SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA PROSTOREN PLAN NA ...app.gov.mk/wp-content/uploads/2014/03/ПП-на-ЗЗ-на-изворот-Рашче... · sobranie na republika makedonija prostoren

SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

PROSTOREN PLAN NA REGIONOT NA ZA[TITNITE ZONI NA IZVOROT RA[Ê

KNIGA 1

TEKSTUALEN DEL

Skopje, dekemvri, 2002 god.

Skopje

Prostoren plan na regionot na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e

SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA


KNIGA 1

TEKSTUALEN DEL

Skopje, Dekemvri, 2002 god.


Proekt:


Nara~atel: VLADA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Nositel na izrabotkata: MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO

PLANIRAWE Minister: Qubomir Janev, dipl.grad.in`. Izrabotuva~:

JAVNO PREPRIJATIE ZA PROSTORNI I URBANISTI^KI PLANOVI

Direktor: Lidija Trpenovska-Simonovi}, dipl.grad.in`. Raboten tim:

Rakovoditel na proektot: Ana Petrovska, dipl. in`. arh. ^lenovi na timot: M-r Pene Penev, dipl. geog. M-r Du{ica Trp~evska, dipl. in`. arh. D-r Branko Vasiqevi}, dipl. ekon. Zoran Toni}, dipl. in`. arh. Manasova Sowa, dipl. ekon. Branko Kirovski, dipl. grad. in`. Sowa Georgieva-Depinova, dipl. grad. in`. Lidija Trpenovska, dipl. grad. in`. Nikola Gaxovski, dipl. ma{. in`. Zvonko Bo{ev, dipl. geog. Melita Jan~evska, dipl.el.in ̀ Konsultanti: M-r Viktorija Eremeeva, dipl. in`. arh. D-r Aleksandar Keki}, dipl. in`. geol.


Komisija za stru~na revizija:

Pretsedatel na Komisijata: 1. Prof. D-r Stefanka Haxi Pecova, dipl. in`. {um., Zemjodelski

fakultet-Skopje ^lenovi: 2. Prof. D-r Milo{ Zmejkovski hidrolog, Institut za odbrana-Skopje 3. Josif Milevski, dipl. hidr. in`., Uprava za hidrometeorolo{ki

raboti-Skopje. 4. D-r Ivan Blinkov dipl. {um. in`., docent, [umarski fakultet-Skopje 5. Danica Pavlovska dipl. in`. arh., Ministerstvo za ìvotna sredina i

prostorno planirawe.


SODR@INA

1. VOVED..................................................................................................................................................................................1

1. Metodolo{ki pristap vo izrabotkata na planot .........................................................................................2 2. Celi i zada~i na planot ...........................................................................................................................................3 3. Osnovni informacii za koristeweto i za{titata na izvorot Ra{~e ...............................................5

OCENKA NA USLOVITE, SOSTOJBITE I TENDENCIITE VO ORGANIZACIJATA, KORISTEWETO, UREDUVAWETO I ZA[TITATA NA PROSTOROT...................................................................................................................................................................6 1. Dosega{na istraùva~ka dokumentacija za izvorot Ra{~e i negovata za{tita............................6

1.1. Publikuvani istraùvawa za geolo{kiot i hidrogeolo{kiot sklop na podra~jeto na hraneweto na izvorot .........................................................................................................6

1.2. Hidrometriski merewa na povr{inski i podzemni vodi ................................................................7 1.3. Istraùvawa za vlijanieto na industriskata deponija na HEK "Jugohrom"-

Jegunovce vrz kvalitetot na vodite...........................................................................................................9 1.4. Izvod od "Ekspertizata za opredeluvawe na granicite na za{titnite zoni na

izvorot Ra{~e"................................................................................................................................................ 11 1.5. Op{ti karakteristiki na za{titnite zoni na izvorot i komentar na nivnite

granici ................................................................................................................................................................ 13 1.6. Definirawe na granicite na potesnoto gravitaciono podra~je, kako opfat na

Planot ................................................................................................................................................................. 14 2. Abiotski i biotski karakteristiki na podra~jeto i vlijanijata vrz kvalitetot na

povr{inskite i podzemnite vodi relevantni za izvorot ................................................................... 16 2.1. Gradba na terenot, mehanizmi na hranewe i reìm na izvorot Ra{~e ................................... 16

2.1.1. Geomorfolo{ki karakteristiki.................................................................................................... 16 2.1.2. Litostratigrafski karakteristiki .............................................................................................. 18 2.1.3. Tektonski karakteristiki na terenot .......................................................................................... 21 2.1.4. Hidrografski karakteristiki......................................................................................................... 22 2.1.5. Hidrogeolo{ki uslovi i reonizacija na prostorot ............................................................... 23 2.1.6. Izdani vo granicite na slivot na Ra{~e ..................................................................................... 26 2.1.7. Formirawe na rezervite na vodata vo izdanite i nivniot bilans................................... 30 2.1.8. Hidrohemiski karakteristiki na podzemnite vodi................................................................ 32 2.1.9. Mehanizmi na hranewe na izvorot .................................................................................................. 33

2.2. Klimatski faktori {to vlijaat na reìmot na izvorot ............................................................. 34 2.2.1. Vrneì na @edenskiot masiv ........................................................................................................... 34

2.3. Reìm i bilans na izvorite Ra{~e ......................................................................................................... 35 2.4. Po~vite i nivnoto vlijanie na stabilnosta i kvalitetot na vodite na izvorot

Ra{~e.................................................................................................................................................................... 37 2.5. [umite i nivnoto vlijanie vrz stabilnosta i kvalitetot na vodite na izvorot

Ra{~e.................................................................................................................................................................... 40 2.6. Erozijata i nejzinoto vlijanie vrz vodite vo slivot na izvorot ............................................... 44

3. Antropogeni faktori {to vlijaat na kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi vo slivot na izvorot .................................................................................................................................. 46

3.1. Op{tostopanski razvoj ................................................................................................................................ 46 3.2. Organizacija, koristewe na zemjodelskoto zemji{te i vlijanie vrz vodite na

izvorot ................................................................................................................................................................. 47 3.3. Eksploatacija na mineralni surovini (metali, nemetali, gradeèn kamen, pesok

i ~akal) i vlijanija vrz reìmot i kvalitetot na vodite vo slivot na izvorot ................ 50 3.4. Demografski karakteristiki................................................................................................................... 55

3.4.1. Brojno dvièwe na naselenieto....................................................................................................... 55 3.4.2. Starosna i polova struktura na naselenieto............................................................................. 56 3.4.3. Socio - ekonomski karakteristiki na naselenieto................................................................ 59 3.4.4. Nacionalna struktura na naselenieto.......................................................................................... 59 3.4.5. Obrazovna struktura ............................................................................................................................. 59

3.5. Mreà i struktura na naselbite.............................................................................................................. 60 3.5.1. Prostorna disperzija na naselenite mesta vo za{titnite zoni ....................................... 60 3.5.2. Osnovni karakteristiki na naselenite mesta .......................................................................... 61


3.5. 3. Specifi~nosta na naselbite niz aktuelnata urbanisti~ka dokumentacija............... 63 3.6. Javni funkcii .................................................................................................................................................. 74 3.7. Stopanstvo......................................................................................................................................................... 76 3.8. Soobra}ajna mreà ......................................................................................................................................... 79 3.9. Energetska infrastruktura ....................................................................................................................... 80 3.10. Vodostopanska infrastruktura.............................................................................................................. 82

3.10.1. Vodosnabduvawe na naselenite mesta.......................................................................................... 82 3.10.2. Odveduvawe na otpadnite vodi....................................................................................................... 84 3.10.3. Navodnuvawe na obrabotlivi povr{ini.................................................................................... 89

3.11. @ivotna sredina ................................................................................................................................................. 91 3.11.1. Pozna~ajni zagaduva~i........................................................................................................................ 91 3.11.2. Kvalitet na vozduhot .......................................................................................................................... 93 3.11.3. Kvalitet na vodite .............................................................................................................................. 94 3.11.4. Monitoring na kvalitetot na vodata na izvorot Ra{~e ..................................................... 95 3.11.5. Deponirawe na cvrstiot otpad.....................................................................................................100

3.12. Namena na zemji{teto - bilansi na povr{inite ..........................................................................102 4. Kolizii i ograni~uvawa koi proizleguvaat od prirodnite uslovi i sega{nata

organizacija i koristewe na prostorot ....................................................................................................105 4.1. Hidrogeolo{ka ocenka na zagrozenosta na izdanite vo slivot na Ra{~e od

zagaduvawa........................................................................................................................................................106 4.2. Kolizii i ograni~uvawa koi proizleguvaat od prirodnite uslovi i razvojot na

naselbite ..........................................................................................................................................................108 4.3. Kolizii i ograni~uvawa od stopanskiot razvoj..............................................................................109 4.4. Kolizii vo koristeweto na vodata........................................................................................................110 4.5. Kolizii od razvojot na soobra}ajnata infrastruktura ..............................................................112 4.6. Kolizii vo zemjodelskoto proizvodstvo............................................................................................113 4.7. Kolizii od eksploatacija na mineralni surovini........................................................................114 4.8. [umarstvo........................................................................................................................................................115 4.9. Prirodni hazardi i vlijanija na kvalitetot na vodite na izvorot ........................................116 4.10. Pojava na incidenti, nesre}i i mo`nosti za naru{uvawe na kvalitetot na

povr{inskite i podzemnite vodi ..........................................................................................................118 5. Povredlivost na prostorot ...............................................................................................................................118

CELI ZA ORGANIZACIJA I KORISTEWE NA PROSTOROT ......................................................121 1. Razvoj na zemjodelieto.........................................................................................................................................122 2. Razvoj na {umarstvoto.........................................................................................................................................122 3. Razvoj na eksploatacijata na mineralnite surovini .............................................................................123 4. Vodi i vodostopanska infrastruktura.........................................................................................................123 5. Energetika i energetska infrastruktura ..................................................................................................123 6. @ivotna sredina.....................................................................................................................................................124 7. Razvoj na stopanstvoto.........................................................................................................................................124 8. Demografska politika i prostorna razmestenost na naselenieto .................................................125 9. Javni funkcii..........................................................................................................................................................125 10. Domuvawe .................................................................................................................................................................126 11. Soobra}aj i komunikacii .................................................................................................................................126 12. Za{tita na prirodnite vrednosti i retkosti........................................................................................126 13. Za{tita na kulturnoistoriskite vrednosti...........................................................................................126 14. Za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i elementarni nepogodi.............................................126

PLAN ZA ORGANIZACIJA, UREDUVAWE I ZA[TITA NA PROSTOROT NA ZA[TITNITE ZONI NA IZVOROT RA[Ê-2020 GODINA ......................................................127 1. Pretpostavki na idniot razvoj ........................................................................................................................127

1.1. Nasoki od postojna planska dokumentacija .......................................................................................127 1.1.1. Nasoki od urbanisti~ki planovi za naselenite mesta vo Prvata i Vtorata

za{titna zona ........................................................................................................................................130 1.2. Proekcija na naselenieto .........................................................................................................................134 1.3. Optimalno koristewe na klu~nite razvojni faktori vo nasoka na odr`liv

razvoj ..................................................................................................................................................................136 2. Razvoj na stopanstvoto.........................................................................................................................................138 3. Koristewe i za{tita na prirodnite resursi............................................................................................144

3.1. Koristewe i za{tita na zemjodelskoto zemji{te..........................................................................144


3.2. Koristewe na {umskoto zemji{te.........................................................................................................146 3.3. Ekspoatacija na mineralni surovini ..................................................................................................148

4. Razvoj i opremenost na naselbite...................................................................................................................150 5. Vodostopanska infrastruktura.......................................................................................................................154

5.1. Vodosnabduvawe .............................................................................................................................................154 5.2. Odveduvawe na otpadnite vodi................................................................................................................156 5.3. Navodnuvawe....................................................................................................................................................159 5.4. Za{tita od erozija i poplavi..................................................................................................................159

6. Energetska infrastruktura ..............................................................................................................................160 6.1. Potro{uva~ka i proizvodstvo na energija ........................................................................................160 6.2. Sistemi za prenos na elektri~na energija ........................................................................................161

7. Soobra}ajna infrastruktura............................................................................................................................161 8. @ivotna sredina.....................................................................................................................................................163 9. Za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i tehnolo{ki katastrofi...........................................166 10. Bilansi na namenata i koristeweto na zemji{teto.............................................................................168 11. Reìm za koristewe na zemji{teto i resursite....................................................................................170 12. Predlog za izmeni na granicite na za{titnite zoni ..........................................................................178

REALIZACIJA NA PLANOT ZA ORGANIZACIJA, UREDUVAWE I ZA[TITA NA POTESNOTO GRAVITACIONO PODRA^JE NA IZVOROT RA[Ê...........................180 1. Op{ti odredbi ........................................................................................................................................................180 2. Institucionalno-organizaciona i nau~no-istraùva~ka poddr{ka .............................................182 3. Definirawe na prioriteti i etapnost vo realizacijata na naredni aktivnosti....................187


1

1. VOVED

Izrabotkata na Prostoren plan za regionot na Prvata i Vtorata po{iroka za{titna zona na izvorot Ra{~e proizleguva od:

• Ustavot na Republika Makedonija ~l. 56.; • Zakonot za vodi, sl. vesnik na RM br. 4/98, ~len 12, stav 1 i ~l. 19. stav 1.; • Zakon za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina i prirodata, Sl.

Vesnik na RM br. 51/00; • Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe, Sl. vesnik na RM br. 4/96,

28/97 i 53/01; • Pravilnikot za na~inot na opredeluvawe i odrùvawe na za{titnite

zoni okolu izvorite na vodata za piewe, Sl. vesnik na RM br. 17/83. • Odlukata za utvrduvawe na granicite na za{titnite zoni na izvorot

Ra{~e i opredeluvawe na merkite za za{tita, Slu`ben vesnik na SRM br. 36/90;

• Godi{nata Programa na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe za 2001 god;

• Predlog Prostorniot plan na Republika Makedonija, odredbite za realizacija vo delot na implementacijata na planot Izrabotkata na Planot za regionot na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e

e regulirana so Dogovor br. 678 od 08.05.2001 god sklu~en pome|u Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i Javnoto pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi.

Pokraj pravnata osnovanost, izrabotkata na Planot e vo soglsnost so relevantni evropski i drugi direktivi, koi se del od vkupnite nastojuvawa vo svetski ramki za usvojuvawe na princiite na odr`liviot razvoj i za{titata na ìvotnata sredina: Agenda 21 i Habitat Agendata, EZEAP-Evropski zdravstveni ekolo{ki akcionen plan, ~l. 158 i dr.

Vrz osnova na Odlukata za utvrduvawe na granicite na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e i opredeluvawe na merkite za za{tita, (Sl. Vesnik na SRM br. 36/90), ~l. 9, 10 i 11, predmet na Prostorniot plan e teritorijata na Prvata i Vtorata po{iroka za{titna zona na izvorot, dodeka so analiza na prirodnite faktori e opfaten prostorot na celokupnoto slivno podra~je. Ova proizleguva od karakterot na ograni~uvawata i zabranite definirani vo ~len 9 i 10 od Odlukata, koi se odnesuvaat isklu~ivo za korisnicite na prostorot vo Prvata i Vtorata za{titna zona. Tretata po{iroka za{titna zona so ~len 11 od ovaa Odluka e definirana kako zona na higiensko-epidemiolo{ko nabquduvawe, kade {to ne se predviduvaat ograni~uvawa vo odnos na koristeweto na zemji{teto, odnosno kako merka se predviduva pre~istuvawe na vodotecite, soglasno vaè~kata regulativa za za{tita na vodite. Isto taka, na ovoj prostor pripa|a Nacionalniot park "Mavrovo", ureduvan soglasno Zakonot za za{tita na prirodnite retkosti, taka {to negovata teritorija ne moè da bide tretirana so ovoj Plan.


2

Od tie pri~ini, ovaa zona ne e predmet na planirawe, organizacija i ureduvawe na prostorot, tuku se davaat nasoki za voveduvawe na organiziran monitoring za sledewe na kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi.

1. Metodolo{ki pristap vo izrabotkata na planot

Izrabotuvaweto na Prostorniot plan na regionot na Prvata i Vtorata po{iroka za{titna zona na izvorot Ra{~e, soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (Sl. vesnik br. 4/96), ~l. 17, se realizira vo dve fazi:

− Faza na Nacrt plan − Faza na Predlog na planot

Fazata na nacrtot na planot se sostoi od dva dela: analiti~ko-istraùva~ki i planerski.

Analiti~ko-istraùva~kiot proces otpo~nuva so izrabotkata na ekspertnite elaborati, koi poradi specifi~nosta na prostorot {to go tretira ovoj plan, gi analizira faktorite {to vlijaat na stabilnosta i kvalitetot na izvorot Ra{~e. Za taa cel izraboteni se ekspertni elaborati i toa:

- Hidrolo{kite i hidrohemiskite kakteristiki na slivnoto podra~je na izvorot ,

- Analzia na ulogata i vlijanieto na {umite i procesite na erozija na zemji{teto vrz koli~estvoto i kvalitetot na vodite na izvorot Ra{~e,

- Geomorfolo{ki i hidrogeolo{ki karakteristiki na slivnoto podra~je na izvorot Ra{~e,

- Zdravstveno-ekolo{ki aspekti na kvalitetot na vodite na izvorot Ra{~e, Zaradi integralno sogleduvawe i ocenka na tendenciite na razvojot i

prostornata organizacija na teritorijata na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e, napraven e pregled na postojnata plansko-razvojna dokumentacija za ureduvawe na naselbite, mreàta na infrastrukturata, demografskite karakteristiki i stopanskiot razvoj, namenata na koristewe na zemji{teto i za{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina. Empiriskite metodi se nadopolneti so terenski opservacii, kontakti so prestavnici na lokalnite vlasti i naselenieto, so cel za formirawe na objektivna i aktuelna informaciona osnova.

Sintezata na rezultatite od analiti~ko-istraùva~kiot proces izgotvena e po pat na vkrstuvawe, kombinirawe, usoglasuvawe, pre~istuvawe i nadgradba na poedine~nite sektorski sogleduvawa.

Planerskiot del (preto~en vo planski re{enija) bazira na slednite determinanti:

− Ocenkata na uslovite, sostojbite i tendenciite vo organizacijata, koristeweto, ureduvaweto i za{titata na prostorot;

− Koliziite i ograni~uvawata koi proizleguvaat od prirodnite uslovi i postojnata organizacija na prostorot, koi so Planot treba da bidat nadminati.

− Op{tite i posebnite celi na Planot;


3

− Nasokite od planski dokumenti od povisoko nivo (Prostoren plan na Republikata, NEAP, Strategija za dolgoro~en ekonomski razvoj na RM i dr.);

− Zakonskata regulativa za za{tita i koristeweto na izvorot Ra{~e; Planerskiot proces opfa}a dolgoro~no sogleduvawe, utvrduvawe,

naso~uvawe, regulirawe na op{tite potrebi, zaedni~kite i poedine~nite interesi na postojnite i idnite korisnici na prostorot so horizont do 2020 god. Vrz osnova na koncepciite za prostoren razvoj na oddelnite oblasti, izgotven e sintezen koncept za organizacija, ureduvawe, koristewe i za{tita na prostorot na Prvata i Vtorata po{iroka za{titna zona na izvorot Ra{~e, prezentirana vo forma na Nacrt plan. Planot gi opfa}a slednite oblasti: razmestenost na naselenieto i razvojot na naselenite mesta, struktura i razmestenost na stopanskite kapaciteti, koristewe i za{tita na zemjodelskoto i {umskoto zemji{te, mineralnite surovini, vodostopanskata, patnata, energetskata infrastruktura, ìvotnata sredina i reìmot na koristeweto na zemji{teto.

Implementacijata na planot e definirana preku politikata, merkite i instrumentite za sproveduvawe na planskite re{enija so formirawe na institucionalno-organizaciona, nau~no-istraùva~ka poddr{ka i GIS. Vo toj kontekst definirani se pogolem broj na naredni aktivnosti i utvrden e tristepen prioritet za realizacija (kratkoro~en, srednoro~en i dolgoro~en).

Soglasno Pravilnikot za pobliska sodrìna i na~inot na grafi~kata obrabotka na planovite i za na~inot i postapkata za donesuvawe na prostornite i urbanisti~kite planovi, ~l. 14 izvr{ena e stru~na revizija na Planot, a soglasno ~l. 15, po vgraduvaweto na zabele{kite od revizionata komisija, po fazata na Nacrt planot se odrà stru~na rasprava. Stru~nata rasprava ja organizira{e i vode{e nositelot na planot-Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Po ovaa faza, izrabotuva~ot na planot, vrz osnova na prifatenite zabele{ki i sugestii od stru~nata revizija i rasprava pristapi kon izgotvuvawe na fazata Predlog. Predlogot na planot se donesuva od stranata na Sobranieto na Republika Makedonija.

2. Celi i zada~i na planot

Osnovna cel na izrabotuvaweto na Prostorniot plan e sozdavaweto na bazi~en dokument so pomo{ na koj }e se naso~uva procesot na integralniot razvoj na prostorot na Prvata i Vtorata po{iroka za{titna zona na izvorot Ra{~e do 2020 god, po pat na optimalno koristewe na prostornite i prirodnite pogodnosti, lokalnite uslovi i mo`nosti, a vo soglasnost so za{titata na kvalitetot, stabilnosta i reìmot na izvorot Ra{~e. So ovoj Plan se lociraat merkite za za{tita definirani so Odlukata, preku planskite re{enija za razmestenosta na dejnostite i stopanskite kapaciteti, razvojot na naselbite, infrastrukturnite sistemi, namenata i koristeweto na zemji{teto i odr`livoto koristewe na prirodnite resursi. Zna~eweto na ovoj plan osobeno se istaknuva zaradi negovata uloga da sozdade uslovi za za{tita na izvorot Ra{~e, koj pretstavuva glaven izvornik za vodosnabduvawe na naselenieto vo Skopskiot region (545 000 ìteli).

Prostorot na Prvata i Vtorata zona za za{tita na izvorot Ra{~e, se karakterizira so izrazen dinamizam na razvoj. Ovie procesi predizvikuvaat


4

specifi~ni problemi {to vlijaat vrz kvalitetot na ìvotnata sredina i povratno vrz kvalitetot na ìvotot na naselenieto:

− koncentracijata na naselenieto vo Polo{kata i Skopskata kotlina, teritorijalnata ekspanzija na naselbite,

− nesoodvetnata komunalna opremenost, − prisustvoto na industriskiot kompleks na HEK Jugohrom-Jegunovce i

postojanata potencijalna opasnost od {estovalentniot hrom {to se emitira od deponijata za ferohromna {qaka,

− tendenciite za locirawe na stopanski kapaciteti i sto~arski farmi dol` regionalniot pat Tetovo-Jaìnce i po zapadniot obod na planinata @eden,

− zemjodelskoto proizvodstvo pri {to se koristat praktiki nesoobrazeni so za{titata na povr{inskite i podzemnite vodi,

− reduciranoto sledewe na parametrite definirani so postojnite Programi za za{tita na izvori{teto,

− otsustvoto na nadzor nad pozna~ajnite zagaduva~i, − nesoodvetnoto deponirawe na cvrstiot otpad,

Prostorniot razvoj vo naredniot period, za razlika od aktuelnite tendencii, }e treba da se odviva vo planski jasno i precizno definirani ramki i so celosna primena na najsovremenite standardi za efikasna za{tita na ìvotnata sredina. Za ostvaruvawe na prioritetot na za{titata na kvalitetot na vodite na izvorot Ra{~e, se definiraat slednite osnovni celi i zada~i na Planot:

• Preispituvawe i eventualno precizirawe na granicite i za{titnite reìmi vo postojnite zoni;

• Izdvojuvawe na povredlivite prostori vo Prvata i Vtorata po{iroka za{titna zona, soodvetno preispituvawe i usoglasuvawe na postojnite reìmi na za{tita so promenite vo prostorot i nau~nite soznanija od ponov datum;

• Optimalno zonirawe na funkciite vo Prvata i Vtorata za{titna zona so respekt kon privatnata sopstvenost i definirawe posebni uslovi za razvoj na naselenite mesta, soobra}ajnata, vodostopanskata i energetskata infrastruktura, stopanstvoto, koristeweto na zemjodelskoto, {umskoto zemji{te, eksploatacijata na mineralnite surovini i za{titata na ìvotnata sredina;

• Definirawe na nasoki za pro{iruvawe na monitoring na povr{inskite i podzemnite vodi i definirawe na prioriteti za realizacija na pre~istitelni stanici za otpadni vodi vo Tretata za{titna zona;

• Definirawe na nasoki za koristeweto na podzemnite i povr{inskite vodi vo Prvata i Vtorata po{iroka za{titna zona na izvorot, so akcent na komponentata na odr`livost;

• Usoglasuvawe na lokalnite razvojni politiki i planskite opredelbi, so cel za uspe{na implementacija na planot i zadovoluvawe na potrebite na naselenieto. Postignuvaweto na ovie celi, po pat na usvojuvawe na planskite re{enija

i koncepti, }e se ovozmoì naso~uvawe na sevkupniot prostoren razvoj soglasno povredlivosta na oddelni podra~ja vo za{titnite zoni, direktno u~estvo na


5

lokalnoto naselenie i stopanskite subjekti vo implementacijata na merkite i reìmite na za{tita, za da se so~uva kvalitetot, stabilnosta i izda{nosta na izvorot Ra{~e.

3. Osnovni informacii za koristeweto i za{titata na izvorot Ra{~e

Specifi~nata geolo{ka, geolo{ko-morfolo{ka i hidrogeolo{ka struktura na predelot na podra~jeto {to pretstavuva zona na hranewe na izvorot Ra{~e (edna sloèna morfolo{ka struktura so nadmorski visini od 300-1264 mnv.), ovozmoìla podzemno akumulirawe na karstna izdan i sozdala priroden fenomen so osobena vrednost i op{testveno zna~ewe. Izvorot se karakterizira so prose~na godi{na izda{nost od 4m3/sek., relativno stabilni godi{ni varijacii na izda{nosta i postojanost na fizi~ko-hemiskite parametri.

Vrz osnova na bilansot na vodite vo Polog i izvorot Ra{~e, za periodot od 1969-1973 god. utvrdena e direktna zavisnost na izda{nosta na izvorot od atmosferskite vrneì (koi se najizrazeni na [ara, @eden, Dolni Polog i Suva Gora), protocite na rekata Vardar na potegot od vodomernata stanica vo s. Raotince do vodomerna stanica vo s. Jegunovce, kako i od protocite na [arskite pritoki na r. Vardar, pri preodot od planinskiot kon ramni~arskiot del.

Izvorot e kaptiran vo 1937 god (prva kaptaà); vo 1963 izvr{eno e pro{iruvawe na Prvata kaptaà; vo 1965 god. za potrebite na @elezarnicata vo Skopje se zafa}aat novi koli~estva na voda od Prvata kaptaà; za potrebite na gradot se izgraduva vtor dovod vo 1969 god, priklu~en na Vtorata kaptaà, koja pretstavuva dopolnitelno kaptirawe na preostanatite nezafateni vodi od izvorot, vo potegot na Vrelska reka do nejziniot vliv vo r. Vardar. Vo 1990 god. donesena e Odluka objavena vo Slu`beniot vesnik br. 36/90 za utvrduvawe na granicite na za{titnite zoni na izvorot i opredeluvawe na merkite za za{tita. Ovaa Odluka e donesena vrz osnova na izgotvena Ekspertiza so koja se utvrduvaat edna potesna i tri po{iroki za{titni zoni: prvata po{iroka za{titna zona za prirodni izvori koja go zafa}a negovoto potesno gravitaciono podra~je, soglasno Pravilnikot za na~inot na opredeluvawe i odrùvawe na za{titnite zoni okolu izvorite na vodata za piewe (zonata na sanitarno ograni~uvawe), vtorata po{iroka za{titna zona (zonata na higiensko-epidemiolo{ko ograni~uvawe) i tretata po{iroka za{titna zona (zonata na higiensko-epidemiolo{koto sledewe).

So Odlukata se naloùva obvrska za vgraduvawe na zonite i reìmite za za{tita vo planskata dokumentacija za naselenite mesta i stopanskite kompleksi. Nejzinoto sproveduvawe od stranata na planerskite institucii, stopanskite subjekti i lokalnoto naselenie e nedosledno, zaradi {to razvojnite procesi ~esto se vo nasoka na zagrozuvawe na oddelni ~uvstvitelni podra~ja vo gravitacionata zona na izvorot.


6

OCENKA NA USLOVITE, SOSTOJBITE I TENDENCIITE VO ORGANIZACIJATA, KORISTEWETO, UREDUVAWETO I ZA[TITATA NA PROSTOROT

1. Dosega{na istraùva~ka dokumentacija za izvorot Ra{~e i negovata za{tita

1.1. Publikuvani istraùvawa za geolo{kiot i hidrogeolo{kiot sklop na podra~jeto na hraneweto na izvorot

Prostorot {to e predmet na Planot, od geolo{ki i hidrogeolo{ki aspekt, e istraùvan od krajot na XIX vek. Prvite istraùvawa gi pravat geografite J. @ujovi}, M. Petkovii} i J. Cviji}. Od osobeno zna~ewe pretstavuva trudot "Osnove za geologiju i geografiju Makedonije i Stare Srbije" od J. Cviji}, kade dava detalni podatoci za geologijata na [ara, Skopska Crna Gora i Skopska Kotlina i ja izrabotuva prvata geolo{ka karta na ovoj prostor. Vsu{nost trudovite na J.Cviji} pretstavuvaat baza za geologijata, koja dolgo vreme }e bide pojdovna osnova na site novi geolo{ki ispituvawa. Po Prvata i Vtorata svetska vojna, ovie predeli bile predmet na istraùvawa na pove}e geolozi: F. Kosmat (1918, 1924), K. Grip (1922), P. Pavlovi}, (1930, 1931), M. Lukovi}, (1931, 1938), P. Jovanovi}, (1931), J. Mihajlovi}, (1931), K. Petkovi}, (1932, 1936), V. Laskarev, (1937), N. Izmajlov, (1952), A. Pavi}, (1968, 1972-74), S. Karamata (1956, 1962, 1966, 1968, 1970, 1974, 1975 i 1978), V. Majer (1955, 1956) i drugi.

Od osobeno zna~ewe pretstavuva izrabotkata na Osnovnata geolo{ka karta - list Ka~anik, izgotvena od Geolo{ki zavod Skopje (P. Petkovski, S. Popovski, 1977-83) so soodveten tolkuva~, koi gi sintetiziraat dosega{nite rezultati za geolo{kata i tektonskata gradba na del od [ara i Vardarskata zona.

Najvaèn trud od oblasta na hidrogeolo{kite istraùvawa na ovoj prostor pretstavuva doktorskata disertacija na Aleksandar Keki}, (1973 god.), vo koja detalno se obrabotuvaat: stratigrafskite i strukturolo{kite elementi na Polo{kata kotlina i @edenskiot masiv i toa:

• Geolo{kiot sostav i tektonskata gradba, • Hidrologijata na Polo{kata kotlina i masivot na @eden i • Potekloto na vodite na izvorot Ra{~e.

Eden zna~aen kompleks na istraùvawa vo periodot kon krajot na osumdesetite godini, napraven e od strana na Institutot za primena na radioizotopite vo stopanstvoto, Hidrometeorolo{kiot zavod, Geolo{kiot zavod, Institutot za vodostopanstvo "Jaroslav êrni" od Beograd, kako i Grade`niot institut "Makedonija". Ovie istraùvawa se odnesuvaat glavno na analizi na fizi~ko-hemiskite karakteristiki na povr{inskite i podzemnite vodi vo slivot na izvorot.

Sublimat na prethodnite soznanija za geomorfolo{kite, geolo{kite i hidrogeolo{kite karakteristiki, prikaàn e vo Ekspertizata za odreduvawe na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e. Aspektot na ovie prirodni odliki na


7

"slivot" na Ra{~e ostanuva seu{te vo nekoi postavki nedovolno istraèn, {to ostava prostor za odredeni dilemi vo odnos na povredlivosta na prostorite na Dolen Polog i Radu{kiot masiv i nivnata relacija so kvalitetot na vodite na izvorot.

1.2. Hidrometriski merewa na povr{inski i podzemni vodi

So cel da se osoznaat reìmskite karakteristiki na izvorot Ra{~e (promenite na izda{nosta vo zavisnost od vremenskite uslovi), prvite dve merewa se napraveni vo 1926 godina; vo 1927 god se napraveni u{te dve merewa, a vo 1930 godina-osum merewa. Vo periodot 1933-1956 godina ne se vr{eni nabquduvawa i merewa na izvorot, me|utoa napraveno e prvoto kaptirawe na izvorot vo 1937 godina, za vodosnabduvawe na gradot Skopje.

So cel za obezbeduvawe na novi koli~estva na voda, vo periodot 1956-1959 god. izvr{eni se vkupno 14 merewa na protekot (izda{nosta); za potrebite za pro{iruvawe na Prvata kaptaà (vodosnabduvawe na Skopje i èlezarnicata "Skopje"), izvr{eno e ureduvawe na hidrometriskiot profil, a potoa od 05.02.1960 god. vr{eni se sistematski merewa na protekot na sekoi 10 dena i se vovedeni sekojdnevni nabquduvawa na vodostoite.

Vo periodot od 20.09.1962 god do 01.12.1963 god. ne se vr{eni nabquduvawa na vodostoite. Po ovoj period vo 1963 od mesec april do dekemvri, izvr{eni se 15 merewa na protekot. Vo 1964 god samo dva pati merena e izda{nosta na izvorot. Vo 1964/1965 god. izgraden e nov kaptaèn objekt na izvorot so mo`nost na zafa}awe na Q=4.00m3/s. Posistematski merewa na izvorot Ra{~e se sproveduvaat po pro{iruvaweto na Prvata kaptaà vo 1964/1965 god. so cel da se dobijat relevantni podatoci za izda{nosta na izvorot i mo`nosta za kaptirawe na vodata {to izvira dol` reka Vrelska.

Navedenite merewa se vr{eni isklu~ivo za utvrduvawe na izda{nosta, no ne i za osoznavawe na potekloto na vodite na izvorot. Republi~kata komisija za vodostopanstvo prevzema {iroka i kompleksna istrùva~ka programa na aktivnosti za definirawe na potekloto i kapacitetot na izvorot. So Programata za hidrolo{ko-meteorolo{kite istraùvawa za utvrduvawe na potekloto na vodata od izvorot Ra{~e, vo perodot 1968/69-1972/73 napraveni se brojni simultani merewa na protekot na rekata Vardar od Vrutok do Ra{~e; po prvata godina na istragi po preporaka na Sojuznata komisija, ovie merewa se prodolùvaat na delnicata od Sara}ino-Ra{~e. Paralelno so ovie merewa na r. Vardar vr{eni se simultani merewa na protecite na pritokite na r. Vardar koi se vlivaat vo rekata na ovaa delnica. Merewata na pritokite se vr{ea na dva hidrometriski profili pri vliv vo r. Vardar, i drugiot nad zonata na prihranuvawe na podzemnite vodonosni horizonti na preminot od [ar Planina i Polo{kata ramnina. Pokraj ovie, merewa se vr{ea i na izvori{niot del na izvorot Ra{~e. Vo periodot od 1973 do 1988 godina ne se vr{eni merewa, me|utoa vo isto vreme se aktuelizira problemot so potencijalnata opasnost od zagaduvawe na vodite na izvorot Ra{~e od HEK “Jugohrom”. Za utvrduvawe na vlijanieto na otpadnite vodi od pogonot vrz kvalitetot na vodite na izvorot Ra{~e, kako i za iznao|awe na tehni~ki re{enija za celosno otstranuvawe na vlijanieto na hromot vrz vodite, vo 1988 god. be{e angaìran Institutot za vodostopanstvo "Jaroslav êrni" od Belgrad. Studijata pod naslov "Sanacija na


8

vlijanieto na pogonite na Jugohrom i deponijata za hromatna kal vrz sodrìnata na hrom vo podzemnata voda i vodata na r. Vardar" be{e zavr{ena vo maj 1989 god.

Vrz osnova na ~len 3. stav 1. i ~len 65 od Zakonot za vodi (sl. vesni na RM br. 36/90), na predlog na Hidrometeorolo{kiot zavod, a po donesuvaweto na Odlukata za utvrduvawe na granicite na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e i opredeluvawe na merkite za za{tita (Sl. vesnik na RM br. 36/90), Sobranieto na Republika Makedonija na 10.03.1992 god. donese Programa za realizacija na aktivnostite za sledewe na kvalitativnite i kvantitativnite karakteristiki na vodite {to ja hranat èdenskata akumulacija i izvorot Ra{~e.

Sekoja godina RHMZ i JP Vodovod i kanalizacii-Skopje, po~nuvaj}i od maj 1995 god. donesuvaat i realiziraat godi{ni programi za ispituvawa i merewa. Za taa cel formirani se tri nabquduva~ki profili (Jugohrom, deponija, Radu{a) i poedine~ni merni mesta (Reka Vardar-vozvodno od vlivot na r. Bistrica (prethodno Sara}ino), reka Vardar-Ra{~e (blizu kaptaà K2), vodovodna mreà vo s. Radu{a i begalskiot kamp, Kaptaà K1 i Kaptaà K 2).

Spored programata mese~no se zemaat 24 probi od koi 12 od podzemni vodi i 12 od povr{inski vodi.

Tabela1. Broj na ispituvawata po kontrolni to~ki, spored Programata

Red. br. Kontrolni to~ki

Izvr{eni ispituvawa maj 1995

- dekemvri 2000 Zabele{ka

Podzemni vodi 1. piezometar P-22/3 64 2. piezometar P-28 64 3. piezometar P-3 64 4. piezometar P-2/1 64 5. piezometar P-1 64 6. piezometar P-20 64 7. piezometar P-44/1a Radu{a 63

8. piezometar PD (100m) 15 merewata otpo~nati vo avgust 1999

9. piezometar PD-1/2 (60m) 15 merewata otpo~nati vo avgust 1999

10. piezometar PD-2 (arterska voda) 15 merewata otpo~nati vo avgust 1999

Povr{inski vodi

11. Otpadna voda od HEK Jugohrom posle pre~istitelna stanica T-10 64 probite se zemani pred

vliv vo r. Bistrica

12. r. Bistrica pred vliv vo r. Vardar M-2 64

probite se zemani posle vlivot na potok Jegunovce, a posle vliv vo r. Vardar

13. Potok Jegunovce pred vliv vo r. Bistrica M-4 64

14. Potok Muzga pred deponijata 37 ispituvawata otpo~nati od septemvri 1997 god.

16. Potok Muzga posle deponija T-11 64

17. Crna reka pred vliv vo r. Vardar 7 Merewata otpo~nati vo juni 2000

18. r. Vardar Radu{a T-12 64 Poedine~ni kontrolni mesta

19. r, Vardar hidrolo{ka stanica 27 od avgust 1997 merewata se


9

Red. br. Kontrolni to~ki

Izvr{eni ispituvawa maj 1995

- dekemvri 2000 Zabele{ka

Sara}ino vr{at na r. Vardar neposredno nad vlivot na r. Bistrica

20g r. Vardar pred vliv na r. Bistrica 36 po~etok na ispituvawa avgust 1997

21 r. Vardar Ra{~e 42 ispituvawa vovedeni vo mart 1997

22 bunar s. Radu{a 32

probite se zemani od januari 1997, od vodovodnata mreà na s. Radu{a i begalskiot kamp

23. Kaptaà K1 63

34. Kaptaà K2 38 merewata se vovedeni od avgust 1997 god.

Izvor: RHMZ

Kako del od aktivnostite za realizacija na programata {to ja finansira JP "Vodovod" (del od aktivnostite se finansirani od FARE, pri {to zema u~estvo i danskata firma "KRUGER"), za merewa na oddelni hidrolo{ki pojavi od zna~ewe za izvorot Ra{~e, bea simultanite merewa na protocite na r. Vardar na potegot od Sara}ino zaklu~no so s. Ra{~e i pritokite, r. Bistrica, r. Crna, potokot Muzga, r. Gabrova~ka, r. Belovi{ka, r. Qubotenska i r. Radu{ka. Cel na ovie merewa be{e slednata: da se registriraat promenite na protocite na r. Vardar; promenite na protocite na [arskite pritoki; zavisnosta na protocite na r. Vardar od protocite na pritokite; vlijanieto na promenite na protocite na r. Vardar i pritokite na izda{nosta na izvorot Ra{~e.

Ovie merewa bea mo{ne zna~ajni za opredeluvaweto na bilansot na vodite vo slivnoto podra~je na izvorot, so ogled na toa deka vo odnos na prethodno pravenite bilansi vo periodot do 1973 god se promeneti vleznite parametri za pritokite, so zafa}aweto na [arskite vodi i nivnoto prefrlawe vo Mavrovskiot sliv. So rezultatite od merewata se potvrdija zagubite vo protocite na r. Vardar na delnicata Sara}ino-Jegunovce, me|utoa za delnicite Jegunovce-Radu{a i Radu{a-Ra{~e most, se registrirani protoci {to ne moàt da bidat so sigurnost prifateni. Imeno, sporeduvaj}i gi rezultatite od merewata so prethodni soznanija, se utvrduva deka na spomenatite delnici zaradi varijacijata na protocite so ufrluvaweto na vodite od Mavrovskite hidrocentrali i nesoodvetniot izbor na mernite mesta ne se dobiva realna slika za zagubite, odnosno prihranuvaweto na r. Vardar. Od tie pri~ini, bilansot na vodite vo slivnoto podra~je na izvorot seu{te ne moè da bide napraven.

1.3. Istraùvawa za vlijanieto na industriskata deponija na HEK "Jugohrom"-Jegunovce vrz kvalitetot na vodite

Vo periodot od 1955/56-1959 god. od pogonot za bihromati vo sostav na HEK Jugohrom permanentno se emitira{e {estovalenten hrom vo podzemjeto, {to pretstavuva{e opasnost za kvalitetot na podzemnite vodi vo regionot i vo basenot na @edenskata akulacija. Emisijata na hromot se dolè{e na nedostatocite vo za{titnite merki i samiot tehnolo{ki proces. Izvorite na


10

zagaduvawe bea locirani vo samiot pogon (nesoodvetno obezbeduvawe na podnata konstrukcija), vo fabri~kiot krug (kade {to e odlagana hromatna kal) i na ispustot na otpadnite vodi vo r. Bistrica.

So usovr{uvawe na tehnolo{kiot proces (dolomitna tehnologija bez tehnolo{ka otpadna voda i vra}awe na del od hromatnata kal odlagana vo krugot vo procesot) i intervencii vo podnata konstrukcija na pogonot se namaleni koli~estvata na hromot emitirani od Kombinatot. Me|utoa, problemot so otpadnata hromatna kal e samo delumno re{en, bidej}i odredeni koli~estva sepak mora{e da bidat deponirani.

Lokacijata na industriskata deponija se nao|a vo blizina na èlezni~kata stanica Jegunovce, pome|u èlezni~kata pruga, r. Vardar i r. Gabrovnica. Taa se prostira na povr{ina od 6 ha, na leviot breg na r. Vardar, oddale~ena pedesetina metri od nejzinoto korito. Leì na materijal od fluvioglacijalno poteklo Spored procenkite na ekspertskiot tim na KRUGER, na deponijata e deponiran materijal okolu 460.000m3.

Deponijata pretstavuva zna~aen zagaduva~ so {estovalenten hrom na podzemnite vodi vo neposrednata blizina na lokacijata i na povr{inskite vodi, odnosno na potokot Muzga i posredno r. Vardar, vo koja toj se vliva. Zagaduvaweto se vr{i na nekolku na~ini: so povr{insko ispirawe na {estovalenten hrom so atmosferskite vrneì; so direkten kontakt so podzemnite vodi, zaradi natisok vrz tloto od teìnata na deponiraniot materijal, a vo uslovi na nivno poka~eno nivo; so prodirawe na filtrat od teloto na deponijata vo cevkata vo koja e kanaliziran potokot Muzga, {to minuva pod deponijata.

Povi{enite koncentracii na hrom vo potokot Muzga i podzemnite vodi se dokaàni so niza merewa, izvr{eni vo sostav na Programata na JP Vodovod-Skopje, {to se realizira od 1995 god vo kontinuitet do denes. Probite, kako i mereweto na protekot vo momentot na zemawe na probite, vr{eni se simultano na dvete kontrolni mesta na potokot Muzga, pred i posle deponijata (T-11). Odreduvan e vkupen (Cr vk) i {estovalneten hrom (Cr+6). Vo tabelata dadeni se karakteristi~nite vrednosti za sodrìnata na Crvk.

Tabela 2. Rezultati od simultanite merewa na sodrìna na Cr vo potokot Muzga

Crvk. - presek od n- merewa 0,00475 0,00085 0,00262

Crvk. max 0,016 0,0019 0,0098 Crvk. max

ispituvawata na ova kontrolno mesto se zapo~nati od X -1997g.

0,0005 0,0003 trag Izvor: RHMZ

So merewata e konstatirano deka koncentracijata na {estovalenten hrom vo potokot Muzga po napu{taweto na deponijata, vo odnos na onaa pred vlezot vo nea e pogolema prose~no 252 pati vo 1997/98; 2272 pati vo 1998/99 i 1575 vo 2000 god. Koncentraciite na hrom variraat vo zavisnost od hidrolo{kite sostojbi za odredena godina, taka {to se zgolemuva opasnosta od povi{eni koncentracii na {estovalenten hrom vo povr{inskite i podzemnite vodi vo su{ni periodi. Vo isklu~itelni slu~ai zabeleàni se poka~eni vrednosti na {estovalenten hrom vo vodata od Kaptaà 1, no sekoga{ so vrednosti pod MDK soglasno Pravilnikot za higienskata ispravnost na vodata za piewe. Taka na primer, visoki vrednosti za Crvk se zabeleàni vo 1997g. i toa vo mesecite april,


11

septemvri i oktomvri, na mernite mesta nizvodno od deponijata, na leviot i desniot breg na r. Vardar. Vo ovoj period se poka~eni i vrednostite na hrom vo vodite na Kaptaà 1. Pri~inata za zna~itelno visokite vrednosti na {estovalenten hrom na mernite mesta vo blizinata na deponijata ne e utvrdena, bidej}i sli~ni hidrolo{ki uslovi vo minatoto ne rezultirale so takvi rezultati. Isto taka ostanuva nerazjasneto dali poka~enata vrednost na hrom vo vodata na izvorot (i toa isklu~ivo vo Prvata kaptaà) e rezultat na patuvaweto na zagadenite podzemni vodi od deponijata kon @eden, ili od zagadeni vodi na r. Vardar {to ponira kaj Radu{a.

Kako nadgradba na postojnata merna mreà za realizacija na Programata, vo 1999god. od fondot na Phare se izdvoeni sredstva za izvedba na dva novi dlaboki piezometri PD - 1/1 (100 m) i PD- ½ (60 m). Novite piezometri locirani se nasproti deponijata (na leviot breg na r. Vardar) i na desniot breg od r. Vardar (vo podno`jeto na @eden), neposredno do stariot piezometar P-1. Celta na izgradbata na bunarite e utvrduvaweto na propagacijata na {estovalentniot hrom vo dlabokite podzemni vodonosni horizonti i vo pravecot na @edenskata akumulacija.

Nivoto na podzemnata voda se nao|a na 12 do 16 m pod dnoto na koritoto na r. Vardar i toa varira vo zavisnost od hidrolo{kite uslovi vo godinata. Utvrdeno e deka podzemnite vodi od leviot kon desniot breg na r. Vardar patuvaat za 1 mesec taka {to koncentraciite na vkupen hrom se namaleni kaj noviot dlabok piezometar za 45% vo odnos na koncentraciite neposredno pod emiterot (deponijata). Ova se dolì na razreduvawe na koncentraciite na hrom, najverojatno poradi difuzno me{awe na zagadeniot podzemen tok so sveì nezagadeni vodi od freatskata izdan. Koncentraciite na hrom se namaluvaat odej}i vo dlabo~ina i vo horizontalna nasoka kon @eden. Sepak, zagriùva faktot {to zagaduvaweto e pro{ireno i na dlabokite horizonti so dlabo~ina preku 90m. Postojnite nabquduva~ki profili ne se vo dovolen broj i ne se prostorno distribuirani taka da moè da se odgovorat pra{awata dali {estovalentniot hrom emitiran od deponijata patuva do @edenskata akumulacija preku podzemnite vodi, ili so infiltracija na zagadenite povr{inski vodi na r. Vardar, pri nejzinoto ponirawe kaj Radu{a.

1.4. Izvod od "Ekspertizata za opredeluvawe na granicite na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e"

Soznanijata za genezata na izvorot Ra{~e i goleminata na negoviot sliv, pottiknuvaa aktivnosti na nau~nata i stru~nata javnost za so~uvuvaweto na kvalitetot na vodite na izvorot. Dotolku pove}e {to na prostorot na negovoto hranewe se naglaseni procesite na urbanizacija i industrijalizacija. Vo 1989 god. se pristapi kon izrabotka na Ekspertizata za odreduvawe na granicite na za{itnite zoni na izvorot Ra{~e. Ekspertizata e izgotvena vrz osnova na Pravilnikot za na~inot na opredeluvawe i odrùvawe na za{titni zoni okolu izvorite na voda za piewe, Sl vesnik na SRM br. 17/83. Taa be{e nara~ana od stranata na Sobranieto na grad Skopje i JP "Vodovod i kanalizacii", dodeka nejzin izgotvuva~ be{e stru~en tim od soodvetni profili, a nositel na zada~ata be{e Grade`niot Institut "Makedonija"-Skopje. Ekspertizata sodrì pet poglavja i toa:


12

1. Prirodna sredina, 2. Urbana sredina, 3. Za{titni zoni na izvorot Ra{~e, 4. Merki za za{tita na vodnite resursi vo za{titenite zoni i 5. Osnovi za dolgoro~na programa za naredni istra`ni i

oskultacioni raboti. Vo prvata glava se obraboteni: geomorfolo{kite, hidrogeolo{kite

karakteristiki na Polo{kiot region, osnovnite karakteristiki na akumulacijata @eden i Polo{kata kotlina, karakteristiki na vodite na izvorot Ra{~e, bilansot na vodite vo Polog i izvorot Ra{~e i izotopsko-traserski ispituvawa.

Ispituvawata vr{eni za potrebite na bilansiraweto na povr{inskite i podzemnite vodi vo regionot na Polog i izvorot Ra{~e i izotopsko-traserskite ispituvawa vo periodot na {eesetite i sedumdesetite godini, pretstavuvaat osnova za dobivawe osnovna prestava za toa na koj na~in se distribuiraat vrneìte, povr{inskite vodeni tekovi i podzemnite izdani vo analiziranoto podra~je. Modelot na hraneweto na izvorot Ra{~e se izrazuva kako funkcija od: Q1-podzemnite vodi vo Polog (freatski), Q2-vrneìte nad @eden i Q3-plitkite podzemni vodi od rekata Vardar, vo najverojaten soodnos 0,7:0,2:0,1.

Vo poglavjeto Urbana sredina analizirani se sostojbite i planiraniot urban razvoj vo Polo{kata kotlina, elementite i interakciite {to vlijaat vrz za{titata na vodnite resursi, urbanisti~ko-ekolo{kata evaluacija na urbanite modeli i vulnerabilitetot na prirodnite (vo prv red vodenite) resursi.

Kako rezultat na dotoga{niot stepen na istraènost i sintetizirawe na soznanijata za hraneweto na izvorot Ra{~e, prirodnite i sozdadenite uslovi {to vlijaat na kvalitetot na vodata na izvorot, proizleze definirawe na granicite na za{titnite zoni na izvorot i soodvetnite merki za za{tita. Zoniraweto e izvr{eno spored vospostaveni principi koi gi odrazuvaat prirodnite uslovi i toa:

• Genezata na prirodniot model i kompleksnite geolo{ki, hidrogeolo{ki, seizmo-tektonski i drugi formacii;

• Specifika na masivot @eden, koj se odlikuva so visok stepen na karstifikacija i brzo infiltrirawe na povr{inski i podzemni vodi;

• Specifi~nosta na hraneweto na unikatniot izvor Ra{~e, koj ne moè da se vklopi vo modelot na klasi~ni izvori{ta;

• Prelivniot karakter na vodite na izvorot i negovata neposredna povrzanost so podzemnata akumulacija na @eden;

• Posebnata uloga na vodite od Dolen Polog i negovata nerazdelna funkcija so @edenskiot masiv i

• Indirektnite vlijanija na vodite od Goren Polog, Mavrovskiot hidrosistem i [arskite vodi. Napraven e obid za analiza na vlijanijata od urbanite sistemi - gradskite

i selskite naselbi, industriskite i agroindustriskite tehnologii i drugi zagaduva~i.

So Ekspertizata se opredeleni tri za{titni zoni i toa: Prva zona-prostor na masivot @eden, izvorot Ra{~e so kaptaìte 1 i 2 i

prostorot ograden so fizi~ka ograda;


13

Vtora zona-podra~jeto na Dolen Polog {to e vo neposredna vrska so masivot @eden i

Treta zona-Podra~jeto na Goren Polog so del od prostorite na Mavrovskiot hidrosistem i podno`jeto na [ar planina.

Zonite se utvrdeni spored karta vo razmera 1:50.000 vrz osnova na vode~kiot kriterium-hidrogeolo{kite karakteristiki, utvrduvaj}i gi osnovnite reperni to~ki za definirawe na granicite.

Pokraj zoniraweto, utvrdeni se posebni merki za za{tita selektivno za sekoja od zonite, usoglaseni so hidrogeolo{kite, hidrolo{kite i urbano-ekolo{kite uslovi, a se odnesuvaat na:

− merki za za{tita na fizi~kite, hemiskite i bakteriolo{kite svojstva na vodata;

− merki za za{tita na prirodnite vrednosti na zemji{teto, vodite, vegetacijata i vozduhot na prostorot na slivnoto podra~je i

− merki za za{tita na vodnite koli~estva i sega{niot priroden reìm na nivnoto istekuvawe. Vrz osnova na rezultatite od Ekspertizata donesena e Odlukata za

utvrduvawe na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e i opredeluvawe na merkite za za{tita.

1.5. Op{ti karakteristiki na za{titnite zoni na izvorot i komentar na nivnite granici

Granicite na morfolo{kata celina na po{irokata zona na hranewe na izvorot Ra{~e se prestaveni so bilata na planinskite masivi-vododelnicite na slivot na r. Vardar i toa:

• Na zapad i severozapad se protega venecot na [ara, na ~ii {to padini se formirani najgolemiot broj na pritoki na Vardar so ~ij {to dotok se zbogatuvaat povr{inskite tekovi i podzemnite rezervi vo slivot;

• Na sever i severoistok se izdiga Radu{kiot masiv, koj pretstavuva kraen isto~en ogranok na [ara, po koj dotekuvaaat nekolku pomali pritoki. Biloto na planinata ne pretstavuva granica na za{titnata zona, tuku taa se poklopuva so Dràvnata granica {to minuva ponisko;

• Na istok granicata vodi vo podno`jeto na @eden, odnosno preku vozvi{enieto Qubin ja se~e dolinata na r. Fu{ i se iska~uva na planinata Osoj;

• Ju`nata granica se dviì po srtot na planinata Osoj i Suva Gora, preku Dobra Voda, opfa}aj}i ja planinata Bukovi} i Mavrovskata visoramnina, zavr{uva vo dolinata na reka Radika; jugozapadnata granica vodi po dolinata na reka Radika do vrvovite na Vraca, zatvoraj}i go krugot so [arskiot masiv. Vo slivot na rekata Vardar od izvori{niot del do vreloto Ra{~e (koj

pretstavuva prostor vo ramkite na Tretata za{titna zona) se oddeluvaat prirodno-funkcionalni celini so razli~ni stepeni na antropogen pritisok, odnosno so~uvanost na prirodnite pojavi i procesi.

Planinskata zona gi opfa}a planinite: [ara so Radu{kiot ogranok, @eden, Osoj, Suva Gora, Dobra Voda, koi se karakteriziraat so mal broj na


14

naselbi i mali gustini na naselenost; namenata na koristeweto na zemji{teto e prete`no pod {umi i pasi{ta.

Ramninsko-kotlinskata zona gi opfa}a Polo{koto Pole i negoviot obod kon sosednite planini. Se karakterizira so golem broj na naseleni mesta i relativno visoki gustini na naselenost, povrzani so razviena mreà na soobra}ajna i energetska infrastruktura. Ovde se locirani dvata najgolemi urbani centri vo analiziranoto podra~je-Tetovo i Gostivar. Zemji{teto e intenzivno obraboteno, voglavno pod nivi, gradini i ovo{tarnici, a del od niv se nao|aat pod sistemot za navodnuvawe Goren i Dolen Polog.

Mavrovskata visoramnina go opfa}a basenot na Mavrovskoto Ezero so poniskite padini na Bistra i Ni~purska planina. Prostorot celosno pripa|a na Nacionalniot park "Mavrovo", vo koj najgolemiot del e angaìran so ve{ta~kata akumulacija Mavrovo, obodniot del e opfaten so vikend-gradba i turisti~ko-ugostitelski objekti; planinskite padini se pod listopadni {umi, delumno i pod pasi{ta. Nekoga{nite naseleni mesta se transformirani vo vikend-naselbi, povrzani so soodvetna infrastruktura.

Dolinsko-klisuresta zona gi opfa}a Dervenskata klisura na r. Vardar i Tetovskata suvodolica so dolinata na reka Fu{. Ovoj prostor, iako topografski ograni~en od stranite na padinite koi ja formiraat dolinata-klisurata, zaradi komunikacijata {to ja ovozmoùvaat vo pravec na re~niot tek i relativno plodnite aluvijalni nanosi od re~noto korito, sozdale uslovi za postauvawe na va`ni infrastrukturni koridori, {to povleklo izvesna koncentracija na naselenie.

Pri definiraweto na granicite na za{titnite zoni ne se zemani predvid administrativnite granici na op{tinite, granicite na katastarskite op{tini i urbanite opfati na naselenite mesta, {to ja ote`nuva primenata na Odlukata. Isto taka repernite to~ki so pomo{ na koi se definirani granicite, kako i grafi~kiot prilog vo sostav na Odlukata se nedovolno jasno prezentirani, za da moè da se oddelat prostorite pod soodvetniot reìm. Merkite za za{tita se izrazeni preku zabrani, ograni~uvawa i tehni~ki intervencii, a se unificirani za sekoja zona pooddelno. So ogled na toa {to na prostorot na Prvata po{iroka za{titna zona ve}e postojat naseleni mesta i drugi funkcii vrzani so nivniot opstanok i razvoj, a so merkite za za{tita se zabranuva izgradba na bilo kakvi objekti, zemjodelsko i industrisko proizvodstvo, doslednoto sproveduvawe na Odlukata bi zna~elo zamrznuvawe na razvojot na ovie naselbi, ili nivna dislokacija. Nedovolnata zapoznaenost na nadle`nite lokalni slu`bi i lokalnoto naselenie so zakonski opredelenite merki za za{tita, predizvikuva nivno sekojdnevno grubo kr{ewe.

Od druga strana, to~nata prostorna determiniranost na granicite treba da soodvetstvuva na realnata izgradenost, sopstvenosta na zemji{teto, kako i od rezervacijata na prostorot za objekti od regionalno zna~ewe.

1.6. Definirawe na granicite na potesnoto gravitaciono podra~je, kako opfat na Planot

Postojnite granici na Prvata i Vtorata po{iroka za{titna zona se predlaga da se dopreciziraat soglasno so prirodnite uslovi, no i so vlijanijata


15

od izgradenite sodrìni (naselbite, soobra}ajnata infrastruktura, odnosno aktuelnata namena i koristewe na zemji{teto) i toa:

− Granicata na Prvata po{iroka za{titna zona se pomestuva: vo pravec na jugoistok na naselbata Ra{~e do kota 431, opfa}aj}i go celiot novoplaniran gradeèn opfat na seloto i na istok se spu{ta do rekata Vardar; kaj naselbata Jegunovce, kon zapad do kota 206, po urbaniot opfat na naselbata, dvièj}i se po zapadite granici na urbanite opfati na naselbite Raotince, Kopance, Tudence, Siri~ino i rekata Vardar; ja napu{ta trasata na avtopatot Skopje-Tetovo, od prevojot Grup~inska krasta, po ju`nata granica na pasi{tata (nad seloto Grup~in), do kota 487, ozna~eno vo grafi~kite prilozi.

− Granicata na Vtorata po{iroka za{titna zona se pomestuva na zapad od kota 862, odej}i po novopredvidenite grade`ni opfati na naselbite: Vratnica, Belovi{te, Odri, Dobro{te, Glo|i, Pr{ovce, Tearce, Slatino, Le{ok, Nepro{teno, Xep~i{te i Poroj, dadeno vo grafi~kite prilozi. Voedno, za da se izvr{i detalno zonirawe spored zagrozenosta na

kvalitetot na podzemnite vodi i predloàt soodvetni i vo stvarnost primenlivi reìmi na za{tita za terenot koj neposredno prostorno i vremenski blisku gravitira na @edenskata akumulacija, se usvojuva granicite na Planot da se sovpadnat so uto~netata granica na Vtorata po{iroka za{titna zona na izvorot.

Prostorot vo ramkite na Tretata za{titna zona se razgleduva kako neodvoiv del na vkupnoto podra~je od vlijanie za formiraweto na podzemnite rezervi preku analiza na prirodnite faktori. Planot ovoj prostor go tretira bez da se zadlabo~uva vo detalna prostorna organizacija, odnosno definira soodvetni merki za nadopolnuvawe na monitoringot {to }e tretira pogolem broj na merni mesta i zgolemen broj na elementi {to }e treba da bidat predmet na sledewe. ]e se izvr{i zonirawe od aspekt na hidrogeolo{kata zagrozenost na ovoj prostor, {to }e se zeme predvid pri definiraweto na nasokite za pro{iruvawe na monitoringot, definiraweto na prioritetite za pre~istuvawe na otpadnite vodi.


16

2. Abiotski i biotski karakteristiki na podra~jeto i vlijanijata vrz kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi relevantni za izvorot

Analizata na abiotskite i biotskite karakteristiki e izvr{ena so cel da se utvrdat nivnite vlijanija vrz kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi relevantni za izvorot Ra{~e. Pri toa akcentot e staven na geolo{kite, geomorfolo{kite, hidrgeolo{kite, klimatskite, po~venite i vegetaciskite karakteristiki. Vo zavisnosta od vlijanijata na oddelnite karakteristiki {to se odrazuvaat na kvalitetot, stabilnosta i izda{nosta na izvorot, tretiran e prostorot na Prvata i Vtorata za{titna zona i po potreba delovi od Tretata zona.

2.1. Gradba na terenot, mehanizmi na hranewe i reìm na izvorot Ra{~e

2.1.1. Geomorfolo{ki karakteristiki

Polo{kata Kotlina so svoite grani~ni delovi kon dolinata na reka Treska i Skopskata Kotlina zafa}a povr{ina od 1360 km2 od koi 300 km2 pripa|aat na Prvata i Vtorata za{titna zona na izvorot. Vo ovoj prostoren kompleks, izvorot Ra{~e se nao|a na zapadniot raben del na Skopskata kotlina koja grani~i so Polog po profilot na @edenskiot masiv. Dolìnata na Polo{kata kotlina iznesuva okolu 40 km., a prose~nata {irina okolu 6,5 km. Najtesna e pome|u selata Pirok i Radiovce (5,2 km.), kade {to se smeta deka e granica me|u Goren i Dolen Polog. Me|u selata Kamewane i Miletino so 8,5 km. Kotlinata e naj{iroka, od kade se do Jegunovce prose~nata {irina iznesuva od 6,5 do 7 km.

Kotlinata se odlikuva so slab reqefen dinamizam, kotlinskoto dno postepeno se spu{ta od Gostivar kon Jegunovce, kako i od podno`jeto na [ara kon Suva Gora i @eden. Taka na primer nadmorskata visina kaj Gostivar iznesuva 520 m, a kaj Raotince 385 m., {to e rezultat na intenzivnata re~na erozija po istekuvawe na Polo{koto ezero i vospostavuvawe na re~niot tek na Vardar.

Rekata Vardar vo odreden period mnogu ~esto go menuvala svojot tek ostavaj}i akumulativni terasi od pretaloèniot fluvioglacijalen nanos se do pojavite na intenzivni re~ni nanosi od [arskiot masiv so koj e potisnata vo ramki na sega{niot profil.

Od regionalen aspekt dominantni i karakteristi~ni morfostrukturi vo sostav na Polo{kata kotlina se masivite na [ar Planina, @eden, Suva Gora i Bukovi} koi se vsu{nost horstovi i se nao|aat na periferniot del na kotlinata. Vo obodnite delovi na Polog karakteristi~ni se pojavite na pliocenskite ezerski terasi vo Goren Polog i fluvio-glacijalnata terasa vo Dolen Polog. Site ovie uslovno zemeno makro strukturi se produkt na vlijanijata na tektonskite aktivnosti i site vidovi na erozija koi deluvale za vreme na geolo{kata istorija na sozdavawe na terenot.

Kako posebna geomorfolo{ka edinica moè da se smeta Radu{kiot serpentinski masiv koj se odlikuva so tipi~en petrolo{ki strukturen i morfolo{ki sklop i drasti~no se razlikuva od ostanatite morfostrukturi.


17

[arskiot masiv pretstavuva horst visoko izdignat vo odnos na Polo{kata kotlina. Na prostorite me|u 2000 i 2100 mnv terenot na [ara pretstavuva {iroka erozivna povr{ina od koja se izdignuvaat pove}e vrvovi visoki nad 2500 m. Celiot masiv na [ara e isprese~en so brojni potoci i reki koi vo subparalelni dolini se spu{taat vo nizinata. Najgolem del od vodite se dreniraat od karbonatnite kompleksi koi na odredeni prostori se vo povlatata na paleozojskite {krilci.

Planinata @eden pretstavuva osamen planinski masiv so pravec na protegawe JZ-SI. Na severozapad masivot e otse~en so Polo{kata depresija, a na severoistok so Dervenskata klisura, dodeka na istok i jugozapad se nao|aat Skopskata kotlina i Grup~inskite ridovi, potoa dolinata na reka Fu{ i padinite na planinata Osoj. Osnovna karakteristika na @edenskiot masiv e pojavata na mo{ne dobro razvieni oblici na karstot. Vo toj kontekst se registrirani brojni vrta~i so raznovidni dimenzii i formi i istite se javuvaat vo grupi ili nizovi. Osnovata na terenot e mo{ne ispukana so razvieni sistemi na karstni kanali i kaverni {to uslovuva visoka absorpcija na vrneìte, zaradi {to otsustvuvaat {krapite kako povr{inski oblici. Vo delovite kon Dolen Polog na pove}e mesta se konstatirani ponori, a najkarakteristi~ni se vo atarot na selo Raotince. Od dosega{nite prou~uvawa se ceni deka najgolema pe{tera e Dona Duka koja se nao|a vo blizina na seloto Ra{~e i istata e so mo{ne kompleksna struktura, pri {to se konstatirani pove}e galerii vo razli~ni nivoa.

Druga pogolema pe{tera e otkriena nizvodno od seloto Raotince so otvor {irok nad 20 m i edna kraj patot Skopje -Tetovo vo dolinata na reka Fu{.

Planinata Suva Gora pretstavuva prostrana visoramnina-horst koja strmno se spu{ta kon Polo{kata kotlina. Masivot ima protegawe JJZ-SSI. Biloto na ovaa planina koja pretstavuva {iroko plato e zafateno so intenzivni procesi na karstifikacija koi rezultirale so sozdavawe na tipi~en pejsa` od stotici raznovidi vrta~i. Na mesta vrta~ite se transformirani vo uvali i pomali poliwa so dlabina od 2 do 20 i pove}e metri. Pome|u vrta~ite se izdignuvaat pove}e kupasti vrvovi so visina od 1300 do nad 1900 m.

Pokraj vrta~ite otkrieni se i brojni pojavi na kaverni, kanali, podkapini i poretko pe{teri.

Masivot na planinata Bukovi} so svoite severni padini se spu{ta vo Polo{kata depresija se do Gostivar. Istiot e izgraden od paleozojski-devonski mermeri zafateni so intenzivna karstifikacija, {to uslovilo pojavi na golem broj na vrta~i po biloto na planinata. Ima dinarski pravec na protegawe, zna~i JI-SZ, so najgolemi visini od 1518 i 1528 m. Pliocenskite terasi koi se produkt na erozivno-akumulacionite procesi vo zavr{nata faza na Polo{koto ezero se konstatirani kako relikti vo Vruto~kot zaliv, potoa na platoto me|u selata Vrap~i{te i Zduwe, kaj selo Gorna Bawica odnosno selo Rusino i vo povisokite nivoa na padinite pred \onovica. So svoite visini od 3 do 15 m. terasnite erozivni platoa se po{ne markantni na prostorot nad aluvijalnata terasa na Vardar. Ovie sedimenti zaedno so fluvio-glacijalnata terasa pripa|aat na potesniot del na Polo{kata kotlina.

Fluvio-glacijalnata terasa ili plato se nao|a vo Dolen Polog, na prostorot na selata Vratnica, Nera{te i Ora{je do rekata Vardar i


18

pretstavuva erozivno-akumulacionen nanos, sostaven od morenski materijal i re~en nanos na Qubotenska reka, koja go izdlabila svoeto korito i vr{i sukcesivna destrukcija na sozdadenata terasa.

2.1.2. Litostratigrafski karakteristiki

Polo{kata kotlina e tipi~na tektonska potolina koja e dlaboko spu{tena paleozojska masa na raznovidni karpesti formacii osven vo severoisto~niot rab kade {to vo paleoreqefot se zastapeni mezozojski ultrabazi~ni karpi.

Severozapadniot oboden del na kotlinata go pretstavuva masivot na [ar Planina izgraden glavno od {krilci so ponizok stepen na kristalinitet, so interkalacii na mermeri i ~esti intruzii i proboi na magmatski i vulkanski karpi.

Osnovata na terenot e izgradena od raznovidni paleozojski {krilesti formacii i toa sericitski, sericitsko-hloritski, epidotski, amfibolski, grafiti~ni i sli~ni varieteti, a na mesta se javuvaat i kvarcni {krilci i kvarciti i interkalacii na mermeri.

Vo isto~niot i severoisto~niot rab na kotlinata paleozojskite formacii se prepokrieni so kompleks na mermerizirani varovnici kako i severoisto~niot del na [ar Planina. Spored najnovite istraùvawa ovoj karbonaten kompleks koj vsu{nost gi gradi suvogorskiot, èdenskiot i qubotenskiot masiv kako i odredeni podra~ja na jugozapadniot del na [ara se od trijaska starost, {to e utvrdeno vrz osnova na paleontolo{ki i korelaciski metodi.

Krajniot severno i severoisto~en del na Polo{kata kotlina e izgraden od ultrabazi~ni karpi poznati kako Radu{ki masiv koi se sostaveni od varieteti petrolo{ki determinirani kako duniti, hacburgiti i serpentiniti.

Formacijata na paleozojskite {krilci se karakterizira vo ju`niot del so u~estvo na devonski mermeri vo zavr{niot del, kako {to e na masivot na Bukovik, a osnovnata masa ja ~inat karpi na zelenata serija i filitoidniot kompleks. Ovaa formacija prodolùva po masivot na [ara kon sever odnosno severoistok so lokalni litolo{ki postepeni preodi vo sli~ni varieti {to svedo~i za singeretskiot karakter na zastapenite {krilesti masi.

Na jugoisto~niot rab na Polo{kata kotlina karpite od paleozojskata formacija se pretstaveni so metadijabazi, filitoidi i drugi {krilci, a lokalno se javuvaat i metakvarc porfiri {to se zaedno ukaùva na intenzivna dinamika za vreme na geosinklinalnata faza so u~estvo na magmatski procesi.

Paleozojskata {krilesta formacija od osnovata na polo{kata kotlina otkriena e vo tesen pojas vo pravec na Skopskata kotlina od s. Sten~e kon Grup~in kade {to se konstatirani raznovidni tipovi na {krilci vo koi dominiraat filitoidite, so interkalacii na karbonatni {krilci, zeleni {krilci i proboj na gabro dijabazi.

Trijaskiot karbonaten kompleks e pretstaven so ogromni masi na mermerizirani varovnici i dolomiti koi gi gradat masivite na Suva Gora, @eden i Quboten od koi prvite dva definitivno imaat klu~na uloga vo odnos na hidrogeolo{kiot status na obodot na Polo{kata kotlina kako ogromni hidro kolektori.


19

Inaku, od minerolo{ko-petrografski aspekt varovnicite na @eden i Quboten imaat tukure~i identi~ni karakteristiki, so toa {to vo ramki na @edenskiot masiv se otkrieni i masi na dolomiti vo podinata (s. Dolno Ora{je). Za razlika od ovie prostori masivot na Suva Gora e sostaven prete`no od dolomiti i dolomiti~ni varovnici i pomali masi na mermerizirani kalcitski varovnici.

Neogenite i kvarternite sedimenti ja ispolnuvaat polo{kata kotlina koja za vreme na pliocen egzistirala kako golem ezerski basen. Osnovna karakteristika na ovie sedimenti e izrazeniot heterogen litolo{ki sostav, osobeno vo sredi{niot del na kotlinata i nejzinite podlaboki delovi. Ova ukaùva na mo{ne specifi~ni uslovi koi vladeele za vreme na ezerskata faza izrazeni preku intenzivnite denudacioni procesi na [ar Planina i neogenite tektonskite dvièwa.

Vrz osnova na izvr{enite mo{ne detalni geolo{ki istraùvawa na Polo{kata kotlina so izrabotka na geolo{ki karti, istra`ni dup~ewa i drugi metodi na istraùvawe, izdvoeni se pet neogeni komleksi koi vleguvaat vo prostornata {ema na kotlinata. Toa se:

− Vruto~kiot rov, − Bawi~ko-Vrap~i~koto plato, − Podno`jeto na Par Planina i − Centralniot del na Polo{kata kotlina i Radu{kiot zaliv.

Najzastapeni sedimenti od pliocenskiot kompleks se glinovito-pesoklivo-~akalesti-naslagi {to se protegaat od krajniot juèn obod na kotlinata, zna~i od okolinata na Gostivar, od \onovica, Vruto~ki rov, Vrap~i{te, Zduwe, preku centralniot del na kotlinata do vlezot na Vardar vo Dervenskata klisura.

Vo najgolem del sedimentite na pliocenskata faza se prepokrieni so kvarteren nanos (aluvijalni, deluvijalni i proluvijali sedimenti).

Vo ramki na ovoj kompleks e konstatirana visoko izrazena heterogenost od aspekt na negoviot granulometristki i petrografski sostav. Promenite se slu~uvaat i vo vertikalen i vo bo~en pravec, {to ukaùva na mo{ne dinami~ka evolucija na pliocenskata ezerska faza kako i podocne`nite kvarterni glacijalni fazi.

Vo ramki na osnovnite pliocenski depoziti ~ija debelina se dviì od 300 do 600 m od kotata na terenot vo razli~ni delovi na kotlinata, konstatirani se i obodni sedimenti od ista starost i toa vo podno`jeto na [ara i osobeno vo okolinata na Gostivar.

Vo podno`jeto na [ar planina dominiraat grubo klasti~ni sedimenti pome{ani so glina bez promeni vo sedimentacijata so tendencija na namaluvawe na glinovitata komponenta vo pravec na Gornopolo{kite delovi. Vo vrska so ova se doveduvaat pojavite na arteski izdani vo Dolen Polog {to ne e potvrdeno vo Gostivarskoto podra~je.

Ovaa serija na pliocenski grubozrni sedimenti vo zonata na podno`jeto na [arskiot masiv vo dobar del e prepokriena so fluvio glacijalni sedimenti od podocne`nite evolutivni fazi.


20

Interesni se soznanijata vo vrska so pliocenskite naslagi vo okolinata na Gostivar, kade {to dominiraat glinoviti sedimenti so ~akalesto-pesoklivi proslojci. Ova se manifestira na potegot od Zduwe i Vrap~i{te kon Dolna i Gorna Bawica i se do prevojot vo okolinata na selata Mitroi Krsti i \onovica. Vo ovoj del sedimentite se isto taka glavno glinoviti so interkalacii na pesoklivo-~akalesti sloevi i dostignuvaat rasprostranuvawe do nadmorska visina od 800 m.

Na ova podra~je zna~ajno mesto vo sklop na pliocenskite sedimenti zavzemaat naslagite vo t.n. Vruto~ki Rov, kade {to istite, od seloto Raven preku Vrutok se vovle~eni vo vid na tesen rov se do seloto Re~ane. Vo sostavot na ovie seimenti preovladuvaat krupnozrni ~akali so glina, valutoci i samci. Ovie sedimenti obrazuvaat blago navaleno plato so pad kon dolinata na Vardar i istoto e vo dobar del disecirano od vodite na Duvska Reka i Vardar.

Kvarternite sedimenti vo Polo{kata kotlina zavzemaat zna~ajno mesto i vo golem del nalegaat preku pliocenskite tvorevini. Vo ramki na ovaa grupa na karpi se determinirani mermerni bre~i i konglomerati na padinite na Suva Gora, fluvio-glacijalni sedimenti vo Radu{kiot zaliv, izvorski bigori i oniksi, potoa proluvijalni, deluvijalni i aluvijalni depoziti.

Fluvio-glacijalnite sedimenti se produkt na glacijalnite fazi i aktivnosta na lednicite na [ar Planina i istite se rasprostraneti vdol` obodot na [ara, no i vo pravec na centralnite delovi na Polo{kata Kotlina, a najmarkantni i najzna~ajni depoziti se konstatirani vo prostorot na Radu{kiot pliocenski zaliv.

Poto~no na prostorot od selata Belovi{te, Vratnica, Nera{te i Ora{je, posle topeweto na gle~erite od [ar Planina se sozdadeni debeli fluvio-glacijalni tvorbi so mo}nost od okolu 200 m. Vo sostavot na ovie sedimenti dominiraat grubozrni ~akali, valutoci i samci so pesoklivo-glinoviti frakcii. Od mineralo{ko-petrografski aspekt ovie sedimenti se mo{ne heterogeni i vo novniot sostav preovladuvaat valutocite od kvarc, magmatski karpi i mermeri.

Vo Polo{kata kotlina izvorskite bigori i oniksot se konstatirani vo samoto podno`je na [ar Planina, na lokacii kade {to lokalnite rasedi go se~at glavniot polo{ki rased. Otkrieni se vo selata Dolno Pal~i{te, Nepro{teno, Le{ok i Slatino.

Proluvijalnite naslagi se najzastapeni vo podno`jeto na [ar Planina, za razlika od ostanatite krajbre`ni delovi na Polog. Debelinata na ovie sedimenti e proporcionalno zavisna od intenzitetot na erozivnite procesi, od fizi~ko-mehani~kite sostojbi na karpestite masi, od nagibot na padinite, od klimatskite faktori i sl. Taka na primer po obodot na kotlinata vo delot na [ara nivnata debelina iznesuva do 50 m., a vo centralniot del na kotlinata od 2-3 m. Po sostav toa se negranulirani drobini sostaveni od kvarciti, kvarc, magmatski karpi, mermeri i sl. Slika na uslovite na nivnata geneza se reflektira vo aktivnosta na potokot Poroj kaj istoimenoto selo, koj e seu{te aktiven i nosi ogromni koli~ini na materijal, osobeno za vreme na intenzivni vrneì.

Vo podno j̀eto na Suva Gora proluvijalnite sedimenti isto taka imaat zna~itelni rasprostranuvawe i istite pretstavuvaat nevrzani do slabovrzani


21

bre~i sostaveni isklu~ivo od dolomiti~no-kalcitski mermerizirani varovnici. Debelinata na ovie sedimenti e razli~na na potegot Sten~e-Volkovija-êgrane, i spored ponovite istra`no dup~a~ki raboti taa iznesuva od 30 do 50 m.

Deluvijalnite sedimenti kako produkt na povr{inskata degradacija na osnovnite karpesti masi se rasprostraneti na celoto podra~je na Polo{kata kotlina. Vo sostavot na ovie sedimenti dominiraat raznogranulirani fragmenti i glinovito pesokliva drobina, do grusna drobina, ~ija debelina varira vo zavisnost od niza uslovi. Istata moè da iznesuva od 0,1 duri do 60 m (me|u @elino i Grup~in), a sostavot e vo funkcija na petrografskiot karakter na osnovnite karpesti masi.

Aluvijalnite sedimenti se vrzani za re~nite dolini i pretstavuvaat produkt na fluvijalnite erozivni procesi. Najzastapeni se vdol` te~enieto na rekata Vardar, koja vo minatoto mo{ne ~esto go menuvala koritoto ostavaj}i naslagi so karakteristi~en grubozrn i ~akalesto-pesokliv sostav. Debelinata na aluvijalnite i terasnite naslagi na Vardar i negovite pritoki e varijabilna vo zavisnost od topografskite uslovi na te~enieto, protocite odnosno klimatskite uslovi kako i niza drugi okolnosti vrzani za geomorfolo{kite faktori i vlijanija. Vo sekoj slu~aj tie pretstavuvaat zna~aen segment so celokupniot geolo{ko-hidrogeolo{ki profil na Polo{kata kotlina i jasno e deka imaat odredeni vlijanija vo reìmot na prihranuvawe na podzemjeto.

2.1.3. Tektonski karakteristiki na terenot

Od regionalen aspekt Polo{kata kotlina pripa|a na tektonskata oblast na [ara odnosno na Zapadno makedonskata geotektonska edinica vo ~ii ramki se izdvoeni i samiot [arski masiv, masivot na @eden, Radu{kiot ultrabazitski masiv i Zapadno-Ka~ani~kiot tektonski blok.

Spored dosega{nite geolo{ki istraùvawa na ova podra~je se ceni deka oblasta bila zafatena so Hercinskata i podocne`nata Alpska orogeneza.

Hercinskata orogeneza odigrala glavna uloga pri formiraweto na terenot. Paleozoikot koj e pretstaven so debel kompleks na raznovidni {krilci i magmatiti, za vreme na ovaa orogeneza e poremeten kako so radijalni, taka i so tangencijalni strukturi. Formiranite strukturi za vreme na Hercinskata orogeneza so narednata Alpska faza bile preraboteni i vidno izmeneti. Tie se karakteriziraat so brahi strukturi, sinklinali i antiklinali so orientacija vo pravec severozapad-jugoistok. Tie se dopolnitelno transformirani so rasedi generalno orientirani upravno edni na drugi, od koi postarite imaat protegawe vo pravec severozapad-jugoistok, a pomladite jugozapad-severoistok.

Oblasta na [ara vo potesen smisol pretstavuva intenzivno strukturno-tektonski deformiran masiv koj kako horst visoko se izdiga nad tektonski spu{tenite tereni na sever i jug i nad Vardarskata zona. Vo sostavot na [arskiot masiv u~estvuvaat paleozojski metamorfiti, mezozojski sedimenti i nivni magmatiti, od koi granitoidite se vrzani za paleozojskite kristalesti {krilci, a ofiolitite za jurskite naslagi.

Kako problemati~en se javuva odnosot na [arskiot masiv i @edenskiot masiv od tektonski aspekt, {to se gleda vo prekinot na prirodniot kontinuitet na Brezove~kite, odnosno Qubotenskite ultrabaziti i istite od Radu{kiot


22

masiv, iako ovaa karpesta formacija celosno pripa|a na ofiolitskiot pojas na Dinaridite, a vo prostorot na hijatusot se konstatirani masi na albitizirani {krilci. Ova e mo{ne va`no pra{awe na ~ie razre{uvawe }e mora da se posveti posebno vnimanie vo idnina zaradi definirawe na hidrogeolo{kite vrski me|u ultrabazitite i @edenskiot karst.

@edenskiot masiv od tektonski aspekt pretstavuva horst koj so krupni rasedi kako od isto~nata, taka i od severozapadnata strana e ograni~en so isto~no - polo{kiot rased, a vo ju`niot del e ograni~en so rasedot Ra{~e-Bojane.

Osnovnata forma na @edenskiot horst pretstavuva izdolèna sinklinala so severoisto~na nasoka izgradena od mermerizirani varovnici, vo ~ij severozapaden del se javuva sekundarna sin forma, poznata kako Raotine~ka sinklinala so pravec na oskata severozapad- jugoistok.

Vo @edenskiot masiv se registrirani brojni dislokacii so razli~na orientacija od koi e najmarkanten Kopane~kiot rased, koj se protega od selo Kopance vo pravec na Radu{a, razdvojuvaj}i gi prethodnite dve sinklinalni strukturi. Radu{kiot ofiolitski masiv koj e lociran vo severoisto~niot obod na Polo{kata kotlina zavzema dosta golem prostor i se odlikuva so mnogubrojni popre~ni rupturi i milonitizirani zoni, osobeno vo negovite obodni delovi.

Polo{kata kotlina e stvorena so mladi tercierni rasedi, koi se i denes seizmi~ki aktivni. Dominiraat Zapadno Polo{kiot rased, koj go markira zapadniot rab na kotlinata i Isto~no Polo{kiot rased so koj kotlinata e spu{tena vo odnos na Suva Gora i @eden.

Formiraweto na Polo{kata kotlina se slu~uvalo vo pove}e fazi so razli~en intenzitet i dinamika, i istoto imalo refleksii vo sosednite strukturi. Taka na primer ima elementi koi ukaùvaat deka vo delot na Dolen Polog odnosno Piro~ko-Radiovskiot graben e spu{ten so podocne`nite orogeni fazi koi ponatamu uslovile intenzivni vertikalni dvièwa, istekuvawe na Polo{koto Ezero i niza drugi manifestacii. Verojatno deka postoeweto na ezerskite gornopliocenski sedimenti vo Vruto~kiot rov, potoa istite na potegot \onovica-Gostivar na kota 800 mnv. i vo Mavrovskiot rov na kota 1000 mnv. e inicirano so diferencirani hronolo{ki i po intenzitet dvièwa vo ramkite na neogenite orogeni fazi i formirawe na kone~nata fizionomija na terenot.

Vo vrska so navedenite generalni odliki na tektonskiot sklop na Polog moè da se zaklu~i deka toj pretstavuva edna od najmladite tektonski potolini vo na{ata zemja i pretstavuva izdolèn, dlabok graben ispolnet so gornopliocenski ~akalesto-pesoklivi i glinoviti sedimenti i so raznovidni naslagi na kvartarni tvorbi, ~ija debelina se dviì od 300 m. vo Goren Polog do 600 m. vo Dolen Polog. Ovaa kotlina ima isklu~itelno zna~ewe zaradi vlijanijata {to gi ima vo kontekst na prihranuvaweto na @edenskiot karst kako od kvantitativen taka i od aspekt na kvalitetot na vodite vo karstnata izdan.

2.1.4. Hidrografski karakteristiki

Osnovnata hidrografska mreà na Polo{kata kotlina ja pretstavuva rekata Vardar so svoite pritoki. Goleminata na negoviot sliv iznesuva 1570km2


23

do vodomerna stanica Ra{~e. Gorniot tek na rekata Vardar, od izvorot Vrutok niz Polo{koto Pole do Belovi{ka reka ima dolìna od 63,5km; od Belovi{ka reka do izvorot Ra{~e vo dolìna 21,5km. te~e niz Dervenskata klisura. Formiranata mreà od pritoki e izrazito razviena na levata strana, dodeka desnata strana e poslabo razviena.

Vardar izvira od silnoto i postojano karstno vrelo Vrutok na 683,5mnv. so izda{nost od 1,00m3/sek. Niz Polo{ko Pole levi pritoki se: Dufska reka, Jelovjanska reka, Vrap~i{ka, Mazdra~a, Bogoviwska, Kameni~ka, Pal~i{ka, Pena, Porojska (Xep~i{ka reka), Le{o~ka, Bistrica, Gabrovnica, Odrinska, Belovi{ka, Vratni~ka i Radu{ka reka. Pogolema desna pritoka e rekata Lakavica.

Najgolema leva pritoka na r. Vardar e rekata Pena so dolìna od 29,7 km i slivna povr{ina od 192km2. Prose~niot pad iznesuva 6,44%ο a nejziniot tek ~esto e poroen. Pova`ni pritoki na Pena se: Krivo{ijska, Le{ni~ka, êpenovska, Skakalska, Karanikolska, Brode~ka i dr.

Vo Polo{koto Pole, kade od vlivot na rekata Lakavica tekot na Vardar e upraven kon severoistok, slivot e asimetri~en. Imeno, pogolemiot del od [arski postojani i vremeni vodoteci so svojot nanos go potisnale koritoto na Vardar dol` jugoisto~nata strana pod samata Suva Gora i @eden. Gorniot del na koritoto (do vlivot na Jelovjanska reka) e so naklon od 32,8%ο, vo Goren Polog padot iznesuva 4,0%ο, a vo Dolen Polog 1,4%ο. Poradi toa vo gorniot tek rekata Vardar ima re~isi poroen karakter, nosej}i nanosen materijal koj go naplastuva vo reonot na Gostivar i nizvodno. So ovoj proces toj na odredeni mesta go izdignal svoeto korito nad ostanatite tereni. Od druga strana, vo dolniot del na Polog, pred vlezot vo klisurata, kade {to padot e najmal, a bregovite niski, doa|a ~esto do poplavi na krajbre`nite delovi. Ova osobeno doa|a do izraz vo sinorite na selata Raotince, Kopance, Tudence i dr. pri {to izlienata voda moè da se zadrì i do mesec dena. Vakvite pojavi se potencirani po izgradbata na Mavrovskite hidrocentrali, zaradi dotokot na voda od slivot na Radika preku ispusniot kanal na HE Raven, zaradi {to razornata mo} na rekata nizvodno od ispustot e prili~no zgolemena. Za sanirawe na ovie sostojbi izvr{eni se soodvetni hidrotehni~ki regulacioni zafati za za{tita na bregovite nizvodno od ispusniot kanal.

Pome|u Polo{kata i Skopskata kotlina se nao|a Dervenskata klisura niz koja rekata Vardar vo ostar lak svrtuva vo pravec kon istok i jugoistok. Vo ovaa tesna i dlaboka klisura, glavno od levata strana dote~uvaat pomali porojni vodoteci, me|u koi najgolema e Radu{ka reka. Sredniot pad vo klisurata na Vardar iznesuva 4%o. Izleguvaj}i od klisurata i vleguvaj}i vo Skopskata kotlina, Vardar neposredno ja se~e svojata fosilna delta nataloèna vo deluviumot pri vlivot vo Skopskoto ezero.

2.1.5. Hidrogeolo{ki uslovi i reonizacija na prostorot

Vrz osnova na hidrogeolo{kata karta na Polo{kata Kotlina so obodot, 1:50000 (A. Keki}), izdvoeni se slednite reoni:

− vodonepropusni, prete`no bezvodni karpi-Q<0,1l/sek., − slabo vodopropusni karpi k=1,0h10-5-1,0h10-3 sm/sek.,


24

− dobro vodopropusni karpi k=1,0h10-3-1,0h10-1 sm/sek., − mo{ne vodopropusni karpi k>1,0h10-1sm/sek. i − dobro do mo{ne vodopropusni karstifikuvani karpi.

• Vodonepropusni karpi

Vrz baza na poroznosta, vo reonot na vodonepropusni karpi se izdvojuvaat

dve grupi: a) sedimentnite karpi so intergranularna poroznost i b) {krilcite i magmatitite so puknatinska poroznost. Zaedni~ka osobina na terenite izgradeni od ovie karpi e nizok stepen na

koeficientot na filtracija i slabata izda{nost na vodozafatite i prirodnite izvori.

Na karpite so intergranularna poroznost pripa|aat kvarternite i pliocenskite naslagi od aluvialno, proluvialno i deluvialno poteklo, za koi e karakteristi~no deka na terenot se javuvaat vo "kompleksen hidrogeolo{ki paket" zaedno so vodopropusnite sloevi. Vo site ovie genetski tipovi na grupata preovladuvaat sitnozrnesti glinovito-pesoklivi i pra{inesti konponenti, koi gi zapolnuvaat me|uprostorite me|u krupnozrnestite ~akalestite i drobinskite sedimentni klinovi.

Na povr{inata na tretiraniot prostor sedimenite od ovaa grupa konstatirani se kako pomali prostori vo Polo{kata kotlina, obodite na planinite [ara, Suva Gora i @eden, i Skopskata kotlina. Vo istraèniot hidrogeolo{ki profil na Polo{kata kotlina ovaa grupa na sedimenti e najzastapena hidrogeolo{ka sredina. Taka naj~estite ~lenovi na grupata-zaglinetite ~akali i pesoci, glini i pra{ini i nivnite me{avini, zastapeni se po celata kotlina, od [ara do Suva Gora, na razli~ni dlabo~ini, osobeno vo podlabokite sloevi. Kako za{titen pokroven sloj vrz zastapenite izdani, gi ima vo Polo{kata kotlina, od centralnite delovi kon isto~niot obod, so promenlivi dlabo~ini od 2,0-10,0m.

Karpite so puknatinska poroznost se prestaveni so starite {krilesti karpi, zastapeni po obodot na [ara i ju`niot obod na Polog, delovite na Radu{kiot serpentinitski masiv na sever i cvrstite karpi vo neogeniot skopski basen. Se karakteriziraat so puknatinska poroznost, dodeka stepenot na nivnata zapolnetost e vo relacija so sposobnosta na ovie karpi za eventualno cirkulirawe na podzemnata voda i formirawe na izdani.

• Slabo vodopropusni karpi

Karpestite smesi ~ii koeficienti na filtracija se vo intervalot 1,0h10-

5-1,0-10-3sm/sek pripa|aat na formacijata izdvoena kako slabo vodopropusni karpi. Vrz baza na litolo{ko-stratigrafskata pripadnost i tipot na poroznosta, vo ovoj reon izdvoeni se dve grupi:

a) sedimentni karpi so intergranularna poroznost, karpi so puknatinska-karstna poroznost i

b) metamorfni karpi.


25

Sedimentnite karpi so intergranularna poroznost se prestaveni so glinovita drobina od deluvijalno poteklo, naplastena po padinite na obodot na Polo{kata i Skopskata kotlina. Najgolema kontinuirana rasprostranetost sedimentite od ovaa grupa imaat po isto~niot obod na @eden kon Skopskata kotlina, na potegot pome|u Bojane i Ra{~e.

Sedimentnite karpi so puknatinsko-karstna i metamorfiranite karpi so puknatinska poroznost se prestaveni so proluvijalni mermerni bre~i, kristalesti varovnici, karbonatni {krilci i grafiti~ni mermeri od karbonatniot kompleks, i kataklazirani graniti, kvarcitni {krilci, {krilci so nizok kristalinitet, metamorfirani dijabazi i kredniot fli{, od kompleksot na metamorfnite karpi. Nivnata vodopropusnost se vrzuva voglavno za plitkite, pripovr{inskite delovi od ovie karpesti masi, naj~esto do dlabo~ina od 10-20m, a vo podlabokite sloevi tie dobivaat karakteristiki na vodonepropusna sredina. Najgolemo prostirawe ovie karpi imat po obodot na Suva Gora, od Volkovija do @elino, potoa po linijata Grup~in-Arnakija do r. Treska.

Vo ramkite na ovaa hidrogeolo{ka grupa na karpi se javuvaat mnogubrojni izvori{ta so kapaciteti od 0,1-1,0l/sek. koi tesno pretstavuvaat glavni izvori{ta za lokalnoto vodosnabduvawe.

• Dobro vodopropusni karpi

Kako posebni grupi i celini vo ovoj reon izdvoeni se samo granitniot

grus kaj seloto Odri i mermernata drobina i crvenica se koja se zapolneti karpenite vdlabnatini na @eden i Suva Gora. Me|utoa, po profilot, vo ramkite na kompleksot na ezerskite sedimenti so koi e zapolneta Polo{kata kotlina, zastapeni se ~akali i pesoci so dobri filtracioni karakteristiki, do dlabo~ina i preku 50m. Toa e utvrdeno na potegot Dobri Dol-Odri, kade pod proluvijalnite krupnozrnesti nanosi leàt pliocenskite ~akali i pesoci, prosloeni so glina. Sli~no e i vo delot na Skopskata kotlina, osobeno na potegot Svilare-dolina na r. Vardar. Kon ovoj hidrogeolo{ki reon pripa|aat i aluvijalnite naslojki od najniskata re~na terasa, osobeno rasprostraneto dol` leviot breg na r. Vardar, od Sara}ino do Jegunovce. Tie imaat i najgolemo povr{insko protegawe vo odnos na site drugi sedimentni karpi vo Polo{kata kotlina. Za nivnata debelina nema jasna prestava, a na lokalitetite koi se tretirani so istra`nite dup~ewa, naslojkite se so mo}nost od 1-3m.

Op{tata karakteristika na ~akalesto-pesoklivite sedimenti vo ovoj hidrogeolo{ki reon e nivnata dobra vodopropusnost-k=1,0h10 sm/sek. i zna~itelna vodonosnost.

• Mo{ne vodopropusni karpi

Vo ramkite na ovoj hidrogeolo{ki reon zastapeni se islu~ivo kvarterni

sedimenti, i toa nanosi na sovremeni re~ni tekovi, aluvijalni naslojki na povisokite re~ni terasi, mermernata drobina, proluvijalni i fluvioglacijalni nanosi. Najgolemo prostranstvo zavzemaat proluvijalnite nanosi. Osobeno se zastapeni vo podno`jeto na [ara, od Vrap~i{te do Odri,


26

kade go pokrivaat celiot teren pa se do sredi{niot del na kotlinata, vo sloj so debelina od nekolku, do preku 50m. Ovoj nanos e izgraden od krupnozrnesti obluto~ni par~iwa so malo u~estvo na sitnozrnestite frakcii.

So sli~ni karakteristiki i sostav se fluvioglacijalnite naslojki, koi vo najgolem del se prekrieni so proluvijalnite sedimenti.

Nanosite na sovremenite re~ni tekovi se so malo prostorawe i varijabilna debelina. Gi sre}avame vo tesnite dolini na rekite Lakavica, Bawi~ka, Belovi{ka, Pena Mazdra~a, kako i vo dolinata na r. Vardar vo klisurestite delovi i r. Treska po celiot tek. Ovoj nanos e so ~akalesto-pesokliv sostav, retko so prisustvo na glina, zaradi {to ima karakter na visoka vodopropusnost. Za mo{ne visok koeficient na vodopropusnost na ovie sedimenti zboruva faktot {to vodite od [arskite reki vo Polog vo zna~itelen del poniraat niz ovoj nanos.

Drugite grupi na karpi od ovoj reon zastapeni se na zna~itelno pomali prostori i kako takvi imaat lokalno zna~ewe, dodeka poradi svojata geomorfolo{ka polo`ba pretstavuvaat hidrogeolo{ki kolektori.

2.1.6. Izdani vo granicite na slivot na Ra{~e

Sloènite geolo{ko-tektonski, hidrogeolo{ki i hidro-meteorolo{ki sostojbi na prostorot ovozmoìle da se formiraat razli~ni tipovi na izdani-akumulacii i tokovi na podzemnite vodi. Vrz baza na specifi~nostite vo litolo{kata gradba, vrsta i karakter na poroznosta na karpite, hidrauli~kata sostojba vo vodonosnite sloevi i dr. na ovoj prostor, formirani se site poznati tipovi na izdani i toa:

− zbien tip na izdani, so vodonosni horizonti so nivoto pod pritisok i so slobodnoto nivo,

− razbien tip na izdani-puknatinska izdan, − karsten tip na izdani i − sloèn tip na izdani.

• Zbien tip na izdani

Toj e oformen vo sedimentnite karpi so intergranularna poroznost, vo

reonite izdvoeni kako dobro vodopropusni. Vrz baza na hidrauli~niot karakter na nivoto na vodata vo izdanot, izdvoeni se dva podtipa: freatska izdan, so slobodno nivo i arteska izdan, so nivo pod pritisok.

Freatskata izdan opfa}a najgolem prostor na terenot prikaàn na kartata vo Prilogot 4, {to e vrzano za rasprostranuvaweto na kvarternite aluvijalni i proluvijalni sedimenti, nositeli na podzemnata voda (akvifer) i gornopliocenskite ~akali i pesoci. Ovie sedimenti ja ispolnuvaat Polo{kata kotlina vo golem del i pretstavuvaat najzna~ajna akumulacija na podzemnata voda vo ramkite na prostorot. Op{ta karakteristika na ovoj tip na izdani e otvorenosta sprema povr{inata na terenot, od kade gi popolnuva rezervite na vodata, dodeka slobodnoto hidrauli~ko nivo ima izrazeni oscilacii vo tekot na godinata, vodoizmenata se vr{i mo{ne brzo, {to se odrazuva na visokiot rizik od zagrozenost na kvalitetot na vodata od nadvore{nite vlijanija.


27

Hidrodinami~kite karakteristiki na ovaa izdan se oscilaciite na nivoto i dlabo~ina, pravcite na vodenite tekovi i gradientite na padot na tekot.

Najplitkoto nivo (do 2,0m) se nao|a vo reonot na Tetovo-s. Tum~evi{te, potoa vo reonot na Sara}ino, Trebo{ i @il~e, blisku do r. Bistrica i pokraj r. Vardar vo zonata na s. Tudence, Jegunovce i Nera{te. Poradi visokite podzemni vodi ovie tereni ~esto se zabaruvaat. Zonata kade {to nivoto se nao|a na dlabo~ina od 2-5m. go opfa}a sreden Polog, kon Vardar i Dolen Polog. Preku 5m. dlabo~ina do nivoto na podzemnite vodi izmereni se vo podno`jeto na [ara, od Senokos do Vratnica i na sprotivnata strana kaj êlopek i Miletino. Najdlabokoto nivo na podzemnata voda vo freatskata izdan (20-40m.) konstatirano e kaj selata Tearce i Glo|i vo Dolen i od s. Pirok do Gradec vo Goren Polog.

Za pogolemiot del od izdanot, vo posmatraniot period 1970-72 god. tie se so relativno mali amplitudi, osven za kontaktnata zona pome|u ovaa izdan i @edenskiot karst. Vo Goren i Sreden Polog amplitudite na oscilaciite na nivoto se dviàt od 1,0-1,5m. so isklu~ok na oddelni lokaliteti. Taka piezometarot pod seloto Pirok ima amplituda 5,90m. {to se tolkuva so periodi~noto ponirawe na re~nata voda. Piezometarot kaj. s. Tum~evi{te e so amplituda od 3,0m., a vo @elino e 2,30m. Vo Dolen Polog, so isklu~ok na obodnata zona so karstot od s. Raotince do s. Jegunovce, posebno na lokalitetot pome|u r. Vardar i ponorite, amplitudite na oscilaciite iznesuvaat nad 15m. Konstatirano e sovpa|awe na pojavata na maksimalnite vodostoi vo piezometrite so vrneìte i protocite na r. Vardar, pri {to piezometrite koi se blizinata na rekata reagiraat istovremeno so promenite na re~noto nivo, dodeka pooddale~enite imaat reakcija koja docni i do 3 meseci.

Pravcite na dvièwe na podzemnite vodi se opredeleni za freatskata izdan vo Polog preku hidroizohipsite za srednite vrednosti na nivoite osmatrani vo piezometrite za period od 1970-1972 god.

Uo~livo e deka pravcite vo najgolema merka pokaùvaat edno ramninsko te~ewe na izdanskata voda, od [arskiot obod kon rekata Vardar, odnosno na delot pome|u Vardar i @eden, vo pravecot kon karstnata izdan. Vo Goren Polog sostojbata e sli~na za delot pome|u [arskiot obod i r. Vardar, a na desniot breg tie se vo nasoka kon Vardar.

Vo karakteristi~nite reoni, kako {to se kontaktot pome|u freatskata i karstnata izdan, {irokite delovi na re~nata dolina vo Goren Polog i drugi, ovie hidrodinami~ki parametri se so specifi~ni obele`ja.

Vo ramkite na zbieniot tip na izdani vo Dolen Polog e formirana izdan ~ie nivo e pod pritisok, poznata kako arteski tip na izdani. Ovaa izdan egzistira vo dolniot severoisto~en del vo ramkite na podlabokite pliocenski ~akali i pesoci. Osnovnite karakteristiki na ovaa izdan se:

− Zonata na hraneweto so voda se nao|a vo podno`jeto na [ara, zna~i postavena e na edniot rab na kotlinata;

− Postojat pove}e vodonosni horizonti vo gornopliocenskiot ezerski kompleks, konstatirani na dlabini od 10-60m.;

− Dlabo~inata na arteskite horizonti i nivnata debelina ne sekoga{ se direktno proporcionalni so kapacitetot na samoizlivna voda. Taka na primer vo dupnatinata vo s. Jegunovce so navleguvaweto od samo nekolku


28

metri vo arteskiot horizont dobien e samoizliv od 6-10l/sek., a na bliskata dupnatina vo istata zona izbivalo samo 1,30l/sek.;

− Site dupnatini vo konturite na arteskata izdan vo Dolen Polog imaat pozitivno piezometarski nivo. Izmerenite pritisoci se dviàt od 0,00-12,5m. nad povr{inata na terenot;

− Prazneweto na ovaa izdan se vr{i so namaluvawe na pritisocite kon kontaktot so karstnata izdan, {to vo povolni litolo{ki i filtracioni uslovi doveduva do istekuvawe na vodata od povisokata arteska vo poniskata karstna izdan. Osven toa, vo poslednite godini intenzivirano e prazneweto preku mnogubrojnite arteski dupnatini, izvedeni za lokalnite potrebi na naselenieto.

• Razbien tip na izdani-puknatinska izdan

Na terenot kade {to se zastapeni najstarite karpesti masi od

metamorfno i magmatsko-vulkansko poteklo, podzemnite vodi se locirani vo slobodnite prostori na puknatinite. Tie vo poplitkite delovi se pobrojni, po{iroki i pootvoreni. Se karakteriziraat so slaba vodopropusnost i slaba vodonosnost. Vodnite resursi vo ovoj tip na izdani, poradi prete`no slabite filtracioni svojstva ne pretstavuvaat regionalen potencijal. Vo ramkite na ovoj tip na izdan uvrsteni se {krilcite i eruptivite na [arskiot obod i metamorfiranite dijabazi so {krilci od selo Sten~e, preku Grup~in do Matka.

Kako poseben tip od aspekt na visokata vodopropusnost na vodonosnikot i verojatno zna~ajno vlijanie na hidrogeolo{kite zakonomernosti vo ovoj del od dolinata i slivot na r. Vardar, izdvoen e terenot izgraden od serpentiniti i peridotiti na Radu{kiot masiv. Prema istraùvawata na D-r A. Keki} del od podzemnite vodeni tekovi na @edenskata karstna izdan, severno i severozapadno od Jegunovce se naso~uva kon radu{kite serpentiniti. Vo naredniot period ovaa pretpostavka treba da se proveri so niza na istraùvawa, {to e osobeno va`no za definirawe na uslovite i granicite na formiraweto na rezervite na vodata vo izvorot Ra{~e.

• Karsten tip na izdani

Vo karbonatnite karpesti na masivite na Suva Gora i @eden, oformen e

karstniot tip na izdani. Ovoj tip na izdani se oddeluva od ostanatite so sposobnosta na mermerite i varovnicite da formiraat otvoreni puknatini i karstni formi, pod vlijanie na hemiskite procesi-rastvaraweto na karpite dol` razgolenite strukturi-rasedi i puknatini i do zna~itelno pogolema dlabo~ina. Na toj na~in se se formira specifi~na izrazito diskontinuirana vodonosna sredina, so dva izrazeni plitki mikroreìmi na praznewe na vodata: prvite, preku turbulentno dvièwe na vodata dol` pogolemite karstni kanali i vtorite, preku linearno struewe niz puknatinite na kolektorskiot sistem.

Analizirano vo profilot karstnata izdan se odlikuva so vertikalna zonalnost, izrazena preku tri op{to prifateni zoni i toa: Prvata-zona na infiltracija i vertikalno struewe (tranzit) na vodata pome|u lokalniot erozionen bazis; Vtorata-zona na horizontalno struewe, odnosno zona na


29

aktivna vodoizmena, so podzoni na te~ewe pod vlijanie na lokalen erozionen bazis i Tretata-zona na sifonalno struewe na podzemnata voda, odnosno eta`nata vodoizmena. Prirodni rezervi na voda se formirani vo vtorata i delumno tretata zona. Specifi~nostite na ovaa izdan prikaàni se preku glavnite karstni tereni i toa:

− @edenskata karstna izdan, − Suvogorskata karstna izdan i − Karstot na rabot na Polo{kata kotlina.

a) @edenska karstna izdan @eden pretstavuva mo{ne specifi~en kolektor so drena`no-tranzitna

hidrogeolo{ka uloga za vodite od po{irokiot sliv koi gravitiraat kon nego. Najgolemiot del od vodite vo ramkite na @edenskata izdan poteknuva od grani~nite izdani i rekata Vardar, koi se prelivaat (poniraat) vo dobro vodopropustlivi karstificirani mermeri, na potegot od Siri~ino do Jegunovce, odnosno vo Dervenskata klisura. Na vodite od sopstveniot sliv na @edenskata karstna izdan otpa|a okolu 30% od vkupniot godi{en bilans. Istekuvaweto na vodite od @eden na povr{inata na terenot se odviva preku izvorot Ra{~e, vo koli~estvo od 2,6-7,7m3/sek. na kota 300mnv. Podzemnoto istekuvawe prete`no otpa|a na neogenite sedimenti na Skopskata kotlina, pod kotata 300mnv. na potegot od s. Bojane do s. Svilare vo dolìna od 12 km.. Erozioniot bazis na @eden e najverojatno dlaboko pod nivoto na istekuvawe na Ra{~e. Se pretpostauva deka vo izdanot postojat i lokalni nezavisni tekovi, vo odnos na generalnata nasoka na tekovite od Polog kon izvorot Ra{~e. Takvata mo`nost postoi vo S-SZ-niot del na izdanot pome|u Jegunovce-Radu{a i na J-JZ-niot del, vo pravecot s. Bojane-Mal @eden. Karstnata izdan se dviì od 1,25m3/sek. do 3,20m3/sek.

Utvrdeno e deka Suvogorskata i @edenskata karstna izdan ne se vo neposredna vrska (D-r Keki}). Bariera pome|u ovie izdani pretstavuvaat metamorfoziranite dijabazi i {krilci, od s. Sten~e, preku êlopek do Grup~in, Matka, na dolìna od 6km. i dlabo~ina preku 1km.

b) Karstna izdan pri rabot na Polog Izolirani na povr{inata na terenot karbonatnite masi se javuvaat na

pove}e lokaliteti po rabot na kotlinata, vo koi se formirani karstni izdani. Taka vo regionot vozvodno od s. G. Bawica kaj Gostivar, od relativno mala mermerna masa se dreniraat zna~itelni koli~estva na podzemna voda. So merewata na izda{nosta na izvorite vo period od 1970-1972 god. konstatirana e izda{nost od 0,901m3/sek. Karstnata izdan na ovoj lokalitet ne e dlaboka, {to se dokaùva so momentalna reakcija na izvorite prema nadvore{nite promeni vo prilivite, kako i golemite temperaturni varijacii na vodata (9-180S).

Atipi~en primer na nesrazmernosta pome|u zafatninata na karstnata izdan i koli~estvata na izlivnite vodi od nea pretstavuva vrutokot na Vardar, koj izvira od edna mala varovni~ka masa so kapacitet od 1,0m3/sek. Pretpostavka e deka niz ovaa mala mermerna masa se dreniraat vodite od po{irokiot sliv na Mavrovskoto ezero.

Vo kategorijata na dobro vodopropusni karpi vo koi e formirana lokalna karstna izdan se vbrojuvaat Roga~evskite mermeri, mermerite kaj @elino i Strimnica, kaj Vrap~i{te i dr. Kon ovie lokalni karstni izdani


30

uslovno moàt da se vbrojat mermerite kaj Matka, bigorite vo podno`jeto na [ara i vo Skopskata kotlina.

• Sloèn tip na izdani

Terenite izgradeni od karpi so razli~na struktura na poroznost, vo

ramkite na eden litolo{ki kompleks pripa|aat na sloèniot tip na izdani. Kako najva`ni primeri na ovie izdani se izdvojuvaat:

− gorno miocenski sedimenti, − mermerna drobina i bre~a i − karpi so puknatinsko-karstna poroznost.

a) Gorno miocenski sedimenti Kontaktot so @edenskite mermeri i radu{kite ultrabaziti, na

zapadniot rab na Skopskata kotlina e izgraden od gornomiocenski laporoviti glini, pesoci, laporci i peso~nici, koi se tektonski intenzivno raskr{eni i rasednati, formiraj}i intergranularno-puknatinski tip. Vodopropusnosta na karpite od ovoj tip e mo{ne promenliva vo site nasoki. Utvrdeno e deka niz ovie karpi, pod kotata 300 mnv. niz puknatinite i rasedite podzemno se infiltriraat zna~itelni koli~estva na voda od @edenskata izdan vo Skopskata kotlina.

b) Izdan vo mermernata drobina i bre~i Ovie karpi rasprostraneti se na rabnite delovi na golemite karstni

izdani, @edenskata i Suvogorskata, formiraj}i lokalni izdani so kombinirana intergranularno-karstna poroznost. Osnovna karakteristika na ovie izdani e nivnata nepostojanost vo pogled na prisustvoto na vodata, bidej}i tie, so ogled na svojata polo`ba na terenot, pretstavuvaat hidrogeolo{ki kolektori. Taka kaj s. Raotince niz ovaa izdan se prelevaat vodite od freatskata Polo{ka izdan vo @edenskata izdan, dodeka kaj selata âjlane, Forino i Volkovija, pretstavuvaat zonata na istekuvawe od Suvogorskata karstna izdan vo freatskata vo Polog i vo rekata Vardar. Vodopropusnosta na karpite od ovaa izdan e isto taka mo{ne promenliva i se dviì od slabo do mo{ne vodopropusni sredini.

v) Izdani vo karpite na puknatinsko-karstna poroznost Ovoj tip na sloènata izdan razvien vo karbonatnite masi so u~estvo na

drugi karpi, kako {to se: violetovite i sivite varovnici, karbonatnite {krilci i filiti i glinestite filiti, kaj s. Jaìnce i grafitskite mermeri i karbonatnite {krilci kaj s. Korito. Toa se slabovodopropusnite masi vo koi se formiraat lokalnite izdani od koi poooddelni nivni delovi se i bezvodni.

2.1.7. Formirawe na rezervite na vodata vo izdanite i nivniot bilans

So cel za utvrduvawe na mehanizmot na hranewe i bilansot na izvorot, analizirani se na~inite na formirawe na rezervite na zbienata izdan vo Polog i karstnite izdani na @eden i Suva Gora.

• Zbiena izdan


31

Popolnuvaweto na rezervite na vodata vo polo{kata zbiena izdan

(freatska i arteska) se vr{i preku: − vrneìte vo granicite na izdanot, − ponirawe na re~nite vodi, − prilivi od povisokite grani~ni izdani i − slivnite vodi od obodot na kotlinata, pred se na [arskiot.

Vrneìte pretstavuvaat najvaèn izvor za popolnuvawe na rezervite na vodata vo izdanite. Vlezot na vodata od vrneìte vo izdanot e direkten na otvorenite profili (izdani vo proluviumot) ili indirekten so bo~nata filtracija.

Poniraweto na re~nite vodi se zna~aen izvor pri formiraweto na rezervite i toa od vodite na reka Vardar i drugite tekovi vo Polo{kata kotlina. Osobeno intenzivno prihranuvawe na zbienata izdan vo Polog od r. Vardar zabeleàno e na potegot s. Raotince-s. Jegunovce i s. Jagunovce-s. Radu{a. Ovie ponirawa na re~nite vodi se dosta bavni i se odvivaat cikli~no vo tekot na godinata. Zna~ajni koli~estva na ponornite re~ni vodi vo izdanot konstatirani se na site pogolemi [arski reki pri nivnoto navleguvawe vo kotlinata. Toa se dolì na po~etnata promena na padot na koritoto i taloèweto na grubozrn mo{ne vodopropusen nanos vo kotlinata, niz koj re~nata voda lesno ponira vo izdanot. Na sli~en na~in i slivnite vodi po padinite na [ara i drugite vrvovi pristignuvaat vo dobro vodopropusni nasipi vo kotlinite.

Prilivite na vodite vo Polog od drugite povisoki izdani se odvivaat posebno od Suvogorskata karstna izdan i delumno od drugite izdani formirani po obodot na kotlinata. Suvogorskata karstna izdan se prazni preku izvorite na potegot Forino-êgrane-Volkovija i direktno ja pothranuva zbienata izdan vo Goren Polog i r. Vardar.

• Karstna izdan

Na podra~jeto na slivot na izvorot Ra{~e (vklu~uvaj}i ja i tretata

za{titna zona) karsten tip na izdani e formiran na @eden i Suva Gora. Na~inot na popolnuvawe i praznewe na rezervite na vodata vo ovie

izdani e porazvien vo odnos na prethodnite, i postojat specifi~nosti za ovie dva karstni izdani.

Pokraj sopstvenata akumulirana rezerva na voda, @edenskiot karst dobiva golemi koli~estva na dinami~ki-ograno~ni rezervi. Formiraweto na rezervite se vr{i vo dve zoni:

• kolektor-rezervoar za nivoto pod kotata 300 i • kolektor-sprovodnik za nivo nad kotata 300-390mnv, kade se formiraat

dinami~kite (obnovlivite) rezervi na vodata. Konstatirano e deka formiraweto na rezervite na podzemnite vodi koi

se akumuliraat ili tranzitiraat niz @edenskiot karst se dolì na slednite izvori:

− Vrneìte nad @eden u~estvuvaat so 30%,


32

− Ponornite Vardarski vodi so 10-20% − Izdanskite Polo{ki vodi 50-60%.

Ovaa specifi~nost vo formiraweto na rezervite imaat i direkten odraz na mo{ne promenlivi i nevoedna~eni polo`bi na nivoto vo izdanot, divergencija na pravcite na tekovite i promenlivi brzini na tekot. Prazneweto na @edenskata karstna izdan se odviva preku izvorot Ra{~e, na kotata 300, so prose~ni koli~estva 135 h106m3/god i delumno niz drugi pomali izvori okolu kaptaàta i po obodot na Skopskata kotlina nad kotata 300mnv. Podzemnoto otekuvawe od karstnata izdan se odviva pod kotata 300 vo neogenite sedimenti na Skopskata kotlina. Pretpostavka e deka ovie koli~estva se pribli`no ednakvi so onie {to istekuvaat preku izvorot.

Rezervite na vodata vo karstnata izdan presmetuvani se kako dinami~ka golemina za analiziraniot period-dinami~ki obnovlivi rezervi vo funkcija od potekloto na vodata na vreloto Ra{~e. Od ovie analizi utvrdeno e:

− Stati~ki rezervi-V=3,270 h106m3 − Dinami~ki rezervi-Qd=53,2 h106m3

Dinami~kite rezervi se presmetani samo od prelivite na smetka na vrneìte na neposredniot sliv na @edenskata karstna izdan, so {to se dobiva mnogu malo koli~estvo na voda vo odnos na istekot na Ra{~e, koj iznesuva 175 h106m3.

Suvogorskata karstna izdan pretstavuva prihoden ~len vo vkupniot voden bilans na Polog, a posredno i na @edenskite rezervi. Formiraweto na rezervite na vodata vo ovaa izdan se dolì na vrneìte i mo{ne visokata sposobnost na karbonatniot masiv za infiltracija na slivnite vodi. Presmetkite izvedeni vo period 1969-72 god. ukaùvaat deka Suvogorskata izdan ima vkupno otekuvawe od Qsr.=2,97m3/sek. od {to na podzemno te~ewe preku izvornata zona Forino-êgrane-Volkovija otpa|a ssa 2,0m3/sek. Povrzanosta na Suvogorskiot karst so Polo{kata izdan se manifestira i preku podzemno istekuvawe vo koritoto na r. Vardar pome|u Balin Dol i @erovjane.

Rezervite na vodata vo ovaa izdan presmetani se samo kako dinami~ki, a stati~kite ne se definirani poradi nedovolen broj na podatoci za debelinata na karstifikacijata. Dinami~kite rezervi iznesuvaat 93,7h106m3/god.

2.1.8. Hidrohemiski karakteristiki na podzemnite vodi

Hemiskiot sostav na podzemnite odi vo Polo{kata kotlina e relativno uedna~en. Najgolem del od podzemnite vodi sprema anjonskiot sostav se hidrokarbonati, dodeka vodite od zbienata izdan vo fluvioglacijalnite sedimenti pokaùvaat sloèn anjonski sostav, kade HCO3. SO4, Cl jon se podednakvo zastapeni. Sprema katjonskiot sostav, vodite se naj~esto kalciski, no zastapeni se i me{anite vodi, Ca, Mg, Na, osobeno vodite od freatskata i puknatinskata izdan. Vodite od karstnata izdan se HCO3-Ca tip. Vkupnata mineralizacija na vodite od freatskata izdan se dviì vo granicite od 250-500mg/lit; mineralizacijata na vodite od puknatinskite izdani e mnogu niska (25-50mg/lit. vo podno`jeto na [ara), dodeka mineralizacijata na vodite vo metamorfiranite dijabazi i karbonatni {krilci e zna~itelno povisoka i iznesuva okolu 500mg/lit.


33

Mineralizacijata na vodite od karstnata izdan e prili~no uedna~ena i iznesuva okolu 500mg/lit.

Mineralizacijata na vodite vo arteskata izdan e zna~itelno povisoka vo sporedba so ostanatite tipovi, a nekoi arteski horizonti se i so mineralizacija preku 1000mg/lit.

Sprema karbonatnata tvrdina podzemnite vodi vo Polog pokaùvaat raznovidnost. Toa osobeno se odnesuva na vodite od freatskata izdan, kade se zastapeni meki i umereno tvrdi vodi so tvrdina od 12-30odH, mnogu meki vodi so tvrdina do 4odH i tvrdi vodi so tvrdina od 12-30odH, po klasifikacijata na Klut.

Vodite od puknatinskata izdan se mnogu meki, so tvrdina od 1-1,5odH, dodeka pak vodite od karstnata izdan se meki do dosta tvrdi, 5-14odH, po klasifikacija na Klut.

Arteskite vodi se mnogu tvrdi, 25-40odH. Sprema vrednostite na rN, vodite vo Polog se slabo kiseli do neutralni,

7-7,5 rN.

2.1.9. Mehanizmi na hranewe na izvorot

Pove}egodi{nite istraùvawa i soznanijata za mehanizmite na hranewe so voda na izvorot Ra{~e moàt da se sublimiraat preku slednite tezi, za koi postojat evidentni dokazi, ili se baziraat na nau~ni pretpostavki:

• Glaven snabduva~ so voda vo celoto slivno podra~je (Treta zona) pretstavuvaat slivnite vodi od [ara, koi se formiraat vo vodotecite na rekite Bistrica, Gabrova~ka, Belovi{ka, Qubotenska i Pena. Del od ovie [arski vodi poniraat vo podzemjeto i vo golem del u~estvuvaat vo formiraweto na relativno plitki freatski izdani i podlaboki arteski izdani;

• Dvièweto na vodite vo freatskata izdanska zona e jasno naso~eno kon @eden; Brzinite na dvièweto se relativno golemi, so visok gradient, {to se dokaùva so strmnata piezometriska linija;

• Piezometriskata linija na arteski izdani dobiena preku samoizlivnite hidrostati~ki pritisoci ima naklon vo pravec na @eden. Toa govori i za odredena strani~na filtracija vo @eden od arteski kolektori;

• Kontinuitetot na izdanot od [ara do @eden, strmiot naklon na piezometriskata linija, prose~nata vrednost na koeficientot na filtracija od k=1,0h10-4sm/sek i prose~nata mo}nost na kolektorot od 10m dlabo~ina, uslovuvaat visok potencijal na filtracija na ovie vodi vo @eden;

• Vo pogolemiot broj na hidrogeolo{ki profili, konstatirano e prelevawe na podzemnite vodi od Dolen Polog vo @eden. Toa prelevawe e posebno karakteristi~no vo kontaktnata zona Polog-@eden, na potezot od s. @elino do s. Raotince; na sosema kratki rastojanija uo~en e pad na gradientot i preku 20m., a naj~esto 5-10m., {to e redok slu~aj vo prirodata;

• Filtracijata na vodite na Vardar vo sopstveniot nanos ima vtorostepeno zna~ewe vo formiraweto na vkupniot bilans. Povr{inskite vodi od r. Vardar poniraat na potegot s. Raotince-s. Jegunovce, priklu~uvaj}i se na


34

zbienata izdan vo Polog, koja na ovaa delnica direktno komunicira so @edenskiot karst. Na potegot s. Jegunovce-s. Radu{a vodite na r. Vardar poniraat vo specifi~na hidrogeolo{kata sredina; poradi nedovolnata istraènost na ovoj prostor ne e dokaàn modelot za vrskite me|u r. Vardar i grani~nite hidrogeolo{ki sredini na @edenskiot karst i Radu{kiot masiv.

• Serpentinitskiot masiv Radu{a ima svoi specifi~nosti, no poradi istovetnata tektonika vo odnos na regionot, ima sli~na hidrogeolo{ka funkcija vo nego. Zaradi zgolemuvaweto na filtracioniot potencijal na peridotitite, od povr{inata kon podlabokite sloevi, Radu{kiot masiv pretstavuva hidrogeolo{ki kolektor so zna~ajna akumulacija na podzemni vodi. Poradi postoewe na pove}e sistemi na puknatini, se dobiva kontinuirana funkcionalno povrzana podzemna akumulacija, koja komunicira so onaa formirana vo @eden. Zaradi nedovolnata istraènost (nedovolen broj na piezometri), ne moè so sigurnost da se potvrdi nasokata i obemot na prelevaweto na vodite od ednata vo drugata sredina.

2.2. Klimatski faktori {to vlijaat na reìmot na izvorot

2.2.1. Vrneì na @edenskiot masiv

Za definirawe na koli~inata na vrneìte {to vo tekot na godinata pa|aat na @edenskiot masiv (121,4 km2), koristeni se podatocite od 4 do`domerni stanici locirani neposredno okolu @eden i toa vo selata: Bojane, Grup~in, Jan~i{te i Jaìnce.

Godi{nite proseci za ~etirite do`domerni stanici iznesuvaat: − 1995/96 R = 862 mm. - 1998/99 R = 748 mm. − 1996/97 R = 514 mm. - 1999/00 R = 582 mm. − 1997/98 R = 840 mm.

Tabela 3. Vrneì (1995-1999 god,)

godina X XI XII I II III IV V VI VII VII VIII prosek od 4 stanici

mes.suma na vrneì 6 231 716 263 319 384 253 319 88 47 256 567 3449 95/96

prosek od 4 stanici 1.5 58 179 66 80 96 63 80 22 12 64 142 862

mes.suma na vrneì 165 250 347 119 126 219 280 137 101 71 232 7 2054 96/97

prosek od 4 stanici 41 62 87 30 32 55 70 34 25 18 58 2 514

mes.suma na vrneì 677 233 388 121 190 143 206 436 186 161 88 529 3358 97/98


mes.suma na vrneì 400 404 309 139 207 247 300 91 263 295 97 238 2990 98/99


mes.suma na vrneì 250 421 352 122 194 186 202 251 126 40 29 154 2327 99/00


? 75 77 106 48 52 59 62 62 38 31 35 75 60


35

Izvor: RHMZ

Se zabeleùvaat 2 minimumi na vrneì i toa vo januari i juli. Onoj vo juli e najnizok. Maksimalni prose~ni petgodi{ni vrednosti se javuvaat vo dekemvri. Treba da se odbeleì deka vrneìte koi pa|aat na @eden vo dekemvri i januari se vo oblik na sneg, koj so topewe na prolet }e go prihranuvaat izvorot Ra{~e so nivno ponirawe niz @edenskiot masiv.

Za odreduvawe na godi{noto isparuvawe od celokupnata povr{ina na @edenskiot masiv i od teritorijata na celiot sliv na r. Vardar do vodomernata stanica Radu{a, odredeni se godi{nite gradienti. Iskoristeni se podatocite od meterolo{kite stanici RHMZ - Tetovo - Popova [apka so soodvetni nadmorski viso~ini 300,462 i 1750 m. So pomo{ na izmerenite srednogodi{ni temperaturi na vozduhot vo Skopje (RHMZ) 12,40S, Tetovo 12,10S i Popova [apka 5,20S, odreden e temperaturniot gradient za sekoi 100 metri viso~ina.

Na istiot na~in e opredelen i gradientot na pritisokot na vodenata parea vo vozduhot.

Spored toa, vkupnoto godi{no isparuvawe iznesuva sloj voda od 435mm ili izrazeno kako volumen voda V = 52,869 h 106 m3.

Na vakov na~in odredeno e isparuvawe i za drugite godini i toa iznesuva:

Tabela 4. Isparuvawa

1997/98 Egod = 466mm V = 56.629 · 106m3 1998/99 Egod = 435mm V = 52.869 · 106m3 @EDEN 1999/00 Egod = 506mm V = 61.401 · 106m3

1997/98 Egod = 347mm V = 533.056 · 106m3 1998/99 Egod = 401mm V = 616.906 · 106m3

CEL SLIV do Radu{a

1999/00 Egod = 432mm V = 663.305 · 106m3

Vo tabelata {to sledi se dadeni parametrite za bilansirawe na vodite i

procenka na u~estvoto na vrneìte koi pa|aat na @eden vo vkupnata godi{na {tedrost na izvorot Ra{~e za dvete hidrolo{ki godini 1997/98 i 1998/99 so minimalna (128,919 · 106 m3) i maksimalna (153,171 · 106 m3) izda{nost na analiziraniot period.

Tabela 5. U~estvo na vrneìte vo hraneweto na izvorot

Vrneì Isparuvawe Izda{nost na izvorot Hidrolo{ka godina R mm V · 106m3 E mm V · 106

R - E 106 m3 K1 + K2106 m3

U~estvo na vrneìte %

1997/98 840 101,976 466 56,629 45,349 128,919 35,1 1998/99 740 89,836 435 52,869 36,967 153,171 24,1

Spored toa, u~estvoto na vrneìte vo izda{nosta na izvorot Ra{~e e promenlivo od godina vo godina i se dviì od 24-35 % vo zavisnost od vla`nosta na godinata.

2.3. Reìm i bilans na izvorite Ra{~e

Vrz baza na pove}egodi{nite hidrometriski merewa na koli~estvata na izvorskite vodi dobieni se detalni podatoci za osnovnite karakteristiki na reìmot. Kako merodavni se analiziraat rezultatite do 1972 god. koi se


36

dobieni vo vremeto na najintenzinoto hidrogeolo{ko prou~uvawe. Vo Tabelata se dadeni rezultatite od analizata na protokot na kaptaàta i Vrelska reka.

Tabela 6. Protoci na izvorskite vodi

Kaptaà Vrelska reka Vkupno godina Qmax Qsr Qmin Qmax Qsr. Qmin Qmax Qsr Qmin

1969-70 5,14 3,85 2,95 2,60 1,75 1,35 7,74 5,60 3,90 1970-71 4,97 3,95 3,16 3,30 2,23 1,60 7,40 6,18 4,70 1971-72 3,83 3,16 2,70 1,60 1,04 0,69 5,15 4,20 2,90 1972-73 4,30 3,18 2,71 1,45 1,15 0,76 5,70 4,33 3,60

Po karakterot na promenite na kapacitetot na izvorite moàt da se izdvojat dve sezoni: proleten maksimum i esenski minimum. Promenite na sredniot godi{en kapacitet (Qsr=4,80m3/sek) se menuva od ±0,20-1,50m3/sek. Povtoruvaweto na godinite so nezna~itelna promena na kapacitetot vo odnos na sredniot mnogugodi{en kapacitet iznesuva 76%. So simultanite merewa na promenite na izvorite od koi Ra{~e se snabduva so voda (vrneìte, ponornite re~ni vodi i podzemnite vodi od Polo{kata zbiena izdan), konstatirani se sli~nosti vo kolebawata, kako po intenzitet, taka i po vremetraewe.

Vo vrska so toa zaklu~eno e deka izvorot Ra{~e po specifi~nostite na reìmot i mehanizmot na formiraweto na rezervite i ne e tipi~en karsten izvor. Toa osobeno se dokaùva so slednoto:

• mal koeficient na kapacitetot (Qmax/Qmin<3), za razlika ot tipi~nite karstni vrutoci kade {to toj iznesuva daleku nad 10,

• konstantna temperatura na vodata, • maksimalna bistrina na vodata, prakti~no bez sezonski zamatuvawa • stabilen hemiski sostav na vodata.

Ovie karakteristiki na izvorot sekako se dolàt na specifi~nite iskaàni mehanizmi na formiraweto na rezerite na vodata, posebno so ulogata na @eden kako samoregulaconen basen vo koj se vr{i me{aweto na vodite od site izvori i stabilizirawe na nivnite svojstva, osobeno na fizi~ko-mehani~kite.

Vo periodot 1968/69g. - 1972/73 napraveni bea brojni simultani merewa na protocite na povr{inskite vodi, hidrometeorolo{kite uslovi, izda{nosta na izvorot i izvr{eno e bilansirawe na vodite vo slivot.

Pri definiraweto na godi{nite sumarni istekuvawa od slivot kaj Radu{a, pokraj vodite od slivot na r. Vardar zemani se predvid vodite od mavrovskiot sliv ufrleni preku mavrovskite elektrani.

Tabela 7. Bilans na vodite na profilot Radu{a

godina P. 106 m3 vrneì

E. 106 m3

isparuvawe

V - ottek od slivot kaj

Radu{a

nadvore{ni vodi od

mavrovski sliv

P-E 106 m3

Radu{a (-)

Mavrovo

1967/68 1355,59 671,00 665,634 205,855 684,59 459,779 1968/69 1453,95 624,00 872,493 201,857 829,95 670,636 1969/70 1643,00 638,00 978,695 92,178 1005,00 886,517 1970/71 1563,08 559,41 903,000 218,00 1003,67 685,000 prosek 1504,00 623,00 855,000 179,50 881,00 675,50


37

Tabela 8. Izda{nost na izvorot Ra{~e

godi{ni proseci m3/s hidrolo{ka godina k1 k2 k1 + k2

1995/95 3,660 0,998 4,658 1996/97 3,320 0,926 4,246 1997/98 3,260 0,828 4,088 1998/99 3,880 0,977 4,859 Σ 14,12 3,729 17,849 prosek 3 53 0,932 4,462

Spored iznesenite podatoci za izda{nosta na k1 i k2 kako i za celokupnata izda{nost na izvori{niot del, prose~niot godi{en volumen na izvorot Ra{~e (k1 i k2) za citiraniot period (1995/96 - 1998/99) iznesuva:

V(k1 +k2) = Qsr m3/s. 31,536 h 106 s = 4,462.31,536 h 106 = 140,71 h 106 m3

Ako ovoj volumen od 140,71 h 106 m3 go sporedime so ~etirigodi{niot prosek na izgubena voda vo slivot (podzemen ottek), }e se dobie razlika od 64,61 h 106 m3 (205,32 h 106 - 140,71 h 106), koja pretvorena vo sekundaren prose~en godi{en protek }e iznesuva Q = 2,05 h m3/s. N toj na~in se potvrduva tezata deka del od podzemniot ottek od slivot, osven preku kaptaìte na izvorot Ra{~e se dreniraat vo koritoto na r. Vardar, nizvodno od izvorot (po napu{tawe na r. Vardar na Dervenskata klisura).

Vkupnoto povr{insko prose~no ~etirigodi{no otte~uvawe od slivot do vodomernata stanica iznesuva okolu 77%.

Prose~noto registrirano podzemno otte~uvawe (k1 + k2) iznesuva okolu 16% (140,71/881 = 15,97), {to vkupno iznesuva 93%. Ako na ova se dodadat 7% podzemen ottek nadvor od kaptaìte (64,41 h 106/ 881 h 106 = 0,073), se dobiva pribli`no 100%, so {to se zatvora bilansnata ravenka na slivot.

Vo otsustvo na podatoci za ufrlenite nadvore{ni koli~ini vodi od mavrovskiot sliv vo slivot na r. Vardar, ne e napraven bilans na vodite za poslednite nekolku izminati godini.

2.4. Po~vite i nivnoto vlijanie na stabilnosta i kvalitetot na vodite na izvorot Ra{~e

Vegetativnata pokrivka, orografskite, geolo{ko-pedolo{ki karakteristiki na slivot, pret stavuvaat posredni~ki faktori pome|u vrneìte i otekuvaweto. Spored karakteristikite na klimatsko-vegetacisko-po~venite zoni (Filipovski, Rizovski, Ristevski, 1996) podra~jeto pripa|a na toploto kontinentalno podra~je, na klimazonalnata asocijacija - {umska zaednica na dabot ploska~ i cer.

Vo po~venata struktura na regionot dominiraat slednite tipovi: • na karbonatna podloga, vo site viso~inski pojasi, se prisutni:

− organogeni i organomineralni varovi~no dolomitni crnici; − organomineralni i braonizirani varovi~no dolomitni crnici; − braunizirani varovi~no dolomitni crnici; − kafejavi po~vi vrz varovnik i − crvenica. • na silikatna podloga:


38

− vo zonata na daboviot i bukoviot region dominiraat: eutri~en i distri~en kambisol;

− vo zonata na visokoplaninskata buka, bukovoiglolisnite i iglolisnite nasadi dominiraat: distri~niot kambisol i rankerot. Ulogata na po~vata vo transportot na zagaduva~kite materii zavisi od

nejzinite fizi~ko-mehani~kite svojstva. Razli~ni tipovi na po~vi se razlikuvaat po svojot kapacite da zadràt, odnosno propu{tat kontaminenti kon podzemnite vodi formirani vo po~veniot supstrat, vedna{ pod solumot, ili so metri podlaboko. Pokraj po~venite karakteristiki, va`na uloga igraat klimata, navodnuvaweto, koli~estvoto na kontaminenti {to se isfrlaat na povr{inata, kako i vidot na plodoredot, plodosmenata i karakterot i namenata na koristeweto na sosednoto zemji{te. Zagaduva~kite materii se dispergiraat vo nasoka kon podzemnite izdani rastvoreni od procednite vodi od povr{inata (do`dovni i vodi od navodnuvaweto). Nekoi od kontaminentite se blokiraat (adzorbiraat) na povr{inata, del od niv se razgraduvaat od mikroorganizmite.

Teksturata na po~vata ja opredeluva poroznosta, kako i nejzinata hemiska aktivnost. Po~vi so pogolemo u~estvo na pesok imaat poirazena poroznost, taka {to vi{okot na voda vo po~vata lesno se drenira niz porite. Vo kombinacija so niskata hemiska aktivnost i brzoto dvièwe na vodata niz ovie po~vi, gi rangira vo mnogu ~uvstvitelnite, od aspekt na proceduvawe na kontaminenti vo podlabokite po~veni sloevi. Onie po~vi {to imaat pofina granulacija i sodràt pove}e glina, ne se porozni, odnosno ne dopu{taat da se dreniraat zagaduva~kite materii kon podzemjeto. No vo slu~ai na porojni vrneì, posle su{a (koga po~vata e ispukana), nivnata permeabilnost stanuva isto taka kriti~na.

Neorganskite ~estici go formiraat skeletot na po~vata, koj isto taka moè da bide sozdaden i od mineralizirani ~estici od korenovite sistemi na rastenijata, pokraj ~esticite nastanati so raspa|aweto na karpestite masi.

Organskata komponenta na po~vata e sozdadena od raspa|aweto na rastenijata, insektite, drugi vidovi ìvotni, kako i od mikroorganizmite. Humusot vsu{nost pretstavuva dobro raspadnata organska materija, hemiski e aktiven i igra zna~ajna uloga pri vrzuvaweto na del od zagaduva~kite materii vo slojot na solumot. Ova osobeno se odnesuva na zadrùvaweto na pesticidite, taka {to po~vi bogati so organska materija imaat pogolema mo} da go namalat rizikot od proceduvawe na pesticidite vo podzemnite vodi.

Vo dobro drenirani po~vi vozduhot gi ispolnuva porite i pridonesuva kon dobro snabduvawe na mikrobite so kislorod, taka {to patogenite bakterii od septicite pobrzo se razgraduvaat i nemaat vreme da stasaat do podzemnite vodi. Vo sprotivniot slu~aj, koga nivoto na podzemnite vodi e visoko, raspa|aweto na organskata masa e anaerobno, a mo`nostite za prodirawe na zagaduva~kite materii vo podzemjeto se pogolemi. Zemaj}i ja predvid ovaa osobina na po~vite, se pretpostavuva deka vo zbienata izdan vo Dolen Polog, od prodirawe na zagaduva~ki materii od septicite zagrozeni se freatskite izdani so plitko nivo na podzemni vodi.

Debelinata na solumot igra va`na uloga vo zadrùvaweto na zagaduva~kite materii. Edna{ koga zagaduva~kata materija }e prodre vo po~veniot supstrat, ve}e e zagrozen kvalitetot na podzemnite vodi i tuka


39

hemizmot na karpite ima re{ava~ka uloga vo samopre~istuva~kite procesi, no vo golema merka toksi~nite i {tetnite materii ostanuvaat traen problem za tie vodi. Koga solumot ima dovolna dlabo~in (nad 1m.) se smeta deka se namaleni mo`nostite za zagaduvawe na podzemnite vodi od povr{inata. Sepak, vo slu~aj koga niz ovoj sloj minuva nekoe vodeno telo, za koe e karakteristi~no dnoto izgradeno od nanosi, tie delovi ostanuvaat krajno povredlivi, osobeno koga povr{inskite vodi od samiot vodotek ili onie {to gravitiraat kon nego (dolovi, potoci i poroi) se zagadeni.

Promenlivosta na kvalitetot na po~vata vo Dolen Polog nekoga{ e karakteristi~na za mnogu mali distanci

Spored podlogata na koja se formirani po~vite vo prvata za{titna zona na izvorot Ra{~e moè da se vidi deka se raboti za karbonatni po~vi, koi se karakteriziraat so dobri vodnovozdu{ni svojstva i visoka vodopropustlivost. Edinstveno crvenicite {to gi zapolnuvaat karstnite formi (se javuvaat lokalno i se bez pogolemo zna~ewe) imaat pomalku izrazeni filtracioni svojstva.

Vo Vtorata za{titna zona se zastapeni raznorodni vidovi na po~vi, {to proizleguva od promenliviot sostav na geolo{kata podloga, formirana pak pod vlijanie na evolutivnite procesi i erozija od povisokite obodni delovi na Kotlinata. Vodopropustlivosta na po~vite vo centralniot del na kotlinata e pomalku izrazena zaradi prisustvoto na glinite i fino granuliranite ~estici na pra{ini i pesoci, dodeka obodnite delovi na kotlinata se izgradeni so pokrupni sedimenti, taka {to poroznosta na po~vite e izrazena, {to se odrazuva na povisoka ~uvstvitelnost na ovie delovi.

Organskata produkcija {to se vr{i na zemjodelskite povr{ini pod ìta i industriski kulturi ne u~estvuva, ili u~estvuva vo mnogu mala merka vo procesite {to go zaokruùvaat krugot na hidrolo{kiot i hidrohemiskiot balans. Za razlika od niv, trajnite nasadi vlijaat na namaluvaweto na povr{inskoto otekuvawe i vo slu~aj koga povr{inite me|u nasadite se zatreveni, igraat stabilizira~ka uloga vo hidrolo{kiot reìm, na ist na~in kako i {umite.

Osnovnite vlijanija {to se o~ekuvaat od zemjodelskoto proizvodstvo, a }e bidat neutralizirani, ili procedeni vo podzemjeto, vo zavisnost od karakteristikite na po~veniot pokriva~ se odnesuvaat na slednite faktori:

− mo`nostite za proceduvawe na fertilizatori i del od pesticidite (rastvorlivite vo voda) na navodnuvanoto zemji{te vo Dolen Polog (pod postojniot sistem za navodnuvawe i od individualnite vodozafati na zemjodelskite proizvoditeli);

− mo`nosti za proceduvawe na zagaduva~kite materii na podra~jata so izrazeni vrneì i vo tekot na povremenite porojni vrneì na celoto podra~je (Prvata i Vtorata za{titna zona);

− mo`nosti za zagrozuvawe na kvalitetot na podzemnite vodi od nesoodveten reìm na |ubrewe i za{tita na rastenijata na obrabotlivite povr{ini vo Prvata i Vtorata za{titna zona;

− mo`nosti za prodirawe na zagaduva~ki materii od nesoodvetna obrabotka na zemji{teto, odnosno dlaboko orawe, so {to se naru{uvaat vodo-vozdu{nite karakteristiki na po~vata;


40

− mo`nosti za naru{uvawe na hidrolo{kiot reìm od nesoodveten plodored i plodosmena, odnosno struktura na nasadite.

2.5. [umite i nivnoto vlijanie vrz stabilnosta i kvalitetot na vodite na izvorot Ra{~e

Vlijanieto na vegetacijata vrz reìmot i bilansot na vodite moè da se sogleda i analizira vrz osnova na globalnata struktura na zastapenosta na {umite, pasi{tata i obrabotlivoto zemji{te. Pri ovie analizi, povr{inite pod trajni zemjodelski kulturi (lozovi i ovo{ni nasadi so konturna obrabotka ili zatreveni prostori pome|u redovite) se kategorizirat vo kompenentata "pasi{ta". Vo regionot na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e {umite i pasi{tata imat dominantno mesto, {to e od su{tinsko zna~ewe za koli~estvoto i kvalitetot na vodite na izvorot Ra{~e. Poradi toa analizite se vr{eni za celiot sliv na r. Vardar do izvorot Ra{~e.

Sostojbata na {umite, (povr{ini pod {umsko zemji{te, obrasnati i neobrasnati povr{ini, struktura, sostav, pokrovnost, sklop i sl.) e analizirana od postojnite planovi ({umsko stopanski osnovi) za stopanisuvawe so {umite. Na analiziraniot prostor organizirani se 10 (deset) {umsko stopanski edinici, so vkupna povr{ina od 55.564,83 ha, od {to pod {umsko zemji{te se 53.700,44 ha, a na ne{umsko zemji{te otpa|a 1.864,39 ha. So niv upravuva JP "Makedonski {umi" preku dve podru`nici: "Le{nica" - Tetovo i "[ar" - Gostivar.

Od vkupnoto podra~je na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e, za hidrometriskiot profil "Radu{a" {umite u~estvuvaat so 532,57 km2, odnosno 36,5% od povr{inata na regionot.

Sopstveni~kiot karakter na {umite e izrazen vo dve kategorii: dràvni i privatni {umi. Najgolem del od {umite (nad 90%) se vo dràvna sopstvenost, {to pretstavuva pozitiven fakt vo odnos za postoewe na uslovi za upravuvawe so {umskoto zemji{te.

Od aspekt na namenata, {umite se podeleni na dve osnovni kategorii: {umi za stopanska namena i {umi za posebna namena. Vo kategorijata "{umi za stopanska namena" vleguvaat site {umi koi imat stopansko zna~ewe, odnosno neposredna ekonomska valorizacija koja dominantno se realizira preku koristeweto na mo`niot se~iv etat na drvna masa (soglasno prirastot). Ovie funkcii pred se se naso~eni vo odrùvaweto i unapreduvaweto na ìvotnata sredina.

Vo kategorijata na {umi za posebna namena vleguvat: nacionalni parkovi, za{titni {umi, park {umi, nastavno-nau~ni {umi, {umi za potrebite na odbranata, {umi za sport, rekreacija i turizam, i dr. Na~inot na upravuvawe, za{titata, odrùvawe i unapreduvawe na tie {umi e vo soglasnost so nivnata namena i Zakonot za {umi.

Vo kontekst na napred iznesenoto, {umite vo "slivnoto podra~je" na izvorot Ra{~e od aspekt na nivnata namena, so isklu~ok na {umite vo [.S.E. "Le{nica", odnosno dràvnoto lovi{te "Le{nica"- porane{en {umski rezervat, imat stopanski kaakter.


41

Od vkupnata povr{ina opfatena so {umsko stopanskite edinici 55.564,93 ha, pod {umi i {umski kulturi se 53.700,44 ha {to iznesuva 36,7% od vkupnata povr{ina na "slivnoto podra~je".

Tabela 9. Povr{ina na {umskostopanski edinici (vo ha)

[umska obrasnata neobrasnata

[umsko Stopanski Edinici

vkupno {umi {. kulturi golini nepl. z. za dr. nam.

1. Duf - Mazdra~a 8854,20 7334,00 221 1202,00 22,30 74,90

2. Novo Selo II - Pop. [. 2891,40 2628,50 180,00 82,90 - - 3. [ar Planina - Bistrica 6082,54 5639,10 15,20 420,40 - 7,84 4. Le{ni~ka [uma 2559,92 2172,83 - 387,09 - - 5. Qubotenska Reka 1676,67 1517,06 - 152,31 - 7,30 6. Straà - Lakavica 9181,70 8191,80 53,50 853,10 13,60 69,70 7. @elezna Reka 3164,30 2848,20 - 287,80 - 28,30 8. Suva Gora - Kunovo 7045,00 6562,30 97,80 294,50 90,40 - 9. Suva Gora - Miletino 4795,60 4471,86 130,88 192,86 - -

10. @eden - Ora{je 7449,11 6821,13 305,94 320,38 - 1,66

Vkupno: 53700,44 48186,78 1004,32 4193,34 126,30 189,70

Tabela 10. Sopstveni~ka struktura na {umskostopanski edinici (vo ha)

Ne{umska

dràvna sopstvenost privatna sopstvenost

[umsko Stopanski Edinici

vkupno obrasn. neobras. vkupno obrasn. neobras.

1. Duf - Mazdra~a 0,00 0,00 - - 18,40 - 18,40 2. Novo Selo II - Pop. [. 0,00 30,20 30,20 - 926,70 - - 3. [ar Planina - Bistrica 0,00 0,00 - - 51,70 - 51,70 4. Le{ni~ka [uma 0,00 0,00 - - 64,69 - 64,69 5. Qubotenska Reka 60,40 0,00 - - 233,40 150,40 83,00 6. Straà - Lakavica 0,00 0,00 - - 311,30 - 311,30 7. @elezna Reka 0,00 0,00 - - 82,70 - 82,70 8. Suva Gora - Kunovo 0,00 61,90 - 61,90 0,00 - - 9. Suva Gora - Miletino 0,00 0,00 - - 83,40 - 83,40

10. @eden - Ora{je 0,00 0,00 - - 0,00 - -

Vkupno: 60,40 92,10 30,20 61,90 1772,29 150,40 695,19

Od hidrolo{ki aspekt, osobeno e zna~aen soodnosot pome|u"visokite, niskite i degradiranite {umi, vklu~itelno i {umskite kulturi koi se kategorizirat vo kategorijata "visoki {umi". (Tabela 11).

Tabela 11. Struktura na {umite spored nivnite stopanski karakteristiki

[umskostopanski Edinici Visoki [. Kulturi Niski [ikari [ibjaci

1. Duf - Mazdra~a 2682,00 221,00 4431,00 0,00 0,00

2. Novo Selo II - Pop. [. 160,40 180,00 2321,70 146,40 0,00

3. [ar Planina - Bistrica 0,00 15,20 5458,00 181,10 0,00


42

[umskostopanski Edinici Visoki [. Kulturi Niski [ikari [ibjaci

4. Le{ni~ka [uma 1284,87 0,00 594,34 290,62 0,00

5. Qubotenska Reka 568,93 0,00 948,13 0,00 0,00

6. Straà - Lakavica 1453,30 53,50 6738,50 0,00 0,00

7. @elezna Reka 1904,30 0,00 943,80 0,00 0,00

8. Suva Gora - Kunovo 604,60 167,50 3317,00 2636,40 0,00

9. Suva Gora - Miletino 0,00 130,88 3746,00 725,86 0,00

10.@eden - Ora{je 34,00 305,94 2947,81 3839,32 0,00

Vkupno: 8692,40 1074,02 31446,28 7819,70 0,00

Ovoj soodnos e mnogu zna~aen, zatoa {to od tipot na nasadot zavisi i reìmot na stopanisuvawe so nasadite. Soglasno principot na "trajno" stopanisuvawe so {umite vo RM vo visokite {umi ne se sproveduvat ~isti se~i, odnosno t.n."goli" se~i na pogolemi prostranstva. Vo visokite {umi dominantno mesto imat t.n. prebiren na~in na stopanisuvawe, pri {to se vr{i permanentno podmladuvawe i unapreduvawe na nasadite.

Posloèna e sostojbata kaj niskite {umi, koi imat dominantno mesto vo odgleduva~ko-ureduva~kata struktura na nasadite. Vo nasadite pod niski {umi, ~esto se sproveduvat t.n. ~isti se~i. Vo zavisnost od mikrouslovite, obnovata moè da bide prirodna ili so resurekcija. Obnovata na {umite po sekoja se~a e zadolìtelna i ako prirodnata obnova ne uspee, zadolìtelno se pristapuva kon ve{ta~koto po{umuvawe. Kaj pokvalitetnite nasadi pod niski {umi se primenuva glavno prebiren na~in na stopanisuvawe so za unapreduvawe na nasadite (kvalitativna proreda: se vadat starite, nekvalitetnite, deformiranite, zabolenite i steblata koi pre~at vo razvojot na perspektivnite stebla).

Najlo{a e sostojbata kaj degradiranite {umi i {ikari, odnosno nasadite so razbien sklop i obrast. Vo niv dominantno mesto vo oteknuvaweto imat povr{inskite vodi, koi vo uslovi na intenzivni vrneì naj~esto imat poroen karakter, so mnogu {etni posledici vrz vodite i po~vite. Na teritorijata na Prvata i Vtorata za{titna zona na izvorot Ra{~e pod degradirani {umi i {ikari se isto~nite padini na @eden (so ova podra~je ne stopanisuva nitu edna {umskostopanska edinica), kako i del od zapadnite padini na @edenskiot masiv ({umsko-stopanski edinici Ora{je i Matka).

Podobar pregled na sostojbata na {umite i uvid vo vlijanieto na {umite vrz koli~estvoto i kvalitetot na vodite, moè da se dobie od pregledot na {umite spored nivnata o~uvanost. (Tabela 12).

Tabela: 12. Povr{ina na {umite po o~uvanost vo - ha

Visoki Niski

[umsko Stopanski Edinici vkupno o~uvan. neo~u. vkupno o~uvani neo~uv

[. Kult.

[i-kari

[ib-jaci

1. Duf - Mazdra~a 2998,10 2998,10 - 4336,00 1573,00 2763,00 220,00 - - 2. Novo Selo II - Pop. [. 160,40 134,80 25,60 2321,70 1417,05 904,65 180,00 146,40 - 3. [ar Planina - Bistrica 0,00 - - 5639,10 5458,00 181,10 15,20 - - 4. Le{ni~ka [uma 1575,49 1495,81 79,68 597,34 283,92 313,42 - - - 5. Qubotenska Reka 568,93 564,55 4,38 948,13 533,33 414,80 - - -


43

Visoki Niski

[umsko Stopanski Edinici vkupno o~uvan. neo~u. vkupno o~uvani neo~uv

[. Kult.

[i-kari

[ib-jaci

6. Straà - Lakavica 1506,80 1506,80 - 6720,30 3138,40 3581,90 53,50 - - 7. @elezna Reka 1904,40 1904,40 - 943,80 357,10 586,70 - - - 8. Suva Gora - Kunovo 640,40 640,40 - 6019,70 2370,80 3648,90 97,80 - 675,10 9. Suva Gora - Miletino 0,00 - - 3876,88 3190,49 686,39 130,88 725,86 -

10.@eden - Ora{je 34,00 34,00 - 2947,81 2947,81 305,94 3839,32 -

Vkupno: 9388,52 9278,86 109,66 34350,76 18322,09 16028,67 1003,32 4711,58 675,10

Pogolem del od {umite vo "slivot" na izvorot Ra{~e se so~uvani, {to

zna~i deka imaat trajno vospostaven reìm na vodite. Me|utoa, u~estvoto na neo~uvanite {umi i {ikari, e dominantno na @eden. Toa vo vkupniot bilans se odrazuva negativno, taka {to vrneìte od poroen karakter {to ne se apsorbiraat vo karstot na @eden otekuvaat povr{inski.

Osven stopanskata struktura na {umskite nasadi, vrz reìmot i bilansot na vodite vlijaat i karakteristikite na nasadite: vidoviot sostav, vozrasta, mestopolo`bata, ekspozicijata, sklopot, obrastot i sl.

Na prostorot se zastapeni pove}e vidovi na {umski zaednici i fitocenozi. Spored vidoviot sostav, na podra~jeto se zastapeni prete`no lisjarskite {umi, odnosno nasadite pod dab i buka. Iglolisnite {umi vo vid na ~isti ili me{oviti nasadi, egzistirat na pomali povr{ini i toa glavno vo povisokite predeli na [ar Planina, vo ramkite na [.S.E. "Le{ni~ka {uma", a pomalku vo [.S.E.: "Duf-Mazdra~a", "Qubotenska Reka" i dr. Vidoviot sostav na nasadite nema pozna~ajno vlijanie na kvalitetot na vodite. Listinecot od listopadnite drvja i grmu{ki kaj po~vite vrz silikatna podloga, glavno producira organska masa so neutralna do slabo kisela reakcija, dodeka iglolisnite {umi produciraat organska materija so kisela reakcija. Kaj po~vite na karbonati, {umskata prostirka producira organska materija so neutralna do slabo bazi~na reakcija. Vodite od izvorot Ra{~e imaat bazi~na reakcija, {to se dolì na dominantnata uloga vo hemizmot na vodite na izvorot Ra{~e na karbonatnite formacii zastapeni na relativno golemi povr{ini vo slivot i osobeno vo potesnata akumulaciona zona na izvorot Ra{~e. Ova ukaùva na toa deka {umskata prostirka i humusno-akumulativnoot horizont kaj {umskite po~vi, nemat presudno zna~ewe vo hemizmot na vodite na izvorot Ra{~e. Konkretni istraùvawa vo "slivnoto podra~je" na izvorot Ra{~e i po{iroko vo Republika Makedonija, {to }e ja potvrdat ovaa konstatacija, dosega ne se vr{eni.

Vo domenot na {umskata hidrologija istraùvana e ulogata na {umite vo formiraweto na vodeniot reìm na odredeno podra~je od stranata na eksperti vo drugi zemji. Eksperimentalno i empiriski se utvrdeni odnosite me|u infiltracijata na povr{inskite vodi, apsorpcionata sposobnost, intercepcijata, traspiracijata i evaporacijata, za odredeni vidovi po~vi i vegetaciska pokrivka. Na toj na~in e dokaàno deka {umite imaat nezamenliva uloga vo uramnoteùvawe na vodeniot bilans vo slivovite, pri {to se namaluva povr{inskoto otekuvawe, na smetka na zgolemuvawe na korisnite vodi. [umite vo Vtorata i Tretata za{titna zona, spored vidoviot sostav, starosnata struktura, stopanskoto zna~ewe, so~uvanosta i na~inot na stopanisuvawe,


44

pridonesuvaat kon so~uvuvaweto na stabilnosta, izda{nosta i kvalitetot na vodite vo slivot na izvorot. Vo Prvata za{titna zona e zastapena {uma bez stopansko zna~ewe, a nejzinata uloga vo namaluvaweto na povr{inskoto otekuvawe e zanemarliva, osven koga vrneìte imaat izrazen poroen karakter. [umite na @eden zaradi nepovolnata starosna, stopanska struktura i so~uvanosta ne pridonesuvaat kon stabiliziraweto na hidrolo{kiot reìm vo nepovolni hidrolo{ki uslovi, no nivnata najizrazena negativna uloga e vo ovozmoùvaweto na razvojot na erozivnite procesi.

2.6. Erozijata i nejzinoto vlijanie vrz vodite vo slivot na izvorot

Na teritorijata na slivot na izvorot zastapeni se voglavno site vidovi i procesi na erozija, zapo~nuvaj}i od deplesija i denudacija do svle~i{ta, so ogled na negovata golemina, specifi~nostite i raznovidnosta vo strukturata i vlijanieto na prirodnite faktori. Pogolem del od procesite na erozija vo Polo{ko-[arskiot region imat antropogen karakter. Stihijnite procesi na urbanizacija na podra~jeto izvr{ile destrukcija vrz prirodnite resursi, pred se {umite i po~vite. Obrabotkata na zemji{teto na nakloneti tereni za zemjodelski celi pridonesuva za pro{iruvawe i intenzivirawe na erozijata.

Strukturata na erozivnite procesi e prikaàna na Kartata na erozija na R. Makedonija (Zavod za vodostopanstvo na RM, 1993 godina). Osnovata sruktura na procesi na erozija e slednata: I kategorija na razornost (ekscesivna-preterana erozija) e zastapena so 4,42%, II kategorija (mnogu silna erozija) so 8,77%, III kategorija (sredno silna erozija) so 29,50%, IV kategorija (slaba erozija) so 27,26% i V kategorija (mnogu slaba erozija) zo 27,97%. Prostorite kade se vr{i trajno ili povremeno istaloùvawe na nanos zafa}aat 2,08% od vkupnata povr{ina na predmetnoto podra~je. Dominantno mesto vo strukturata na procesite na erozija, imat procesite od III, IV i V kategorija na erozija.

Procesite na III kategorija na razornost, pokrivaat 29,5% od vkupnata povr{ina na slivot, pri {to dominantno mesto zavzemat procesite na me{ovita erozija so prose~na godi{na produkcija od okolu 1000 m3/km2/god. Ovie procesi dominirat vo zonata na degradiranite {umi i {ikari, odnosno ridskiot i niskoplaniskiot region i vo zonata na visoko planinskite pasi{ta. Procesite od IV kategorija na razornost (slaba erozija) so prose~na godi{na produkcija od okolu 450 m3/km2/god. najzastapeni se vo zonata na {umite i na povr{inite pod visoko planinski pasi{ta so dobra pokrovnost i za{titenost na zemji{teto od erozija.

Mnogu zna~ajno mesto vo produkcijata i osobeno vo vkupniot transport (prenos) na erozivnite nanosi imat procesite od I i II kategorija na razornost. Tie pokrivaat 13,19% od vkupnata povr{ina na podra~jeto i imat dominantno mesto vo u~estvoto na istaloèniot nanos vo plavinskite delovi na vodotecite. [arskite reki voglavnom imat naglasen eroziven i poroen karakter. [tetite od nivnite porojni vodi i erozivni nanosi se po~ustvuvani pove}e pati. So svojata porojna aktivnost osobeno se istaknuva Xep~i{ki poroj, Tetovska Reka - Pena, Bogovinska Reka, Mazdra~a i dr.

Erozivnite procesi se odrazuvaat na slednite posledici: − degradacija, uni{uvaweto i osiroma{uvawe na po~vite (zemji{teto);


45

− zagaduvawe na povr{inskite vodi (mehani~ko zagaduvawe {to pred se e rezultat na prirodni i prirodno-zooantropogeni vlijanija i faktori i hemisko zagaduvawe bidej}i te{kite metali lesno se vrzuvaat i transportiraat so nanosot;

− zasipuvawe na plodni zemjodelski zemji{ta; − zasipuvawe na soobra}ajna i dr. infrastruktura; − zapolnuvawe na mikroretencii i hidroakumulacii; − o{tetuvawe i uni{tuvawe na stopanski i dr. objekti; − zagrozuvawe i nanesuvawe {teti na naselbi i sl. i − sozdavawe novi reljefni formi (negativna i pozitivna uloga).

Posredno, {tetnoto vlijanie na procesite na erozija se manifestira kaj vozduhot, vegetacijata, faunata i mnogu dejnosti na ~ovekot.

Erozivnite nanosi imaat odredeno vlijanie vrz uslovite na hranewe i podzemnite rezervi na izvorot. Odreden procent od frakciite na nanos (sitna glina i pra{ina) ~ii dimenzii se izrazuvaat vo mikroni, preku potpovr{inskoto i podzemnoto otekuvawe, vlijaat na propusnata mo} na hidrogeolo{kite kolektori, a del od niv se transportira vo akumulacionata zona na izvorot Ra{~e, kade se istaloùvaat. Pretpostavka e deka ova pojava e prisutna, osobeno ako se ima predvid geolo{ko-pedolo{kata gradba na slivot, odnosno zna~itelnoto prisustvo na karbonati i prisustvoto na koluvijalno-aluvijalni naslagi na obodot od Polo{kata kotlina. Kako vodopropusliva podloga, karbonatite ovozmoùvaat brza infiltracija na padnatite atmosferski vodi koi so sebe ponesuvaat i transportiraat koloidni ~asti~ki, osobeno ako se ima predvid deka varovnicite produciraat zna~itelen procent na glina (sitni frakcii na nanos). Ovoj fenomen, ne e dovolno istraùvan. Vrz osnova na ovaa pretpostavka, mo`no e akumulacionata zona na izvorot, moèbi minimalno, no permanentno, da se namaluva.

[to se odnesuva do vlijanieto vrz kvalitetot na vodite na izvorot Ra{~e, procesite na erozija ja prevzemaat ulogata na nanosot kako medium za transportirawe na fosfor, pesticidi i te{ki metali. [tetnoto vlijanie na erozivnite i porojnite procesi vo slivot, moè da se manifestira preku transportiraniot i istaloèniot nanos vo zonata na akumulacijata i potesniot perimetar na pozna~ajnata hidrografska mreà, od kade preku vodite koi poniraat (infiltriraat) }e imaat odredeno vlijanie vrz kvalitetot na vodite.


46

3. Antropogeni faktori {to vlijaat na kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi vo slivot na izvorot

3.1. Op{tostopanski razvoj

Karakteristi~no za stopanskiot razvoj na analiziranoto podra~je e orientiranosta na naselenieto kon zemjodelieto, koe vo minatoto bila nose~ka dejnost. Na prostorot na Prvata i Vtorata za{titna zona razvojot na industrijata baziral na dva kapaciteti-Jugohrom vo Jegunovce i Rudnikot Radu{a so separacijata. Izmenetite uslovi na stopanisuvawe, nefleksibilnata i nesoodvetna stopanska struktura, vlijaea ograni~uva~ki vrz vkupniot stopanski razvoj na podra~jeto, a osobeno od 1990 prisutna e tendencijata na zaostanuvawe, so konstantno opa|awe na vkupnite godi{ni stapki na raste` na op{testveniot proizvod. Takvite negativni trendovi osobeno se izrazeni vo industriskoto proizvodstvo. Imeno. zatvaraweto na rudnikot Radu{a i reduciraweto na proizvodstvoto na HEK Jugohrom se odrazi negativno na vkupniot razvoj na stopanstvoto vo regionot. So procesot na transformacija na stopanskiot sistem i preminot kon pazarna ekonomija i privatna inicijativa, aktiviraweto na prostorot i izgradbata na mali stopanski kapaciteti dovede do promena na stopanskata struktura i aktivnost na naselenieto, nov pristap i nasoki za stopanskiot razvoj i razmestenost na proizvodnite dejnosti na prostorot na zonite na za{tita na izvorot Ra{~e.

Spored strukturata na aktivnoto naselenie koe vr{i zanimawe po dejnosti (spored Popisot od 1994 god.) na podra~jeto na dvete za{titni zoni, najgolemo e u~estvoto na vrabotenite vo oblasta na industrijata i rudarstvoto, potoa sledi zemjodelieto i ribarstvoto, trgovijata, grade`ni{tvoto itn. Od vonstopanskite dejnosti vo najgolem procent u~estvuvaat vrabotenite vo obrazovanieto, zdravstvoto itn. Vakvata struktura na vraboteni, odnosno relativno pogolemoto u~estvo na vrabotenite vo industrijata ne bi moèlo da se kaè deka e rezultat na stepenot na razvienosta. Takvite pokazateli se rezultat na faktot {to dvata pogolemi industriski kapaciteti se locirani na ovoj prostor, a aktiviraat pogolem del od visokostru~nata rabotna sila nadvor od analiziranoto podra~je. Od druga strana, odreden procent na nekvalifikuvana rabotna sila od podra~jeto e vrabotena vo industriskite pogoni vo Tetovo i Skopje.

Izobilstvoto na rabotna sila od edna strana, i otsustvoto na soodvetni materijalni mo`nosti za apsorbirawe na raspoloìviot ~ove~ki potencijal od druga strana, impliciraat pove}e negativni karakteristiki vo demografsko ekonomskiot razvoj na ova podra~jeto, {to nesomneno }e se reflektiraat i vo perspektiva. Ograni~enite moòsti za ostvaruvawe na prihodi vo semejstvoto, uslovija sovremena emigracija na naselenieto (isklu~ivo ma{koto) vo zapadnoevropskite zemji, koja ima pred se ekonomski karakter.

Raspoloìvite pokazateli za razvojot i razmestenosta na stopanskite dejnosti i kapaciteti ukaùvaat na izvesen podem vo ekonomskiot razvoj na naselenite mesta pokraj regionalniot pat Tetovo-Jaìnce, a so toa i pogolem stepen na vlijanie vrz zagrozuvawe na kvalitetot na ìvotnata sredina, posebno kvalitetot na vodite na izvorot Ra{~e.


47

3.2. Organizacija, koristewe na zemjodelskoto zemji{te i vlijanie vrz vodite na izvorot

Spored podelbata na zemjodelsko-stopanski reoni i mikroreoni (Mihajlov, 1973, GZ na Z[F, kniga 25, 187-198), podra~jeto na slivot na izvorot zafa}a delovi od zapadniot i skopsko-kumanovskiot reon, poto~no mikroreonite: Polo{ko-intenziven, Tetovskiot ridsko-padinski (polo{ki reon), Bukovi}ko-bojanovski ridsko-padinski i Ra{~e-Brestova~ki pasi{en mikroreon.

Tabela 13. Raspored na obrabotlivite povr{ini po oddelni reljefni delovi

Obrabotlivi Branovidno-ridski Padinski Ramninski ha ha % ha % ha % Polog 47078 6873 14,6 31166 66,2 9039 19,2 Skopje 50717 24699 48,7 5173 10,2 20845 41,1

Pointenzivno zemjodelsko proizvodstvo e organizirano vo ramninskiot del na polo{kata kotlina.

Pod oranici i bav~i vo Tetovsko se 22.049 ha, kade {to najvisoko u~estvo imaat ìtnite, gradinarskite i fura`nite kulturi. Od vkupnata povr{ina pod oranici, vo Tetovsko, ìtnite kulturi se zastapeni na 13.665 ha; gradinarski kulturi se odgleduvaat na 3.612 ha., a fura`nite na 4.132 ha (spored podatoci od 1996 god.).

Ovo{tarskoto proizvodstvo e zastapeno preku nasadite na jabolka, sliva, pomalku orev, vo okolinata na Tetovsko. Plantaìte pod ovo{tarnici se organizirani na op{testveno zemji{te, dodeka individualniot sektor raspolaga so mali individualni zemjodelski parceli so ovo{ni nasadi.

Lozovite nasadi, vo Tetovsko beleàt permanentno namaluvawe na nivnata povr{ina, taka {to od 784ha. vo 1965 god. tie se namaleni na 232 ha vo 1996god.

Razvojot na sto~arstvoto bazira na nizinskite livadski obrabotlivi povr{ini, {to rezultira so razvoj na kravarstvoto, dodeka tradicionalnoto ov~arstvoto, za koe postojat izvonredni uslovi na [arskiot masiv e vo permanentna i izrazena stagnacija. Zastapeni se nekolku pogolemi ov~arski farmi vo Qubotenskata pasi{na zona so okolu 3000 grla. Pasi{tata na Radu{kiot masiv glavno gi koristat selata Gorno i Dolno Ora{je, Dvorce, Radu{a i Staro Selo. Kravarstvoto e razvieno vo naselenite mesta vo Dolen Polog, osobeno vo op{tinite Jegunovce i Vratnica. Goleminata na kravarskite farmi e naj~esto od 3-5 grla, no isto taka e golemo u~estvoto na farmi od 12-15 grla. Za odbeleùvawe e sviwarskata farma vo Jegunovce, locirana vo sostav na pogonot na Jugohrom.

Naselbite vo Skopskata kotlina (Bojane, Kopanica, Ra{~e, Radu{a i Dvorce) raspolagaat so relativno mali orani~ni povr{ini, skoncentrirani prete`no vo krajre~niot pojas na Vardar i na isto~noto podno`je na @edenskiot masiv (pome|u selata Bojane i Radu{a). Vo strukturata na orani~nite povr{ini dominiraat ìtata i gradinarskite kulturi. Povr{inite pod jagoda (kako ovo{ni kulturi) glavno se zastapeni na potegot pokraj avtopatot Skopje-Tetovo (me|u selata Qubin i Grup~in). So sto~arstvo se zanimavaat individualnite zemjodelski stopanstva koi odgleduvaat dobitok


48

(kravi) isklu~ivo za svoi potrebi. Ov~arstvoto se odviva na Radu{kiot masiv i ima ekstenziven karakter. Pasi{tata na @edenskiot masiv isklu~ivo se koristat vo proletniot period, zaradi aridnosta na klimatskite uslovi i bezvodnosta na terenot.

Koristeweto na zemjodelskoto zemji{te igra edna od najva`nite ulogi vo naru{uvaweto na kvalitetot na povr{inskite, a osobeno na podzemnite vodi.

Vodite moè da se zagadat na dva na~ina i toa: • preku punktualni izvori i • preku difuzni izvori.

Za punktualni izvori se smetaat pogolemite sto~arski farmi. Otpadnite materii na prostorot na za{titnite zoni se skladiraat na tradicionalen na~in. Dokolku se zasiti kapacitetot na apsorpcija na po~vata del od oslobodenite kontaminenti moè da prodre do podzemnite vodi i da gi zagadi.

Poljodelstvoto e karakteristi~en difuzen izvor na zagaduvawe. \ubreweto so arsko |ubre na tradicionalen na~in (so rasfrlawe na |ubreto vo tekot na esenta i negovo ostavawe na povr{inite vo period koga nema vegetacija {to go tro{i azotot) i |ubreweto so ve{ta~ko |ubre, se karakteristi~ni difuzni izvori na zagaduvawe na po~vite.

Zagaduvaweto na vodite od difuznite izvori se odviva na nekolku na~ina i toa preku promivawe so vertikalno dvièwe na procednite vodi, preku drena`nite vodi, erozijata i iste~nite vodi pri navodnuvaweto.

Intenzivnoto zemjodelsko proizvodstvo e golem potro{uva~ na nitrati, fosfati i pesticidi. Vo Dolen Polog, zaradi prirodnite uslovi na ramni~arskiot del i agrotehni~kite merki {to se primenuvaat ({to rezultira so relativno visoki prinosi), zastapeno e intenzivno zemjodelsko proizvodstvo. Isto taka, navodnuvaweto vo Polo{kata kotlina vlijae vrz zagaduvaweto. Spored podatoci od literaturata od edna polovina do edna tretina od vodata aplicirana za navodnuvawe istekuva vo bliskite recipienti ili prodira podlaboko vo podzemjeto. Za vreme na navodnuvaweto hemiskiot sostav na vodata bitno se menuva poradi rastvaraweto na po~venite minerali, no i na |ubriwata i ostanatite materii koi se upotrebuvaat vo zemjodelskoto proizvodstvo. Taa voda e optovarena so kalcium, magnezium, natrium i kalium, a vo pomala mera moè da sodrì èlezo, aluminium, mangan i nekoi drugi katjoni. Od anjonite najzastapeni se karbonati, bikarbonati, sulfati, hloridi i nitrati. Na podra~jeto e prisutna i pojavata na navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini so upotreba na vodi od Vardar, so negativni efekti vrz kvalitetot na po~vata, zemjodelskiot proizvod i podzemnite vodi.

Zemjodelskoto proizvodstvo e golem potro{uva~ na azotni |ubriwa, pred se ve{ta~ki |ubriwa, kade azotot e naj~esto vo nitraten oblik, samostoen ili vo kombinacija so drugi biogeni elementi. Spored ispituvawa vo drugi zemji utvrdeno e deka difuznite izvori vnesuvaat okolu 2/3 od azotot koj se javuva vo vodotecite.

Sostojbata vo R. Makedonija seu{te ne e dovolno prou~ena. Imaj}i predvid deka navodnuvaweto ja zgolemuva opasnosta od ispirawe na azotot vo podlabokite po~veni sloevi, neophodno e prou~uvawe na stepenot na kontaminiranost na podzemnite vodi i vodotecite so azot. Spored poznati svetski modeli za presmetuvawe na prose~nata brzina na dvièwe na nitratite


49

niz podzemjeto (pod pretpostavka deka tie se procedile vo po~veniot supstrat) dobien e podatok deka nitratite vo prosek se dviàt so brzina od 7,5 dm. a brzinata na dvièwe na nitratite vo uslovi na navodnuvawe e 11,7 dm godi{no.

Proizleguva deka vo uslovi bez navodnuvawe ima mala opasnost za ispirawe na nitratite, a so navodnuvawe postoi sredna opasnost. Treba da se napomene deka vo ispituvawata za kvalitetot na vodata na izvorot vo dosega{niot period nitu edna{ ne e dokaàno prisustvo na azot so koncentracii nad MDK.

Fosforot ima golemo zna~ewe za rastenijata, poradi {to fosfornite |ubriva se mnogu primenuvani vo zemjodelskoto proizvodstvo. Pokraj od punktualnite izvori, zagaduvaweto na vodite so fosfor poteknuva i od difuznite izvori, taka {to okolu 50% od difuznoto zagaduvawe so fosfor se vr{i preku po~vata. Fosforot ne migrira so vertikalno proceduvawe, kako {to e slu~aj so azotot. Poradi toa problemot na zagaduvaweto so fosfor ne e izrazen za podzemnite vodi, tuku za povr{inskite vodi. Poradi slabata podvi`nost na fosforot se natrupuvaat golemi koli~estva na fosfor vo povr{inskiot sloj na po~vata (prvite 20 cm). Istraùvawata sprovedeni na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje ukaùvaat na toa deka po~vite kaj nas ~esto se preoptovareni so fosfor, poradi dolgogodi{noto intenzivno |ubrewe so kompleksni i fosforni |ubriwa, {to e utvrdeno kaj jabolkov nasad vo Tetovsko. So fosfor vodite se zagaduvaat preku erozijata i preostanatite iste~ni vodi od navodnuvaweto.

Problemot so fosforot vo vodite vo R. Makedonija se u{te ne e istaknat, no sekako ne moè da se zanemari i da se kaè deka ne postoi, osobeno vo uslovi na pointenzivna erozija (II i III kategorija).

Pesticidite se materii koi se upotrebuvaat vo zemjodelstvoto vo pomali koli~estva, no nivnata toksi~nost pak e mnogu golema. Kaj nas se upotrebuvaat pred se herbicidite, insekticidite, akaricidite i fungicidite. Vo zavisnost od svojstvata na sekoja aktivna materija i nejzinata hemiska struktura, sekoj pesticid razli~no se odnesuva vo po~vata i ja zagaduva vodata. Najopasni pesticidi za zagaduvaweto na vodite se herbicidite atrazin i simazin i insekticidite izraboteni vrz baza na DDT, koi kaj nas seu{te se upotrebuvaat, iako razvienite zapadni zemji odamna gi isklu~ile od zemjodelskata praksa.

Pesticidite vo vodata moè da se pojavat na dva na~ina: − indirektno - preku izmivawe od po~vite po vertikalen i horizontalen

pravec, preku erozijata, so drena`nite vodi i so iste~nite vodi od navodnuvaweto i

− direktno - so samata aplikacija, osobeno okolu kanalskata mreà, so ispustnite vodi od stopanstvata i preku ekscesni situacii. Formiraweto na trihalometani, analizata na rezidui od pesticidi ne se

dokaàni pri merewata na kvalitetot na vodata na izvorot, od strana na Zavodot za zdravstvena za{tita. Zaradi nedostigot na sovremena oprema, i nepostoewe na organiziran monitoring na kvalitetot na podzemnite vodi, vo Polog ne se sledat pesticidite pri analizite za ispravnost na vodata za piewe od izvornicite za vodosnabduvawe i individualnite bunari.

Zemjodelskoto proizvodstvo vo Prvata za{titna zona, kade {to filtracionite svojstva na po~vata se izrazito visoki e ekstenzivno, no


50

primenata na arskoto |ubrivo se izveduva nesoodvetno; rizikot od infiltracija na nitrati na ova podra~je e izrazito visok, so ogled na strukturata na zemjodelskoto proizvodstvo, vo koe zna~ajno mesto zavzema ekstenzivnoto sto~arstvo.

Vo Vtorata za{titna zona filtracionite karakteristiki na po~vata se ne{to namaleni, no plitkite podzemni vodi vo oddelni prostori isto taka pridonesuvaat kon rizikot za proceduvaweto na nitratite. Opasnosta za transport na fosforot se zgolemuva pri pojava na erozija pottiknata od porojni vrneì i so erozivniot nanos od rekite Le{o~ka, Crna, Bistrica i Pena.

3.3. Eksploatacija na mineralni surovini (metali, nemetali, gradeèn kamen, pesok i ~akal) i vlijanija vrz reìmot i kvalitetot na vodite vo slivot na izvorot

Geolo{kata gradba, aktivnata tektonika, mnogubrojnite intruzivni i efuzivni dvièwa na magmatskite masi i produktivnite hidrotermalni aktivnosti, ovozmoìle na analiziranata teritorija da se formiraat brojni leì{ta na metali i nemetali. Dominacijata na nemetalni surovini, vo odnos na nezna~itelnite metali~ni rezervi, koi ne se ekonomski opravdani za istraùvawe i idna eksploatacija ja opredeluva fizionomijata na prostorot {to gravitira na za{titnite zoni na izvorot. Vo prvata i vtorata za{titna zona na izvorot Ra{~e se javuvaat slednite mineralni leì{ta: Metali

Od metalnite orudnenija pozna~ajni se pojavite na arsen, èlezo, mangan i hrom. Megutoa, osven hromot (vo po{irokoto okruùvawe), ostanatite rudni pojavi nemaat ekonomsko zna~ewe i se javuvaat samo kako mineralizacii. Arsen

-Le{ok- Pojavata se nao|a na okolu 300 m zapadno od seloto Le{ok kaj mestoto Beli Meloi na padinite na [ar Planina. Geolo{kata gradba na terenot e dosta sloèna. Arsenopiritite se glaven ruden mineral koj se nao|a vo vid na krupni kristali vo ìci i ìli~ki so mo}nost od 10-15 sm i dolìna od 7 metri. Hemizomot e nedovolno ispitan i ne se presmetuvani rudni rezervi. @elezo

-Tearce- Rudnata pojava se nao|a kaj lokalnosta Koko{kina Korba, koja e oddale~ena okolu 1 km od s.Tearce. Prostorot na ovaa rudna pojava e izgraden od staro paleozoiski {krilci. Orudnuvaweto pretstavuva sloj na {krilci otkrien po dolìna na okolu 20 m i mo}nost od 2 m. Nema podatoci za mineralo{kiot sostav na orudnuvaweto. Sodrìnata na èlezoto na ovaa rudna pojava iznesuva 21,14%.

-Grup~in- Pojavata se nao|a na okolu 1 km SZ od s.Grup~in, poto~no na 0,5 km od levata strana na patot Skopje-Tetovo. Prostorot vo koj nastapuva rudnata mineralizacija e izgraden od mermerizirani varovnici koi leàt nad staropaleozoiski {krilci, na mesta isprobieni so kataklazirani graniti. Orudnuvaweto se javuva dol` rasedna struktura koja se sledi vo dolìna od 500 m. i so mo}nost od 0,2-0,9 m, a lokalno i do 2 m. vo vid na le}asti rudni tela i


51

lokalno rudni ì~ki so mo}nost od 2-5 sm. Sodrìnata na èlezo od ovaa pojava se dviì vo interval od 32,45 - 60,60%. Mangan

-Grup~in- Rudnata pojava se nao|a na 17 km JI od Tetovo. @elezno-manganovata mineralizacija konstatirana e vo paleozoiskite mermerisani varovnici, vo zona dolga 500 m. Sodrìnata na mangan i èlezo e visok samo vo le}estite i impregniranite delovi. Sodrìnata na èlezo e visoka: Fe - 60,60%; Mn - 1,32%, SiO2 - 5,76%; P - 0,35%. Rudnata pojava Grup~in e pobogata so èlezo i polimetali~ni sulfidi, dodeka pojavata na mangan nema ekonomsko zna~ewe. Hrom

- Radu{a-Nada - Leì{teto se nao|a na 1 km severno od Kolonijata Radu{a. Pripa|a na Qubotenskiot serpentinitski masiv, a samoto orudnuvawe se nao|a vo dunitskite masi. Sodrìnata na hromit se dviì od 50,9 %, 44,1% i 29,7 % Cr2O3. i se smeta deka pri sega{niot stepen na istraènost na leì{teto, natamo{nata eksploatacija ne e rentabilna.

-Vitina Padina - Leì{teto se nao|a 3 km SZ od s.Kumovo. Rudnata pojava Vitina Padina pretstavuva del od povlatniot del na Qubotenskiot masiv. Rudata na hromit e povrzana za sredniot horizont na hromitonosni duniti, ~ija debelina iznesuva okolu 300 m. Kvalitetot na rudata vo prosek e od tret vid kade Cr2O3 - 28,8 %, MgO - 24 % (magnohromit). Debelinata na rudnoto telo se dviì od 2 - 45 m, a prose~nata debelina okolu 11 m. Proceneti se rudni rezervi od 1.000.000 toni.

Gorance - Radu{a- Leì{teto se nao|a na 4 km severno od Radu{a. Pripa|a na Qubotenskiot serpentinitski masiv vo dunitska zona.

Pri momentalniot stepen na istraènost na leì{teto, natamo{na eksploatacija na istoto e nerentabilna.

Debelo Brdo - Radu{a - Leì{teto se nao|a 22 km SZ od Skopje. Pripa|a na Qubotenskiot serpentinitski masiv vo serpentinisanite duiniti.

Prose~na sodrìna na rudata e od 17-19% Cr2O3. Objektot ne e vo eksploatacija.

Gorna i Dolna Radu{ka Reka - Radu{a - Leì{teto se nao|a na oddale~enost od 2 km severno od vlivot na Rona~ka Reka vo r.Vardar Orudnuvaweto se nao|a vo dunitskite steni koi sodràt golem broj na harcburgitski blokovi. Koli~ini na rezervi se od S1- 9.061 ton.

â{ka - Gra~ane - Radu{a - Leì{teto se nao|a 12 km SZ od Skopje. Orudnuvaweto se nao|a vo dunitskite masi, vo perifernite delovi vo kontakt so harcburgitski tela. Objektot ne e vo eksploatacija.

Krvenik - Radu{a- Leì{teto se nao|a na 18 km SZ od Skopje. Orudnuvaweto se nao|a vo serpentinitskite duniti. Rezervite od leì{teto se iscrpeni.

Ora{je - Radu{a- Leì{teto se nao|a na 6,5 km JZ od Vratnica, a na 3 km od @.S. Ora{je. Orudnuvaweto se nao|a vo serpentinisanite duniti. Prose~na sodrìna na rudata e okolu 51,12% Cr2O3. Objektot ne e vo eksploatacija.

Gorna Voda - Radu{a- Leì{teto se nao|a na 16,5 km SZ od Skopje. Orudnuvaweto se nao|a vo dunitskite steni koi sodràt golem broj na


52

nepravilni le}i na harcburgit i se intenzivno serpentinisani. Rezervite se proceneti na okolu 2550 toni od S1 kategorija. Objektot ne e vo eksploatacija.

Stankovac - Radu{a - Leì{teto se nao|a na 3 km oddale~enost SI od @.S. Ora{je. Orudnuvaweto se nao|a vo dunitskite steni. Sodrìnata na hrom iznesuva 16% Cr2O3. Leì{teto e iscrpeno.

Jaìnce - Radu{a - Leì{teto se nao|a na 4 km oddale~enost SI od s.Vratnica. Orudnuvaweto se nao|a vo intenzivno serpentinisani duniti. Sodrìnata na hrom iznesuva Cr2O3 - 30%. Pri sega{niot stepen na istraènost na leì{teto, natamo{nata eksploatacija ne e rentabilna.

Kisela Voda - Radu{a - Leì{teto se nao|a na 1 km zapadno od Vardar, a na 5 km JI od Kolonijata Radu{a. Orudnuvaweto se javuva vo serpentinisanite duniti, dodeka za sodrìnata na osnovnite i prate~kite elementi nema precizni podatoci. Eksploatacijata ne e rentabilna.

Mala Kula - Radu{a- Leì{teto se nao|a me|u rekite Vardar i Lepenec na 6,5 km oddale~enost JI od Kolonijata Radu{a. Orudnuvaweto se nao|a vo dunitite. Potencijalni rezervi se 4.000 toni ruda Objektot ne e vo eksploatacija, a pri sega{niot stepen na istraènost na leì{teto, idna eksploatacija ne e rentabilna. Nemetali

Od nemetalnite orudnenija vnimanie zasluùvaat revirite na varovnik, dolomit i travertin koi se eksploatiraat preku aktivni rudnici. Varovnik

Rudnik Staro Selo-Vratnica - se nao|a na oddale~enost od okolu 23 km SI od gradot Tetovo, vo neposredna blizina na s.Staro Selo, na nadmorska viso~ina od 725 m i opfa}a povr{ina od 31 ha. Leì{teto e izgradeno od jako tektonizirani varovnici i pretstavuvaat del od karbonatniot kompleks na Quboten. Presmetanite rezervi od leì{teto po kategorii iznesuva:

Tabela 14. Rezervi na varovnik

Lokalitet: Rudnik Staro Selo - Vratnica Osnovna surovina varovnici Kategorija na rezervi A V S1 Potencijalni rezervi Koli~estvo 1.151.120 t 20.521.383 t 11.072.222 t Kapacitet na eksploatacija

Vkupni rezervi na leì{teto iznesuvaat 33.174.725 t surovina. Godi{noto proizvodstvo iznesuva 240.000 t.

Rudnik @eden-Jegunovece - se nao|a na zapadnite padini na @eden vo neposredna blizina na s.Jegunovce. So detalnite istra`ni raboti ustanoveni se slednite rezervi po kategorii:


Lokalitet: Rudnik @eden - Jagunovce Osnovna surovina varovnici

Kategorija na rezervi A V S1 Potencijalni

rezervi Koli~estvo 2.844.000 m 3 5.479.000 m 3 39.462.000 m 3 golemi

Kapacitet na eksploatacija

Vkupni rezervi na leì{teto iznesuvaat 47.785.000 m3 surovina. Godi{noto proizvodstvo iznesuva preku 200.000 m3. Potrebno e da se izvr{at dopolnitelni istragi zaradi prekategorizacija na rudnite rezervi.


53

Leì{teto Surin - Staro Selo se nao|a SI od gradot Tetovo na oddale~enost od okolu 24 km. Leì{teto se nao|a vo neposredna blizina na s.Staro Selo, vo blizina na regionalniot pat Tetovo-Uro{evac. Varovnicite se napolno tektonizirani i pretstavuvaat del od karbonatniot kompleks na Quboten. Vrz baza na detalnite istragi vo leì{teto se presmetani slednite rezervi po kategorii:


Lokalitet: Surin - Staro Selo Osnovna surovina varovnici Kategorija na rezervi A V S1

Potencijalni rezervi

Koli~estvo 4.166.380 m 3 32.287.940 m3 12.616.90 m 3 golemi Kapacitet na eksploatacija

Vkupni rezervi na leì{teto iznesuvaat 49.071.220 m3 surovina. Leì{teto ne e vo eksploatacija.

Glini

Tearce - Tetovsko - Pojavata na glina se nao|a kaj mesnosta "Grlce" od dvete strani na rekata.

Odri - Tetovsko -Kaolinskata pojava se nao|a na 2 km nizvodno po potokot {to te~e niz seloto. Dolomit

Rudnik Derven-Jegunovce se nao|a vo klisurestiot del na r.Vardar na 5 km. SI od s.Jagunovce, na nadmorska viso~ina od 366-600 m. Sprema normativite za dolomitska surovina dolomitite vleguvaat vo prva klasa. Rezervite od leì{teto Derven - Jagunovce po kategorii e sleden:

Tabela 17. Rezervi na dolomit

Lokalitet: Derven - Jagunovce Osnovna surovina dolomiti Kategorija na rezervi A V S1 Potencijalni rezervi Koli~estvo 805.081 t 170.100 t 7.204.102 t Kapacitet na eksploatacija

Vkupni rezervi na leì{teto iznesuvaat 8.179.283 t surovina. Godi{noto proizvodstvo iznesuva 11.000 t.

Magnezit

Jaìnce-Nao|ali{teto na magneziti se nao|a na krajniot severozapaden obod na Qubotenskiot serpentinski masiv. Nao|ali{teto se nao|a vo blizina na s.Jaìnce. Konstatirani se mreàst tip i delumno ì~en tip na mineralizacija so magnezitska komponenta i so prose~na sodrìna od 42% MgO. Rudnite rezervi iznesuvaat: S1 + S2 kategorija = 466.510 toni

Svilare-Pojavata na magneziti se nao|a na krajniot JI del na Qubotenskiot masiv, vo neposredna blizina na s. Gorno Svilare, na samiot kontakt pome|u ultrabazitite i neogenite sedimenti na Skopskata kotlina. [iro~inata na zonata so mreàst magnezit iznesuva od 30-50 m. Oniks

Rudnik Le{ok - Tetovsko, se nao|a SI od Tetovo vo neposredna blizina na s.Le{ok na nadmorska viso~ina od 500 m. Pojavite se vrzani za nekoga{nite izvori na kiseli vodi od koi denes se taloàt bigori. Rezervite na


54

nao|ali{teto se ograni~eni. Presmetanite rezervi od V, C1 i C2 kategorija iznesuvaat 12.300 t travertinska masa od koi rezervi na oniks otpa|aat 2.200 t. Momentalno rudnikot e zatvoren.

Pojava-Tearce se nao|a SI od Tetovo na oddale~enost od okolu 7 km vozdu{na linija. Oniksot se javuva vo kristalestite {krilci vo koi dol` Zapadno-Polo{kiot rased se taloèle bigorilivi pojavi i oniks, prepokrieni so padinski materijal. Debelinata na travertinskiot sloj iznesuva 8-10 m vo koi se sre}ava sloj od oniks so debelina od 30-40 sm.

Pojavata Nepro{teno - Tetovsko e otkriena na oddale~enost na 4 km vozdu{na linija od Tetovo, vo blizina na s.Nepro{teno na nadmorska viso~ina od 700 m. Travertin

Rudnik Svilare - Skopsko se nao|a vo atarot na Gorno i Dolno Svilare. Travertinot vo Svilare e pleistocenski i se javuva vo tri glavni me|usebno oddelni plo~i, koi zaedno pokrivaat povr{ina od 1,5 km2. Rezervite se sledni:

Tabela 18. Rezervi na travertin

Lokalitet: Rudnik Svilare Osnovna surovina travertin Kategorija na rezervi A V S1

Potencijalni rezervi

Koli~estvo 629.475 m 3 1.041.776 m 3 1.128.288 m 3 S2-1.437.380 m 3 Kapacitet na eksploatacija Vkupni rezervi 2.799.539 m3 Godi{no proizvodstvo 16.000 m3.

Perspektiva, kako i mo`nost za zgolemuvawe na rezervite na ovaa surovina postojat.

âkal se eksploatira od stranata na mehanizacijata na pogolemite grade`ni pretprijatija, kako i od privatni lica. Pogolemo nao|ali{te na ~akal {to go eksploatira komunalnoto pretprijatie od Tetovo e locirano vo blizinata na s. @elino, neposredno pokraj koritoto na r. Vardar. âkalot se eksploatira pokraj tekot na r. Vardar od selata Kopance do Jegunovce. Ovaa pojava ne e regulirana soglasno Zakonot za mineralni surovini.

Treset se ekploatira vo blizinata na s. Jan~i{te, na lokalitetot na porane{noto Jan~i{ko blato, koe e meliorirano zaradi odvivawe na rabotite pri eksploatacijata.

Faktot {to pri eksploatacijata na mineralnite surovini (povr{inski i dlabinski kop) se otstranuva geolo{kata bariera, so {to se ovozmoùva nepre~eno prodirawe na materii od povr{inata vo podzemjeto, se menuva hidrolo{kiot reìm, se naru{uva stabilnosta na terenot (slegnuvawa i sl.), ukaùva na serioznosta na vlijanijata od ovie aktivnosti vrz kvalitetot na podzemnite vodi.

Pri eksploatacijata na metalite postoi zgolemena opasnost za zagaduvawe na podzemnite vodi so toksi~ni materii; pri eksploatacijata na nemetali, opasnosta doa|a od degradacijata na povr{inskiot sloj i se poka~uva rizikot od incidentni zagaduvawa (od izlieni te~nosti {to se skladiraat na terenot, od mehanizacijata {to manipulira pri kopot i sl.).


55

3.4. Demografski karakteristiki

3.4.1. Brojno dvièwe na naselenieto

Brojnosta i dinamikata na naselenieto vo Prvata i Vtorata zona na za{tita na Izvorot Ra{~e se odlikuvaat so zna~ajni oscilacii po poodelni vremenski periodi, usloveni od migracionite dvièwa, socio-ekonomskite i drugi uslovi. Spored podatocite od posledniot Popis od 1994 godina vkupniot broj na naselenieto vo dvete za{titni zoni iznesuva 47 550 ìteli ili poodelno: vo Prvata zona ìveeat okolu 9155 ìteli, a vo Vtorata za{titna zona 38 395 ìteli. Na kontaktot so Prvata i Vtorata za{titna zona se nao|aat naselbite Gorno Svilare, Kopanica, Jaìnce, Roga~evo, Staro Selo, @elino i Grup~in, vo koi ìvee vkupno naselenie od okolu 7200 ìteli. Naselbite vo analiziranoto podra~je i na kontaktot beleàt podem vo urbaniot i stopanskiot razvoj i imaat vlijanie vrz kvalitetot na podzemnite i povr{inskite vodite na ova podra~je.

Dvièweto na vkupniot vroj na naselenieto vo oddelni zoni za razli~ni me|upopisni periodi se menuva. Naselenieto vo Prvata zona beleì porast vo periodot od 1961-1971 god, a stagnacija i namaluvawe od 1981-1994 god. Brojot na ìteli vo Vtorata zona izrazeno raste od 1961-1981, a stagnira vo periodot 1981-1994 god. Kontaktnata zona beleì blag porast na naselenieto od 1961-1981 god. i izrazeno brz porast vo periodot 1981-1994.

Tabela 19. Brojna sostojba na vkupnoto naselenie po naseleni mesta

Op{tina Naseleno mesto Zona 1961 1971 1981 1994 Kondovo 1.Ra{~e 1 1450 1579 3006 2363 2.Radu{a 1 1212 1567 2261 1824 3.Dvorce 1 297 252 225 4.G.Svilare kon. zona 313 358 600Saraj 5.Bojane 1 1195 1307 1579 1910 6.Kopanica kon. zona 941 1039 1478Jegunovce 7.Siri~ino 1 762 646 588 435 8.[em{ovo 2 940 1177 1480 1569 9.@il~e 2 741 773 786 648 10.Prequbi{te 2 370 394 419 342 11.Tudence 1 521 538 576 446 12.Kopance 1 594 700 917 869 13.Jan~i{te 2 641 669 747 610 14.Raotince 1 1008 944 866 648 15.Podbre|e 2 222 206 236 176 16.Jegunovce 2 1068 1137 1194 868 17.Ratae 2 398 396 420 403Tearce 18.Odri 2 1363 1718 2040 1608 19.Dobro{te 2 2068 2659 3339 3263 20.Glo|i 2 1033 1209 1326 1256 21.Otu{i{te 2


56

Op{tina Naseleno mesto Zona 1961 1971 1981 1994 22.Tearce 2 2883 3515 4017 3766 23.Slatino 2 2008 2710 3422 3893 24.Le{ok 2 785 722 666 399 25.Nepro{teno 2 1132 1063 1264 1251 26.Nera{te 2 1663 2278 2901 3235 27.Pr{ovce 2 1248 1642 1999 2117Vratnica 28.Jaìnce kon. zona 601 693 843 870 29.Roga~evo kon. zona 574 554 572 353 30.Staro Selo kon. zona 424 454 537 230 31.Vratnica 2 1384 1582 1688 572 32.Belovi{te 2 809 827 851 316 33.Ora{je 2 645 802 797 929@elino 34.Palatica 2 410 749 1703 1926 35.Trebo{ 2 518 1012 1623 2001 36.@elino kon. zona 1766 2345 3111 3679 37.Cerovo 1 371 444 430 435 38.Ozormi{te 2 206 317 459 970 39.Grup~in kon. zona Xep~i{te 40.Poroj 2 1527 2011 2370 2443 41.Xep~i{te 2 2141 2649 3152 3834Prva zona 7410 7977 10223 9155Vtora zona 26203 32217 38899 38395Kontaktna zona 4619 5443 5063 7210Prva i vtora 33613 40194 49122 47550Izvor: Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite, 1994 godina, kn. 5, RZ za Statistika

Naselbi so najgolem broj na naselenie (od 2000 do 3800 ìteli) se: Ra{~e,

Dobro{te, Tearce, Slatino, Nera{te, Pr{ovce, Trebo{, @elino, Poroj i Xep~i{te, dodeka do 500 ìteli ima vo Dvorce, Siri~ino, Prequbi{te, Tudence, Podbre|e, Ratae, Le{ok, Belovi{te i Cerovo. Vo ostanatite naseleni mesta brojot na naselenieto se dviì od 500 do 2000 ìteli.

3.4.2. Starosna i polova struktura na naselenieto

Demografskiot razvoj e vo zavisnost od prirodnoto i mehani~koto dvièwe i od socio-ekonomskite faktori i promeni. Ovie faktori se vo interakcija so promenite vo starosnata i polovata struktura na naselenieto, promenite na kontingentite na naselenieto po starosni i polovi grupi, reproduktivnite i rabotosposobnite kontingenti. Spored podatocite od popisot 1994 godina odnosot na ma{ko i ènsko naselenie vo dvete za{titni zoni bil 0,98%, odnosno na ovoj prostor ìveat 23588 maì, nasproti 23961 èna.


57

Tabela 20. Naselenie spored pol vo 1994 godina

Op{tina Naseleno mesto Zona Vkupno Maì @eni Kondovo G.Svilare kont. zona 600 316 284 Dvorce 1 225 106 119 Radu{a 1 1824 877 947

Ra{~e 1 2363 1201 1162 Saraj Bojane 1 1910 944 966 Kopanica kont. zona 1478 725 753 Jegunovce @il~e 2 648 348 300 Jan~i{te 2 610 314 296 Jegunovce 2 868 438 430 Kopance 1 869 406 463 Podbre|e 2 176 87 89 Prequbi{te 2 341 170 171 Raotince 1 648 335 313 Ratae 2 403 208 195 Siri~ino 1 435 228 207 Tudence 1 446 226 220 [em{ovo 2 1569 769 800 Tearce Glo|i 2 1256 647 609 Dobro{te 2 3263 1573 1690 Le{ok 2 399 197 202 Nepro{teno 2 1251 623 628 Nera{te 2 3235 1628 1607 Odri 2 1608 828 780 Pr{ovce 2 2117 1063 1054 Slatino 2 3893 1924 1969 Tearce 2 3766 1847 1919 Otu{i{te 2

Vratnica Belovi{te 2 316 160 156 Vratnica 2 572 284 288

Jaìnce kont. zona 870 427 443 Ora{je 2 929 460 469 Roga~evo kont. zona 353 186 167 Staro Selo kont. zona 230 111 119 @elino Grup~in kont. zona 876 440 436 @elino kont. zona 3679 1799 1880 Ozormi{te 2 970 463 507 Palatica 2 1926 915 1011 Trebo{ 2 2001 980 1021 Cerovo 1 435 223 212


58

Op{tina Naseleno mesto Zona Vkupno Maì @eni Xep~i{te Poroj 2 2443 1200 1243

Xep~i{te 2 3834 1916 1918 Prva zona 9155 4546 4609 Vtora zona 38394 19042 19352 Kontaktna zona 8086 4004 4082 Prva i vtora 47549 23588 23961 Izvor: Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite 1994 godina, kn.5, Republi~ki zavod za statistika.

Polovata struktura na naselenieto otstapuva po starosni grupi. Kaj mladoto naselenie do 19 godi{na vozrast preovladuva ma{koto naselenie, dodeka vo strukturata na naselenieto na vozrast nad 60 godini preovladuva ènskoto naselenie.

Spored osnovnite starosni kontingenti (0-19,20-59,60<) karakteristi~no e visokoto u~estvo na mladoto naselenie (0-19godini) od 40,5% vo 1994 god., so {to se potvrduva konstatacijata deka preovladuva mladata populacija. Vo ova vozrasna grupa najgolemo e u~estvoto na najmladata grupa od 0-6 godini so 42%.

Tabela 21. U~estvo na osnovnite starosni grupi vo vkupnoto naselenie spored popisot vo 1994 godina vo Prva i Vtora za{titna zona (vo %)

St.grupi 1994 0 - 19 40,5 20 - 59 48,4 60 - < 11,1

Vkupno 100,o Izvor: Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite 1994 godina, kn.5, Republi~ki zavod za statistika.

U~estvoto na zreloto naselenie (20-59) nad 50% e prisutno vo naselbite: Jegunovce 68,4%, Prequbi{te 55,1%, Ratae 53,8%, Jan~i{te 51,8%, Tudence 51,8%, @il~e 51,4%, Glo|i 50,3%. Najnizok procent (od 43-46%) na zrelo naselenie imaat naselenite mesta: Grup~in, Raotince, Staro Selo, Kopanica, Ora{je, Ra{~e i Vratnica. Ako se zeme u~estvoto od 15% kako granica na dominantno staro naselenie, demografski stari naselbi se: Glo|i, Ratae, Prequbi{te, Jan~i{te, dodeka mnogu stari so u~estvo od 20 do 28,5% se naselenite mesta: @il~e, Tudence, Podbre|e, Roga~evo, Siri~ino, Le{ok, Raotince i Staro Selo.

Pri analizata na starosnite kontingenti od posebna va`nost e goleminata na kontingentot na rabotosposobnoto naselenie kako osnoven demografski faktor vo stopanskiot razvoj.

Apsolutniot broj na rabotosposobnoto naselenie vo dvete za{titni zoni na izvorot iznesuva 29 297 lica od koi 48,5% se maì. Rabotosposobnoto naselenie u~estvuva so 61,6% vo vkupnoto naselenie vo ova podra~je. Analiziranite podatocite po naseleni mesta pokaùvaat varijacija na u~estvoto na rabotosposobniot kontingent od 57% do 68%.


59

3.4.3. Socio - ekonomski karakteristiki na naselenieto

Vo zavisnost od ekonomskiot status na oddredeno lice, se razlikuvaat tri kategorii na naselenie: aktivno naselenie, lica so li~ni prihodi i izdrùvano naselenie.

Spored Popisot od 1994 godina brojot na aktivnoto naselenie na ova podra~je iznesuva 13 262 lica, od koi 70,1% ili 9303 lica vr{at zanimawe vo raboten odnos ili samostojno. Ovaa kategorija na naselenie u~estvuva so 27,9% vo vkupnoto naselenie. Me|utoa fakti~kata aktivnost e poniska i se dviì okolu 19,6%.

Brojot na licata so li~ni prihodi iznesuva 4009 ili 8,4% od vkupnoto naselenie. Vo 1994 godina, na ova podra~e brojot na izdrùvanoto naselenie e 29508 lica, koi vo golem procent od okolu 62% u~estvuvaat vo vkupnoto naselenie. Za porealno sogleduvawe na socio-ekonomskata struktura na naselenieto potrebno e da se presmeta i odnosot pome|u izdrùvanoto i aktivnoto naselenie. Spored presmetkite vo 1994 godina na nivo na Dràva na 100 aktivni lica doa|aat 115,4 izdrùvani lica, dodeka na ova podra~je toj odnos e ponepovolen, odnosno 100 aktivni lica izdrùvaat 222 lica. Najgolemo u~estvo na izdrùvani lica vo vkupnoto naselenie imaat naselbite: Ozormi{te (75,4%), Trebo{ (72,5%) Dvorce (71,0%) i Cerovo (70,2%), a najmalo u~estvo e ostvareno vo Le{ok (29,8%), Belovi{te (32,9%) i Siri~ino (36,6%). Drugite op{tini se rasporeduvaat pome|u navedenite ekstremi.

Zemjodelskoto naselenie na ova podra~je broi okolu 9794 lica koi u~estvuvaat so okolu 20,6% vo vkupnoto naselenie. Vaka visokiot procent proizleguva od specifi~nosta na podra~jeto kade osnovni dejnosti za egzistencija na naselenieto bile i se u{te se zemjodelieto i sto~arstvoto.

3.4.4. Nacionalna struktura na naselenieto

Na prostorot na dvete za{titni zoni spored podatocite od posledniot popis od 1994 godina, vo najgolem procent (okolu 80%) ìveat Albanci, 18% se Makedonci, a ostanatite se iskaàle kako Turci, Srbi, Romi i druga nacionalna pripadnost. Apsolutniot broj na albanskata populacija iznesuva 38 154 lica, a makedonskata populacija ja so~inuvaat 8496 lica.

Analiziranite podatoci za nacionalniot sostav pokaùvaat deka od vkupno 41 naselba, so ednonacionalen sostav se 29, od koi vo 12 ìveat samo Makedonci, odnosno vo 17 naseleni mesta ìveat samo Albanci. Ostanatite naselbi imaat me{ana nacionalna struktura.

3.4.5. Obrazovna struktura

Analizata na pismenosta i obrazovnata struktura na naselenieto bazira na podatocite od popisot od 1994 godini. Stapkata na nepismenost vo Republika Makedonija vo 1994 godina iznesuvala 5,4% kaj naselenieto na vozrast od 10 i pove}e godini, dodeka na podra~jeto na dvete za{titni zoni ovaa stapka e mnogu pogolema i iznesuva 8,3%. Vo apsoluten broj toa znaì deka 3103 lica se nepismeni na vozrast od 10 i pove}e godini.

Spored teritorijalniot raspored po naseleni mesta, najgolemo e u~estvoto na nepismenoto naselenie (od 9 do 16%) vo naselbite: Staro Selo, Pr{ovce, Kopanica, Dobro{te, Odri, Ora{je, Glo|i, Ra{~e i Jaìnce.


60

Podetalna analiza na prosvetno-obrazovnoto nivo na naselenieto moè da se dade preku strukturata na naselenieto spored u~ili{nata podgotovka primenuvajki go kriteriumot na zavr{eno u~ili{te.

Brojot na licata bez {kolska podgotovka e redovno povisok od brojot na nepismenite lica i vo 1994 godina na ova podra~je iznesuval 9582 lica. So zavr{eno osnovno obrazovanie se 17 103 lica, so sredno obrazovanie 5035 lica i so visoko obrazovanie 863 lica.

3.5. Mreà i struktura na naselbite

3.5.1. Prostorna disperzija na naselenite mesta vo za{titnite zoni

Na teritorijata vo ramkite na utvrdenite granici na za{titnite zoni na izvorot "Ra{~e" (edna potesna i tri po{iroki za{titni zoni), lociran e pogolem broj na naseleni mesta. Vo granicite na I i II za{titna zona locirani se vkupno 39 (triesetidevet) naseleni mesta koi administrativno pripa|aat na 7 (sedum) op{tini: Kondovo, Saraj, Jegunovce, Tearce, Vratnica, @elino i Xep~i{te.

Vo I zona na za{tita locirani se 10 naselbi ili 26% od vkupniot broj na naselenite mesta.

Najgolem del od naselbite-29 ili 74 % locirani se vo granicite na II zona na za{tita.

Naselbite locirani na kontaktot pome|u Prvata i Tretata (Kopanica, Grup~in i @elino), odnosno Vtorata i Tretata za{titna zona (Staro Selo, Roga~evo i Jaìnce), isto taka imaat vlijanie na kvalitetot i reìmot na izvorot Ra{~e.

Poedine~nata populaciska golemina na naselbite, spored Popisot vo 1994 g., varira pome|u 176 i 3893 ìteli.

Naselbite vo Prvata zona se locirani po obodot na masivot na @eden, so isklu~ok na naselbata Cerovo, {to pretstavuva pogodnost od aspekt na za{titata na kvalitetot na vodata na izvorot Ra{~e.

Prostornata disperzija se odvivaa podol`no na glavnite komunikaciski pravci: regionalnite vrski @elino-Jegunovce i Tetovo-Jaìnce. Osobeno e karakteristi~na visokata koncentracija i formirawe na konurbacija, odnosno kontinuirano naselen i izgraden prostor na zapadnata granica na Vtorata za{titna zona, odnosno pokraj regionalniot pat Tetovo-Jaìnce. Vo navedeniot prostor registrirani se vkupno 13 naseleni mesta, vo dolìna od okolu 29 km. Naselbite skoncentrirani na isto~niot i severoisto~niot obod na @eden gravitiraat na rekata Vardar i leàt na izrazito ~uvstvitelen prostor; pogolemiot del se locirani na desniot breg (Tudence, Siri~ino i Dvorce), no pro{iruvaweto na urbanite opfati na pomal del se vr{i i na leviot breg (Raotince i Kopance). Naselbite Radu{a, Ra{~e i Bojane se locirani vo neposredna blizina na izvorot i po svoeto zna~ewe za kvalitetot na vodite se izdvojuvaat od ostanatite.

So izrazito specifi~na polo`ba se karakterizira naselbata Ra{~e. Taa e locirana na 500m. ju`no od Vtorata kaptaà, odnosno od Prvata potesna za{titna zona. Naselbata leì na laporoviti i peso~ni glini, laporci i


61

poretki peso~nici. Severozapadniot del od naselbata leì na prakti~no bezvoden teren, dodeka ostanatiot del e lociran nad formirana zbiena izdan, koja ja prati formiranata izdan pokraj rekata Vardar. Tendenciite na {irewe na naselbite se vo pravec kon izvori{teto, na teren so pomalku izrazeni filtracioni karakteristiki.

Naselbata Bojane e locirano na jugoisto~noto podno`je na @eden, na leviot breg na dolot Po{terka. Terenot e izgraden od mermerni bre~i i konglomerati, vo koi e formirana sloèna izdan. Grade`niot opfat na naselbata ima tendencija na {irewe na jug kon Bojansko Pole i po lokalnata patna vrska, {to vodi od avtopatot Skopje-Tetovo, preku Bojane, kon Ra{~e.

Polo`bata na naselbata Radu{a od dvete strani na rekata Vardar, pri vlivot na Radu{ka reka, uslovila nejzino {irewe na niskite aluvijalni terasi. Teritorijalniot razvoj ima tendencii na {irewe podednakvo vo nasoka vozovodno i nizvodno po te~enieto na rekata Vardar, na nejziniot desen breg.

Lokaciskata postavenost i razvojot na naselbite Ra{~e, Bojane i Radu{a e vo direktna vrska so kvalitetot na vodite na izvorot. Ostanatite naselbi se locirani na prostori koi indirektno vlijaat na kvalitetot na vodata na Ra{~e, no nivniot razvoj moè da predizvika negativni posledici.

3.5.2. Osnovni karakteristiki na naselenite mesta

Vo granicite na za{titnite zoni (I i II), ili vo neposreden dopir so niv locirani se pet op{tinski centri so odreden broj od naselenite mesta na nivnite teritorii. Edinstveno op{tinata Jegunovce so celokupnata teritorija i site naselenite mesta (11, vklu~uvajki go i op{tinskiot centar Jegunovce), celosno (centralno postavena) leì vo granicite na za{titnite zoni.

Prostornata disperzija na naselbite vo mreàta se karakterizira so izrazita nevoedna~enost. Uslovno, prostorot na za{titnite zoni bi moèlo da se podeli na tri specifi~ni podra~ja- mikrozoni so razli~na zastapenost na brojot na naselbite, koncentracija na naselenieto, gustina na naselenost i koncentracija na materijalen fond;

− Zona so visoka koncentracija na naselbi i gustina na naselenost na isto~noto podno`je na [ar Planina (A);

− Zona na umerena koncentracija na naseleni mesta i naselenie vo Dolen Polog i jugozapadniot obod na @eden (B).

− Zona na disperzna naselenost na jugoisto~niot obod na @eden i Vardarskata klisura (V)

− Zona na nenaselen ili izrazito retko naselen prostor na masivot @eden (G); Vo prvata zona (A) vo obodniot severozapaden del, podol`no so granicata

na II za{titna zona, postoi izrazito visoka koncentracija na naseleni mesta so ednovremeno registrirana visoka prisatnost na antropogeniot faktor. Vo ovoj prostor, dol` regionalnata soobra}ajna komunikacija, razviena e mreà na naseleni mesta sostavena od tri op{tinski centri (Xep~i{te, Tearce i Vratnica) i devet ruralni naselbi (Poroj, Nepro{teno, Le{ok, Slatino, Pr{ovce, Glo|i, Dobro{te, Odri, Belovi{te).

Antropogenata koncentracija, prose~no, beleì tendencija na apsolutno i relativno zgolemuvawe. Poedine~niot porast na naselenieto zabeleèn vo


62

pet naselbi locirani vo ovoj prostor, od toa vo dva op{tinski centri (Xep~i{te, Tearce), pretstavuva zna~aen faktor so neposredno vlijanie vrz promenite na kvalitetot na ìvotnata sredina.

Vkupno vo prostorot dol` regionalniot paten pravec se naseleni okolu 25.000 lica (1994 god.), uslovuvajki relativno visoka gustina na naselenost so jasno iskaàna tendencija za zgolemuvawe na stepenot na koncentracija na naselenieto i materijalnite dobra.

Naselbite od ovaa zona pripa|aat na kategorija ridski naselbi so prete`no zbiena fizionomija. Povolnata geoprometna polo`ba (blizinata na Tetovo od edna strana i granicata so SR Jugoslavija, odnosno Kosovo, od druga) i dobrata soobra}ajna povrzanost so soobra}ajnata mreà vo regionot, pretstavuvaat vaèn pottiknuva~ki faktor za perspektivniot razvoj. Ograni~uva~ki faktori pretstavuvaat limitiranite mo`nosti za prostorno-fizi~ka ekspanzija i razvoj i nedovolnata funkcionalna i infrastrukturna ekipiranost na naselenite mesta.

Vo zonata so umerena koncentracija (B) locirani se 14 naselbi od koi edna naselba (Jegunovce) pretstavuva op{tinski centar. Ostanati naselbi se: Trebo{, Ratae, @il~e, Palatica, Ozormi{te, [em{ovo, Siri~ino, Prequbi{te, Tudence, Kopance, Jan~i{te, Podbre|e, Raotince. Prostorno naselbite se disperzirani vo ramninskiot prostor na Polog, zapadno od masivot @eden i na delumno ridskiot prostor po obodniot prostor na zapadnata padina na @eden.

Vo soglasnost so osnovnite obele`ja na prostorot vo koj se locirani naselenite mesta imaat fizionomija na ramninsko-ridski naselbi so zbiena struktura.

Naselbite spa|aat vo kategorija na mali i sredno golemi naselbi so negativen trend vo dvièweto na brojot na ìtelite vo prethodniot period. Samo kaj pet naselbi ili 35%, registrirano e zgolemuvawe na brojot na ìtelite i doma}instvata. Globalno posmatrano vo prostorot vo centralniot del na za{titnite zoni prisutni se depopulacioni tendencii i pokraj relativno povolnite uslovi za razvoj.

Naselbite vo zonata na disperzna naselenost (Bojane, Ra{~e, Radu{a i Dvorce) se relativno golemi (nad 1500 `., osven naselbata Dvorce). Pripa|aat na kategorijata ramninsko-ridski (Radu{a, Dvorce i Ra{~e) i ridski naselbi (Bojane). Naselbata Bojane raste, dodeka Ra{~e i Radu{a imaat tendencija na slaba depopulacija. Me|utoa, vo ovie naselbi ima izrazen interes za nivno teritorijalno {irewe, funkcionalno i infrastrukturno doopremawe, {to }e dovede do zgolemuvawe na nivnata atraktivnost, potencirana i so blizinata na gradot Skopje.

Vo zonata na nenaselen, odnosno retko naselen prostor (G), pripa|a samo naselbata Cerovo. Stanuva zbor za ridska naselba od zbien tip, locirana na Mal @eden i napolno odse~ena od glavnite soobra}ajni i funkcionalni vrski vo regionot. Naselbata broi okolu 400 ìteli i ima tendencija na blag porast.


63

3.5. 3. Specifi~nosta na naselbite niz aktuelnata urbanisti~ka dokumentacija

Analizirani se karakteristi~ni elementi za sekoja naselba, koi ukaùvaat na razvojnite tendencii i prosledena e hronologijata na izrabotkata na soodvetnata planska dokumentacija, so cel da se utvrdat mo`nite vlijanija od sega{nata i planiranata organizacija na naselbite vrz kvalitetot na vodite na izvorot.

Naseleno mesto - Poroj Za naselenoto mesto ima izgotveno urbanisti~ka dokumentacija vo 1990g.

so vremenski horizont do 2000g. Poradi novata teritorijalna podelba na dràvata vo 1996g. del od gradot Tetovo (naselba Drenovec) teritorijalno pripadna kon naseleno mesto Poroj. Od tie pri~ini, vo 1998g. e izgotvena izmena na UDNM.

Atarot zafa}a pogolem del od slivnoto podra~je na Xep~i{ka reka, koja ima izrazito poroen karakter, zaradi {to se vr{i intenzivno potkopuvawe na re~nite bregovi i se javuva svle~i{na zona, koja e edna od najgolemite vo Republikata.

Analizata na dvièweto na brojot na naselenie, doma}instva i stanovi od 1961g. pokaùva permanenten porast.

@itelite vo seloto se od isklu~ivo albanska nacionalnost. Tendenciite za prostoren razvoj na naselbata se dviàt vo site tri

pravci, osven severniot kade se preklopuvaat katastarskite granici so naselba Xep~i{te. Razvoj na stopanski dejnosti, osobeno razvojot na maloto stopanstvo, se predviduva na lokaciite dol` regionalniot pat, kako perspektivna oska na razvoj na regionot. Za malo stopanstvo (delovna namena) se dozvoluva i prenamena na del od stanbenite objekti.

Naseleno mesto Xep~i{te Vo 1990g. e izgotvena UDNM na Xep~i{te. Vo 1997g. e izgotven GUP za

Xep~i{te kako sedi{te na novoformiranata op{tina. Xep~i{te e sedi{te na istoimenata op{tina, a se prostira vo

kontinuitet severno od nas. mesto Poroj, paralelno so regionalniot pat Tetovo-Jaìnce.

Vo periodot od 1990 do 1997 god. prostorniot razvoj na naselbata se karakterizira so realizacija na patnata mreà, pojava na bespravna gradba na zemjodelsko zemji{te, nadvor od grade`niot reon utvrden so prethodnata UDNM.

Na ju`nata granica na urbanoto podra~je na Xep~i{te pominuva Xep~i{ka reka, taka {to nejziniot poroen karakter go ograni~uva prostorniot razvoj vo jugozapaden pravec na naselbata.

Trendovite na dvièwe na osnovnite demografski pokazateli se so progresivno pozitivno saldo. Od naselenieto na Xep~i{te 78% se etni~ki Albanci.

So GUP od 1997 god. se pro{iruva urbaniot opfat kon severoistok, severozapad i jugoistok. Na ovie prostori se predviduva razvoj na domuvaweto so delovni sodrìni, op{testveniot standard i javnite funkcii.


64

Za razvoj na maloto stopanstvo, za {to postoi golem interes od mesnoto naselenie vo GUP-ot Xep~i{te se predviduva lokacija vo severniot del na pro{iren urban opfat.

Naselba Tearce Vo 1986g. e izgotvena Urbanisti~ka dokumentacija na naselbata, a vo faza

na izgotvuvawe e i GUP za Tearce, kako sedi{te na novoformiranata istoimena op{tina.

Se nao|a vo podno`jeto na [ar Planina na nadmorska viso~ina od 550m, po te~enieto na reka Bistrica. Ovaa naselba ima bogato kulturno nasledstvo, povrzano so makedonskiot prosvetitel Kiril Pej~inovi}, koj e roden vo Tearce i urbanisti~ko nasledstvo {to datira od pedesetite godini na HH vek.

Demografskite pokazateli ukaùvaat na porast na brojot na naselenie vo periodot 1961-1981g., za da potoa nastapi opa|awe, dodeka brojot na doma}instva i stanovi e vo postojan porast.

Naselbata ima razviena servisna, trgovska i uslu`na mreà. I pokraj kontinuiranosta na procesot na izrabotka na soodvetna

urbanisti~ka dokumentacija za naselbata, se konstatira izgradba koja rezultira so izrazeno nevoedna~ena gustina na naselenost.

Zonata za razvoj na stopanstvoto e predvidena pokraj regionalniot pat Tetovo-Jaìnce, kade se vsu{nost locirani i postojnite stopanski kapaciteti - tekstilniot pogon i zadrugata "Bistrica".

Naselbata Tearce se nao|a vo Vtorata za{titna zona na izvorot Ra{~e. Naselba Nepro{teno Od urbanisti~ka dokumentacija, naselbata raspolaga so Op{t akt za

naseleno mesto, izgotven i usvoen vo 2000g. i Odluka za utvrduvawe na na~in na izgradba.

Se nadovrzuva vo severoisto~en pravec na naselba Xep~i{te. Brojot na ìteli vo naselbata varira, taka da analizirano po

desetgodi{ni periodi od 1961g. navamu naizmeni~no se menuvaat periodi so blag porast i opa|awe, taka da vkupniot porast od 1961-1994g, iznesuva okolu 10,5%. Brojot na doma}instva i stanovi e vo postojan porast.

Vo odnos na nacionalnata struktura na naselenieto, vo naselbata dominira albansko naselenie so okolu 66,7%, vo osnos na makedonskoto (33,3%).

So Op{tiot akt se predviduva pro{iruvawe na urbaniot opfat vo severoisto~niot del na naselbata za zona za domuvawe, dodeka pro{iruvaweto vo jugoisto~niot del e predvideno za industriska zona, od isto~nata strana na regionaliot pat Tetovo-Jaìnce. Izgradbata na objekti od malo stopanstvo i uslu`ni dejnosti se predviduva vo ramkite na stanbenite lokacii.

Negativna tendencija na prostorniot razvoj e {ireweto na naselbata kon poleto.

Naselba Le{ok Naselbata od urbanisti~ka dokumentacija ima samo Op{t akt i Odluka za

na~in na izgradba so koj se predviduva minimalno pro{iruvawe na urbaniot opfat (1,5 ha) nameneto za domuvawe.


65

Naselbata e izgradena na padinite na [ar Planina, na nadmorska viso~ina od 530-580m, vo kontinuitet so naselbata Nepro{teno.

Trendovite na demografskite pokazateli se negativni, odnosno naselbata e vo faza na depopulacija od 1961g. navamu.

Nacionalniot sostav go so~inuvaa isklu~ivo makedonsko naselenie. Pri~inite za depopulacija na naselbata se migraciite na naselenieto vo gradot Tetovo, poradi {to i zemjodelieto kako dejnost se sveduva na zadovoluvawe na individualnite potrebi. Porastot na stanbeniot fond vo periodot 1971-1981g. se objasnuva so razvojot na turizam na ovoj prostor i izgradba na objekti za sekundarno domuvawe, aktuelni vo letniot period. Turisti~kata atraktivnost na ovoj prostor ja pravi osobeno interesna manastirskiot kompleks so crkvata "Sv. Atanasije", vo ~ij sostav se nao|a i grobot na Kiril Pej~inovi}.

Interesot za razvoj na stopanski dejnosti za razlika od sosednite naselbi e nezna~itelen.

Naselba Slatino Prostorniot razvoj i reìmot na gradba vo naselbata e reguliran so

Op{t akt za naselenoto mesto i UDNM. Se prostira na teren vo pad, so nadmorska viso~ina od 520-560m. Ova e

edna od najgolemite naselbi na ovoj poteg i spored povr{inata i brojot na ìteli. Naselbata se karakterizira so kontinuiran porast na populacijata.

Najgolem del od populacijata vo naselbata (98,5%) e od albanska nacionalnost.

Za potrebite na prostorniot razvoj se predvideni dve pro{iruvawa na urbaniot opfat so vkupna povr{ina od 16,3 ha. Pro{iruvaweto koe se predviduva vo severoisti~niot del e nameneto za domuvawe, a ona vo jugoisto~niot del za domuvawe i stopanstvo. So pro{iruvaweto na urbaniot opfat na naselbata se zafa}aat prostori od isto~nata strana na regionalniot pat, {to pretstavuva negativna tendencija. Potenciran e interesot na naselenieto za investirawe vo industriski objekti (pomali pogoni) i malo stopanstvo.

Naselba Pr{ovce Za naselbata ima izgotveno Op{t akt so Odluka za na~inot na izgradba vo

2000g. za potrebite na idniot prostoren razvoj na naselbata. Se predviduva pro{iruvawe na urbaniot opfat na naselbata od okolu 22,6

ha (27,4% od postojniot urban opfat) vo jugoisto~niot del na naselbata; centralniot del od pro{iruvaweto e namenet za domuvawe, dodeka severniot i ju`niot za razvoj na industrija, odnosno pogolemi stopanski kapaciteti. Objekti od oblasta na maloto stopanstvo, uslu`nite dejnosti i stopanski dvorovi se predviduvaat vo ramkite na lokaciite nameneti za domuvawe.

Naselenieto e re~isi isklu~ivo (99,3%) od albanska nacionalnost. Se konstatira permanenten porast na brojot na naselenie i doma}instva

vo periodot od 1961-1994g; kako i zgolemuvawe na obemot na stanbeniot fond. Naselba Glo|i Za naselbata nema izgotveno urbanisti~ka dokumentacija.


66

Analizata na trendovite na dvièwe na brojot na naselenie ukaùva na porast na vkupniot broj na naselenie vo periodot od 1961-1981g. za da potoa dojde do blago opa|awe do 1994g.; dodeka brojot na doma}instva i stanovi e vo postojan porast.

Vo odnos na nacionalnata struktura na naselenieto procentualnoto u~estvo na albanskoto naselenie vo odnos na makedonskoto e 69,18% sprema 30,82%.

Naselba Dobro{te Za naselbata e izgotven Op{t akt za naseleno mesto i odluka za na~in na

izgradba na objekti. Naselbata se nao|a na nadmorska viso~ina od 430-580m, raspoloèna na

teren so blag pad kon istok. Ova e edna od najgolemite naselbi na prostorot na za{titnite zoni, so povr{ina na atarot od 1820 ha.

Demografskite pokazateli ukaùvaat na porast na populacijata vo periodot od 1961g. do 1981g., a potoa doa|a do blago opa|awe na brojot na ìteli vo periodot do 1994g; dodeka vkupniot broj doma}instva i stanovi e vo postojan porast.

Vo nacionalnata struktura na naselenieto dominira albanskoto (89,36%), dodeka procentualnata zastapenost na makedonskoto naselenie vo odnos na vkupnoto e samo 2,62%.

Vkupnata povr{ina na urbaniot opfat iznesuva okolu 56,2 ha, a se predviduva pro{iruvawe na istiot od 6,2 ha. Pro{iruvaweto na urbaniot opfat se predviduva na isto~nata strana, odnosno od drugata strana na regionalniot pat za funkcijata domuvawe

Naselba Odri Naselbata nema urbanisti~ka dokumentacija. Edinstven dokument za

regulirawe na reìmot na gradba na prostorot na naselbata e utvrdeniot gradeèn reon od strana na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo koj e usvoen i od Sekretarijatot za stanbeni i komunalni raboti.

Od statisti~kite podatoci moè da se konstatira pozitiven trend vo promenata na populacijata vo dvaesetgodi{niot period (1961-1981g.), a potoa opa|awe od 1981-1994g.

Nacionalnata struktura na populacijata e vo odnos 89,3% albansko i 10,45% makedonsko naselenie.

Naselba Nera{te Urbanisti~kata dokumentacija za naselbata se sostoi vo Op{t akt za

naselenoto mesto i Odluka za na~in na izgradba. Naselbata e raspoloèna na ramni~arski teren, na nadmorska viso~ina od

530m. Od demografskite pokazateli evidenten e konstanten porast na

populacijata, {to e posledica na visokata stapka na natalitet i no na golemiot priliv na naselenie od sosednite naseleni mesta.

Nselbata ima dobri uslovi za razvoj na zemjodelie i sto~arstvo.


67

Spored Op{tiot akt, za potrebite na idniot razvoj na naselbata se predviduva pro{iruvawe na urbaniot opfat na naselbata za 9,2 ha, koi zaedno so postojniot opfat od 86,2 ha }e iznesuva 95,4 ha.

Najgolem del od urbaniot opfat e namenet za domuvawe so stopanski dvorovi, dodeka za razvoj na maloto stopanstvo se predviduva pomal prostor vo zapadniot del na urbaniot opfat.

Naselba Belovi{te Za naselba Belovi{te vo tek na izgotvuvawe e UDNM kako osnova za iden

prostoren razvoj na naselbata. Go zafa}a jugozapadniot del na Op{tina Vratnica, na koj

administrativno pripa|a, a se razviva pokraj regionalniot pat Tetovo-Jaìnce. Demografskite trendovi se specifi~ni: so blag porast se vo period od

dvaeset godini (1961-1981g.), za vo periodot 1981-1994g. da nastapi depopulacija za okolu 60%. Vakvata pojava se dolì na niskata stapka na natalitet uslovena od nacionalnata struktura (94,3% Makedonci i 5,7% Srbi) i na procesite na migracija, popularni na celiot prostor na Op{tina Vratnica. Porastot na stanbeniot fond na prostorot na naselbata e posledica na interesot na licata na privremena rabota za izgradba na stanovi.

Dominantna aktivnost e zemjodelieto i sto~arstvoto, prete`no za sopstveni potrebi. Pro{iruvaweto na urbaniot opfat na naselbata se vr{i prvenstveno za potrebite na domuvaweto.

Naselba Vratnica

Soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, kako sedi{te na op{tina, naselba Vratnica ima izgotveno GUP.

Vratnica zafa}a del od Dolen Polog, (vo podno`jeto na [ar Planina na nadmorska viso~ina od 740m.) i se razviva od dvete strani na regionalniot pat Tetovo-Jaìnce.

Demografskite pokazateli na naselba Vratnica imaat evidenten trend na depopulacija, zaradi intenzivnata emigracija i visokata stapka na mortalitet poradi vozrasnata struktura na naselenieto. Porastot na stanbeniot fond e posledica na interesot na naselenieto koe e nadvor od zemjata za poseduvawe stan vo rodnoto mesto. Naselenieto e so ednonacionalen sostav (Makedonci).

Postojat uslovi za razvoj na sto~arstvoto, no toa vo momentot e ekstenzivno. Naselenieto projavuva inicijativi za razvoj na maloto stopanstvo (pekara, pilana). Industrijata e zastapena so eden disperziran pogon na HEK "Jugohrom" za betonska galanterija.

Edinstveno pro{iruvawe vo odnos na postojnata granica na izgradeno zemji{te se predviduva za potrebite na razvoj na malo stopanstvo, osobeno proizvodstvo vo funkcija na zemjodelie i sto~arstvo.

Naselba Ora{je Naselbata nema nikakva urbanisti~ka dokumentacija, a kako ridsko-

planinski prostor nema nitu utvrden urban opfat. Se nao|a vo krajniot severoisto~en del na Dolni Polog, na nadmorska

viso~ina od 620m.


68

Demografskite pokazateli se so specifi~ni karakteristiki na oscilirawe na trendot na dvièwe na vkupniot broj na naselenie, odnosno vo periodot 1961-1971g e pozitiven, potoa nastapuva period na opa|awe i povtorno porast vo periodot 1981-1994g.

Nacionalniot sostav na populacijata go so~inuvaat isklu~ivo albansko naselenie.

Naselba Ratae Naselbata nema urbanisti~ka dokumentacija, taka da edinstven dokument

za regulirawe na prostorniot razvoj e utvrdenata granica na urban opfat na naselbata.

Se nao|a vo Op{tina Jegunovce, isto~no od regionalniot pat Tetovo-Jaìnce, odnosno isto~no od naselba Xep~i{te, pokraj industriskiot kolosek za HEK Jugohrom.

Demografskite trendovi se karakteriziraat so naizmeni~no menuvawe na pozitivni i negativni trendovi, analizirano po desetgodi{ni periodi, taka da vkupniot trend prakti~no ukaùva na stagnacija (od 1961 do 1994 brojot na naselenie se zgolemil za 5 ìteli). Nacionalniot sostav na populacijata go so~inuvaat isklu~ivo Makedonci.

Naselba @il~e Od urbanisti~ka dokumentacija, kako i naselba Ratae, ima samo utvrdeno

i usvoena od Sekretarijatot za stanbeni i komunalni raboti urban opfat na naselbata.

Se nao|a isto~no od naselba Ratae i administrativno pripa|a na istata Op{tina Jegunovce.

Demografskite trendovi se so mnogu sli~ni karakteristiki so naselba Ratae, odnosno mnogu mal porast na naselenie vo periodot 1961-1981g, a potoa opa|awe i sli~en nacionalen sostav (99% Makedonci, 1% Srbi i drugi).

Naselba [em{ovo Vo 1999g. za naselbata e izgotven Op{t akt i Odluka za na~inot na

izgradba na objekti. Jugoisto~no od naselba @il~e vo Op{tina Jegunovce se nao|a naselba

[em{ovo. Ova e edna od najgolemite naselbi vo Op{tinata i spored prostorniot

opfat i spored brojot na ìteli. Demografskite pokazateli se karakteriziraat so pozitivni trendovi vo

dvièwe na vkupniot broj na naselenie i doma}instva vo periodot od 1961g. do 1994g.

Vo nacionalniot sostav na populacijata dominira naselenie od albanska nacionalnost (92,3%), dodeka makedonskoto naselenie e prisutno so samo 7,7%.

So Op{tiot akt, se predviduva pro{iruvawe na granicite na urbaniot opfat na naselbata za 24 ha. na site ~etiri strani so namena za domuvawe. Izgradbata na objekti za malo stopanstvo i tercijaren sektor, se dozvoluva na stanbenite parceli.


69

Naselba Siri~ino Naselbata nema urbanisti~ka dokumentacija. Reìmot na gradba na

objekti se kontrolira so Odlukata za utvrduvawe na granici na gradeèn reon od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Raspoloèna e vo Dolni Polog, pokraj isto~niot breg na rekata Vardar na teritorijata na Op{tina Jegunovce.

Naselbata e ramni~arska, na nadmorska viso~ina od 390m, a na istok poleka se izdignuva kon padinite na @eden. Vkupnata povr{ina na atarot iznesuva 1020 ha.

Demografskite indikatori ukaùvaat na proces na depopulacija. Nacionalniot sostav na populacijata e vo odnos 98% Makedonci i 2% Srbi.

Naselba Prequbi{te Naselbata nema urbanisti~ka dokumentacija. Naselbata se nao|a vo Dolni Polog, go zafa}a zapadniot del od Op{tina

Jegunovce, od leva strana na rekata Vardar. Seloto e ramni~arsko, na nadmorska viso~ina od 400m. Atarot na naselbata e so povr{ina od 410 ha, od koi 338 ha se obrabotlivo zemji{te, taka da dominantna funkcija vo seloto e zemjodelieto.

Demografskite pokazateli se pozitivni vo periodot do 1981g., koga nastapuva naglo opa|awe na brojot na naselenie, doma}instva i stanovi. Vo nacionalniot sostav na populacijata dominiraat Makedonci (78,3%), a Albancite se zastapeni so mal procent (19%).

Naselba Tudence Naselbata nema urbanisti~ka dokumentacija, taka da reìmot na gradba

se kontrolira so Odlukata za utvrduvawe na gradeèn reon od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, usvoena od Sekretarijatot za urbanizam i stanbeno komunalni raboti.

Vo ju`niot del na Op{tina Jegunovce, na desniot breg na rekata Vardar se nao|a ramni~arskata naselba Tudence, na nadmorska viso~ina od 385m. Na povr{ina od 879 ha dominiraat {umite so 587 ha (67%). Iako e mal procentot na obrabotlivo zemji{te (22%), seloto vo osnova e so dominantna poljodelska funkcija.

Demografskite pokazateli kako i kaj drugite naselbi vo Op{tinata vo koi dominira populacija od makedonska nacionalnost pokaùvaat sli~ni trendovi, odnosno mal porast do 1981g. i potoa opa|awe, kako rezultat na migracionite procesi.

Naselba Kopance Naselbata ima utvrden gradeèn reon od Ministerstvoto za zemjodelstvo,

{umarstvo i vodostopanstvo. Se nao|a vo isto~niot del na Dolni Polog, od desna strana na r. Vardar.

Naselbata e ramni~arska, na nadmorska viso~ina od 392m. Ova e edna od pomalite naselbi vo Op{tinata so vkupna povr{ina na atarot od 1040 ha.

Vo periodot od 1961-1981 g. brojot na naselenie e vo porast, a potoa nastapuva opa|awe, dodeka brojot na doma}instva i stanovi e vo kontinuiran mal porast. Naselenieto e so me{ovit nacionalen sostav, odnosno 64% od albanska nacionalnost i 36% od makedonska.


70

Naselba Jan~i{te Za naselbata vo tek na izrabotka e UDNM. Naselenoto mesto Jan~i{te go zafa}a jugozapadniot del na Op{tina

Jegunovce, na nadmorska viso~ina od 390m. Demografskite elementi imaat negativen trend, odnosno opa|awe na

brojot na naselenie, a porast na brojot na doma}instva, kako posledica na raspa|awe na golemite doma}instva. Naselenieto e od makedonska nacionalnost.

Osnovna dejnost vo naselbata e individualnoto zemjodelie prete`no za sopstveni potrebi. Ne{to porazvieno e ov~arstvoto, na padinite severno od naselbata, kade ima pove}e trla vo koi dobitokot prestojuva preku zima, dodeka so odgleduvawe na krupen dobitok se zanimavaat nekolku doma}instva vo nedovolno organizirani stopanski dvorovi na tradicionalen na~in.

Naselba Raotince Za naselbata ima utvrden gradeèn reon od Ministerstvo za zemjodelstvo,

{umarstvo i vodostopanstvo koj e usvoen od Sekretarijatot za stanbeno-komunalni raboti.

Naselenoto mesto Raotince se nao|a vo Dolni Polog, severno od naselba Kopance, na desniot breg na r. Vardar. Toa e ramni~arska naselba, na nadmorska viso~ina od 390m. Po prostorniot opfat ova e edna od pogolemite naselbi vo Op{tinata, so vkupna povr{ina na atarot od 1580 ha.

Naselbata e vo faza na depopulacija od 1961g. do denes. Vo nacionalnata struktura na naselenieto dominira makedonsko naselenie (98%).

Naselba Podbre|e Naselbata nema urbanisti~ka dokumentacija. Izgradbata se regulira so

utvrden gradeèn reon od Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Go zafa}a severoisto~niot del od Op{tina Jegunovce, od levata strana na r. Vardar, na nadmorska viso~ina od 395m. Ova e najmala naselba vo Op{tinata ~ij atar zafa}a samo 220 ha, od koi 195 ha se obrabotlivo zemji{te. Dominantna funkcija vo seloto e zemjodelieto.

Demografskite trendovi ukaùvaat na depopulacija na naselbata. Okolu 93% od populacijata vo naselbata e od makedonska nacionalnost.

Naselba Jegunovce Naselba Jegunovce ima izgotveno urbanisti~ka dokumentacija vo 1986g., a

kako sedi{te na novoformirana Op{tina i GUP koj e usvoen vo 1999g. Vkupnata povr{ina na atarot na naselba Jegunovce iznesuva 995 ha, od koi

423 ha se obrabotlivo zemji{te prete`no od od III bonitetna klasa. Analizata na demografskite trendovi ukaùva na skromen porast vo

periodot 1961-1981g, od koga nastapuva opa|awe kako rezultat na niskiot prirast i migracijata kon gradot.

Nositel na stopanskata aktivnost vo naselbata i vo Op{tinata e HEK "Jugohrom". Poslednite godini i na ovoj prostor se manifestiraat inicijativi za razvoj na funkcii od maloto stopanstvo. Zemjodelieto i sto~arstvoto imaat funkcija na dopolnitelna dejnost. Kako rezultat na efektite od stagnacijata na


71

stopanstvoto registrirani se pojavi na migracija i demografsko praznewe na prostorot.

Naselba Palatica Za naselbata ima izgotveno Op{t akt so Odluka za na~in na izgradba vo

granicite na urbaniot opfat i UDNM. Go zafa}a severniot del na Op{tina @elino, na koja administrativno

pripa|a. Ova e ramni~arska naselba, se protega po levata strana na rekata Vardar, vo podno`jeto na @eden, na nadmorska viso~ina od 405-412m. Naselbata ima relativno mal atar, so vkupna povr{ina od samo 220 ha. Dominantna dejnost vo naselbata e zemjodelieto.

Kako rezultat na pozitivnite trendovi vo dvièwe na demografskite pokazateli, koi se evidentni, naselbata doìvuva i prostorna ekspanzija, koja se manifestira so osvojuvawe na obrabotlivoto zemji{te i negova prenamena vo grade`no.

Nacionalniot sostav na populacijata e od albanska nacionalnost. Za potrebite na idniot prostoren razvoj na naselbata, se predviduva

pro{iruvawe na urbaniot opfat od okolu 22 ha. Najgolem del od urbaniot opfat na naselbata e namenet za domuvawe, vo sostav na koj se predviduvaat i stopanski dvorovi. Vo severniot del na naselbata se predviduva zona za razvoj na stopanstvoto. Objekti od malo stopanstvo i uslu`ni dejnosti se predviduvaat vo ramkite na zonite za domuvawe.

Naselba @elino Soglasno Zakonot za prostorno planirawe, a kako sedi{te na Op{tina,

naselbata ima izgotveno GUP. Se nao|a vo isto~niot del na Dolni Polog, od desnata strana na rekata

Vardar. Starata naselba bila locirana na padinite na @eden, no podocna po~nala da se {iri kon obrabotlivite povr{ini, taka da denes e ramni~arska naselba na nadmorska viso~ina od 425m. Prostorniot razvoj na naselbata delumno e limitiran od avtopatot Skopje-Tetovo, od severna strana i od rekata Vardar kako prirodna bariera od zapadna strana.

Moè da se konstatira permanenten porast na populacijata i brojot na doma}instva. Nacionalniot sostav na naselenieto go so~inuvaat 99% Albanci.

Vkupnata povr{ina na atarot na naselbata iznesuva 1638 ha, vo ~ija struktura najzastapeni se {umite so 923 ha (56%).

Osnovna dejnost so koja se zanimava naselenieto e zemjodelieto i sto~arstvoto, no prete`no za sopstveni potrebi.

Naselba Trebo{ Vo 1999g. za naselbata e izgotven Op{t akt so Odluka za na~in na

izgradba na objekti. Se nao|a vo Dolni Polog, go opfa}a severozapadniot del na Op{tina

@elino, na levata strana na rekata Vardar, na nadmorska viso~ina od 420m. Povr{inata na atarot iznesuva 440 ha, na koja preovladuva obrabotlivo zemji{te so 374 ha.


72

Demografskite pokazateli imaat kontinuiran pozitiven trend vo eden podolg period (1061-1994g.). Nacionalniot sostav na populacijata e so dominacija na naselenie od albanska nacionalnost (99%).

So Op{tiot akt se predviduva pro{iruvawe na urbaniot opfat na naselbata za 6,15 ha na isto~na, zapadna i ju`na strana.

Vo zonite nameneti za domuvawe, spored Op{tiot akt i odlukata se dozvoluva, osven izgradba na stanbeni i objekti od malo stopanstvo, uslu`ni dejnosti i stopanski dvorovi, dodeka vo predvidenoto pro{iruvawe vo ju`niot del se predviduva zona za industrija.

Naselba Cerovo Naselbata nema urbanisti~ka dokumentacija. Go zafa}a severniot del na Op{tina @elino. Ova e ridsko-planinska

naselba, na nadmorska viso~ina od 660m, ~ij atar se izdiga do planinata @eden na povr{ina od 1190 ha, na koja dominiraat {umite (877 ha, odnosno 74%).

Demografskite trendovi se pozitivni, no so skromni pokazateli na porast i toa vo eden podolg period (1961-1994g). Nacionalniot sostav na naselenieto e isklu~ivo od albanska nacionalnost.

Naselba Ozormi{te Izgradbata vo naselbata se regulira so Op{t akt izgotven i usvoen vo

1998g. od strana na Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i ìvotna sredina.

Go zafa}a krajniot severozapaden del na Op{tina @elino na nadmorska viso~ina od 407m. so povr{ina na atarot od 160 ha, od koi 149 ha se obrabotlivo zemji{te.

Pozitivnite trendovi vo dvièwe na vkupniot broj na naselenie se posledica na imigracionite procesi. Dominantna nacionalna struktura vo populaciskiot sostav e albanskata.

Naselba Ra{~e Vo 1986g. e izgotven Osnoven urbanisti~ki plan za naselbata, a vo 1998g.

soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe - UDNM. Naselba Ra{~e go zafa}a krajniot zapaden del na Skopskata kotlina, na

desniot breg na rekata Vardar, vo podno`jeto na @eden, na prose~na nadmorska viso~ina od 330m. Na 1km oddale~enost na sever od naselbata, pod strmnite karpesti padini na @eden se nao|a izvorot Ra{~e - najgolemiot izvor na kvalitetna voda za piewe vo Republikata.

Trendovite na dvièwe na naselenieto se pozitivni vo period od 1961-1994g. Populacijata ja so~inuvaat isklu~ivo Albanci.

Vkupnata povr{ina na atarot na naselbata ima povr{ina od 1345 ha, od koi 32% e obrabotlivo zemji{te zaseano so kulturi. Dominantno zanimawe na naselenieto e gradinarstvoto. Sto~arstvoto e malku zastapeno, poradi toa {to pasi{tata vo najgolem del se nao|aat na @eden i vo letniot period se mnogu siroma{ni so voda. Stopanstvoto e zastapeno samo so eden disperziran pogon na kilimarata "Makedonski rakotvorbi", koj momentalno ne raboti, no se o~ekuva negovo povtorno aktivirawe.


73

Naselba Radu{a Vo 1950g. e izraboten Detalen urbanisti~ki plan za rudnikot i

rudarskata naselba. Osnoven urbanisti~ki plan za naselbata e izgotven vo 1985g., a istiot e izmenet i dopolnet vo 1986g. Vo 1996g. e izgotvena UDNM, soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe.

Naselbata e smestena na severoisto~nite padini na @eden, na desniot breg na rekata Vardar vo Dervenskata klisura, na nadmorska viso~ina od 320m. Vo sostav na naselbata e i rudnikot Radu{a i rudarskata naselba "Kolonija".

Vkupnata povr{ina na atarot na naselbata iznesuva 2.597 ha, od koi okolu 11% e obrabotlivo zemji{te, 2% pasi{ta, 61,5% {umi, koi ne se od eksploatacionen interes (niski {umi i {ikari).

Demografskite trendovi vo naselbata se logi~na posledica na sostojbite so razvojot i stagniraweto na industriskiot razvoj na naselbata. Naselenieto vo naselbata e od albanska nacionalnost, dodeka naselbata "Kolonija " e naselena so romsko naselenie.

Vo 1994g. vo ramkite na rudarskata naselba e izgraden kamp za begalci od Bosna. Toa e edna mala naselba od monta`ni objekti, koi denes se poluprazni.

Najgolem del (okolu 26,4%) od aktivnoto naselenie e vraboteno vo separacijata, {to zna~i deka i pokraj zatvarawe na rudnikot, toj odnosno separacijata sepak igra golema uloga kako stopanski potencijal vo naselbata. Mnogu mal del od naselenieto se zanimava so zemjodelie i sto~arstvo. Na povisokite delovi na @eden postojat neiskoristeni mo`nosti za sto~arstvo, koi bi moèle da se iskoristat pod uslov da se obezbedi voda, bidej}i tie se mnogu su{ni vo letniot period. Dejnosti od malo stopanstvo, osven dvete ov~arski farmi vo naselbata nema.

Naselba Dvorce Od urbanisti~ki aspekt naselbata e tretirana so UDNM Radu{a. Za

naselbata ne e vodena katastarska evidencija, pa zatoa otsustvuvaat podatoci za struktura na zemji{teto.

Se nao|a severozapadno od naselba Radu{a, vo Dervenskata klisura, na nadmorska viso~ina od 450m.

Demografskite trendovi na naselbata se negativni. Nacionalniot sostav na populacijata go so~inuva isklu~ivo albansko naselenie.

Naselba G. Svilare Za naselbata nema izgotveno nikakva urbanisti~ka dokumentacija. Naselbata se nao|a na kontaktot so granicata na vtorata za{titna zona

Se prostira vo severozapadniot del na Skopska Kotlina, na nadmorska viso~ina od 400m. Povr{inata na atarot iznesuva 1040 ha, na koja dominiraat pasi{tata so povr{ina od 673 ha (65% od vkupnata povr{ina). Dominantna dejnost vo naselbata e zemjodelieto.

Se zabeleùva porast na brojot na naselenie i doma}instva. Svilare e naseleno so albansko naselenie.

Naselba Bojane Za naselbata ima izgotveno urbanisti~ka dokumentacija vo 1997g.


74

Se nao|a jugozapadno od naselbata i izvorot Ra{~e. Prostorno go opfa}a krajniot zapaden del na Skopska Kotlina, na nadmorska viso~ina od 530m. Povr{inata na atarot iznesuva 2560 ha, vo koja dominiraat {umite so povr{ina od 1304 ha, odnosno 51% od vkupnata povr{ina. Naselbata ima poljodelsko-{umarski karakter.

Naselbata e vo faza na kontinuiran porast na brojot na naselenie i doma}instva. Populacijata ja so~inuva naselenie od albanska nacionalnost.

Naselba Kopanica Nema izraboteno urbanisti~ka dokumentacija za naselbata, a kako ridsko

podra~je nema nitu utvrden gradeèn reon. Jugozapadno od naselba Ra{~e, a severoisto~no od naselba Bojane, se nao|a

naselba Kopanica. Taa go zafa}a zapadniot del na Skopska Kotlina i prostorno se izdiga na padinite na @eden, na nadmorska viso~ina od 460m. Povr{inata na atarot iznesuva 1910 ha, na koja preovladuvaat pasi{tata na povr{ina od 1158 ha, odnosno 60,6%. Naselbata e so dominantna poljodelsko-sto~arska funkcija.

Naselbata se karakterizira so pozitivni trendovi vo dvièwe na brojot na naselenie i doma}instva. Populacijata vo naselbata ja so~inuvaat Albanci.

3.6. Javni funkcii

Soglasno administrativnata podelba i statusot na naselbite vo sistemot, nivnoto funkcionalno ekipirawe vo momentot delumno gi pokriva potrebite, zaradi lo{ata fizi~ka sostojba na objektite {to se koristat za zadovoluvawe na op{testveniot standard na naselenieto. Stanuva zbor za kompleksot na funkcii na t.n.r op{testvena nadgradba so koi se zadovoluvaat potrebite na naselenieto od domenite na obrazovanieto, kulturata, zdravstvoto, socijalnite griì i dr. Stepenot na razvienosta na ovie dejnosti go definiraat na odreden na~in i nivoto na razvienost i javen standard na odredena sredina. Tabela 22. Op{testven standard

R.br. Op{tina Naselba Zona na za{t Obrazovanie Zdravstvo Kultura Uprava i

administracija Komunika

cii 1.Ra{~e I Osnovno

u~ili{te Ambulanta Mesna zaednica

2.Radu{a I Osnovno u~ili{te / Mesna zaednica

3.Dvorce I / 1. Kondovo

4.G.Svilare II Osnovno u~ili{te / Mesna zaednica

5.Bojane I Osnovno u~ili{te Ambulanta Mesna zaednica Po{ta

2. Saraj 6.Kopanica I/III Osnovno

u~ili{te / Mesna zaednica

7.Siri~ino I Osnovno u~ili{te / Mesna zaednica

8.[em{ovo II Osnovno u~ili{te Ambulanta Mesna zaednica

9.@il~e II Osnovno u~ili{te(4 od.) / Mesna zaednica

10.Prequbi{te II Osnovno u~ili{te(4 od.) / Mesna zaednica

3. Jegunovce

11.Tudence I Osnovno u~ili{te(4 od.) / Mesna zaednica


75

R.br. Op{tina Naselba Zona na za{t Obrazovanie Zdravstvo Kultura Uprava i

administracija Komunika

cii 12.Kopance I Osnovno

u~ili{te(4 od.) / Mesna zaednica

13.Jan~i{te II Osnovno u~ili{te(4 od.) / Mesna zaednica

14.Raotince I Osnovno u~ili{te(4 od.) / Mesna zaednica

15.Podbre|e II Osnovno u~ili{te(4 od.) / Mesna zaednica

16.Jegunovce I Osnovno u~ili{te Ambulanta Adaptiran

zadruèn dom Lokalna samouprava

Po{ta

17.Ratae II Osnovno u~ili{te(4 od.) / Mesna zaednica

18Odri II Osnovno u~ili{te Ambulanta Mesna zaednica

19.Dobro{te II Osnovno u~ili{te Ambulanta Mesna zaednica

20.Glo|i II Osnovno u~ili{te

Privaten lekar

Adaptiran zadruèn dom

Mesna zaednica

21.Otu{i{te II Osnovno u~ili{te / Mesna zaednica

22.Tearce II Osnovno u~ili{te Ambulanta Kino Lokalna

samouprava

23.Slatino II Osnovno u~ili{te Ambulanta Mesna zaednica

24.Le{ok II Osnovno u~ili{te Ambulanta Adaptiran

zadruèn dom Mesna zaednica Po{ta

25.Nepro{teno II Osnovno u~ili{te Ambulanta Mesna zaednica

26.Nera{te II Osnovno u~ili{te Ambulanta Adaptiran

zadruèn dom Mesna zaednica

4. Tearce

27.Pr{ovce II / Privaten lekar

Mesna zaednica

28.Jaìnce

II/III

Osnovno u~ili{te(4god.) (Novo vo izgradba)

/


Mesna zaednica

29Roga~evo II/III Osnovno u~ili{te(4 od.) / Mesna zaednica

30.Staro Selo II/III Osnovno u~ili{te(4 od.) / Mesna zaednica

31.Vratnica II Osnovno u~ili{te Ambulanta Adaptiran


Po{ta

32.Belovi{te II Osnovno u~ili{te(4 od.) / Adaptiran


5. Vratnica

33.Ora{je II Osnovno u~ili{te(4 od.) Ambulanta Mesna zaednica

34.Palatica II Osnovno u~ili{te Adaptiran


35.Trebo{ II Osnovno u~ili{te

Privaten lekar


Mesna zaednica

36.@elino I/III Osnovno u~ili{te Ambulanta Adaptiran


Po{ta 6. @elino

37.Ozormi{te II Osnovno u~ili{te / Mesna zaednica

38. Cerovo I Osn. u~ili{te (4 god.) /

39.Poroj II/III Osnovno u~ili{te / Mesna zaednica

7. Xep~i{te 40.Xep~i{te II Osnovno

u~ili{te Ambulanta Lokalna samouprava


76

Od aspekt na funkcioniraweto na op{testvenite organizacii (op{testveno-politi~ka aktivnost, obezbeduvawe na javen red i bezbednost, slu`bite za protivpoàrna za{tita, raznite asocijacii, komori, nevladini organizacii, verski zaednici i sl.) potrebno e da se izvr{i detalna analiza, od pri~ini {to statusot i reìmite na za{tita na podra~jeto vo slivot na izvorot Ra{~e vo idnina }e treba da se potprat vo golema merka na ovie strukturi.

3.7. Stopanstvo

Vo analizata akcentot e staven na vlijanieto na site postojni relevantni ekonomski uslovi i potencijali vrz kvalitetot i za{titata na vodite na izvotot Ra{~e. Osnoven indikator e nivoto na ekonomska razvienost na ovoj prostor, poto~no stopanskiot razvoj na naselenite mesta vo granicite na prvata i vtorata za{titna zona i po{irokiot prostor, kako i na naselenite mesta na kontaktot so ovie zoni.

Osnoven nositel na stopanskata aktivnost na sekundarniot sektor, no ednovremeno i mo{ne seriozen potencijalen zagaduva~ e HEK "Jegunovce" AD za prerabotka na hrom i hromna ruda so povr{ina od 33,86 ha. Kombinatot se nao|a vo Prvata za{titna zona i obezbeduva vrabotuvawe na rabotosposobnoto naselenie, kako od op{tinata Jegunovce taka i od po{irokoto podra~je. Vtor po golemina kapacitet koj e lociran vo Prvata za{titna zona e industriskiot objekt "Separacija na ruda" vo mestoto Radu{a, koj zaedno so Rudnikot (koj ne e aktiven pove}e decenii) zafa}a povr{ina od okolu 25 ha.

Sistemskite promeni vo nasoka na razvoj na pazarnoto stopanstvo i privatnata inicijativa, vo poslednite godini uslovija razvoj na maloto stopanstvo. Spored stopanskata struktura zastapeni se slednite vidovi industriski granki: proizvodstvo na grade`ni materijali, prehranbena industrija, prerabotka i proizvodstvo na finalni proizvodi od drvo, prerabotka na plasti~ni masi, prerabotka na aluminium (ili metaloprerabotuva~ka dejnost) i proizvodstvo na tekstilni proizvodi.

Me|utoa, raste~kiot broj na novi mali pretprijatija so raznovidni tehnologii na proizvodstvo go aktueliziraat problemot so zagaduvaweto na ìvotnata sredina, a so toa i kvalitetot na vodite na izvorot, pred se zaradi otsustvoto na adekvaten monitoring.

Vo Vtorata za{titna zona, od oblasta na prehranbenata industrija registirani se: pekari vo Tearce (tri), vo Nera{te (dve), Jegunovce i Odri, mlekara vo Poroj, klanica vo Slatino i melnici vo Dobro{te, Nepro{teno, Pr{ovce, Xep~i{te. Vo @il~e rabotaat tri pogoni za proizvodstvo na bezalkoholni pijaloci.

Malite proizvodni pogoni za proizvodstvo i prerabotka na grade`ni materijali locirani se prete`no vo Vtorata za{titna zona, i toa vo slednite naseleni mesta: pogon za malteri i malter-boi vo Nepro{teno, Poroj, [em{ovo, Vratnica, dva pogona za armaturna mreà vo Poroj i prerabotka na mermer vo Ozormi{te.

Pogoni za proizvodstvo na finalni proizvodi od drvo ima vo: Glo|i, Slatino, Le{ok i dva pogona vo Dobro{te, a pilani vo Tearce, dve vo Palatica, Trebo{ i Poroj.

Pogoni za prerabotka na plasti~ni masi postojat vo Glo|i i Xep~i{te.


77

Od tekstilnata dejnost evidentirani se pogonot za trikotaà vo Tearce i pogonot za peleni vo Le{ok.

Pogonot za prerabotka na aluminium lociran e vo Le{ok. Stopanskata aktivnost vo Prvata za{titna zona na izvorot Ra{~e e

svedena na raboteweto na nezna~itelen broj proizvodni kapaciteti. Osven Separacijata na ruda vo Radu{a, registrirani se dva pogona za plo~ki vo Tudence i kilimarata vo Ra{~e. Vo ramki na Rudnikot Radu{a, vo rudni~kite okna postoi pogon za proizvodstvo na pe~urki.

Transformacijata na socio-ekonomskiot sistem vrz pazarni osnovi dovede do promeni vo na~inot na ìveewe na naselenieto, a so toa i promeni vo razvojot i organizacijata na tercijarnite dejnosti. Na ovoj prostor trgovskata mreà e sostavena od okolu 230 prodavnici, prete`no od tip na klasi~ni objekti i nezna~itelna povr{ina na magacinski i prodaèn prostor kako pridru`na sodrìna na maloto stopanstvo, koe {to ve}e pokaùva trend na razvoj.

Od oblasta na ugostitelstvoto i turizmot, skoro vo site naseleni mesta ima po nekolku kafeani i ~ajxilnici. Ugostitelski objekti od tipot na moteli izgradeni se vo: Jegunovce, Glo|i, Tearce, Nera{te, dva vo Pr{ovce, Vratnica i Xep~i{te, a hoteli postojat vo Jegunovce (so kapacitet od 40 legla i restoran so 400 sedi{ta) i vo Radu{a (hotel za samci so 30 legla). Vo Prvata za{titna zona pripa|a samo hotelot za samci vo Radu{a.

Zanaet~iski rabotilnici i servisi se evidentirani samo vo Vtorata za{titna zona i toa: vo Slatino, @il~e, Jan~i{te, Jegunovce, Ratae, Odri, Dobro{te, Glo|i, Tearce, Slatino, Nepro{teno, Nera{te, Pr{ovce, Vratnica, Palatica, Ozormi{te, Poroj i Xep~i{te.

Naselenieto, pokraj obezbeduvaweto egzistencija od rabotata vo industrijata i delumno od maloto stopanstvo, kako dopolnitelen izvor na prihodi go ima poljodelstvoto i sto~arstvoto.

Pove}eto sela na podra~jeto na za{titenite zoni na izvorot Ra{~e poseduvaat del od potencijalot na polo{koto zemjodelsko zemji{te. Me|utoa naselbite ~ii atari se prostiraat na padinite na @eden imaat mali mo`nosti za razvoj na zemjodelieto, so ogled na nepovolnite pedo-klimatski uslovi.

Osnoven problem i ograni~uva~ki faktor za razvoj na intenzivnoto zemjodelie na ovie prostori e maliot posed i usitnetosta na parcelite. Dodeka prose~nata golemina na stopanstvata vo evropskite zemji se dviì od deset do nekolku stotina hektari, kaj nas toj indikator postojano se namaluva i iznesuva okolu 1,66 ha.

Tradicionalnoto, sitno selsko proizvodstvo spored svojata struktura e podredeno glavno na zadovoluvawe na prehranbenite potrebi na sopstvenoto semejstvo. Me|utoa, ovie stopanstva, onakvi kakvi {to se denes, ne moàt uspe{no da se vklu~at vo konkurentskite odnosi na me|unarodniot pazar na hrana. Glavni ograni~uvawa se premnogu sitniot obem na proizvodstvo, koj{to vo pove}eto zemjodelski granki direktno e povrzan so povr{inata na koristenoto zemji{te, no isto taka i niskoto nivo na op{toto i stru~no obrazovanie na pogolemiot del na lokalnite zemjodelci. Seto toa nepovolno se odrazuva na tro{ocite za proizvodstvo, ponudata na soodveten asortiman i kvalitet na zemjodelskite proizvodi za potrebite na prehranbenata industrija,


78

kako i na mo`nosta za vospostavuvawe na sistem na kontrola na kvalitetot, koj spored sovremenite standardi gi opfa}a site delovi na procesot na proizvodstvo. Op{ta konstatacija za ovie zemjodelski proizvoditeli e deka ja delat sudbinata na vkupnoto stopanstvoto, koe se u{te ne e dovolno podgotveno da go prifati celosno rizikot od radikalnite ekonomski reformi.

Osnova za zemjodelskata aktivnost pretstavuva Polo{kata kotlina (Dolen Polog so celata svoja povr{ina pripa|a na Vtorata, dodeka Goren Polog leì vo Tretata po{iroka za{titna zona), koja pretstavuva izrazit potencijal na agroindustriskiot kompleks vo Makedonija.

Spored statisti~kite pokazateli za rastitelnoto proizvodsvo, vo 1999 god. na prostorot na dvete za{titni zoni (•proizvedeno e okolu 21,8 iljadi toni ìto ili okolu 3-4% od vkupnoto proizvodstvo vo Dràvata, potoa okolu 14 iljadi toni gradinarski rastenija i okolu 5 iljadi toni fura`ni rastenija. Od industriski rastenija zastapeno e samo proizvodstvoto na tutun so okolu 50 toni vkupen prinos. Vkupniot broj na zasadeni ovo{ni stebla iznesuva 282.145 so vkupen godi{en prinos od 3,5 iljadi toni ovo{je.

Analizata na razvojot na grankite na sto~arskoto proizvodstvo (ìvinarstvo, kravarstvo i ov~arstvo) ukaùva na ograni~enite potencijali za niven razvoj. Vo osnova razvojot na ovoj sektor na prostorot na za{titnite zoni na Ra{~e bazira na zadovoluvawe na potrebite na lokalnite doma}instva. Imeno sekoe doma}instvo poseduva sto~en fond za zadovoluvawe na svoite potrebi. Me|utoa, vo poslednive godini se zabeleùva tendencija na poorganizirano proizvodstvo i odgleduvawe dobitok vo mali farmi. Spored raspoloìvite podatoci vo Prvata za{titna zona registrirani se dve ov~arski farmi vo Radu{a i edna mini farma vo Raotince. Vo Vtorata za{titna zona mini farmi postojat vo slednite naselenite mesta: Odri, Dobro{te, Glo|i, Tearce, Slatino, Nepro{teno, Nera{te, Pr{ovce, Belovi{te, Ora{je, Poroj i Xep~i{te. Farma za koko{ki e registrirana vo Trebo{.

Razvojot na sto~arstvoto kako zemjodelska dejnost na podra~jeto na za{titnite zoni po svojot obem, struktura i prostorniot raspored e limitiran so kapacitetot na pasi{tata i livadite od edna strana, no i od mo{ne lo{ite prirodni uslovi vo letnite meseci (su{ni tereni), koi nepovolno vlijaat na razvoj na sto~arstvoto so ispa{a.

Ribarstvoto, vo forma na organiziran na~in na odgleduvawe ribi vo ribnici, vo poslednive godini ostvaruva podem. Imeno vo Prvata za{titna zona postojat dva ribnika, eden vo Raotince i eden vo Radu{a koj e izgraden vo ezeroto sozdadeno so zatvarawe na rudnikot. Vo Vtorata za{titna zona privaten ribnik ima samo vo naselenoto mesto Vratnica.

Po{irokiot prostor odnosno Tretata za{titna zona koja gi opkruùva dvete zoni e eden od najgusto naselenite vo R. Makedonija. Zaradi opstanok i egzistencija na ovaa populacija na ovoj prostor se odvivale intenzivni aktivnosti t.e. razvoj na zemjodelieto, {umarstvoto, industrijata,

• So ogled na toa {to Statisti~kiot zavod na R. Makedonija, podatocite za koli~inite na proizvedeni zemjodelski proizvodi gi objavuva na nivo na op{tini, gore navedenite podatoci se odnesuvaat na op{tinite Kondovo, Jegunovce, Tearce i Vratnica koi vo svojata teritorija opfa}aat pogolem broj na naseleni mesta koi pripa|aat na dvete za{titni zoni na izvorot Ra{~e.


79

grade`ni{tvoto, trgovijata, zanaet~istvoto i drugi dejnosti, a so aktiviraweto na prostorot i izgradbata na turisti~ki i pridru`ni objekti, na Popova [apka i na Bistra se odviva pointenziven turisti~ki promet.

Pogolema koncentracija na industriski kapaciteti karakteristi~na e za urbanite centri Gostivar i Tetovo. Vrz osnova na izvr{enite analizi kako pogolemi zagaduva~i evidentirani se stopanski kapaciteti od oblasta na prehranbenata industrija, tekstilnata, drvnata, grade`nata i hemiskata industrija. Vo Gostivar i negovata neposredna okolina se locirani: Mlekarnicata, @ito [ar, Klanicata, Goteks, Ciglanata, Silika, Staklarata, a so preodot kon pazarna ekonomija i razvoj na maloto stopanstvo, otvoreni se pove}e proizvodno-prerabotuva~ki pogoni za tekstil, za boi, metalni profili, potoa prerabotka na mleko i mle~ni proizvodi, proizvodstvo na sokovi i drugo. Vo Tetovo i negovata okolina pogolemi kapaciteti se: Teteks, F-kata Edinstvo, Tutunskiot kombinat, Jugohrom-medicinska plastika, [IK Jelak, Koàrata, Mlekarnicata, @ito Polog, TEAL-Alumina, potoa Mlekarnicata "Nasto", tekstilni privatni pogoni itn. Vo ovie gradski naselbi isto taka se odvivaat pointenzivno i tercijarnite dejnosti.

Zna~ajno vlijanie vrz kvalitetot na vodite ima razvojot na odredeni proizvodni aktivnosti vo pomalite naseleni mesta koi se vo neposredna blizina na zonite, kako na primer @elino so Fabrikata za betonski prerabotki, potoa pogon za prerabotka na mermer, pogon za boi, zanaet~iski rabotilnici i servisi, mini farmi i dr.

3.8. Soobra}ajna mreà

Soobra}ajniot sistem vo regionot na za{titnite zoni se sostoi od paten i èlezni~ki soobra}aj. Sistemot na patnata mreà ovozmoùva efikasen eksteren i interen soobra}aj. Toj se realizira preku magistralnite, regionalnite i lokalnite pati{ta.

Na prostorot postojat pove}e patni pravci i toa: od rangot na magistralni soobra}ajnici -M-4 (E-871)- delnica Skopje-Tetovo (35 km.); regionalni pati{ta R-403-delnica Kondovo-Dvorce-Jegunovce-Tearce (28 km.), R-405-delnica Tetovo-Jaìnce (28,5) i R-407-delnica @elino-Jegunovce (13,2 km.); kako i gusta mreà na lokalni pati{ta vo Dolen Polog, dodeka @eden ne e pokrien so patna mreà.

Patniot pravec R-403 na delnicata Dvorce-Jegunovce vo dolìna od 5,7 km. ne e doizgraden, taka {to e prekinata vrskata na naselbite od Dolen Polog so naselbite vo dolinata na reka Vardar.

Soglasno gustinata na soobra}aj {to se odviva na magistralniot pat M-4, tehni~kite karakteristiki na kolovoznata konstrukcija ne gi zadovoluvaat sega{ite potrebi, zaradi {to vo tek e izgradbata na avtopatot E-871.

Preku regionalnite patni pravci se odviva me|uop{tinskata komunikacija i povrzuvawe so sosednite prostori. Regionalniot pat Tetovo-Jaìnce ima golema frekvencija na soobra}aj i pretstavuva me|unarodna patna vrska so SR Jugoslavija. Poradi golemata koncentracija na naselbi dol` patniot pravec i pokraj negovite dobri tehni~ki karakteristiki ima potreba od izmestuvawe na koridorot.

Zna~ajno e da se odbeleì faktot {to site naselbi vo Dolen Polog se dobro povrzani so regionalna i lokalna patna mreà. Pome|u dvete paralelni


80

regionalni vrski, normalno na niv, se nadovrzuvaat lokalnite pati{ta Xep~i{te-Trebo{-Palatica, Le{ok-@il~e-[em{ovo-Siri~ino i pogolem broj na lokalni pati{ta od makadamska konstrukcija. Lokalniot pat Dvorce-Jaìnce e karakteristi~en po svojata funkcija vo minatoto, koga toj se koristel kako rudarski pat.

Lokalnata patna mreà na @eden ne e razviena, osven patniot pravec od Radu{a do Kopance. Otsustvoto na patni vrski niz @edenskiot masiv, od aspekt na za{tita na izvorot pretstavuva pogodnost, me|utoa od druga strana toa onevozmoùva efikasna i uspe{na intervencija vo slu~aj na poàri i drugi ekscesni sostojbi. Naselbite na jugoisto~niot obod na @eden, {to gravitiraat kon skopskata kotlina, se povrzani so lokalna patna vrska, koja {to severno od naselbata Laskarci se odvojuva kon seloto Bojane, do kade {to e asfaltiran, a od tuka preku s. Kopanica do s. Ra{~e vodi makadamski pat. Naselbata Ra{~e, isto taka e povrzana preku lokalen pat so naselbata Qubin, od desnata strana na rekata Vardar.

@elezni~kata pruga od Skopje (Kondovo) go sledi so svojata trasa koritoto na r. Vardar, a od Jegunovce se otklonuva jugozapadno vo blizinata na s. Ratae i Xep~i{te, kon Tetovo. Vo Jegunovce se izdvojuvaat industriski koloseci za potrebite na HEK "Jugohrom". Tovarniot transport na ovaa pruda e zna~itelno namalen, osobeno transportot na surova ruda i koncentrat, so zatvaraweto na rudnicite Tajmi{te (Ki~evsko) i Radu{a. Na toj na~in mo`nite posledici po ìvotnata sredina se namaleni. Utovarnite stanici vo Dervenskata klisura se napu{teni, a zemji{teto e nesoodvetno uredeno.

Imaj}i predvid deka patniot soobra}aj e zna~aen zagaduva~ na povr{inskite i podzemnite vodi, se izdvojuvaat patnite pravci {to zaradi vidot, frekvencijata na soobra}ajot, nesoodvetnite tehni~ki karakteristiki (od aspekt na za{titata na vodite), i/ili povredlivosta na podra~jeto, pretstavuvaat zagrozeni delnici. Avtopatot od s. Laskarci, preku Grup~in, @elino do Tetovo ja tangira @edenskata podzemna akumulacija vodej}i niz dolinata na reka Fu{. Frekvenciite na soobra}aj se visoki, tehni~kite karakteristiki vo odnos na za{titata na vodite ne zadovoluvaat, {to pretstavuva opasnost za podzemnite vodi. Regionalnata vrska Tetovo-Jaìnce, zaradi visokite frekvencii isto taka pretstavuva delnica na koja soobra}ajot (vo normalni i ekscesni situacii) moè da pretstavuva zagaduva~ na podzemnite vodi vo Dolen Polog. Regionalniot pat @elino-Jegunovce ima pomali frekvencii i vo odnos na ostanatite soobra}ajnici, pretstavuva pomala opasnost za podzemnite vodi. Delnicata na regionalniot pat od Kondovo, preku Radu{a do Dvorce e ~uvstvitelna vo delot niz Dervenskata klisura, me|utoa, zaradi nedovr{enosta na delot me|u Dvorce i Jegunovce, frekfenciite se relativno mali.

3.9. Energetska infrastruktura

Na prostorot na prvata i vtorata za{titna zona na izvorot Ra{~e, od energetskata infrastruktura, zastapeni se objekti koi vr{at prenos na elektri~na energija od mavrovskite elektrani kon Skopje, no i objekti koi se vo funkcija na lokalnoto naselenie i naselbi, odnosno dalnovodi i trafostanici za potrebite na doma}instvata i stopanskite subjekti. Objekti za


81

proizvodstvo na energija ne postojat (so isklu~ok na kotlarite za odvivawe na tehnolo{kite procesi vo ramkite na stopanskite kapaciteti).

Od tranzitnite dalnovodi {to vodat od mavrovskite hidroelektrani, preku Polo{kata Kotlina i Dervenskata Klisura kon Skopje se:

− visokonaponskiot dalnovod broj 108/1A od 110 KV vodi od HE Vrutok do fabrikata "Jugohrom", odnosno do TS 110/35, vo dolìna od 43,4km. Dalnovodot br.108/1B od TS Jugohrom do TS Skopje3 e vo dolìna od 41,5km i vodi po Dervenskata klisura me|u selata Dolno i Gorno Svilare kon Skopje;

− Vtoriot dalnovod e so naponsko nivo od 35 kV od TS Jugohrom vodi po Dervenskata klisura naselbata Radu{a do TC \or~e Petrov kade e povrzan so transformatorskata postrojka od 35/10/04 kV. Ovoj dalnovod denes funkcionira kako 10 Kv, bidejki rudnikot vo Radu{a e zatvoren, a trafostanicata vo Radu{a e so transformator od 10/04kV Od trafostanicata vo Jegunovce se elektrosnadbuvaat fabri~kiot kompleks "Jugohrom"i naselbite vo Dolen Polog. Od Jegunovce dalnovodot prodolùva do naselbata Radu{a. Od pogolemite elektro-energetski objekti zna~ajni se i dvata

visokonaponski dalnovodi od 220 i 110 kV {to vodat od Vrutok do Skopje. Ovie dalnovodi vodat ju`no od seloto @elino i ridot Dobarski @eden, nad seloto Grup~in, preku Bojansko pole i Kopanica podolùvaat kon TS Skopje4. Navedenite dalnovodi, koi ja tangiraat za{titnata zona na izvorot Ra{~e, poradi nivnoto naponsko nivo ne se vo funkcija na naselbite nitu na stopanskite kapaciteti.

Naselenite mesta vo za{titnite zoni na izvorot Ra{~e se povrzani so elektroprenosna mreà so napon od 10 kV, transformatorite se od 10/04 kV, a razvodnata mreà vo naselbite e so 220 KW vozdu{ni vodovi. Isklu~ok pretstavuvaat trafostanicata vo rudnikot Radu{a koja e so instalirana snaga od 35/10/04 kV, a funkcionira kako transformator od 10/04 kV. Isto taka golem elektroenergetski objekt pretstavuva trafostanicata na fabrikata "Jugohrom" so snaga od 110/35/10 kV, a e vo funkcija na metalur{kiot kompleks.

Elektroenergetskoto napojuvawe na naselbite vo op{tinata Saraj i Kondovo e od pravecot na Skopje, odnosno od trafostanicata \or~e Petrov, odnosno TS Kondovo so snaga od 10/04 kV. Naselbite vo jugoisto~niot del od Polog, odnosno na potezot od @elino do Jegunovce se povrzano so 10 kV dalnovod koj vodi od tetovskata trafostanica TS 110/35/10 kV. Isto taka, naselbite vo podno`jeto na [ar Planina, odnosno na severniot obod na Dolen Polog elektonapojuvaweto go realiziraat preku razvodna mreà od 10 kV. Ovie naselbi se so dvojno elektronapojuvawe preku 10 kV mreà od TS Radu{a preku seloto Ora{je.

Postojnata mreà na elektrosnadbuvawe (prenosna i transformatorska mreà) gi zadovoluva potrebite na sega{nata struktura na domakinstvata i stopanskiite subjekti.

Pokraj potro{uva~kata na elektri~na energija, domakinstvata kako energent koristat ogrevno drvo, koe pretstavuva glaven izvor za greewe vo site naseleni mesta. Godi{nata potro{uva~ka na ogrevno drvo iznesuva 15 m3 po doma}instvo. Koristeweto na jaglen i drugi fosilni surovini (nafta i gas) za


82

proizvodstvo na toplinska energija e zastapeno kaj prozvodnite subjekti, a nezna~itelno kaj doma}instvata. Koristeweto na naftenite derivati e glavno kaj motornite vozila, odnosno soobra}ajnite sredstva i zemjodelskata mehanizacija.

3.10. Vodostopanska infrastruktura

3.10.1. Vodosnabduvawe na naselenite mesta

Celokupnoto pokrivawe na potrebite od voda za naselenieto i industrijata, za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini, koristewe na hidroenergetskiot potencijal e naso~eno vo koristeweto na podzemnite i povr{inskite vodi vo slivot na Vardar {to vlijae i na vkupniot bilans na vodite vo slivnoto podra~je na izvorot.

Sega{nite potrebi od voda za naselenieto, turistite i industrijata vo za{titnite zoni na izvorot Ra{~e iznesuvaat∗ :

Tabela 23. Potrebi od voda

naselenie industrija turisti vkupno 103 h m3/god 103 h m3/god 103 h m3/god 103 h m3/god

25.048 19.190 240 44.478 Vodosnabduvaweto vo naselenite mesta vo I i II za{titna zona na Ra{~e ne

e organizirano na zadvolitelno nivo vo odnos na za{titata na izvornicite (granica na sanitarna za{tita), zafatenite koli~ini na voda, izgradenost na vodosnabditelnata mreà i bakteriolo{kata i hemiskata ispravnost na vodata.

Najgolem del od naselenite mesta se snabduvaat so voda od izvori, mal del od bunari i so zafa}awe na povr{inski vodi.

Za site naseleni mesta vo I i II za{titna zona karakteristi~no e deka zafatenite koli~ini na voda ne gi zadovoluvaat potrebite i se predviduva pro{iruvawe na postojnite izvornici so novi.

Od industrijata zastapena e lesnata industrija (trikotaà, grade`na indistrija) koja ne e golem potro{uva~ na voda i nejzinoto vodosnabduvawe e od vodosnabditelnata mreà na naselbite.

Industriskiot kapacitet HEK "Jugohrom" so sanitarna voda se snabduva od izvorot "Pr{ove~ka Jurija" koj voedno sluì za vodosnabduvawe na selata Jegunovce, Podbre|e, Raotince, Jan~i{te, Kopance i Tudence. Kombinatot, za tehnolo{ki potrebi, zafa}a voda od r. Bistrica.

Tabela 24. Na~in na vodosnabduvawe na naselenite mesta

izvornik za vodosnabduvawe

zafateni

koli~. na voda

br. na ku}i povrzani na vodovodna

mreà naseleno mesto br. na

ku}i

izvor bunar povr{ voda l/sek da ne

zabele{ka

1 OP[TINA KONDOVO

∗ Prostoren plan na Republika Makedonija


83


zafateni

koli~. na voda


mreà naseleno mesto

br. na

ku}i


zabele{ka

I za{titna zona 1.1 Ra{~e 320 Ra{~e / / 320 / 1.2 Radu{a 330 / bunar / 15,0 300 30

1.3 Dvorce 60 izvor / / 60 / izvorikot ne gi zadovoluva potrebite

II za{titna zona

1.4 G. Svilare 80 izvor / / 80 / izvorikot ne gi zadovoluva potrebite

2 OP[TINA SARAJ I za{titna zona

2.1 Bojane 303 Ra{~e / / 12,0 270 33 potrebna e dogradba na vodovodnata mreà

2.2 Kopanica 250 3 OP[TINA JEGUNOVCE

I za{titna zona

3.1 Jan~i{te 150Pr{ove~ka Jurija / / / 150 /

izvorikot ne gi zadovoluva potrebite

3.2 Prequbi{te 70 izvor / / 1,5 70 / izvorikot ne gi zadovoluva potrebite

3.3 Siri~ino 140 bunar 5,0 140 / dlab. na zafa}awe 20 m

3.4 Raotince 160Pr{ove~ka Jurija bunar / / 160 /

izvornikot ne zadovoluva, dlab. na zaf. 20-30 m

3.5 Kopance 90Pr{ove~ka Jurija bunar / / 80 10


3.6 Tudence 100Pr{ove~ka Jurija / / / 100 /


II za{titna zona

3.7 Jegunovce 210Pr{ove~ka Jurija / / 60,0 210 /


3.8 Podbre|e 40Pr{ove~ka Jurija / / 40 /


3.9 @il~e 180 izvor bunar / 180 / izvorikot ne gi zadovoluva potrebite

3.10 Ratae 80 / bunar /

3.11 [em{ovo 300 / ind. bunari / / / /

vodata e bakteriolo{ki neispravna, dlab. na zafa}awe 6-9 m

4 OP[TINA @ELINO I za{titna zona

4.1 Cerovo / II za{titna zona i kontaktni naselbi

4.2 Ozormi{te 300 / / / / / 4.3 Palatica 700 / / / / /

4.4 Trebo{ 400 /

individualni bunari / / / /

za vodata nema bakteriolo{ki i hemiski analizi, dlab. na zafa}awe 20 m


84


zafateni

koli~. na voda


mreà naseleno mesto

br. na

ku}i


zabele{ka

4.5 @elino 500 izvor ind. bunari / / 250 250 dlab. na zafa}awe 30 m

5 OP[TINA VRATNICA II za{titna zona i kontaktni naselbi

5.1 Jaìnce 136 izvor / / 8,0 136 /

5.2 Roga~evo 120 Kalu|er / / 20,0 120 / vodata e bakteriolo{ki neispravna

5.3 S.Selo 64 Belostan / / / 64 / vodata e bakteriolo{ki neispravna

5.4 Vratnica 210 Golemi Rupi / / 7,0 210 / izvorikot ne gi zadovoluva potrebite

5.5 Ora{je 223 izvor / / 6,0 223 / izvorikot ne gi zadovoluva potrebite

5.6 Belovi{te 90 Padina / r. Jelika 10,0 90 /


6 OP[TINA TEARCE II za{titna zona

6.1 Odri 340 Bela Voda / / 12,0 340 /

6.2 Nera{te 600 Zimarka / / 5,5 600 / vodata e bakteriolo{ki i hemiski neispravna

6.3 Dobro{te 734 izvor / reka 18,0 734 / izvorikot ne gi zadovoluva potrebite

330 Strge / / / 6.4

Pr{ovce Crveni Karpi / /

7,0 330 /


6.5 Glo|i 260 Crveni Karpi / r.Bistrica 10,0 200 60


6.6 Otu{i{te Crveni Karpi / /

6.7 Tearce 900 Crveni Karpi / / 12,0 900 / izvorikot ne gi zadovoluva potrebite

6.8 Slatino 750 Plo~e / / 14,0 750 /

6.9 Le{ok 180\inov Kamen (Plo~a) / / 12,0 180 /


6.10 Nepro{teno 300Golubovi Karpi / / 12,0 300 /


7 OP[TINA XEPÎ[TE II za{titna zona

Rokope~ / / 14,57.1

Xepi{te

576 Buxaku / / 3,5

576

/


Brza Voda / / 7.2

Poroj

405 Buxaku / /

9,0

405

/


3.10.2. Odveduvawe na otpadnite vodi

Odveduvaweto i pre~istuvaweto na otpadnite vodi od naselbite vo za{titnite zoni na Ra{~e ne e izvedeno prema sanitarni i tehni~ki propisi soglasno Odlukata.


85

Evakuacijata na otpadnite vodi od doma}instvata se vr{i vo septi~ki jami, ili direktno vo otvoreni kanali i recipienti bez soodveten tretman.

Tabela 25. Koli~estvo na otpadni vodi i stepen na zagadenost vo za{titinite zoni na izvorot Ra{~e

naselenie industrija turisti vkupno dnevno

biolo{ko zagaduvawe

godi{no biolo{ko

zagaduvawe 103 m3/god 103 m3/god 103 m3/god 103m3/god grBPK5/d 103kgBPK5/god

14.877 15.352 192 30.421 16.720.020 6.102.807

Za industriskite otpadni vodi koi spa|aat vo najopasni zagaduva~i na povr{inskite i podzemnite vodi za àl ne se vr{i sistematsko sledewe na koli~inata i kvalitetot na otpadni vodi.

Tabela 26. Izgradeni pre~istitelni stanici za industriskite otpadni vodi

pre~istuvawe na otpadnite vodi industrija mehani~ko biolo{ko hemisko kapacitet

m3/god h 103 klanica i ladilnik "Gorni Polog" h h 525 "Goteks" Gostivar h h 480 Vidoe Smilevski Bato h h 85 KOKO "Goce Del~ev" h 185 HEK "Jugohrom"-Jegunovce h h 143 HEK"Jugohrom"rud. i separ.na hrom h 7791

HEK "Jugohrom" ima izvedeno bunari i drenaèn sistem vo seloto so koi se dreniraat kontaminiranite vodi so hrom i se pre~istuvaat pred da bidat ispu{teni vo recipient. Kapacitetot na pre~istitelnata stanica e 143 h 103 m3/god.

Mal broj od naselbite vo I i II za{titna zona imaat izgradeno fekalna kanalizaciona mreà: Ra{~e, Radu{a, Bojane, Kopance, Jegunovce i @elino. I vo ovie naselbi site ku}i ne se povrzani vo kanalizacionata mreà, tuku otpadnite vodi se ispu{taat i vo septi~ki jami.

Vo Ra{~e, Radu{a i Bojane ima izgradeno i pre~istitelni stanici za tretman na otpadnite vodi, so stepen na pre~istuvawe 95-98%. Me|utoa vo funkcioniraweto na ovie pre~istitelni stanici ima problemi koi proizleguvaat od nesoodvetno odrùvawe na stanicite, ili pak kako {to e slu~ajot so Radu{a poradi nesoodvetno dimenzioniran dovod na elektri~na energija, pre~istitelnata stanica e isklu~ena od upotreba.

Tabela 27. Na~in na odveduvawe na otpadnite vodi

na~in na odveduvawe na otpadnite vodi naseleno mesto br. na

ku}i fekalna

kanalizacija septi~ka

jama

tretman na

otpadni vodi

zabele{ka

1 OP[TINA KONDOVO I za{titna zona

1.1 Ra{~e 320 250 70 da P.S. e so kapacitet od 3670 E@; stepen na pre~istuvawe 98%


86


ku}i fekalna


jama

tretman na

otpadni vodi

zabele{ka

1.2 Radu{a 330 300 30 da P.S. e so kapacitet od 3000 E@; stepen na pre~istuvawe 95%

1.3 Dvorce 60 / 60 / II za{titna zona

1.4 G. Svilare 80 / 80 / 2 OP[TINA SARAJ

I za{titna zona

2.1 Bojane da P.S. e so kapacitet od 3600 E@; stepen na pre~istuvawe 98%

2.2 Kopanica / / 3 OP[TINA JEGUNOVCE

I za{titna zona

3.1 Jan~i{te 150 / 150 / 3.2 Prequbi{te 70 / 70 / 3.3 Siri~ino 140 / 140 / 3.4 Raotince 160 / 160 /

3.5 Kopance 90 30 60 / otpadnite vodi se ispu{taat bez tretman vo r. Vardar

3.6 Tudence 100 / 100 / II za{titna zona

3.7 Jegunovce 210 105 105 / otpadnite vodi se ispu{taat bez tretman vo r. Bistrica.

3.8 Podbre|e 40 / 40 /

3.9 @il~e 180 / 180 / fekalniot kanalizacionen sistem e vo faza na izgradba,

3.10 Ratae 80 / 80 / 3.11 [em{ovo 300 / 300 /

4 OP[TINA @ELINO II za{titna zona

4.1 Ozormi{te 300 / 300 / 4.2 Palatica 700 / 700 / 4.3 Trebo{ 400 / 400 /

4.4 @elino 600-500 250 350 / otpadnite vodi se ispu{taat bez tretman vo r. Vardar

5 OP[TINA VRATNICA II za{titna zona

5.1 Jaìnce / site / 5.2 Roga~evo 120 / 120 / 5.3 S.Selo / site / 5.4 Vratnica 210 / 210 / 5.5 Ora{je / site / 5.6 Belovi{te 90 / 90 /


6.1 Odri 340 / 340 /


87


ku}i fekalna


jama

tretman na

otpadni vodi

zabele{ka

6.2 Nera{te 600 / 600 / 6.3 Dobro{te 734 / 734 / 6.4 Pr{ovce 330 / 330 /

6.5 Glo|i 260 / 260 / 6.6 Otu{i{te / site / 6.7 Tearce 900 / 900 / 6.8 Slatino 750 / 750 / 6.9 Le{ok 180 / 180 /

6.10 Nepro{teno 300 / 300 / 7 OP[TINA XE^PI[TE

II za{titna zona

7.1 Xepi{te 576 / 576 / 7.2 Poroj 405 / 405 /

Za sogleduvawe na vkupnata koli~ina na otpadni vodi od naselenieto i

zagaduvaweto, napravena e analiza prema brojot na ìtelite vo 1994 god., odvodnitelnata norma Qo=100 l/den/ìt, i specifi~noto biolo{ko zagaduvawe z = 60 gr BPK5/den/ìtel.

Vkupnata koli~ina na otpadna voda od naselbite vo I i II za{titna zona iznesuva Qgod = 1.983.228 m3/god, ili biolo{koto zagaduvawe na podzemjeto preku fekalnite otpadni vodi iznesuva 1.189.937 kg BPK5/god.

Tabela 28. Koli~iestva na otpadni vodi i nivna zagadenost

koli~ina na otpadna voda odvodni telna norma Q sr/den q sr/den Q sr/god

dnevno biolo{ko

zagaduvawe

godi{no biolo{ko

zagaduvawe naseleno mesto br. na ìteli

l/den/ ̀ m3/den l/sek m3/god grBPK5/d kgBPK5/god 1 OP[TINA KONDOVO

I za{titna zona

1.1 Ra{~e 2363 100 236.3 2.73 86250 141780 51750 1.2 Radu{a 1824 100 182.4 2.11 66576 109440 39946 1.3 Dvorce 225 100 22.5 0.26 8213 13500 4928

I za{titna zona 4412 441.2 5.11 161038 264720 96623 II za{titna zona

1.4 G. Svilare 600 100 60 0.69 21900 36000 13140 vkupno I i II zona 5012 501.2 5.80 182938 300720 109763


2.1 Bojane 1910 100 191 2.21 69715 114600 41829 2.2 Kopanica 1478 100 147.8 1.71 53947 88680 32368

vkupno I zona 3388 338.8 3.92 123662 203280 74197 3 OP[TINA JEGUNOVCE

I za{titna zona


88

3.1 Jan~i{te 610 100 61 0.71 22265 36600 13359 3.2 Prequbi{te 342 100 34.2 0.40 12483 20520 7490 3.3 Siri~ino 435 100 43.5 0.50 15878 26100 9527 3.4 Raotince 648 100 64.8 0.75 23652 38880 14191 3.5 Kopance 869 100 86.9 1.01 31719 52140 19031 3.6 Tudence 446 100 44.6 0.52 16279 26760 9767

vkupno I zona 3350 335 3.88 122275 201000 73365 II za{titna zona

3.7 Jegunovce 868 100 86.8 1.00 31682 52080 19009 3.8 Podbre|e 176 100 17.6 0.20 6424 10560 3854 3.9 @il~e 648 100 64.8 0.75 23652 38880 14191

3.10 Ratae 403 100 40.3 0.47 14710 24180 8826 3.11 [em{ovo 1569 100 156.9 1.82 57269 94140 34361 vkupno II zona 3664 366.4 4.24 133736 219840 80242 vkupno I i II zona 7014 701.4 8.12 256011 420840 153607


4.1 Ozormi{te 970 100 97 1.12 35405 58200 21243 4.2 Palatica 1926 100 192.6 2.23 70299 115560 42179 4.3 Trebo{ 2001 100 200.1 2.32 73037 120060 43822 4.4 Zelino 3679 100 367.9 4.26 134284 220740 80570

vkupno II zona 8576 857.6 9.93 313024 514560 187814 5 OP[TINA VRATNICA

II za{titna zona

5.1 Jaìnce 870 100 87 1.01 31755 52200 19053 5.2 Roga~evo 353 100 35.3 0.41 12885 21180 7731 5.3 S.Selo 230 100 23 0.27 8395 13800 5037 5.4 Vratnica 572 100 57.2 0.66 20878 34320 12527 5.5 Ora{je 929 100 92.9 1.08 33909 55740 20345 5.6 Belovi{te 316 100 31.6 0.37 11534 18960 6920

vkupno II zona 3270 327 3.78 119355 196200 71613 6 OP[TINA TEARCE

II za{titna zona

6.1 Odri 1608 100 160.8 1.86 58692 96480 35215 6.2 Nera{te 3235 100 323.5 3.74 118078 194100 70847 6.3 Dobro{te 3263 100 326.3 3.78 119100 195780 71460 6.4 Pr{ovce 2117 100 211.7 2.45 77271 127020 46362 6.5 Glo|i 1256 100 125.6 1.45 45844 75360 27506 6.6 Otu{i{te 0 6.7 Tearce 3776 100 377.6 4.37 137824 226560 82694 6.8 Slatino 3893 100 389.3 4.51 142095 233580 85257 6.9 Le{ok 399 100 39.9 0.46 14564 23940 8738

6.10 Nepro{teno 1251 100 125.1 1.45 45662 75060 27397 vkupno II zona 20798 2079.8 24.07 759127 1247880 455476

7 OP[TINA XEPI[TE II za{titna zona

7.1 Xepi{te 3834 100 383.4 4.44 139941 230040 83965


89

7.2 Poroj 2443 100 244.3 2.83 89170 146580 53502 vkupno II zona 6277 627.7 7.27 229111 376620 797029 vkupno I zona 11150 1115 12.91 406975 669000 244185 vkupno II zona 43185 4318.5 49.98 1576253 2591100 945752 vkupno I i II zona 54335 5433.5 62.89 1983228 3260100 1189937

3.10.3. Navodnuvawe na obrabotlivi povr{ini

Vkupnata povr{ina pod sistemi za navodnuvawe vo Gostivarsko i Tetovsko Pole odnosno vo V.P. "Polog" iznesuva 13.350∗ ha za koi e potrebno 91.928 h 103 m3/god voda. Glaven izvornik na voda e r. Vardar.

Zemjodelieto kako dejnost na prostorot na za{titnite zoni vo najgolem del se sveduva na pokrivawe na sopstvenite potrebi. Navodnuvaweto na obrabotlivite povr{ini vo pogolemiot del ne e organizirano preku sistemi za navodnuvawe, tuku e re{eno so individualno zafa}awe na voda od reki, so crpewe na voda od bunari. Mal del od obrabotlivite povr{ini se navodnuvaat so zafa}awe na voda od kanali: vo okolinata na Le{ok, Xep~i{te, Poroj, Ozormi{te, Palatica, @elino i Ratae.

Za vkupnata povr{ina koja se navodnuva (2136 ha), so pretpostavena norma za navodnuvawe od 6.260 m3/ha potrebno e 14.708 h 103 m3 voda.

Tabela 29. Potrebni koli~ini na voda za navodnuvawe

koli~ina na potrebna voda navodnuvana

povr{ina

norma za navodnuvawenaseleno mesto

ha m3/ha m3x103 h 1,1 izvornik


1.1 Ra{~e / 1.2 Radu{a / 1.3 Dvorce / I za{titna zona /

II za{titna zona 1.4 G. Svilare / vkupno I i II zona / 2 OP[TINA SARAJ

I za{titna zona 2.1 Bojane / 2.2 Kopanica / vkupno I zona /

3 OP[TINA JEGUNOVCE I za{titna zona

3.1 Jan~i{te 70 6260 482 potoci 3.2 Jegunovce 20 6260 138 reka 3.3 Prequbi{te 40 6260 275 potoci i bunari 3.4 Siri~ino 60 6260 413 Vardar i bunari

∗ Prostoren plan na Republika Makedonija


90


povr{ina



3.5 Raotince 70 6260 482 Vardar i bunari 3.6 Kopance 50 6260 344 reka 3.7 Tudence 50 6260 344 reka vkupno I zona 340 2478

II za{titna zona 3.8 Podbre|e 30 6260 207 potoci 3.9 @il~e 100 6260 689 bunari i kanali 3.1 Ratae 60 6260 413 kanali 3.11 [em{ovo 30 6260 207 bunari vkupno II zona 240 1653 vkupno I i II zona 3994


4.1 Ozormi{te 75 6260 516 preku kanal od Vardar 4.2 Palatica 65 6260 448 preku kanal od Vardar 4.3 Trebo{ 95 6260 654 Porojska Reka 4.4 @elino 120 6260 826 preku kanal od Vardar vkupno II zona 355 6260 2445

5 OP[TINA VRATNICA II za{titna zona

5.1 Jaìnce 10 6260 69 reka 5.2 Roga~evo 15 6260 103 reka 5.3 S.Selo 100 6260 689 Mala Reka 5.4 Vratnica 50 6260 344 reka 5.5 Ora{je 18 6260 124 reka 5.6 Belovi{te 70 6260 482 reka vkupno II zona 263 1811


6.1 Odri 6260 0 6.2 Nera{te 100 6260 689 reka 6.3 Dobro{te 15 6260 103 reka 6.4 Pr{ovce 30 6260 207 reka 6.5 Glo|i 120 6260 826 reka 6.6 Otu{i{te 6260 6.7 Tearce 20 6260 138 Vardar 6.8 Slatino 3 6260 21 6.9 Le{ok 70 6260 482 reka i kanali 6.1 Nepro{teno 100 6260 689 kanal-Radiovce vkupno II zona 458 3154

7 OP[TINA XEPÎ[TE II za{titna zona

7.1 Xep~i{te 300 6260 2066 od centralen kanal 7.2 Poroj 180 6260 1239 Porojska Reka i HMS


91


povr{ina



vkupno II zona 480 3305 SE VKUPNO:

vkupno I zona 340 6260 2341 vkupno II zona 1796 6260 12367 vkupno I i II zona 2136 6260 14708

Na prostorot na za{titnite zoni, vo momentot se navodnuvaat relativno mali povr{ini, nasproti prirodnite uslovi {to ovozmoùvaat pointenzivno zemjodelsko proizvodstvo.

3.11. @ivotna sredina

Najzna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina od aktivnostite na podra~jeto, se javuva pri zazemaweto na produktivni povr{ini za neproduktivni celi (deponii, izgradba na objekti, i infrastruktura) i preku zagaduvawe na sredinata (vozduh, voda, zemji{te i ìviot svet) od ruralnite sredini, stopanskite subjekti (industrijata, zemjodelieto, eksploataijata na mineralnite surovini), soobra}ajot, deponiraweto na otpadot i dr. Zagaduvaweto vo ruralnite sredini se vr{i so ispu{taweto na otpadni vodi vo septici i vo po~va, zaradi komunalnata neopremenost na najgolem del od naselbite. Realna e opasnosta od izlivawe na materii {to se skladiraat podzemno; mo`nosta za nastanuvawe na havarii i incidenti pri ~uvawe, rakuvawe, transport i skladirawe na opasni i {tetni materii; prodor na zagaduva~ki materii preku nesoodvetno obezbedeni bunari; opasnosti {to proizleguvaat od manipulacija i odrùvawe na vozniot park vo proizvodnite subjekti i sl.

3.11.1. Pozna~ajni zagaduva~i

Osnovniot zagaduva~ na ova podra~je e proizvodnata aktivnost na golemiot industriski kompleks "Jugohrom" i negovoto vlijanie vrz podzemnite vodi na izvorot Ra{~e. Elektrometalur{kiot kombinat so proizvodno-tehnolo{kiot proces vlijae na kvalitetot na vodite, vozduhot i zemji{teto. Kako rezultat na proizvodniot proces definirani se dve lokacii koi evidentno vlijaele vrz koncentracijata na hromot vo vodite i toa: pogonot i deponijata. Vo pedesetite godini tehnolo{kiot proces za proizvodstvo na ferohromot i ferosiliciumot bea osnovniot izvor na zagaduvaweto na povr{inskite i osobeno podzemnite vodi vo po{irokiot prostor na fabrikata.

Vo poslednite desetina godini prevzemeni se odredeni aktivnosti i merki za za{tita. Vo 1991 godina izgradena e i raboti pre~istitelna stanica vo sklop na HEK Jegunovce. Taa e moderna i celosno avtomatizirana postrojka. Visokiot stepen na pre~istenost na vodite ovozmoùva nivno recirkulirawe, ili ispu{tawe vo rekata Bistrica bez {tetni efekti. Problemot so milta od pre~istitelnata stanica, za ~ie deponirawe ne postoi soodvetno uredena lokacija na prostorot na celata Republika (deponija za opasen otpad) se re{ava vremeno (se skladira na lokacijata na Jugohrom). Faktot {to arteskite vodi


92

prisutni na konkretnata lokacija na pogonot i pre~istitelnata stanica se na pogolema dlabo~ina, donekade go ublaùva problemot, iako vo neposrednata okolina arteskite vodi se pronajdeni i na mnogu pomali dlabo~ini.

Zakana za vodenite resursi, vklu~uvaj}i go izvorot Ra{~e pretstavuva deponijata za ferohromna {qaka locirana na koritoto na potokot Muzga, nedaleku od negoviot vliv vo r. Vardar. Opasnosta od emitirawe na {estovalenten hrom od teloto na deponijata proizleguva od negovo transportirawe po pat na vrneìte, no isto taka i od ispiraweto na hrom vo niskite delovi od deponiranata {qaka, kade {to po kapilaren pat i zaradi teìnata na deponijata podzemnite vodi se iska~ile do opredeleno nivo. Analizite vr{eni za opredeluvawe na koncentracijata na hrom vo dlabokite delovi pod teloto na deponijata (90m) pokaùvaat 0,9km Cr/l, dodeka dvièweto na ovie zagadeni vodi e vo nasoka kon @edenskata akumulacija. Rezultatite od evaluacijata na najlo{oto scenario, vo slu~aj koga vkupnite koli~estva na zagadenite podzemni vodi bi gravitirale kon @eden, ukaùvaat na mo`no idno poka~uvawe na sodrìnata na {estovalenten hrom vo vodata od izvorot, no se smeta deka i toga{ ne bi se preminale standardite za kvalitetot na vodata za piewe (0,05mg/l vkupen hrom). Sepak, so ogled na visokata toksi~nost na {estovalentniot hrom, koj so 90% u~estvuva vo vkupniot hrom, deponijata pretstavuva kriti~na to~ka za sanirawe.

Rudnikot Radu{a pretstavuva izvor na zagaduvawe, iako vo sostav na jalovinata dominira trivalenteniot hrom. Taa slobodno e isfrlana na otvoren prostor, bez primena na tehni~ki merki za podobruvawe na stabilnosta na kosinite, dodeka vo pejsaòt na ovaa ìvopisna naselba locirana pokraj reka na ridestiont teren vo klisurata ostava nesoodveten vpe~atok na kontrast po boja, forma i golemina. Dejstvuvaweto na atmosferskite vlijanija moè da predizvika hemiski promeni vo slu~aj da kvalitetot na do`dovnicata otstapuva od neutralnata reakcija. Na prostorot kade {to e lociran Rudnikot, formirana e akumulacija kako rezultat na izbivaweto na vodata od napu{tenite rudarski okna na povr{inata. Ezeroto se koristi kako ribnik vo privatna sopstvenost. Ne se sledi kvalitetot na vodata od ezeroto, nitu pak se kontrolira kvalitetot na ribniot fond, koj se distribuira na pazarot za hrana.

Ostanatite industriski pogoni na podra~jeto imaat zna~itelno pomal kapacitet, dodeka vo odnos na prirodata na tehnolo{kite procesi, ne se sledat organizirano sostojbite i ne se vr{i monitoring na emisiite na zagaduva~ki materii. Od pri~ina {to odveduvaweto na otpadnite vodi se vr{i vo septici, ili vo po~va (bidej}i ne se izgradeni kanalizacioni mreì vo naselbite, vo ~ij {to sostav tie funkcioniraat), se o~ekuva izvesno vlijanie vrz podzemnite vodi od prehranbenata industrija (klanica, proizvodstvo na bezalkoholni pijaloci, mlekari), metaloprerabotuva~kata (prerabotka na aluminium), i od grade`nata industrija (eksploatacija na gradeèn kamen, ~akal i pesok od koritata na rekite).

Eden od pozna~ajnite izvori na zagaduvawe pretstavuvaat i benzinskite pumpi, zaradi prirodata na skladiranite zapalivi te~nosti (nafta i nafteni derivati), ~ie {to izlivawe moè da dovede do posledici {to nema da moàt da bidat sanirani vo dolg vremenski period. Svetskite iskustva pokaùvaat deka i pri redovno odrùvawe na kontrola na podzemnite rezervoari, godi{no se gubat okolu 15% od vkupnite skladirani te~nosti, po pat na nivno istekuvawe od


93

minimalnite otvori na rezervoarite {to proizleguvaat od prirodata na spojuvaweto na negovite delovi.

Zemjodelskoto proizvodstvo pretstavuva zagaduva~ na ìvotnata sredina, me|utoa ne postojat pokazateli za vlijanijata od zemjodelstvoto vrz kvalitetot na podzemnite vodi

3.11.2. Kvalitet na vozduhot

Emisijata na zagaduva~kite materii vo vozduhot na analiziranoto podra~je se dolì na otpadnite gasovi od industriskoto proizvodstvo (HEK Jugohrom i drugi pomali industriski pogoni) i soobra}ajot. HEK Jugohrom pretstavuva najgolem zagaduva~ na vozduhot vo regionot na Polog.

Tabela br. 30. Emisija na otpadni gasovi od HEK Jugohrom

Jugohrom Pogoni i kotlarnica 1.500.000Nm3/~as

SO2(0.003-0.0046%),CO,CO2, NOx, pra{ina (1,5-6g/m3)

Nema otpra{uvawe

Izvor: NEAP

Pomalite industriski pogoni isto taka pridonesuvaat kon zagaduvaweto na vozduhot, no ne se vr{i monitoring na emisiite, taka {to ne moè so sigurnost da se izdvojat oddelni izvori na zagaduvawe so koncentracii na {tetni materii nad MDK. Se pretpostavuva deka pogolemiot broj na pogoni {to koristat fosilni goriva za zagrevawe na objektite i vo tehnolo{kiot proces pridonesuvaat kon zagaduvaweto na vozduhot vo regionot (prehranbenata industrija-pekarite vo Tearce, Nera{te, Jegunovce, industrijata za grade`ni materijali-pogon za malteri vo Nepro{teno, proizvodstvo na armaturna mreà vo Poroj, prerabotka na mermeri vo Ozormi{te, prerabotka na aluminium vo Le{ok i dr.).

Tabela br. 31. Emisii vo vozduhot vo op{tinite (1993 god.) masen protok-kg/h

Op{tina SO2 NOx CO CO2 Pra{ina Tetovo 0,281 0,01 0,01 22,055 3,040

Izvor: Nacionalen akcionen plan (NEAP)

Vo sporedba so gradovite {to se smetaat za sredini so najlo{ kvalitet na vozduhot vo Republikata, Tetovo ima najgolemi koli~estva na emitirana pra{ina, dodeka koli~estvata na emitiran CO2 se pomali od Bitola i Skopje, a pogolemi od Veles. Spored izvr{enite merewa, vo periodot od 1990-1994 godina, koncentraciite na ~ad gi nadminale dozvolenite granici 16-78 pati vo edna godina vo Tetovo i Polo{kata kotlina.

Tetovo e na ~etvrto mesto od gradovite vo Republikata (po Skopje, Ohrid i Bitola) spored stepenot na motorizacija (vkupen broj na vozila na 1000 ìteli). Soobra}ajot e zna~aen liniski izvor na zagaduvawe, osobeno po avtopatot Tetovo-Skopje i regionalnite pati{ta Tearce-Jaìnce i Tarce-Jegunovce.

Vlijanijata na zagaduva~kite materii vo vozduhot vrz kvalitetot na vodata na izvorot Ra{~e ne se istraùvani. Pokraj kumulativnite efekti vrz ìvotnata sredina od Jugohrom, {tetnite efekti od soobra}ajot se smetaat za vtor pozna~aen izvor {to moè da povlijae na potencijalot na Ra{~e.


94

3.11.3.Kvalitet na vodite

Zagaduvaweto na vodite vo Polo{kata kotlina se dolì na prirodnite procesi (erozijata, preku vnesuvawe na golemi koli~estva na minerali i organski materii), so ispu{tawe efluenti od doma}instvata, industrijata, zemjodelieto (poljodelstvoto i sto~arstvoto), neuredenite deponii i soobra}ajnicite.

Vo sostav na mernata mreà na RHMZ vo gorniot tek na rekata Vardar se zastapeni ~etiri merni mesta i toa: Vrutok, Balin Dol, Sara}ino i Jegunovce. Kontrolata na kvalitetot na vodata opfa}a analiza na fizi~ko-hemiski, toksi~no-hemiski, mikrobiolo{ko-bakteriolo{ki, saprobiolo{ki i radiolo{ki parametri. Procenkata na kvalitetot na povr{inskite vodi se vr{i spored propi{anite kriteriumi definirani so postojnata zakonska regulativa.

Tabela 32. Kvalitet na povr{inski vodi

R. br Merno mesto Kvalitet propi{an so zakon

1989 1990 1991 1992 1993 1994

r. Vardar 1 Vrutok I I-II I-II I-II I-II I-II I-II 2 Balin Dol II III-II III-IV III-IV III-II III III 3 Sara}ici II IV-III III-IV III-IV III III-IV III-IV 4 Jegunovce II IV-III IV-III III-IV III-IV III-IV III-IV

Od procenetiot kvalitet na povr{inskite vodi na Vardar se utvrduva permanentno otstapuvawe od propi{aniot kvalitet, osobeno po vlivot na komunalnite i industriskite otpadni vodi od Tetovo, {to se odrazuva na mernoto mesto Sara}ino.

Od ispituvanite hemisko-toksi~ni materii u{te vo gorniot tek na rekata (od m.m. Jegunovce do Skopje), postojano e prisuten {estovalentniot hrom, povremeno i so sodrìni pogolemi od propi{anite maksimalno dozvoleni koncentracii za 3-4 klasa na kvalitet.

Naselbite Gostivar i Tetovo, spored koli~estvata na otpadni vodi {to gi ispu{taat vo recipientot-rekata Vardar, se vedna{ po Skopje (10 457 m3/god.) êtvrtiot grad po koli~estva na otpadni vodi (Veles), ima dvojno pomalku otpadni vodi/godi{no od Gostivar.

Tabela 33. Koli~estva na komunalni otpadni vodi koi se ispu{teni vo slivot na rekata Vardar so pritokite vo 1989 god

Naselbi Koli~estva m3 Gostivar 6 283 878 Tetovo 5 393 189 Skopje 10 457 400

Izvor: Studija za za{tita na r. Vardar so pritokite od zagaduvawe, 1991 god

Naselbite vo Dolen Polog ne raspolagaat so kanalizacioni sistemi za odveduvawe na otpadnite vodi, tuku za taa cel koristat septici. Ovoj primitiven na~in na odveduvawe na otpadnite vodi od doma}instvata pretstavuva zakana za kvalitetot na podzemnite vodi. Za zagaduvawe na podzemnite vodi na podra~jeto na za{titnite zoni podednakvo vlijaat naselbite vo podno`jeto na [ara, kako i onie na zapadniot i jugozapadniot obod na


95

planinata @eden. Opasnosta od zagaduvawe na podzemnite vodi od naselbite vo podno`jeto na [ara proizleguva od nivnata relativno gusta naselenost, postoeweto na pove}e industriski pogoni (za koi ne se sproveduva monitoring i ne moàt da se oddelat najzna~ajnite zagaduva~i), golemiot broj na neuredeni deponii i visokite frekfencii na soobra}aj po regionalniot pat Tetovo-Jaìnce. Zna~eweto na naselbite na kontaktot me|u Dolen Polog i @eden za kvalitetot na podzemnite vodi proizleguva od polo`bata na ovaa zona vo odnos na komuniciraweto, odnosno prelevaweto na polo{kata vo @edenskata izdan i od zastapenosta na sto~arstvoto. Naselbite vo Prvata za{titna zona-Radu{a, Ra{~e i Bojane, imaat delumno realiziran kanalizacionen sistem zaokruèn so pre~istitelna stanica, no zaradi nedovr{enosta na sistemite i funkcionalnite problemi kaj stanicite, ovie naselbi i natamu ostanuvaat potencijalna opasnost za kvalitetot na vodite na izvorot. Naselbite vo podno`jeto na [ara-Roga~evo i Jaìnce za vodosnabduvawe zafa}aat povr{inski vodi, vrz ~ij {to kvalitet vlijae nesoodvetnoto deponirawe na cvrstiot otpad vo koritoto na vodotekot, taka {to kvalitetot na ovie izvornici e permanenetno bakteriolo{ko-hemiski neispraven.

Bidej}i ne postoi kontinuirano sistematsko sledewe na kvalitativnite svojstva na podzemnite vodi, ne moè da se zboruva za sostojbite so nivniot kvalitet. Podra~jeto vo neposrednata blizina na pogonot i deponijata na HEK "Jugohrom" e pokrieno so dovolen broj na istra`ni dupnatini i edinstveno za ova podra~je se imaat soznanija za parametri {to go odrazuvaat kvalitetot na podzemnite vodi, so akcent na koncentraciite na hrom. Ostanatiot prostor {to gravitira na izvorot (Polog, podno`jeto na [ara i @eden) ne e pokrien so dovolen broj na merni mesta za kontinuiran monitoring na podzemnite vodi. Pri merewata za ispravnosta na vodata od izvornicite za vodosnabduvawe na naselenieto vo Dolen Polog zabeleàni se otstapuvawa od propi{aniot kvalitet vo odnos na hemisko-bakteriolo{kite svojstva {to zboruva za zagadenosta na delovi od freatskata izdan vo poleto. Se zabeleùva permanentna bakteriolo{ko-hemiska neispravnost na primerocite {to se zemaat vo dve oblasti: pokraj regionalniot pat @elino-Jegunovce, vo selata Palatica, Ozormi{te, [em{ovo i zapadno od patot vo Trebo{ i vo osamenata, no relativno golema naselba Nera{te. Se smeta deka zagaduvaweto na podzemnite vodi na ova podra~je poteknuva pred se od visokata koncentracija na naselenie, na~inot na odveduvawe na otpadnite vodi so septici, a ne moè so sigurnost da se opredeli stepenot na {tetnoto vlijanie od zemjodelieto, deponiraweto na otpadot, benziskite pumpi i soobra}ajot (poradi nepostoewe na organiziran monitoring). Sostojbite so kvalitetot na povr{inskite (pred se na rekata Vardar) i podzemnite vodi imaat direktno vlijanie vrz natamo{niot kvalitet na vodite na izvorot Ra{~e, taka {to pra{awe na vreme e vo koj moment zgolemuvaweto na naselenieto, teritorijalnata ekspanzija na naselbite, izgradbata na industriski pogoni i sto~arski farmi, bez soodvetno komunalno opremuvawe, }e predizvika poseriozni posledici.

3.11.4. Monitoring na kvalitetot na vodata na izvorot Ra{~e

Zavodot za zdravstvena za{tita pribira podatoci za efektite od preventivnata i akutnata zdravstvena za{tita soglasno Zakonot za statisti~ki istraùvawa vo zdravstvoto, Programata za statisti~ki istraùvawa vo zdravstvoto, Zakonot za evidencija vo zdravstvoto i Zakonot za zdravstvena


96

za{tita. Kako del od vkupnite aktivnosti, toj go sledi kvalitetot na vodata, ako taa se koristi za piewe. Raspoloìvite podatoci gi opredeluvaat podra~jata kade {to vrskata me|u zdravstvenata sostojba na lu|eto i zagaduvaweto e vospostavena, iako otsustvuva podlaboka analiza za povrzanosta pome|u sostojbata na ìvotnata sredina i mortalitetot na naselenieto za site naselbi (postojat sogleduvawa samo za oddelni gradski centri).

Na podra~jeto na za{titnite zoni vo najgolem del za vodosnabduvawe na naselenieto se izvedeni centralni vodosnabditelni objekti so sopstven vodozafat, koi se vo nadle`nost na mesnite zaednici, kade profesionalniot status na stopanisuvaweto so vodoobjektite ne e adekvatno reguliran; nadzorot nad ovie objekti e nedovolen vo sporedba so gradskite vodosnabditelni objekti, koi se vo nadle`nost na Zavodot za zdravstvena za{tita. Procentot na bakteriolo{ki neispravni naodi e zna~aen, odnosno nad 5% vo pregledanite mostri, {to otstapuva od preporakite na SZO i EZ; sostojbata kaj individualnite vodosnabditelni objekti e najnepovolna, za {to pri~inata, pokraj vljanieto od zagaduva~ite vo po{irokoto okruùvawe, najverojatno e nedovolnoto i neprofesinalnoto vr{ewe na dezinfekcijata i nedovolnoto odrùvawe na sanitarnite uslovi vo strogite za{titni zoni okolu vodozafatite.

Vo JP "Vodovod i kanalizacija"-Skopje sekojdnevno se sledi bakteriolo{kiot i hemiskiot (osnovna fizi~ko-hemiska analiza) kvalitet na sirovata i hloriranata voda na izvorot Ra{~e vo obem od vkupno 40 probi, kako i od stranata na Gradskiot zavod za zdravstvena za{tita-Skopje (osnovna fizi~ko-hemiska i osnovna bakteriolo{ka analiza). Periodi~nite fizi~ko-hemiski analizi, radioaktivnosta i analiza na rezidui od pesticidi se sledat od Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita-Skopje, spored Pravilnikot za higienska ispravnost na vodata za piewe, Sl. list br. 33/1987 i 13/1991 god.

Site analizi do 1999 god. bile so okolu stoprocentna vrednost ispravni. Vo periodot od 1969 do 1999 imalo 99,43% ispravni bakteriolo{ki analizi i 99,32% ispravni osnovni fizi~ko-hemiski analizi. Periodi~nite fizi~ko-hemiski analizi vo potpolnost se ispravni, a isto taka radiolo{kite analizi i analizite na rezidui od pesticidi, hloriranata voda na izvorite Ra{~e ne e prosledena so pojava na trihlormetani.

Na 16.02.2000 i 03.03.2000 godina, od strana na JZO "Zavod za zdravstvena za{tita"-Skopje, utvrdena e bakteriolo{ka neispravnost na nehloriranata voda na izvorot, zemena od Kaptaìte 1, 2 i hlorinatorskata stanica "Kondovo, poradi naod na zgolemen broj na koliformni bakterii; sli~na sostojba e utvrdena na 07.03.2000 od strana na ZPMZ pri CVZU (Zavod za preventivna medicinska za{tita i Centar za voeno-zdravstveni ustanovi) Skopje.

Republi~kiot sanitaren i zdravstven inspektorat-PE Karpo{, pri analizata na pri~inite za pojavata, dojde do sledniot naod: Vo neposredna blizina na kaptaàta na izvorot Ra{~e I do zonata na strog sanitaren nadzor, na rastojanie od okolu 150 metri se locirani dve trla vo koi aktivno se odgleduvaat ovci, za koi e izdadena zabrana za rabota i dislokacija. Isto taka vo neposredna blizina na granicata na zonata na strog sanitaren nadzor na kaptaàta Ra{~e II vo pravec na seloto Ra{~e se deponira stajsko |ubre i cvrst otpad, kako i dol` cevkovodot Ra{~e-\or~e Petrov.


97

Analizata na primeroci voda za periodi~na fizi~ko hemiska analiza i ispituvawe na mikrobiolo{kata ispravnost od 16.03.2000 godina pokaà neispravnost poradi zgolemen najverojaten broj na koliformni bakterii i izolirana Esherichia colii. Vo povtorenite analizi od 20.03.2000 i 24.03.2000 godina zabeleàn e zgolemen aciditet i zgolemen broj na najverojaten broj na koliformni bakterii i izolirana e Pantoea spp. (Enterobacter grupa).

Pri uvidot izvr{en vo kaptaàta na izvorot Ra{~e II konstatirani se tehni~ki nedostatoci, zaradi koi postoi mo`nost na vleguvawe na povr{inskite vodi od strani~nite ridovi vo sekundarnite mali drenaì, kako i mo`nost za kondenzirawe na voda na relativno ne~isti delovi od opremata i nejzino povtorno vra}awe i me{awe so ~istata voda od kaptaàta.

Vo ponatamo{niot period do krajot na 2000 godina se zabeleàni fluktuacii vo pojavata na bakteriolo{ko zagaduvawe, osobeno vo vodata od izvori{teto Ra{~e II, {to ne e zabeleàno nikoga{ dosega vo izminatiot period.

Grafikon br. 1. Distribucija na mikrobiolo{ka ispravnost na Kaptaà 1.

RA[Ê 1

0

5

10

15

20Grafikon 1. Distribucija na mikrobiolo{ka ispravnost na vodata vo izvorot

period od 31.03-13.12.2000 godina

16

MDK

NBB-najverojaten broj na bakterii


98

Grafikon br. 2. Distribucija na mikrobiolo{ka ispravnost na Kaptaà 2.

0

10

20

30

40

50

G r a f i k o n 2 . D i s t r i b u c i j a n a m i k r o b i o l o { k a i s p r a v n o s t n a v o d a t a v o i z v o r o t

RA[Ê 2

MDK

per iod od 31 .03 -13 .12 .2000 god ina

NBB-na jve ro ja ten b ro j n a b a k t e r i i

40

16

Grafikon br. 3. Distribucija na mikrobiolo{ka ispravnost na voda m.m.

Kondovo

0

5

10

15

20

MDK

Grafikon 3. Distribucija na mikrobiolo{ka ispravnost na vodata vo izvorot

KONDOVO

period od 31.03-13.12.2000 godina

NBB-najverojaten broj na bakterii16

Treba da se napomene deka naodite na hloriranata voda, za celo vreme bea

ispravni. Isto taka naodite od radiolo{kite analizi na vodata za piewe od izvori{teto Ra{~e pokaàa apsolutno izrazito niski vrednosti. Parazitolo{kata analiza, analizata na kontaminenti (potencijal za formirawe na trihalometani, analiza na rezidui od pesticidi) i fizi~ko-hemiskata analiza na vodata za piewe od izvori{teto Ra{~e pokaàa apsolutna ispravnost vo dosega{niot period.

Pri~inite za pojavata na bakteriolo{kat neispravnost na nehloriranata voda na izvorot na dvete kaptaì i pred hlorinatorskata stanica "Kondovo", se povrzuvaat so lociraweto na prifatnite centri za humanitarno zgriènite lica od Kosovskiot konflikt od 27.03.1999 godina, zaklu~no so 09.06.1999 godina,


99

vo naselbite Bojane i Radu{a, vo Prvata za{titna zona na izvorot. Vo Bojane bea smesteni 7 000, a vo Radu{a (1 i 2) vkupno 11 000 lica. Vo periodot na krizata vr{eni se analizi za utvrduvawe na zdravstvenata ispravnost na vodata za piewe, koi pokaàa najgolem procent na neispravni mikrobiolo{ki analizi vo kampot vo Bojane i najve}e neispravni fizi~ko-hemiski analizi vo D. Radu{a.

Tabela 34. Distribucija na izvr{eni analizi na vodata za piewe vo kampovite vo Republika Makedonija za periodot 02.04 - 9.06.1999godina

fizi~ko-hemiski analizi

mikrobiolo{ki analizi

ispravni neispravni ispravni neispravni Red Br.

Kamp i prifaten centar

Broj na analizi

br. % br. % br. % br. % 4. G.Radu{a 37 15 40 22 60 32 86 5 14 5. D.Radu{a 40 7 17 33 83 32 80 8 20 6. Bojane 12 5 42 7 58 6 50 6 50

Vo Radu{a otpadnite vodi od prifatniot centar se kanaliziraa do r. Vardar, dodeka vo Bojane se ispu{taa vo, za taa cel, improviziran septik. Bidej}i otpadniote vodi od nitu eden kamp ne se pre~istuvaa, izvr{eno e koncentrirano zagaduvawe na podzemjeto (Bojane) i vodite na r. Vardar (Radu{a) za relativno kus vremenski period. So toa se otvoreni mo`nosti za potencijalen prodor na tie materii vo podzemnite vodi, potencirano so ogled na faktot deka se raboti za ~uvstvitelni prirodni uslovi predizvikani od hidrogeolo{kata gradba na terenot.

Pokraj organskoto i bakteriolo{koto zagaduvawe, koe potencijalno moè da se javi vo izvorot, realno e da se o~ekuva odredena koncentracija na hrom, osobeno pri sostojbi na malovodie. So analizite na koncentracii na vkupen hrom vr{eni od strana na RHMZ za potrebite na JP "Vodovod", proletta 1997 god. vo Kaptaà 1 e utvrdeno izvesno poka~uvawe na saturacijata na hromot, {to dotoga{ nikoga{ ne bilo zabeleàno. Iako se raboti za koncentracii daleku pod MDK, pojavata e okarakterizirana kako zna~ajna, zaradi trendot na nenadejno poka~uvawe, koj bi moèl da se pojavi i vo idnina i moèbi so povisoki vrednosti.

Relacijata na kvalitetot na vodata za vodosnabduvawe i zdravjeto na naselenieto se sledi samo za gradskite naselbi, taka {to evaluacijata na trendot na site vidovi na hidri~ni zaboluvawa pokaùva deka vo Skopje ne postoi zgolemuvawe na zaboluvawata koi moè da bidat predizvikani od neadekvatno vodosnabduvawe. Ne se sledi sistematski zdravstvenata sostojba na naselenieto vo podra~jeto na Prvata i Vtorata za{titna zona na izvorot, kako indikator za vlijanieto na kvalitetot na vodata {to se koristi za vodosnabduvawe vrz zdravjeto na ovaa populacija. Imaj}i predvid deka za del od naselbite se utvrdeni neispravni fizi~ko-hemiski i mikrobiolo{ki analizi (vo Palatica, [am{ovo, Trebo{, Nera{te, Jaìnce i Roga~evo), vodosnabduvaweto i zdravjeto treba da se dovedat vo vrska so naredni istraùvawa.


100

3.11.5. Deponirawe na cvrstiot otpad

Postojniot na~in na deponiraweto na cvrstiot otpad ne e vo soglasnost so Zakonot za otpad, odnosno se vr{i na sanitarno-tehni~ki neuredeni lokacii, spontano od stranata na naselenieto, sozdavaj}i t.n.r "divi" deponii.

Tabela 35. Deponii vo za{titnite zoni na izvorot

Za{titna zona Naselba Volumen

(m3) Industriski i toksi~en otpad

Zagrozenost na povr{. vodi

Zagrozenost na podzemni

vodi 2 Palatica 33 ne ne da 2 Palatica 1500 ne da da 2 Trebo{ 66 ne da da 2 [em{evo 600 ne da da 2 Dobro{te 600 ne ne ne 2 Glo|i 300 ne ne ne 2 Tearce 300 ne da ne 2 Tearce 3000 da da da 2 Slatino 300 ne da da 2 Pr{ovce 31000 da da da 2 Xep~i{te 15000 da ne da 2 D. Ora{je 200 ne da ne

1 Jugohrom (Jegunovce)

460000 da da da

Raport od Water Quality Improvement (A3), Kruger, 1999 Strukturata na naselenite mesta orientirani kon zemjodelie

(poljodelstvo, ovo{tarstvo, sto~arstvo i pomalku gradinarstvo), tendenciite na orientirawe na del od naselenieto kon stopanski aktivnosti (od oblasta na prerabotka na zemjodelski proizvodi i prehranbena industrija, surovini vo grade`nata industrija, proizvodstvo na plasti~ni masi), e osnova za procenka na koli~estvata i vidovite na otpadi. So ogled na toa {to vo opfatot na analiziranoto podra~je ne postoi komunalna slu`ba za prevzemawe i transport na otpadot od koja bi se iscrpele informacii, procenkite }e se baziraat na normativot 0,5kg/ìt/den, usvoen za ruralni naselbi. Prva zona: Op{tina Saraj Naseleno mesto Bojane-naselenie 1994 god-1910 ìt; 955kg/den otpad Naseleno mesto Kopanica-naselenie 1994 god-1478ìt; 739 kg/den otpad Op{tina Kondovo Naseleno mesto Ra{~e-naselenie 1994 god-3061ìt; 1031kg/den otpad Naseleno mesto Radu{a-naselenie 1994 god-1824; 907kg/den otpad Op{tina Jegunovce Naseleno mesto Siri~ino-naselenie 1994 god-435ìt; 218kg/den otpad Naseleno mesto [em{ovo-naselenie 1994 god-1569ìt; 785 kg/den otpad Naseleno mesto @il~e-naselenie 1994 god-648 ìt; 324 kg/den otpad Naseleno mesto Prequbi{te-naselenie 1994 god-342 ìt; 171 kg/den otpad Naseleno mesto Tudence-naselenie 1994 god-446 ìt; 223 kg/den otpad Naseleno mesto Kopance-naselenie 1994 god-869 ìt; 435 kg/den otpad Naseleno mesto Jan~i{te-naselenie 1994 god-610 ìt; 305 kg/den otpad


101

Naseleno mesto Raotince-naselenie 1994 god-648 ìt; 324 kg/den otpad Naseleno mesto Podbre|e-naselenie 1994 god-176 ìt; 88 kg/den otpad Naseleno mesto Jegunovce-naselenie 1994 god-868 ìt; 434 kg/den otpad Naseleno mesto Ratae-naselenie 1994 god-403 ìt; 202 kg/den otpad Vkupno 7141 kg/den otpad Vtora zona: Op{tina Tearce Naseleno mesto Odri-naselenie 1994 god-1608 ìt; 804 kg/den otpad Naseleno mesto Dobro{te-naselenie 1994 god-3263 ìt; 1632 kg/den otpad Naseleno mesto Glo|i-naselenie 1994 god-1256 ìt; 628 kg/den otpad Naseleno mesto Tearce-naselenie 1994 god-3766 ìt; 1884 kg/den otpad Naseleno mesto Slatino-naselenie 1994 god-3893 ìt; 1947 kg/den otpad Naseleno mesto Le{ok-naselenie 1994 god-399 ìt; 200kg/den otpad Naseleno mesto Nepro{teno-naselenie 1994 god-1251 ìt; 626 kg/den otpad Naseleno mesto Nera{te-naselenie 1994 god-3235 ìt; 1618 kg/den otpad Naseleno mesto Pr{ovce-naselenie 1994 god-2117 ìt; 1058 kg/den otpad Op{tina Vratnica Naseleno mesto Staro Selo-naselenie 1994 god-230 ìt; 165 kg/den otpad Naseleno mesto Vratnica-naelenie 1994 god-572 ìt; 286 kg/den otpad Naseleno mesto Belovi{te-naselenie 1994 god-316 ìt; 158 kg/den otpad Naseleno mesto Ora{je-naselenie 1994 god-929 ìt; 465 kg/den otpad Op{tina @elino Naseleno mesto Palatica-naselenie 1994 god-1926 ìt; 818 kg/den otpad Naseleno mesto Trebo{-naselenie 1994 god-2001 ìt; 1001 kg/den otpad Naseleno mesto @elino-naselenie 1994 god-3679 ìt; 1839 kg/den otpad Naseleno mesto Ozormi{te-naselenie 1994 god-970 ìt; 485 kg/den otpad Op{tina Xep~i{te Naseleno mesto Poroj-naselenie 1994 god-2443 ìt; 1222 kg/den otpad Naseleno mesto Xep~i{te-naselenie 1994 god-3834 ìt; 1912 kg/den Vkupno 18590kg/den otpad Soglasno normativot 1ton otpad=3m3, vo Prvata zona sekojdnevno se sozdavaat 21,6m3 otpad i vo Vtorata zona se produciraat 56,1m3 otpad. Od niv, sprema podatoci od literaturata moè da se usvoi sledniot sostav: Prva zona: Hartija i ambalaà 35%-7,56m3 Plastika-9%-1,95 m3 @elezo-3%-0,65 m3 Staklo-4%-0,84 m3 Guma-3%-0,65 m3 Drvo-3%-0,65 m3 Tekstil i koà-8%-1,73 m3 Otpadoci od otvoreni povr{ini-15%-3,24 m3 Kujnski otpadoci-14%-3.02 m3 Ostanato-6%-1,29 m3 Vtora zona:


102

Hartija i ambalaà 35%-19,64 m3 Plastika-9%-5,05 m3 @elezo-3%-1.68 m3 Staklo-4%-2,25 m3 Guma-3%-1,68 m3 Drvo-3%-1,68 m3 Tekstil i koà-8%-4,50 m3 Otpadoci od otvoreni povr{ini-15%-8,42 m3 Kujnski otpadoci-14%-7,85 m3 Ostanato-6%-3,37 m3

Pokraj otpadot {to se generira od doma}instvata vo golema merka inertniot otpad i grade`niot {ut pretstavuva element na degradacija na ìvotnata sredina. Karakterot na ovoj otpad dozvoluva toj da bide deponiran na ovoj ~uvstvitelen prostor, no toa zadolìtelno }e treba da se odviva na odredeni uredeni prostori. Procenkite se izvr{eni so cel za organizacija na sistem za upravuvawe so cvrstiot otpad na nivo na Prvata i Vtorata za{titna zona, od pri~ina {to na teritorijata na Republikata ovoj prostor e najgusto optovaren so "divi" deponii, zaradi slobodnoto odlagawe na otpadot od naselenite mesta longitudinalno nasloneti na glavnite patni pravci po obodot na @eden (Prva zona) i na regionalniot pat Tetovo-Jaìnce (Vtora zona). Istaknuvaweto na problemot so ovoj na~in na deponirawe vo ~uvstvitelniot prostor na za{titnite zoni treba da se razbere kako imperativ za prevzemawe energi~ni aktivnosti za negovo nadminuvawe.

3.12. Namena na zemji{teto - bilansi na povr{inite

Namenata i koristeweto na zemji{teto go odrazuvaat sega{niot stepen na produktivnosta, racionalnosta i organiziranosta na primarniot sektor, intenzitetot i fazite na urbanizacijata, izgradenosta na tehni~kata infrastruktura i stepenot na za{tita od destruktivnite prirodni procesi. Osnovnite kategorii na koristewe na zemji{teto se diferencira na dve grupi i toa:

− produktivna kategorija i − neproduktivna kategorija

Produktivnata namena na zemji{teto go opfa}a zemjodelskoto i {umskoto zemji{te, odnosno povr{inite nameneti za primarna produkcija. Obemot i intenzitetot na koristeweto na ovie povr{ini e vo tesna zavisnost od:

− bonitetnata vrednost na zemji{teto, − strukturata na katastarskite klasi, − intenzitetot na erozijata i − nadmorskata visina,naklonot, ekspozicijata na terenot i − klimatskite uslovi

Ovie uslovi se menliva kategorija zavisno od odnosot na ~ovekot kon sredinata, odnosno od soznanieto deka produktivnoto zemji{te pretstavuva ograni~en i neobnovliv resurs a negovata za{tita i racionalno koristewe pretstavuva imperativ za idniot stopanski razvoj i humano ìveewe.


103

Neproduktivno zemji{te predstavuvaat povr{inite koi ne se koristat neposredno za oddelni vidovi na proizvodstvo, no pretstavuvaat uslov za vkupniot stopanski razvoj. Neproduktivnite povr{ini se kategorizirani vo:

− vodi i vodoteci − verski objekti i grobi{ta − naselbi − pati{ta i èleznici − ostanato neplodno zemji{te

Prvata za{titna zona na izvorot go opfa}a masivot na @eden, koj pretstavuva karsna gromada obrasnata na severozapadnite i severoisto~nite padini so niski {umi, dodeka na zapadnite strani dominiraat karpesti povr{ini i kamewari. Visokosteblenite {umi, kako najproduktivni, se zastapeni samo na 34 ha i toa kako ~isti sostoini. Pasi{tata se zastapeni na bilata na @eden, no i na jugoisto~nite padini poto~no vo atarite na selata Bojane, Kopanica i Ra{~e. Obrabotlivite povr{ini vo prvata zona se nezna~itelno zastapeni po te~enieto na rekata Vardar (Ra{~e, Radu{a i Dvorce), okolu selata vo Dolen Polog (Siri~ino, Tudence, Kopance i Raotince) i pome|u selata Ra{~e i Bojane, odnosno vo atarot na seloto Kopanica. Za posledniot lokalitet karakteristi~no e {to pogolem del od nivite nad lokalniot pat {to gi povrzuva selata Ra{~e i Bojane, poradi niskata katastarska klasa i dolgiot su{nen period, prete`no se napu{teni i pretstavuvaat pasi{ta so retka grmu{esta vegetacija.

Spored sega{nata namena i koristewe na zemji{teto strukturata na povr{inite e so sledniot bilans:

Tabela br 36. Koristewe na zemji{teto vo Prva za{titna zona

Vkupna povr{ina na I za{titna zona 14.296. ha 100,0 % Neproduktivno zemji{te 1.245 8,7 100,0 % Naselbi 550 3,8 44,2 Dvorovi 75 0,5 6,0 Pati{ta i èleznici 6 0,5 5,3

Vodoteci 55 0,4 4,4 Kamewari 459 3,2 36,9 Produktivno zemji{te 13.051 92,3 100 % [umi 6.250 43,7 47,9 Pasi{ta 5.123 35,8 39,2 Obrabotlivo zemji{te 1.678 11,7 12,9 100% Nivi i bav~i 1.620 11,3 12,4 96,5 Ovo{tarnici 16 0,1 0,1 1,0 Lozja 42 0,3 0,3 2,5

Strukturniot odnos pome|u produktivnoto i neproduktivnoto zemji{te e relativno povolen, me|utoa, vo strukturata na produktivnite povr{ini dominiraat {umite i {umskoto zemji{te (6.250 ha) vo koe u~estvoto na


104

{ikarite e izrazito visoko so 54% i pasi{tata so 5.123ha ili 39,2% od produktivnite povr{ini.

Ova sostojba ukaùva na ekstenzivno koristewe na produktivnite povr{ini, osobeno na obrabotlivite {to vo krajna linija ima pozitivni efekti vrz povr{inskite i podzemnite vodi. Stepenot na {umovitosta iako e relativno visok (43,7%), kvalitetot na {umite i malite povr{ini pod {umski kulturi (34ha) negativno se odrazuvaat vrz hidrolo{kiot bilans na celiot prostor. Niskata bonitetna vrednost na pasi{tata, uslovena od dlabo~inata na solumot i aridnosta na podra~jeto, uslovile izrazito niska produkcija na trevnata masa, {to od druga strana gi zabavuva procesite na pedoobrazuvaweto i go vlo{uva hidrolo{kiot reìm na povr{inskite vodi.

Vtorata zona zafa}a povr{ina od 15.647 ha, odnosno dvete zoni vkupno zafa}aat 29.943 ha. Za vtorata zona karakteristi~no e visokoto u~estvo na obrabotlivo zemji{te koe e zastapeno vo poleto Dolni Polog, a golem del od niv se navodnuva. Golemoto u~estvo na izgradenite povr{ini i dvornite mesta se rezultat na intenzivnata gradba na individualni stanbeni objekti vo site naseleni mesta od ovaa zona.

Vo vtorata zona uslovite za intenzivno iskoristuvawe na produktivnite povr{ini se daleku po povolni, {to e rezultat na ramninskiot karakter na terenot, visokiot bonitet na po~vite (od vtora do ~etvrta klasa) i raspolo`livite koli~estva na povr{inski i podzemni vodi. Od neproduktivnata namena na povr{inite izgradenata infrastruktura, prete`no patna, (magistralna i regionalna) zazema relativno mali povr{ini. Lokalnite polski pati{ta glavno vodat od naselbite pod [ara preku poleto do selata od desnata strana na Vardar.

Tabela br 37. Koristewe na zemji{teto vo Prva za{titna zona

Vkupna povr{ina na II za{titna zona 15.646 ha 100,0 % Neproduktivno zemji{te 2.505 16,0 100,0 % Naselbi 1.802 11,5 71,9 Dvorovi 443 2,8 17,7 Pati{ta i èleznici 90 0,6 3,6

Vodoteci 160 1,0 6,4 Kamewari 1 0,1 0,4 Produktivno zemji{te 13.141 84,0 100,0 % [umi 2.501 16,0 19,0 Pasi{ta 2.997 19,2 22,8 Obrabotlivo zemji{te 7.643 48,8 58,2 100% Nivi i bav~i 6.962 44,5 53,0 91,1 Ovo{tarnici 543 3,5 4,1 7,1 Lozja 138 0,9 1,0 1,8

Od bilansot na povr{inite se zaklu~uva deka u~estvoto na neplodnoto zemji{te e povisoko vo vtorata za{titna zona vo odnos na prvata. Me|utoa, vo


105

prvata za{titna zona stanuva zbor za uslovno produktivn povr{ini koi se glavno pod kserofilna i grmu{esta vegetacija koja nema stopansko zna~ewe, a vo nomenklaturata se vodi kako produktivno zemji{te. Takvi povr{ini vo vtorata zona skoro da nepostojat, bidejki pasi{tata se so podobra bonitetna klasa, odnosno so pogolema produkcija na trevna masa, a {umite zastapeni vo ramninskiot del se visokostebleni i imaat prete`no za{titna funkcija.

Vo strukturata na obrabotlivoto zemji{te, izrazitata dominacijata na nivite (91,1%) i niskoto u~estvo na trajnite nasadi (ovo{tarnici i lozja) ukaùva na neracionalnoto koristewe na obrabotlivoto zemji{te. Ako na ova se dodade i faktot deka ovie povr{ini vo golem procent se so mo`nost za navodnuvawe, toga{ ekstenzivnosta vo koristeweto na obrabotlivoto zemji{te doa|a do pogolem izraz.

4. Kolizii i ograni~uvawa koi proizleguvaat od prirodnite uslovi i sega{nata organizacija i koristewe na prostorot

Za sogleduvawe na rizikot od razli~nite formi na koristewe na zemji{teto, se prikaùva mehanizmot na zagaduvawe na podzemnite vodi preku sledniot blom-dijagram:

POVR[INA-TLO

Infiltracija od zagadeni povr{inski vodi Povr{insko deponirawe na otpad Sto~arski farmi, ba~ila i stopanski dvorovi Deponii Ispusti na kanalizacija (naselbi, industrija) Atmosferski otpadni vodi od naselbi, industrija i soobra}ajna infrastruktura

Punktovi na komunalni pretrijatija Skladirawe i rakuvawe so fertilizatori i pesticidi Slu~ajni izlivawa na masla Benzinski pumpi Taloèwe na aerosedimenti

NAD NIVOTO NA

PODZEMNITE VODI

Septi~ki tankovi i bazeni laguni za tretman na otpadni vodi Sanitarni deponii Prodirawe na zagaduva~ki materii preku iskopi od zemjani raboti Podzemni skladovi za gorivo (nafta i nafteni derivati)

Mo`ni izlivawa od podzemni naftovodi Popivatelni bunari [qunkari Kamenolomi

POD NIVOTO NA

PODZEMNITE VODI

Isfrlawe na otpad vo bunari Drena`ni bunari i kanali Podzemni skladovi Ekaploatacija na mineralni surovini

Istra`ni bunari Napu{teni bunari Bunari za vodosnabduvawe Me{awe na zagadeni so nezagadeni podzemni vodi

Dosega{niot na~in na organizacija i koristeweto na zemji{teto ne go tretira aspektot na za{titata na podzemnite vodi, ~ij {to kvalitet e od vitalna va`nost za vodosnabduvaweto na naselenieto vo Polog, kako i za za{titata na kvalitetot na vodite na izvorot Ra{~e. Zagaduvaweto na podzemnite vodi poteknuva od: otpadnite vodi od naselbite, industriskite objekti, sto~arskite objekti, procednite vodi so koncentracija na nitrati, fosfor i dr. {tetni soedninenija od koristenite |ubriva, pesticidi, otpadnite


106

vodi pri eksploatacijata na mineralni surovini, od kolovoznite povr{ini na soobra}ajnicite, od deponiite bespravnite se~i, uni{tuvaweto na mo~urlivite tereni, prirodnite habitati. Ovie sostojbi se prodlabo~uvaat so porastot na naselenieto, pro{iruvaweto na urbanite opfati i neusoglaseniot razvoj na urbanizacijata so za{titata na ìvotnata sredina.

4.1. Hidrogeolo{ka ocenka na zagrozenosta na izdanite vo slivot na Ra{~e od zagaduvawa

Pogolemiot del od porostorot opfaten so za{titnite zoni e mnogu ~uvstvitelen na pojavata na zagaduvaweto na podzemnite vodi zaradi mo`nosta za intenzivna infiltracija na vodite od povr{inata na terenot vo plitkite podzemni sloevi na freatskata izdan vo Polog, od edna strana, i vo otvorenite karstni izdani, od druga.

Zagauvawata na podzemnite vodi zavisat od slednite faktori: svojstvata na izvorot na zagaduvawata; hidrogeolo{kite uslovi vo reonot na vlijanieto na zagaduva~ite; efikasnosta i rokot na prevzemenite merki za ograni~uvawe na razvojot na zagaduvaweto. Hidrogeolo{kite uslovi koi pridonesuvaat za zagrozenosta (odnosno za{titenosta) na izdanite se slednite: mo`nosta za penetracija na zagadenite vodi ili materii (zagaduva~i) od povr{inata na terenot vo izdanite; brzinata na {ireweto na zagaduva~ite vo izdanite; sposobnosta za samopre~istuvawe od zagaduva~ite vo akviferot (izdanot).

Sprema ovie hidrogeolo{ki kriteriumi izdvoeni se 4 klasi na zagrozenosta na izdanite i toa:

− Nezagrozeni − Delumno zagrozeni − Zagrozeni − Mnogu zagrozeni

Za nezagrozeni reoni na ovoj teren se smetaat onie delovi koi se izgradeni od prakti~no vodonepropusni do slabovodopropusni karpi. Nivnata polo`ba na prostorot e vrzana so kompleksot na slabovodopropusni karpi. Zaedni~kata osobina na ovie tereni e deka na prostorite kade {to tie se zastapeni izostanuvaat izdani, ili tie se javuvaat lokalno, ili pak kako izolirani razbieni izvorski tekovi. Glavno se pojavuvaat nadvor od prvata i vtorata za{titna zona i na ograni~en prostor severno i severozapadno od naselbata Ra{~e.

Vo klasata na delumno zagrozeni, izdvoeni se terenite izdradeni od prete`no nepropustlivi ili slabo vodopropustlivi karpi, kako i arteskata izdan vo Dolen Polog, koja e formirana vo dobro propustliva sredina, poradi dovolno mo}en vodonepropusen pokriva~ (H>20m), ima karakter na prirodno za{titena vodonosna sredina.Karpite na ovaa klasa najgolemo rasprostranuvawe imaat na isto~niot obod od @edenskata karstna izdan, kon Skopskata kotlina i po obodot na Suva Gora, na potegot od s. Volkovija, preku s. @elino, s. Grup~in i s. Arnakija, do r. Treska. Arteskata izdan vo D. Polog pripa|a na ovaa klasa zatoa {to vodopropusnite sloevi so arteskata podzemna voda zalegnuvaat na dlabo~ini pogolemi od 20m., a kako za{titen pokriva~ imaat sloj od vodonepropustlivi, ili slabovodopropustlivi tvorbi, so debelina od min. 2,0 m.


107

Vo klasata na zagrozeni tereni pripa|a zbienata izdan vo Polo{ko, koja ima najgolemo u~estvo vo bilansot na vodite na izvorot Ra{~e. Isto taka vo ovaa klasa se rasporeduvaat i terenite izgradeni od intenzivno ispukani i rasednati serpentiniti vo ramkite na Radu{kiot masiv.

Vo ramkite na Polo{kata zbiena izdan, vrz baza na hidrogeolo{kite kriteriumi, moè da se izvr{i kvalitativno rangirawe na delovite od izdanot, po stepen na zagrozenost. Vo klasata na zagrozeni vodonosni horizonti se izdvojuvaat tri podklasi, sprema stepenot na za{titenost. Pri toa, kako kriterium zemani se predvid dlabo~inata do nivoto na podzemnite vodi, mo}nosta na slabovodopropusniot pokriva~ i filtracionite svojstva na pokriva~ot.

Sprema soznanija od dosega{nite istraùvawa izdvoeni se podklasite: I- prakti~no neza{titena zbiena izdan II -dlumno za{titena zbiena izdan III-za{titena zbiena izdan Vo podklasata na neza{titeni izdani se delovite na zbienata izdan so

plitkoto zalegawe na nivoto na podzemnata voda i bez vodonepropusen pokriva~, a rasprostraneti se vo potesnoto pore~ie na dolinata na r. Vardar i drugite Polo{ki vodoteci pri vlivot vo r. Vardar, kako i na terenite vo reonot Gostivar-êgrane i centralniot del na Dolen Polog.

Delumno za{titenata zbiena izdan, II podklasa, e izdan oformena vo mo}nite proluvijalni sedimenti dol` [arskiot obod, so dlaboko zalegawe na nivoto na podzemnata voda i so tenok pokriva~ od slabo do sredno i vodonepropustlivi sedimenti pomo}ni od 2,0m. Ovaa podklasa gi opfa}a terenite vo Goren Polog okolu izdvoenata podklasa I i delovite na izdanot vo Dolen Polog, voglavno pome|u granicata na proluvijalnite sedimenti od [arskiot obod i terasnite Vardarski sedimenti.

Za{titenata zbiena izdan se protega na delovi od atarot na selo [em{ovo i Tidence (na levata strana na r. Vardar) i na zapadniot obod na Dolen Polog, severno od naselbata Poroj do Vratnica.

Vo klasata mnogu zagrozeni izdani od povr{inskite zagaduva~i nesomneno spa|aat karstnite izdani na @eden i Suva Gora i zbienata izdan oformena dol` re~nite tekovi, osobeno vo dolinata na rekata Vardar i pogolemite [arski vodoteci. Vo karstnata izdan vrz zagrozenosta od povr{inskite zagaduva~i vlijae eden specifi~en feomen na ponirawena odite koi istekuvaat po povr{inata. Poradi toa kako najvaèn problem se nametnuva pra{aweto na to~noto definirawe na slivnoto podra~je na vreloto, vo ovoj slu~aj na vreloto Ra{~e. Aluvijalnata zbiena izdan pokraj tekot na rekata Vardar e najneposredno zagrozena od nadvore{nite zagaduvawa, kako od re~nite vodi, taka i od atmosferskite i povr{inskite vodi od slivot. Ovaa izdan e prakti~no otvorena, so plitko zalegawe na nivoto i mo`na prisna hidrauli~ka vrska so vodata na r. Vardar. Sli~no e i vo aluvionite na [arskite reki i r. Fu{.


108

4.2. Kolizii i ograni~uvawa koi proizleguvaat od prirodnite uslovi i razvojot na naselbite

Razvojot na naselbite neposredno i permanentno e pod vlijanie na kompleks na relevantni prirodni faktori. Nasproti postoeweto na planska dokumentacija za analiziranoto podra~je, procesite na urbanizacija pod vlijanie na niza socio-politi~ki uslovi se intenzivira i transformira vo proces na postojani i se poizrazeni kolizii i konflikti so prirodnoto okruùvawe.

Sloènite reljefni uslovi pretstavuvaat ograni~uva~ki faktor za razvoj vo zapadna i severozapadna nasoka na naselenite mesta longitudinalno razmesteni podol`no na zapadna granica na za{titnata zona i zapadno od regionalniot paten pravec: Poroj, Xep~i{te, Nepro{teno, Le{ok, Slatino, Tearce, Glo|i, Pr{ovce, Dobro{te, Odri, Belovi{te, Vratnica i Staro Selo. Kvalitetnoto zemjodelsko zemji{te vo ramninskiot del, isto~no od regionalniot paten pravec, pretstavuva ograni~uva~ki faktor za pro{iruvawe na naselbite vo isto~na i jugoisto~na nasoka. Odredeni naselbi (Pr{ovce i Glo|i, Slatino i Le{ok) {irej}i se vo tesen pojas pokraj patot, so svoite urbani opfati navleguvaat vo atarot na sosednoto selo. Tendencijata na {ireweto na ovaa aglomeraciska zbiena struktura na naseleni mesta preku regionalniot pat Tetovo-Jaìnce e karakteristi~na za naselbite Xep~i{te, Pr{ovce i Dobro{te, ~ija {to populacija e vo postojan porast, zaradi {to se javuva potrebata za osvojuvawe na novi povr{ini za gradba. Interesot za organizirawe na industriski zoni vo naselenite mesta, pokraj izgradbata na individualni stanbeni objekti na sopstvenite zemji{ni parceli e tokmu na zapadnite rabovi na naselbite, pokraj patot, osvojuvaj}i plodno zemjodelsko zemji{te za neproduktivni celi. Zagubite na ovoj vaèn priroden resurs imaat negativni implikacii vrz obemot i strukturata na zemjodelskoto proizvodstvo. [ireweto na naselbite od isto~nata strana na regionalniot pat Tetovo-Jaìnce e vo kolizija so idnite planovi za prekategorizacija na ovoj pat vo magistralen, taka {to so ovoj na~in na {irewe na naselbite }e se naru{i negoviot koridor, a zaradi neophodnosta od realizacija na obikolni pati{ta, }e se zgolemat tro{ocite za izgradba.

Pokraj na privatno zemji{te, naselbite se {irat na op{testveno zemji{te vo porane{na sopstvenost na zemjodelskite kombinati i zadrugi, vo najgolema merka na porane{ni nasadi pod ovo{tarnici. Ovaa kolizija e izrazena vo op{tinite Tearce, Jegunovce i @elino, pri {to pogolemi povr{ini pod ovo{tarnici se ili prenameneti vo grade`no zemji{te, uni{teni i se koristat za odgleduvawe na ednogodi{ni kulturi, ili pak se zapu{teni i pretstavuvaat degradirani prostori.

Visokokvalitetnoto zemjodelsko zemji{te, delumno opremeno so sistemi za navodnuvawe, pretstavuva ograni~uva~ki faktor za {irewe na naselbite locirani vo ramninskiot prostor na Dolni Polog: Trebo{, Palatica, Ozormi{te, [em{evo, @il~e, Ratae, Prequbi{te, Jan~i{te, Podbre|e, Jegunovce, Nera{te, zaradi odrùvaweto na produktivnosta kako efekt od intenzivnoto zemjodelsko proizvodstvo.

[ireweto na naselbite vo poleto e nepovolno, zaradi specifi~nosta na hidrogeolo{kite uslovi. Soglasno izvr{enata reonizacija na zagrozenost na


109

terenite vo Dolen Polog, naselbite Glo|i, Le{ok, Nepro{teno i Xep~i{te se vo Vtorata podklasa, dodeka Tearce, Slatino, Pr{ovce, Odri i Vratnica se vo Tretata podklasa. Vo zona na tnr. "najmnogu zagrozen akvifer" locirani se naselbite: Jegunovce, Raotince, Podbre|e, Kopance, Tudence, [em{evo, @il~e, Siri~ino, Ozormi{te, Palatica i Trebo{. Za naselbata [em{evo e karakteristi~no disperzivno pro{iruvawe na objekti od sektorot na domuvaweto na potezot pokraj lokalniot pat Le{ok-[em{evo i regionalniot pat @elino-Jegunovce. Longitudinalnoto {irewe na naselbite pokraj pozna~ajnite patni pravci e izrazeno i na ovoj prostor. Ovie tendencii na {irewe go ote`nuvaat komunalnoto ureduvawe na naselenite mesta (vodosnabduvawe i kanalizaciona mreà), i na toj na~in izrazito vlijaat na stepenot na zagrozenosta na podzemnite vodi.

Sloèni reljefni karakteristiki go ograni~uvaat razvojot i na naselbite Ra{~e i, delumno Radu{a, locirani vo isto~niot i severniot del na za{titnata zona. Osobeno naselbata Radu{a e postavena na izrazito ~uvstvitelen teren vo Dervenskata klisura, kade {to {ireweto na naselbata vo bilo koja nasoka predizvikuva negativni vlijanija vrz kvalitetot na podzemnite vodi. Naselbata Ra{~e ima tendencija na {irewe na op{testveno zemji{te vo sever-severozapadna nasoka, na teren {to, za sre}a, ima povolni filtracioni karakteristiki. Urbanisti~kata dokumentacija za n.m. Ra{~e e povle~ena od postapka zaradi faktot {to nejzinoto {irewe e izvr{eno vo nasoka na Prvata za{titna zona, no detalnite analizi na hidrogeolo{kite uslovi dokaùvaat deka ovaa tendencija na {irewe ne predizvikuva dopolnitelni {tetni efekti, vo slu~aj da ima uslovi novoizgradenite objekti da se priklu~at na postojnata kanalizaciona mreà.

Izrabotkata na urbanisti~kata dokumentacija za naselenite mesta vo golema merka ne e soobrazena so ~uvstvitelnosta na prostorot; edna od poizrazenite kolizii e nereguliraniot razvoj na pogolemiot broj na naseleni mesta vo op{tinata Jegunovce, za koi ne e izrabotena soodvetna dokumentacija, iako tie leàt na prostor {to pripa|a vo reonot na zagrozenite akviferi i toa na Prvata podklasa.

4.3. Kolizii i ograni~uvawa od stopanskiot razvoj

Nedovolnata i neramnomerna razvienost, golema agrarna naselenost, nevrabotenosta, nisko nivo na op{testven i li~en standard na naselenieto, se rezultat na ekstenzivniot stopanski razvoj, nepovolnata stopanska struktura, nedovolnata primena na pazarni kriteriumi pri realizacija na investiciite od strana na pretprijatijata i Dràvata, nedovolnata izvozna orientacija na postojnite kapaciteti, dominantnoto gravitaciono vlijanie na Tetovo i Skopje i dr.

Nose~kiot industriski kapacitet HEK "Jugohrom" pretstavuva baza {to apsorbira rabotosposobno naselenie od pove}e op{tini na teritorijata na za{titnite zoni i po{iroko (Tetovo i Skopje). Od druga strana, zastapenata tehnologija so visoko disproporcionalno u~estvo na tro{ocite za energija i surovini vo cenata na proizvodot, pridonesuva kon ekstenzivniot karakter na proizvodstvo. Isklu~uvaweto na delovi od negovoto proizvodstvoto ima za posledica vi{ok na rabotna raka i vkupni zagubi vo op{testvoto. Vi{ok na


110

rabotna raka se sozdade i so zatvaraweto na rudnikot Radu{a po iscrpuvaweto na hromnata ruda, koj pretstavuva vtor gigant vo stopanstvoto na podra~jeto. Materijalnite mo`nosti na op{testvoto za revitalizacija na postojnite industriski kapaciteti se ograni~eni. Vo tranzicionite uslovi tie te{ko se transformiraat zaradi svojata makro-struktura, a zastarenosta na tehnolo{kite procesi pridonesuvaat i kon sozdavawe na problemi so za{titata na ìvotnata sredina.

Intenziviraweto na privatnata inicijativa i pretpriemni{tvo, i zgolemenata komunikacija i protok na stoki i uslugi na regionalniot pat "Tetovo-grani~en premin Jaìnce" vo pravec na Kosovo, pretstavuvaat osnova za zgolemeni investicii i za~etok na tendencija za spontano sozdavawe nova potencijalna razvojna oska. Karakteristi~no za ovoj prostor e toa {to ma{kata populacija, koja so decenii se odliva{e na privremena rabota vo stranstvo, sega se vra}a, i so steknatiot kapital i odredeno iskustvo nastojuva da investira vo proizvodni pogoni kako za~etok na nova proizvodna struktura i trend na intenzivirawe na nivnata koncentracija.

Ovoj prostor so svojata otvorenost stana atraktiven za pazarna alokacija na odredeni proizvodni i uslu`ni dejnosti, koi {to so ogled na prirodnite uslovi, stepenost na hidrogeolo{ka zagrozenost i nedovolna komunalna opremenost negativno vlijaat na kvalitetot na vodite na izvorot. Isto taka, prisutna e izgradba na pomali industriski pogoni bez soodvetna tehni~ka dokumentacija, kako i nelegalna prenamena na postojnite industriski objekti, {to se odrazuva na koristeweto na vodata za tehnolo{ki potrebi. Zaradi odsustvoto na kontinuiran monitoring od strana na nadle`ni slu`bi od fazata na usvojuvawe na dokumentacijata do eksploatacijata na industriskite objekti, ne postojat to~ni soznanija za prirodata na proizvodnite procesi, potrebite od voda, na~inotna na nivnoto ispu{tawe i vkupniot rizik vrz ìvotnata sredina od nivnoto rabotewe.

Dejnosta ugostitelstvo i turizmot na prostorot na dvete za{titni zoni na Izvorot Ra{~e, bazira na dnevnite i vikend gosti i posetiteli od pobliskoto (i poretko podale~noto) okruùvawe. Osobena turisti~ka atraktivnost pretstavuva podno`jeto na [arskiot masiv, so brojni kulturno-istoriski spomenici i pejsa`no-ambientalni vrednosti. Me|utoa, kapacitetot na turisti~kata ponuda e ograni~en, a poradi specifikite na socio-kulturnite obele`ja na pogolemiot del od naselenieto (od albanska nacionalnost), interesot za razvoj na ovaa stopanska granka e nezna~itelen.

4.4. Kolizii vo koristeweto na vodata

Sistemite za upravuvawe i stopanisuvawe so vodite vo slivnite podra~ja imaat za cel vospostavuvawe na optimalen reìm pri nivnoto koristewe. Od druga strana, reìmot i bilansot na vodite se vo tesna korelacija so strukturata na povr{inite vo slivot, odnosno so nivnata namena, na~inot i intenzitetot na koristewe, (grade`no zemji{te, infrastrukturni koridori, {umi, pasi{ta, zem. povr{ini, neproduktivno zemji{te i dr.), so merkite primeneti za za{tita na vodite i nivnata efikasnost.

Vodosnabduvaweto na naselenieto ima zna~ajno u~estvo vo bilansot, me|utoa postojnite vodozafati ne gi zadovoluvaat potrebite na naselenieto.


111

Del od postojnite vodozafati {to imaat kapacitet da snabduvaat pogolem del od naselbite, poradi dotraenosta na vodovodnata mreà i/ili neizbalansiranite sopstveni~ki odnosi vrz nea ne se iskoristeni (regionalniot vodovod vo sopstvenost na HEK "Jugohrom", preku koj vo minatoto se vodosnabduvale pove}e naselbi od op{tinata Jegunovce, ne e vo funkcija). Od druga strana, eden del od postojnite bunari na koi se priklu~eni lokalni vodovodni sistemi ne se koristat zaradi hemisko-bakteriolo{ka neispravnost, zaradi {to naselenieto se vodosnabduva od sopstveni bunari, vrz koi ne se vr{i stru~na dezinfekcija i soodvetna kontrola na kvalitetot. Vo odredeni naselbi bunarite se locirani vo gusto izgradeni prostori, kade {to ne postojat uslovi za odrùvawe na zona za sanitarna za{tita, soglasno Pravilnikot za opredeluvawe i odrùvawe na za{titnite zoni pokraj izvorite na voda za piewe. Poradi nemo`nost od postignuvawe soglasnost za zaedni~ko koristewe na izvori od stranata na pove}e naselbi, prisutni se problemi so obezbeduvawe na novi i/ili dopolnitelni izvornici za vodosnabduvawe na naselbite. Imeno, naselenieto od selata na ~ii atari se locirani izvornicite ne go otstapuvaat vi{okot na voda za vodosnabduvawe, bidej}i toj se koristi za navodnuvawe. Pri samoinicijativno organizirawe na lokalnoto naselenie za realizacija na zaedni~ko vodosnabduvawe na pove}e naselbi, dominanten kriterium e nacionalniot sostav na selata, nasproti prirodnite pogodnosti i ekonomskite parametri pri realizacija na regionalni vodovodni mreì.

Industriskite objekti locirani vo urbanite opfati na naselenite mesta se priklu~uvaat na postojnite vodovodni mreì, ili koristat podzemni vodi. Ne postoi evidencija za koli~estvata na voda {to se koristat vo industrijata, na~inot na izgradba, kapacitetot, odrùvaweto i spazuvaweto na za{titata na izvornicite {to gi koristat industriskite kapaciteti. Isto taka, za obezbeduvawe na izvornici na voda za potrebite na industriskite objekti se vr{at istra`ni dup~ewa, po ~ie zavr{uvawe ne se vr{i soodvetno ureduvawe na zemji{teto, taka {to sekoja otvorena dupnatina pretstavuva àri{te niz koe moàt da se infiltriraat zagaduva~ki materii vo podzemjeto.

Navodnuvaweto na zemjodelskite povr{ini isto taka prestauva problem predizvikan od slednoto: postojniot sistem za navodnuvawe e vo lo{a sostojba i od nego se koristi voda edinstveno na parceli {to se locirani vo blizinata na glavniot kanal; zafa}aweto na povr{inskite vodi za navodnuvawe na individualnite parceli se vr{i glavno od povr{inski vodi, bez da se vodi smetka za kvalitetot na vodite {to se koristat za navodnuvawe; vodite od reka Vardar, koi pretstavuvaat glaven izvornik za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini vo Dolen Polog, po ispustot na otpadnite vodi od Tetovo imaat kvalitet {to e nesoodveten za taa namena; zaradi nepostoewe na organizirano upravuvawe so postojniot sistem za navodnuvawe i zaradi lo{ata kvalifikaciona struktura na individualnite zemjodelski proizvoditeli, vodite se koristat neracionalno.

Koristeweto na vodata vo slivot na izvorot se odrazuva direktno na negoviot bilans i izda{nost. Racionalnoto koristewe na vodite i nivnata za{tita e osnova za nadminuvawe na niza problemi so vodosnabduvaweto, a so toa e uslovena natamo{na stabilnost i izda{nost na Ra{~e.


112

4.5. Kolizii od razvojot na soobra}ajnata infrastruktura

Celokupnata patna mreà {to gi ovozmoùva soobra}ajnite komunikacii po obodot na @eden vo Dolen Polog i po dolinite na rekite Vardar i Fu{ kon Skopskata kotlina, zaradi frekfenciite na soobra}aj, obemot i vidot na transportiranata stoka, kako i zaradi brojnite pridru`ni objekti na ovoj vid infrastruktura (benzinski pumpi, uslu`ni objekti, magacinski prostori i dr.), pretstavuva faktor na rizik za zagaduvawe na vodite.

Razvienata patna mreà i intenzitetot na soobra}ajni dvièwa, pretstavuva osnova za sevkupen razvoj. Avtopatot vo izgradba od Skopje kon Tetovo se karakterizira so izvonredna optovarenost, kako vo odnos na frekfenciite na soobra}aj, izgradenosta na pridru`ni sodrìni (3 benzinski pumpi, restorani, instalacii na gra`na mehanizacija i dr.) taka i spored brojot na soobra}ajni incidenti. So izgradbata na patniot pravec Skopje-Tetovo, treba da se obezbedat tehni~kite i eksploatacionite karakteristiki kompatibilni so evropskite pati{ta (TEM). Izraboteniot ekolo{ki elaborat vo sostav na glavniot proekt za realizacijata na avtopatot gi predviduva tehni~kite merki, ~ija realizacija treba da se implementira pred pu{taweto na avtopatot vo eksploatacija. Od aspekt na za{titata na kvalitetot na podzemnite vodi se predviduva primena na dopolnitelni tehni~ki merki {to se odnesuvaat na zadolìtelno pre~istuvawe na ispirnite vodi od kolovozot, sigurnosni bazeni (kako del od atmosferskata kanalska mreà), za zadrùvawe na eventualnite izlieni koli~estva na {tetni i opasni te~nosti, pri nesre}i i drugi havarii. Isto taka, za site pridru`ni objekti (stojali{ta, uslu`ni objekti i sl.) vo tekot na izgradbata i vo eksploatacionite uslovi treba da se obezbedat soodvetni merki od aspekt na za{titata na podzemnite vodi, soglasno ekolo{ko-tehnolo{ki elaborati, ~ija {to izrabotka e zadolìtelna. Me|utoa, izvedbata na grade`no-tehni~kite objekti i biolo{kite merki predloèni so elaboratot, ne se vr{i paralelno so realizacijata na kolovoznata konstrukcija, taka {to e mo`no, zaradi za{tedi vo tro{ocite pri izgradbata na avtopatot, tie da ne bidat realizirani do negovo pu{tawe vo funkcija. Imaj}i go predvid zna~eweto na izvorot za aglomeracijata na Skopje, cenata na {tetite {to moè da bidat predizvikani so zagaduvaweto na podzemnite vodi vo regionot (~uvstvitelnata dolina na rekata Fu{), e nesporedliva so za{tedite na tro{ocite pri izgradbata.

Regionalniot paten pravec Tetovo-Jaìnce e frekfenten po celata svoja dolìna vo Vtorata za{titna zona od 29,49km. Minuvaj}i niz teren vo koj e formirana neza{titena i delumno za{titena zbiena izdan, pretstavuva moèn izvor na zagrozuvawe na kvalitetot na podzemnite vodi. So negova prekategorizacija vo magistralen (Predlog na Prostorniot plan na R. Makedonija), }e se zgolemat frekfenciite na soobra}aj i opasnostite za zagaduvawe. Isto taka, kako magistralen pat, toj }e pretstavuva zna~ajna bariera za komunikacija na ìviot svet od Polo{kata kotlina kon padinite na [ara. Fizi~kata bariera na idniot magistralen pat }e se odrazi i na komunikacijata na naselenieto od dvete strani na patot.

Na regionalnite pati{ta (@elino-Jegunovce i Tearce-Jegunovce) se javuvaat pomali frekfencii na soobra}aj, no tie isto taka imaat zna~ewe za kvalitetot na vodite. Potezot @elino-Jegunovce vodi niz teren koj pretstavuva


113

zona na prelivawe na polo{kata izdan vo @edenskata akumulacija, na samata granica so prvata za{titna zona, dodeka tehni~kite karakteristiki na kolovoznata konstrukcija ne ovozmoùvaat za{tita na povr{inskite i podzemnite vodi. Patot Tearce-Jegunovce vodi niz podra~je vo koe e formirana delumno za{titena izdan, so svojata trasa minuva niz Vtorata za{titna zona i se pribliùva do granicata na Prvata, a tehni~kite karakteristiki ne go zadovoluvaat kriteriumot na za{titata na podzemnite vodi.

Delnicata Dvorce-Jegunovce, od regionalniot pat Kondovo-Radu{a, Jegunovce-Tearce, ne e dovr{ena vo dolìna od okolu 5 km. Od tie pri~ini ne postoi mo`nost za nepre~ena komunikacija na naselbite po obodot na kotlinata, a frekfenciite na soobra}aj niz Dervenskata klisura se mali. Od negativnite demografski dvièwa vo naselbite Radu{a i Dvorce, moè da se zaklu~i deka slabite soobra}ajni vrski pridonesuvaat do izvesna stagnacija na ovie naselbi, pokraj ostanatite nepovolni trendovi vo stopanskiot razvoj. Od druga strana, Dervenskata klisura e isklu~itelno va`na za za{titata na podzemnite vodi, kako zona na ponirawe na rekata Vardar vo @edenskata akumulacija, taka {to izgradbata na nedovr{enata delnica }e dovede do teritorijalna i demografska ekspanzija na ovoj prostor i realna opasnost vrz kvalitetot na vodata na izvorot. Blizinata na granicata so sosedna SR Jugoslavija, vo delot kon Kosovo e dopolnitelen faktor {to moè da vlijae vrz natamo{na koncentracija na naselenie i funkcii vo Dervenskata klisura.

Lokalnata patna mreà, bidej}i obemot i vidot na transportiranata stoka ne e rizi~na za kvalitetot na podzemnite vodi, pretstavuva indirekten faktor na negovo zagrozuvawe. Naj~esto pokraj lokalnite pati{ta se formiraat t.n.r. "divi" neuredeni deponii, vo neposrednoto okruùvawe na pogolemiot del na naselenite mesta.

So podobruvawe na komunikacionite vrski i realizacijata na sistemot na soobra}ajnata infrastruktura na podra~jeto }e se sozdadat uslovi za privlekuvawe na novi aktivnosti i zabrzuvawe na razvojot. Vloùvaweto vo za{titata na podzemnite vodi i ìvotnata sredina voop{to, vo idnina }e treba da bide nedelivo so investiciite vo razvojot na podra~jeto. Realizacijata na tehni~kite i biolo{kite merki za za{tita na kvalitetot na podzemnite vodi }e bide imperativ pri upravuvaweto so razvojot na soobra}ajnata infrastruktura.

4.6. Kolizii vo zemjodelskoto proizvodstvo

Strukturata na nasadite vo ramkite na prostorot {to go tretira planot e relativno stabilna, na smetka na permanentno namaluvawe na povr{inite pod trajni nasadi {to moè da ima vlijanie vrz promenite na hidrolo{kiot reìm na podra~jeto.

Koristeweto na arsko i ve{ta~ko |ubre se odviva bez soodveten reìm, prilagoden na potrebite na rastenijata i kapacitetot na po~vata za priem na soodvetnite fertilizatori i pesticidi. Kvalitetot na |ubrivoto i sezonskata dinamika na koristewe ne e usoglasen so klimatskite uslovi. Intenzivno |ubrewe se vr{i i sezonata na vrneì (esen i prolet), koi go zgolemuvaat rizikot od infiltracija na zagaduva~kite materii. Upotrebata na |ubrivata ne e vo relacija so potrebite na rastenijata od hranlivi materii pred i vo tekot na vegetacioniot period. Negativnite posledici od ovie sostojbi se


114

potenciraat pri mo`ni poplavi (karakteristi~ni za ramninskite delovi od dolinata na r. Vardar vo Dolen Polog), koga pri poka~enoto nivo na povr{inskite i podzemnite vodi se ispiraat site zagaduva~ki od zemjodelskoto proizvodstvo i se infiltriraat vo podzemjeto.

Ne se vr{i plansko odrùvawe na vegetacijata po rabovite na kanalite, podigawe na za{titni pojasi za zapirawe na veterot i vetrovata erozija i odrùvawe na {umite vo sostav na zemjodelskoto zemji{te.

Ekstenzivniot karakter na sto~arskoto proizvodstvo ne ovozmoùva rentabilnost, kako uslov za primena na sovremeni tehni~ki re{enija za evakuacija na otpadnite vodi i otpadot.

4.7. Kolizii od eksploatacija na mineralni surovini

Vidot na mineralnata surovina, obemot i na~inot na eksploatacijata, infrastrukturnata opremenost i sofisticiranosta na tehnolo{kata postapka na ekstrakcija na rudata imaat direktno vlijanie vrz kvalitetot na vodite i ìvotnata sredina voop{to.

Vo najgolem del rudnicite vo za{titnite zoni se orientirani kon povr{inskiot kop. Edinstvena primena na dlabinski kop e vo zatvoreniot za hrom vo Radu{a, a po negovoto napu{tawe ne se primeneti tehni~ko-biolo{ki merki za rekultivacija. Degradacijata na pogolemi povr{ini pri eksploatacijata na nemetalnite rudi (travertinot, varovnikot, dolomitot, oniksot i re~niot ~akal) se odrazuva na pove}e pojavi {tetni za kvalitetot na podzemnite vodi vo regionot. Vlijanijata vrz kvalitetot na vodite na izvorot od eksploatacijata na mineralite vo Vtorata zona (oniksot, varovnikot i dolomitot) se posredni, dodeka eksploatacijata na dolomitot na padinite na @eden se direktni.

Otstranuvaweto na prirodnata vegetaciona, po~vena i geolo{ka bariera za infiltracija na zagaduva~kite materii vo podzemjeto, mo`noto otvarawe na novi sistemi na puknatini so minerskite raboti i menuvawe na strukturata na podzemnite kaverni (osobeno vo ~uvstvitelniot @edenski varovni~ki masiv) se od direktno vlijanie vrz vodeniot reìm na podra~jeto i kvalitetot na podzemnite vodi. Mo`ni vlijanija se i pottiknuvaweto na erozionite procesi, zgolemuvawe na povr{inskoto otekuvawe i na toj na~in transportirawe na nanosi vo nizvodnite povr{inski tekovi, koi ~esto sodràt i zagaduva~ki materii nastanati od procesot na eksploatacija na mineralot.

Pri eksploatacijata na ~akal od re~nite korita ({to e ~esta pojava po tekot na r. Vardar, osobeno na potezot od s. Palatica do s. Raotince, i intenzivnata eksploatacija na ~akal vo blizinata na @elino, pod mostot na r. Vardar), se sozdavaat uslovi za sniùvawe na nivoto na podzemnite vodi, za plavewe, se vlijae na stabilnosta na bregot, na pottiknuvawe na erozijata i zagaduva~kite procesi. Vlijanieto vrz podzemnite vodi od eksploatacijata na mineralnite surovini sozdava kumulativni efekti, vo sodejstvo so zagaduvawata predizvikani od aktivnostite na sosednite povr{ini: promenite vo hidrauli~niot balans sozdavaat efekti na turbulentno dvièwe na podzemnite vodi, pri {to se zabrzuva patuvaweto na zagaduva~kite materii od septicite, sto~arskite objekti, otpadnite vodi od kolovoznite povr{ini, pod re~noto korito na r. Vardar kon @edenskata akumulacija.


115

Deponiraweto na cvrstiot otpad od nao|ali{tata za mineralni surovini isto taka {tetno vlijae na kvalitetot na podzemnite vodi i ìvotnata sredina. Negovoto isfrlawe se vr{i na istiot na~in kako na site ostanati vidovi na otpad na podra~jeto-neorganizirano i bez soodvetni merki za za{tita na ìvotnata sredina.

Zna~ajno e da se spomne eksploatacijata na treset isto~no od s. Jan~i{te, na prostorot od mo~urlivoto zemji{te koe za taa cel e odvodneto. Eksploatacijata na treset se vr{i bez prethodno odobrenie od nadle`nite organi, soglasno Zakonot za mineralni surovini, taka {to ovaa kolizija e dominantna pri definiraweto na idnata namena na zemji{teto. Uni{tuvaweto na porane{noto vodeno ìveali{te, kako habitat na specifi~ni ìvotinski i rastitelni vidovi, pred se ptici, se smeta za naru{uvawe na ekolo{kata ramnoteà na po{irokiot prostor (zaradi progonot na pticite, se sozdavaat uslovi za zgolemuvawe na populacijata na {tetnicite, taka {to problemot sozdaden na zemjodelskot povr{ini }e mora da se re{ava so primena na pesticidi; biomasata sozdadena vo mo~urlivite tereni e sposobna da gi apsorbira nitratite, fosfatite i drugi organski zagaduva~ki materii, igraj}i uloga na "laguna" za pre~istuvawe na povr{inskite vodi pred niven vliv vo glavniot recipient). Neophodno e da se utvrdi (od stranata na eksperti) stepenot na destrukcijata na podra~jeto i spored toa da se prevzemaat soodvetni akcii.

4.8. [umarstvo

Vo uslovi na racionalno i trajno stopanisuvawe so {umite vo "slivnoto podra~je" na izvorot Ra{~e ne treba da se o~ekuvaat pozna~ajni promeni vo reìmot i bilansot na vodite. So unapreduvaweto na postojnite {umi i pri{iruvawe na {umskiot fond vo zonata na degradiranite {umi i {ikari, treba da se o~ekuva podobruvawe na reìmot na vodite.

Vo po{irokiot region, so porastot na bespravnite se~i (osobeno vo podno`jeto na [arskiot masiv) se sozdavaat uslovi za razvoj na erozijata. Isto taka, vo porast se i {umskite poàri Od niv se nanesuvaat neprocenlivi {teti vrz stopanstvoto i ìvotnata sredina. Poslednite godini se slu~uvaa poàri na @eden i [ara, pri~ineti voglavno od antropogeniot faktor.

Zna~ajno e da se napomene nesoodvetniot tretman na {umite so posebna namena na podra~jeto na za{titnite zoni. Ne se ureduvaat {umite so posebna namena (za{tita od vodenata i vetrovata erozija, ekolo{kite koridori po liniskite prirodni i sozdadeni objekti), bidej}i tie se zastapeni na zemji{te nadvor od {umskostopanskite edinici. Implementacijata na drvnata rastitelnost za regulacija na potezite od rekite kade e zgolemena opasnosta od poplavi isto taka ne se primenuva, zaradi vkorenetiot stav deka regulacijata podrazbira cvrst gradeèn zafat, bez negovo prilagoduvawe na osobenostite na re~niot i krajre~niot ekosistem. Revitalizacijata so po{umuvawe na degradiranite prostori ("divi" deponii, odlagali{ta na jalovina, generiran otpad od eksploatacijata na mineralnite surovini) ne se vr{i.


116

4.9. Prirodni hazardi i vlijanija na kvalitetot na vodite na izvorot

Raznoobraznosta na fizi~ko-geografskite karakteristiki ovozmoùvaat prirodnite pojavi da se manifestiraat so intenzitet i ~estina koja moè da pretstavuva prirodna ili elementarna nepogoda. Od prirodnite pojavi so elementi na katastrofi mo`no e da se manifestiraat: seizmi~kite pojavi, klimatskite i hidrolo{kite pojavi.

Spored podatocite za periodot 1900-1996 godina teritorijata na R.Makedonija bila izloèna na dejstvo na 1.296 zemjotresi so magnitudi pogolemi od M=4.0 stepeni spored Rihterovata skala.

Od niv 8 bile katastrofalni zemjotresi (IX MSK), koi se javuvaat vo prosek na sekoi 12 godini, so golemi materijalni i ~ove~ki zagubi. Od tie pri~ini (12 godini) teritorijata na R. Makedonija e klasificirana kako region so visoka i relativno ~esta pojava na silni zemjotresi, kade se nao|aat i najgolemite gradovi i drugi naseleni mesta, zna~ajni kapitalni industriski, energetski i infrastrukturni objekti. Blizinata na Skopje na podra~jeto na izvorot ja zgolemuva potencijalnata zagrozenost na prostorot od seizmi~ki vlijanija.

Izrazenata seizmi~ka aktivnost ima silno vlijanie vrz geotektonskite strukturi, {to direktno moè da se odrazi na hidrogeolo{kite uslovi na terenot.

Od klimatsko-meteorolo{kite pojavi so ekstremni karakteristiki se temperaturnite oscilacii, vidot i intenzitetot na vrneìte, vetrovite i su{ite. Manifestacijata na ovie pojavi e uslovena od zakonomernostite na prirodnite pojavi i specifi~nostite na lokalnata sredina. Hidrolo{kite nepogodi koi se javuvaat vo odredeni periodi i na odredeni podra~ja ili teritorii, sekoga{ bile predizvikani od nepovolnite klimatski uslovi.

Ekstremno visokite temperaturi (nad 400) se pojavuvaat vo skoro site poliwa vo povardarieto, me|utoa, so poizrazita ~estina se javuvaat po Polog maksimalni temperaturi od 42 0 S do 450 S. Zabeleàni se do 30 dena so tropski temperaturi.

Vrneìte kako mo`na prirodna nepogoda se manifestiraat preku intenzitetot i vidot na vrneìte. Vo Polo{kiot region brojot na denovite so vrneì iznesuva 120, a na planinite vo Zapadna Makedonija brojot na denovite so vrneì se dviì nad 150 vo tekot na godinata. Kako elementarni nepogodi se javuvaat maksimalnite dnevni vrneì koi se za desetina pati pogolemi od prose~nite mese~ni i godi{ni vrneì izrazeni vo mm/den. Ekstremno visoki maksimalni dnevni vrneì se javuvaat vo site meseci, me|utoa najgolemi vrednosti dotignuvaat na [ar Planina-188mm/den. Kako direktna posledica na ekstremno visokite dnevni koli~ini na vrneì se javuvaat poplavite. Pojavata na grad kako elementarna nepogoda e ~esta pojava na celata teritorija na Makedonija. Naj~esta pojava na vrneì od grad na [arsko-bistri~kiot masiv se javuva vo traewe od 70 dena. Vo uslovi na dolgotrajni do`dovi vo kombinacija so topewe na sneg (prolet), ili obilni vrneì i prezasitenost na po~vata so vlaga, sekoga{ nastapuva permanentno zgolemuvawe na vodostoite na rekite, izlevawe od nivnite korita i poplavuvawe na krajbre`nite podra~ja.


117

Vo sekoj slu~aj, pojavata na ekstremnite branovi koi nastanuvaat od navedenite uslovi nanesuvaat golemi {teti i ostavaat dolgotrajni posledici, poradi {to se narekuvaat " katastrofalni vodi".

Me|utoa, ovoj vid na poplavni branovi e predvidliv, i nivniot razvoj i krajnata forma vozmo`no e da se prognozira vo kolku se raspolaga so detalni podatoci za parametrite koi se neophodni vo "prognosti~kiot model".

Najpogodeni podra~ja od poplavni vodi se obi~no ramni~arskite dolini na re~nite korita i na mestata kade rekite meandriraat.

Po te~enieto na reka Vardar naj~esti poplavi se zabeleùvaat vo Polo{kata Kotlina, osobeno vo Dolen Polog, vo blizinata na naselenite mesta od Siri~ino do Raotince. Osobeno vo podra~jeto blizu seloto Raotince zabeleàna e ~esta pojava na poplavi, zaradi sporiot tek i bregovata nestabilnost na koritoto na Vardar, so prelivawe preku ponorite vo podra~jeto, za koi se smeta deka se povrzani so podzemnite tekovi kon izvorot.

Za podra~jeto na Republika Makedonija karakteristi~na e pojavata na su{ite, koi vo ramninskite delovi se javuvaat so prose~no godi{na ~estina nad 100 intervali so razli~na dolìna na traewe, a vo Povardarjeto so nad 150 intervali vo godinata. Naj~esti se intervalite vo traewe od 10-15 denovi, no golema e ~estinata na su{ite so traewe od 16-20 denovi. Su{ite se redovna godi{na pojava vo site poliwa vo Republikata, no so najgolem intenzitet se javuvaat vo Skopje, so 115 intervali vo godinata. Posebno negativni posledici su{ite pri~inuvaat vo odnos na zgolemuvaweto na koncentracijata na zagaduva~kite materii vo povr{inskite i podzemnite vodi, vo letniot period, koga procentualno u~estvuvaat so 41% vo vkupnite su{i vo Republikata. Malovodieto, odnosno nedostatokot na vodni koli~estva sekoga{ se so golemi posledici i neretko uslovuvaat proglasuvawe na "elementarna nepogoda".

Najgolemi posledici kako rezultat na malovodie se zabeleùvaat vo periodite na prodolèna su{a, odnosno koga ima pojava na posledovatelno su{ni godini kakov {to be{e periodot 1988 - 1995 godina.

Pri vakvi pojavi prose~nite godi{ni vodi se redovno pod pove}egodi{nite proseci, a letnite minimalni vodi se so niska "obezbedenost" i po obi~aj se pojavuvaat kako apsolutni minimumi gledano vo pogolem niz godini.

Vo ovie uslovi na prodolèna su{a se zabeleùva presu{uvawe skoro na site vodoteci koi imaat pomal pove}egodi{en prosek na protekot od 4 m3/sek smetano vo sredniot tek na vodotekot, so isklu~ok na onie vodoteci od koi ne se koristat vodi za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini.

Prirodnite izvori so pogolema izda{nost beleàt drasti~no namaluvawe, kako posledica od praznewe na podzemnite rezervi, dodeka site drugi izvori so prose~na izda{nost pomala od 10 l/sek (serijata na izvorite vo Dolen Polog i onie na jugoisto~niot obod na @eden) presu{uvaat.

Periodot 1988-1995 godina e zabeleàn kako isklu~itelno su{en period vo koj se pojavuvaat 5 ekstremno su{ni godini i dve (1989 i 1991) pod prose~ni godini. Vo ovoj period se zabeleàni slednite pokarakteristi~ni posledici kako rezultat na malovodie:

• Nedostatok od voda za vodosnabduvawe na naselenite mesta koi se snabduvaat od izvorska i podzemna voda;


118

• Nedostatok od voda za vodosnabduvawe, industrija i hidroenergija; • Zgolemeni koncentracii na otpadni materii vo prirodnite vodi; • Ekstremno niski podzemni vodi koi moèa da predizvikaat zasoluvawe na

po~vite. Op{to zgolemuvawe na antropogenite vlijanija vrz prirodniot reìm na

vodite, a seto toa pridonese za: • Voveduvawe na golem broj restriktivni merki pri iskoristuvaweto na

raspolo`livite koli~ini na vodata i • Naru{uvawe na odnosite pome|u op{tini, gradovi i red drugi negativni

posledici vo agrarot i industrijata.

4.10. Pojava na incidenti, nesre}i i mo`nosti za naru{uvawe na kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi

So ogled na disperzijata na funkcii na prostorot i razvienosta na transportniot sistem, se javuvaat slednite rizici:

• Mo`nosti za nastanuvawe na havarii tehnolo{ki katastrofi na lokaciite na benzinskite pumpi i industriskite kapaciteti, od prehrambenata, tekstilnata, elektrometalurgijata, kako i site ostanati pogoni {to kako gorivo koristat nafta i nafteni derivati;

• Havarii i drug vid na incidenti na lokalitetite za ekspolatacija na mineralni surovini, osobeno eksploatacijata na gradeèn kamen, ~akal i pesok i drugi nemetali;

• Nekontrolirano deponirawe na opasen otpad, osobeno na infektivniot od zabolen dobitok;

• Transportot na {tetni i opasni materii za potrebite na industrijata i drugite stopanski kapaciteti

• Poàri predizvikani od antropogeniot faktor na otvoreni povr{ini ({umski poàri i onie nastanati na zemjodelski povr{ini; Spored rizikot za nivno nastanuvawe ne moàt da se izdvojat nekoi od

prethodnite kategorii, iako spored ~estotata na nastanuvawe poàrite so antropogeno poteklo se najzastapeni, potoa soobra}ajnite incidenti, deponiraweto na infektiven i drugi vidovi opasni i {tetni otpadi. Sektorot na industrijata vo domenot na privatnata sopstvenost vo momentot te{ko se kontrolira, taka {to evidencijata za nastanuvawe na havarii i drugi incidentni sostojbi vo postojnite pogoni izostanuva.

5. Povredlivost na prostorot

Povredlivosta na prostorot od aspekt na mo`no zagrozuvawe na kvalitetot na podzemnite vodi {to gravitiraat na izvorot Ra{~e, so ogled na prirodnite uslovi i antropogeniot faktor, moè da se kategorizira vo slednite zoni:

• Ekstremno ~uvstvitelna zona na severniot, isto~niot i jugoisto~niot obod na @eden, odnosno atarite na selata Bojane, Ra{~e, Radu{a i Dvorce. Koncentracijata na naselenie i tendencijata na negov porast vo naselbite Ra{~e i Bojane, orientiranosta kon zemjodelie i interesot za


119

razvoj na stopanstvoto gi uslo`nuvaat uslovite za odrùvawe na reìmite na za{tita {to gi nalaga zakonot;

• Izrazito ~uvstvitelna zona na zapadniot i severozapadniot obod na @eden, odnosno atarite na naselenite mesta Siri~ino, Tudence, Kopance, Raotince i Jegunovce. Za ovaa zona karakteristi~na e stagnacijata na naselenieto, {to go ublaùva problemot so zagaduvaweto na podzemnite vodi, Od druga strana, faktot {to najgolemiot broj na sto~arski farmi se skoncentrirani na ovoj potez, a isto taka aktuelen e dolgogodi{niot problem so ispiraweto na hrom od deponijata na hromaten talog vo potokot Muzga i ottamu vo rekata Vardar i podzemnite vodi, go ~ini ova podra~je mo{ne rizi~no od aspekt na zagrozuvawe na kvalitetot na podzemnite vodi;

• ûvstvitelna zona-A-podno`jeto na [ara i kontaktot so Polo{kata kotlina, odnosno proluvijalnite i proluvijalno-deluvijalnite nanosi na potezot od Tetovo do Vratnica. Prostorot opfa}a delovi na atarite na selata: Poroj, Xep~i{te, Nepro{teno, Le{ok, Slatino, Tearce, Pr{ovce, Glo|i, Dobro{te, Odri, Belovi{te i Vratnica. Podra~jeto se karakterizira so kontinuirana linearna naselenost, nadol`no nad regionalniot pat Tetovo-Jaìnce. Zemjodelskata aktivnost neposredno okolu naselenite mesta i vo granicite na urbanite opfati e prete`no gradinarsko-ovo{tarska i se odgleduva dobitok. Nedovolnata komunalna opremenost, nasproti golemata koncentracija na naselenie i objekti, pridonesuva kon direktna zagrozenost na kvalitetot na podzemnite vodi vo podra~jeto, koe e vo direktna vrska so freatskata izdan vo Dolen Polog;

• ûvstvitelna zona B-Jugoisto~niot obod na @eden, odnosno atarot na seloto Kopanica, kade vo pojas na okolu 400mnv se javuva serija na postojani izvori, za koi se smeta deka poteknuvaat od samostoen vodonosen sloj formiran vo @edenskiot karst;

• Poslabo ~uvstvitelna zona-Delot od Polo{kata kotlina od levata strana na rekata Vardar, koj se karakterizira so pomalku izrazena vodopropusnost na aluvijalnite sedimenti od pesoci i ~akali so primesi od glina. Vo ovaa zona pripa|aat atarite na selata Palatica, Ozormi{te, [em{evo, Prequbi{te, Trebo{, Jan~i{te, Podbre|e, Nera{te i Ora{je. Brojot na naselenieto, osven vo Ratae i Podbre|e, ima tendencija na porast, a naselbite Nera{te, Trebo{ i Palatica se karakteriziraat so izrazita gustina na naselenost. Atarite na ovie sela se voglavno pod nivi, okolu naselenite mesta ima ovo{tarnici, a golem del od obrabotlivite povr{ini se pod sistemi za navodnuvawe. Sto~arstvoto e isto taka edna od osnovnite aktivnosti, prete`no kravarstvoto. Iako po~venite tipovi imaat poslabo izrazeni filtracioni karakteristiki, poradi intenzivnoto navodnuvawe i koristewe na agro-hemiski sredstva, postoi opasnost od infiltracija na {tetni i opasni materii vo vodonosnite sloevi na podzemjeto; kon ova dopolnitelno pridonesuva koncentracijata na visoko organsko zagaduvawe od {talskoto sto~arstvo i ostanatite otpadni vodi od naselbite, koi ne se soodvetno zafateni i pre~istuvani;


120

• Zona bez direktni vlijanija na kvalitetot na podzemnite vodi. Izvonredno mali povr{ini vo sostavot na Prvata i Vtorata za{titna zona na izvorot moàt da se smetaat za slabo ~uvstvitelni vo odnos na prirodnite uslovi {to pogoduvaat na namaluvawe na rizikot od zagaduvawe na podzemnite vodi. Tie se zastaoeni na prostori nadvor od naselbite (severno od s. Ra{~e, vo koj pravec za sre}a se {iri naselbata, ju`no od naselbata Cerovo, zaradi {to Grup~in leì na prostor oddelen so vodonepropustlivi sedimenti od masivnata @edenska akumulacija, kako i nad naselbite nasloneti na regionalniot pat Tetovo-Jaìnce, na padinite na [ara). Zna~eweto na ovie povr{ini e isklu~ivo lokalno i tie ne moàt da bidat isklu~eni od reìmite na za{tita {to treba da bidat definirani za sekoja od zonite.


121

CELI ZA ORGANIZACIJA I KORISTEWE NA PROSTOROT

Celite na prostornata organizacija na za{titnite zoni, koi baziraat na dolgoro~nite op{testveni interesi, pretstavuvaat osnova i determinanti pri utvrduvaweto na planskite re{enija.

Pri usvojuvaweto na celite, respektirani se dostignatoto nivo na stopanskiot razvoj, pogodnostite, ograni~uvawata na prirodnite i sozdadenite uslovi, potencijalite za razvoj i za{titata na ìvotnata sredina i izvorot Ra{~e. Soglasno ovie na~ela, op{t interes na idniot razvoj na regionot na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e pretstavuva realizacijata na slednite celi i zada~i:

• Sozdavawe na uslovi za odrùvawe na kvalitetot, stabilnosta i izda{nosta na izvorot Ra{~e

• Sozdavawe na uslovi za odr`liv razvoj na naselenite mesta i urbanizacijata usoglasen so limitira~kiot faktor na prirodnata sredina;

• Sozdavawe na uslovi za racionalno koristewe na prirodnite resursi • Zgolemuvawe na vrabotenosta i jaknewe na materijalnata i socijalnata

sigurnost na naselenieto • Ostvaruvawe na tehni~ko-tehnolo{ki razvoj i primena na sovremeni

tehnolo{ki re{enija za za{tita na ìvotnata sredina • Vklu~uvawe na mesnoto naselenie vo aktivnostite za za{tita na izvorot

Ra{~e preku soobrazuvawe na planskite re{enija so potrebite na lokalnite zaednici. Pri definiraweto na posebnite celi na idnata organizacija i koristewe

na prostorot primeneti se slednite principi: − Polivalentnost i raznovidnost na funkciite vo prostorot, i

obezbeduvawe na kompleksni re{enija, za zadovoluvawe na pogolemiot del od op{testveno-ekonomskite potrebi za razvoj na podra~jeto

− Odr`livost, taka {to zadovoluvaweto na ekonomskite, op{testvenite, kulturnite i zdravstvenite potrebi na naselenieto, se vr{i vo uslovi na ograni~uvawe na {tetnite vlijanija od ~ove~kite aktivnosti vrz ìvotnata sredina

− Regionalna tipi~nost, odnosno mozai~nost na uslovite i sodrìnite, za definirawe na stepenot i na~inot na koristeweto na prirodnite resursi

− Me|usebna povrzanost na procesite i pojavite, za da se opredeli klu~niot problem, a so negovo re{avawe da se postignat efekti i vrz pojavite {to se vo me|usebna zavisnost

− Indirektna za{tita i koristewe, koj ovozmoùva preku za{tita na edna komponenta, ili element, da se izvr{at pozitivni vlijanija vrz drug element

− Konsekventnost, taka {to preku za{tita na eden element ne moàt da se vr{at {tetni vlijanija vrz drug

− Integralnost, pri {to kompleksot na ìvotnata sredina se zema kako vlezno-izlezna funkcija


122

− Utilitarnost, taka {to za{titata na ìvotnata sredina da pretstavuva korisna aktivnost za site subjekti vo prostorot

− Isklu~ivost, taka {to se predviduvaat ograni~uvawa za aktivnosti {to se vo sprotivnost so za{titata na izvorot

1. Razvoj na zemjodelieto

• Zapirawe na tendenciite na prekumerna i stihijna prenamena na plodnite povr{ini vo neproduktivni celi

• Rekultivirawe i vra}awe na degradiranoto zemji{te vo zemjodelska namena

• Permanentno zgolemuvawe na ekonomskata efikasnost vo agrarniot sektor

• Iskoristuvawe na komparativnite vrednosti na Dolen Polog za povisok stepen na finalizacija na proizvodite i orientacija kon izvoz

• Koristewe na najnovite soznanija na naukata i praktikata vo odnos na usloglasuvawe na agrotehni~kite merki so so~uvuvaweto na kvalitetot na podzemnite vodi

• Promeni vo strukturata na koristeweto na zemjodelskoto zemji{te, za smetka na zgolemuvaweto na povr{inite pod trajni nasadi

• Vospostavuvawe na standardi za koristewe na ve{ta~ko, arsko |ubre i pesticidi

• Za{tita na pasi{tata i usoglasuvawe na meliorativnite merki so barawata za za~uvuvaweto na kvalitetot na podzemnite vodi

• Vospostavuvawe na standardi vo sto~arstvoto, od aspekt na za{titata na podzemnite vodi

• Definirawe na optimalen reìm na navodnuvawe, usoglasen so potrebite od voda na nasadite i kapacitetot na po~vite, zaradi za{tita na kvalitetot na podzemnite vodi

2. Razvoj na {umarstvoto

• Zgolemuvawe na povr{inite pod {umi, osobeno na @eden i Radu{kiot masiv

• Zgolemuvawe na op{tokorisnite funkcii na {umite • Podobruvawe na kvalitetot na {umite so preveduvawe na

niskosteblenite vo visokostebleni, so akcent na Prvata za{titna zona • Rekonstrukcija na degradiranite {umi i {ikari na isto~nite padini na

@eden • Po{umuvawe na tereni pod intenzivna erozija • Regulirawe na vodniot reìm so po{umuvawe • Odrùvawe na {umite vo sostav na zemjodelskoto zemji{te • Odrùvawe na {umskata vegetacija za zajaknuvawe na ekolo{kite

koridori • Za{tita na {umite preku introdukcija na vidovi otporni na bolesti • Za{tita na {umite od poàri preku podigawe na pojasi od pirofitni

rastenija


123

3. Razvoj na eksploatacijata na mineralnite surovini

• Racionalno koristewe na rudite vo leì{tata i optimalna za{tita na vodenite resursi vo okruùvaweto

• Primena na sovremeni tehni~ko-tehnolo{ki postapki pri ekstrakcija na rudata

• Sanirawe i rekultivirawe na degradiranite i zagrozenite povr{ini od eksploatacijata na mineralnite surovini

• Optimalna organizacija na nao|ali{teto od aspekt na za{tita od erozija i na kvalitetot na vodite

• Odr`livo koristewe na re~en kamen zaradi odrùvawe na hidrolo{kiot i hidrauli~kiot reìm na povr{inskite i podzemnite vodi

4. Vodi i vodostopanska infrastruktura

• Dolgoro~no re{avawe na obezbedenost so voda na naselbite vo Prvata i Vtorata za{titna zona na izvorot

• Tretman na vodata kako ekonomska kategorija, zaradi optimalno i kompleksno koristewe na vodite

• Plansko istraùvawe na podzemnite vodi • Odreduvawe na za{titni zoni za postojnite izvori{ta za vodosnabduvawe

n navodnuvawe • Spre~uvawe na oddelni parcijalni re{enija nasproti postignuvawe na

kompleksni pozitivni vodostopanski re{enija i orientacija kon regionalni sistemi

• Rekonstrukcija i modernizacija na sistemite za vodosnabduvawe • Formirawe na katastar na zagaduva~i na vodite • Zadovoluvawe na potrebite od tehnolo{ka voda so recirkulacija i od

izvornici ~ij {to kvalitet ne odgovara na standardite za vodosnabduvawe na doma}instvata

• Zafa}awe na podzemni vodi so naru{en kvalitet za navodnuvawe • Efikasno spre~uvawe na pojavite na poroi i erozija • Aktivna odbrana od poplavi • Racionalno koristewe na pesok i ~akal vo koritata na rekite

5. Energetika i energetska infrastruktura

• Namaluvawe na specifi~nata potro{uva~ka na energija po edinica proizvod i primena na tehnologii koi pri ednakvi ekonomski efekti tro{at pomali koli~estva na energija

• Instalirawe na energetski objekti za zgolemuvawe na vkupnite ekonomski performansi na energetskiot sistem

• Podobruvawe na kvalitetot i sigurnosta na postojnata elektroprenosna mreà

• Zadovoluvawe na individualni potrebi od energija so koristewe na biogas


124

6. @ivotna sredina

• Postepena zamena na "~isti" tehnologii vo industrijata • Reducirawe i postepeno napu{tawe na koristeweto na gasovi {to

predizvikuvaat efekti na staklena gradina • Osovremenuvawe na prevoznite sredstva • Monitoring na prometot na hazardni materii • So~uvuvawe na kvalitetot na gornite tekovi na vodotecite • Spre~uvawe na zagaduvawa na recipientite so nedovolen kapacitet za

priem na zagaduva~ki materii • Podobruvawe na kvalitetot na vodite na reka Vardar • Za{tituvawe na krajbre`nite {umi za spre~uvawe na erozivni nanosi i

pridirawe na drugi {tetni materii vo vodotecite • Za{tita na vodenite ìveali{ta • Primena na biotehnologijata vo zemjodelieto • Ramnomerna, planska i odrìva se~a na @eden i podno`jeto na [ara • Plansko pottiknuvawe na nasad za ogrevno drvo od vidovi {to brzo se

obnovuvaat i rastat • Promovirawe na upotrebata na {umski plodovi • Minimizirawe na koli~estvata na otpad • Sozdavawe na sistem za sobirawe, transport i deponirawe na otpadot od

ovoj region na sanitarnata deponija Drisla • Oddeluvawe na opasniot otpad (toksi~en, kancerogen, infektiven i sl) i

negovo vremeno skladirawe (ili spaluvawe, vo zavisnost od karakterot na otpadot) na sanitarnata deponija "Drisla"

7. Razvoj na stopanstvoto

• Racionalno koristewe na postojnite industriski kapaciteti i primena na visok standard na merki za za{tita na povr{inskite i podzemnite vodi

• Revitalizacija na postojnite kapaciteti {to ne se vo eksploatacija so namena {to ne e vo kolizija so za{titata na podzemnite vodi

• Intenzivirawe na proizvodstveno-tehnolo{ka, menaxerska, kreditno-finansiska i druga sorabotka so stranski partneri, so cel za za{tita na podzemnite vodi

• Upravuvawe so zagaduvaweto na vodite soglasno reìmite na za{tita vo soodvetnite zoni

• Otvarawe na industriski zoni za koristewe od strana na naselenieto koe ìvee vo naselbite vo za{titnite zoni pod specijalni uslovi, locirani nadvor od za{titnite zoni, vo koi }e se postigne celosna komunalna opremenost, i maksimalna kontrola na vlijanieto od proizvodno-tehnolo{kiot proces na stopanskiot kapacite vrz ìvotnata sredina


125

8. Demografska politika i prostorna razmestenost na naselenieto

• Efikasno vlijanie na vnatre{nite i nadvore{nite migracii i ostvaruvawe na optimalen odnos pome|u demografskiot i ekonomskiot razvoj

• Namaluvawe na prirastot na naselenieto koe ima {iroka reprodukcija • Upravuvawe so demografskiot razvoj soglasno na reìmite na za{tita vo

zonite, preku sodvetna prostorno-funkcionalna organizacija na sistemot na naselbite

• Procesot na prostorna preraspredelba na naselenieto kako kontinuiran proces, da se odviva so umeren intenzitet i visok stepen na usoglasenost so elementite na stopanskiot razvoj i reìmite na za{tita

• Razvojot na naselbite vo kategorijata na op{tinski centri da bide planski stimuliran preku interpolacija na elementi na urban standard

• Ograni~uvawe na teritorijalniot razvoj na naselbite vo podno`jeto na [ara vo nasoka na visoko produktivnoto zemji{te vo Dolen Polog

• Efikasno prostorno povrzuvawe na naselenite mesta vo regionalni ramki preku efikasen soobra}aen i komunikaciski sistem

• Definirawe na mo`nite pravci na {irewe na naselbite vo zavisnost od prirodnite uslovi i povredlivosta na podzemnite vodi

• Osovremenuvawe na tradicionalnite funkcii i aktivnosti, zapazuvawe na socijalnite vrednosti

• Promovirawe na del od naselbite {to imaat pogodnosti za razvoj kako "Ekolo{ki" sela

9. Javni funkcii

• Namaluvawe na razlikite vo kvalitetot na ìveewe vo naselbite od razli~en tip

• Aktivirawe na lokalnite zaednici i samoinicijativnite zdruènija na gra|anite niz institucionalni i voninstitucionalni aran`mani, so cel da se promovira za{titata na vodite

• Zgolemuvawe na iskoristenosta na postojnite op{testveni objekti za potrebite na javnite funkcii

• Prilagoduvawe na normativite za proektirawe i gradewe na novi javni objekti soglasno standardite za kvalitet i aspekti na za{tita na vodite

• Ponatamo{en razvoj na mreàta na institucii za vospituvawe i obrazovanie na decata od predu~ili{na i u~ili{na vozrast

• Pogolem stepen na vrabotenost na ènite vo sferata na javite funkcii • Organiziran prevoz na decata kon soodvetnite obrazovni ustanovi vo

sosednite naselbi • Izgradba i rekonstrukcija na objekti za obezbeduvawe na optimalen

u~ili{en prostor vo objektite i vo dvornoto mesto • Zajaknuvawe i pro{iruvawe na postojnite institucii od soc. sfera • Za{tita na zdravjeto na starite lica • Obezbeduvawe na prostori, kapaciteti i objekti od oblasta na kulturata

i sportot


126

10. Domuvawe

• Obnova, rekonstrukcija i revitalizacija na stariot stanben fond • Koristewe na grade`ni materijali bez negativni vlijanija vrz

kvalitetot na podzemnite vodi • Definirawe na instrumenti i merki za nadminuvaweto na pojavite na

bespravna gradba

11. Soobra}aj i komunikacii

• Permanentna kontrola vo soobra}ajot, zaradi visoka bezbednost, kako indirekten faktor vo za{tita na vodite

• Dovr{uvawe na delnicata Dvorce-Jegunovce, od regionalniot pat so primena na merki za za{tita na vodite

• Maksimalno koristewe na postojnite trasi pri preveduvaweto na pati{tata vo povisok rang

• Minimizirawe na vremeto na patuvawe i na prevoznite tro{oci • Podobruvawe na kvalitetot na lokalnata patna mreà • Izgradba na {umski pati{ta, zaradi unapreduvawe na {umite i za{tita

od poàri

12. Za{tita na prirodnite vrednosti i retkosti

• Celosna za{tita na florata i faunata i naso~eno koristewe na prirodnite potencijali vo sklad so ekolo{kite uslovi

• Opredeluvawe na tampon zoni okolu za{titenite objekti • Obezbeduvawe na za{tita na prirodnite predeli i ambienti vo

oruùvaweto na kulturno-istoriskite spomenici • Pri sanacijata na ekolo{ki zagrozenite podra~ja da se promoviraat

biolo{ki merki, za zgolemuvawe na stabilnosta na ekosistemite • Povrzuvawe na vegetaciskite koridori so bliskite {umski i mo~uri{ni

zoni za za~uvuvawe na migracionite vidovi • Revitalizacija na vodenite ìveali{ta po tekot na rekata Vardar

13. Za{tita na kulturnoistoriskite vrednosti

• Revitalizacija na najzna~ajnite spomeni~ki celini i objekti i soodvetna organizacija na okolniot prostor

• Vgraduvawe na spomeni~nite celini i edine~ni spomenici so soodveten tretman, valorizacija i reìmi na za{tita vo prostorno planskata dokumentacija za naselenite mesta

14. Za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i elementarni nepogodi

• Evidencija na podra~jata prostorite i koridorite zafateni so postojni vojni objekti, kompleksi i infrastruktura i nivnite za{titni zoni

• Definirawe na politikata na za{tita na naselenieto i materijalnite dobra preku procenka na zagrozenosta od voeni udari i definirawe na zonite za evakuacija


127

PLAN ZA ORGANIZACIJA, UREDUVAWE I ZA[TITA NA PROSTOROT NA ZA[TITNITE ZONI NA IZVOROT RA[Ê-2020 GODINA

1. Pretpostavki na idniot razvoj

1.1. Nasoki od postojna planska dokumentacija

Prostorot na Prvata i Vtorata za{titna zona vo prethodniot period administrativno bil raspredelen, vo dve sosedni op{tini: isto~en del vo op{tina Karpo{ (op{tina vo sostav na grad Skopje) i zapaden del vo op{tina Tetovo. Analiziraniot prostor bila predmet na pet prostorno - planski dokumenta od razli~no nivo: Prostoren plan na Region Tetovo - Gostivar - Debar od 1976 god, Prostoren plan na Socijalisti~ka Republika Makedonija (PPSRM) od 1982 god., Prostorniot plan za op{tina Gostivar od 1987 god. Prostorn plan za op{tina Tetovo od 1988 god. Predlog na Prostorniot plan na RM (vo faza na usvojuvawe), Prostoren plan na grad Skopje (1985 god) i Nacrtot na Generalniot urbanisti~ki plan na grad Skopje (vo faza na usvojuvawe). Analizirani se opredelbite i nasokite od navedenata planska dokumentacija, {to se relevantni se za Prostorniot plan na regionot na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e, i toa:

Prostorniot plan na Socijalisti~ka Republika Makedonija od 1982 god., gi postavuva globalnite strate{ki opredelbi za prostorniot razvoj, zasnovan vrz obezbeduvawe na najracionalna razmestenost i dimenzionirawe na osnovnite funkcii vo ramkite na osum prostorno-funkcionalni edinici. Prostorot na za{titnite zoni pripa|a na Prvata i Vtorata prostorno-funkcionalna edinica, ~ii {to potencijali za razvoj se baziraat na agrokompleksot, mo`nostite za instalirawe na crnata metalurgija i natamo{en razvoj na pomali kapaciteti od oboenata metalurgija i hemiskata industrija. Utvrdeno e deka ne postojat ograni~uvawa vo odnos na obezbeduvawe na voda i energija. Za razvojot na naselbite se usvojuva koncept na tnr. decentralizirana urbanizacija i sistem na centri vo koj, pokraj urbanite centri, zna~ajna uloga imaat centrite na zaednici na sela: Vratnica, Xep~i{te i Radu{a.

Predlogot na Prostorniot plan na Republika Makedonija(vo faza na usvojuvawe) integralno go tretira po{irokiot prostor na izvorot Ra{~e i za{titnite zoni. Vo kontinuitet so prethodniot planski dokument, a vo nasoka na sozdavawe na uslovi za uramnoteèn razvoj, vo severniot i zapadniot del e formirana severnata oska, povrzuvaj}i gi gradovite: R. Bugarija- Kriva Palanka, Kumanovo, Skopje, Tetovo, Gostivar, Ki~evo, Ohrid, Struga- R. Albanija. Za ostvaruvawe na optimalen razvoj se predviduva: Namaluvawe na obrabotlivoto zemji{te za 0,5% vo Zapadniot region; zadrùvawe na postojnata struktura i intenzivirawe na proizvodstvoto, preku razvivawe na visokointenzivni sistemi na gradinarstvoto, industriski kulturi, ovo{ki, a namaluvawe na lozarskite nasadi; navodnuvaweto na zemjodelskite povr{ini }e se vr{i od r. Vardar, so doizgradba na postojnite sistemi, za da se ostvarat novi navodnuvani 14,364 ha. izrabotka na Nacionalna programa za sto~arstvo; za namaluvawe na povr{inite pod ugari, del od


128

zemjodelskoto zemji{te se preveduva vo {umsko, po pat na po{umuvawe, a pritoa da se koristat najnovite soznanija na naukata i praktikata kako vo tehnologijata (agrotehnikata i zootehnikata), taka i vo ekonomikata i organizacijata na proizvodstvoto, marketingot, dostigawata na elektronikata, informatikata, selekcijata, geneti~kiot inènering i dr.; se planira po{umuvawe od 1500 ha vo porane{na op{tina Gostivar i 1800 ha vo Tetovo, do 2020 god;, zgolemuvawe na u~estvoto na tehni~ko vo odnos na ogrevno drvo i koristewe na se~iviot etat vo razmer od godi{niot prirast; bonitirawe na {umite i {umskoto zemji{te, za odgleduvawe na {umi, koi odgovaraat na uslovite na mestorastewe; primena na principite na decentralizirana urbanizacija, vo funkcija na sozdavawe na optimalni uslovi za ramnomeren prostoren razvoj, preku modelot na hierarhiski diferenciran sistem na naseleni mesta so vode~ka uloga na urbanite centri i pod vlijanie na urbanite aglomeracii: republi~kiot centar - Skopje i makroregionalniot centar Tetovo; koncenptot za razvojot i ureduvaweto na selskite podra~ja bazira na stimulirawe na razvojot na osnovnite dejnosti preku aktivirawe na lokalnite potencijali, optimalno iskoristuvawe na prirodnite pogodnosti i osovremenuvawe na proizvodstvoto, podobruvawe na ìvotnite uslovi preku planski naso~eno ureduvawe na naselbite i celosno opremuvawe so elementi na komunalna infrastruktura; za vodostopanskoto podra~je Polog }e se obezbeduva voda za naselenieto od novopredvidenite izvornici-podzemni vodi na lokalitetot Studena Voda, povr{inski vodi od r. Pena i ak. Mavrovo, se planira izgradba na akumulacijata Lukovo Pole na r. Radika, ureduvawe na porojnite vodoteci (Porojska reka), regulacija na koritoto na r. Vardar vo Polog, pre~istuvawe na otpadnite vodi od Tetovo i Gostivar, kako prioritet za za{titata na vodite na izvorot Ra{~e; podobruvaweto na transportniot komunikaciski sistem }e bazira vrz unapreduvawe na mreàta, preku prekategorizacija na regionalniot pat Tetovo-Jaìnce vo magistralen, izgradba na magistralniot pat Tetovo-Gostivar so tehni~ki karakteristiki na avtopat, podobruvawe na karakteristikite na postojnata regionalna mreà i dovr{uvawe na delnicata Dvorce-Jegunovce; konceptot za razvoj i organizacija na turisti~kata ponuda, bazira na definirawe na turisti~ki regioni, zoni i lokaliteti, a podra~jeto pripa|a na [arsko-polo{kiot region so turisti~kite centri: Quboten-tri vodi, Tetovo-Popova [apka-Le{nica, Rudoka-Vraca-Ni~pur planina, me|udràvnata vrska Jaìnce, gradskite turisti~ki centri Gostivar i Tetovo; so konceptot za za{tita na ìvotnata sredina }e se namaluva zagaduvaweto preku sistemski merki vo primarniot sektor, komunalnoto i industriskoto zagaduvawe, energetikata, soobra}ajot i racionalno stopanisuvawe so prirodnite bogatstva.

So postavkite na PP Gostivar od 1987 god. se predviduva op{tinata da broi 140.000 ìteli, a gradot Gostivar 60.000 ìteli, rasporedeni vo trostepen sistem na naseleni mesta. Gostivar, kako gradska naselba koj zaedno so D. Bawica i âjle }e funkcionira kako edinstven aglomeraciski sistem, 10 centri na zaednici na sela i ostanati vo koi se izvojuva kategorija specifi~ni naselbi vo ramkite na nacionalniot park "Mavrovo"; primarniot sektor, kako stopanska granka {to vo najgolem obem go angaìra prostorot, se intenzivira preku iskoristuvawe na mo`nosta za navodnuvawe na novi 6.300 ha vo Polog, razvoj na sto~arstvoto vo planinskite delovi i melioracija na pasi{niot fond i potpolno angaìrawe na {umskoto zemji{te preku sozdavawe na bioekolo{ki


129

stabilni {umi; sekundarniot sektor se razviva vo pravec na koncentracija na industriskite kapaciteti vo gradot, zajaknuvawe na postojnite tekstilni kapaciteti vo Rostu{e, Skudriwe i @irovnica i locirawe na pomali kapaciteti vo centrite na zaednici na sela, odnosno disperzija na lokaciono vrzanata industrija vo zavisnost od rasprostranetosta na rudnite rezervi; vo ramkite na soobra}ajnata infrastruktura, se predviduva realizacija na magistralniot paten pravec Tetovo-Gostivar-N.Selo-Ki~evo, regionalnite patni pravci Gostivar-Tetovo; Gostivar-M. Brod; Gostivar-Gali~nik i Gostivar-Debar i dooformuvawe na lokalnata patna mreà. Vo ramkite na èlezni~kiot soobra}aj se predviduva prodolùvawe na èleznicata do Struga; razvojot na vodostopanstvoto e vo nasoka na izgradba na poedine~ni i zaedni~ki sistemi za zafa}awe, transport i tretman na otpadnite vodi, a za Gostivar se predviduva izgradba na pre~istitelna stanica, dodeka za ostanatite naselbi celosna realizacija na kanalizacionata mreà so stanici za soodveten tretman; se predviduva i izgradba na deponija za cvrsti otpadoci; za zadovoluvawe na potrebite od elektri~na energija, pokraj postojnite hidroelektrani "Vrutok", "Raven" i "Vrben", se predviduva izgradba novi:"Bo{kov Most", "@irovnica" i "Lakanci", kaki i izgradba na branata vo Lukovo Pole. Vo odnos na transportot na elektri~na energija se prdviduva postavuvawe na 35 KV dalnovod Debar-Jan~e, 110 KV dalnovod Vrutok, [piqe, TS 110/20 KV vo blizina na selata Leunovo, Nikiforovo i Mavrovo.

So postavkite na PP Tetovo od 1988 god. se predviduva op{tinata da broi 206.000 ìteli, a gradot Tetovo 60.000 ìteli, rasporedeni vo trostepen sistem na naseleni mesta. Tetovo, kako gradska naselba, potoa 6 poluurbani naselbi - centri na zaednici na sela (Tearce, Vratnica, Bogoviwe, êlopek, @elino i jegunovce) i ostanati naseleni mesta. Konceptot na sistemot na naseleni mesta, spored PP Tetovo e vo korelativna postavenost so konceptite na razmestenost na nestopanskite dejnosti, komunalnata opremenost i domuvaweto.

Razvojot na primarniot sektor koj kako stopanska aktivnost vo najgolem obem go angaìra prostorot i vo idniot period se predlaga da se najde vo prioritetnite dejnosti so prose~na stapka na razvoj od 4%. Se predlaga intenziven razvoj na poledelstvoto vo ramni~arskite delovi pred sé preku organizirano proizvodstvo na ìta, industriski kulturi i gradinarski kulturi, kako i zgolemuvawe na zemji{teto na primarniot sektor preku obrabotka na napu{tenite povr{ini; iskoristuvawe na mo`nosta za navodnuvawe vo Polog; razvoj na sto~arstvoto vo planinskite delovi i melioracija na pasi{niot fond, kako edna od vode~kite granki na primarniot sektor i potpolno angaìrawe na {umskoto zemji{te i negovo zgolemuvawe za 7,6% kako rezultat od po{umuvaweto na golinite i neobrasnatoto {umsko zemji{te.

Razvojot na sekundarniot sektor se zacrtuva vo pravec na maksimalno povrzuvawe na razvojot so industriskiot kompleks vo Skopje, iskoristuvawe na hidroenergetskiot potencijal, voveduvawe na grankite metaloprerabotuva~ka i elektroindustrij, zajaknuvawe na postojniot tekstilen kapacitet "Teteks" i mebelskiot pogon "[IK "Jelak", razvoj na prehranbenata industrija i locirawe na pomali kapaciteti vo centrite na zaednici na sela.

Vo razvojot na infrastrukrurnite sistemi, vo ramkite na soobra}ajnata infrastruktura, se predviduva realizacija na zapadnata magistrala E-65,


130

regionalnite patni pravci Tetovo-Tearce-Jaìnce-Jugoslavija, Tearce-Jegunovce-Dvorce-Radu{a-Skopje, Tetovo-Popova [apka-Jugoslavija i Jegunovce-@elino-êlopek-Volkovija i dooformuvawe na lokalnata patna mreà vo dolìna od 260 km.

Vodosnabduvaweto se predlaga da se re{ava so izgradba na lokalni i regionalni sistemi za vodosnabduvawe, transport i tretman na otpadnite vodi, kako i podobruvawe na vodosnabduvaweto na gradot Tetovo preku zafa}awe na izvori na [ar Planina i doizgradba na rezervoarski prostor. Za tretman na otpadnite vodi se predviduva celosna realizacija na kanalizacionite mreì so stanici za soodveten tretman.

Za zadovoluvawe na potrebite od elektri~na energija na op{tinata i po{iroko, pokraj postojnite hidroelektrani se predviduva izgradba na novi tri hidroelektrani na rekata Pena.

Od aspekt na razvojot na turizmot se izdvojuvaat lokalitetite Popova [apka, Jelak, Brustovec i izvori{niot del na Pena.

Prostorniot plan na grad Skopje od 1985 god. definira ~etiristepen sistem na naselbi vo skopskata kotlina, spored principot na funkcionalnata hierarhija. Vo grupata na naseleni mesta od tret stepen se predvideni: Radu{a i Kopanica. Ostanatite naseleni mesta (Bojane, Ra{~e, G. Svilare i Dvorce) se kategorizirani vo ~etvrt stepen-takanare~eni proizvodni sela.

Nacrtot na Generalniot urbanisti~ki plan na grad Skopje (vo faza na usvojuvawe), analizirajki go problemot na vodosnabduvaweto ja potvrduva va`nosta na izvorite Ra{~e (I i II) za vkupniot razvoj na gradot. Imajki ja predvid lokaciskata postavenost na izvorite nadvor od opfatot na Planot i specifikite na nivnoto hranewe, se zalaga za izrabotka na poseben specijalisti~ki proekt za za{tita na podra~jeto na izvorot Ra{~e.

1.1.1. Nasoki od urbanisti~ki planovi za naselenite mesta vo Prvata i Vtorata za{titna zona

Za naselbite za koi ima izraboteno planska dokumentacija se sogleduvaat razvojnite tendencii vo odnos na nivnata teritorijalna ekspanzija, infrastrukturno opremuvawe i organizacija na funkciite za domuvawe, op{testven standard i stopanstvo. Moè da se zaklu~i deka proekciite na naselenieto za golem del od naselbite se predimenzionirani, taka {to pro{iruvawata na urbanite opfati, gi pokrivaat idnite potrebi za razvoj za periodot do 2020 god, kako vremenski horizont na Planot. So ogled na toa deka op{tinite ve}e gi primenuvaat ovie planovi, pri utvrduvaweto na nasokite za razvoj na naselbite, se zemaat predvid onie {to se definirani so postojnata dokumentacija.

Prostorniot razvoj na naselbata Poroj se dviì vo site tri pravci, osven severniot kade se preklopuvaat katastarskite granici so naselba Xep~i{te; novite prostori se nameneti za gradba na stanbeni objekti i za razvoj na stopanski dejnosti, osobeno na maloto stopanstvo-mnogu popularna aktivnost vo poslednite godini i toa prete`no na lokaciite dol` regionalniot pat. Poradi toa vo predlog izmenata na UDNM se predviduvaat lokacii za stopanski dejnosti pokraj regionalniot pat, prenamena na del od stanbenite objekti (prizemnite delovi) za delovni nameni, angaìrawe na novi povr{ini za domuvawe i javni funkcii kon severoistok, severozapad i jugoistok.


131

Potrebite za prostoren razvoj na naselbata Xep~i{te se obezbeduvaat preku angaìrawe na novi povr{ini kon severoistok, severozapad i jugoistok za domuvawe so delovni sodrìni, op{testveniot standard i javnite funkcii. Za razvoj na maloto stopanstvo, se predviduva lokacija vo severniot del na pro{ireniot urban opfat.

Osnovnite celi na prostorniot razvoj na naselbata Tearce se: racionalno i organizirano iskoristuvawe na zemji{teto, namaluvawe na migracijata kon gradot, racionalno razmestuvawe na site funkcii vo prostorot (domuvawe, stopanstvo, javni funkcii i sl.), povisok razvoj na komunalnata nfrastruktura. Od tie pri~ini se predviduva modernizacija na postojnata i izgradba na nova patna mreà, zafa}awe na novi izvori za vodosnabduvawe, pro{iruvawe i modernizirawe na elektri~nata mreà, izgradba na kanalizacionen sistem i regulacija na koritoto na rekata Bistrica.

So Op{tiot akt za naselba Nepro{teno se predviduva pro{iruvawe na urbaniot opfat na naselbata za 14,25 ha, {to vo odnos na postojniot iznesuva zgolemuvawe za okolu 14%. i toa na severoistok za domuvawe, na jugoistok i od drugata strana na regionalniot pat za pogolemi objekti od industrijata. Izgradbata na objekti od malo stopanstvo i uslu`ni dejnosti se predviduva vo ramkite na stanbenite lokacii.

Prostorniot razvoj i reìmot na gradba vo naselbata Slatino e reguliran so Op{t akt za naseleno mesto i UDNM. Najgolem del od naselbata e angaìran za funkcijata domuvawe. Za potrebite na idniot prostoren razvoj se predvideni dve pro{iruvawa na urbaniot opfat so vkupna povr{ina od 16,3 ha. Pro{iruvaweto koe se predviduva vo severoisti~niot del e nameneto za domuvawe, a ona vo jugoisto~niot del za domuvawe i stopanstvo. So pro{iruvaweto na urbaniot opfat na naselbata se zafa}aat prostori od drugata strana na regionalniot pat.

Za naselbata Pr{ovce ima izgotveno Op{t akt so Odluka za na~inot na izgradba vo 2000g. Se predviduva pro{iruvawe na urbaniot opfat na naselbata od okolu 22,6 ha (27,4% od postojniot urban opfat) vo jugoisto~niot del na naselbata: centralniot del od pro{iruvaweto e namenet za domuvawe, severniot i ju`niot za razvoj na industrija-pogolemi stopanski kapaciteti, objekti od oblasta na maloto stopanstvo, uslu`nite dejnosti i stopanski dvorovi se predviduvaat vo ramkite na lokaciite nameneti za domuvawe.

Za naselba Dobro{te dominantna funkcija i natamu ostanuva individualnoto domuvawe, vo ~ij sostav se prededviduvaat stopanski dvorovi kako edinstveni prostori za stopanstvo. Predvideno e pro{iruvawe na urbaniot opfat od 6,2 ha, na isto~nata strana, odnosno od drugata strana na regionalniot pat za domuvawe.

Urbanisti~kata dokumentacija za naselbata Odri se sostoi vo Op{t akt za naselenoto mesto i Odluka za na~in na izgradba Se predviduva pro{iruvawe na urbaniot opfat na naselbata za 9,2 ha, koi zaedno so postojniot opfat od 86,2 ha iznesuva 95,4 ha. Najgolem del od urbaniot opfat e namenet za domuvawe so stopanski dvorovi, dodeka za razvoj na maloto stopanstvo se predviduva pomal prostor vo zapadniot del na urbaniot opfat.

Koncepcijata za prostoren razvoj na naselbata Belovi{te vo planskiot period treba da obezbedi: namaluvawe na migracionite procesi i vra}awe na


132

naselenieto, intezivirawe na procesite na deagrarizacija, urbanizacija i razvoj na turizmot, ugostitelstvoto i drugite oblici na maloto stopanstvo. Za taa cel se predviduva intenzivirawe na zemjodelieto i sto~arstvoto, meliorirawe na pasi{tata (za koi se konstatira deka se nedovolno iskoristeni), podobruvawe na kvalitetot na {umskiot fond, razvoj na dejnosti od malo stopanstvo, (prerabotka na zemjodelski proizvodi), proizvodnoto zanaet~istvo, proizvodni i prerabotuva~ki kapaciteti.

Celta na GUP Vratnica kako osnova za prostorniot razvoj na naselbata vo planskiot period e obezbeduvawe na racionalna prostorna organizacija vo funkcija na maksimalna za{tita na zemjodelskoto zemji{te, podignuvawe na standardot na domuvawe i sozdavawe uslovi za razvoj na malo stopanstvo, industrija, osobeno drvna poradi iskoristuvawe na {umskoto bogatstvo, razvoj na sto~arstvoto i povisoko nivo na infrastrukturna opremenost na naselbata, razvoj na javnite funkcii i funkcii od op{testven standard vo soglasnost so mestoto i ulogata na naselbata vo sistemot na naselbi kako sedi{te na op{tina. Industriskata zona se predviduva vo severniot del na naselbata, a na zapadnata strana lokacii za malo stopanstvo, dodeka vo ju`niot i jugoisto~niot del stopanski dvorovi.

So Op{tiot akt za naselba [em{evo, se predviduva pro{iruvawe na granicite na urbaniot opfat na naselbata za 24 ha. Pro{iruvaweto se predviduva na site ~etiri strani i e nameneto za domuvawe. Vo ramkite na lokaciite nameneti za domuvawe, vo zavisnost od potrebite i interesot na lokalnoto naselenie, se predviduva, odnosno dozvoluva i izgradba na objekti za malo stopanstvo i tercijaren sektor, odnosno stopanski dvorovi vo koi moè da se odvivaat aktivnosti od oblasta na zemjodelie i sto~arstvo za sopstveni potrebi.

Za naselba Jan~i{te se planiraat, pokraj zemjodelska dejnost, stopanski i servisni funkcii, objekti od op{testven standard, trgovski i ugostitelski kapaciteti i izletni~ki i rekreativni tereni. Pokraj intenzivirawe na zemjodelieto koe i vo planskiot period }e bide dominantna dejnost na naselbata, se predviduva i pointenziven razvoj na sto~arstvoto za {to ima povolni prirodni uslovi, izgradba na mini farmi i sl., po{umuvawe na golini, podigawe na drvoredi pokraj vodnite tekovi, pati{tata i vo naselenoto mesto. Se predviduvaat dve stopanski zoni, vo centralniot i vo zapadniot del na naselbata, modernizacija, doopremuvawe i osovremenuvawe na kompletnata infrastruktura i realizacija na kanalizacionen sistem kako prioritet, izvedba na deponija, ~ija to~na lokacija bi se odredila so podetalni istraùvawe.

Osnovnite celi na prostorniot razvoj vo planskiot period, spored GUP na op{tina Jegunovce se: racionalizacija na grade`noto zemji{te i za{tita i za~uvuvawe na zemjodelskoto zemji{te.

Ne se predviduva pro{iruvawe na urbaniot opfat na naselbata. Prostornata koncepcija na naselbata za idniot period se zasniva na definiranite celi i vo toj smisol se predlaga:

− maksimalno iskoristuvawe na postojnoto zemji{te vo ramkite na urbaniot opfat za gradba na stanbeni objekti;


133

− zona za razvoj na funkcii od oblasta na malo stopanstvo i proizvodni stopanski dvorovi za sovremeno odgleduvawe na dobitok i ìvina, koja se predviduva vo jugozapadniot del;

− sozdavawe uslovi za podignuvawe na standardot na domuvawe preku kvalitetna, sovremena izgradba i eliminirawe na substandardniot stanben fond i

− predviduvawe racionalna i efikasna soobra}ajna i komunalna infrastruktura. Analizite i istraùvawata za potrebite na GUP-ot za @elino

konstatirale potreba od pro{iruvawe na urbaniot opfat. Razvojot vo planskiot period treba da obezbedi racionalno iskoristuvawe na zemjodelskite povr{ini, pointenziven razvoj na sto~arstvoto, razvoj na maloto stopanstvo vo funkcija na zemjodelieto i sto~arstvoto. Koncepcijata na prostoren razvoj na naselbata @elino treba da obezbedi: organizacija na domuvaweto kako prostorno najdominantna funkcija vo postojnite granici, so minimalno zafa}awe na novi povr{ini; formirawe na stopanska zona za dejnosti od malo stopanstvo, proizvodni stopanski dvorovi za sovremeno odgleduvawe na dobitok i ìvina, pogoni za proizvodstvo i prerabotka na zemjodelski i sto~arski proizvodi; podignuvawe na standardot na domuvawe i eliminirawe na substandarden stanben fond; predviduvawe racionalna i efikasna soobra}ajna i komunalna infrastruktura; predviduvawe na novi i osovremenuvawe na postojnite funkcii od op{testven standard i javni funkcii, soglasno ulogata i zna~eweto na naselbata kako sedi{te na Op{tina.

Za naselbata Palatica ima izgotveno Op{t akt so Odluka za na~in na izgradba vo granicite na urbaniot opfat i UDNM. Za potrebite na idniot prostoren razvoj na naselbata, se predviduva pro{iruvawe na urbaniot opfat od okolu 22 ha. Najgolem del od urbaniot opfat na naselbata e namenet za domuvawe, vo sostav na koj se predviduvaat i stopanski dvorovi. Vo severniot del na naselbata se predviduva zona za razvoj na stopanstvoto. Objekti od malo stopanstvo i uslu`ni dejnosti se predviduvaat vo ramkite na zonite za domuvawe.

So Op{tiot akt za naselba Trebo{ se predviduva pro{iruvawe na urbaniot opfat na naselbata za 6,15 ha na isto~na, zapadna i ju`na strana. Vo zonite nameneti za domuvawe, spored Op{tiot akt i Odlukata se dozvoluva, osven izgradba na stanbeni i objekti od malo stopanstvo, uslu`ni dejnosti i stopanski dvorovi, dodeka vo predvidenoto pro{iruvawe vo ju`niot del se predviduva zona za industrija.

Spored planskite opredelbi, naselbata Ra{~e i vo planskiot period }e se razviva kako naselba so dominantna zemjodelska dejnost. Za intenzivirawe na zemjodelieto potrebno e navodnuvawe vo letniot period i agrotehni~ki merki, regulirawe na koritoto na Vardar za spre~uvawe na poplavi. Se predviduva pro{iruvawe na urbaniot opfat na naselbata na site strani i toj prostor vo najgolem del se predviduva za domuvawe. Vo jugozapadniot del od naselbata se predviduva zona za malo stopanstvo.

Osnovni celi na koncepcijata za prostoren razvoj na naselbata Radu{a se: za~uvuvawe na zemjodelskoto zemji{te, maksimalno iskoristuvawe na slobodnite povr{ini za da se spre~i zafa}awe na novi, racionalna i efikasna


134

soobra}ajna i komunalna infrastruktura. Za taa cel se predviduvaat pro{iruvawa na urbaniot opfat kon povisokite delovi na @eden, na tereni so niska bonitetna klasa. Na zemji{te severno od prugata, se predviduva zona za malo stopanstvo. Severno od ovaa zona e predvidena zona za mini farmi. Ju`no od prugata pak, e predvidena mala satelitska naselba koja dava mo`nost na zainteresiranite za malo stopanstvo, vo blizina da si izgradat i objekti za ìveewe. Se predviduva izgradba na stopanski objekti so slednata namena: separacija za pesok vo grade`ni{tvoto; learnica za oboeni metali; pro{iruvawe na postojniot pogon za {ampiwoni; pro{iruvawe na kapacitetot na ribnikot.

Spored procenkata na idnite potrebi za prostoren razvoj na naselbata Bojane se predviduva pro{iruvawe na urbaniot opfat na severnata, jugoisto~nata i jugozapadnata strana. Pro{iruvaweto na severnata strana e predvideno za domuvawe, dodeka vo jugizapadniot del se predviduva zona za razvoj na malo stopanstvo, javni funkcii i op{testven standard.

1.2. Proekcija na naselenieto

Naselenieto e eden od osnovnite elementi na koi bazira idnata prostorna organizacija na opredeleno podra~je. Vrz osnova na izvr{enata proekcija na brojot, strukturata, tempoto na rasteòt, kriteriumite za razmestuvawe i podvi`nosta na naselenieto, bazira ostvaruvaweto na idnata organizacija i ureduvawe na prostorot. Me|utoa, demografskiot aspekt e mo{ne stohasti~en i te{ko e da se dojde do fiksni elementi koi odreduvaat stabilni uslovi na idnoto razmestuvawe i podvi`nost na naselenieto.

Pri izgotvuvawe na ovaa proekcija primeneta e t.n. analiti~ka metoda. Ovaa metoda podrazbira prou~uvawe na dosega{nite promeni i postavuvawe na hipotezi za idnite dvièwa na osnovnite komponenti na demografskiot razvoj: fertilitetot, mortalitetot i migraciite. Sega{nata starosna struktura e rezultanta na promenite na ovie komponenti na demografskiot razvoj vo minatoto, taka {to i promenite vo starosnata struktura, od svoja strana, vlijaat vrz fertilitetot i mortalitetot, kako i vrz migraciite na naselenieto.

Soznanija za osnovnite belezi, strukturnite karakteristiki i promeni, kako i dinamikata na naselenieto, se neophodni pri planiraweto kako edna od osnovnite zada~i na ovoj Plan. So pomo{ na zakonitostite na demografskiot razvoj i utvrdenite tendencii i intenzitetot na dosega{nite dvièwa, moàt da se utvrdat elementite za kreiraweto na politika na razvojot i toa: demografskite tekovi na procesot na urbanizacija, podigawe na op{toobrazovno i kulturno nivo na naselenieto, podobruvawe na demografsko-ekonomskite belezi (aktivitet) i dr. Vo toj kontekst se tretiraat i osnovnite agregati i strukturi na naselenieto vo ovoj Plan. Imeno, se pretpostavuva natamo{en porast na brojot na ìteli, podobruvawe na op{tostopansko nivo i drugi uslovi na op{testveniot i li~niot standard, podignuvawe na kulturno-obrazovnoto nivo na naselenieto i dr.

Stapkite na prirast, odnosno opa|awe na vkupnoto naselenie vo regionalni razmeri se na zna~itelno nisko nivo sporedeno so prethodnite dve decenii (1961-1981), no razlikite vo oddelni naselbi se zadrùvaat i


135

prodlabo~uvaat. Pokraj od prirodniot prirast, ovie sostojbi se usloveni i od mehani~kite dvièwa, kako rezultat na zgolemenata mobilnost, vrskite so sosednite prostori (blizinata so granicata na sever od zemjata). Migraciite od selo kon grad na ovoj prostor, za razlika od periodot do 1981 god., se stabilizirani i ne se zna~itelno intenzivni.

Vrz baza na navedenite premisi se predviduva deka vo 2020 god. vkupnoto naselenie vo za{titnite zoni }e iznesuva 61.850 ìteli vo 11.890 doma}instva.

Vkupno naselenie vo 2020 g. po poodelnite naselbi }e iznesuva:

Tabela br. 38. Proekcija na naselenieto

Naseleno mesto Broj na ìteli KONDOVO G. Svilare 780 Ra{~e 2.000 Radu{a 1.600 Dvorce 280 SARAJ Bojane 2.700 Kopanica 750 JEGUNOVCE Siri~ino 400 [em{ovo 1.800 @il~e 550 Prequbi{te 400 Tudence 400 Kopance 750 Jan~i{te 550 Raotince 500 Podbre|e 160 Jegunovce 750 Ratae 380 TEARCE Odri 1.500 Dobro{te 3.000 Glo|i 1.400 Tearce 3.900 Slatino 4.500 Le{ok 450 Nepro{teno 1.200 Nera{te 4.000 Pr{ovce 2.500 VRATNICA Jaìnce 950 Roga~evo 450 Staro Selo 300 Vratnica 650 Belovi{te 450 Ora{je 1.300


136

Naseleno mesto Broj na ìteli @ELINO Palatica 2.500 Trebo{ 3.000 @elino 4.500 Cerovo 500 Ozormi{te 1.600 XEPÎ[TE Poroj 2.700 Xep~i{te 4.500

Vo ramkite na strukturnite promeni na naselenieto se ocenuva deka }e dojde do zgolemuvawe na u~estvoto na postaroto naselenie. Se o~ekuva naselenieto na vozrast od 0-19 god. da go namali u~estvoto vo vkupnoto naselenie od 40% na 30%. Povisoko u~estvo se o~ekuva kaj naselenieto vo starosnite grupi od 20-59 god. (od 48% na 57%). Rabotosposobniot kontingent }e u~estvuva so 62% vo vkupnoto naselenie, dodeka aktivitetot bi se zgolemil na 25%, vo odnos na 19,6% vo 1994g. Po~ituvaj}i gi dosega{nite dvièwa kaj osnovnite kulturolo{ki belezi na naselenieto, moàt da se o~ekuvaat pointenzivni promeni vo odnos na pogolem opfat na decata vo osnovni u~ili{ta, odnosno stepen na opafatenost vo granici na mo`noto opfa}awe. Isto taka se nametnuva i potrebata za po{iroko opfa}awe na idnite generacii vo srednite u~ili{ta, so soodvetno plansko naso~uvawe od aspekt na potrebite na stopanstvoto.

1.3. Optimalno koristewe na klu~nite razvojni faktori vo nasoka na odr`liv razvoj

Ekonomskata analiza vo funkcija na realno predviduvawe na idniot razvoj neophodno e da navleze i da dade objektivno vrednuvawe na potencijalite i pogodnostite na pozna~ajnite resursi. Istovremeno e neophodno da se definira limitot na aktivnostite vo prostorot, koj proizleguva od za{titata na podzemnata izdan vo Dolen Polog i izvorot Ra{~e. Pozna~ajni akcenti se slednite:

• postojat povolni uslovi za site gradinarski i ovo{ni kulturi, za odgleduvawe i prerabotka na tutun, odgleduvawe na ìtnite rastenija, dodeka lozarstvoto, iako postojat pogodnosti, zaradi otsustvo na tradicija za negovo odgleduvawe vo regionot, ne pretstavuva potencijal; vo nasoka na za{tita na podzemnite vodi e zgolemuvaweto na povr{inite pod trajni nasadi;

• prirodnite uslovi i izgradenite potencijali ovozmoùvaat intenzivirawe na zemjodelskoto proizvodstvo; izgradenite objekti vo sostav na sistemite za navodnuvawe se koristat nedovolno (zaradi nivnata lo{a sostojba); so sozdavawe na uslovi za intenzivirawe na zemjodelskoto proizvodstvo, primenata na agrotehni~kite merki i zgolemuvaweto na navodnuvanite povr{ini }e se vr{i i pointenzivna infiltracija na {tetni i opasni materii vo podzemjeto; od tie pri~ini, odr`livoto zemjodelsko proizvodstvo }e bazira na racionalna primena


137

na agrotehni~ki merki soobrazeni so potrebite na rastenijata i sezonskite uslovi i primena na {tedlivi metodi pri navodnuvaweto

• planinskite pasi{ta na Radu{kiot masiv pruàat izvonredni uslovi za razvoj na sto~arstvoto, dodeka na isto~nite padini na @eden pasi{tata se posiroma{ni; izrazena e ~uvstvitelnosta na celiot masiv na @eden, zaradi opasnosta od zagaduvawe na podzemnite vodi, od prisustvoto na stoka i sto~arski objekti; odr`livoto sto~arstvo }e bazira na voveduvawe na standardi za maksimalen broj na grla na edinica povr{ina, kako i na primena na sovremeni tehnolo{ki re{enija za evakuacija na otpadnite vodi i otpadot od sto~arskite objekti

• {umite na prostorot na za{titnite zoni ({umsko stopanski edinici "Matka" i "Ora{je") se prete`no niskostebleni i ne pretavuvaat ekonomski potencijal; zaradi prirodnite uslovi, sekakvi odgleduva~ki merki za nivno preveduvawe vo visokostebleni (za postignuvawe na ekonomski efekti) te{ko se sproveduvaat; nivna dominantna funkcija pretstavuva za{titata od erozija i imaat izvonredna va`nost za vkupnata hidrolo{kata stabilnost na slivnoto podra~je na izvorot; vo nasoka na odr`livo upravuvawe so {umite, vo {umskostopanskite edinici "Matka" i "Ora{je" ne treba da se o~ekuvaat pozna~ajni ekonomski efekti od eksploatacijata na {umite, dodeka vo {umite so stopanska namena na [ara (Treta za{titna zona) ne treba da se zgolemuva obemot na se~ata

• Matali~nite rudni rezervi vo uslovi na sega{niot stepen na istraènost nemaat ekonomsko zna~ewe, no postojat indikacii {to naso~uvaat kon natamo{no istraùvawe na rezervite na hromot i magnezitot. Postojat rezervi na nemetalni nao|ali{ta, od koi od varovnikot, travertinot, oniksot i dolomitot se dobivaat ekonomski efekti: od druga strana, eksploatacijata na mineralni surovini vo Prvata za{titna zona iako e zabraneta, seu{te egzistira; primenetite tehnolo{ki postapki ne obezbeduvaat soodvetna za{tita na podzemnite vodi vo regionot; odr`liviot razvoj na eksploatacijata na mineralnite surovini }e bazira na za{tita na revirite na @eden: utvrduvawe na vlijanieto od eksploatacijata na dolomitot od strana na HEK Jugogrom i mo`na dislokacija na rudnikot, zabrana za otvarawe na kamenolomi, zatvarawe na postojnite, kako i na primena na sovremeni tehnolo{ki metodi za za{tita na vodite i ìvotnata sredina voop{to

• prisustvoto na dvata stopanski kompleksi na HEK Jugohrom i rudnikot Radu{a e osnova za unapreduvawe na stopanstvoto vo regionot, me|utoa po pat na nivna revitalizacija i prenamena na delovi od proizvodstvoto; saniraweto na ekolo{kite problemi vo neposredna vrska so za{titata na izvorot, karakteristi~ni za ovie kapaciteti, e preduslov za nivna ponatamo{na rabota

• postojat uslovi za razvoj na prerabotuva~ki granki (vo prv red na prehranbenata). Limitira~kit faktor na prirodnata sredina }e bide osnova za definiraweto na grankite {to moàt da se razvivaat na ovoj ~uvstvitelen prostor, kako i na merkite za za{tita na ìvotnata sredina

• postojat prirodni i zna~ajni kulturno-istoriski vrednosti za razvoj na turizmot vo [arsko-polo{kiot region, dodeka postojnata receptivna ponuda i infrastruktura ne e dovolno atraktivna; odr`liviot turizam }e


138

bide naso~en kon promeni vo tretmanot na ovie vrednosti od strana na lokalnoto naselenie i integrirawe na ovaa stopanska granka vo vkupniot razvoj

• hidroenergetskite potencijali se mali • koli~estvata na raspolo`livite vodi vo regionot se dovolni da gi

zadovolat potrebite na naselenieto; se javuvaat problemi zaradi kvalitetot na podzemnite i povr{inskite vodi od koi se vodosnabduva naselenieto vo oddelni podra~ja, taka {to postojnite vodozafati se napu{taat i potrebno e iznao|awe na novi; dopolnitelnoto zafa}awe na vodi }e se odrazi na stabilnosta, kvalitetot i izda{nosta na izvorot; odr`livoto koristewe na vodite }e bazira na maksimalna racionalnost i nivna za{tita; navodnuvaweto e mo`no da se podobri so revitalizacija na postojnite i izgradba na novi mali akumulacii, kako i so koristewe na podzemni vodi od vodozafati ~ij {to kvalitet ne odgovara na standardite za voda za piewe

• kvalitativnite belezi na ~ove~kite resursi se povolni od aspekt na raspolo`livata rabotna raka, dodeka kvalifikacionata struktura ostanuva relativno nepovolna. Imaj}i predvid deka osovremenuvaweto na tehnologijata i tehnikata ima isklu~itelno zna~ewe za za{titata na vodenite resursi, neophodni se vloùvawata vo okvalifikuvaweto na rabotnata raka

• soobra}ajnata infrastruktura e izgradena vo obem {to ovozmoùva dobra komunikaciona povrzanost vo regionot i so okolnite prostori; postojniot reìm na soobra}aj moè da predizvika negativni efekti vrz kvalitetot na podzemnite vodi, vo uslovi na nepostoewe na soodvetni tehni~ki i biolo{ki merki za ublaùvawe na ovie vlijanija; natamo{noto unapreduvawe na mreàta }e bide vo nasoka na osovremenuvawe na patnata mreà, {to podrazbira i zadolìtelna primena na ovie merki

2.Razvoj na stopanstvoto

Zapo~natite procesi na socio-ekonomskite promeni vo na{ata Dràva, kako {to se ekonomskite reformi, restrukturirawe na dràvnite pretprijatija, privatizacijata, pazarnoto stopanisuvawe, vospostavuvawe na pazarnite institucii (pazar na zemji{te, pari, kapital, rabotnata sila idr.), uslovuvaat brzi promeni vo tendenciite na stopanskiot razvoj i strukturata na stopanskite kapaciteti. Stimuliraweto na pretpriemni{tvoto, primatot na privatnata sopstvenost vrz zemji{teto, od edna strana i zgolemenite socijalni tenzii predizvikani od zatvaraweto na krupnite stopanski kapaciteti pretstavuvaat osnovni belezi na promenite vo ekonomijata vo analiziranoto podra~je i po{irokoto okruùvawe. Postavuvaweto na temelite na odr`liv ekonomski prosperitet }e bazira na ekolo{ki odr`livoto stopanstvo, koristeweto na pazarnite pogodnosti i integracija na socijalnite vrednosti.

Razvojot vo naredniot period, osobeno vo prvite godini, vo osnova }e se potpira na revitalizacijata i prestruktuiraweto na postojnite proizvodstveni kapaciteti. Visokata tehnolo{ka depresijacija i niskoto nivo na koristewe na izgradenite kapaciteti }e se nadminuva so nivna transformacija, {to }e pridonese za pogolemo i poefikasno zgolemuvawe na proizvodstvoto i na


139

uslugite. Vo taa nasoka se i mo`nostite za angaìrawe na objektite na nekoga{nite op{testveni zemjodelski zadrugi i zadru`ni domovi koi sega se zatvoreni, ruinirani i neaktivni. Ednovremeno so transformacijata i prestruktuiraweto, }e se sozdavaat i uslovi za pogolema primena na nau~nite i tehni~ko-tehnolo{kite dostigawa. Zna~aen uslov za zaìvuvawe i dinamizirawe na proizvodstvoto i na uslugite e zgolemuvaweto na izvozot. Toj }e se zgolemuva so pointenziven raste` na proizvodstvoto. Tranzicijata vo ekolo{ki odr`livata ekonomija }e vklu~i promena na linearnite vo cirkularni tekovi na resursi, taka {to resursite }e se koristat kontinuirano - otpadocite }e se recikliraat i }e pretstavuvaat surovina vo nekoj drug proizvodstven proces, za da se reducira koli~estvoto na otpadocite i za da se za{tedat prirodnite resursi. Osnovnite principi pri idnoto organizirawe na strukturata na stopanskite kapaciteti na podra~jeto se slednite:

− Predominatna upotreba na energijata od obnovlivi izvori; − Efikasno koristewe na energenti, vklu~uvaj}i celosno reciklirawe na

minimiziranite resursi; − Minimalna upotreba na toksi~nite materijali bez emitirawe vo

ìvotnata sredina i − Koristewe na polnata cena na ~inewe (analiza na tro{oci vklu~eni vo

celosen ciklus, od tro{oci na zagaduvawa do tro{oci na realizacija), vo politikata, proizvodstvoto i donesuvawe na odluki od strana na potro{uva~ite. Razvojot na mali i sredni pretprijatija }e pretstavuva snaèn impuls za

zgolemuvawe na proizvodstvoto i na uslugite vrz kvalitativni osnovi. ]e se sozdavaat uslovi za zgolemuvawe na nivniot broj so jaknewe na privatnata inicijativa i so strukturnata transformacija na op{testvenite pretprijatija vo privatni mali i sredni pretprijatija i nivno povrzuvawe vrz kooperantski osnovi. So ogled na krajno ograni~enite mo`nosti za obezbeduvawe na sredstva za investirawe, tie treba najracionalno i najefikasno da se koristat pred se za poddrùvawe na mali i sredni eksportno orientirani pretprijatija koi pridonesuvaat za zgolemuvawe na vrabotenosta.

Vo regionot na Prvata i Vtorata za{titna zona na izvorot Ra{~e sopstveni~kata struktura na stopanstvoto e determinirana od sektorot na privatnite zemjodelski doma}instva, sektorot na maloto privatno stopanstvo, dodeka sektorot na krupnoto stopanstvo (Kombinatot "Jugohrom" i Rudnikot "Radu{a") e vo proces na privatizacija.

Od aspekt na prostornata razmestenost na sektorot na privatnite zemjodelski stopanstva, osnovna e konstatacijata deka ovoj sektor vo regionot se karakterizira so uramnoteèna i izrazito usitneta posedovna struktura. Voveduvaweto i razvivaweto na tehnologii vo zemjodelskoto proizvodstvo }e bide nose~ka merka, so cel da se podobrat ekonomskite efekti i zgolemat prinosite i masimalno za{titat podzemnite vodi. Isto taka, }e bide nu`no kreditirawe na zemjodelskite doma}instva za tehnolo{ko modernizirawe na nivnoto proizvodstvo. Usoglasuvaweto na procesot na modernizacija, okrupnuvawe, specijalizacija i komercijalizacija na zemjodelskite doma}instva, }e otvari mo`nosti za vrabotuvawa vo neagrarnite dejnosti. So soodvetni merki na agrarnata politika, bez naru{uvawe na osnovnite principi na pravi~nost, treba da se stimulira izdvojuvaweto na selskite doma}instva


140

sposobni za prilagoduvawe na promenite na pazarot i vo vkupnoto socio-ekonomsko okruùvawe, a na taa osnova i za obezbeduvawe sredstva za vloùvawe vo rastot na proizvodstvoto i zgolemuvawe na ìvotniot standard.

Firmite vo maloto privatno stopanstvo se lociraat isklu~ivo spored odlukite na oddelnite sopstvenici, taka {to nivnoto rasprostranuvawe vo ramkite na naselenite mesta }e bide na lokaciite definirani so postojnata planska dokumentacija za naselbite; za naselbite vo op{tinata Jegunovce i dve naselbi od op{tina Vratnica lociraweto na ovie objekti }e bide regulirano preku izrabotka na nova urbanisti~ka dokumentacija {to treba da se realizira vo period od najmnogu pet godini. Vo slu~aj da postoi interes za izgradba na stopanski objekti vo ramkite na ovie naselbi vo periodot do usvojuvaweto na urbanistki~kite planovi, nivnoto locirawe }e bide regulirano vo soglasnost so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, preku realizacija na GUP za stopanski kompleks. Osnovnite kriteriumi za locirawe na stopanski kapaciteti na prostorot na za{titnite zoni se slednite:

− geomorfolo{kite, geomehani~kite, hidrogeolo{kite, pedolo{kite i klimatskite uslovi

− koncentracija na industiskite objekti vrz ekonomski i tehnolo{ki kriteriumi

− lokaciite mora da bidat izbrani taka {to negativnite vlijanija od proizvodniot proces na objektite nema da gi zagrozat podzemnite vodi i ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto;

− optimalna opsluènost so komunalna oprema; − optimalna soobra}ajna povrzanost so naselenite mesta; − ekonomi~nost na polo`bata; − mo`nost za povrzuvawe so srodni pretpriema~i; − za{tita od havarii i sl.

Pogolemite stopanski subjekti-HEK "Juguhrom" i rudnikot i separacijata "Radu{a" }e se revitaliziraat preku prenamena na delovite od postojnite instalacii {to ve}e ne se vo funkcija, vo soglasnost so standardite za za{tita na podzemnite vodi i postignuvawe na ekonomski efekti. Stimuliraweto po pat na beneficii i posebni investicioni krediti }e bide eden od na~inite za revitalizacijata na makrolokaciite na ovie stopanski subjekti. Ekonomskite instrumenti treba da bidat naso~eni kon privlekuvawe na investitori koi se zainteresirani za izgradba na tehnolo{ki komplementarni kapaciteti, pri {to vo najgolema mo`na merka }e bide iskoristena postojnata instalacija, (energetska, surovinska, soobra}ajna, komunalna), kako i mo`nostite za reciklaà na nuz-produktite od proizvodnite procesi.

Oraganizacijata, namenata, vidot i obemot na proizvodsvoto i negovo soodvetno alocirawe, se naso~uva kon obezbeduvawe na ekonomski prosperitet na podra~jeto na za{titenite zoni, preku primena na proizvodni tehnologii koi{to ne se vo konflikt so reìmot na za{tita na ovie prostori. Vo slu~aj da se javat strate{ki investitori zainteresirani za realizacija na stopanski kapaciteti, koi spored prirodata na proizvodstvoto moàt negativno da vlijaat na podzemnite vodi na podra~jeto, uslovite za gradba {to se izdavaat od nadle`nite slu`bi, neophodno e da pominat niz niza filtri vo dràvnite


141

slu`bi i nevladini organizacii, so cel da se obezbedat strogi standardi za za{tita na ìvotnata sredina i postojana kontrola na nivnata efikasnost.

So konceptot na ovoj Plan se predviduva razvoj na stopanskite aktivnosti preku koncentracija na kapacitetite vo definirani lokaliteti, namesto nivno disperzirawe niz prostorot. Ovaa opredelba bazira na izrazitata hidrogeolo{ka ~uvstvitelnost na regionot na za{titnite zoni i potrebata od za{tita na obrabotlivoto zemji{te, kako neobnovliv resurs. Isto taka, preku koncentracijata na stopanskite kapaciteti vo proizvodni zoni, }e se ovozmoì multiplicirawe na ekonomskite efekti i efikasna kontrola vrz spreveduvaweto na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Uspe{noto funkcionirawe na ekonomskata zona so formirawe na mali i sredi kapaciteti, }e pretstavuva jadro koe }e go polarizira okolniot prostor {to mu gravitira, pottiknuvaj}i razvoj i na drugi industriski kapaciteti kako i razvoj na drugite dejnosti i infrastrukturata, vo okolniot prostor. Od lokacionen aspekt, industrijata po svojot karakter e dejnost koja ja pretpostavuva koncentracijata vo opredeleni to~ki, centri i zoni, za pove}e granki koi koristat zaedni~ka infrastruktura i drugi zaedni~ki slu`bi i servisi, {to pozitivno vlijaat vrz ekonomskite efekti. Od druga strana, vakvata koncentracija na industrijata so komplementaren karakter, e najpogodniot oblik za za~uvuvawe i unapreduvawe na ìvotnata sredina. So formiraweto na vakva zona, pokraj razvojot na dozvolenite osnovni proizvodni dejnosti }e se stimulira razvojot na komplementarnite dejnosti, }e se racionaliziraat tro{ocite za izgradba na zaedni~ka infrastruktura i drugi pridru`ni objekti, }e se namalat tro{ocite za primena i izgradba na objekti i instalacii za za{tita od eventualni {tetni autputi itn. Seto toa }e bide vo funkcija na zgolemuvawe na proizvodstvoto, produktivno vrabotuvawe na nevrabotenata raspoloìva rabotna sila i povisok standard na naselenieto od prostorot na za{titnite zoni na Izvorot Ra{~e.

Vo realizacijata na ovoj koncept dominantna uloga }e ima Lokalnata uprava, koja preku soodveten sistem na monetarno-kreditna i fiskalna politika }e ovozmoì ovie lokaliteti da funkcioniraat kako proizvodni zoni.

Vo taa nasoka neophodno e: • obezbeduvawe zemji{te za locirawe na stopanska zona, so posebni

olesnuvawa za atraktivni investicii; • izgradba na primarna infrastruktura so koja }e se pottiknat

inicijativite za investirawe; • dano~ni i drugi odlesnuvawa zavisno od obemot na vrabotuvawa so {to }e

se pospe{at rabotno intenzivnite oblici na proizvodstvo; • merki za prekvalifikacija i dokvalifikacija na raspoloìvata rabotna

sila; • komplementarna industrija koja }e gi koristi nusproizvodite od drugite

proizvodni kapaciteti; • rekultivirawe i ureduvawe na degradirano zemji{te; • povisok stepen na finalizacija na surovinite i poluproizvodite; • obrabotka na zemjodelskite proizvodi od lokalnite ruralni naselbi; • primena na standardite za proizvodstvo na zdrava hrana;

Imaj}i ja predvid prostornata disperzija na naselbite, gravitacionite vlijanija i komunikaciona povrzanost, se predviduvaat dve stopanski zoni i toa:


142

• Za naselbite Ra{~e, Radu{a, Dvorce, Bojane i Kopanica, se definira lokacija na stopanska zona nadvor od Prvata za{titna zona (mnogu zagrozenata izdan na @edenskiot masiv), vo atarot na naselbata Qubin (Op{tina Saraj), na op{testvano zemji{te. Zonite za stopanstvo predvideni so postojnata urbanisti~ka dokumentacija za ovie naseleni mesta }e bidat rezervirani za realizacija na mali pogoni, ~ii {to tehnolo{ki procesi nema da sozdavaat otpadni vodi. Vo toj kontekst, za revitalizacija na rudnikot Radu{a, zaradi specifi~nata polo`ba na lokalitetot vo odnos na izvorot (orientacijata na otpadnite vodi kon recipientot na r. Vardar, koja na ovoj poteg ponira direktno vo @edenskata akumulacija) }e se realiziraat isklu~ivo ovoj vid na objekti.

• Za naselbite Trebo{, @il~e, Ratae, Siri~ino, [em{ovo, Ozormi{te, Prequbi{te, Kopance, Jan~i{te, Podbre|e i Jegunovce, se predviduva organizacija na stopanska zona vo krugot na HEK Jugohrom, kako i na lokacijata na deponijata. Za taa cel treba da se izraboti Fizibiliti studija za revitalizacija na kapacitetot, so koja }e se utvrdat potencijalite na postojnata lokacija (izgradenata supra i infrastruktura, nasproti planovite za razvoj na kombinatot), definiraat sopstveni~kite odnosi vo relacija so negovata idna privatizacija i opredelat komplemetarnite granki so koi }e bidat postignati optimalni ekonomski i ekolo{ki efekti. Realizacijata na stopanski kapaciteti na lokacijata na deponijata }e bide ovozmoèna so rekultivacija na degradiranoto zemji{te, koja pretstavuva obvrska na Lokalnata uprava i Dràvata. Od profitot od funkcioniraweto na novite industriski kapaciteti }e se izvr{at vloùvawa vo saniraweto na vlijanijata na emisijata na hromot od deponijata (za{tita na potokot Muzga, zafa}awe na drena`nite vodi i niven transport do pre~istitelnata stanica na lokacijata na Jugohrom).

• Za ostanatite naselbi vo za{titnite zoni (naselbite na potegot Xep~i{te-Vratnica), ne postojat uslovi za locirawe na koncentrirana stopanska zona. Od tie pri~ini kapacitetite }e bidat gradeni vo ramkite na predvidenite stopanski zoni predvideni so postojnata urbanisti~ko-planska dokumentacija. Uvidot vo namenata, kapacitetite, prometot so opasni materii,

komunalnata opremenost, tretmanot na otpadocite, na postojnite izgradeni stopanski kapaciteti ne se vr{i na nivo {to soodvetstvuva na zagrozenosta na kvalitetot na podzemnite vodi. Vo planskiot period edna od prioritetnite zada~i }e bide formirawe na centralen monitoring za ovie sostojbi, zaradi prevzemawe na optimalni merki za sanirawe na problemite so zagaduvaweto na podzemnite vodi vo regionot.

Osnoven kriterium za vidot na proizvodstvoto }e bide kvalitetot i strukturata na koristenite goriva i vidot na predloènata tehnologija. Vo taa nasoka se determiniraat slednite vidovi proizvodstvo: se zabranuva locirawe na objekti od hemiskata industrija; od kompleksot na metalurgijata, ma{inogradbata i obrabotka na metali se dozvoluva samo obrabotka na metali so termi~ka obrabotka bez leewe, proizvodstvo na pribor za elektri~na industrija (elektrolambi, ventilatori itn. bez leewe) i proizvodstvo na tvrdi odlivki, tvrdi metali bez hemiska obrabotka na rudata; od oblasta na


143

eksploatacija i oplemenuvawe na mineralni surovini se zabranuvaat site vidovi proizvodstvo vo Prvata za{titna zona, dodeka vo Vtorata za{titna zona proizvodstvoto se dozvoluva dokolku se primeneti merki za za{tita na podzemnite vodi; od grade`nata industrija dozvoleno e proizvodstvoto na gips, proizvodstvo na grade`ni materijali-~akal, pesok i sli~no, proizvodstvo na ve{ta~ki kamen i betonski blokovi, crvena i silikatna tula, proizvodstvo na kerami~ki i ognootporni materijali, elevatori za cement i drugi pra{livi grade`ni materijali, proizvodstvo na porcelan i fajans, dobivawe kamen bez eksploziv i obrabotka na priroden kamen, proizvodstvo na gipsani predmeti, proizvodstvo na grade`ni materijali od slama, strugotini, trska itn., proizvodstvo na glineni proizvodi; od industriskite granki za obrabotka na drvo dozvoleno e proizvodstvo na drvena volna, pilani, proizvodstvo na {perplo~i, stolarski rabotilnici i proizvodstvo na standardni blok zidovi, kolarski rabotilnici, proizvodstvo na iglolisno-vitaminsko bra{no, hlorofil, kartonska pasta, iglolisen ekstrakt, proizvodstvo na predmeti od drvena volna: drveno-rendisani plo~i, cementno-fitrolidni plo~i i sl., tkaewe na lika i rogozina, proizvodstvo na mebel, parket i sl., proizvodstvo na buriwa od gotovi {tici, konzervirawe na drvo so soli i so vodeni rastvori (bez soli na arsen), so prema~kuvawe; od tekstilnata industrija se dozvoluva proizvodstvoto na predeno i tkaenini od pamuk, len, i volna bez pogoni za belewe i boewe, trikotaà i tantelarnici; od oblasta na proizvodi od ìvotinsko poteklo se zabranuvaat site pet klasi; od vidovite proizvodstvo i obrabotka na hrana i za~ini se dozvoluvaat obori i {tali za dobitok soglasno definirani standardi, klanici od pomal obem, melnici, lupewe zrna trierirawe na ìto, podgotvuvawe na prekrupa i kombinirana hrana, prèwe kafe, prerabotka na zelen~uk i ovo{je (su{ewe, solewe i konzervirawe zelenùk i ovo{je), proizvodstvo na ka{kaval, sirewe, konzervirawe na riba i fileti od riba, proizvodstvo na skrob (prerabotka na kompiri), proizvodstvo na skrob od p~enka i patoka (sirup), proizvodstvo na slad, pivo i kvasec, konzervirawe (ovo{je, zelen~uk i zelen~uk-meso, magacin za zelen~uk i ovo{je, proizvodstvo na makaroni, ~adewe na riba, mlekarnici i izrabotka na puter, proizvodstvo na suvomesni proizvodi, slatkarnici i proizvodstvo na slatki, industrisko proizvodstvo na leb (pekari), proizvodstvo na gotova hrana, proizvodstvo na trpezen ocet, ladilnici, proizvodstvo na alkohol i alkohol za viwak. Pri izdavawe na uslovi za gradba, za sekoj novopredviden industriski objekt od navedenite dejnosti, ili srodni na niv, neophodna e izrabotka na Ekolo{ki elaborati so koi }e bidat predvideni soodvetni merki za za{tita na ìvotnata sredina; za site postojni kapaciteti neophodna e izrabotka na Ekolo{ko-tehnolo{ki elaborati (soglasno Zakonot za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina) i realizacija na predvidenite merki vo period do 5 god.

Vo odnos na razvojot i prestruktuiraweto na ekonomijata na ovoj prostor, moè da se poso~i kako opredelba i pottiknuvaweto i iskoristuvaweto na sekoja mo`nost za prifa}awe na novi, propulzivni industriski granki, zasnovani na novite nau~no- tehni~ki dostignuvawa.


144

3. Koristewe i za{tita na prirodnite resursi

3.1. Koristewe i za{tita na zemjodelskoto zemji{te

Konceptot na za{tita i koristewe na zemjodelskoto zemji{te dava prednost na intenzivirawe na zemjodelskoto proizvodstvo, spre~uvaweto na degradacijata na pedolo{kiot sloj i podobruvawe na negovite proizvodni svojstva, obezbeduvaj}i istovremeno za{tita na podzemnite vodi. Vo intenzivni sistemi za koristewe na zemjodelskoto zemji{te se vbrojuvaat sistemite za odgleduvawe na ovo{nite nasadi, sistemite vo gradinarstvoto i sistemite na okopnite nivski kulturi. Osnovna opredelba na Planot e zgolemuvaweto na povr{inite pod navodnuvawe, zgolemuvaweto na povr{inite pod trajni nasadi, kako i prenamena na del od degradiranite povr{ini vo zemjodelsko zemji{te po pat na rekultivacija. Transformacijata na idnoto koristewe na zemjodelskoto zemji{te i promenite vo odnos na sega{nata sostojba se ogleda vo slednoto:

− Namaluvawe na obrabotlivata povr{ina za 0,5% od postojnata − Obnovuvawe na povr{inite pod ovo{ni nasadi − Zgolemuvawe na povr{inite pod industriski kulturi − Zgolemuvawe na povr{inite pod gradinarski kulturi − Namaluvawe na povr{inite pod ìtni kulturi − Namaluvawe na povr{inite pod ugari

Del od obrabotlivite povr{ini dol` bregovite na re~nite tekovi }e bidat prevedeni vo {umsko zemji{te, preku zasaduvawe na {umska vegetacija, kako biolo{ka merka za za{tita od poplavi, zajaknuvawe i odrùvawe na biolo{kite koridori.

Za namaluvawe na opasnosta od zagaduvawe na vodite so azot se predviduva ograni~uvawe na upotrebata na azotni |ubriva do 200 kg/ha N (vrz osnova na iskustvata od Italija i Avstrija). Isto taka se ograni~uva odgleduvaweto na pove}e od 3,5 uslovni grla na 1 ha proizvodna povr{ina po stopanstvo, odnosno zastapuvawe na pove}e od 75% p~enka na seidbenata povr{ina. Se zabranuva primena na organski |ubriva vo periodot od 15. oktomvri do 25 mart, na goli povr{ini, odnosno od 15. noemvri do 25. mart na zeleni povr{ini. Ne se dozvoluva ~uvawe na doma{ni ìvotni bez dovolno prostor za sigurno skladirawe na arskoto |ubre.

Za da se ovozmoì zapazuvawe na vodite od zagaduvawe so zemjodelskoto proizvodstvo potrebno e da se prevzeme slednoto:

• Redovno da se bilansira azotot i fosforot, vo zavisnost od svojstvata na po~vata;

• Da se vodi smetka za pravilniot izbor na |ubreto; • Da se |ubri vo soglasnost so potrebite na rastenijata, vrz baza na

podatocite za obezbedenosta na po~vata so dostapni hranlivi materii, so postojana i neprekinata na sodrìnata na azot;

• Periodot vo koj povr{inata ne e pokriena so kultura da se svede na minimum, so {to }e se namali periodot koga moè da dojde do proceduvawe na vi{okot na voda i rastvoreni |ubriva, a i }e se namali erozijata;


145

• Da se obezbedi ~uvawe na organskiot otpad od {talite na bezbedno mesto so izolacija pome|u nego i po~vata, so {to se spre~uva penetracijata na nitratite. Pokraj voveduvaweto na nova zakonska, ili podzakonska regulativa,

potrebno e da se vovede sistem za optimizacija na |ubreweto i navodnuvaweto i da se raboti na edukacija na zemjodelskite proizvoditeli. Edukacijata na zemjodelcite za primena na nizata merki vo oblasta na zemjodelieto e neophodno da bide predmet na celosno izgraden sistem {to }e funkcionira na nivoto na lokalnata samouprava.

Za za{tita od zagaduvawe na vodite so fosfor, pokraj merkite koi se navedeni kaj azotot, potrebna e i intenzivna za{tita od erozija, osobeno na zemjodelskite po~vi koi se mnogu bogati so fosfor i promena na praktikata na |ubrewe so fosfor.

Neophodno e izvr{uvawe na dodatni ispituvawa za migracijata na pesticidite vo podzemnite vodi, za da se definiraat standardi za nivnoto natamo{no koristewe, kako i primena na iskustvata od razvienite zemji za biolo{ka borba so {tetnite insekti vo oranèriite, so cel namaluvawe na upotrebata na pesticidite. Se zabranuva upotrebata na pesticidi koi imaat podolg period na raspa|awe od 30 dena, za celiot prostor vo Prvata i Vtorata za{titna zona na izvorot. Na takov na~in se spre~uva prodorot na pesticidite vo podzemnite vodi, preku nivno pridviùvawe so procednite vodi. Za pove}eto pesticidi glaven izvor na pojava se otpadnite vodi od lokaciite kade {to se ~isti opremata, poradi {to se nalaga nejzinoto ~istewe da bide na po~va. Naso~uvaweto na istraùva~kite proekti i implementacijata na standardite vo oblasta na optimizacijata na navodnuvaweto, |ubreweto, koristeweto na za{titni sredstva, na~inot na obrabotkata na zemjata i upravuvaweto so strukturata na nasadite treba da bide vr{ena od stranata na ovlasteni instirucii.

Optimizacijata na |ubreweto }e se vr{i soglasno potrebite na rastenijata (vo koli~estvo i sezonski), taka {to }e se insistira na upotreba na "slaw releise" |ubriva za zagrozenite podra~ja vo ramkite na za{itnite zoni. Za ovie podra~ja se zabranuva esenskoto |ubrewe zaradi zgolemenite mo`nosti za prodirawe na zagaduva~kite materii vo po~veniot supstrat.

Optimizacijata na koristeweto na za{titnite sredstva }e se vr{i soglasno klimatskite uslovi, koi }e se sledat od specijalno postaveni meteorolo{ki stanici, zaradi informirawe na zemjodelcite pri soodvetni uslovi {to pogoduvaat na pojavata na odredeni {tetnici.

Efektivnosta vo navodnuvaweto }e se postigne so primena na principot na usoglasuvawe na kapacitetot na po~vata za priem na voda i potrebite na rastenijata. To }e se vr{i po pat na:

• primena na sistemite za navodnuvawe kapka po kapka i sprinkleri • recirkulacija na vi{okot na voda od navodnuvaweto • koristeweto na podzemnite vodi so naru{en kvalitet za navodnuvawe

(u~estvo na nitratite zastapeni vo vodata da ne bide pove}e od 30mg/l). • vodite od sistemite za odvodnuvawe }e se zafa}aat zaradi nivna povtorna

upotreba za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini.


146

Unapreduvaweto na tehnikite na obrabotkata na po~vata so cel za za{tita na podzemnite vodi se odnesuva na primenata na "no tillage" principot (orawe bez prevrtuvawe), pri {to dlabokoto orawe se izbegnuva ili celosno napu{ta. Za primena na ovaa tehnika neophodno e da se zameni mehanizacijata so sovremeni sredstva, {to pretpostavuva organizirana aktivnost na dràvnite subjekti i zemjodelskite proizvoditeli, kako i zdruùvawe na proizvodnite sredstva na zemjodelcite zaradi nivnata efikasna iskoristenost i pobrza zamena so posovremeni.

Upravuvaweto so strukturata na nasadite navleguva vo sopstveni~kite odnosi i sferata na rentabilnosta na proizvodstvoto, taka {to ovoj princip e neophodno da se usoglasi so potrebite na naselenieto so cel za za{tita na kvalitetot na podzemnite vodi. Za zagrozenite pora~ja na prostorot na za{titnite zoni e neophodno da se izgotvi Programa za postepena prenamena na del od ednogodi{nite vo pove}egodi{ni nasadi na zatrevneti povr{ini, kako i da se definira voveduvaweto na polesmenata i plodosmenata za ednogodi{nite kulturi.

3.2. Koristewe na {umskoto zemji{te

[umite, kako dobro od poseben op{testven nteres vo ovoj region, pred se }e gi vr{at op{tokorisnite funkcii (za{tita od erozija, podobruvawe na klimata, regulirawe na vodeniot reìm, pre~istuvawe na vozduhot i dr.). Stopanskoto koristewe na {umite vo Prvata i Vtorata za{titna zona e vtorostepena cel, poradi nivniot karakter i vidov sostav (degradirani, niskostebleni i {ikari, prete`no dabovi i gaberovi {umi). Za upravuvaweto so {umite vo regionot ({umsko-stopanski edinici @eden-Matka i @eden-Ora{je), treba da se izgotvat novi {umsko-stopanski osnovi, so koi }e se izvr{i revizija na re{enijata za stopanisuvawe. Predvidenite odgleduva~ki merki (resurekcija, odnosno obnovuvawe na {umite preku gola se~a i po{umuvawe so sadnici od crn bor), }e se zamenat so ovozmoùvawe na optimalni uslovi za prirodna sukcesija na avtohtonata {umska vegetacija, koja e maksimalno aklimatizirana na ova podra~je. Ekononomski efekti }e se postignuvaat samo od {umskite kulturi, zastapeni na isto~nite padini na @eden i Qubotenskiot serpentinitski masiv. So taa cel treba da se intenzivira procesot na odgleduva~ki merki, so cel da se podobri i zabrza razvojot na ovie {umi. Od niskosteblenite nasadi }e se dobiva sitno tehni~ko drvo, pri {to maksimalno da se namali otpadokot od se~ata. Toj treba da se smeta za ekonomska kategorija, so cel da se namali se~ata na tehni~ko drvo.

• doturot i transportot. Sekoja se~a }e bide vo granicite na odr`livost, odnosno se~iviot etat da bide ponizok od godi{niot prirast. Isto taka biolo{kiot diverzitet ne smee da se zagrozi (da se zapazi vidoviot balans vo {umskite zaednici na dab i bel gaber, dab i crn gaber, dab i bel gaber, so zna~itelno prisistvo na zelenika). ]e se podobrat uslovite za regeneracija na sledniot na~in:

• Vo degradiranite {umi se predviduva se~a i obnovuvawe na {umata preku penu{ki


147

• Golose~ite vo niskosteblenite {umi i {ikarite da bidat svedeni na minimalni povr{ini, a po{umuvawata da se vr{at prete`no so avtohtoni vidovi.

• Na izrazito erozivnite podra~ja po{umuvaweto }e se vr{i vo horizontalni pojasi so {irokolisni drvni vidovi Na~inot na koristewe na {umite od stranata na lokalnoto naselenie

treba da bide predmet na postojana kontrola. Potro{uva~kata na drvoto, {to vo najgolema merka se koristi za ogrev od

lokalnoto naselenie moè da se namali preku koristewe na drugi obnovlivi izvori na energija, koi se raspolo`livi vo regionot: pred se stanuva zbor za koristeweto na biogas od otpadni materii od poljodelstvoto i sto~arstvoto.

Isto~nite padini na @eden koi se obrasnati so degradirani {umi i {ikari situirani prete`no vo dolovite i pokraj vremenite vodoteci, treba da se po{umat. Po{umuvaweto }e se vr{i vo soglasnost so konkretnite uslovi na mestorastewe; pri po{umuvaweto neophodno e da bidat zadràni pokvalitetnite pasi{ta, koi }e se koristat selektivno, za da se ostvarat uslovi za za{tita na podzemnite vodi.

Intenzivno i permanentno }e se vr{i po{umuvawe na povr{inite okolu akumulaciite i vodozafatite (osobeno vodozafatite vo Polo{kata kotlina); prenamenetoto zemjodelsko zemji{te so slaba produktivnost, povr{inite izloèni na plavewe, degradiranite povr{ini za rekultivacija i erodiranite povr{ini, kako i da se vr{i obnovuvawe na vetroza{titnite pojasi vo zemjodelskite povr{ini

Vo kategorijata na {umi so posebna namena }e preminat postojnite povr{ini pod mo~uri{na i krajvodna vegetacija pokraj rekata Vardar, ~ija osnovna funkcija }e bide spre~uvaweto na transportot na zagaduva~kite materii od zemjodelskite povr{ini i od soobra}ajnata infrastruktura, po{umenite povr{ini na isto~nite padini na @eden, okolu vodozafatite za naselenite mesta i na prostorite izloèni na plavewe.

Do 2020 god. }e se po{umat vkupno 200 ha i toa vo {uma 160 ha i von {uma 40 ha. Po{umuvaweto na golinite }e se vr{i so godi{en intenzitet od 10 ha, od koi vo {uma 8 ha i von {uma 2ha. So proekcijata za po{umuvawe so predlagaat zastapenost na lisjarski vidovi. Po{umuvaweto na @eden e edna od prioritetnite zada~i, so ogled deka vo letoto 2000 god relativno golemi povr{ini pod {uma bea opoàreni.

Otvorenosta na {umite vo ovoj region e zadovolitelna, no akcentot na odrùvaweto na {umskite pristapni pati{ta treba da se stavi na antierozivnite merki i drenaàta na atmosferskite vodi. Neophodno e da se namali brojot na prevozi na drvoto preku zgolemuvawe na nosivosta na vozilata.

Za{titata od bolesti i {tetnici }e se vr{i so optimizacija na sredstvata za za{tita, pokraj primena na biolo{kite metodi. Optimizacijata na primenata na za{titnite sredstva na rastenijata }e se vr{i na istiot na~in kako i kaj zemjodelskite kulturi, preku primena na hemiski sredstva samo pri nastanuvawe na soodvetni nepovolni klimatski uslovi za pojava na odredeni {tetnici ili bolesti. ]e se koristat postojnite meteorolo{ki stanici, koi ednovremeno }e se koristat i za izvestuvawe na zemjodelskite prizvoditeli.


148

Za{titata od poàrite, ~ii pri~ini za nastanuvawe se lociraat vo najgolemiot broj na slu~ai kaj antropogeniot faktor, }e se vr{i preku:

− Podigawe na zeleni pojasi so pirofitni rastenija, osobeno pokraj monokulturite od ~etinarski drvni vidovi

− Pravewe na proseki i nivno ~istewe od lesno zapaliv materijal, osobeno vo izrazito suvite delovi na isto~nite padini na planinata @eden

− Odrùvawe na ~isti pojasi pokraj èlezni~kata pruga − Odrùvawe na prosekite pod dalnovodite pod visok napon − Odrùvawe na {umskite pati{ta na @eden za polesen pristap pri

eventualno gasewe na poàri Kapacitetite za primarno proizvodstvo, koi vo regionot se prestaveni so

4 pilani }e se dopolnat so podigawe na pogoni za priozvodstvo na briketi od otpadoci {to se ozdavaat pri se~a na {umite. Vo ovie pogoni briketi }e se proizveduvaat i od nus proizvodite od zemjodelstvoto.

Na @eden se zabranuvaat agro-meliorativni merki kaj pasi{tata, dodeka na Qubotenskiot Radu{ki masiv vo op{tinata Vratnica pasi{tata e mo`no da bidat soodvetno meliorirani.

Do krajot na 2020 god }e se izvr{i inventarizacijata i tipizacijata na pasi{tata, }e bide utvrdena nivnata sopstvenost, trevnata produkcija i potrebata od izveduvawe na meliorativni merki, za koi }e se koristat novopredvidenite mali hidroakumulacii.

So cel za da se prou~at aspektite na {umskata hidrologija vo genezata i odrùvaweto na kvalitetot na izvorot Ra{~e, neophodni se sistemski istraùvawa i vospostavuvawe na monitoring na:

− povr{inskoto otekuvawe, − bilansirawe na korisnite vodi − hemiski analizi na kvalitetot na po~vata vo {umite (vo zavisnost od

drvnite vidovi) i nadvor od niv − reperkusiite na u~estvoto na materiite {to se sozdavaat kako rezultat

na hemiski procesi pri organskoto raspa|awe na lisnata masa i po~vata, vo podzemnite vodi.

3.3. Ekspoatacija na mineralni surovini

Vrz osnova na dosega{nite geolo{ki istraùvawa se ocenuva deka prioritet vo istraùvawata i iskoristuvewato na mineralnite resursi }e imaat: varovnicite na Radu{kiot serpentinitski masiv i oniksot vo podno`jeto na [ara (Le{ok-Tearce), travertinite vo po{irokoto okruùvawe na s. Gorno Svilare i Ku~kovo.

Navedenite mineralni resursi se locirani vo Vtorata po{iroka za{titna zona i mo`na e nivna racionalna eksploatacija.

Vo ovaa zona se locirani i hromnite leì{ta, koi poradi dosega{niot obem i intenzitet na eksploataicija se voglavno iscrpeni i spored sega{niote soznanija nema ekonomska opravdanost za iskoristuvawe na postojnite leì{ta. So iznao|awe na sovremena tehni~ko-tehnolo{ka postapka mo`no e iskoristuvawe na jalovinata deponirana vo Radu{a. Ekolo{kiot aspekt na mo`nata naredna prerabotka na jalovinata neophodno e da bide do kraj


149

prilagoden na ~uvstvitelnata lokacija na rudnikot Radu{a, na samiot kontakt so @edenskata akumulacija, tangiraj}i go koritoto na rekata Vardar. Toa zna~i deka ne smee da se vr{at postapki na flotacija vo vodena sredina, primena na agresivni hemiski materii pri oddeluvaweto na hromot od jalovinata, dodeka odveduvaweto na otpadnite vodi, skladiraweto na opasni i {tetni materii, treba da bide regulirano so elaborat za za{tita na zivotnata sredina, izgotven sprema najvisoki standardi.

Alternativno re{avawe na problemot so hromnata jalovina pretstavuva rekultivacijata na odlagali{teto so soodvetni tehni~ki-biolo{ki rekultivacioni merki (ureduvawe na naklonite na kupite, nivna stabilizacija i obogatuvawe na povr{inskiot po~ven sloj i kombinirano zatrevnuvawe i po{umuvawe).

Eksploatacijata na varovnicite, travertinot i oniksot na po{irokiot prostor na Vtorata zona treba da se odviva vrz osnova na prethodno podgotveni stru~ni elaborati za obemot, na~inot i intenzitetot na eksploatacija, vo koi }e bidat sodràni precizni merki za deponiraweto na cvrstiot otpad, drenaàta na atmosferskite vodi, optimizirano koristewe na transportni sredstva, skladirawe na opasni i {tetni materii i preventivni merki za za{tita od havarii. Isto taka, neophodna e permanentna kontrola vrz sproveduvaweto na ovie merki, od stranata na zdruènite inspekciski slu`bi na Ministerstvata za ekonomija, za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Za eksploatacijata na dolomitot {to ja vr{i HEK "Jugohrom" za potrebite na svojot tehnolo{ki proces na postojniot kamenolom na zapadnite padini na @edenskiot karst, vo neposrednata gravitaciona zona na izvorot i vo granicite na Prvata za{titna zona, mo`ni se dva na~ina na re{avawe na evidentniot problem so za~uvuvaweto na kvalitetot na podzemnite vodi i toa:

− Zapirawe na eksploatacijata na postojniot revir, negovo sanirawe i rekultivacija i otvarawe na nov rudnik za ekploatacija na dolomiti vo neposrednata blizina na s. âjle-Gostivarsko, koi po svojot kvalitet i rasplolo`livi rezervi se soodvetni za pokrivawe na potrebite na kombinatot; pri toa treba da se napravi cost-benefit analiza na tro{ocite za zatvarawe na postojniot rudnik, negova rekultivacija i sanirawe, otvarawe na nov, kako i vgraduvawe na permanentnite transportni tro{oci;

− Primena na nova sovremena tehnolo{ka postapka za eksploatacija na dolomitite na postojniot revir, so koja }e bidat vo primena sofisticirani minerski zafati, bez da se naru{i stabilnosta na karpestata masa; kompletno zafa}awe i pre~istuvawe na otpadnite vodi na lokalitetot, bezbedno skladirawe na opasni i {tetni materii i optimizirana operacionalizacija so transportni sredstva. [to se odnesuva do ekploatacijata na travertini vo regionot na seloto

Gorno Svilare, neophodno e istoto da se vr{i spored prethodno izvr{eni detalni rudarsko-geolo{ki istragi, so ogled na mo`nosta za probivawe na basenot na mineralnite vodi Svilare-Volkovo i nivno me{awe so @edenskata podzemna akumulacija.


150

Isto taka zapadno od naselenoto mesto Bojane fizi~ko lice instaliralo mehanizacija za ekploatacija na varovnik, bez prethodno obezbedena dozvola, soglasno Zakonot za mineralni surovini. Treba najenergi~no da se spre~at geolo{ko-rudarskite istragi za eksploatacija na mineralnite surovini na celiot @edenski masiv, so ogled na ~uvstvitelnosta na karstot. Edinstveno }e se vr{at precizno utvrdenite istragi (dup~ewa) {to }e imaat za cel sproveduvawe na Programata za organiziran monitoring {to treba da se vospostavi zaradi sledewe na hidrogeolo{kata stabilnost i kvalitetot na vodite na izvorot Ra{~e.

4. Razvoj i opremenost na naselbite

Procesot na urbanizacija vo Republika Makedonija, specifi~en spored naglasenata dinamika na promenite vo demografskata sfera i sozdadenata disproporcija pome|u urbanite i ruralnite naselbi, pretstavuva globalna ramka vo koja se odviva razvojot na naselenite mesta vo zonite na za{tita na izvorot Ra{~e. Odrìviot razvoj na naselenite mesta, pokraj unapreduvaweto na ekonomskata, socijalnata i zdravstveno-ekolo{kata blagosostojba go vklu~uva i razvojot na komunalnata komponenta so cel da se obezbedi visokokvaliteten op{testven i individualen ìvot na negovoto naselenie.

Posmatrano od demografski spekt, vo prethodniot period, vo prostorot na za{titnata zona registrirano e nevoedna~en razvoj na naselbite. Vo 55% od naselenite mesta, bez ogled na goleminskata kategorija i mestopolo`ba, registrirano e namaluvawe na brojot na ìtelite. Istovremeno, intenziven demografski i prostorno-fizi~ki razvoj registriran e vo naselbite skoncentrirani vo jugozapadniot del na Dolen Polog i vo prostorite vo neposrednoto okruùvawe na gradot Tetovo. Po pravilo, procesite na populaciska koncentracija i intenziven prostorno-fizi~ki razvoj na naselbite se vo kolizija so principite na "odr`liv razvoj". Problemite nastanuvaat kako rezultat na zaostanuvaweto vo razvojot i zna~ajna diskrepancija vo kvalitetot na ìveeweto na selskite vo odnos na gradskite naselbi.

Osnovna cel vo razvojot na selskite naselbi }e bide dostignata so dobliùvawe, pa i izedna~uvawe, na uslovite na ìveewe i zgolemuvawe na konkurentnosta na ruralnite vo sporedba so gradskite naselbi. Na toj na~in }e bide ovozmoèna naj{iroka sloboda vo izbirawe na na~inot i mestoto na ìveewe na naselenieto, kako eden od osnovnite demokratski principi.

Razvojot na naselenite mesta i vo naredniot period }e se odviva vo ramkite na konceptot na procesot na decentralizirana urbanizacijata koj, kako i dosega, }e pretstavuva dominanten i najkompleksen op{testven proces.

Pojdovna osnova vo definiraweto na sistemot na naselbite, posebno sistemot na centralni naselbi, }e pretstavuva sistemot na naselbi (centri) definiran vo Predlogot na prostorniot plan na dràvata. Prostorot na za{titnata zona i naselenite mesta prostorno se diferencirani na dva segmenta a funkcionalno i gravitaciski orientirani kon dva va`ni urbani centra-isto~niot prostor so ~etiri naselbi gravitira kon gradot Skopje- republi~ki centar a zapadniot prostor so 30 naseleni mesta gravitaciski e orientiran kon gradot Tetovo- centar na mezoregion.


151

Gravitaciska orientacija kon poso~enite centri determinirana e vo kombinacija na dva faktora: zadovoluvawe na soodvetno nivo na potrebi i maksimalno rastojanie od mestoto na ìveewe do mestoto kade se zadovoluva konkretnata potreba. Gravitaciskoto vlijanie na centrite od povisoko nivo: Skopje i Tetovo, se odnesuva na zadovoluvawe na potrebite od najvisoko nivo odnosno na tnr. specijalni i najgolem del od periodi~nite potrebi.

Za zadovoluvawe na tnr. dnevni i del od periodi~nite potrebi naselenieto e upateno na lokalno nivo, vo samite naselbi ili vo centri na lokalno ili op{tinsko nivo. Vo konkreten slu~aj, najgolem del od dnevnite potrebi se zadovoluvaat vo kapacitetite locirani vo samite naselbi. Pomal del od dnevnite i periodi~nite potrebi }e bidat zadovoleni vo centrite na lokalnata samouprava- op{tinskite centri.

Tabela br. 39. Planiran sistem na centralni naselbi vo opfat na planot

Nivo na centralitet

Funkcija Naseleni mesta

Nivo na urbanizi- ranost

Funkcionalna sodrìna

Primarno nivo

Op{tinski centar

Tearce Jegunovce Xep~i{te Vratnica @elino* Saraj* Kondovo* * naselbi locirani nadvor od zona na za{tita "Ra{~e"

Urbanizirana naselba- ambientalno uredena i opremena na nivo na urbana naselba

- administrativni slu`bi na lokalna samouprava i admi nistracija; - prosveta-osnovno obrazovanie; - zdr.za{tita-zdr. ambulanta; - socijalna za{t.- predu~il.obraz.; - kultura- kino sala, biblioteka,klubovi; - spec.funkcii-moni- torig "Ra{~e"; - kompleks funkcii na lokalna samouprava;

Sekundarno nivo

Ostanati naselbi

30 naselbi vo za{titna zona "Ra{~e"

Ruralna naselba

- osnovna sodrìna na funkcii vo domen na:

- lokalna uprava; - obrazovanie; - kultura; - (zdravstvo);

Efikasnosta vo zadovoluvaweto na potrebite se procenuva i vo odnos na vremetraeweto na patuvaweto ili dolìna na patuvawe. Najgolem del od dnevnite potrebi vo domenot na: dnevnoto snabduvawe, osnovnoto obrazovanie, osnovno nivo na zdravstvena za{tita se predviduva da bidat dostapni do 30 min. pe{a~ewe.

Soglasno prethodnata tabela, naselenite mesta na lokalno nivo vo centrite na lokalnata samouprava - op{tinski cenri, }e bidat zadovoleni potrebite od domenot na: - osnovnoto (osumgodi{no) obrazovanie; osnovna zdravstvena za{tita (zdravstvena ambulanta); uprava i administracija; kultura (biblioteka, dom na kultura itn.). Centrite na primarnoto nivo - op{tinski centri }e raspolagaat, kako minimum, so navedenite funkcii i potrebni kapaciteti.


152

Vo naredniot period razvojot na naselenite mesta }e se odviva so primena (i vgraduvawe vo planskata dokumentacija) na op{ti i posebni merki i nasoki za razvoj.

Kategorijata na op{ti merki i nasoki predviduva: − izrabotka na prostorno- planska dokumentacija za naselenite mesta za

koi ne e donesena, odnosno revizija na postojna planska dokumentacija; − celosno usoglasuvawe na planskata dokumentacija na naselenite mesta so

nasokite i postavkite na planot od povisoko nivo- Prostoren plan na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e (PP"Ra{~e");

− kontroliran prostorno- fizi~ki razvoj na naselenite mesta i ograni~uvawe na pro{iruvaweto na grade`niot opfat nadvor od postojnite granici;

− zgolemuvawe na efikasnosta vo koristeweto na grade`noto zemji{te preku zgolemuvawe na prose~nata gustina na naselenot i stepen na iskoristenost na lokaciite;

− primena na sovremeni principi vo komunalnoto ureduvawe i celosno ekipirawe na naselenite mesta so vodovodna i kanalizaciona mreà;

− primena na sovremen sistem za eliminirawe na cvrst otpad so celosno eliminirawe na deponiite;

− preispituvawe na lokaciite na grobi{tata; − monitoring na sostojbata i funkcioniraweto na stopanskite zoni i

stopanskite kapaciteti (mini farmi, proizvodni pogoni i dr.) vo naselenite mesta;

− organizacija na soobra}ajot i soobra}ajniot sistem vo i nadvor od naselenite mesta vo soglasnost so za{titata na podzemnite vodi. Posebni merki koi se odnesuvaat na perspektivniot razvoj na naselbite

trgnuvaat od: postojnata struktura i tipolo{kata klasifikacija na naselenite mesta, mestoto, ulogata i razvojnite potrebi na sistemot na naselbite, vlijanie na prirodnite faktori posebno polo`ba na naselbite vo odnos na razli~nite stepeni na zagrozenost i povredlivost na prostorot i kvalitetnoto zemjodelsko zemji{te.

Posebnite merki i nasoki za prostoren razvoj na naselbite predviduvaat: • formirawe na sistem na naseleni mesta sostaven od dva nivoa: • op{tinski centri (I nivo) i ostanati naselbi (II nivo) pri {to vo

kategorijata op{tinski centri (I) vleguvaat naselbite: Tearce, Jegunovce, Xep~i{te i Vratnica (vo granicite na podra~jeto na za{tita) i Kondovo, Saraj i @elino (nadvor od granicite na podra~jeto na za{tita) a vo naselbi od II nivo site ostanati naselbi;

• Funkcionalna opremenost na naselenite mesta: − centrite od I nivo }e raspolagaat, kako minimum, so sledna sodrìna na

funkcii i kapaciteti: administracija i uprava (kompletna slu`ba na lokalna samouprava); obrazovanie (kompletno osnovno obrazovanie, po potreba sredno obrazovanie); zdravstvo (zdravstvena ambulanta so kompletna sodrìna, farmacija); socijalna za{tita (predu~ili{na ustanova, socijalni institucii i slu`bi); kultura (dom na kultura so biblioteka, sala i prate~ki funkcii); komercijalno- uslu`ni dejnosti (komercijalno- usluèn centar);


153

− naselbite od II nivo }e raspolagaat so funkcii, ~ija sodrìna }e bide definirana soglasno populaciskata golemina a }e bidat nameneti i dimenzionirani za zadovoluvawe na potrebite na sopstvenoto naselenie; komercijalno- uslu`ni dejnosti(dnevno snabduvawe, servisi); obrazovanie (osnovno obrazovanie); zdravstvo (zdr. ambulanta po potreba); kultura (po potreba);

• Prostorno- fizi~ki razvoj: − naselbite vo zapadniot prostor vo perspektiva }e go zapazat pravecot na

prostorniot razvoj podol`no na regionalniot paten pravec Tetovo- Jaìnce;

− se predviduva ograni~uvawe na pro{iruvawe na grade`niot opfat isto~no od regionalniot paten pravec Tetovo- Jaìnce na visokvalitetno zemjodelsko zemji{te i zgolemuvawe na efikasnosta vo koristeweto na postojnite povr{ini i zemji{teto nameneto za razvoj preku zgolemuvawe na gustinata na naselenost i stepenot na izgradenost; Koridorot za realizacija na magistralniot paten pravec e determinanta za {irewe na naselbite, taka {to negovata trasa so minimalna {iro~ina od 27,5m. i 50m. od dvete strani na trasata (vkupno) pretstavuvaat prostor vo koj ne smee da se realiziraat objekti.

− razvojot na ramninskite naselbi locirani vo centralniot del na za{titnata zona, vo prostor so visok stepen na zagrozenost, vo perspektiva se naso~uva kon poefikasno iskoristuvawe na grade`noto zemji{te vo postojnite granici na gradeèn opfat, zgolemen stepen na izgradenost i gustina na naselenost;

− naselbite locirani vo isto~niot prostor na zonata za za{tita- Ra{~e, Radu{a, Dvorce, Kopanica i Bojane, }e se razvivaat vrz osnova na validna urbanisti~ka dokumenataija ~ij sostaven del pretstavuvaat vgradeni infrastrukturni i suprastrukturni proekti neophodni za efikasna za{tita na prostorot i podzemnite vodi i koja e usoglasena so osnovnite principi i nasoki na ovoj planski dokument;

− urbanisti~kata dokumentacija za razvoj na naselbite mora da sodrì i detalno razraboteni merki i konkretni planski re{enija za za{tita na ìvotnata sredina i, posebno, za{tita na podzemnite vodi od zagaduvawe;

• izrabotka na soodvetna prostorno- planska dokumentacija: − imajki predvid deka site naselbi (so isklu~ok na naselba Staro Selo)

raspolagaat so urbanisti~ka dokumentacija na nivo na GUP odnosno UDNM, se predviduva nivno revidirawe so cel da bidat vgradeni postavkite i nasokite na planot od povisoko nivo- PP"Ra{~e";

− prioritet vo postapkata na revidirawe na planskata dokumentacija }e imaat naselbite neposredno locirani vo podra~ja na zagrozeni i mnogu zagrozeni "akviferi": Jegunovce, Nera{te, Raotince, Podbre|e, Kopance, Tudence, [em{evo, @il~e, Siri~ino, Ozormi{te, Palatica i Trebo{ i naselbata Ra{~e locirana vo neposredna blizina na izvorot "Ra{~e";

− komunalno ureduvawe i ekipirawe na naselenite mesta: − kako biten uslov za efikasna za{tita na ìvotnata sredina predvideno e

celosno sovremeno komunalno ureduvawe i ekipirawe na naselenite mesta vo domenot na soobra}ajot, javnite i zelenite povr{ini, izgradba na sovremena komunalna infrastruktura- vodosnabditelna i


154

kanalizaciona(fekalna i atmosferska) mreà so pre~istitelni stanici, so celosna (100%) opfatenost na stanbenite i delovni objekti;

− prioritet vo komunalnoto ureduvawe i ekipirawe }e imaat naselbite locirani vo podra~ja na zagrozeni i mnogu zagrozeni "Akviferi": Jegunovce, Nera{te, Raotince, Podbre|e, Kopance, Tudence, [em{evo, @il~e, Siri~ino, Ozormi{te, Palatica i Trebo{ i naselbite Ra{~e, Radu{a, Dvorci, Bojane i Kopanica, locirani vo neposredna blizina na izvorot "Ra{~e";

− eliminirawe na cvrstiot otpad predviduva otstranuvawe na deponiite od naselenite mesta i od sevkupnoto za{titeno podra~je na izvorot "Ra{~e".

5. Vodostopanska infrastruktura

5.1. Vodosnabduvawe

Specifi~nata potro{uva~ka na voda na eden ìtel na den e definirana od goleminata na naselbite, standardot na naselenieto, razvienosta na stopanstvoto, navikite na lu|eto. So usvoenata norma od 300 l/den/ìtel }e bidat pokrieni potrebite od voda za naselenieto, lesnata industrija, potrebite na komunalnite pretprijatija, potrebite za napojuvawe na dobitokot i zalivawe na bav~i.

Zemajki ja vo predvid starosnata struktura i razmestenosta na naselenieto, vo naredniot period se o~ekuva zgolemuvawe na brojot na ìtelite na celiot prostor na 61.350 ìteli za koi e potrebno vkupno Qsr/god = 1.268.010 m3/god. voda.

Tabela br. 40. Potrebni koli~estva na voda

koli~ina na potrebna voda

vodosnabditelna norma Q sr/den q sr/den Q sr/god

naseleno mesto br. na ìteli

l/den/ ̀ m3/den l/sek m3/god


1.1 Ra{~e 2000 300 600 6.94 2190001.2 Radu{a 1600 300 480 5.56 1752001.3 Dvorce 280 300 84 0.97 30660

I za{titna zona 3880 1164 13.47 424860II za{titna zona

1.4 G. Svilare 780 300 234 2.71 85410vkupno I i II zona 4660 1398 16.18 510270


2.1 Bojane 2700 300 810 9.38 2956502.2 Kopanica 2000 300 600 6.94 219000

vkupno I zona 4700 1410 16.32 5146503 OP[TINA JEGUNOVCE

I za{titna zona 3.1 Jegunovce 750 300 225 2.60 821253.2 Siri~ino 400 300 120 1.39 43800


155




l/den/ ̀ m3/den l/sek m3/god 3.3 Raotince 500 300 150 1.74 547503.4 Kopance 750 300 225 2.60 821253.5 Tudence 400 300 120 1.39 43800

vkupno I zona 2800 840 9.72 306600II za{titna zona

3.6 Jan~i{te 550 300 165 1.91 602253.7 Prequbi{te 400 300 120 1.39 438003.8 Podbre|e 160 300 48 0.56 175203.9 @il~e 550 300 165 1.91 60225

3.10Ratae 380 300 114 1.32 416103.11[em{ovo 1800 300 540 6.25 197100vkupno II zona 3840 1152 13.34 420480vkupno I i II zona 6640 1992 23.06 727080


4.1 Cerovo 300II za{titna zona

4.2 Ozormi{te 1600 300 480 5.56 1752004.3 Palatica 2500 300 750 8.68 2737504.4 Trebo{ 3000 300 900 10.42 3285004.5 Zelino 4500 300 1350 15.63 492750

vkupno II zona 11600 3480 40.28 12702005 OP[TINA VRATNICA

I za{titna zona 5.1 D.Ora{je 1300 300 390 4.51 142350

II za{titna zona 5.1 Jaìnce 950 300 285 3.30 1040255.2 Roga~evo 450 300 135 1.56 492755.3 S.Selo 300 300 90 1.04 328505.4 Vratnica 650 300 195 2.26 711755.5 G. Ora{je 5.6 Belovi{te 450 300 135 1.56 49275

vkupno II zona 2800 1230 14.24 306600vkupno I i II zona 4100 1230 14.24 448950


6.1 Odri 1500 300 450 5.21 1642506.2 Nera{te 4000 300 1200 13.89 4380006.3 Dobro{te 3000 300 900 10.42 3285006.4 Pr{ovce 2500 300 750 8.68 2737506.5 Glo|i 1400 300 420 4.86 1533006.6 Otu{i{te 6.7 Tearce 3900 300 1170 13.54 4270506.8 Slatino 4500 300 1350 15.63 4927506.9 Le{ok 450 300 135 1.56 49275


156




l/den/ ̀ m3/den l/sek m3/god 6.10Nepro{teno 1200 300 360 4.17 131400vkupno II zona 22450 6735 77.95 2458275


7.1 Xepi{te 4500 300 1350 15.63 4927507.2 Poroj 2700 300 810 9.38 295650

vkupno II zona 7200 2160 25.00 788400 vkupno I zona 12680 3474 40.21 1388460vkupno II zona 48670 14931 172.81 5329365vkupno I i II zona 61350 18405 213.02 6717825

Vodosnabduvaweto na naselbite }e se re{ava so kaptirawe na lokalni izvornici i izgradba na mreà so soodvetni objekti (rezervoari, pumpni stanici).

Vo izgradbata i pro{iruvaweto na vodosnabditelnite sistemi prioritet treba da se dade na sistemite so koi se ovozmoì pove}e naseleni mesta da se snabdat so kvalitetna voda. Vo princip ovie sistemi se so pogolem kapacitet, baraat pogolemi investicioni vloùvawa, no davaat i pogolema sigurnost od aspekt na kvalitetot na vodosnabduvawe i pogolema ekonomska isplatlivost po korisnik.

5.2. Odveduvawe na otpadnite vodi

Nekontroliranoto i neorganiziranoto otstranuvawe na odpadnite vodi vlijae, vo prv red, na zagaduvawe na povr{inskite i podzemnite vodi koi za odreden period moàt da stanat delumno ili celosno neupotreblivi.

So cel da se eliminira zagaduvaweto potrebna e izgradba na kanalizacioni mreì vo naselenite mesta vo ~ii sostav }e treba da se izgradat i uredi za pre~istuvawe na odpadnite vodi. Pre~istitelnite stanici za tretman na odpadnite vodi treba da go opfatat biolo{kiot tretman so stepen na pre~istuvawe pogolem od 90%.

Tabela br 41. Koli~ini na otpadna voda i nivna zagadenost .

koli~ina na otpadna voda odvodnitelna

norma Q sr/den q sr/den Q sr/god

dnevno biolo{ko

zagaduvawe

godi{no biolo{ko


l/den/ ̀ m3/den l/sek m3/god grBPK5/d kgBPK5/g


1.1 Ra{~e 2000 200 400 4.63 146000 120000 438001.2 Radu{a 1600 200 320 3.70 116800 96000 350401.3 Dvorce 280 200 56 0.65 20440 16800 6132

I za{titna zona 3880 776 8.98 283240 232800 84972II za{titna zona


157



dnevno biolo{ko

zagaduvawe

godi{no biolo{ko



1.4 G. Svilare 780 200 156 1.81 56940 46800 17082vkupno I i II zona 4660 932 10.79 340180 279600 102054


2.1 Bojane 2700 200 540 6.25 197100 162000 591302.2 Kopanica 2000 200 400 4.63 146000 120000 43800

vkupno I zona 4700 940 10.88 343100 282000 1029303 OP[TINA JEGUNOVCE

I za{titna zona 3.1 Jegunovce 750 200 150 1.74 54750 45000 164253.2 Siri~ino 400 200 80 0.93 29200 24000 87603.3 Raotince 500 200 100 1.16 36500 30000 109503.4 Kopance 750 200 150 1.74 54750 45000 164253.5 Tudence 400 200 80 0.93 29200 24000 8760

vkupno I zona 2800 560 6.50 204400 168000 61320II za{titna zona

3.6 Jan~i{te 550 200 110 1.27 40150 33000 120453.7 Prequbi{te 400 200 80 0.93 29200 24000 87603.8 Podbre|e 160 200 32 0.37 11680 9600 35043.9 @il~e 550 200 110 1.27 40150 33000 12045

3.10Ratae 380 200 76 0.88 27740 22800 83223.11[em{ovo 1800 200 360 4.17 131400 108000 39420vkupno II zona 3840 768 8.87 280320 230400 84096vkupno I i II zona 6640 1328 15.37 484720 398400 145416


4.1 Cerovo 200II za{titna zona

4.2 Ozormi{te 1600 200 320 3.70 116800 96000 350404.3 Palatica 2500 200 500 5.79 182500 150000 547504.4 Trebo{ 3000 200 600 6.94 219000 180000 657004.5 Zelino 4500 200 900 10.42 328500 270000 98550

vkupno II zona 11600 2320 26.85 846800 696000 2540405 OP[TINA VRATNICA

I za{titna zona 4.1 D. Ora{je 1300 200 260 3.01 94900 78000 28470

vkupno I zona 1300 200 260 3.01 94900 78000 28470II za{titna zona

5.1 Jaìnce 950 200 190 2.20 69350 57000 208055.2 Roga~evo 450 200 90 1.04 32850 27000 98555.3 S.Selo 300 200 60 0.69 21900 18000 65705.4 Vratnica 650 200 130 1.50 47450 39000 142355.5 G. Ora{je 5.6 Belovi{te 450 200 90 1.04 32850 27000 9855

vkupno II zona 2800 560 6.48 64970 168000 61320


158



dnevno biolo{ko

zagaduvawe

godi{no biolo{ko



vkupno I i II zona 4100 820 9.49 299300 246000 897906 OP[TINA TEARCE

II za{titna zona 6.1 Odri 1500 200 300 3.47 109500 90000 328506.2 Nera{te 4000 200 800 9.26 292000 240000 876006.3 Dobro{te 3000 200 600 6.94 219000 180000 657006.4 Pr{ovce 2500 200 500 5.79 182500 150000 547506.5 Glo|i 1400 200 280 3.24 102200 84000 306606.6 Otu{i{te 6.7 Tearce 3900 200 780 9.03 284700 234000 854106.8 Slatino 4500 200 900 10.42 328500 270000 985506.9 Le{ok 450 200 90 1.04 32850 27000 9855

6.10Nepro{teno 1200 200 240 2.78 87600 72000 26280vkupno II zona 22450 4490 51.97 1638850 1347000 491655


7.1 Xepi{te 4500 200 900 10.42 328500 270000 985507.2 Poroj 2700 200 540 6.25 197100 162000 59130

vkupno II zona 7200 1440 16.67 525600 432000 869430 vkupno I zona 12680 2276 29.371 845340 760800 277692vkupno II zona 48670 9994 115.21 3633210 2920200 1065873vkupno I i II zona 61350 12270 112.64 4478550 3681000 1343565

Prifa}aweto, odveduvaweto i pre~istuvaweto na otpadnite vodi od naselenite mesta, so cel da se optimiziraat potrebnite sredstva za izgradba na fekalnata kanalizacija i sredstvata za odrùvawe na objektite, moè da se izvede i so zaedni~ka mreà i pre~istitelna stanica dokolku dadenite uslovi (topografski, komunalni, stepenot na izgradenost i urbanizacija, ekonomski i dr.) toa go ovozmoùvaat.

Koncepcijata za kanalizacionite sistemi za pove}e naseleni mesta definirani se so proektni dokumentacii:

Vo op{tina Tearce postojat uslovi za zaedni~ki kanalizacionen sistem za s. Nepro{teno, Le{ok i Slatino od kade otpadnite vodi posle tretman }e se ispu{tat vo r. Ludi Potok. Od s. Tearce, Pr{ovce, Glo|i i Dobro{te otpadnite vodi posle tretman vo zaedni~ka pre~istitelna stanica se ispu{taat vo r. Bistrica. Isto taka zadni~ki kanalizacionen sistem se predviduva i za s. Odri i Nera{te so ispu{tawe na vodite vo recipientot - r. Belovi{ka.

Vo op{tina Vratnica za s. Vratnica i Belovi{te se predviduva kanalizacionen sistem so zaedni~ki tretman na otpadnite vodi i nivno ispu{tawe vo Vratni~ka Reka. Isto taka se razgleduva mo`nosta i za zaedni~ki tretman na otpadnite vodi od s. Jaìnce i Roga~evo.

Vo op{tina @elino ima mo`nosti za zaedni~ki kanalizacionen sistem za s. Palatica, Trebo{ i Ozormi{te


159

Vo op{tina Jegunovce }e se sogledaat mo`nostite i za zaedni~ka kanalizaciona mreà za s. Jegunovce, Podbre|e, Jan~i{te, Raotince, Kopance i Tudence.

Industriskite kapaciteti koi ispu{taat vodi zagadeni od tehnolo{kiot proces mora da izvr{at pre~istuvawe na vodite vo krugot na fabrikata pred da gi ispu{tat vo kanalizacionata mreà na naselenoto mesto ili vo najbliskiot recipient.

5.3. Navodnuvawe

Sistemot "Siri~ino" so povr{ina od 420 ha se nao|a na prostorot me|u s.Raotince i s.Siri~ino. Se predviduva povr{insko navodnuvawe so crpewe na voda od r. Vardar so pumpna stanica vo blizina na s. Tudence.

Sistemot za navodnuvawe "Kunovo - Raven - Vratnica" gi opfa}a povr{inite od s. Raven do s. Vratnica so vkupna povr{ina od 14.158 ha. Vo ovoj sistem spa|aat i obrabotlivite povr{ini od r. Bistrica do s. Vratnica (nad postojniot sistem "Radiovce-Bistrica") so okolu 1.500 ha koi se del od II za{titna zona na izvorot Ra{~e.

Tabela br. 42. Na~in na navodnuvawe na zemjodelskoto zemji{te

r.b sistem za navodnuvawe povr{ina

norma

potrebna koli~ina na voda

izvornik

(ha) m3/ha 106hm3/god h1,1 1 Radiovce-Bistrica 5.800 6.260 40,0 r. Vardar 2 Siri~ino 420 6.260 2,9 r. Vardar 3 Kunovo-Raven-Vratnica 1.500 6.260 10,3 ak. Kunovo 4 vkupno 7.720 53,2

5.4. Za{tita od erozija i poplavi

Iako vo regionot na Prvata i Vtorata za{titna zona na izvorot Ra{~e ne se javuvaat intenzivni procesi na erozija, osven nad seloto Poroj, bidej}i taa moè da nanese seriozni {teti vrz transportiraweto na zagaduva~kite materii vo povr{inskite vodoteci, }e se primenuva slednoto:

− terasirawe na erozivno aktivnite podra~ja i soodvetno obrabotuvawe na zemjodelskite povr{ini pod agol na naklonot na terenot

− implementacija na za{titni trevni i drvenesti pojasi pokraj re~nite bregovi, za retencija na erozivniot nanos

− ureduvawena porojnite tekovi so soodvetni tehni~ki i biolo{ki merki − Za{titata od poplavite na r. Vardar vo Dolen Polog }e se vr{i so:

Oplemenuvawe na degradiranoto re~no korito od ekploatacijata na ~akal i pesok

− Odrùvawe i obnovuvawe na re~nata vegetacija − Vr{ewe na redovni pregledi na sostojbite na re~noto korito na Vardar − Ureduvawe na inundaciite kako javni re~ni povr{ini so biolo{ki merki − Regulacija na r. Vardar vo zagrozenite naselbi so minimalni grade`ni

zafati i maksimalna implementacija na biolo{kite merki


160

6. Energetska infrastruktura

6.1. Potro{uva~ka i proizvodstvo na energija

Potro{uva~kata na energija e tesno povrzana so razvojot na stopanstvoto i naselenite mesta. Vo period od 1980 do 1995 godina razvojot na stopanstvoto vo R.Makedonija beleì golemi oscilacii, a od oddtuka i potro{uva~kata na energija oscilira. Me|utoa, potro{uva~kata na energija kaj domakinstvata e vo postojan porast, osobeno vo reonot na Dolen Polog.

Elektri~nata energija, koja zazema dominantno mesto vo vkupnata potro{uva~ka na energija, e specifi~en oblik na energija koja po mnogu elementi na potro{uva~ka ne moè da se supstuira so nekoj drug oblik na energija.

Poradi zgolemuvawe na ìvotniot standard na naselenieto, vo planskiot period potro{uva~kata na elektri~na energija po doma}instvo se o~ekuva da se zgolemi. Eden od zna~ajnite pokazateli za stepenot na prostornata organizacija pretstavuva specifi~nata potro{uva~ka na elektri~na energija po ìtel.

Od registriranata prose~na specifna godi{na potro{uva~ka po ìtel za regionot, od 569 kWh/` vo 1997 godina se prognozira da se zgolemina 1200 kWh po ìtel vo 2020 godina{to pretstavuva zgolemuvawe za 2,1 pati. Spored toa, za planskiot period do 2020 godina vkupnata potro{uva~ka na elektri~na energija po doma}instvo se prognozira da iznesuva 6.150 kWh godi{no.

So ogled na ruralniot karakter na naselbite vo prvata i vtorata za{titna zona na izvorot Ra{~e, vo vkupnata potro{uva~ka na energija zna~itelno mesto }e zavzeme ogrevnoto drvo kako osnoven izvor na toplinska energija. Potro{uva~kata ke se zadrì na sega{noto nivo od 10 do 12 m3 drva po doma}instvo.

Od ostanatite energenti se predviduva zna~itelno zgolemuvawe na u~estvoto na te~nite goriva (bez mazut) vo vkupnata potro{uva~ka na energija vo regionot i toa glavno vo soobra}ajot.

Spored dosega{nite istraùva~ki raboti vo regionot za otkrivawe na primarni energetski resursi ne dale povolni rezultati za otpo~nuvawe na nivno intenzivno iskoristuvawe, osven za se~eweto na drvnata masa i toa na masivot na [ara. Proizvodstvoto na energija na teritorijata na regionot vo naredniot period }e bide naso~eno vo pravec na koristewe na energija od ostanatite regioni vo dràvata, a pred se elektroenergija od mavrovskite hidroelektrani.

Vrz osnova na dosega{nite istraùvawa postojat dobri mo`nosti za proizvodstvo na energija od biogas koj moè da se producira od malite farmi (so nad 20 grla) vo selata razmesteni vo poleto na Dolen Polog.

Isto taka, mo`no e koristeweto na otpadniot elektrope~kin gas vo HEK "Jugohrom" ~ija toplinska energija iznesuva 9630 kJ/Nm3. Najpovolen na~in za iskoristuvawe na otpadnata toplina od elektrope~kite e so koristewe na toploizmenuva~ preku koj }e se ovozmoì dobivawe na parea so visok pritisok i temperatura, koja ponatamu vo kondezaciona turbina moè da se transformira vo elektri~na energija. Stepenot na poleznoto dejstvo na ovoj energetski sistem e 24 do 28% so [to se ovozmoùva proizvodstvo na okolu 130.000 MWh godi{no.


161

6.2. Sistemi za prenos na elektri~na energija

Sistemot za prenos na elektri~na energija pretstavuva glavna vrska pome|u proizvoditelite i potro{uva~ite na ovoj vid na energija. Kvalitetot i doverlivosta vo snabduvaweto na potro{uva~ite so elktri~na energija zavisi od karakteristikite na ovoj sistem. Glavni elementi na ovoj sistem se dalnovodite i trafostanicite od 110 i 35 kV.

Izgradbata na postrojkite za prenos i distribucija na elektri~na energija, dalnovodi i transformatorski postrojki, treba da go sledi sevkupniot razvoj na elektroenergetikata. So ogled na toa {to vo regionot do 2020 godina ne se predviduva drasti~no zgolemuvawe na potro{uva~kata na elektri~na energija, postojniot sistem za prenos na elektri~na energija (110 i 35 kV) nema da se menuva i dograduva.

Promeni se potrebni vo sostojbata na srednonaponskata mreà (10 kV). Pokraj dislokacija na del od trasite na dalnovodite koi }e najdat na trasite na regionalnite i magistralnite pati{ta, se prepora~uva rekonstrukcija i revitalizacija na 20 kV mreàta so {to }e se zgolemi kvalitetot i doverlivosta na celokupniot elektro-energetski sistem. Dalnovodite da se postavat na betonski stolbovi a pred tafostanicite da se instaliraat rastavuva~i. Distributivnite trafostanici vo regionot da se planiraat poedine~no prema potro{uva~kata na el.energija vo sekoe od naselenite mesta.

Za zadovoluvawe na potro{uva~kata na elektri~na energija, postoe~kata trafostanica locirana vo Jegunovce 110/35/10 kV; i trafostanicata vo Radu{a 35/10 kV, vo potpolnost }e gi zadovoluvaat potrebite.

Postojniot sistem na mali stolbni trafostanici }e bide zamenet so sovremeni kapaciteti so pogolema mo}nost, {to e zavisno i specifi~no za sekoj lokalitet. Za ovaa cel da se koristat podatoci od DUP za naselenite mesta vo regionot. Vo delot od niskonaponskata mreà isto taka potrebno e da se izvr{i celosna rekonstrukcija na stolbnite mesta i vozdu{nite provodnici. Naselenite mesta kade {to nema instalirano uli~no osvetluvawe vo idniot period pri rekonstrukcija na niskonaponskata mreà da bidat opfateni so instalaciite za javno osvetluvawe.

7. Soobra}ajna infrastruktura

Osnovna arterija na magistralnata soobra}ajna mreà na prostorot na Prvata i Vtorata za{titna zona i natamu }e pretstavuva patot M-4, odnosno delnicata na avtopatot Skopje-Tetovo.

Poradi geografskata polo`ba na regionot i mo`nosta za trensregionalno povrzuvawe, postojniot regionalniot paten pravec Tetovo-Jaìnce vo planskiot period }e se prekategorizira vo magistralen so me|unarodno zna~ewe. Trasata na idniot magistralen paten pravec }e se vodi tangentno na grade`nite opfati na naselenite mesta. Taa treba da pretstavuva ju`na, jugoisto~na ramka na grade`nite reoni na site pod{arski naselbi, pri toa respektiraj}i gi obrabotlivite navodnuvani povr{ini. Vo sostav na proektnata dokumentacija za magistralniot pat, soglasno Zakonot za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina i ovoj Plan, zadolìtelna e izrabotka na Ekolo{ki elaborat, koj }e gi tretira slednite elementi:


162

− vodewe na trasata na teren so pobezbedni hidrogeolo{ki uslovi, od aspekt na zagaduvawe na podzemnite vodi, za {to se neophodni detalni geolo{ki i hidrogeolo{ki istragi

− maksimalna za{tita na zemjodelskoto zemji{te, preku racionalno vodewe na trasata i sproveduvawe na tehni~ki i biolo{ki merki

− maksimalna za{tita na naselbite, od aspekt na zagaduvawe na vozduhot i bu~avata

− optimalno vodewe na trasata vo odnos na zafa}awe na grupaciite na parcelite, respektiraj}i ja nivnata forma i golemina

− ovozmoùvawe na nepre~ena komunikacija i eliminirawe na barierite za funkcionalna povrzanost na naselbite i obrabotlivite povr{ini

− za{tita od erozija i revegetacija na otsecite − Primena na merki i normativi (min. 50 godi{ni vodi), za za{tita od

porojniot i bui~niot karakter na [arskite vodoteci − optimalno locirawe na bazite na grade`nata mehanizacija, od aspekt na

za{tita na podzemnite vodi − Maksimalno koristewe na gradeèn {ut od postojnite naselbi za

tamponirawe − Racionalno koristewe na povr{inskiot humusen sloj za rekultivacija na

degradirani povr{ini − Regulacija na vodenite tekovi so maksimalna primena na biolo{ki

merki, zaradi za~uvuvawe na biolo{kite koridori od poleto kon [ara − Primena na tehni~ki merki za drenirawe i pre~istuvawe na atmosferski

ispirni vodi od kolovoznata povr{ina − Vnimatelno locirawe na vremeni deponii za otpad nastanat od

izgradbata na patot i pomo{nite objekti i nivna rekultivacija po izveduvawe na rabotite. Regionalnata patna mreà ja so~inuvaat pravcite R-407 (@elino-

Jegunovce) i R-403 (Kondovo, Radu{a, Jegunovce, Tearce). Se predviduva doizgradba na delnicata Jegunovce-Dvorce, na regionalniot pat R-403. Na toj na~in masivot na @eden }e bide celosno zaokruèn so kvalitetna komunikaciska infrastruktura. Isto taka, naselbite Staro Selo, Roga~evo i Jaìnce }e komunikaciski podobro povrzani so ostanatite naselbi vo regionot, preku soodvetnata lokalna vrska Staro-Selo-Dvorce. Tehni~kite karakteristiki na regionalnite pati{ta }e bidat do kraj usoglaseni so principot na za{titata na podzemnite vodi.

Spored proekcijata za soobra}ajno optovaruvawe na patniot pravec Skopje-Tetovo od 11.263 vozila/den do 2020 god., koj ja tangira Prvata za{titna zona na izvorot neposredno od ju`nata strana, proizleguva potrebata od zadolìtelno tehni~ko osovremenuvawe na avtopatot vo izgradba. Toa ima za cel spre~uvawe na zagaduvaweto na podzemnite vodi od tekovnite aktivnosti pri izgradbata na avtopatot, prodiraweto na ispirnite vodi od kolozvoznata povr{ina vo ~uvstvitelnata dolina na r. Fu{, kako i namaluvaweto na koli~estvoto na aerosedimentite od emitiranite gasovi od motorite so vnatre{no sogoruvawe na benzin ili nafta. Pri realizacijata na merkite }e se primeni slednoto:


163

− Izvedba na site tehni~ki merki predvideni so Ekolo{kiot elaborat izraboten vo sostav na proektnata dokumentacija na Glaviot proekt za avtopatot Skopje-Tetovo

− Realizacija na za{titen tampon od treven i drvenest pojas na degradiranite delovi na bregot na r. Fu{ i odrùvawe na postojnata vegetacija

− Rekultivacija na prostorite angaìrani so deponirana zemja i drug materijal sozdaden od iskopite na usecite, za spre~uvawe na erozivni nanosi vo koritoto na rekata Fu{ i r. Vardar

− Rekultivacija na prostorite angaìrani od bazite na grade`nata mehanizacija.

− Redovna kontrola na sostojbata na postrojkite na postojnite benzinski pumpi

− Zabrana za izgradba na novi benzinski pumpi na avtopatot − Ureduvawe na stojali{tata so soodvetna urbana, komunalna oprema i

implementacija na zelenilo. Proekcijata na soobra}ajnoto optovaruvawe na regionalniot paten

pravec Tetovo-Jaìnce za 2020 god iznesuva 5.286 PGDS (prose~en dneven godi{en soobra}aj). Za ostanatite patni pravci ne se sledi soobra}ajnoto optovaruvawe, nitu pak se izvr{uva kontrola na vidot, obemot i karakterot na transportiranite stoki. Za taa cel, celiot paten soobra}aj vo Prvata i Vtorata za{titna zona na izvorot Ra{~e do 2020 god. }e bide predmet na aktiven monitoring, zaradi prevencija na incidenti i nesre}i, kako mo`nost za nanesuvawe na ogromni {teti na podzemnata izdan vo regionot.

Lokalnata patna mreà, koja se nadovrzuva na regionalnite i magistralnite pati{ta, vo golema merka se odlikuva so povolni tehni~ki karakteristiki, odnosno kolovozite se asfaltirani. Vo naredniot period se predviduva sistemot na regionalnite pati{ta da ja obavuva funkcijata na lokalniot soobra}aj, me|utoa, se predviduva i osovremenuvawe i doizgradba na lokalnite patni pravci koi ne se asfaltirani. ]e se asfaltiraat lokalnite vrski pome|u selata od desnata strana na rekata Vardar (@elino-Tudence-Kopance-Raotince), pome|u selata Palatica-Ozormi{te i Palatica-Trebo{-@il~e, kako i patniot pravec Dvorce-Staro Selo. Isto taka, del od polskite pati{ta koi sluàt za povrzuvawe so agrarnite povr{ini }e bidat prevedeni vo makadamski pati{ta so osovremeneti kolovozi.

8. @ivotna sredina

Za re{avawe na problemite so ìvotnata sredina neophodno e da se izvr{i sanacija na postojnite zagaduva~i, kako i da se definiraat uslovi i nasoki za preventivna za{tita.

Problemot so zagaduvaweto na vozduhot {to proizleguva od rabotata na HEK Jugohrom (emisii na CO, Co2, Nox i pra{ina), vo planskiot period }e se re{ava so primena na sistemi za pre~istuvawe na otpadnite gasovi od oddelnite izvori. Toa se odnesuva i na poedine~nite izvori od stopanskite subjekti na podra~jeto, {to emitiraat gasovi so koncentracii na {tetni materii nad MDK. Za nivna identifikacija neophodno e organizirano funkcionirawe na monitoring i redovna kontrola od stranata na nadle`ni inspekciski slu`bi.


164

Zagaduvaweto na vozduhot od soobra}ajot ne pretstavuva izrazen problem vo ruralnite sredini, tuku toa proizleguva od intenzivnite dvièwa po regionalnite i magistralnite patni pravci vo regionot. Merkite {to }e se primenuvaat za spre~uvawe na {tetnite vlijanija od ovie pati{ta, zadolìtelno }e vklu~uvaat primena na za{titni pojasi od soodvetni materijali (drvenesti rastenija, barieri od prirodni i ve{ta~ki materijali i sl.).

Za{titata na vodite e predmet na sistem od merki, koi gi opfa}aat slednite elementi:

• realizacija na kanalizacioni sistemi za site naselbi i pre~istuvawe na komunalnite i industriskite otpadni vodi

• pre~istuvawe na otpadnite vodi od gradskite centri Tetovo i Gostivar, koi se vlivaat vo recipientot-rekata Vardar vozvodno od granicite na Prvata i Vtorata za{titna zona; ovaa merka e neophodna i ima prioriteten karakter, zaradi zna~eweto na rekata Vardar za so~uvuvaweto na kvalitetot na vodite na izvorot Ra{~e, imaj}i predvid deka nejziniot kvalitet po vlivot na otpadnite vodi od Tetovo vo periodi na malovodie e od ~etvrta i povremeno od petta klasa

• merki za za{tita na vodite od zemjodelskoto proizvodstvo (poljodelieto i sto~arstvoto)

• merki za za{tita na vodite od erozija • merki za za{tita na vodite od soobra}ajot • merki za za{tita na vodite od eksploatacijata na mineralnite surovini

(re~en pesok, ~akal i dr.) • merki za za{tita na vodite od nesoodvetno postapuvawe (isfrlawe na

otpad i sl.) so otvorenite istra`ni dupnatini, napu{tenite bunari i drugi objekti, koi pretstavuvaat lokalni àri{ta

• merki za za{tita na vodite od slu~ajno i havarisko istekuvawe na nafta i nafteni derivati od podzemni i nadzemni skladovi vo sostav na stopanskite kapaciteti i osobeno na benzinskite pumpi

• merki za za{tita na vodite od tehnolo{ki, prirodni katastrofi i drug vid incidenti

• merki za za{tita na prirodni habitati i drugi prirodni vrednosti i retkosti Implementacijata na ovie merki spored nivniot obem i fazno re{avawe

e integralno razrabotena pri definiraweto na reìmot za koristewe na zemji{teto, kako rezime na planskite re{enija. Isto taka, vo delot na implementacijata na Planot, definirani se i narednite aktivnosti za re{avawe na oddelni problemi so za{titata na vodite i ìvotnata sredina voop{to.

Rekultivacijata na "divite" deponii vo atarite na naselbite e prioriteten problem za sanirawe. Vo prvata faza (do 2005 god) treba da bidat rekultivirani deponiite vo Tearce, Xep~i{te i Pr{ovce, zaradi rizi~niot karakter na otpadot. Saniraweto na kvalitetot na vodite na Vratni~ka Reka koj e zna~itelno naru{en od deponirawe na cvrstiot otpad vo re~noto korito, ima po{iroko zna~ewe od aspektot na ìvotnata sredina, zaradi toa {to so uni{tuvaweto na re~i{teto se gubi zna~aen voden resurs, {to moè da se


165

koristi za vodosnabduvawe na naselenieto (Dolno Ora{je). Isto taka problemot so saniraweto i rekultivacijata na industriskata deponija na HEK "Jugohrom" treba da bide re{avano vo prvata faza. Rekultivacijata na deponijata za jalovina na rudnikot "Radu{a" }e se vr{i vo Vtorata faza (2005-2020 god.), {to se odnesuva i na ostanatite "divi" deponii na podra~jeto.

Prostorot na Prvata i Vtorata za{titna zona na izvorot Ra{~e }e se re{ava od aspekt na upravuvaweto so cvrstiot otpad preku zaokruèn sistem koj }e se potpira na postojnite Javni komunalni preprijatija vo Tetovo, Tearce i Jegunovce. Za celosno pokrivawe na prostorot so soodvetni slu`bi za sobirawe, transport i deponirawe na otpadot }e treba da se formiraat i komunalni preprijatija vo op{tinskite centri Vratnica i @elino, kako i vo naselbata Ra{~e. Za optimalno sobirawe na otpadot }e treba da se organiziraat punktovi so kontejneri vo naselenite mesta, po potreba eden ili dva, vo zavisnost od koli~estvata na generiraniot otpad i dinamikata na negovoto sobirawe. Brojot na potrebnite kontejneri za sekoja naselba }e se opredeli sprema procenetite koli~estva na otpad i zafatninata na eden kontejner od 1,1 m3. Ovie punktovi }e treba zadolìtelno da se predvidat so UDNM, na lokacii soodvetno infrastrukturno opremeni i soobra}ajno dostapni.

Javnite komunalni pretprijatija }e organiziraat pretovarni stanici na pove}e lokacii, do koi so lokalen transport }e se odvezuva otpadot edna{ ili dva pati od sekoja naselba, vo zavisnost od koli~estvata na otpadite i raspolo`livite prevozni sredstva.

Pretovarna stanica za naselbite Vratnica, Staro Selo, Roga~evo, Ora{je, Belovi{te i Odri }e bide locirana na regionalniot pat Tetovo-Jaìnce, na negovoto vkrstuvawe so lokalniot pat za s. Gorno Ora{je.

Za naselbite Dobro{te, Nera{te, Pr{ovce i Tearce pretovarnata stanica }e bide locirana na regionalniot paten pravec Tetovo-Jaìnce, na negovoto vkrstuvawe so pravecot Pr{ovce-Jegunovce.

Za naselbite Slatino, Nepro{teno, Ratae, Xep~i{te i Poroj pretovarnata stanica }e bide locirana na regionalniot pat Tetovo-Jaìnce, na negovoto vkrstuvawe so patniot pravec Nepro{teno-[em{ovo.

Za naselbite Jegunovce, Podbre|e, Raotince, Kopance, Jan~i{te i Tudence pretovarnata stanica se locira na vkrstuvaweto na pravcite @elino-Jegunovce i Pr{ovce Jegunovce, vo blizina na naselbata Jegunovce.

Za naselbite Siri~ino, [em{ovo, Ozormi{te, @il~e, Trebo{ i Palatica pretovarnata stanica se locira na patniot pravec @elino-Jegunovce, severno od naselbata [em{ovo.

Od pretovarnite stanici otpadot }e se prevezuva od stranata na komunalnite pretprijatija do sanitarnata deponija Drisla. Na podra~jeto na Prvata i Vtorata za{titna zona na izvorot Ra{~e ne smee da se locira regionalna sanitarna deponija. Do izbor na lokacija za regionalna sanitarna deponija za Polo{kata gravitaciona zona, otpadot }e se prevezuva na Drisla, kako i otpadot od Tetovo.


166

9. Za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i tehnolo{ki katastrofi

Polo`bata na izvorot Ra{~e od aspekt na negovata zagrozenost za izveduvawe akcii za onesposobuvawe na samiot izvor, objektite na kaptaìte i dovodot na glavniot cevkovod do gradot i naselbite, {to se priklu~eni na nego, e otvorena za neprijatelski dejstva. Relativno malata gustina na naselenost pridonesuva kon namalenite mo`nosti za kontrolirawe na terenot. Faktot {to hraneweto na izvorot se vr{i od po{irokiot prostor preku komunicirawe na podzemnite vodi i od povr{inski vodi na r. Vardar, go pravi problemot za so~uvuvawe na kvalitetot na vodata mnogu sloèn. Na toj na~in ovoj vitalen resurs za Skopje i dràvata pretstavuva ranliva cel i objekt od strate{ki interes za neprijatelski dejstva.

Mo`ni prodori na organizirani grupi so neprijatelski celi se realni od pravecot na Dervenskata klisura (Radu{a, Dvorce i Dolno Ora{je), od ovoreniot prostor kon selata Ra{~e, Kopanica, Gorno Svilare i podale~noto Kondovo, a najmalku se verojatni od strmnite i nepristapni otseci na @eden, od zapade pravec, nad samiot izvor.

Sovremenata borbena taktika na infiltrirani teroristi~ki i drugi organizirani neprijatelski grupi pretstavuvaat protivnik ~ija {to strategija treba da bide prou~ena, za da se pristapi kon izrabotka na efikasen plan za za{tita na izvorot od voeni i drugi vidovi neprijatelski dejstva.

Spored procenkite na stepenot na zagrozenosta na teritorijata na Republikata, a vo toj kontekst i na regionot na za{titnite zoni od o~ekuvani voeni dejstvija, najzagrozeni se prostorite vo ramninskiot del na Polog, komunikacijata Skopje-Grup~in-Tetovo i dolinata na Vardar (Dervenska klisura). Konfiguracijata terenot, gustinata na naselenosta i izgradenosta na soobra}ajnata mreà, Dolen Polog go pravat isklu~itelno zagrozen od voeni dejstvija so po{irok razmer. Od tie pri~ini naselenieto i materijalnite dobra od ovoj prostor }e evakuiraat nadvor od Poleto. Radu{koto planinsko podra~je, poradi malata dlabo~ina na grani~niot pojas e isto taka direktno zagrozen od nadvore{ni voeni dejstvija. Edinstven prostor vo analiziraniot region, koj poradi soobra}ajnata nedostapnost, pretstavuva indirektno zagrozen od voeni dejstvija, e planinata @eden. Me|utoa, goleminata na masivot, negovata bezvodnost i nenaselenost (osven naselbata Cerovo) ne se pogodni za evakuacija na naselenie i materijalni sredstva na ovoj prostor. Isto taka, hidrogeolo{kata ~ustvitelnost na celiot @edenski masiv i Dervenskata klisura, koja be{e potvrdena so posledicite od begalskite kampovi vo Bojane i Radu{a (bakteriolo{ka neispravnost na pove}e analizi za kvalitetot na vodata od Kaptaà 2 i hlorinatorskata stanica vo Kondovo, vo mart 2000 god, edna godina po Kosovskata kriza), isklu~uvaat sekakvo koncentrirawe na lu|e i sredstva vo Prvata za{titna zona na izvorot Ra{~e. Najpogodni tereni vo analiziraniot prostor pogodni za zgriùvawe na naselenie i materijalni sredstva vo uslovi na voeni dejstvija pretstavuva masivot na [ar Planina i toa pojasot na dabovite i bukovite {umii na kontaktot so zonata na pasi{tata kade e ovozmoèna soobra}ajna komunikacija i povrzuvawe so {umski pati{ta, a istovremeno se locirani i golem broj na ba~ila

Prirodnite nepogodi (zemjotresi, poplavi, su{a i sl.) se faktori koi ne moàt da se predvidat po vreme i intenzitet, no imaj}i soznanija za nivnata


167

pojava vo minatoto, planskite merki }e bidat soobrazeni so o~ekuvanite mo`ni pojavi.

Aspektot na uslovi za pojava na zemjotresi e evidenten za podra~jeto na Polog, Dervenskata klisura i skopskata kotlina. Za namaluvawe na seizmi~kiot rizik potrebna e primena na soodvetni ekonomski merki za za{tita na sozdadenite vrednosti na lokalitetot na samiot izvor, kako i na okolniot prostor, koj moè da pri~ini zagrozenost na materijalnite vrednosti na objektite na kaptaìte, vodovite, kako i da se odrazi na prirodnite uslovi relevantni za odrùvawe na izda{nosta i kvalitetot na izvorot. Postojniot Pravilnik za tehni~ki normativi za izgradba na objekti od visokogradbata vo seizmi~ki podra~ja (Sl. list na SFRJ, br. 31/81. 49/82. 29/83, 21/88 i 52/90). kako i Pravilnikot za tehni~kite normativi za sanacija, zacvrstuvawe i rekonstrukcija na objektite na visokogradba o{teteni od zemjotres i za rekonstrukcija i revitalizacija na objektite na visokogradba (Sl. list na SFRJ br.52/85), vrz osnova na novi soznanija od ovaa oblast vo razvienite zemji i predlog od stranata na IZIIS-Skopje, treba da bidat predmet na revizija i izmenuvawe i dopolnuvawe.

Za podra~jeto na izvorot, kade {to pokraj seizmi~kiot hazard postoi opasnosta od kolateralni hazardi, neophodno e da se izvr{i detalna reonizacija na prostorot, so cel da se primenat za{titni merki. Vo natamo{niot proces na implementacija na Planot, ekspertsko telo sostaveno od interdisciplinaren sostav na profili }e treba da bide nositel na izgotvuvaweto na detalen plan za za{tita na prostorot na izvori{teto od seizmi~ki rizik.

Vo slu~aj na dolgotrajna su{a, koja moè da se odrazi na izda{nosta na izvorot, kako i na problemi so vodosnabduvaweto na po{irokiot prostor na za{titnite zoni, potrebno e da se izraboti plan za racionalizacija na koristeweto na vodata, kako i da se predvidat alternativni izvori za vodosnabduvawe.

Re{avaweto na problemite so poplavite na lokacijata na kaptaìte e sostaven del od merkite za odrùvawe na Prvata potesna za{titna zona, koi se sproveduvaat od stranata na Javnoto pretprijatie "Vodovod".

Zna~eweto na izvorot za gradot Skopje ja nadminuva nadle`nosta na JP "Vodovod" pri ureduvaweto na podra~jeto na Prvata potesna za{titna zona i potesnata okolina, taka {to izrabotkata na planovite za za{tita od prirodni katastrofi treba da bide finansirani i koordinirani od visoki dràvni instanci, vo tesna sorabotka so lokalni strukturi.

Oformuvaweto na sistemot za evidencija i analiza na tehnolo{ki akcidenti na po{irokiot prostor relevanten za kvalitetot na vodite na izvorot, kompatibilen so sistemot MARS (aktuelen vo zemjite na Evropskata Unija), isto taka }e bide eden od prioritetite za implementacija na ovoj Plan. Sistemot }e gi sodrì slednite elementi:

− evidencija na opasni materijali prisutni vo tehnolo{kite postrojki, skladirani vo krugovite na pogonite, ili na po{irokiot prostor, nivnoto deponirawe, kako i pati{tata na transport na ovie materijali

− preventivni merki za sekoj stopanski subjekt, od aspekt na usoglasuvawe na na~inite na rakuvawe so opasni materii so postojnata zakonska regulativa


168

− predlozi za prioritetni aktivnosti vo vrska so zamena na tehnologii koi koristat opasni materii i merki za nivna

− reducirana primena − predlozi za zamena na halogenizirani jaglenovodorodi kako razladni

sredstva i propelanti, kako i redukcija na emisiite do 50% na: benzen, hlormetan, dihloretan, bakar i kadmium, dokolku so evidencijata na postojnite opasni materii vo optek vo zonata se potvrdi nivno koristewe ili emisija.

− Edukacija na naselenieto za nivna za{tita, kako i trening na personalot za odnesuvawe vo slu~aj na tehnolo{ka katastrofa. Navedenite merki i nasoki za za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i

tehnolo{ki katastrofi }e bidat detalno razrabotuvani vo naredni aktivnosti, {to }e proizlezat od ovoj Plan.

10. Bilansi na namenata i koristeweto na zemji{teto

Pojdovni osnovi vo konceptot za racionalna organizacija na prostorot i optimalno koristewe na zemji{teto, kako ograni~en priroden resurs, pretstavuvaat slednite celi:

• Usoglasuvawe na na~inot i reìmot na koristewe na prostorot so negovite prirodni karakteristiki i obemot na barawata na oddelni negovi korisnici;

• Sogleduvawe na mo`nostite za optimalno i racionalno koristewe na zemji{teto po~ituvajki gi prirodnite i ekolo{kite funkcii na zemji{teto;

• Sopirawe na procesot na neracionalno koristewe na zemjodelskoto, odnosno za~uvuvawe na produktivnoto zemji{te so cel toa da ostane kako baza za proizvodstvo na hrana so istovremeno sozdavawe uslovi za intenzivno koristewe na zemji{nite potencijali;

• Sozdavawe na uslovi za maksimalno koristewe na poleto Dolen Polog za poljodelie preku izgradba na sistemi za navodnuvawe i primena na sovremeni tehnologii za proizvodstvo na zdrava hrana;

• Podobruvawe na strukturata i zastapenosta na trajnite nasadi, promena vo seidbenata struktura kaj ednogodi{nite nasadi;

• Podobruvawe na prostornata i strukturna zastapenost na {umskoto zemji{te i {umskiot fond; i

• Sozdavawe na uslovi za nadminuvawe i razre{uvawe na dosega{nite nepovolni i tendencii so koristeweto na produktivnoto, osobeno prenamenata vo neproduktivno zemji{te. Poa|ajki od iznesenite celi i interesi, osobeno od onaa za

diferencirawe na prostorot vrz osnova na raspoloìvite prirodni uslovi i pogodnosti i iznao|awe na na~in za reprodukcija na prirodnite svojstva na prostorot i vrz analizata i ocenkata na sega{nata sostojba, problemi i tendencii vo koristeweto na zemji{teto se ocenuva deka bitnite transformacii vo koristeweto na zemji{teto }e se ostvarat vo kategorijata na produktivnoto zemji{te. Sogleduvaj}i gi vrednostite i potencijalite na prostorot kako i interesot za za{tita na kvalitetot na vodite na izvorot Ra{~e, dominantnite transformacii se o~ekuva da nastanat vo zgolemuvaweto


169

na {umskite povr{ni za smetka na pasi{tata i toa vo dvete za{titni zoni i intenzifikacija na zemjodelieto vo Dolen Polog.

Odnosot na produktivnoto i neproduktivnoto zemji{te nezna~itelno }e se izmeni vo polza na produktivnoto zemji{te koe vo 2020 godina }e ja ima slednata struktura: (Tabela br. 43. Bilans na produktivno/neproduktivno zemji{te) I zona II zona Povr{ina 14.296 ha 100,00% 15.647 ha 100,00 % Neproduktina 881 ha 6,20 % 2.218 ha 14,10 % Produktina 13.415 ha 93,80 % 13.429 ha 85,90 %

Vo bilansite na neproduktivnoto zemji{te izvesno zgolemuvawe }e zabeleàt povr{inite pod naselenite mesta i tie vo prvata zona }e iznesuvaat 623 ha, a vo vtorata zona 2.205 ha. Ovie povr{ini se zgolemuvaat za smetka na sega{nite dvorni povr{ini koi, vo planskiot period, poradi zgolemuvaweto na gustinata na izgradenosta }e se angaìraat za stambeni objekti. Od ostanatote neproduktivni povr{ini izvesno namaluvawe }e zabeleàt kamewarite koi vo naredniot period po priroden pat ke bidat obrasnati so niska grmu{esta i kserofilna vegetacija. Ovaa pojava ke se manifestira voglavno na jugoisto~nite strani na planinata @eden nad selata Grup~in, Bojane i Kopanica.

Tabela br. 44. Struktura na produktivnite povr{ini

I zona II zona Produktivno 13.415 ha 100,00 % 13.429 ha 100,00 % [umi 10.100 ha 75,30 % 3.301 ha 24,60 % Pasi{ta 2.040 ha 15.20 % 2.161 ha 16,10 % Obrabotlivo 1.275 ha 9,50 % 7.967 ha 59,30 %

Najgolemi transformacii vo planskiot period }e nastanat kaj {umite i {umskoto zemji{te koe od sega{nite 6.250 ha vo I zona }e se zgolemat na 10.100 ha, odnosno od 2.501 ha na 3.301 ha vo II zona za{titna zona. Ovie povr{ini }e se zgolemuvaat za smetka na pasi{tata, koi kako niskoproduktivni se prostiraat na pove}e od polovina od povr{inite na planinata @eden.

Ovie {umi se dabovo - cerovi, gaberovi {umi i zelenika koi voglavno }e se {irat so prirodna sukcesija i resurekcija, a na povr{inite so prva i vtora kategorija na erozivnost }e se izvr{at ve{ta~ki po{umuvawa. So ogled deka, {umite vo prvata za{titna zona na izvorot Ra{~e imaat pred se za{titna funkcija, stopanisuvaweto na niv }e se odviva glavno vo nasoka na sozdavawe na uslovi za {irewe na {umite i zgolemuvaweto na obrastot, osobeno na jugoisto~nite padini na @eden. [ireweto na povr{inite pod {umi }e se se odviva i levata strana na rekata Vardar kon granicata so SR Jugoslavija, odnosno radu{kiot reon. Vo reonot na Dolni Polog {umite }e imaat za{titna uloga dol` rekite, a istovremeno }e pretstavuvaat ekolo{ki koridori pome|u @edenskiot i [arskiot masiv.

Obrabotlivoto zemji{te }e zabeleì namaluvawe, osobeno vo prvata zona, kade niskoproduktivnite povr{ini nad selata Ra{~e, Kopanica i Bojane, koi poradi morfologijata na terenot i fizi~ko-mehani~kite svojstva na


170

po~vata, ne se pogodni za primena na sovremeni agrotehni~ki merki. Kvalitativni promeni vo namenata na obrabotlivoto zemji{te }e nastane vo Dolen Polog, kade celokupnite povr{ini vo poleto }e se nao|aat pod sistemi za navodnuvawe, a vo strukturata na obrabotlivite piovr{ini }e dominiraat trajnite nasadi, gradinaskite kulturi i ve{ta~kite livadi.

Vo strukturata na ostanatoto neproduktivnoto zemjite ne se o~ekuvaat pogolemi promeni (povr{ini pod vodoteci, pati{ta), osven kaj povr{inite pod kamewari koi se o~ekuva da bidaat obrasnati so grmu{esta vegetacija od nizok obrast.

11. Reìm za koristewe na zemji{teto i resursite

Definiraweto na zonite i merkite na sanitarna za{tita na voda za vodosnabduvawe se zasnovuva vrz opredeluvawe na opfatot na zonite i sodrìnata na sanitarno-zdravstveni merki karakteristi~ni za izdvoenite zoni. Vo osnova postojat dva sprotivstaveni stava pri nivnoto usvojuvawe:

• Vo uslovi na nedovolna istraènost na prirodnite fenomeni, se za{tituvaat golemi prostori, {to sozdava ekonomski problemi, bidej}i se ograni~uva vidot i obemot na stopanskite i drugite dejnosti;

• Vo slu~aj na celosna istraènost na terenot, se definira stroga za{tita na ograni~eni prostori, za koi so sigurnost e potvrdeno deka imaat neposredno vlijanie na za{titeniot objekt. Ovaa dilema e vidlivo mo{ne aktuelna vo slu~ajot so za{titnite zoni na

izvori{teto. Pravilen kone~en izbor e moèn samo niz sproveduvaweto na opse`ni ispituvawa za propagacijata na zagaduvaweto od razli~ni izvori vo nasoka na @edenskata akumulacija. Otkako }e bidat dobieni soznanija za prirodnite uslovi i vlijanijata od postojnite zagaduva~i, }e moè da se vr{at prognozi pri izbor na lokacii za novi objekti od razli~en karakter (industrija, infrastruktura, sto~arski farmi i sl.). Kako osnovni problemi koi treba da se segregiraat so ovie ispituvawa gi naveduvame slednite:

• Opredeluvawe na stepenot na pooddelnite vidovi na zagaduvawe na podzemnite vodi (komunalno, industrisko, zagaduvawe od poljodelstvoto i sto~arstvoto, od soobra}ajot, eksploatacijata na mineralni surovini, od slu~ajni i havariski izlivawa na nafta i nafteni derivati od podzemni i nadzemni rezervari i sl.) ;

• Hidrogeolo{ki uslovi vo izdanite koi se eksploatiraat ili se javuvaat kako dopolnitelni izvori za hranewe so voda na prethodnite, osobeno uslovite na nivnata prirodna za{titenost od zagaduvawe i

• Tip, kapacitet, reìm i bilans na aktuelnite izdani vo prostorot. Vo dosega{nite istraùvawa vo taa smisla ostanale nedovolno

izdiferencirani hidrogeolo{kite delovi vo @edenskata karstna izdan, osobeno vo zonata na prelevaweto na polo{kite vodi vo karstot na @eden i nivnata natamo{na cirkulacija. Isto taka ne e dovolno poznata hidrogeolo{kata funkcija na serpentinitot vo Radu{kiot masiv i ezerskite sedimenti vo zonata na prazneweto na karstnata izdan.


171

Vrz baza na sega{niot stepen na istraènost, a so cel za da se izvr{i preventivna za{tita na vodite vo regionot, definiran e reìmot na koristewe na zemji{teto spored slednite vlezni parametri:

• izrabotena e hidrogeolo{kata osnova, koja {to bazira na hidrogeolo{kite kriteriumi za zagrozenost na izdanite

• vklu~eni se faktorite za koi se smeta deka imaat vlijanie na zagaduvaweto na podzemnite vodi vo slivot na izvorot, {to moàt da pridonesat kon idno naru{uvawe na negoviot kvalitet. Na prostorot na preciziranite granici na za{titnite zoni definirani

so Odlukata, vrz osnova na prethodnite bazi~ni determinanti, vklu~uvaj}i gi pritoa planovite za organizacija, namena i koristewe na prostorot (naselbite, infrastrukturata, primarniot, sekundarniot i tercijarniot sektor na stopanstvoto), definirani so ovoj Plan, izraboteni se merki diferencirani vo ~etiri stepeni, za prethodno izdvoenite ~etiri zoni vo ramkite na Prvata i Vtorata za{titna zona i toa:

• Na celiot prostor na Prvata za{titna zona se utvrduva Prv stepen na za{tita (karstna izdan-mnogu zagrozeni tereni).

• Na prostorot na Vtorata zona za sproveduvawe na reìmot na za{tita, kade {to se zastapeni Zagrozeni tereni (zbiena izdan), utvrdeni se tri diferencirani stepeni na za{tita, soglasno trite podklasi oddeleni so hidrogeolo{kata reonizacija na terenot (prakti~no neza{titena, delumno za{titena i za{titena zbiena izdan).

Hidrogeolo{ka zagrpozenost i stepeni na za{tita

Zona na za{tita/tip na izdan

Hidrogeolo{ka zagrozenost

Stepen na za{tita

Prva za{titna zona-Karstna izdan

Mnogu zagrozeni izdani

Prv stepen na za{tita

Prakti~no neza{titena izdan

Vtor stepen na za{tita

Delumno za{titena izdan

Tret stepen na za{tita

Vtora za{titna zona-Zbiena izdan

Za{titena izdan êtvrti stepen na za{tita

Na teritorijata na Tretata za{titna zona (so Odlukata definirana kako

zona na higiensko-epidemiolo{ko sledewe), ne se voveduvaat reìmi na za{tita, osven {to se definira monitoring, odnosno se odreduvaat lokaciite za naredni istragi. Vidot i obemot na narednite istraùvawa }e bide definiran so posebna Programa, kako sostaven del na merkite i instrumentite za implementacija na Planot.

Prviot stepen na za{tita }e se sproveduva vo podra~jeto na Prvata za{titna zona, ~ii {to granici se definirani so grafi~kiot prilog, za {to }e se primenuvaat slednite merki:

− Vo domenot na naselbite treba da se prevzemaat slednite merki:


172

• Izrabotka na UDNM za nselbite Ra{~e, Bojane, Kopanica, Radu{a, Ora{je, Raotince, Siri~ino, Tudence, Kopance, soglasno nasokite od ovoj Plan

• Vo ramkite na urbanite opfati na naselenite mesta usvoeni so ovoj Plan, UDNM treba da gi vgradi slednite odredbi za realizacija: izgradbata na objekti za domuvawe treba da podleì na dobivawe posebni dozvoli za gradba, pri {to treba dlabo~inata na zemjeniot iskop za temelewe da bide ograni~ena, soglasno prethodno izvr{eni geolo{ki istragi na konkretnata lokacija; Zadolìtelno da se izvr{uva tehni~ki priem na temelite od strana na nadle`na inspekciska slu`ba, organizirana na nivo na podra~jeto na Prvata za{titna zona na izvorot Ra{~e

• Rekultivacija na lokacijata na begalskiot kamp vo s. Bojane; • Za pogonite za industrisko proizvodstvo i skladi{tata ("Makedonski

rakotvorbi" vo s. Ra{~e, pogonite vo sostav na kompleksot na separacijata "Radu{a", skladi{ta za grade`ni materijali vo Tudence, pekarata vo Jegunovce) zadolìtelno da se izrabotat ekolo{ki elaborati i da se izvedat soodvetni tehni~ki zafati za pre~istuvawe na otpadnite vodi (propisno izvedeni dvo-komorni betonski septici).

• Se zabranuva izgradba na benzinski pumpi vo Prvata za{titna zona na izvorot

• Vo poljodelstvoto }e se primenuvaat slednite merki: • Upotreba isklu~ivo na "slaw releise" |ubriva (|ubriva so prodolèno

raspa|awe), i so zabrana za nivno koristewe od 15 okotomvri do 15 mart za oranici i od 15 noemvri do 15 mart za zeleni povr{ini

• Upotreba isklu~ivo na pesticidi so vreme na raspa|awe do 30 dena • Zabrana za koristewe na pesticidite: Aldrin, Hlordan, Dieldrin, D-Di-

Ti, Enrin, Heptahlor, Mireks, Toksafen, Heksahlorobenzol • Koristewe na podatoci od postojni klimatolo{ki stanici vo Jegunovce,

Radu{a i Ra{~e za optimizacija na upotrebata na pesticidi • Obrabotka na zemjata so "no tillage" tehnika (orawe bez prevrtuvawe) • Spre~uvawe na drenaà na vodi od obrabotlivi povr{ini vo r. Vardar • Namaluvawe na povr{inite pod oranici, za smetka na zgolemuvaweto na

zeleni povr{ini (livadi, pasi{ta, zatreveni trajni nasadi) • Opredeluvawe na probni parceli za sledewe na rezultatite od primena

na merkite • Monitoring na kvalitet na po~va • Sledewe na azotot, fosforot i pesticidite na postojnite hidrometriski

profili − Vo sto~arstvoto }e se primenuvaat slednite merki: • Odgleduvawe na najmnogu 3,5 uslovni grla/ha obrabotliva povr{ina za

individualen proizvoditel • Pre~istuvawe na otpadni vodi od stai za dobitok so kapacitet pogolem od

normata 3.5 uslovni grla/ha • Skladirawe na otpad od farmite na uredeni lokacii (primena na folii i

dr. vid na povr{inski barieri) • Zabrana za deponirawe na uginat dobitok vo zonata


173

• Sanirawe na lokacijata kade e deponiran zabolen dobitok, jugozapadno od s. Ra{~e

• Kontrola na sproveduvaweto na merkite − Vo oblasta na vodostopanstvoto i komunalnoto ureduvawe }e se

primenuvaat slednite merki: • Vospostavuvawe na za{titen koridor za vodovite na cevkite za

vodosnabduvawe na Skopje, Ra{~e, Bojane i Kopanica • Vospostavuvawe na za{titni zoni okolu izvornicite za vodosnabduvawe

vo Prvata zona • Rekonstrukcija na regionalniot vodovod vo sopstvenost na HEK

"Jugohrom" • Re{avawe na vodosnabduvaweto na naselbite {to crpat voda od

indididualni bunari • Sanacija na septicite na lokacijata na begalskiot kamp vo s. Bojane • Izvedba na kanalizaciona mreà i pre~istuvawe na komunalni otpadni

vodi za site naselbi od Prvata zona • Regulacija na r. Vardar na delnici zagrozeni od plavewe • Sanirawe na degradirani povr{ini od ekploatacija na pesok i ~akal na

re~nite bregovi • Odrùvawe na krajbre`na vegetacija za za{tita od eroziven nanos • Izvedba na sistem za navodnuvawe "Siri~ino" po doveduvaweto na

kvalitetot na r. Vardar vo propi{anite granici − Vo oblasta na eksploatacijata na mineralni surovini }e se primenuva

slednoto: • Re{avawe na statusot na kamenolomot na HEK Jugohrom na @eden, po

izrabotka na Fizibiliti studija za opravdanosta na negovoto zatvarawe • Zabrana za rabota na bespravno postaveniot kamenolom zapadno od s.

Bojane • Eksploatacija na pesok i ~akal od koritata na vodotecite (pred se na r.

Vardar) po specijalno izdadeni dozvoli od Ministerstvoto za ìvotna sredina

• Rekultivacija na jalovi{teto vo Radu{a, deponijata i kamenolomot na Jugohrom, spored prethodno izraboteni proekti

− Vo oblasta na {umarstvoto }e se primenuvaat slednite merki: • Revizija na postojnite planovi za {umsko-stopanskite edinici @eden-

Ora{je i @eden-Matka soglasno planskite re{enija na ovoj Plan • Izrabotka na planska dokumentacija za ureduvawe na za{titnata {uma na

isto~nite padini na @eden • Po{umuvawe na za{titnite zoni na izvornicite za vodosnabduvawe • Izrabotka na plan za za{tita od poàri • Optimizacija na upotrebata na hemiski sredstva za za{tita od bolesti i

{tetnici na drvnite vidovi Vtoriot stepen na za{tita }e se sproveduva vo podra~jeto na Vtorata

za{titna zona, na delot od kotlinata vo Dolen Polog, ~ii granici se definirani so grafi~kiot prilog.

− Vo domenot na naselbite treba da se prevzemaat slednite merki:


174

• Izrabotka, odnosno revizija na UDNM za naselbite Podbre|e, [em{ovo, Ozormi{te, Trebo{ i Nera{te, soglasno nasokite od ovoj Plan

• Vo ramkite na urbanite opfati na naselenite mesta usvoeni so ovoj Plan, UDNM treba da gi vgradi slednite odredbi za realizacija: izgradbata na objekti za domuvawe treba da podleì na dobivawe posebni dozvoli za gradba, pri {to treba dlabo~inata na zemjeniot iskop za temelewe da bide ograni~ena, soglasno prethodno izvr{eni geolo{ki istragi na konkretnata lokacija;

− Za pogonite za industrisko proizvodstvo i skladi{tata (Skladi{teto za grade`ni meterijali vo [em{ovo, Pogonite za grade`ni materijali i prerabotka na drvo vo Ozormi{te) zadolìtelno da se izrabotat ekolo{ki elaborati i da se izvedat soodvetni tehni~ki zafati za pre~istuvawe na otpadnite vodi (propisno izvedeni dvo-komorni betonski septici).

− Se nalaga permanentna kontrola na postojni benzinski pumpi (kontrola na pritisok na ventilite vo rezervoarite i ispravnost na mreàta); za novopredvideni benzinski pumpi }e se izdavaat posebni dozvoli od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe

− Vo poljodelstvoto }e se primenuvaat slednite merki: • Zabrana za koristewe na |ubriva od 15 oktomvri do 15 mart za oranici i

od 15 noemvri do 15 mart za zeleni povr{ini • Upotreba isklu~ivo na pesticidi so vreme na raspa|awe do 30 dena • Zabrana za koristewe na pesticidite: Aldrin, Hlordan, Dieldrin, D-Di-Ti,

Enrin, Heptahlor, Mireks, Toksafen, Heksahlorobenzol • Koristewe na podatoci od postojni klimatolo{ki stanici vo Jegunovce,

za optimizacija na upotrebata na pesticidi • Obrabotka na zemjata so "no tillage" tehnika • Spre~uvawe na drenaà na vodi od obrabotlivi povr{ini vo r. Vardar • Namaluvawe na povr{inite pod oranici, za smetka na zgolemuvaweto na


na merkite • Monitoring na kvalitet na po~va • Sledewe na azotot, fosforot i pesticidite na postojnite hidrometriski

profili − Vo sto~arstvoto }e se primenuvaat slednite merki: • Pre~istuvawe na otpadni vodi od stai za dobitok so kapacitet pogolem od

normata 3.5 uslovni grla/ha • Skladirawe na otpad od farmite na uredeni lokacii (primena na folii i

dr. vid na povr{inski barieri) • Zabrana za deponirawe na uginat dobitok vo zonata • Kontrola na sproveduvaweto na merkite

− Vo oblasta na vodostopanstvoto i komunalnoto ureduvawe }e se primenuvaat slednite merki:

• Vospostavuvawe na za{titni zoni okolu izvornicite za vodosnabduvawe vo Vtorata zona,


175

• Re{avawe na vodosnabduvaweto na naselbite {to crpat voda od indididualni bunari

• Izvedba na kanalizaciona mreà i pre~istuvawe na komunalni otpadni vodi za site naselbi od Vtorata zona

• Regulacija na r. Vardar na delnici zagrozeni od plavewe • Sanirawe na degradirani povr{ini od ekploatacija na pesok i ~akal na

re~nite bregovi • Odrùvawe na krajbre`na vegetacija za za{tita od eroziven nanos • Rekonstrukcija na postojniot sistem za navodnuvawe "Radiovce-

Bistrica" − Vo oblasta na eksploatacijata na mineralni surovini }e se primenuva

slednoto: • Eksploatacija na pesok i ~akal od koritata na vodotecite (pred se na r.

Vardar) po specijalno izdadeni dozvoli od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe

− Vo oblasta na {umarstvoto }e se primenuvaat slednite merki: • Po{umuvawe na za{titnite zoni na izvornicite za vodosnabduvawe • Odrùvawe na {umite vo zemjodelskoto zemji{te • Po{umuvawe na vetroza{titni pojasi • Stabilizirawe na re~ni bregovi za za{tita od poplavi i erozija

Tretiot stepen na za{tita }e se sproveduva vo podra~jeto na Vtorata za{titna zona, ~ii {to granici se definirani so grafi~kiot prilog, za {to }e se primenuvaat slednite merki:

− Vo domenot na naselbite treba da se prevzemaat slednite merki: • Izrabotka ili revizija na UDNM za nselbite Le{ok, Nepro{teno,

Xep~i{te i Poroj, soglasno nasokite od ovoj Plan − Za pogonite za industrisko proizvodstvo i skladi{tata (Pogon za

proizvodstvo na PVC folii vo Xep~i{te, Pogon za tekstilni proizvodi vo Le{ok, pogon za malteri i prerabotka na drvo vo Nepro{teno) zadolìtelno da se izrabotat ekolo{ki elaborati i da se izvedat soodvetni tehni~ki zafati za pre~istuvawe na otpadnite vodi (propisno izvedeni dvo-komorni betonski septici).

− Se nalaga permanentna kontrola na benzinskite pumpi − Vo poljodelstvoto }e se primenuvaat slednite merki: • Zabrana za koristewe na |ubriva od 15 oktomvri do 15 mart za oranici i

od 15 noemvri do 15 mart za zeleni povr{ini • Upotreba isklu~ivo na pesticidi so vreme na raspa|awe do 30 dena • Zabrana za koristewe na pesticidite: Aldrin, Hlordan, Dieldrin, D-Di-

Ti, Enrin, Heptahlor, Mireks, Toksafen, Heksahlorobenzol • Koristewe na podatoci od postojni klimatolo{ki stanici vo Tearce i

Odri za optimizacija na upotrebata na pesticidi • Namaluvawe na povr{inite pod oranici, za smetka na zgolemuvaweto na


na merkite • Monitoring na kvalitet na po~va


176

− Vo sto~arstvoto }e se primenuvaat slednite merki: • Odgleduvawe na najmnogu 3,5 uslovni grla/ha obrabotliva povr{ina za

individualen proizvoditel • Pre~istuvawe na otpadni vodi od stai za dobitok so kapacitet pogolem od

normata 5 uslovni grla/ha • Skladirawe na otpad od farmite na uredeni lokacii (primena na folii i



• Vospostavuvawe na za{titni zoni okolu izvornicite za vodosnabduvawe vo Vtorata zona, Tret stepen na za{tita

• Re{avawe na vodosnabduvaweto na naselbite {to crpat voda od indididualni bunari

• Izvedba na kanalizaciona mreà i pre~istuvawe na komunalni otpadni vodi za site naselbi

• Za{tita od poroi od Xep~i{ka reka • Odrùvawe na krajbre`na vegetacija za za{tita od eroziven nanos • Izvedba na sistem za navodnuvawe Kunuvo-Vratnica

− Vo oblasta na eksploatacijata na mineralni surovini }e se primenuva slednoto:

• Eksploatacijata na oniks vo regionot na Le{ok da se vr{i pod periodi~en nadzor od strana na inspekciski slu`bi na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe

− Vo oblasta na {umarstvoto }e se primenuvaat slednite merki: • Revizija na postojnite planovi za {umsko-stopanskite edinici vo

podno`jeto na [ara, soglasno planskite re{enija na ovoj Plan • Po{umuvawe na za{titnite zoni na izvornicite za vodosnabduvawe • Izrabotka na plan za za{tita od poàri • Optimizacija na upotrebata na hemiski sredstva za za{tita od bolesti i

{tetnici na drvnite vidovi êtvrtiot stepen na za{tita }e se sproveduva vo podra~jeto na Vtorata

za{titna zona, ~ii {to granici se definirani so grafi~kiot prilog, za {to }e se primenuvaat slednite merki:

− Vo domenot na naselbite treba da se prevzemaat slednite merki: • Izrabotka ili revizija na UDNM za nselbite Tearce, Slatino, Pr{ovce,

Glo|i, Odri i Vratnica soglasno nasokite od ovoj Plan • Za pogonite za industrisko proizvodstvo i skladi{tata (Pekari,

prerabotka na drvo, pilani vo Tearce, klanica vo Slatino, prerabotka na drvo i plastika vo Glo|i, proizvodstvo na grade`ni materijali vo Pr{ovce, betonska galanterija vo Vratnica) zadolìtelno da se izrabotat ekolo{ki elaborati i da se izvedat soodvetni tehni~ki zafati za pre~istuvawe na otpadnite vodi (propisno izvedeni dvo-komorni betonski septici).

• Se nalaga permanentna kontrola na benzinskite pumpi − Vo poljodelstvoto }e se primenuvaat slednite merki:


177

• Upotreba isklu~ivo na pesticidi so vreme na raspa|awe do 30 dena • Zabrana za koristewe na pesticidite: Aldrin, Hlordan, Dieldrin, D-Di-Ti,

Enrin, Heptahlor, Mireks, Toksafen, Heksahlorobenzol • Koristewe na podatoci od postojni klimatolo{ki stanici vo Tearce i

Odri za optimizacija na upotrebata na pesticidi • Namaluvawe na povr{inite pod oranici, za smetka na zgolemuvaweto na


na merkite • Monitoring na kvalitet na po~va

− Vo sto~arstvoto }e se primenuvaat slednite merki: • Pre~istuvawe na otpadni vodi od stai za dobitok so kapacitet pogolem od

normata 10 uslovni grla/ha • Skladirawe na otpad od farmite na uredeni lokacii (primena na folii i



• Vospostavuvawe na za{titni zoni okolu izvornicite za vodosnabduvawe • Re{avawe na vodosnabduvaweto na naselbite {to crpat voda od

indididualni bunari • Izvedba na kanalizaciona mreà i pre~istuvawe na komunalni otpadni

vodi za site naselbi • Odrùvawe na krajbre`na vegetacija za za{tita od eroziven nanos • Izvedba na sistem za navodnuvawe Kunovo-Raven-Vratnica

− Vo oblasta na eksploatacijata na mineralni surovini }e se primenuva slednoto:

• Eksploatacijata na oniks vo regionot na Tearce da se vr{i pod periodi~en nadzor od strana na inspekciski slu`bi na Ministerstvoto za ìvotna sredina

− Vo oblasta na {umarstvoto }e se primenuvaat slednite merki: • Revizija na postojnite planovi za {umsko-stopanskite edinici vo

podno`jeto na [ara, soglasno planskite re{enija na ovoj Plan • Po{umuvawe na za{titnite zoni na izvornicite za vodosnabduvawe • Izrabotka na plan za za{tita od poàri • Optimizacija na upotrebata na hemiski sredstva za za{tita od bolesti i

{tetnici na drvnite vidovi Za dosledna i organizirana primena na definiranite ~etiri stepeni na

za{tita vo Prvata i Vtorata za{titna zona na izvorot, }e bidat neophodni {iroki aktivnosti vo domenot na sozdavaweto na optimalna zakonska osnova, usloglasuvawe na reìmot na koristewe na prostorot so lokalnite politiki za razvoj, edukacija na tehni~kiot kadar vo organite na uprava, lokalnoto naselenie i nevladinite organizacii.

Vo tekot na primenata na reìmot za koristewe na zemji{teto i implementacijata na Planot, istovremeno }e se vr{at sistematski istragi, za da se razre{at dilemite vo odnos na hidrogeolo{kite uslovi i mehanizmite na


178

zagaduvawe na vodite. Na toj na~in dobienite soznanija mo`no e da se odrazat na izvesni korekcii vo odnos na granicite na zonite i merkite definirani so ovoj Plan.

12. Predlog za izmeni na granicite na za{titnite zoni

Pri odreduvaweto na granicite na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e vo dokumentot na Ekspertizata se analizirani sostojbite na istraènost na hidrogeolo{kite uslovi {to datiraat od sedumdesetite godini, vo koj {to period se vr{eni brojni aktivnosti so cel za definirawe na genezata i bilansot na vodite vo slivot na izvorot. Istraùvawata vr{eni posle navedeniot period ne se od takov obem i imaat prete`no parcijalen karakter, so ogled na toa {to se skoncentrirani na ograni~eni domeni (klimatsko-meteorolo{ki uslovi, sostojbi so zagadenost na podzemnite vodi vo podra~jeto na pogonot na HEK Jugohrom i deponijata, protoci na {arskite pritoki i rekata Vardar). Od druga strana, bilansot na vodite vo slivot na izvorot bitno se menuva zaradi zafa}aweto na del od [arskite vodi na nadmorska viso~ina od okolu 1350 mnv, visoko nad zonata na poniraweto na povr{inskite vodi od [ara vo polo{kata zbiena izdan i nivno prefrlawe vo slivot na Mavrovskoto Ezero. Na toj na~in se namaluvaat koli~estvata na voda vo vkupniot bilans {to poteknuvaat od poniraweto na {arskite pritoki na kontaktot na podno`jeto na [ara i poleto na Dolen Polog, pri {to u~estvoto na koli~estvata na rekata Pena (koja minuva nadvor od granicite na Vtorata za{titna zona) vo odnos na preostanatite povr{inski vodi, stanuva dominantno. Imaj}i predvid deka Pena se vliva vo Vardar, so zna~itelno naru{en kvalitet od ispu{taweto na otpadni vodi od gradot Tetovo (i vozvodnite naselbi), se smeta deka granicata na Vtorata za{titna zona treba da se pro{iri opfa}ajki delovi od nejziniot sliv. Isto taka, naselbata @elino, koja e nadvor od granicite na Vtorata za{titna zona, doìvuva izrazen stopanski podem i moè da izvr{i vlijanija na kvalitetot a vodite vo Dolen Polog i izvorot. Od tie pri~ini, so ovoj Plan se pro{iruva na granicata na Vtorata za{titna zona od seloto Poroj, nad Tetovo, Mala Re~ica, preku avtopatot Tetovo-Gostivar, po ju`nata granica na op{tina Tetovo do rekata Vardar, opfa}aj}i go grade`niot reon na s. @elino, potoa po ju`nata katastarska granica na selo @elino, do avtopatot Tetovo-Skopje, kade se spojuva so Prvata zona.

Odrùvaweto i koristeweto na prostorot na Prvata potesna za{titna od stranata na Javnoto pretprijatie "Vodovod”, vo uslovi strog sanitaren nadzor definiran so Pravilnikot za na~inot na opredeluvawe i odrùvawe na za{titni zoni okolu izvorite na voda za piewe i Odlukata za utvrduvawe na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e i opredeluvawe na merkite za za{tita e ote`nato, zaradi nere{eniot status na sopstvenosta na zemji{teto. Imeno, pravoto na koristewe na zemji{teto na sopstvenicite-ìteli na s. Ra{~e im e ograni~eno, dodeka regularna postapka za eksproprijacija ne e sprovedena. Taka vo ogradeniot prostor seu{te egzistira obrabotlivo zemji{te koe povremeno se koristi od stranata na sopstvenicite, {to e sprotivno na strogite sanitarni uslovi, so koi se definirani vidovite na rastitelni vidovi {to smeat da bidat zasadeni na ovoj prostor i predvideno e redovno odrùvawe na vegetacijata i plevewe na korovite. Od tie pri~ini se naloùva potrebata od interventno razre{uvawe na imotno-pravnite neregularnosti, za da moè strogiot


179

sanitaren reìm propi{an so Zakon da se sproveduva vo celost i na celata povr{ina vo granicite na Prvata potesna za{titna zona na izvorot.

Problemi so odrùvaweto na strogiot za{titen reìm se javuvaat vo neposrednata blizina na ovaa zona, na zemjodelskite parceli pokraj koritoto na Vardar, kako i vo nasoka pokraj vodovite za vodosnabduvawe na gradot Skopje i selata Ra{~e, Kopanica i Bojane, kade {to na terenot se zabeleàni pojavi {to moàt da predizvikaat naru{uvawe na kvalitetot na vodata (nesoodvetno deponirawe na otpad i sli~no). Se pretpostavuva deka povremenite neodamne{ni neispravni analizi na vodata pred hlorinatorska stanica Kondovo se povrzani so ovie sostojbi. Od tie pri~ini Prvata potesna za{titna zona se pro{iruva vo nasoka na trasite na vodovite kon Skopje, dadeno na grafi~kite prilozi.


180

REALIZACIJA NA PLANOT ZA ORGANIZACIJA, UREDUVAWE I ZA[TITA NA POTESNOTO GRAVITACIONO PODRA^JE NA IZVOROT RA[Ê

1.Op{ti odredbi

Prostorniot plan za ureduvawe na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e e sredstvo za naso~uvawe na prostorniot razvoj zaradi sozdavawe na uslovi za unapreduvawe na materijalnata osnova i ìvotot i rabotata na naselenieto.

Vrz osnova na valorizacija na sostojbite i zna~eweto na prostorot na Ra{~e, so primena na sovremeni principi na prostornoto ureduvawe, ovoj Prostoren plan gi ima slednite osnovni funkcii:

− Planot e osnova za donesuvawe na kone~ni odluki na soodvetnite faktori vo koristeweto na prostorot, po me|usebno usoglasuvawe na razvojnite dejnosti i sogleduvawe na osnovnite nasoki na prostornoto ureduvawe utvrdeni so Planot, pokraj osnovnite postavki za prostornoto ureduvawe, ovozmoùva izrabotka na predlozi vo forma na alternativi, razli~ni scenarija i modeli, koi treba da se razgledaat pred donesuvawe na kone~nite odluki za prioriteti

− Planot sodrì pat i mehanizmi za upravuvawe so prostorot i ìvotnata sredina, zaradi racionalno i ekonomi~no ostvaruvawe na krajnite celi na razvojot so prioriteti i etapi; etapite i prioritetite se opredeluvaat na na~in so koj nema da se popre~uva realizacijata na krajnite celi.

− Pri realizacija na proektite za razvoj, se vodi smetka za postignuvawe na kompromisi pome|u oddelnite dejnosti i integralnoto upravuvawe so ìvotnata sredina

− planot gi razrabotuva mehanizmite za upravuvawe so prostorot i ìvotnata sredina, kako i trajno sledewe na sostojbite i promenite vo prostorot Za realizacija na Prostorniot plan i ocenkata na ostvaruvawata

neophodna e inicijacija za izrabotka na multidisciplinarni i nau~no-stru~ni analizi, studii i podlogi za:

− nedovolno istraènite uslovi {to vlijaat na izda{nosta, stabilnosta i kvalitet na vodite na izvorot

− nedovolno istraènite vlijanija od soodvetnite zagaduva~i na kvalitetot na vodite

− integralna za{tita na vodite vo slivot na izvorot − racionalno koristewe na vodite vo slivot na izvorot − upravuvawe so industrijata − upravuvawe so primarniot sektor − upravuvawe so razvojot na sistemot na naselbite − odbranbeni sredstva i metodi za za{tita na kvalitetot na vodata na

izvorot od neprijatelski dejstva


181

− za{tita na objektite na kaptaàta i neposrednoto okruùvawe od kolateralni hazardi Planot opredeluva trajni determinanti koi se usloveni od imperativot

na so~uvuvaweto na kvalitetot na podzemnite vodi. Konceptite za organizacija na oddelnite segmenti na prostorniot razvoj se usoglaseni so osnovnite reìmi na koristewe, pri {to osnoven akcent se stava na stopanskiot razvoj, za da se sozdadat realni ekonomski osnovi za implementacija na globalnoto upravuvawe so kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi. Toa podrazbira primena na niza merki, izgradba na specifi~ni sistemi, monitoring i naredni istraùvawa.

Kon natamo{no sproveduvawe na planot vo oddelnite segmenti na prostorniot razvoj, vo domenot na naso~uvaweto i organizacijata na teritorijata na Prvata i Vtorata za{titna zona na izvorot Ra{~e se istaknuva slednoto:

− narednite istraùvawa vo oblasta na hidrogeolo{kite uslovi }e bidat so cel da dadat potvrda, no po potreba da izvr{at korekcii na zoniraweto izvr{eno so ovoj Plan

− narednite istraùvawa vo oblasta na zemjodelieto }e bidat so cel da se optimiziraat metodite na dobrata zemjodelska praktika

− na {umarstvoto }e treba da se obrne posebno vnimanie, so ogled na ulogata na {umite vo za{titata na podzemnite vodi i globalnoto upravuvawe so ekosistemite

− izrabotka i usoglasuvawe na {umsko-stopanskite osnovi so re{enijata i opredelbite na ovoj plan

− komunalnoto ureduvawe i opremuvaweto so objekti od op{testveniot standard vo naselbite }e bide intenzivirano i usoglaseno so sistemot na naselbite i dinamikata na razvojot

− razvojot na industrijata }e bide naso~uvan vo odnos na primena na sovremeni tehnolo{ki re{enija i postojan monitoring na industriskoto proizvodstvo

− pri realizacijata na dve ekonomski zoni nadvor od prostorot na za{titnite zoni, }e se postigne konsenzus so lokalnite vlasti i }e se generiraat regionalni vrski so skopskiot i polo{kiot region

− za{tedite na prirodnite resursi }e pretstavuvaat osnova za primena na tehnolo{ki inovacii vo domenite na industrijata, energetikata, vodostopanstvoto, zemjodelieto, eksploatacijata na mineralni surovini

− revitalizacijata na postojnite stopanski kapaciteti }e pridonese kon za{tita na ìvotnata sredina i angaìrawe na rabotnata sila

− paralelno so osovremenuvaweto na vodostopanskite objekti, vo prv red na sistemite za navodnuvawe, neophodno }e bide podobruvawe na kvalitetot na vodata na izvornicite (vodite na r. Vardar i Vratni~ka Reka)

− so izgradbata na predvidenite sistemi za navodnuvawe }e se oslobodat koli~estva na voda za vodosnabduvawe na naselenieto, za da se namali potrebata od novi izvornici

− izrabotkata na nova urbanisti~ka dokumentacija na naselenite mesta i revizijata na postojnite, kako i sledeweto na nivnoto sproveduvawe, }e


182

pretstavuvaat proces vo delot na posebnite merki i instrumenti za sproveduvawe na planot

2. Institucionalno-organizaciona i nau~no-istraùva~ka poddr{ka

Kon efikasna i organizirana primena na reìmite za za{tita neophodno e utvrduvawe na nasoki za sproveduvawe na sistem od administrativni i za{titni merki za upravuvawe so kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi vo slivot na izvorot.

Za da se regulira i kontrolira odnesuvaweto na lu|eto i nivnite aktivnosti na dadeniot prostor se definiraat pravni, finansiski, ekonomski, organizacioni i tehni~ki instrumenti i merki. So nivnoto formulirawe i donesuvawe, pokraj preku planot za organizacija i koristewe na zemji{teto, se ovozmoùva planskite re{enija da bidat vklu~eni vo definiraweto na globalnata politika za razvoj na regionot, kako i vo golem broj na parcijalni odluki, od {to proizleguvaat obvrski na instituciite, gra|anite i stopanskite subjekti.

Pravni instrumenti Zaradi zna~eweto na ovoj priroden resurs za po{irokata op{testvena

zaednica, sproveduvaweto i odrùvaweto na reìmite za koristewe na zemji{teto (Prv stepen na za{tita na podra~jeto na Prvata za{titna zona i tri stepeni na za{tita - Vtor, Tret i êtvrti, vo ramkite na Vtorata za{titna zona), }e se definira so poseben Zakon za za{tita na izvorot Ra{~e. Ovoj Zakon }e bide predloèn od stranata na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i usoglasen so site ostanati instanci na izvr{nata vlast: Ministerstvoto za transport i vrski, Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Ministerstvoto za ekonomija i Ministerstvoto za lokalna samouprava.

So Zakonot }e se oformi institucionalno-pravnata ramka za vospostavuvawe i odrùvawe na reìmot na koristewe na zemji{teto definiran so ovoj Plan. Vladata na Republika Makedonija }e oformi institucija za upravuvawe so prostorot vo Prvata i Vtorata za{titna zona na izvorot, vo ~ij {to sostav }e se delegiraat prestavnici od Ministerstvata za ìvotna sredina i prostorno planirawe; Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo; Ministerstvoto za ekonomija; Ministerstvoto za lokalna samouprava; Ministerstvo za transport i vrski; od nevladini organizacii i lokalni avtoriteti i biznismeni. Vo sostav na institucijata }e se oformat oddelni sektori za realizacija na idnite aktivnosti naso~eni kon vkupniot razvoj, a vo oddelnite domeni na: naselbite, industrijata, zemjodelieto, {umarstvoto, eksploatacijata na mineralni surovini, vodostopanstvoto i komunalnata infrastuktura, soobra}ajot, turizmot, za{titata na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo. Osnovna cel na sozdavaweto na institucijata e upravuvaweto so kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi, preku pozitivni ekonomski efekti od proektite {to }e se realiziraat vo razli~nite domeni.

Finansiski instrumenti Finansiraweto na idnite aktivnosti }e bide od eden fond koj }e treba da

bide oformen so pomo{ na inicijalen kapital, od sredstva na gradot Skopje, JP


183

"Vodovod", Buxetot, grantovi, donacii i krediti, no pri implementacijata na proektite isto taka }e se sozdavaat uslovi za akumulirawe na kapital od stimuliraniot razvoj na podra~jeto.

Me|u finanskite instrumenti koi Planot moè da gi poddrì se izdvojuvaat pred se dano~nite. Karakterot na dano~nata politika treba da bide usoglasen so evropskite standardi koi se odnesuvaat na domenot na za{titata na ìvotnata sredina, odnosno principite "zagaduva~ot pla}a", kako i da izvr{i dodatna stimulacija na subjektite koi vloùvaat vo ~isti tehnologii i biolo{ko zemjodelie.

Ekonomski instrumenti Ekonomskite instrumenti za realizacija na planot treba da najdat

re{enija za: − zemji{nata politika, so koja }e se definiraat racionalni odnosi pri

upotrebata na zemji{teto (prenamenata na nisko produktivnoto zemjodelsko zemji{te vo {umsko-{umi so posebna namena; spre~uvawe na prenamenana visokoproduktivnoto zemjodelso zemji{te za neproduktivni celi nadvor od planiranite grade`ni reoni na naselbite i koridorite za soobra}ajna infrastruktura; spre~uvawe na natamo{no locirawe i izgradba na stopanski objekti nadvor od zonite za taa namena predvideni so planskata dokumentacija na naselenite mesta; prenamena na niskoproduktivnite pasi{ta na @eden vo {umsko zemji{te; usoglasuvawe na vodostopanskata infrastruktura so intenzivno iskoristuvawe na obrabotlivoto zemji{te i za{titata na podzemnite vodi);

− stopanska i investiciona politika, so koja e mo`no da se ostvari ekonomski poefikasna, a vo odnos na koristeweto na resursite poracionalno stopanstvo na dadeniot prstor (zgolemuvawe na efikasnosta i produktivnosta po vraboten vo primarniot sektor; iskoristuvawe i podobruvawe na efikasnosta na postojnata infrastrukturna opremenost vo grade`nite reoni na naselenite mesta; revitalizacija na postojnite stopanski kapaciteti; razvoj na ~isti tehnologii i izgradba na kapaciteti za finalizacija na zemjodelsite proizvodi, kako i primena na tehnologii koi koristat energija od obnovlivi resursi); Organizacioni instrumenti Naso~uvaweto na razvojot moè da bide postignato samo preku aktivno

u~estvo na lokalnata vlast i naselenieto vo sproveduvaweto na reìmite na za{tita, koe }e participira aktivno vo proektite.

Garantiraweto na pravoto na gra|anite da bidat informirani i obezbeduvaweto pristap do informaciite e osnova za razvoj na svesta, {to pomaga da se sozdade op{testven pritisok so cel glavnite zagaduva~i da gi po~ituvaat propisite. Ova e va`no, zatoa {to posledicite od zagaduvaweto, osobeno industriskoto, vrz zdravjeto, se op{testveno pra{awe.

Nevladinite organizacii se edni od najgolemite zastapnici za inkorporirawe na pra{awata na ìvotnata sredina vo reformskata programa. Vo posledno vreme, sredstvata za javno informira-we pokaàa golema aùrnost vo obelodanuvaweto na sostojbite na ìvotnata sredina i pomognaa za razvivaweto na javnata svest. Vo sorabotka na nevladinite organizacii,


184

osnovana e televiziska programa {to gi pokriva pra{awata na za{titata na ìvotnata sredina. Site tela na Vladata {to se zanimavaat so pra{awa od ìvotnata sredina, na centralno i lokalno nivo, treba tesno da sorabotuvaat so nevladinite organizacii za da se postigne konsenzus za prioritetnite aktivnosti i merki za postepena implementacija.

Postoeweto na efikasen sistem za upravuvawe so ìvotnata sredina e prviot zna~aen ~ekor vo re{avaweto na prioritetite na ìvotnata sredina vo zemjata. Vo vrska so ova pra{awe, se davaat slednite preporaki:

− sistem na upravuvawe so ìvotnata sredina; − monitoring na ìvotnata sredina; − zakonski ramki; − svest za ìvotnata sredina i − programa za vklu~uvawe na mesnoto naselenie vo aktivnostite za − za{tita na ìvotnata sredina.

Garancija za dolgoro~en uspeh vo za{tita na prostorot vo za{titnite zoni na izvorot Ra{~e e podr{kata od lokalnoto naselenie. Bez toa za{titenoto podra~je nikoga{ ne moè da ja postigne svojata cel. Obezbeduvaweto na u~estvo na lokalnoto naselenie vo odlu~uvawata koi gi zasegaat i za{titenite podra~ja (so {to se afektira ìvotot na lokalnoto naselenie), e od posebno zna~ewe. Vladata i soodvetnite slu`bi za za{tita treba da pobaraat u~estvo od lokalnoto naselenie pri vospostavuvaweto na kontinuiran za{titarski reìm. Rakovoditelite na ovoj program treba da odrùvaat postojani sredbi so lokalnite vlasti i naselenie so cel da se obezbedat trajni principi na za{tita koi bi bile vo interes i na lokalnoto naselenie i na za{titata na izvorot Ra{~e.

Skepsata na lokalnoto naselenie za naru{uvawe na nivniot tradicio-nalen na~in na ìvot i iskoristuvaweto na ovoj priroden resurs (Ra{~e), treba da se nadmine vo sklad so iskustvoto i sovetite od niv, koi vo golema mera i dogovorno treba da se respektiraat i vgradat vo reìmot na upravuvawe od strana na nadle`nite instanci, koi pak od druga strana, treba zadolìtelno da vklu~uvaat vraboteni od lokalnoto naselenie.

Zaradi efektivnosta vo nivnata rabota, upravuva~ite so za{titeniot prostor na Ra{~e treba da sorabotuvaat so {to po{irokiot krug na partneri nadvor od oficijalnite slu`bi za za{tita, kako na pr. so lokalnite zemjodelci, sto~ari, {umari, lovci, lokalni biznismeni i lokalni volonterski dru{tva koi na bilo koj na~in }e izrazat podgotvenost za poddr{ka za funkcioniraweto na reìmot na za{tita.

Vrskite i partnerstvoto so lokalnoto naselenie se osobeno efikasni, dokolku istoto se vklu~i vo odlu~uvaweto i iznao|aweto na na~ini za niven ekonomski prosperitet bilo preku vrabotuvawe, uslugi ili preku odr`livo i dogovorno iskoristuvawe na prirodniot resurs (Ra{~e).

Programa za vklu~uvawe na mesnoto naselenie opfa}a: − rabota so lokalni pretstavnici i razvoj na zaedni~ki aktivnosti − preku sostanoci na koi site temi bi bile dostapni i otvoreni za − diskusija; − diskusii so lokalnoto naselenie za potrebata od posebni regulativi


185

i merki za pribirawe na nivnite soveti vklu~uvaj}i ja nivnata pomo{; − iznao|awe na~ini, vo sorabotka so lokalnoto naselenie, kako

za{titeniot prostor moè da pomogne vo odrùvawe na nivniot tradicionalen na~in na ìvot i nivniot kulturen identitet;

− respektirawe i gradewe na identifikacija na lokalnoto naselenie so prirodnite vrednosti, razvivaj}i go ~uvstvoto deka za{titeniot prostor vsu{nost mu pripa|a na lokalnoto naselenie. Za potrebite na realizacija na Planot, neophodno e da se pristapi kon

sistematska rabota za voveduvawe i razvoj na me|usebno usoglasuvawe na prostorniot (geografski) informacionen sistem i informacionen sistem za ìvotnata sredina.

So konceptot za razvoj na informativniot sistem treba da se definiraat slednite elementi:

1. Obem i kvalitet na informativnite potrebi za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina, zavisno od raznite vidovi na upravuvawe.

2. Kriteriumi za razvoj na INDOK slu`bi vo ramkite na informativniot sistem za prostorot/ìvotnata sredina.

3. Metodolo{ka ramka za komunicirawe pome|u INDOK slu`bite vo ramkite na sistemot, kako i za komunicirawe so drugi informacioni sistemi i mreì.

4. Proekt za kadrovsko (vklu~uvaj}i i programa za edukacija na stru~niot kadar i korisnicite na sistemot), tehni~ko i programsko opremuvawe na informativniot sistem za prostorot.

So navedenite proekti treba da se utvrdi na~inot na redizajnirawe na postojnite mreì na podatoci koi prostorno i ekolo{ki se relevantni (razni evidencii, statistika, registri, katastri, sistemi na monitoring itn.) zaradi obezbeduvawe na nivnata kompatibilnost so prostornite, urbanisti~kite i ekolo{kite kriteriumi. Potrebnite modifikacii vo taa smisla treba da se elaboriraat spored slednite kriteriumi:

− avtonomnite i parcijalnite mreì na podatoci da se povrzat vo edinstvena celina;

− postojnata resorna orientacija, celi, sodrìna i dr. da se modificiraat spored potrebite na srodnite sistemi na podatoci;

− vrz osnova na posebna programa da se izvr{i digitalizacija na podatocite i nivna avtomatska obrabotka;

− obezbeduvawe sistem i na~in na kontrola i utvrduvawe na verodostojnosta na digitaliziranite podatoci;

− utvrduvawe na~in na ~uvawe i obezbeduvawe na soodvetni grupi na podatoci preku evidencija i opredeluvawe na na~inot na pristap do istite;

− izrabotka na programa za trajno i sistematsko aùrirawe na podatoci; − sodrìnata na bazata na podatoci i sistemite na indikatori da se

soobrazat so novite potrebi,soglasno potrebite za obezbeduvawe na stru~ni informacii za odlu~uvawe za programi i proekti. So navedenite proekti prioritetno treba da se opfatat:


186

− razvojot na bazata podatoci od Planot za Ra{~e i sistemot na pokazateli za sledewe na negovata realizacija (monitoring) i ocenka na ostvaruvaweto (evaluacijata);

− aùriraweto na katastarot na zemji{te (so nositelite na pravoto na sopstvenost i pravoto na koristewe);

− formiraweto na zemji{ni registri (zemji{te vo sloboden promet, otkup na zemji{te vrz osnova na eksproprijacija, prvenstveno pravo na otkup, ceni na zemji{teto vo promet, dohod po parceli, tro{oci za izgradba na objekti, sistem na danoci, taksi, pridonesi i nadomestok za koristewe na grade`noto zemji{te, registar na vrednosti parceli i dr.).

187

3. Definirawe na prioriteti i etapnost vo realizacijata na naredni aktivnosti

Pregled na idni aktivnosti za implementacija na Planot

Nositel na aktivnosta Ime na proektot Cel Period za realizacija

Nau~no-istraùva~ka poddr{ka i monitoring Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Grad Skopje

Naredni iatraùvawa za dooformuvaweto na modelot na hranewe na izvorot

Potvrduvawe na predloènite zoni i reìmi i nivno dodefinirawe

Kratkoro~no

Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Grad Skopje

Naredni istraùvawa za hidrolo{kiot reìm i vodeniot bilans na izvorot

Odrùvawe na izda{nosta na izvorot

Kratkoro~no

Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Grad Skopje i lokalnata uprava

Vospostavuvawe na kontinuiran monitoring na povr{inskite i podzemnite vodi

Sledewe na hidrolo{kiot reìm i kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi

Srednoro~no

Ministerstvo za obrazovanie, Ministerstvo za lokalna samouprava

Israbotka na Programa za vklu~uvaweto na sferata na za{tita na podzemnite vodi vo obrazovnite institucii

Aktivno u~estvo na subjektite vo za{titata na podzemnite vodi

Srednoro~no

Vodostopanstvo i komunalna opremenost Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo; Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe; Ministerstvo za ekonomija, lokalnata vlast

Doizgradba na kanalizacioni mreì za s. Radu{a, Ra{~e, Bojane i Jegunovce i podobruvawe na efektite od pre~istitelnite stanici

Za{tita na kvalitet na povr{inski i podzemni vodi vo Prvata zona na izvorot

Kratkoro~no

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo; Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe; Ministerstvo za ekonomija, lokalnata vlast

Izgradba na kanalizacija i pre~istuvawe na otpadni vodi vo s. Ora{je, Raotince, Kopance, Tudence, Siri~ino, Podbre|e, [em{ovo, @il~e, Ozormi{te, Palatica i Trebo{

Za{tita na kvalitet na povr{inski i podzemni vodi vo Prvata i Vtorata za{tita zona na izvorot

Kratkoro~no

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo; Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe; Ministerstvo za ekonomija, lokalnata vlast

Izgradba na kanalizacija i pre~istuvawe na otpadni vodi vo: Poroj, Nepro{teno, Xep~i{te, Le{ok, Tearce, Slatino, Pr{ovce, Glo|i, Odri i Vratnica

Za{tita na kvalitet na povr{inski i podzemni vodi vo Vtorata za{titna zona

Srednoro~no

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo; Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe; Ministerstvo za lokalna samouprava

Fizibiliti studija za doveduvawe na kvalitetot na vodite na r. Vardar od izvorot Vrutok do s. Ra{~e vo propi{ani granici

Za{tita na povr{inski i podzemni vodi, zemjodelsko zemji{te i zdravje na naselenieto

Ssrednoro~no

Ministerstvo za lokalna samouprava, Ministerstvo za ekonomija, HEK "Jugohrom"

Rekonstrukcija na regionalen vodovod HEK Jugohrom

Re{avawe na vodosnabduvawe na naselbi {to crpat voda od individualni bunari

Kratkoro~no

188


Ministerstvo za lokalna samouprava, Ministerstvo za ekonomija, Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo

Izgradba na regionalni vodosnabditelni sistemi

Re{avawe na vodosnabduvawe na naselbi {to crpat voda od individualni bunari i za{tita na zdravjeto na populacijata

Kratkoro~no

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo; Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe;

Regulacija na porojni vodoteci Za{tita na povr{inski i podzemni vodi, zemjodelsko zemji{te, materijalni dobra

Kratkoro~no

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo; Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe; Lokalnata vlast

Regulacija na r. Vardar vo naselbite vo Prva za{titna zona

Za{tita na povr{inski i podzemni vodi, zemjodelsko zemji{te i materijalni dobra

Srednoro~no

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo; Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe;

Za{tita od erozija Za{tita na povr{inski i podzemni vodi, zemjodelsko zemji{te

Srednoro~no

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo; Lokalnata vlast

Rekonstrukcija na postojnite sistemi za navodnuvawe i izgradba na dva novi

primena na dobra zemjodelska praktika za za{tita na podzemni vodi i zgolemuvawe na ekonomskite efekti

Srednoro~no

Zemjodelstvo Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo; Zemjodelski fakuptet

Primena na novi tehniki za obrabotka na po~vata

za{tita na podzemnite vodi srednoro~no

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;

Primena na sistemi za navodnuvawe kapka po kapka i sprinkleri

za{tedi na voda i za{tita na podzemnite vodi

srednoro~no

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;

Optimizacija na primena na |ubriva i pesticidi

za{tita na povr{inski i podzemni vodi i ekonomski efekti

srednoro~no

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo; Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe; Lokalnata uprava

Sistem za upravuvawe so organski |ubriva od sto~arstvoto

za{tita na povr{inski i podzemni vodi i ekonomski efekti

srednoro~no

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo; Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe; Lokalnata uprava

Primena na sovremeni tehnolo{ki re{enija za dobivawe na energenti od organskoto |ubrivo i otpadocite od zemjodelskite proizvodi

Za{tedi na energenti, za{tita na vozduhot, podzemnite vodi i ekonomski efekti

Dolgoro~no

189


Stopanstvo Ministerstvo za ekonomija, Ministerstvo za ìvotna sredinai prostorno planirawe, Ministerstgvo za transport i vrski

Fizibiliti studija za utvrduvawe na dve ekonomski zoni

Naso~uvawe na investiciite vo industrijata vo koncentrirani prostori i pozitivni ekonomski efekti

Srednoro~no

Ministerstvo za ekonomija Fizibiliti studija za ekonomskite merki pri upravuvaweto so prostorot vo zonite

Stimulacija na lokalnoto naselenie za po~ituvawe na reìmite na za{tita

Srednoro~no

Ministerstvo za ekonomija, Ministerstvo za lokalna samouprava, Ministerstvo za ìvtna sredina i prostorno planirawe, Lokalna vlast

Fizibiliti studija za revitalizacija na postojnite stopanski objekti

Za{tita na podzemnite vodi i ekonomski efekti

Srednoro~no

Ministerstvo za ekonomija, Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe

Fizibiliti studija za opravdanosta od natamo{no koristewe na dolomitot na @eden od strana na HEK Jugohrom

Za{tita na podzemnite vodi i ekonomski efekti

Kratkoro~no


Fizibiliti studija za ekolo{kata i ekonomskata opravdanost za koristeweto na tresetot vo Jan~i{te

Za{tita na vodenite ìveali{ta, za{tita na povr{inski i podzemni vodi i ekonomski efekti

Kratkoro~no

Ministerstvo za ekonomija, Zavod za za{tita na kulturno nasledstvo, Ministerstvo za ìvtna sredina i prostorno planirawe

Fizibiliti studija prirodnite i kulturnite vrednosti na naselbite Le{ok i Nepro{teno za dobivawe na statusot "Ekolo{ko selo"

Za{tita na prirodnite i kulturnite vrednosti i ekonomski efekti

Srednoro~no


Fizibiliti studija za razvoj na turizmot vo naselenite mesta vo podno`jeto na [ara

Za{tita na prirodnite, kulturnite vrednosti i ekonomski efekti

Srednoro~no

Ministerstvo za ekonomija, Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Elektrostopanstvo na Makedonija

Fizibiliti Studija za koristewe na otpadni gasovi od elektrope~ka vo HEK Jugohrom

Za{tita na biodiverzitetot Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Lokalna samouprava

Revitalizacija na vodnite ìveali{ta pokraj Vardar

Za{tita na biodiverzitetot, povr{inskite i podzemnite vodi

Srednoro~no

Ministerstvo za ìvtna sreidna i prostorno planirawe, Lokalna samouprava

Fizibiliti studija za odrùvawe na ekolo{kite koridori na {arskite reki

Za{tita na biodiverzitetot, povr{inskite i podzemnite vldi

Srednoro~no

Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe

Proglasuvawe na predloènite prirodni rezervati

Za{tita na biodiverzitetot i prirodnite vrednosti na podra~jeto

Srednoro~no

Documents

SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA PROSTOREN PLAN NA ...app.gov.mk/wp-content/uploads/2014/03/ПП-на-ЗЗ-на-изворот-Рашче... · sobranie na republika makedonija prostoren