Porter �The Competitive Adventage of the Nations�, Free Press,NewYork,1990;

� Michael Fairbanks & Stace Lindsay, Plowing the Sea,Nurturing the Hidden Sourc-es of Growth in the Developing World, forefword by Michael E. Porter, HarvardBusiness School Press, Boston,1997;

� Ministerstvo za ekonomija-Monopolska uprava, Informacija za te-kovnite i idni aktivnosti vo raboteweto na Monopolskata uprava,organ vo sostav na Ministerstvoto za ekonomija, soglasno Zakonotprotiv ograni~uvaweto na konkurencijata i obvrskite od ~len 68 odSpogodbata za stabilizacija i asocijacijata pome|u Republika Make-donija i zemjite ~lenki na Evropskata unija, Skopje, juni 2002 god.;

� Monopolska uprava i Sektor za evropska integracija, Regulirawena konkurencijata vo novata ekonomija, Skopje, maj 2002 god.;

� Naumoski Petar, Makedonsko antimonopolsko pravo so komentar naZakonot protiv ograni~uvaweto na konkurencijata i Zakonot pro-tiv nelojalnata konkurencija, �Magnat�, Skopje 2001;

� Obrazloènie na predlogot za donesuvawe na Zakon za izmena i dopol-nuvawe na Zakonot protiv ograni~uvaweto na konkurencijata-soPredlog na Zakon;

� Pe{evski M., Anakiev B. 2002: Uticaj procesa tranzicije u nekim balkan-skim zemljama na obim proizvodnje va`nijih poljoprivrednih proizvoda. Zbornikradova �Proizvodnja hrane - ~inilac regionalne integracije na Balkanu, 189-200,Zemun - Belgrad;

� Petkovska d-r T.B.: �Necenovnite faktori i konkurentskata spo-sobnost na industriskite pretprijatija�, Ekonomski institut - Skop-je, 2001;

172


� Popovska d-r Z.: Politika na tehnolo{kiot razvoj, Ekonomski fa-kultet-Skopje, 2000;

� Porter Michael: Competitive Advantage of Nations, Free Press, 1990;

� Programa za rabota na Sektorot za evropska integracija pri Vlada-ta na Republika Makedonija za 2003 godina.;

� Rado{evi} S.: �Konkurentni izazov Hrvatske�, Ekonomski institut, Zagreb, 1994;

� Seni} R.: Inovativnost kao izvor konkurentske prednosti savremenog preduze}a,�Poslovna politika�, januari / 1992, Beograd;

� Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, Zakon protiv ograni~u-vawe na konkurencijata, broj 89/1999;

� Sojuz na ekonomisti na Makedonija, Konkurencijata vo makedonsko-to stopanstvo-prilozi od sovetuvaweto odràno na 12.01.2001 godi-na, Skopje 2001 god.;

� Uzunov Van~o: Strategija i politika na kreiraweto konkurenostna makedonskata ekonomija, Univerzzitet Sv.kiril i Metodij-Skopje. Praven fakultet,Skopje, 2001;

173

Summary

SUMMARY

CONCLUSIONS AND RECOMMENDATIONSFrom the Scientific Gathering on �Competitiveness of theEconomy of the Republic of Macedonia�

1. The participants of the scientific gathering considered that competitiveness isthe key factor for getting out from the economic crisis in which the Republic ofMacedonia has been for a longer period of time and for establishing growing trends ofgross domestic products and for developing the national economy.

It is a general assessment that due to the inherited complex situation and unfa-vorable trends before the transition process was launched, as well as due to the de-layed implementation of the reforms and belated transformation from extensive intointensive business operation, the competitiveness of the Macedonian economy hasbeen maintained at a rather low level. The low level of competitiveness does notprovide space for exports and BDP growth. Namely, during the transition period(1989-2002) the export was nominally stagnant, BDP was realistically reduced forapproximately 20%, while the industrial production was reduced to half.

It has been recognized that the countries in transition, which improved theircompetitiveness during the past period, have established growing trends in their ex-ports and production and created more favorable conditions for their rapprochementtowards the European Union.

2. The participants at the scientific gathering considered that creating condi-tions and realizing a trend of permanent increase of competitiveness it is of imperativeimportance for the future development of the country.

174


In order to create conditions for increased competitiveness it is necessary thatall entities in the Macedonian economy perform synchronized activities. This shouldbe done through completion and successful operation of an economic system of mar-ket economy, implementation of active macro-economic and development policy, aswell as implementation of modern management by the business entities.

The system should function in accordance with market mechanisms, while themacro-economic and development policy should support initiatives for restructuringand standardizing of the production in accordance with the market requirements,promotion of foreign cooperation, etc.

The activities performed by the business entities are of special relevance inincreasing competitiveness. They should be directed towards reducing operation costs,gaining new products in accordance with the criteria and requirements of foreignmarkets, and performing other activities that would create conditions for increasedcompetitiveness.

Business entities should take into consideration their motto �not more but bet-ter� product standardization when determining their production tasks. This is neces-sary since the standardization of, for example, legal-technical documents, is consid-ered to be of prime importance for the technical, technological and organizationalform of operation under modern operating conditions.

3. The participants at the scientific gathering considered that the support inestablishing industrial clusters/zones/areas, or the so called clusters, as a well-knownmodel for development of competitiveness in the national economies is of great im-portance for creating conditions for increased competititivness of the Macedonianeconomy.

World experiences show that industrial clusters have great and significant im-portance for the economic development. They are a well-known model for develop-ment of small-size economy and a model for development of competitiveness.

Republic of Macedonia, at local and regional level, in its joint activities with allrelevant institutions for supporting entrepreneurship, innovation, technological andeconomic development, including institutions of higher education, should by all meanssupport the establishment and development of these forms of cooperation for thebenefit of increased efficiency in the business operation and increased competitiveability of the economic entities.

4. The participants of the scientific gathering considered that the establishmentof legal prerequisites for better quality managerial capacities of the Monopoly admin-istration in the future is of great importance for more successful promotion, strength-ening and effective protection of competitiveness. Related to this is the introduction oflegal conditions for giving it the power (through constitutional changes) to pronouncemandatory punishment of violations. On the other hand, it is necessary that the issuesrelated to granting state aid be regulated by law, as well as enactment of a law on

175

Summary

public institutions which is an important segment for the market demand, timely adop-tion of regulations for competition by the trading and professional associations (cham-bers, professional associations from different professions, branches in the field ofeconomy), as well as measures to activate the Government Commission on Monopo-lies.

5. The participants at the scientific gathering considered that the increased com-petition should be implemented on program basis.

By intensifying competition, it would become an effective factor for BDP growthand strengthening development. Intensified competition, along with other factors fordevelopment would contribute towards successful transformation of the Republic ofMacedonia from a country in transition into a modern state for contemporary econo-my integrated into the European and world trends.

177

Informacii od ZOR

INFORMACII OD ZOR

178


179

Informacii od ZOR

Zdruènie za odr`liv razvoj

Skopje, 20 mart 2003 god.

PROGRAMA ZA RABOTA NA ZDRU@ENIETOZA ODR@LIV RAZVOJ ZA 2003 GODINA

I. Nau~ni sobiri, odnosno sovetuvawa:

1. Stranskiot kapital vo funcija na tehnolo{kiot razvoj na Re-publika Makedonija;

2. Konkurentskata sposobnost na ekonomijata na Republika Make-donija;

3. Golemite pretprijatija vo industrijata na Republika Make-donija

4. Lokalniot ekonomski razvoj na Republika Makedonija

5. Razvojnite perspektivi na industrijata na Republika Make-donija;

6. Makroekonomskata i razvojnata politika vo tranzicioniotperiod na Republika Makedonija;

7. Drugi temi od odr`liviot razvoj soglasno barawata na spon-zorite.

II. Izgotvuvawe na proekti:Proekti od odr`liviot razvoj soglasno barawata na sponzorite

i odobrenite po osnov na konkursi.III. Izdava~ka dejnost:

Objavuvawe na zbornici od nau~nite sobiri, odnosno sovetuvawa,kako i drugi publikacii, po pra{awa od odr`liviot razvoj soglasnobarawata na sponzorite.

IV. Unapreduvawa na sorabotkata

ZOR }e se angaìra za unapreduvawe na sorabotkata so nevladini ivladini organizacii za pra{awa od domenot na odr`liviot razvoj i ost-varuvawae na drugi aktivnosti soglasno programskite opredelbi na Zdru-ènieto.

180


Zdruènie za odr`liv razvoj

Skopje, juni 2003 god.

NAU^NI SOBIRI I SOVETUVAWA VO PRVOTOPOLUGODIE OD 2003 GODINA

1. Stranskiot kapital vo funkcija na tehnolo{kiot razvoj naRepublika Makedonija

Koordinator: d-r Boris Blaèvski

Soorganizatori: Ministerstvoto za ekonomija, Fondacijata�Fridrih Ebert�- Kancelarija Skopje, GTZ -Proekt za trans-fer na tehnologija i Makedonsko-germansko stopanstko zdru-ènie

2. Konkurentnosta na ekonomijata na Republika Makedonija

Koordinator: d-r Boris Blaèvski

Soorganizatori: Ministerstvoto za ekonomija, Fondacijata�Fridrih Ebert�- Kancelarija Skopje i GTZ- Proekt za pod-dr{ka na privatniot sektor

3. Golemite pretprijatija vo industrijata na Republika Make-donija

Koordinator: m-r Lerka Tot Numova

Soorganizatori: Ohis AD Skopje, Ministerstvoto za ekonomijai Fondacijata �Fridrih Ebert�- Kancelarija Skopje

181

Informacii od ZOR

Zdruènie za odr`liv razvojSkopje, juni 2003 god.

IZDADENI KNIGI VO PRVOTOPOLUGODIE OD 2003 GODINA

1. Stranskiot kapital vo funcija na tehnolo{kiot razvoj na Re-publika Makedonija (zbornik na referati i diskusii od nau~ensobir)

2. Konkurentskata sposobnost na ekonomijata na Republika Make-donija (zbornik na referati i diskusii od nau~en sobir)

182


Osnovni celi:Pridones za odr`liv razvoj koj e ekonomski efikasen,socijalno praveden i prifatliv za ìvotnata sredina.

Formi na dejstvuvawe:Odrùvawe na nau~ni sobiri, izgotvuvawe na proekti,unapreduvawe na soraborka so doma{ni i stranskiorganizacii, izdava~ka dejnost i dugi aktivnosti.

^lenovi:Gra|ani na Republika Makedonija koi gi prifa}aat osnovniteceli na Zdruènieto i sakaat da dadat pridones vo nivnotoostvaruvawe.

ZDRU@ENIE ZA ODR@LIV RAZVOJSKOPJE

nevladina i neprofitna organizacija

�Vladimir Komarov� 18 A1 -22, tel. 463 119, 460-920,E-mail: [email protected]

183

SPISOK

na ~lenovi na ZOR

Red. Ime i prezime Adresa na ̀ iveewebr.

1. Aleksandar Petroski ............. Hristo êrnopeev 6-a Skopje

2. Boris Blaèvski ..................... Vladimir Komarov 33/2/8 Skopje

3. Jorde Jakimovski ...................... ASNOM 56/1/21 Skopje

4. Blagoja Brajanovski ................ Blagoj Mu~eto 31-1 Skopje

5. Blagoja Nanevski ..................... @egqane 54-a Skopje

6. Agis [ajnoski .......................... Angel Dimovski 6/2/9 Skopje

7. Vesna Stojanova ........................ Vasil \orgov 30/2-64 Skopje

8. Dejan Pendev ............................. Stefan Jakimov-Dedov 14 Skopje

9. Vladimir Blaèvski .............. Vladimir Komarov 33/2/8 Skopje

10. Papazov Vasil .......................... Angel Dimovski 8/3-5 Skopje

11. Zlatan Mitev ............................ N. Naumovski Bor~e 87/4 Skopje

12. Qerka Tot Naumova ................. Vasil \orgov 24/63 Skopje

13. Boris ̂ alovski ........................ D.ûpovski 20/39 Skopje

14. Done Vla{ki ............................. Aleksa Dundi} 205 Skopje

15. Len~e Nikolova Gogova ......... Metodi Mitevski 12/13-1 Skopje

16. Jugoslav Ziberovski ................ Bojmija 8/15 Skopje

17. Marija Zarezankova ................. Jane Sandanski 87/2-2 Skopje

18. Antonie Efremov .................... Vi~ 22/5 Skopje

184

Stranskiot kapital vo funkcija na tehnolo{kiot razvoj na Republika Makedonija

19. [aban [ehu............................... Kosta Novakovi} 46/3/12 Skopje

20. Seadin Xaferi ......................... 105 br.23 Tetovo

21. Milica Blaèvska .................. Vladimir Komarov 33/2/8 Skopje

22. Mihajlo Manev.......................... 29 Noemvri 7 Skopje

23. Van~e Bilbiloski ................... Tiranska 2/16 Skopje

24. Vasilka Cvetkovska ................ Naroden Front 5/47 Skopje

25. @ivko Popovski ...................... Franklin Ruzvelt 4/2 Skopje

26. Qup~o Jovanovski .................... Mara Me`dure~ka 23 b Skopje

27. Todor Micov ............................. Fjodor Dostoevski 8 b Skopje

28. Kiki Mangova Powavi} ......... Jane Sandanski 50/3/3 Skopje

29. Aelita Georgieva .................... s. Stajkovci 9/ 7 Skopje

30. Vladimir Pavlevski ............... Jane Sandanski 37/1/8 Skopje

31. Aco Spasovski .......................... Pelisterska 3/1-2 Skopje

32. Bo{ko Zdravkovski ................. Ivo Lola Ribar 149/4/11 Skopje

33. Katarina No{palovska .......... @enevska 6/23 Skopje

34. Elizabeta Krka~eva ................ 2 Makedonska brigada 74/3 Skopje

35. Neda Petroska Angeloska ..... Ivan Kozarov 48 Skopje

36. Fatmir Besimi ......................... \or~e Petrov 44 Skopje

37. Boris Anakiev.......................... Jane Sandanski 98/1-10 Skopje

38. Dijana Krsti} ........................... Mito Haxi Vasilev 2/1-1 Skopje

39. Qubica ̂ oneva ......................... Metodi Mitevski 3/1/1 Skopje

40. Emilija Stojmilovska............. Skopska 9 a Skopje

41. \uro Laka ................................... K.Josifovski Pitu 28 1/9 Skopje

42. Mihail Beldedovski ............... Nikola Parapunov 2/13 Skopje

43. Katerina Orov~anec ............... Ivan Milutinovi} 14/1/13 Skopje

44. Dan~e Manoleva-Mitrovska .. Dame Gruev 3/2/7 Skopje

45. Tawa Ivanovska ........................ Nikola Rusinski 3a 1/3 Skopje

46. Petar Naumoski ....................... Kosta Novakovi} 42/4/16 Skopje

47. Blagica Sekovska..................... Vasil \orgov 20/1/33 Skopje

48. Qubi{a Nikolovski .............. Koru{ka 24 Skopje

49. Orce Nastov .............................. Ilindenska 107 Kavadarci

50. Milka Trifunova .................... Pu{kinova 4/3/16 Skopje

51. Cane Kimovski ......................... Goce Del~ev 121a Skopje

Documents

konkurentnosta na ekonomijata na republika makedonija