REGIONALNIOT RAZVOJ NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

REGIONALNIOT RAZVOJNA REPUBLIKA MAKEDONIJA

REFERATI I DISKUSII OD NAU^NIOT SOBIR

SKOPJE, 2 OKTOMVRI 2003 GOD.

Izdava~i:Zdruènie za odr`liv razvojSkopje, ul. �Vladimir Komarov� br. 18A 1/22

Fondacija �Fridrih Ebert� � Kancelarija Makedonijabul. �Kliment Ohridski� br. 21/1 � Skopje

Za izdava~ite:prof. d-r Aleksandar PetroskiPetar Telen

Urednik:d-r Boris Blaèvski

Korektura:Mihail Beldedovski

Kompjuterska obrabotka i korica:Fon~e Boìnovski

Realizacija:�Vlabor� DOOEL - Skopje

Pe~at:�Jela� DOOEL Kiro - Negotino

Tira`: 500 primeroci

CIP � Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska biblioteka �Sv. Kliment Ohridski�,Skopje

332.012.7(063)

REGIONALNIOT razvoj na Republika Makedonija: referati i diskusii od nau~ensobir, Skopje, 02 oktomvri 2003 godina / (urednik Boris Blaèvski), - Skopje:Zdruènie za odr`liv razvoj: Fondacija �Fridrih Ebert� - Kancelarija Make-donija, 2003, - 204 str.; 24 sm

� ... nau~en sobir na tema �Regionalniot razvoj na Republika Makedonija�-- str. 13, -fusnoti kon tekstot, Bibliografija kon oddelni trudovi. Summary

ISBN 9989-2019-5-1 (ZOR)ISBN 9989-109-12-5 (Fridrih Ebert))

1. Blaèvski, Borisa) Regionalen razvoj - Makedonija - Sobiri

COBISS.MK - ID 54649098

ZDRU@ENIE ZA ODR@LIV RAZVOJ - SKOPJE

MINISTERSTVO ZA LOKALNA SAMOUPRAVA

FONDACIJA �FRIDRIH EBERT� � KANCELARIJA MAKEDONIJA

REGIONALNIOT RAZVOJNA REPUBLIKA MAKEDONIJA

REFERATI I DISKUSII OD NAU^NIOT SOBIR

Skopje, 2 oktomvri 2003 godina

�Regionalnoto planirawe pretstavuvapretpostavka za vlez

vo Evropskata unija.�

European Agensy for Reconstruction and Ministry of Finacethe Republic of Macedonia, Regional planning -

Regional Planning as a Means to Accession to the EU, Skopje, 2003.

Mislewata prezentirani vo referatite i vodiskusiite se na avtorite i ne mora da sesofpa|aat so stavovite na instituciitekade se vraboteni.

KRATENKI

NUTS ...... Me|unarodna nomenklatura na teritorijalni edinki za statis-tika

ERDF ....... Evropski fond za regionalen razvojESF ......... Evropski socijalen fondEAGGF .... Evropski fond za naso~uvawe i garancii vo zemjodelstvotoEU ............ Evropska unijaFARE ...... Programa na EU za pomo{ na zemjite od Centralna i od

Jugoisto~na EvropaMANU ..... Makedonska akademija na naukite i umetnostiteNEPA ..... Nacionalna agencija za razvoj na mali i sredni pretprijatijaBDP ......... Bruto doma{en prroizvodSG/ RM ..... Statisti~ki godi{nik na Republika MakedonijaSRM ......... Socijalisti~ka Republika MakedonijaDOO ......... Dru{tvo so ograni~ena odgovornostAD ............ Akcionersko dru{tvoSSA ......... Spogodba za stabilizacija i asocijacijaEEZ .......... Evropska ekonomska zaednicaZELS ....... Zaednica na edinicite na lokalnata samoupravaUSAID ... Amerikanska agencija za investicii i razvojNBO ......... Nevladini i neprofitni organizaciiIFAT ...... Programa za razvoj na zemjodelstvotoMAPP ..... Makedonska agencija za poddr{ka na pretpriemni{tvotoPP ........... Prostorni planoviZOR .......... Zdruènie za odr`liv razvojED ............. Ekolo{ko dru{tvoEFTA ...... Evropsko zdruènie za slobodna trgovijaNBRM ...... Narodna banka na Republika MakedonijaSDI ......... Stranski direkni investiciiSFRJ ........ Socijalisti~ka Federativna Republika JugoslavijaOECD ...... Organizacija za ekonomska sorabotka i razvojMSP ........ Mali i sredni pretprijatija

9

Sodrìna

SODR@INA

VOVEDNI NAPOMENI ......................................................................................... 13

D-r Boris Blaèvski

OTVORAWE NA NAU^NIOT SOBIR ............................................................ 15

Slavica Jakimovska

OBRA]AWE NA NAU^NIOT SOBIR............................................................ 17

REFERATI ................................................................................................................. 19

D-r Boris Blaèvski

REGIONALNATA POLITIKA VO RAZVOJOTNA REPUBLIKA MAKEDONIJA .............................................................. 21

Hans Bek

NEKOI ASPEKTI NA REGIONALNATA POLITIKAVO EVROPSKATA UNIJA I VO ZEMJITE KANDIDATI ............... 37

Prof. d-r Angel Georgiev,Prof. d-r Natalija Nikolovska,Asist. m-r Pece Nedanovski

POLITIKATA NA REGIONALEN RAZVOJKAKO INTEGRALEN DEL NA GLOBALNIOT OP[TESTVENO-EKONOMSKI RAZVOJ NA REPUBLIKA MAKEDONIJA................ 43

Prof. d-r Natalija Nikolovska

POJDOVNI OSNOVI ZA RAZRABOTKA NA KONCEPTOTNA POLITIKATA ZA REGIONALNIOT RAZVOJ ............................ 63

Prof. d-r Ognen Damev

PODDR[KA NA RURALNITE CENTRI VO FUNKCIJANA REGIONALNATA POLITIKA .......................................................... 77

Prof.d-r Kiki Mangova Powavi}

PRAVNI ASPEKTI NA REGIONALNIOTI LOKALNIOT RAZVOJ............................................................................... 89

10

Regionalniot razvoj na Republika Makedonija

DISKUSII ..................................................................................................... 103

Prof. d-r Boris Anakiev

EVROPSKA STRATEGIJAZA RAZVOJ NA SELSKITE REONI ....................................................... 105

Prof. d-r Aleksandar Petroski

INVESTICIITE OSNOVEN FAKTOR NA VKUPNIOTI ODDELNO NA REGIONALNIOT RAZVOJ ....................................... 109

Traj~e Davidovski

RAZVOJOT NA RURALNITE OP[TINI ............................................ 113

Done Vla{ki

REGIONALNOTO PLANIRAWE - USLOV ZA ̂ LENSTVOVO EVROPSKATA UNIJA I ZA KORISTEWENA NEJZINITE STRUKTURNI FONDOVI ....................................... 117

Sowa Manasova

REGIONALNIOT PRISTAPVO PROSTORNOTO PLANIRAWE ........................................................ 125

Jadranka \or|ieva

STRATEGIJATA ZA REGIONALENRAZVOJ � IMPERATIV ZA POTIKNUVAWENA RAZVOJOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ............................. 129

Prof. d-r Vesna Stojanova

ITALIJANSKI MODEL ZA LOKALENI REGIONALEN RAZVOJ .......................................................................... 131

Stefan Stoimenov

RAZVOJOT NA OP[TINATA KOÂNI .............................................. 139

Dragan Arsovski

MINERALNITE SUROVINI � FAKTORNA REGIONALNIOT RAZVOJNA REPUBLIKA MAKEDONIJA ............................................................ 145

Prof. d-r Liqana Mi{kovska Kajevska

MO@EN PRIDONES NA ZDRU@ENIETO ZAODR@LIV RAZVOJ ZA REGIONALNIOT RAZVOJ ......................... 149

M-r Qubi{a Nikolovski

KONCEPT NA ENDOGEN RAZVOJNA REGIONALNITE / LOKALNITE POTENCIJALI ................... 151

Vladimir Pavleski

PROIZVODSTVENI I ORGANIZACIONIASPEKTI NA REGIONALNIOT RAZVOJNA REPUBLIKA MAKEDONIJA ............................................................ 155

11

Sodrìna

M-r Orce Nastov

REGIONALNATA POLITIKA � IMPERATIVZA RAZVOJ NA KONOPI[TE ................................................................. 159

\uro Laka

REGIONALNIOT RAZVOJ VO USLOVI NAZAÛVUVAWE NA @IVOTNATA SREDINA ..................................... 163

Vladimir Blaèvski

MO@NOSTITE NA TURIZMOTZA PORAMNOMEREN REGIONALEN RAZVOJ ................................. 165

D-r Branko Vasiqevi}M-r Pene Penev

PREPORAKI .................................................................................................. 169

D-r Boris Blaèvski

PREDLOZI ZA ZAKLU^NITE SOGLEDUVAWA................................ 175

ZAKLUÔCI I PREPORAKI ........................................................................... 177

SUMMARY .................................................................................................................... 181

INFORMACII OD ZOR...................................................................................... 185

13

VOVEDNI NAPOMENI

Zdruènieto za odr`liv razvoj-Skopje, Ministerstvoto za lokalnasamouprava i Fondacijata �Fridrih Ebert�-Kancelarija Makedonija or-ganiziraa nau~en sobir na tema �Regionalniot razvoj na Republika Make-donija�. Nau~niot sobir se odrà na 2 oktomvri 2003 god. vo Skopje voprostoriite na Klubot na organite na upravata.

Povod za odrùvawe na ovoj nau~en sobir dade sÈ pogolemata aktuel-nost, a osobeno potrebata od izgotvuawe na strategija za regionalniotrazvoj kako edna od osnovnite pretpostavki za poramnomeren razvoj nanacionalanata ekonomija i za vklu~uvawe na Republika Makedonija voevropskite i svetskite ekonomski integracii.

Za nau~niot sobir bea izgotveni {est referati od ekspert od Germa-nija, doma{ni univerzitetski profesori i stru~no lice od organite naupravata. Referatite bea umnoèni i podeleni na u~esnicite na nau~niotsobir.

Vo prezentacija na rezimeata na referatite na ovoj nau~en sobirbe{e primeneta edna novina. Imeno po sekoe obrazloènie na referati-te ima{e mo`nost da se postavat pra{awa i ostvari kusa diskusija. Posekoe izlagawe ima{e pra{awa i dopolnitelni objasnuvawa so {to sezgolemi interesot za razmena na mislewe.

So ogled na toa {to najgolem broj od u~esnicite na nau~niot sobirbea gradona~alnicite na op{tinite eden del od pra{awata se odnesuvaana lokalnata samouprava. Ova dava povod vo bliska idnina da se organ-izira poseben sobir za aktuelni pra{awa od domenot na lokalnata samoup-rava.

Po obrazloènijata na {estte referati se ostvari dikusija vo kojau~estvuvaa petnaesetina diskutanti. Na krajot od razmenata na mislewa

14


u~esnicite na sobirot usvoija zaklu~oci i preporaki koi bea dostavenido Ministerstvoto za lokalna samouprava i drugi zaiteresirani insti-tucii.

Ovoj materijal pretstavuva zabornik na referatite i diskusijata odnau~niot sobir. Pri ova po~ituvaj}i go pravoto i slobodata na u~esnicitena nau~niot sobir da gi izlagaat svoite pogledi i stavovi na na~in za kojtie smetaat deka e adekvaten se odlu~ivme site referati i diskusii da seobjavat vo forma kako se prezentirani, odnosno napi{ani od avtorite.Ottamu referatite i diskusiite ne mora da gi izrazuvat stavovite na in-stituciite kade se vraboteni avtorite.

O~ekuvame ovoj zbornik da dade skromen pridones za otpo~nuvawe naaktivnosti za izgotvuvawe na strategija za regionalen razvoj na Republi-ka Makedonija i nejzina operacionalizacija vo funkcija na poramnomer-en razvoj na nacionalnata ekonomija i nejzina integracija vo svetskataekonomija. Ako kon ova se dade skromen pridones smetame deka nau~niotsobir }e go opravda odrùvaweto, odnosno pe~ateweto na referatite idiskusiite vo ovoj zbornik.

Zdruènieto za odr`liv razvoj, pokraj na soorganizatorite na nau~-niot sobir, odnosno Ministerstvoto za lokalna samouprava i Fondaci-jata �Fridrih Ebert�-Kancelarija Makedonija, izrazuva balgodarnost ikon Dru{tvoto za izdava~ka dejnost �Vlabor� od Skopje koe go realizirape~ateweto na zbornikot.

Skopje, noemvri 2003 god.

Od urednikot

15

D-r Boris Blaèvskikoordinator na nau~niot sobir

OTVORAWENANAU^NIOT SOBIR

Po~ituvani prisutni,

Dozvolete mi da ve pozdaravam i da se zablagodaram na va{eto pris-ustvo na dene{niov nau~en sobir na tema �Regionalniot razvoj na Repub-lika Makedonija�.

Zdruènieto za odr`liv razvoj, Ministerstvoto za lokalna samoup-rava i Fondacijata �Fridrih Ebert� -Kancelarija Makedonija go organ-iziraat ovoj sobir trgnuvaj}i od prisutnite problemi i zna~eweto na re-gionalniot razvoj za nacionalnata ekonomija i za vklu~uvawe na Repub-lika Makedonija vo globalizacijata na svetskata ekonomija.

Celta na ovoj nau~en sobir e da ja naglasi potrebata i pottikne ini-cijativi za izgotvuawe na strategija, odnosno programa za regionalen raz-voj na Republika Makedonija, kako i da predloì globalni nasoki za na-tamo{nite aktivnosti. Dokolku vo ova se uspee nau~niot sobir }e go oprav-da odrùvaweto.

Za dene{niot nau~en sobir }e rabotime spored programata koja pred-hodno vi ja dostavivme.

Po otvoraweto }e se obratat Peter Telen, {ef na Kancelarijata naFondacijata �Fridrih Eberet� za Makedonija i Slavica Jakimovska, drà-ven sovetnik vo Ministerstvoto za lokalna samouprava. Potoa sleduvaatrezimeata na {est referati izgotveni za ovoj nau~en sobir koi }e gi pre-zentiraat d-r Boris Blaèvski , Hans Bek, prof. d-r Angel Georgiev, prof.

16


d-r Natalija Nikolovska, prof. d-r Ognen Damev i prof. d-r Kiki Mang-ova -Powavi}.

Po obrazloènijata na referatite sleduva trieset minutna kafe isendvi~ pauza. Za vreme na pauzata moè da gi prijavite va{ite diskusiina liv~e na koe }e go napi{ete va{eto ime i prezime, organizacijata kadeste vraboteni i, po mo`nost, naslovot na diskusijata.

Diskusiite }e moè da gi prezentirate vo terminot od 12,30 do 14,30~asot. Potaa }e sledi mala pauza na koja }e ni bide podelen tekstot napredlog zaklu~oci i preporaki koi na krajot od dena{nata razmena namislewa }e gi usvoime.

Zaklu~ocite i preporakite }e gi dostavime do Ministerstvoto zalokalna samoupravi i drugi institucii, a }e se objavat i vo zabornikot nareferati i diskusii. Svrzano so ovoj zbornik molam site diskutanti svoitediskusi vo elektronska forma da gi dostavat vo Zdruènieto za odr`livrazvoj vo rok od desetina dena. Diskusii moàt da dostavat i kole{kite ikolegite koi od bilo koi pri~nni deneska ne se vo mo`nost da u~estvuvaatvo diskusijata.

Tolku svrzano so otvoraweto. Moème da po~neme so rabota sporedpredvidenata programa.

17

Slavica Jakimovska,dràven sovetnik vo Ministerstvotoza lokalna samouprava

OBRA]AWE NA NU^NIOT SOBIR

Po~ituvani dami i gospoda,

Dozvolete mi od ime na Ministerstvoto za lokalna samouprava da vepozdravam i posakam uspe{na rabota na nau~niot sobir �Regionalniotrazvoj na Republika Makedonija.�

Ministerstvoto za lokalna samouprava ja pozdravi i so zadovolstvoja prifati inicijativata na Zdruènieto za oddr`liv razvoj i na Fonda-cijata Fridrih Ebert � Kancelarija vo Makedonija za oddrùvawe na ovojnau~en sobir. Ova pred se poradi faktot {to Ministerstvoto ima so za-kon utvrdena nadle`nost da go predlaga sistemot, politikata, merkite iinstrumentite za ostvaruvawe poramnomeren regionalen razvoj i za pot-tiknuvawe na razvojot na stopanski nedovolno razvienite podra~ja. In-tenzivirawe na aktivnostite vo ovoj domen se izdiferencirani visoko nalistata na prioritetite na Ministerstvoto.

Imeno, vo soglasnost so novata postavenost na lokalnata samoupra-va vo na{ata dràva, otkako }e se finaliziraat aktivnostite povrzaniso teritorijalnata podelba na Republika Makedonija, fokusot na intere-sot }e bide postaven vrz koncipirawe na programata za regionalen razvoji vo tie ramki i na politikata za poddr{ka na stopanski nedovolno raz-vienite podra~ja. Za kreirawe na vakvata politika soliden fundament }epretstavuvaat ostvarenite nau~ni i drugi istraùvawa, konsultacii sostranski eksperti kako i iskustvoto na evropskite dràvi, kandidati za

18


priem vo ~lenstvo na Evropskata unija. Ova e neophodno da se napravibidej}i planiraweto na regionalniot razvoj e preduslov za ~lenstvo naRepublika Makedonija vo Evropskata unija.

Vo taa smisla o~ekuvame ovoj nau~en sobira da dade predlozi i na-soki i na izvesen na~in da gi anticipira aktivnostite {to treba da gisprovedeme vo idnina. Sakame da istakneme deka o~ekuvame korisni pred-lozi od gostinot od Germanija kako i od doma{nite nau~ni rabotnici koiza ovoj nau~en sobir izgotvija referati. Vo taa smisla o~ekuvame prido-nes i od diskusiite na prisutnite na sobirot.

Dozvolete mi da istaknam deka na ovoj nau~en sobir prisustvuvaat igradona~alnici na op{tini od koi o~ekuvame da dadat pridones vo dis-kusijata, so {to }e se zbogatat soznanijata za planirawe na idnite aktiv-nosti od domenot na regionalniot razvoj. Ova e neophodno bidej}i regi-onalniot razvoj e kompleksno pra{awe i bara sinhronizirana aktivnostna dràvnite organi so poniskoto nivo na vlast, stopanskite subjekti idrugite zainteresirani subjekti.

Zaklu~nite sogleduvawa i preporaki koi treba da se usvojat po raz-menata na mislewa, se ceni deka na sublimiran na~in }e gi prezentiraatpotrebnite aktivnosti vo ovoj domen.

Ministerstvoto za lokalna smaouprava ja poddrùva inicijativataza pe~atewe na referatite, diskusiite i zaklu~nite sogleduvawa od ovojsobir vo poseben zbornik. Vakviot zbornik treba da se dostavi do dràvniteorgani kako i do gradona~alnicite na site op{tini vo Republika Make-donija.

Vi poèluvam uspe{na rabota i blagodaram na vnimanieto.

REFERATI

21

D-r Boris Blaèvski

D-r Boris BlaèvskiMinisterstvo za finansii

REGIONALNATA POLITIKA VO RAZVOJOTNA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Regionalnata politika ima zna~ajno mesto vo razvojot na nacional-nite ekonomii i ekonomski integracii. Sproveduvaweto na ovaa poli-tika pridonesuva za ekonomska i socijalna kohezija na regionite, odnos-no ~lenkite na ekonomskite integracii.

Regionalniot razvoj e od osobeno zna~ewe za Republika Makedonija.Ova e poradi nasledenite i izostreni problemi svrzani so neramnomerni-ot regionalen razvoj {to limitira~ki deluva vrz racionalnoto koris-tewe na raspolo`livite proizvodstveni resursi i na razvojot ne samona regionite tuku i na zemjata vo celost.

So ogled na zna~eweto na politikata na regionalen razvoj, trebaposebno vnimanie da se posvetuva vo kreiraweto i ostvaruvaweto na mak-roekonomskata i razvojnata politika. Svrzano so ova, vo ovie planskidokumenti treba da se uredi politikata na regionalen razvoj vo ramkitena globalniot razvoen koncept, kako i da se predvidat merki i aktivnostiza nejzina realizacija.

Pred osamostojuvaweto na Republikata, politikata na regionalenrazvoj ima{e prioritetno mesto i zna~ewe vo godi{nite, srednoro~nitei dolgoro~nite planski dokumeneti. Vo ovie dokumeti ovaa politikapretstavuva{e edna od osnovnite celi na razvojot, se predviduvaa poseb-ni merki i se obezbeduvaa sredstva. Me|utoa, poradi toa {to ne bea utvrde-

22


ni regioni i kompleksen, zaokruèn koncept, regionalnata politika voosnova se sveduva{e na ostvaruvawe na pobrz razvoj na stopanski nedo-volno razvienite podra~ja.

Necelosnata regionalna politika nepovono se odrazi vrz razvojotna Republika Makedonija bidej}i dojde do koncentracija na ekonomska-ta aktivnost vo Skopje i vo mal broj na drugi gradovi i do praznewe napogolem del od prostorot {to, zaedno so drugite problemi, vo osumdeseti-te godini uslovi stagnacija i nazaduvawe vo razvojot.

Za pouspe{na regionalna politika vo sedumdesetite godini be{epredvideno da se ostvarat nau~ni istraùvawa za izgraduvawe na dolgo-ro~na koncepcija za kopleksen regionalen razvoj, so oformuvawe na eko-nomski regioni i subregioni neophodni za celosna politika na opti-malna regionalna razmestenost na proizvodstvenite sili.1) Me|utoa, ipokraj ostvarenite nau~ni istraùvawa, ne bea utvrdeni regioni i subre-gioni i izostana koncipiraweto i ostvaruvaweto na kompleksna i efi-kasna politika na regionalen razvoj.

Po osamostojuvaweto na Republikata, vo uslovi na tranzicija i pa-zarna ekonomija, na politikata na regionalen razvoj ne se posvetuva sood-vetno vnimanie. Ovaa politika prodolì da se ostvaruva parcijalno,preku poddr{ka na stopanski nedovolno razvienite podra~ja. Pri toa,politikata na poddr{ka na stopanski nedovolno razvienite podra~ja sÈpove}e se marginizira {to nepovolno se odrazuva vrz razvojot na oviepodra~ja, odnosno regionalniot razvoj na zemjata.

Za razlika od ova, vo Nacionalnata strategija za ekonomskiot raz-voj na Republika Makedonija, {to po nara~ka na Vladata ja podgotviMANU vo 1997 godina, na regionalniot razvoj se posvetuva posebno vnima-nie kako zna~ajna komponeta na ekonomskiot razvoj. Svrzano so ova voovoj razvoen dokumnet se ukaùva na potrebata od izrabotka na posebnastrategija za regionelen razvoj na Republika Makedonija. Isto taka iistraùvawata na drugi doma{ni i stranski institucii, svrzani so razvo-jot na Republika Makedonija, ukaùvaat na potrebata od jaknewe na regi-onalnoto planirawe koe pretstavuva eden od preduslovite za vlez voEvropskaka unija.2)

1) Slu`ben vesnik na SRM, Op{testven plan za razvoj na SR Makedonija od1971 do 1975 godina, Skopje, 1972, str. 10.

2) Za ova vidi poop{irni: European Agensy for Reconstruction and Ministry of Fi-nace the Republic of Macedonia, Regional planning - Regional Planning as a Means toAccession to the EU, Regionalnoto planirawe kako na~in za vlez vo EU, Skop-je, 2003 god.

23

D-r Boris Blaèvski

Ostvaruvawa vo regionalniot razvoj

Vo otsustvo na kompleksna regionalna politika vo periodot predosamostojuvaweto na Republikata, dojde do natamo{na polarizacija3) naekonomskiot razvoj vo Skopje i vo mal broj drugi gradovi.

Vo 1990 godina vo op{testveniot proizvod na Republikata Skopjeu~estvuva{e so 37%,4) Bitola so 6,7%, Prilep so 5,4% Ohrid i Tetovo sopo 4,5% i Veles so 4,1%. Vo sli~ni odnosi se ostvaruvaa investiciite,vrabotenosta i drugite parametri na ekonomskata aktivnost.

Kako rezultat na ostvarenata koncentracija na ekonomskata aktiv-nost, Skopje se izdigna vo polo`ba na prv industriski centar. Industris-kiot razvoj sozdade uslovi i za koncentracija na stopanski kapacitetiod drugite oblasti.

Stopanskiot razvoj na Skopje, koj vo periodot pred osamostojuvawetona Republikata otskoknuva{e od razvojot na drugite gradovi, uslovi me-hani~ki priliv na naselenie ne samo od pobliskite mesta tuku i po{i-roko, od drugite republiki i pokraini od porane{na SFR Jugoslavija.Ova dovede do ekstenzivno {irewe na gradot, neracionalno koristewena prostorot, zgolemuvawe na nevrabotenosta i te{kotii vo zadovoluva-weto na potrebite od obrazovanie, zdravstvo i od drugi domeni.

Golemata koncentracija na stopanska aktivnost i na naselenie voSkopje i vo nekolku drugi gradovi, predizvika praznewe na po{irokiotprostor na zemjata, gi izostri prisutnite problemi vo stopanisuvaweto

3) Vr{enite istraùvawa pokaùvaat deka i pred Vtorata svetska vojna voSkopje bile locirani najgolem broj stopanski pretprijatija, vo odnos na dru-gite gradovi na teritorijata na dene{na Republika Makedonija. Za ilu-stracija moè da se navede deka pred 1940 godina vo Skopje bile locirani 45industriski pretprijatija od vkupniot broj, koj iznesuval 111. Drugite pret-prijatija se nao|ale vo Bitola (9), Veles (8), Kumanovo (7) i po 4-ri vo Pri-lep, Tetovo i [tip, a po edno do tri pretprijatija imalo vo deset drugi gra-dovi. Razvojot na industriskite pretprijatija bil sleden i so aktivnosti vodrugite stopanski dejnosti, a osobeno vo trgovijata i zanaet~istvoto.Za ova vidi poop{irno: Univerzitet �Sv. Kiril i Metodij� Skopje, Ekonom-ski fakultet Skopje, proekt Prostoren plan na Republika Makedonija, ela-borat Razvoj i razmestenost na industrijata do 2020 godina, Skopje, 31 maj1998 godina, strana 8.

4) Iako pri analiziraweto na ovie podatoci treba da se ima vo vid deka oddel-ni aktivnosti koi se ostvaruvaat na po{irokoto podra~je vo Republikata,poradi sedi{teto na organizaciite se evidentiraat vo Skopje. Me|utoa idokolku se napravat soodvetni korekcii, op{tiot zaklu~ok za golematakoncentracija na ekonomskite aktivnosti vo glavniot grad ne se menuva.

24


i stana limitira~ki faktor na idniot razvoj i toa ne samo na oddelnigradovi i regioni tuku i na dràvata vo celina.

Vo periodot po osamostojuvaweto na Republika Makedonija pro-dolì tendencijata na natamo{no zgolemuvawe na u~estvoto na Skopjevo stopanskata aktivnost na zemjata. Imeno, dojde do natamo{no zgolemu-vawe na u~estvoto na Skopje vo vkupniot op{testven proizvod na sto-panstvoto na zemjata i vo investiciite.

Tabela 1UÊSTVO NA OP[TINITE I NA GRADOT SKOPJE

VO STOPANSTVOTO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

- u~estvo vo %Op{testven proizvod Vrabotenost Investicii

1990 1995 1990 1996 1990 1996

R. Makedonija 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Skopje 36,9 45,0 34,3 34,2 34,5 47,0

Berovo 0,7 0,6 1,0 1,0 1,1 0,2

Bitola 6,7 8,3 7,4 7,1 4,7 7,1

Brod 0,4 0,3 0,4 0,3 0,3 0,3

Valandovo 0,7 0,3 0,7 0,6 0,6 0,0

Vinica 0,7 0,6 0,9 1,2 0,9 0,2

Gevgelija 2,2 2,1 2,3 2,5 3,5 0,2

Gostivar 2,3 2,5 2,6 2,5 3,4 1,6

Debar 0,5 0,5 0,8 0,5 0,2 0,4

Del~evo 1,4 0,9 1,6 1,5 1,6 2,0

Demir Hisar 0,4 0,3 0,4 0,5 0,3 0,1

Kavadarci 2,0 2,1 2,3 2,3 2,7 0,8

Ki~evo 1,3 1,3 1,6 1,4 1,3 1,5

Ko~ani 2,5 1,7 2,3 2,7 2,8 1,8

Kratovo 0,6 0,5 0,6 0,8 1,3 1,2

Kriva Palanka 1,1 0,7 1,3 1,3 1,7 0,9

Kru{evo 0,4 0,3 0,5 0,5 0,3 0,2

Kumanovo 5,0 4,2 4,7 5,1 3,4 14,1

Negotino 1,5 1,5 1,7 1,3 2,8 0,7

Ohrid 4,5 3,2 4,1 3,8 3,4 4,5

Prilep 5,4 4,5 5,0 4,7 4,4 1,9

Probi{tip 1,1 0,5 1,2 1,2 0,7 0,3

Radovi{ 1,4 1,2 1,2 1,2 1,2 0,7

Resen 1,4 1,1 1,0 0,9 2,2 0,7

Sv.Nikole 1,1 0,9 1,5 1,7 0,8 0,1

Struga 2,4 1,4 2,1 1,9 1,5 0,8

Strumica 3,7 3,0 3,8 3,4 1,3 1,6

Tetovo 4,5 5,1 4,7 5,4 4,0 3,8

Veles 4,1 3,2 4,0 4,4 11,5 3,9

[tip 3,1 2,2 4,1 4,2 1,7 1,2

Izvor: Zavod za statistika na Republika Makedonija.

25

D-r Boris Blaèvski

Isto taka, dojde do zgolemuvawe i na u~estvoto na Skopje vo finan-siskite rezultati {to se ostvaruvaat na nivo na zemjata.5)

Podatocite sodràni vo tabelata 1 ukaùvaat deka vo 1995, odnos-no vo 1996 godina 45% od op{testveniot proizvod, odnosno 47% od investi-ciite na zemjata se ostvareni vo Skopje. Za razlika od op{testveniotproizvod i investiciite, u~estvoto na vrabotenosta e okolu edna treti-na.

Kako posledica na ostvareniot razvoj vo devedesetite godini dojdedo natamo{no zgolemuvawe na razlikite vo stepenot na razvienosta naop{tinite gledano spored op{testveniot proizvod po ìtel.

Od tabelata 2 se gleda deka 17 op{tini koi zafa}aat 45% od terito-rijata i vo koi ̀ ivee 43% od naselenieto na Republika Makedonija, ost-varuvaat op{testven proizod po ìtel koj e pod 70% od republi~ikiotprosek, odnosno se karakteriziraat so nedovolna stopanska razvienost.(Vo ekonomskata literatura, a i praktika se ceni deka podra~jata koiostvaruvaat op{testven proizvod, odnosno BDP po ìtel pod 70% odprosekot na dràvata, treba da imaat tretman na stopanski nedovolnorazvieni i nivniot razvoj da se pottiknuva so posebni merki).

5) So statisti~ki podatoci za ostvarenoto proizvodsto, za vrabotenosta i zadrugi ekonomski pokazateli po o{tini, se raspolaga zaklu~no so 1995, odnos-no so 1996 godina. Po ovie godini za ovie podatoci ne se vr{i statisti~kaevidencija nitu za novite nitu za starite op{tini. ( Isklu~ok prestavuvaatstatisti~kite podatocite za investiciite vo osnovni sredstva koi se ob-javuvaat po starite op{tini.)

Tabela 2STEPEN NA RAZVIENOST NA OP[TINITE SPORED

OP[TESTVENIOT PROZVOD PO @ITEL VO 1995 GODINA

- Relativni odnosiRepublika Makedonija =100

Op{testven proizvodpo ̀ itel

Op{tina Teritorija Naselenie

Nad 160 Skopje 7,2 28,0

od 101 do 160Bitola, Gevgelija, Negotino, Ohrid,Resen

19,5 12,6

od 70 do 100Kavadarci, Kratovo, Prilep, [tip,Radovi{, Sv. Nikole i Veles

27,9 16,3

pod 70

Berovo, Brod, Valandovo, Vinica,Gostivar, Debar, Del~evo, DemirHisar, Ki~evo, Ko~ani, KrivaPalanka, Kru{evo, Kumanovo,Probi{tip, Struga, Strumica iTetovo

45,4 43,1

Izvor: Presmetano spored podatocite od SG/RM 1997 god.

26


Podatocite za oddelni makroekonomski pokazateli koi se dobivaatso analiza na zavr{nite smetki, ukaùvaat deka po 1995 godina razlikitevo stepenot na razvenosta, gledano po op{tini, se zgolemuvaat. Isto takai statisti~kite podatoci za ostvarenite investicii vo osnovni sredst-va ukaùvaat na natamo{na koncentracija na investiciite vo Skopje.

Tabela 3PREGLED PO GRADOVI NA PRAVNITE SUBJEKTI [TO IMAAT

DOSTAVENO GODI[NI PRESMETKI ZA 2000 GODINA

I NA INVESTICIITE VO OSNOVNI FONDOVI ZA 2001

- u~estvo vo %

Prihodi 2000Vrabotenost

2000Vkupno

investicii 2001

1990 1995 1990

R. Makedonija 100,0 100,0 100,0

Skopje 62,1 41,4 62,2

Berovo 0,3 0,8 0,2

Bitola 4,8 5,6 4,2

Brod 0,1 0,4 0,1

Valandovo 0,3 0,4 0,0

Veles 3,1 3,0 2,1

Vinica 0,5 1,2 0,2

Gevgelija 1,4 2,8 3,0

Gostivar 1,0 1,8 1,4

Debar 0,2 0,2 0,2

Del~evo 0,5 1,5 0,5

Demir Hisar 0,2 0,3 0,0

Kavadarci 1,6 1,6 1,1

Ki~evo 0,6 1,0 1,4

Ko~ani 1,0 2,6 0,9

Kratovo 0,2 0,6 0,1

Kriva Palanka 0,2 0,8 0,2

Kru{evo 0,1 0,3 0,1

Kumanovo 3,4 4,7 1,6

Negotino 1, 1 1,0 0,8

Ohrid 2,9 4,0 1,6

Prilep 2,7 3,9 2,9

Probi{tip 0,2 1,1 0,2

Radovi{ 0,9 1,3 0,7

Resen 0,5 0,9 0,2

Sv.Nikole 0,7 1,3 0,4

Struga 1,1 2,1 1,0

Strumica 2,6 3,3 1,6

Tetovo 4,7 4,9 2,7

[tip 1,9 5,4 1,4

Izvor:Zavod za platen promet, Informacija za ostvarenite finansiski rezultati vostopanstvoto na Republika Makedonija vo 2000 godina, Skopje, mart 2001( zaprihodite i vrabotenosta) i Zavod za statistika na Republika Makedonija,Investicii vo osnovni sredstva vo Republika Makedonija , 2001 godina, Statisti~kipregled 431, Skopje, 2003 god., str.56 i 57 ( za investiciite).

27

D-r Boris Blaèvski

Od tabelata 3 jasno se zabeleùvaat golemi razliki vo u~estvotona Skopje i Bitola, koj e vtor grad spored zastapenosta na stopanskataaktivnost vo Republika Makedonija. Ovie razliki kaj prihodite i inves-ticiite iznesuvaat 13:1, odnosno 15:1, a kaj vrabotenosta 7:1 {to uka-ùvaat na sÈ pogolemata koncentracija na stopanskite aktivnosti voglavniot grad na dràvata.

Aktuelni sostojbi

Vo izminatiot period od tranzicijata ne se sozdadoa uslovi za kon-cipirawe i ostvaruvawe na regionalna politika i razvoj na RepublikaMakedonija. Ova poradi sloènite sostojbi i nepovolni tendencii votranzicioniot, period zabavenoto konsolidirawe i prestruktuirawe napretprijatijata soglasno novite uslovi za stopanisuvawe i barawata nastranskite pazari koi go uslovija namaluvaweto na bruto doma{niotproizvod i odrùvaweto na investiciite na nisko nivo.

Vo vakvi uslovi BDP {to Republika Makedonija go ostvari vo 2002godina e za okolu 20% pod nivoto od 1989 godina, relativno poslednagodina pred po~etokot na tranzicioniot period. Industriskoto proiz-vodstvo vo ovoj period e pove}e od prepoloveno. Imeno toa vo 2002 godi-na e na nivo od 45% vo odnos na 1989 godina.6)

Investiciite vo osnovni fondovi se odrùvaat na okolu 15% voodnos na BDP {to e pribli`no na prostata reprodukcija. Pri ova sezabeleùva deka investiciite vo najgolem del se naso~eni za poddr{kana oddelni investicioni zafati vo infrastrukturata, a vo pomal del zarevitalizacija na postojnoto stopanstvo, odnosno izgradba na novi prera-botuva~ki kapaciteti.

Vo biznis zaednicata zabaveno se ostvaruvaat procesite na konsoli-dacija i prestruktuirawe na postojnite sredni i golemi pretprijatija.Ova poradi toa {to delovnite subjekti se preokupirani so tekovni rabotii dnevna logika na rabotewe.

Vo izminatiot period od tranzicijata politikata na poddr{ka nastopanski nedovolno razvienite podra~ja se ostvaruva neefikasno, so{to problemite vo domenot na regionalniot razvoj se izostreni ilimitira~ki vlijaat vra konsolidacijata i razvojot na nacionalnataekonomija.

Za sozdavawe na uslovi za koncipirawe i ostvaruvawe na regional-nata politika nau~nite sogleduvawa, izvr{eni vo 1998 godina, ukaùvaa

6) Izvor: Economic Commission for Europe, Economic Survey of Europe 2002 No 2, Unit-ed Nations, New York and Geneva, 2002, str. 162 i 164.

28


deka treba da se izgotvi kompleksna strategija. Imeno, naukata ukaàdeka �vo slednite godini treba da se izraboti kompleksen istraùva~kiproekt za konceptot na regionalniot razvoj, koj }e gi dade i osnovite zaizgraduvawe na model i sistem na pottiknuvawe na stopanski nedovolnorazvienite podra~ja�7)

Vakov proekt sÈ u{te ne e izraboten. Vo otsustvo na proekt za regi-onalniot razvoj, politikata na poddr{ka na stopanski nedovolno razvi-enite podra~ja, koja se ostvaruva{e vo periodot od 1998 do 2003 godina, eprodolèna i vo periodot od 2003 do 2007 godina8) . Ova e storeno i pok-raj prisutnite problemi vo opfatot, obemot i namenite na sredstvata,odnosno nedovolnata efikasnost na politikata na poddr{ka na stopan-ski nedovolno razvienite podra~ja. Imeno, vo april e donesena odlukaza utvrduvawe na stopanski nedovolno razvienite podra~ja vo Republi-ka Makedonija vo periodot od 2003 do 2007 godina, vo koja kako izrazitonedovlno razvieni naseleni mesta se poso~eni naselbi vo neposrednablizina na Skopje, rurarni centri koi so~inuvaat edna naselba i sli~no.Vo uslovi na pro{iren opfat i bitno namaleni sredstva, objektivno nemoè da se ostvarat predvidenite celi za razvoj na stopanski nedovolnorazvienite podra~ja vo naredniot period.

Sevo ova ukaùva deka {to pobrgu, treba da se izraboti strategija,odnosno programa za regionalen razvoj na Republika Makedonija so koja}e se sozdavaat uslovi za poramnomeren razvoj na regionite i pobrz raz-voj na stopanski nedovolno razvienite podra~ja. Ovaa strategija, odnos-no programa za regionalniot razvoj, }e prestavuva osnova za koristewena sredstva i od fondovite na Evropskata unija i od drugi izvori. Naova upatuva iskustvoto na oddelni zemji vo tranzicija kandidati za priemvo EU.

Potreba od koncepirawe i ostvaruvawena kompleksna regionalna politika

Sogleduvawata ukaùvaat deka i vo pazarni uslovi na stopanisuva-we e neophodno da se vodi politika na regionalen ekonomski razvoj,bidej}i pazarnite sili ne se dovolni sami za sebe da gi eleminiraat

7) Prof. d-r Metodija Nestorovski, akad. prof. d-r Nikola Uzunov, prof. d-rAngel Georgiev, m-r Boris Blaèvski, Done Vla{ki i asistent Sa{o Ars-ov, Sistem i politika na potiknuvawe na razvojot na stopanski nedovolnorazvienite podra~ja vo Republika Makedonija , Skopje, 1998 godina, str.1.

8) Odluka za utvrduvawe na stopanski nedovolno razvienite podra~ja voRepublika Makedonija vo periodot od 2003 do 2007 godina, Slu`ben vesnikna Republika Makedonija , broj 28 /2003 god.

29

D-r Boris Blaèvski

regionalnite razliki. Poradi ova, politikata na regionalen razvoj ipottiknuvaweto na razvojot na stopanski nerazvienite podra~ja se pri-sutni vo site razvieni pazarno orientirani zemji kako zna~ajna pret-postavka za poefikasen ekonomski razvoj.

Ova i poradi faktot {to regionalnite razliki vo nivoto na raz-vienost vo ramkite na sekoja zemja i vo globalni svetski razmeri pret-stavuvaat op{ta karakteristika i objektivna ekonomska zakonomernost,bez ogled na stepenot na razvienost, baraat kompleksni merki na ekonom-skata politika. Politikata na pottiknuvawe na razvojot na pomalkurazvienite regioni ne se vodi samo vo nacionalni ramki tuku i po{iroko.Me|utoa, zaradi razli~nite op{testveno-ekonomski uslovi, politikatana regionalniot razvoj vo praktikata na oddelnite zemji ne se ostvaruvaednoobrazno, tuku na na~in koj vo opredelenite okolnosti najmnogu odgo-vara na specifi~nostite na postavenite celi.

Vo Evropskata unija pokraj zaedni~kiot evropski pazar i evropskatamonetarna unija, zaedni~kata regionalna ekonomska politika pretsta-vuva eden od trite nejzini nose~ki stolbovi za postignuvawe ekonomskai socijalna kohezija me|u oddelnite konstitutivni delovi na Unijata.

Vo regionalnata politika na EU vrz odbrani kriteriumi se utvr-duvaat regionite na koi so posebni merki se poddrùva razvojot. Krite-riumite se primenuvaat vrz teritorijalni edinki definirani sporedme|unarodnata nomenklatura na teritorijalni edinki za statistika(NUTS). Pri ova se definiraat slednive grupi na regioni: (1) Tradici-onalno nerazvieni regioni; (2) Industriski regioni vo nazaduvawe; (3)Regioni so potreba od rurarno prestruktuirawe; i (4) Regioni so malagustina na naselenie9).

Pokraj odreduvaweto na regionite vo EU i vodeweto regionalnapolitika, sÈ e poaktuelno pra{aweto za aktivnosti na pomali teritoriikoi se vo najte{ka polo`ba. Poradi ova vo ramkite na regionalnatapolitika vo EU naglaseno mesto se dava na problemite svrzani so infra-strukturata na oddelni pomali regioni. Ova se odnesuva na pati{tata,elektri~nata energija, vodata za piewe, telefonskite priklu~oci isli~no. Isto taka, zana~ajno mesto za razvojot na ovie regioni se dava ina socijalniot standard ( na obrazovanie, na zdravstvo i drugo).

Oddelni zemji vo tranzicija od Jugoisto~na Evropa imaat izgotvenoprogrami za regionalen razvoj i vrz osnova na ovie dokumneti koristat

9) Za ova vidi poop{irno : M-r Tatjana Slaveska �Regionalnata ekonomskapolitika na Evropskata unija i Republika Makedonija �, Skopje, 2000, str.189.

30


sredstva od fondovite na EU. Ovie dokumenti se izgotveni so finansis-ka poddr{ka na programata FARE, odnosno KARDS i so u~estvo na stran-ski eksperti.Taka na primer, so finansiska poddr{ka na programataFARE vo 2001 godina e izgotvena Regionalna operativna programa zaBugarija za periodot od 2003 do 2006 godina. Vo uvodniot del na ovojdokument e naglaseno deka Regionalniot operativen plan e izgotven socel pribliùvawe na Bugarija do strukturnite fondovi na Evropskataunija. Vo ovaa programa se utvrdeni regionite i potrebnite merki iaktivnosti za nivniot razvoj, soglasno oddelnite spesifi~nosti.Vrz os-nova na ovoj razvoen dokument nekoi regioni koristat sredstva od sood-vetnite fondovi na EU.10)

Vo Nacionalnata strategija za ekonomskiot razvoj na RepublikaMakedonija e naglaseno deka za ostvaruvawe na traen i odr`liv ekonom-ski raste` i razvoj, pokraj strukturnite promeni na proizvodstvoto iuslugite, od ne pomalo zna~ewe e poefikasniot regionalen razvoj. Ovane e usloveno samo od humani i politi~ki celi tuku, pred sÈ i od ekonom-ski motivi za obezbeduvawe poracionalno koristewe na prostorot, naprirodnite, ~ove~kite i drugite resursi i potencijali, so cel pogolemaintegriranost na stopanstvoto, {to pretstavuva uslov za podigawe naefikasnosta vo stopanisuvaweto.11)

So ova se sozdavaat uslovi i za otvorawe na proces na rastovaruva-we na pogolemite gradovi od supstandardno ̀ iveewe i od vr{ewe priti-sok za vrabotuvawe od doselenite lica. Trgnuvaj}i od ova, regionalnatapolitika pretstavuva edna od zna~ajnite pra{awa na razvojnata i makroe-konomskata politika.

Strategijata na regionalniot razvoj treba da bide kompleksna, dase zasnovuva vrz ekonomski, tehnolo{ki, demografski, socijalni i kul-turni belezi. Taa treba da se potpira, pred sÈ, na sopstvenite mo`nostii na dosega{niot kumuliran razvoj postignat vo site sferi i da go akti-vira �mrtviot� kapital za sozdavawe novi vrednosti i dobivka. Plural-izmot na sopstvenosta treba da bide osnoven postulat na ovaa politika.

Trgnuvaj}i od ovie soznanija, potrebata od vodewe aktivna politi-ka na regionalen razvoj vo Republika Makedonija stanuva poaktuelna votranzicioniot period, no i natamu. Ova so ogled na toa {to noviot sto-panski i politi~ki ambient ne samo {to ne go namaluva tuku naprotiv,

10) Za ova vidi poop{irno: Rhare, SPP- Bulgaria, Regional Operation Programme, Sep-tember 2001.

11) Za ova vidi poop{irno, MANU, Nacionalna strategija za ekonomskiot raz-voj na Republika Makedonija, Skopje, 1997 god.

31

D-r Boris Blaèvski

bitno go zgolemuva zna~eweto na politikata na poramnomeren regiona-len razvoj, kako eden od najzna~ajnite segmenti na razvojnata politikavo Republika Makedonija.

Vodeweto aktivna i efikasna politika na regionalen razvoj i napoddr{ka na stopanski nedovolno razvienite podra~ja e ustavna obvrs-ka12). So realiziraweto na ovaa politika se pravat napori za voedna~u-vawe na uslovite za ̀ ivot i rabota na naselenieto na celata teritorijana zemjata. Istovremeno so realizacijata na ovaa politika se sozdavaatpovratni uslovi za poefikasen razvoj na zemjata, gledano vo celina.

Potrebata od poefikasna politika na poddr{ka na razvojot na sto-panski nedovolno razvienite podra~ja ja nametnuvaat zgolemenite raz-liki vo nivoto na razvienosta na poodelni podra~ja. Iako vo izminati-ot period se vode{e aktivna politika na poddr{ka na stopanski nedo-volno razvienite podra~ja i natamu se prisutni golemi razliki vo nivo-to na razvienosta. Ovie razliki se zgolemeni poradi nepovolnite op{tiuslovi za stopanisuvawe i ostvaruvaweto na stagnatni i negativni stap-ki vo proizvostvoto. A vo vakvi uslovi, op{to e poznato, deka se vr{inatamo{na polarizacija na razvojot, gledano od regionalen aspekt. Go-lemata koncentracija na stopanskata aktivnost vo poodelni gradovi, aosobeno vo Skopje, nepovolno se odrazuva vrz racionalnoto koristewena prostorot, na raspolo`livite potencijali i go limitira vkupniotrazvoj na zemjata. Ovie sostojbi ja naloùvaat potrebata vo naredniotperiod da se koncipira i ostvaruva poefikasna politika na regionalenrazvoj na zemjata, odnosno na pottiknuvawe na razvojot na stopanski ne-dovolno razvienite podra~ja.

Sogleduvawata ukaùvaat deka Republika Makedonija, iako sporedpodatocite na Svetskata banka se nao|a vo grupata zemji {to go so~inuvaatdolnoto nivo na srednorazvieni zemji vo svetot i ima seriozni proble-mi vo razvojot, treba i moè da ostvaruva poefikasna politika na regi-onalen razvoj. Pri toa, ovaa politika treba da bide vo ramkite na glo-balnata razvojna i makroekonomska politika na zemjata i sinhroniziranoda deluva i so drugite oddelni politiki na razvojot.

Za pouspe{no vodewe na politikata na poddr{ka na stopanski ne-dovolno razvienite podra~ja, sogleduvawata ukaùvaat deka treba da sekoncipira regionalna politika so koja }e se zgolemuvaat performan-site na vkupniot razvoj na zemjata. Me|utoa, otvoreno e pra{aweto vovrska so regionalizacijata na zemjata, ograni~eni se materijalnite

12) Soglasno ~l. 57 od Ustavot na Republika Makedonija poramnomerniot pros-toren i regionalen razvoj, kako i pobrziot razvoj na stopanski nedovolnorazvienite podra~ja e grià na Republika Makedonija.

32


mo`nosti i op{tite uslovi za realizacija na edna vakva politika. Ovaukaùva deka regionalnata politika bara pokompleksen pristap ipoddr{ka od stranstvo.

Vo Nacionalnata strategija za ekonomskiot razvoj na RepublikaMakedonija e naglaseno deka kompleksnata regionalna politika trebada bide integralen del na globalniot op{testveno-ekonomski razvoj. Zaovaa cel treba da se izvr{i integrirawe na regionalnite i sektorskiteprogrami i da se ostvari koordinacija na merkite vo koja naglaseno mes-to da ima pottiknuvaweto na stopanski nedovolno razvienite podra~ja.Ova e neophodno �bidej}i dosega{noto iskustvo pokaà deka pazarniteprincipi treba da bidat dopolneti so opredeleni merki na dràvata, sokoi }e se poddràt pozitivnite impulsi i }e se ispravat nedostatocitena pazarot, kako {to e polarizacijata na razvojot i sozdavaweto na ednastrana superkoncentracii, a na druga strana prazni prostori i sl�13).

Pri sogleduvawata svrzani so mo`nite re{enija za koncipirawena regionalna politika }e se imaat predvid specifi~nostite na oddel-ni regioni i mo`nostite na nivniot razvoj vrz osnova na resursite sokoi raspolagaat, potrebata od infrastrukturen karakter na pomali po-dra~ja vo ramkite na regionite, potrebata od finansiska i druga pod-dr{ka, sinhroniziranoto vlijanie na merkite na makroekonomskata ina razvojnata politika i sli~no.

Potreba od koncipirawe poefikasna politika na poddr{ka nastopanski nedovolno razvienite podra~ja

Istraùvawata vo vrska so koncipiraweto na politikata na pod-dr{ka na stopanski nedovolno razvienite podra~ja ukaùvaat deka trebada se opredelat kriteriumi i pokazateli za utvrduvawe na podra~jatakoi }e imaat tretman na stopanski nedovolno razvienite podra~ja.

Pri ova se ceni deka ovie kriteriumi treba da bidat poizostrenivo odnos na postojnite so cel realno da se utvrdat stopanski nedovolnorazvienite podra~ja. Povrzano so kriteriumite i pokazatelite za utvr-duvawe na podra~jata koi }e imaaat tretman na stopanski nedovono raz-vieni, se predlaga kako osnovni da se koristat podatocite povrzani sovodosnabduvaweto, elektrificiranosta, povrzanosta so pat so op{tin-skiot centar ili drugo naseleno mesto, potoa uslovite za zadovoluvawena potrebite od oblasta na osnovnoto obrazovanie, od primarnata zdrav-stvena za{tita i sli~no. Isto taka se ceni deka treba da se imaat vo vid

13) MANU,Nacionalna strategija za ekonomski razvoj na Republika Makedo-nija, Skopje, str. 151.

33

D-r Boris Blaèvski

i podatoci za ekonomskata aktivnost. Pri ova od osobeno zna~ewe e dase imaat predvid mo`nostite za zadrùvawe na naselenieto vo ovie pod-ra~ja, a osobeno mo`nosta za ostvaruvawe na povratnata politika, odnosnovra}awe na naselenieto. Ova ukaùva deka utvrduvaweto na stopanskinedovolno razvienite podra~ja treba da se ostvaruva so koristewe nasoodvetni kriteriumi i pokazateli i vrz analiti~ki pristap.

Podra~jata koi }e imaat tretman na stopanski nedovono razvieni,se ceni, treba da se utvrdat so zakon i da se nastojuva opfatot da ne sepro{iruva trgnuvaj}i od momentalnite sostojbi i preokupacii na poedin-ci i sli~no. So ova }e se sozdadat uslovi za koristewe na sredstvata vrzprogramski osnovi, so {to }e se ovozmoùva pouspe{no ostvaruvawe napolitikata vo ovoj domen.

Otkako }e se utvrdat podra~jata koi }e imaat tretman na stopanskinedovono razvieni treba da se koncipiraat celite na politikata i po-trebnite sredstva.

Vo celite na politikata prioritetno mesto treba da ima sozdavawe-to na minimum potrebni infrastrukturni uslovi za ìvot i rabota nanaselenieto. Pri ova prioritetno mesto treba da ima obezbeduvawetona naselenieto so voda i so elektri~nata enegrija, kako i soobra}ajnotopovrzuvawe. Istovremeno soodevetno mesto vo politikata treba da imazadovoluvaweto na potrebite od obrazovanie i zdravstvenata za{tita,kako i sozdavaweto uslovi za stopanska aktivnost vo dejnosti vo koioddelni podra~ja imaat komparativna prednost.

Po utvrduvaweto na celite treba da se izvr{at komleksni sogleduva-wa za potrebnite sredstva za uspe{no ostvaruvawe na politikata na pod-dr{ka na stopanski nedovono razvieni podra~ja. Pri ova treba da sevodi smetka i za ekonomskite mo`nosti na Republika Makedonija za izdvo-juvawe na sredstva po ovoj osnov.

Sredstvata za poddr{ka na stopanski nedovolno razvienite podra~jatreba da se dimenzioniraat vo visina na BDP za pet godini, a pobliskuda se utrduvaat so makroekonomskata politika i buxetot na dràvata.

So ovie sredstva treba da se poddrùva izgradbata na infrastruk-turni objekti, kako i na proizvodstveni kapaciteti. Pri ova koristewetona sredstvata za poddr{ka na stopanski nedovolno razvienite podra~jatreba da se ostvaruva vrz odnapred utvrdeni kriteriumi i godi{ni pro-grami.

Pokraj sredstvata od buxetot, politikata za poddr{kata na stopan-ski nedovolno razvienite podra~ja teba da se zbogati so drugi merki namakroekonomskata i na razvojnata politika koi se primenuvaat vo razvi-enite pazarno orientirani ekonomii i naprednite zemji vo tranzicija.

34


Za uspe{no ostvaruvawe na politikata na poddr{ka na stopanskinedovono razvienite podra~ja treba da se griì poseben organ. Ovoj or-gan ja sproveduva utvrdenata politika, izgotvuva sogleduvawa za ostvaru-vawe na politikata i, po potreba, predlaga dopolnitelni merki za nadmi-nuvawe na otvorenite pra{awa i za sozdavawe uslovi za pouspe{no rea-lizirawe na predvivuvawata vo ovoj domen.

Ovoj organ po pravilo bi trebalo da bide samostoen vo ramkite naVladata na Republika Makedonija. Dokolku se oceni deka ovoj organ trebada bide vo sostav na nekoe ministerstvo, toga{ se ceni deka najprifat-livo re{enie e toa da bide ministerstvoto vo ~ija nadle`nost e makroe-konomskata i razvojnata politika.

Namesto zaklu~ok

Nau~no-stru~nite sogleduvawa pokaùvaat deka za razvojot na Re-publika Makedonija od osobeno zna~ewe e da se izgotvi proekt za konci-pirawe i ostvaruvawe na kompleksna regionalna politika na Republi-ka Makedonija.

So koncipirawe i ostvaruvawe na regionala politika }e se soz-davaat pretpostavki za poramnomeren razvoj na regionite i zemjata gle-dano vo celina. So ovaa politika }e se sozdavaat uslovi za poefikasnoostvaruvawe na ustavnata oprdelba za pobrz razvoj na stopanski nedovolnorazvienite podra~ja.

So regionalanta politika }e se sozdadat uslovi i za koristewe nasredstva od fondovite na Evropskata unija namaneti za ovaa cel kako iod drugi izvori.

Sogleduvawata pokaùvaat deka bez efikasna regionalna politi-ka, a vo tie ramki i bez poddr{ka na stopanski nedovolno razvienitepodra~ja, Republika Makedonija ne }e moè uspe{no da go ostvari tran-zicioniot period i da se vklu~i vo globalizacijata na svetskata ekonomi-ja. Propu{tenoto vo ovoj domen treba {to pobzo da se nadomesti.

35

D-r Boris Blaèvski

LITERATURA

� Slu`ben vesnik na SRM, Op{testven plan za razvoj na SR Makedonijaod 1971 do 1975 godina, Skopje, 1972.

� European Agensy for Reconstruction and Ministry of Finace the Republic ofMacedonia, Regional Planning - Regional Planning as a Means to Accession tothe EU, Regionalnoto planirawe kako na~in za vlez vo EU, Skopje,2003 god.

� Univerzitet �Sv. Kiril i Metodij� Skopje, Ekonomski fakultetSkopje, proekt Prostoren plan na Republika Makedonija, elaboratRazvoj i razmestenost na industrijata do 2020 godina, Skopje, 31 maj1998 godina.

� Zavod za platen promet, Informacija za ostvarenite finansiskirezultati vo stopanstvoto na Republika Makedonija vo 2000 godina,Skopje, mart 2001 god.

� Zavod za statistika na Republika Makedonija, Investicii vo osnovnisredstva vo Republika Makedonija , 2001 godina, Statisti~ki preg-led 431, Skopje, 2003 god.

� Economic Commission for Europe, Economic Survey of Europe 2002 No 2,United Nations, New York and Geneva, 2002.

� Prof. d-r Metodija Nestorovski, akad. prof. d-r Nikola Uzunov,prof. d-r Angel Georgiev, m-r Boris Blaèvski, Done Vla{ki iasistent Sa{o Arsov, Sistem i politika na potiknuvawe na razvo-jot na stopanski nedovolno razvienite podra~ja vo Republika Make-donija , Skopje, 1998 god.

� Odluka za utvrduvawe na stopanski nedovolno razvienite podra~javo Republika Makedonija vo periodot od 2003 do 2007 godina, Slu`benvesnik na Republika Makedonija , broj 28 /2003 god.

� M-r Tatjana Slaveska �Regionalnata ekonomska politika na Evropska-ta unija i Republika Makedonija �, Skopje, 2000.

� Rhare, SPP- Bulgaria, Regional Operation Programme, September 2001.

� MANU, Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na RepublikaMakedonija, Skopje, 1997 god.

36


� D-r Boris Blaèvski, Politikata i razvojot na stopanski nedovol-no razvienite podra~ja vo Republika Makedonija , �Vlabor�, Skop-je, 2003 god.

� D-r Boris Blaèvski, Ekonomskoto planirawe vo razvojot na Re-publika Makedonija , �Vlabor�, Skopje, 2002 god.

� D-r Angel Georgiev, d-r Natalija Nikolovska, asist. Pece Nedanov-ski i m-r Stanka Kukar, konsultant, Regionalniot razvoj i prostor-noto ureduvawe, MANU, studija za proektot �Nacionalna strategi-ja za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija , Skopje, septem-vri 1996 god.

37

Hans Bek porane{en ambasador i direktor na Birotona ungarskite regioni pri EU vo Brisel

NEKOI ASPEKTI NA REGIONALNATAPOLITIKA VO EVROPSKATA UNIJA

I VO ZEMJITE KANDIDATI*)

Jas sum po nacionalnost Germanec. Doa|am od Germanskoto sojuznoministerstvo za finansii. Nekolku godini bev ambasador vo Ungarija.Ungarcite me prifatija kako svoj i me nazna~ija za pretstavnik na ednakancelarija koja gi opfa}a site ungarski regioni. Ovaa kancelarija jarakovodam od 1999 godina. Sanuva zbor za zastauvawe na 180 ungarskiteregioni vo Brisel. No, ovaa tema bi nÈ odvela predaleku. Sakam da doda-dam samo edna re~enica. Imeno, ona {to se re{ava vo Evropskata unija,delumno i neposredno se odnesuva na interesite na nejzinite ~lenki.Nejzinite ~lenki pokaùvaat interes za toa na samoto mesto da bidatzastapuvani. [to se odnesuva na Makedonija i na nejziniot iden razvoj,kako idna ~lenka na Evropskata unija, moàm da kaàm deka Unijata nesamo {to odrùva vrski so nejzinite ~lenki tuku gi stava na raspola-gawe i strukturnite fondovi, za koi ~lenkite izgotvuvaat svoi progra-mi i gi dostavuvaat do soodvetna komisija.

Temata {to ja obrabotuvame denes e mo{ne {iroka, pa zatoa summalku zbunet vo odnos na toa kade da po~nam, a kade da zavr{am. Bi sakal

*) Neavtorizirano izlagawe na nau~niot sobir.

38


da zapo~nam so edna re~enica na eden moj prethodnik, koja moèbi i ne jasfativ sosema dobro, no bi sakal da predupredam da nema iluzija deka epotrebno samo da se ima regionalna politika, koja treba soodvetno da sefinansira i deka e toa dovolno za sekoj da ima ednakvi {ansi vo odnosna svojata egzistencija, bez razlika na toa od koj del na Makedonija doa|a.Praktikata od regionalnata politika vo ramkite na Evropskata unijapokaùva deka postoi razlika vo odnos na blagosostojbata (na standar-dot) vo razli~ni regioni na Unijata. So pomo{ na finansiskiot trans-fer, koj ve}e se slu~i od Evropskata unija vo pomalku razvienite regi-oni, vo nekoi od ovie regioni sostojbata zna~itelno se podobri.

Zemji {to odli~no gi iskoristija ovie sredstva se Irska i [pani-ja, delumno Portugalija, kaj Grcija sostojbata e izme{ana, a koga stanuvazbor za Italija imam vpe~atok deka koga bi dale duri i nekolku iljadni-ci milioni evra, razlikite me|u Severot i Jugot i natamu }e ostanat.Sepak, ovaa politika odi vo nasoka na izramnuvawe ne samo na razlikiteSever-Jug, tuku i na razlikite Zapad-Istok. No, sevo ova ne e dovolno dase izramnat razlikite vo blagosostojbata vo razli~nite regioni na Ev-ropskata unija. Toa zna~i deka veruvam oti regionalnata politka nikoga{nema da dovede do sosema ednakvi {ansi vo egzistencijata vo ramkite naUnijata, no moè samo da bide cel za regionalna politika koja }e giizramni premnogu golemite razliki. Toa e prvata to~ka na koja sakav daukaàm.

Vtorata se odnesuva na istorijata. Regionalna politika vo Evrop-skata unija postoi od momentot na nejzinoto formirawe. No, duri od1973 godina taa politika e poddràna so zna~itelni sredstva. Na ovainsistiraa na{ite prijateli od Velika Britanaija, koi vlegoa vo Ev-ropska unija i prezedoa odreden sistem na finansirawe. Od sevo ovaVelika Britanija ne moè{e da dobie mnogu. Od druga strana, pak, tiemnogu uvezuvaa, taka {to od po~etokot tie bea neto-pla}a~i. Angli~a-nite, isto taka, vnimavaa nivniot prv komesar Xorx Tomson da bide za-dolèn za regionalnata politika koja e e vsu{nost klu~ot za kasata naEvropskata unija, klu~ so koj moàt da se izvle~at pari od Unijata. Nebi sakal da zvu~am cini~no i ne bi sakal ova da go procenam za negativ-no, tuku naprotiv, smetam deka sevo ova e pozitivno, bidej}i mislam dekasamo vo edna zaednica kakva {to e Evropskata unija mora da se mani-festira solidarnost vo odnos na transferot na sredstvata. Ovie finan-siski sredstva, po sozdavaweto na vnatre{niot pazar, vo 1987 godina seudvoija. Preku Monetarnata unija tie u{te edna{ se udvoija.

Postoi razlika me|u regionalnata politika i decentralizacijata.Mislam deka ovie dve ne{ta treba da se razgrani~at i oti tie se posebnobitni za Makedonija. So evrointegracijata se preneseni nadle`nostite

39

na pogolemi edinici. Paralelno so toa postoi decentralizira~ki raz-voj, re~isi vo site srednorazvieni zemji. Zemjite - ~lenki, koi prvi~nobea mo{ne centralisti~ki organizirani, kakov {to e slu~ajot so Fran-cija, Italija, Belgija, [panija vo vremeto na reìmot na Franko, denestie zemji se decentralisti~ki organizirani.

Slu~ajot so Francija ne e sosema takov. No, na primer, Belgija voodnos na decentralizacijata otide mo{ne daleku, podaleku duri i odzemjite koi se federalno uredeni, kako {to e Sojuzna Republika Ger-manija. Belgijcite imaat ~etvorica ministri za nadvore{ni raboti, zasite nivni pokraini oddelno po eden minister za nadvore{ni raboti.Decentralizacijata i regionalnata politika se pra{awa koi delumnoodat raka pod raka. Sepak, mora da se kaè deka decentralizacijata ene{to {to moè i mora da se nabquduva nezavisno od regionalnata poli-tika.

Gospodinot {to izloùva{e pred mene, kaà deka ovde u~estvuvaati gradona~alnici. Ako se stavam vo nivna koà, }e pomislam deka ona{to niv gi interesira ne e teorijata, tuku {to konkretno prakti~no odsevo ova moè da proizleze za nivnata op{tina. Onoj {to ima iskustvovo regionalnata politika na Evropskata unija, ne bi moèl da kaè dekaso sredstvata na Unijata bi moèlo da se stori sÈ, no, sepak, re~isi sÈ bimoèlo da se stori. Ne stanuva zbor samo za izgradba na ulici, na pre-~istitelni stanici, na kanalizacii ili obezbeduvawe ~ista voda zapiewe. Ako patuvate vo odredeni podra~ja na Evropa }e vidite deka is-toriskite spomenici se rekonstruirani so sredstva od Evropskata uni-ja. Na primer, zamocite kako sredi{te na turizmot, se rekonstruiraniod ovie sredstva. Termalnite vodi, ili bawite so termalni vodi, sekadekade {to postojat mo`nosti tie da se izgradat i da stanat na~in na sto-panska aktivnost, moàt da bidat finansirani od sredstva na fondovi-te na Evropskata unija.

Sevo ova {to go kaùvam se odnesuva na sistemot {to se primenuvavo ramkite na Evropskata unija. No, nikoj ne moè da É spre~i na Make-donija u{te denes da primeni sli~en vakov sistem. Po~etna to~ka bibil Nacionalniot plan za razvoj. Pritoa, mo{ne e va`no toa {to edenod principite na Evropskata regionalna politika e principot na part-nerstvo. Toa ne zna~i deka samo odredeni direktori ili funkcionerivo nekoi ministerstva treba da se zamislat okolu toa {to e dobro, tukuona {to e dobro za zemjata treba da se razvie vo eden partnerski odnos soakterite vo zemjata. A akterite vo ramkite na edna zemja, ne se samo javnitelica, ne se samo gradona~alnicite, koi sekako se del od toa, ne e samolokalnata samouprava koja sega vo Makedonija, ako dobro sum informi-ran, }e bide sozdadena od prvi januari slednata godina. Tuka spa|aat i

40


univerzitetite, pretstavnicite od stopanstvoto, nevladinite organiza-cii. Site moàt da dadat svoj pridones vo ovaa smisla. Site onie {to }ese griàt za razvojot na nacionalnata ekonomija mora da se soberat i daizgotvat Plan za regionalen razvoj. A toa zna~i da se bide podgotven zakompromis.

]e vi spomnam eden primer od Ungarija. Vo edno selo , kade {toima{e zemjodelska zadruga so 800 vraboteni, vo procesot na tranzicijapadna pod ste~aj. Od taa zadruga nastana industriski objekt vo koj sevrabotija samo 50 lica. Drugite ili ostanaa bez rabota ili moraa dazaminat vo nekoi podale~ni mesta za da najdat rabota. Ova e ne{to {tomorame da go imame predvid vo ramkite na regionalnata politika. Mis-lam deka nema da bide mo`no sekade kade {to porano imalo rabotnimesta, na istite mesta povtorno da se otvorat rabotni mesta.

Spored sistemot na pazarnoto stopanstvo, ne moète ni eden inves-titor da go prinudite da se stacionira vo nekoe zapu{teno mesto, vonekoj zapu{ten region i da go naterate tamu da osnova svoja organizaci-ja. Vo Ungarija imate sli~na situacija. Na primer, zapadna Ungarija imastapka na nevrabotenost me|u 3 i 4 procenti. Stanuva zbor za mestotoGerar. Ottamu odat lica na rabota vo Brisel. Vo isto~niot del na Un-garija ima 20 procenti nevraboteni. Toa se podra~ja kade {to ìveatRomi. A vo mestata kade {to ̀ iveat prete`no Romi, stapkata na nevrabo-tenost se dviì od 50 do 70 procenti. Zna~i ne moète nikogo da prinuditeda zamine vo tie nerazvieni regioni, bidej}i tamu e poinaku otkolku voseverniot del na Ungarija, kade {to se nao|aat univerzitetite, kade {tose investira, kade {to se nao|a rabotnata sila, kade {to postojat mo`-nosti za obrazovanie i kade {to i infrastrukturata e povolna. Zna~i,tamu kade {to e atraktivno za eden pretpriema~, tamu toj i }e zamine.

[to treba da se stori vo tie nerazvieni regioni, {to se pomalkuatraktivni za industrijalizacija? Na ova pra{awe ne bi moèl da dadamodgovor. Ne sum nitu eksperet, nitu pak ja poznavam va{ata zemja. No, odprimerot na Ungarija moàm da kaàm deka vo odnos na regionalnatapolitika e bitno da se razvie turizmot. Toa be{e osobeno bitno za Un-garija, bidej}i taa zemja ima termalni izvori, taka {to se razvi turiz-mot so termalnite bawi.

Moe li~no mislewe e, a vie moète da ne go prifatite, deka nemoème, za àl, da sozdademe rabotni mesta sekade kade {to ima nevra-boteni. Vo tie mesta }e dojde do iseluvawe koe ne }e moè da se spre~iiako posakuvame da gi zadrìme tie lica vo mestoto kade {to ìveat.Na primer, takvi se regionite vo nekoga{nata Isto~na Germanija, kade{to imame mesta koi se re~isi prazni. Ottamu se iseluvaat prete`no

41

mladite lica, bidej}i tamu ne gledaat {ansa za egzistencija. Se iseluva-at vo zapadniot del na Germanija.

Nacionalniot razvoen plan e plan za koj se diskutira vo ramkitena Evropskata komisija. Ovaa komisija potoa }e sklu~i dogovor so Make-donija vo ~ii ramki }e se utvrdat klu~nite to~ki za koi taa }e dadepari. Ova e sli~no so aktivnostite na Agencijata za rekonstrukcija irazvoj. Tuka gi gledam pette, odnosno {este to~ki, kako prioritetni zaovaa agencija. Toa se: unapreduvaweto na kompetetivnosta na pretprija-tijata; za{titata na ìvotnata sredina, ukaùvawe {ansi za site, raz-voj na ribarstvoto i sli~no. Koga eden vakov plan }e bide izgotven, toga{treba da se vnimava, bidej}i za site ovie klu~ni to~ki, kako {to e infra-strukturata ili ekologijata, postojat takanare~eni �menaxment - av-toriteti�. Ovie avtoriteti }e re{at koi proekti }e bidat finansira-ni. Tie }e bidat nadgleduvani od strana na eden komitet. Ona {to jas viprepora~uvam e slednovo: Za Evropskata unija Makedonija e mo{ne malazemja. Za strukturata na Unijata Makedonija pretstavuva samo eden regi-on, no toa Makedonija ne moè da ja spre~i, vo ramkite na Dogovorot{to bi go sklu~ila, i vo ramkite na ovie oddelni blokovi (teì{nito~ki), za koi bi bile investirani sredstva, da go ostvaruva procesot nadecentralizacija. Vo taa smisla moè da gi programira i da gi implemen-tira programite. Vo ramkite na programiraweto na proektite moè dagi vklu~i univerzitetite, nevladinite organizacii i dugi subjekti

Vo Ungarija postoi problem, a sli~no }e bide i so Makedonija, kojse sostoi vo toa {to postojat dobri idei za proekti, no ovie idei te{kose realiziraat. Za toa e potrebno da se poseduva znaewe, koe naj~esto enedovolno. Vo Ungarija be{e osnovan fond od 30 milioni evra vo koj sevklu~eni eksperti koi imaat zada~a da go realiziraat ovoj proekt. Bit-no e pritoa da se ima na um, pri donesuvaweto na odlukata za toa koja odideite da se prifati, da ne u~estvuvaat samo birokratite vo ministerst-vata, tuku da se sozdade telo koe }e bide sostaveno i od pretstavnici nadecentraliziranata vlast vo Makedonija koi }e sou~estvuvaat vo done-suvaweto na ovaa odluka. Tie treba da bidat zastapeni vo Komitetot zakontrola na avtoritetite na menaxmentot. Zna~i, ne samo vo fazata naprogramirawe, tuku i vo fazata na implementacija, teba da se primenisou~estvoto na decentraliziranite sili. Moàm vedna{ da vi kaàmdeka e ova eden od najte{kite problemi {to voop{to postojat.

Centralnata birokratija e vsu{nost silna poradi toa {to ako pos-toi mo`nost da se izbira me|u decentraliziranoto i centraliziranotore{enie, taa sekoga{ }e go izbere centraliziranoto re{enie. Jas sumubeden deka decentralizacijata e bitna za podobra mobilizacija na sto-panskite potencijali vo edna op{tina i za podobro vgnezduvawe, podo-

42


bro ukotvuvawe na demokratijata. Postojat ne{ta koi centralnata dr-àva treba da gi napravi. No, spored supstitucijalniot princip vo ram-kite na Evropskata unija, vsu{nost treba da se obideme odlukite da gidonesuvame kolku {to e mo`no na ponisko nivo, do kolku e toa mo`no.Bitno e ovoj princip da se prifati, a toa zna~i na ovie tela koi }ebidat sostaveni od sovetnicite vo op{tinata, da im se dadat soodvet-nite sredstva.

Vo razgovor so eden va{ ~len od edna op{tina stana zbor za toadeka noviot oblik na upravuvawe, koj }e nastapi od 1-vi januari sledna-ta godina, nema da go sledi ovoj princip. Toa zna~i deka gradona~alni-cite i natamu }e bidat prinudeni, vo nedostig na sopstven buxet, da gipredloàt proektite pred centralnata uprava, koja, pak, treba da re{iza toa koj proekt e dobar ili ne. Zatoa smetam deka ima dobri, golemiproekti, kako {to se, na primer, onie za pre~istitelnite stanici, kade{to treba da bide vklu~ena centralnata vlast, no bi bilo dobro kogaop{tinite, a toa e del od decentralizacijata, samite bi raspolagale sosredstva, bez da imaat potreba da gi baraat levo ili desno.

[to se odnesuva na mo`nostite za izgotvuvawe regionalen plan iliplan za regionalen razvoj, be{e kaàno, ako dobro razbrav, deka nematesila za izgotvuvawe Strategija za regionalen razvoj. Toa e ne{to {to nemoàm da go razberam. Vsu{nost, za ova ne vi e potrebno sila. Potrebnae dobra volja. Vie imate tri temeli - infrastrukturni merki, ekologijai merki za obrazovanie. Ministerstvoto za stopanstvo ili Minister-stvoto za obrazovanie vo toj slu~aj bi napi{alo pismo do soodvetniteinstitucii vo stopanstvoto i obrazovanieto, vo koe }e se navede deka sepotrebni predlozi za proekti za koi ovie institucii smetaat deka sebitni za regionalniot razvoj na zemjata. Toga{ treba da utvrdite rok ida formirate telo vo koe }e sedat pretstavnici od centralnata uprava,umni ekonomisti, no i pretstavnici od decentraliziranata vlast i taka}e nastane procesot vo koj vo prvata faza }e moè da se razgrani~i toa{to e dobro od ona {to e pomalku dobro. Vrz osnova na toa }e dobietematerijal za razvoj na strategijata. No, poznato mi e, i izvinete {to }ezvu~am grubo, koga }e kaàm deka birokratite nema da sakaat drug dare{ava za niv, koga stanuva zbora za toa kade }e se dadat sredstvata. Sakamda kaàm sosema jasno deka vie nema da uspeete do kolku ne go primeniteprincipot na paratnerstvo, onaka kako {to toj postoi vo ramkite naEvropskata unija.

43

Prof. d-r Angel Georgiev, prof. d-r Natalija Nikolovska, asist. m-r Pece Nedanovski

Prof. d-r Angel Georgiev,Prof. d-r Natalija NikolovskaAsist. m-r Pece NedanovskiEkonomski fakultet Skopje

POLITIKATA NA REGIONALEN RAZVOJKAKO INTEGRALEN DEL NA GLOBALNIOT

OP[TESTVENO-EKONOMSKI RAZVOJNA REPUBLIKA MAKEDONIJA*)

1. Vovedni ukaùvawa

Politikata na regionalen razvoj vo Republika Makedonija vo pos-lednive godine e marginalizirana, a ne e pogre{no ako se kaè dekatakvata politika iako e utvrdena, vsu{nost ne se sproveduva. Me|utoa,u{te pred dve decenii, koga mnogu pove}e otkolku denes, se vode{e aktivnaregionalna politika, e ukaàno deka vo Republika Makedonija vo krei-raweto na politikata na dolgoro~niot razvoj e nedozvoleno da se potce-ni regionalnata komponenta1). Regionalnata teorija i praktika na

*) Vo podgotvkata na ovoj trud e koristen i istraùva~kiot proekt �Regional-niot razvoj i prostornoto ureduvawe� {to avtorite go realiziraa vo orga-nizacija na Makedonskata akademija na naukitei umetnostite, za izrabot-ka na �Nacionalna strategija za ekonomski razvoj na Republika Makedoni-ja�, Skopje 1997 g.

1) D-r Ksente Bogoev: Specifi~nostite na razvojot vo decenijata 1976-1986,Sovetuvawe na ekonomistite za dolgoro~niot razvoj na SR Makedonija do1985 godina, Stopanski pregled br. 1-2/1975.

44


zemjite so razvieno pazarno stopanstvo i posebno na zemjite ~lenki naEvropskata unija2), pokaùva deka kaj niv nema dilema deka i vo uslovina pazarno stopanstvo ima potreba za aktivna regionalna politika.

Marginaliziraweto na politikata na regionalen razvoj samo de-lumno moè da se opravduva so promenite vo ekonomskiot i politi~kiotsistem i so politi~koto i ekonomskoto osamostojuvawe na RepublikaMakedonija, {to pretstavuva nov ambient vo koj treba da se organizirai ostvaruva regionalniot razvoj. Nov ambient, koj navistina ja ote`nuvano sepak, ne ja negira tuku ja potvrduva potrebata za aktivna regionalnapolitika, se i problemite koi proizlegoa od sopstveni~koto, pazarno-to, proizvodnoto i organizacionoto prestrukturirawe na stopan-stvoto. Vo poslednava decenija zemjata se sretna so mnogu seriozni prob-lemi koi vlijaea i vrz ostvaruvaweto na politikata na regionalen raz-voj. Vo po~etokot na 90-tite godini toa be{e visokata inflacija, a po-toa se javija problemite povrzani so metodot i na~inot na koj se sprove-duva{e privatizacijata, so celosno raspa|awe na pove}e golemi firmikoi bea nositeli na razvojot i koi so svoite pogoni niz Republikatavlijaea i na regionalniot razvoj. Sepak, smetame deka samo delumno moèda se prifati deka vo uslovi koga se beleì, re~isi, postojano opa|awena proizvodstvoto, a zgolemuvawe na nevrabotenosta i na brojot na fir-mite koi odat vo ste~aj ili se likvidiraat, odnosno, koga se raspa|a sek-torskata struktura na stopanstvoto, a bavno i te{ko se formira novastruktura so novi firmi, (mali i sredni pretprijatija koi moàt darabotat vo pazarni uslovi i da bidat nositeli na razvojot), deka vo takviuslovi ne moè i ne treba da se vodi i aktivna regionalna politika.Toa, navistina, oficijalno nikade ne e re~eno, no praktikata nedvosmis-leno go pokaùva. Sekako na ova vlijae{e oskudnata akumulacija, ne-dostigot na investicioni sredstva i restriktivnata buxetska politika.Imeno, drasti~no se namalija sredstvata za pottiknuvawe i poddr{ka naregionalniot razvoj, koi bea predvideni na 1% od op{testveniot pro-izvod, pa Agencijata za razvoj ne moè{e da gi ostavruva predvideniteprogrami i prezemenite obvrski, {to vlijae{e na slabeewe na intenzi-tetot na pottiknuvaweto i poddr{kata na regionalniot razvoj. Vo ovie

2) Regionalnata politika pretstavuva zna~aen segment na vkupnata ekonom-ska politika na nivo na Evropskata unija. Osnovniot ekonomski argumentvo nejzin prilog, se derivira od faktot {to posakuvanoto potesno integri-rawe na zemjite ~lenki, vo idnina moè da bide inhibirano od strana nastrukturnite dispariteti i dohodovnite jazovi kako pome|u zemjite, takai pome|u oddelnite regioni. Vidi pove}e: Iain Begg, Graham Gudgin, DerekMorris -The Assesment: Regional Policy in the European Union, Oxford Review ofEconomic Policy, Regional Policy, Vol. 11, No. 2, Summer 1995, p. 3.Oxford UniversityPress.

45


uslovi, neopravdano se promeni i institucionalnata infrastruktura.Fondot za pottiknuvawe razvojot na ponerazvienite podra~ja se ukinakako samostojna institucija, a za taa cel se formira posebna Agencija,no sega vo sostavot na Ministerstvoto za razvoj, za potoa ovaa agencijada se transformira vo posebno Biro za stopanski nedovolno razvienitepodra~ja, vo ramkite na Ministerstvoto za lokalna samouprava. So ovieinstitucionalni promeni se odleva{e i osposobeniot stru~en kadar zaregionalnata problematika, a se namaluva{e, kako obemot na srestvata,taka i ulogata na ovie institucii.

Sepak, ne treba da se previdi faktot deka kon krajot na 80-tite ipo~etokot na 90-tite godini, vo novite uslovi be{e prifatena potreba-ta da se izgradi nov koncept na regionalna i prostorna politika kon-zistenten so tie novi uslovi3). Vo tie godini, vo nekolku navrati, e na-glasuvana potrebata za nova regionalna politika, se predlagani i kon-cepti na nova regionalna politika, donesena e i nova zakonska regula-tiva4), vo koja se sodràni del od tie predlozi, no vo praktikata, sÈ dodenes, vsu{nost ne zaìvea i ne se ostvaruva kompleksna regionalna poli-tika. Bez detalno da go eleborirame toa, tuka samo }e spomneme deka dopred edna decnija, iako so mnogu slabosti, sepak se vode{e politika naregionalen razvoj {to pretstavuva{e realen odraz na potrebata za ra-cionalna alokacija na skudnata akumulacija, za namaluvawe na razlikitevo razvienosta me|u podra~jata i osobeno za iskoristuvawe na efektite{to moàt da proizlezat od aktivnta regionalna politika.

2. Osnovni princii i sodrìna na regionalnatapolitika kako integralen del na globalniot op{testveno-ekonomski razvoj

Pojdovna teza tuka e deka denes, kolku i da izgledaat nepovolniekonomskite i posebno, politi~kite uslovi, sepak, kako neodminliva

3) Sovremenite uslovi na razvoj ja postavija ovaa potreba pred site evrop-ski zemji. Re~isi sekade se zboruva za nova ili za obnova na regionalnatapolitika.

4) Vidi na primer, Zakon za pottiknuvawe na razvojot na stopanski nedovol-no razvienite podra~ja, Slu`ben vesnik na RM br. 2/1994, potoa Odluka zautvrduvawe na stopanski nedovolno razvienite podra~ja vo Republika Ma-kedonija vo periodot 1994-1998 godina, �Slu`ben vesnik na Republika Ma-kedonija� br. 16/1994 god, koi podocna se izmeneti i dopolneti vo 1999 godinakoga e donesena i nova Odluka za kriteriumite, visinata, uslovite i na~i-not na koristewe na sredstvata za pottiknuvawe razvojot na stopanski ne-razvienite podra~ja, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 67/1999godina.

46


potreba se javuva potrebata za aktivna politika na regionalen i prosto-ren razvoj, sfatena kako integralen del na globalnata politika naop{testveno-ekonomski razvoj. Odnosno, vo naredniot period, naspro-ti sega{nata praktika i objektivnite pre~ki i problemi, neophodno evo ramkite na globalnata ekonomska politika da se vospostavi integra-cija i koordinacija na sektorskiot i regionalniot razvoj, odnosno nasektorskite i regionalnite programi i proekti. Kako {to odamna sopravo se ukaùva{e deka �toa, vpro~em, ne e nikakva politi~ka koncesija{to bara ̀ rtvuvawe na ekonomskite kriteriumi, dokolku sektorskata iregionalnata ramnoteà se ostvaruvaat kako nu`na komplementarna kom-binacija vo prioritetite na razvojot.�5) Trgnuvaj}i od toa deka regional-niot razvoj ne treba da se ostvaruva kako izdvoen proces, tuku kako sos-taven, integralen del na globalniot op{testveno-ekonomski razvoj,neophodno se nametnuva potrebata za efikasna koordinacija na sektor-skite so regionalnata politika {to dosega te{ko se ostvaruva{e. Dopo~etokot na 90-tite godini, koga i se vode{e opredelena regionalnapolitika, taa be{e parcijalna, a ne kako sostaven del na vkupnata poli-tika na ekonomski razvoj. Vsu{nost, regionalnata politika se od-nesuva{e samo na razvojot na ponerazvienite podra~ja vo Republika Ma-kedonija, pri {to ne se zema{e predvid vkupnata regionalna stvarnostkoja treba da gi vklu~uva site podra~ja. Sli~na be{e sostojbata i nanivo na SFR Jugoslavija.

Parcijalnosta na regionalnata politika se izrazuva{e pred sÈ votoa {to be{e zapostaven urbaniot sistem. Vsu{nost, regionalniteefekti najjasno se artikuliraat vo sistemot na naseleni mesta, {tonaloùva, pri utvrduvaweto na razvojnite sektori, na polovite na ras-tot, da se trgnuva od urbaniot sistem, vklu~uvaj}i gi i ruralnitecentri kako potencijalni polovi na razvojot. Urbanite i ruralnitenaselbi ne se samo potencijalni polovi na razvojot niti samo objektina regionalniot razvoj, tuku sÈ i subjekti na regionalniot razvoj okolukoi se formiraat teritorijalnite edinici, ekonomskite regioni, regi-onalnite zaednici i sl. Vo sovremenata svetska literatura i praktikaregionalizacijata na prostorot sÈ pove}e se vr{i vo isti ramki vo koi

5 D-r Ksente Bogoev: Specifi~nostite na razvojot vo decenijata 1976-1986,Sovetuvawe na ekonomistite za dolgoro~niot razvoj na SR Makedonija do1985 godina, Stopanski pregled br. 1-2/1975.

47


se i postojnite administrtivno-teritorijalni podelbi6), koi pak naj~estose zasnovuvaat vrz sistemot na naselenite mesta.

Drug princip na novata regionalna politika e taa da se zasnova vrzpazarnite principi. Kako {to e op{to prifateno, vo sega{niot eko-nomski sistem pazarot e prifaten kako osnoven alokativen mehanizamvo naso~uvaweto na resursite. Regionalnata politika treba da gi po~i-tuva signalite koi doa|aat od pazarot, a ne da nastojuva da go supstituirapazarot i da gi ko~i kreativnite sili, odnosno, nositelite na inovaciitei pretpriemni{tvoto.

Toa {to regionalniot i prostorniot razvoj kako i vkupniot op{-testveno-ekonomski razvoj, vo osnova }e se ostvaruva vrz pazarni prin-cipi, nikako ne zna~i deka regionalniot razvoj treba da bide prepu{tensamo na pazarnite principi. Naprotiv, dosega{noto iskustvoto pokaàdeka pazarnite principi treba da bidat dopolneti so opredeleni merkii instrumenti na dràvata so koi }e se poddràt pozitivnite impulsi i}e se ispravat felerite, nedostatocite na pazarot, kako {to e polariza-cijata na razvojot i sozdavaweto, superkoncentracii na edna, a prazniprostori na druga strana.

Trgnuvaj}i od re~isi edinstvenata ocenka deka spontanoto deluva-we na pazarnite sili nema da gi namali, tuku deka }e gi zgolemi regi-onalnite problemi i posebno regionalnite dispariteti7), vo site zemjise praktikuva eksplicitna regionalna politika. Komisijata na Evrop-skata unija koja na~elno se zalaga za {to pomalo me{awe na dràvata vostopanstvoto, smeta deka razvojnite regionalni pomagawa sepak se kompa-tibilni so pazarnoto stopanstvo i so slobodnata konkurencija, i zatoagi pomaga ekonomski slabite, prete`no agrarnite regii, industriskiteregii so stara industrija i grani~nite regii.

6) H. Richardson �National urban development strategies in developing countries� Ur-ban Studies 18. 267-283., P. Nijkamp (1983) Qualitative impact assestment of spatialpolicies in developing contries �Regional development dialogue� 4; 44-65; N. Hansen,(1981), �Development from above: The centre- down development paradigm� in W.Stohr and D.Fraser, Tajlor eds. Developmnet from above or below? The dialects of re-gional planing in developing countries.

7) Imaj}i predvid deka so monetarnata unija, poslabite, voobi~aeno perifer-ni regioni, }e gubat na konkurentnost vo odnos na posilnite centralni re-gioni, vo 1992 e formiran poseben t.n. Fond za kohezija, kako nadopolnuva-we na postojnata pomo{ za pobrz regionalen razvoj vo domenot na ERDF.So pomo{ na sredstvata od ovoj fond, treba da im se obezbedi neophodnatakompenzatorna pomo{ na ~etirite najnerazvieni zemji vo Unijata, Portu-galija, Irska, Grcija i donekade [panija. Begg Iain, Graham Gudgin, DerekMorris - �The Assesment: Regional Policy in the European Union�, Oxford Review ofEconomic Policy, Vol. 11, No. 2, Summer 1995, p. 3.

48


Sodrìnata na konceptot na regionalnata politika, kako integ-ralen del na globalniot op{testveno-ekonomski razvoj treba da ja so-~inuvaat pove}e elementi od koi kuso }e bidat spomnati samo nekoi.

(1) Ovoj koncept se izrazuva pred sÈ vo toa {to regionalnite pri-oriteti }e se definiraat vo tesna povrzanost so sektorskite prior-iteti i na toj na~in regionalnata komponenta namesto da bide pre~kai problem treba da stane faktor na efikasen ekonomski i socijalenrazvoj.

(2) Razvojot na infrastrukturata isto taka treba da bide vo funk-cija, odnosno da bide usoglasen so celite na regionalniot razvoj.

(3) Integralnosta na regionalniot i sektorskiot razvoj treba da seizrazuva i niz programskiot pristap, odnosno koga za razvojot na po-edini regioni se utvrduvaat namenski programi i proekti koi moàt dagi ostvaruvaat site, odnosno ne samo delovnite subjekti od toj regiontuku i od firmi od celata dràva, pa i od drugi zemji, vrz pazarni princi-pi, na sopstven rizik. Vo takviot pristap pogodnostite {to gi dava dr-àvata moè da gi koristi sekoja firma koja se vklu~uva vo realizaci-jata na programata za razvoj na oddelnite regioni. Zna~i, vo vakviotpristap ne se subvencioniraat op{tinite8) ili regionite kako subjektisami po sebe, tuku programite, proektite i nositelite koi gi reali-ziraat tie programi. Pri ova posebno vnimanie treba da mu se posvetina razvitokot na ekonomski zoni koi moàat da se formiraat, kako kon-centracija na pove}e firmi na eden prostor vo poedini op{tini iliregioni, so namenski ili slobodni proizvodni programi. Postoeweto ifuncioniraweto na ekonomskite zoni kako koncentracija na razli~niili komplementarni pretprijatija na odreden prostor vo praktikata nagolem broj zemji se pokaà kako mnogu zna~ajna forma na regionalen iglobalen razvoj, so pove}e pozitivni razvojni efekti osobeno za rural-nite podra~ja, kade so prethodna infrastrukturna podgotovka moàt dase formiraat i ruralni zoni na pretprijatija.9) Uspehot moè zna~ajno

8) Dolgo vreme regionalnata politika se sostoe{e samo vo obezbeduvawe nadopolnitelni finansiski sredstva za nerazvienite op{tini koi potoa gikoristea tie sredstva spored nivnoto nao|awe. So prifa}awe na ovie prin-cipi dosega{nata politika na regionalen razvoj, sÈ pove}e }e go gubi dis-tributivniot karaker, a sÈ pove}e }e se zasnova na pazarnite principi. Zada se pottikne inicijativata na regionalnite subjekti, (op{tinite, firmi-te i sl.) so ekonomskiot sistem treba da se obezbedi pred sÈ, afirmacija naekonomskata motivacija vo koristeweto na resursite, potoa ekonomskovrednuvawe na proizvodnite faktori kako i sigurnost na ekonomskite sub-jekti so mo`nost za sloboden vlez i izlez na firmite vo oddelni sektori idr.

9) Belshaw (1977),: Rural developing planing: concepts and tehniques, p. 279-291.

49


da se podobri dokolku zonite, lokaciski, se dobliàt do sistemot nasrednite gradovi i se postigne kompatibilnost so infrastrukturniteresursi. Eden vid na ekonomski zoni na pretprijatija se i slobodnitetrgovski zoni. Voobi~aena e praktikata za slobodnite ekonomski zonidràvata da obezbeduva odredeni beneficii kako {to se osloboduvawa-ta od carini i danoci, gotova infrastruktura kade {to treba da bidatlocirani proizvodnite, uslu`nite ili prometnite kapacitetiti i dr.Me|utoa, i firmite vo zonata kako i drugite firmi nadvor od zonata,treba da rabotat vo uslovi na slobodna konkurencija.

Pokraj ekonomskite zoni i posebno zonite na slobodna trgovijazna~ajno vnimanie i poddr{ka od dràvata zasluùvaat i programite zasubvencionirawe na firmite koi se razvivaat vo t.n. �biznis inkuba-tori�10) ~ija cel e stimulacija, kreacija i neguvawe na novi mali biznisivo oddelni regioni.

(4) Mo{ne zna~aen element na politikata na regionalniot razvoj esistemot na regionalni finansiski stimulacii kako materijalna pret-postavka za realizirawe na regionalnite celi. So finansiskite stimu-lacii treba: (a) da se opredeli vkupniot obem na subvenciite, (b) da senapravi specifikacija na subvenciite spored namenata na direktni iindirektni, (v) da se sogledaat mo`nostite za me|unarodna finansiska istru~na pomo{ i dr. Pritoa, mo{ne zna~ajno e pravilno da se ope-racionaliziraat kriteriumite na efikasnosta na regionalniot razvojza da se eliminira subjektivniot pristap vo ocenkata na razvojnite proek-ti.

(5) Pojdovnata teza deka regionalnata politika treba da pretsta-vuva integralen del na globalnata politika na razvoj, najdirektno seostvaruva tokmu preku sistemot na merki. Su{tinata e vo toa {to re-gionalnata politika treba da bide komponirana od implicitni ili in-direktni merki, kako {to se merkite na globalnata ekonomska i socijal-na politika i od eksplicitni ili direktni merki kako {to se merkitekoi direktno se naso~eni kon regionalniot razvoj. Pritoa, regionalni-ot razvoj ne treba da se ostvaruva samo so direktnite tuku i so indirektni-te merki. Poto~no, regionalniot aspekt na razvojot treba da bide vgra-den i vo oddelnite vidovi na politiki, odnosno treba da bide predmeti na merkite na globalnata razvojna politika, na ekonomskata, populaci-onata, socijalnata, prostornata i drugite politiki, koi {to indirekt-no imaat teritorijalno vlijanie. Dosega, mnogu ~esto, postoe{e neu-soglasenost na merkite i instrumentite na regionalnata i drugite poli-tiki {to predizvikuva{e sprotivni efekti.

10) I. Blair, (1991), Urban and Regional Economics, Boston p. 234.

50


3. Napu{tawe na tradicionalnata i afirmacija na �nova�politika na regionalniot razvoj

3.1. Osnovnite karakteristiki na�novata� regionalna politika

Regionalnata politika vo koja se vgradeni i sodràni ve}e ponaprediznesenite elementi i sodrìni, vo teorijata i praktikata naj~esto senarekuva �nova� regionalna politika, razli~na od porane{nata, od tra-dicionalnata regionalna politika. Od krajot na 80-te i po~etokot na90-te godini i denes, �nova� regionalna politika sproveduvaat, kako od-delnite zemji ~lenki taka i Evropskata unija (EU) vo celina. Noviteop{testveno-ekonomski, politi~ki i razvojni uslovi ja nalagaat potre-bata i vo Makedonija da se napu{ti tradicionalnata i da se izgradinova, sovremena regionalna politika. Novata regionalna politika {totreba da se izgradi vo Republika Makedonija vo naredniot period, pokrajdrugoto, treba da bide i kompatibilna so regionalnata politika {to jasproveduva Evropskata unija. Toa povolno }e vlijae na idnata sorabotkai integracija.

Osnovna cel na regionalnata politika kako integralen del na glo-balnata ekonomska i socijalna politika e da se postigne racionalna iefikasna organizacija i razmestuvawe na proizvodstvoto, na naselenie-to i na naselbite vo ramkite na sekoe podra~je i na nivo na zemjata vocelina. Imaj}i go predvid ova kako i kompleksniot karakter na regio-nalnata problematika, regionalnata politika treba isto taka da bidekompleksna i da gi opfa}a ne samo regionalnite i prostornite dispro-porcii, odnosno ne samo podra~jata koi zaostanuvaat vo razvojot, tuku isite podra~ja i celata mreà na naselbi. Taka, nasproti tradicional-nata za koja se smeta deka ima{e golemi slbosti11), novata regionalnapolitika gi opfa}a i podra~jata koi imaat drugi problemi vo razvojot,na primer i podra~jata koi imaat agrarna struktura, potoa podra~jatakoi imaat deprecirana industrija so zastarena struktura, podra~jata vokoi naselenieto se iseluva, potoa ridsko-planinskite i pograni~nitepodra~ja koi imaat neiskoristeni prirodni resursi i dr.

11) Vo ramkite na Evropskata unija kako najgolema slabost na tradicional-nata regionalna politika se smeta nejzinata nesposobnost vo zaostana-tite regioni da promovira grupi na ekonomski aktivnosti koi se dovolnodinami~ni i uspe{ni kako potpora na porastot na vrabotuvaweto sporedstapki dovolni za re{avawe na visokata nevrabotenost koja sepak ostanu-va srcevina na regionalniot problem. Vidi Dignan Tony: �Regional Disparitiesand Regional Policy in the European Union�, Oxford Review of Economic Policy, Vol.11, No. 2, 1995.

51


Kako {to be{e re~eno, kompleksnosta na sovremenata regionalnapolitika se gleda i vo primenata, ne samo na eksplicitni, direktnimerki na politikata na regionalniot razvoj, tuku pred sÈ, vo primenatana implicitni, odnosno indirektni merki, kako i vo primenata na mer-kite na globalnata razvojna politika vo funkcija na regionalniot raz-voj.

Vo dosega{nata praktika, i vo Republika Makedonija regionalna-ta politika naj~esto se izrazuva{e samo preku re{avaweto na problemitevo podra~jata koi na opredelen na~in zaostanuvaa vo razvojot (nedovol-no razvienite podra~ja). Vo po~etokot na 90-te godini vo RepublikaMakedonija be{e definirana relativno nova regionalna politika, koja,so razli~en uspeh, se ostvaruva{e samo do sredinata na 90-tite godini.Po svoite osnovni karakteristiki ovaa politika radikalno se raz-likuva{e od porane{nata i se pribliùva{e do regionalnata politika{to se praktikuva vo zemjite ~lenki, no i na nivo na Evropskata unija.

Taka, vo politikata na regionalen razvoj na Republika Makedoni-ja, koncepirana vo po~etokot na 90-tite godini, iako dominira nerazvi-enosta, sepak, se prisutni i drugi aspekti na regionalniot razvoj. Somerkite i instrumentite na regionalnata politika se predvide da sepoddrùva i pottiknuva razvojot na nekolku specifi~ni ili problem-ski podra~ja utvrdeni vrz razli~ni kriteriumi, ekonomski, prirodno-geografski, socijalni, strategiski i dr. Predmet na vnimanie na region-alnata politika, pokraj, (a) nedovolno razvienite podra~ja, se i (b) kom-paktno zaostanatite, (v) ridsko planinaskite i (g) pograni~nitepodra~ja12). Kako {to pokaùva primerot na nekoi zemji, so toa {to ne-koi podra~ja se vklu~eni vo regionalniot razvoj i vrz drugi kriteriu-mi, ne samo kako nedovolno razvieni, se pro{iruva kompleksniot opfatna regionalnata politika13). I vo ramkite na Evropskata unija eden od

12) Vidi, Zakon za pottiknuvawe na razvojot na stopanski nedovolno razvienitepodra~ja, Slu`ben vesnik na RM, br.2/94 i Odluka za utvrduvawe na stopan-ski nedovolno razvienite podra~ja vo Republika Makedonija vo periodotod 1994 do 1998 godina, Slu`beni vesnik na RM, br. 16/94 i 62/95.

13) Na primer, vo Republika Slovenija se predlaga kompleksnata politika naregionalen razvoj da opfa}a tri tipa na podra~ja so posebni razvojni prob-lemi: strukturno zaostanati i ekonomski-razvojno slabi podra~ja (so pre-te`no agrarna nasoka, so demografski problemi, so nizok dohod na ̀ itel),ekonomski i socijalno nestabilni podra~ja (so stara industrijska struk-tura, so visoka stapka na nevrabotenost, so nizok dohod na ̀ itel) i grani~nipodra~ja koi pretstavuvaat strategiski zna~aen prostor. Vidi, Stanka Ku-kar (1995): Regionalni razvoj v Sloveniji , Strategija gospodarskega razvoja Slove-nije, prostor, okolje, socialna varnost, Zavod Republike Slovenije za makroekonom-ske analize in razvoj, Ljubljana str. 15.

52


osnovinite principi na novata regionalna politika e tokmu precizno-to diferencirawe i klasifikacija na podra~jata so problemi vo razvo-jot14).

Kako i vo drugite zemji taka i vo Makedonija, vo tradicionalana-ta regionalana politika kako osnoven problem na nedovolno razvieni-te podra~ja se smeta{e nedostigot na kapital i kvalifikuvana rabotnasila, pa site merki bile naso~eni vo toj pravec, da se obezbedi za tiepodra~ja dopolnitelna akumulacija i da se pomogne re{avaweto na prob-lemot na stru~niot kadar. Iskustvoto na razvienite zemji pokaùva dekaeksplicitnite merki na sovremenata regionalna politika na Republi-ka Makedonija, ne potcenuvaj}i gi spomnatite problemi, treba da bidatnaso~eni, pred sÈ kon re{avawe na novite problemi vo razvojot na neraz-vienite podra~ja, kako {to se nedostigot na pretpriema~ka inicijati-va, inovacii, specifi~no znaewe, me|unarodni vrski, sovremena infra-struktura i osobeno sovremeni telekomunikacii. Ne se isklu~uva po-trebata od dopolnitelna akumulacija, no sepak novata regionalna poli-tika treba da bide zasnovana vrz endogeniot, avtopropulzivniot razvojso cel da se namali tehnolo{koto i organizaciskoto zaostanuvawe, a dase zgolemi sposobnosta na pomalku razvienite podra~ja za osvojuvawe nanovi proizvodi, postapki, programi i organizacii.

Inovaciski naso~enata regionalna politika treba finansiski dago poddrùva pojavuvaweto na novi pretprijatija i novo proizvodstvo,no treba da gi pomaga i postojnite pretprijatija i postojnoto proizvod-stvoto, pred sÈ so izgradbata na sovremena infrastruktura. Novata re-gionalna politika treba da bide pazarno orientirana i zasnovana vrzekonomskata uspe{nost i selektivno naso~ena kon onie pretprijatija iorganizacii koi igraat klu~na uloga, odnosno imaat uloga na polovi narazvoj vo toa podra~je. So merkite na regionalnata politika dràvatatreba da gi podrùva novite pretpriema~i i novite idei, koi }e bidat

14) Na nivo na Unijata problemskite podr~aja se klasificirani vo 3 grupi: (1)zaostanati siroma{ni regioni, (2) regioni vo koi e registriran proces naindustrisko deprecirawe t.e. namaluvawe na industriskiot rast i (3) ru-ralni regioni podloèni na negativni strukturni promeni vo smisla nastagnantnost i nepropulzivnost. Kriteriumite re~isi ostanuvaat nepro-meneti: vo prvata grupa vleguvaat regionite ~ij BDP per capita ostanuvapod nivoto od 75% od prosekot na nivo na Unijata, vo vtorata grupa regi-oni, stapkata na nevrabotenost, u~estvoto na industriskata vrabotenostvo vkupnata vrabotenost na nivo na regionot i dvièweto na stapkata navrabotenost vo industrijata vo regionot vo odnos na soodvetniot prosekna nivo na Unijata i vo tretata grupa bi vlegle regionite vo ~ii stopan-stva se javuvaat problemi vo vrska so strukturni prilagoduvawa zaradideprecirawe na dominantniot agraren sektor.

53


sposobni dolgoro~no da ja transformiraat nepovolnata vo zdrava, avto-propulzivna struktura na stopanstvoto.

Vo ovoj konteks treba da se spomne i toa deka od sredinata na 80-tegodini dojde do prifa}awe na obnoveniot razvoen model na usoglasenregionalen razvoj, na modelot na endogen (vnatre{en) regionalen razvoj,razvoj �od dole� so koj treba da se podrùva regionalnata samobit-nost. Oddelnite dràvni politiki i nekoi finansiski fondovi naEvropskata unija gi poddrùvaat, pokraj regiite koi razvojno zaostanu-vaat, u{te i regionalnite i op{tinskite razvojni programi, koi proiz-leguvaat od razvojnite inicijativi vo lokalnite podra~ja. Taka, zasno-vaniot model na regionalen razvoj ne e naso~en kon toa da gi ukine, tukusamo da gi namali regionalnite razliki i da gi osposobi ponerazvieni-te regii za ramnopravna pazarna konkurencija so porazvienite podra~ja,so racionalna upotreba na sopstvenite razvojni mo`nosti.15)

3.2. Merki instrumenti na novataregionalna politika

Iako ve}e najop{to gi spomnavme, tuka u{te edna{ i pokonkretno}e se zadrìme na tie merki i instrumenti.

Kako {to pove}e pati be{e re~eno, politkata na regionalen raz-voj kako integralen del na vkupniot razvoj, treba da se ostvaruva pokrajso eksplicitnite, direktnite merki na regionalanata politika, i soimplicitnite, op{tite merki i instrumenti na globalnata razvojnai ekonomska politika, so toa {to pri nivnoto donesuvawe }e se imapredivid nivnata regionalna dimenzija, odnosno nivnoto vlijanie vrzregionalniot razvoj. Op{tite i posebnite merki {to se koristat pri-toa se vsu{nost merki koi se vo funkcija kako na vkupniot taka i naregionalniot razvoj, pri {to koordinacijata na sektorskiot i regional-niot pristap, odnosno integralniot pristap, vlijae da se zgolemi efi-kasnosta na sektorskite pottiknuvawa.

Imaj}i go ova predvid edna od osnovnite zada~i na regionalnatapolitika na Republika Makedonija vo idniot razvoj e da se postignekoordinacija me|u direktnite merki na regionalnata politika i mer-kite na drugite politiki kako {to se industriskata i agrarnata politi-ka, politikata na vrabotuvawe i tehnolo{ki razvoj, pottiknuvaweto napretpriema{tvoto i dr., koi sekoga{ imaat i regionalen aspekt i na tojna~in stanuvaat i merki na regionalnata politika.

15) Amin A., (1992), Big Firms versus the Regions in the Single European Market, Citiesand Regions in the New Europe, Balhaven Pres, London.

54


Kompleksniot pristap na regionalniot razvoj pretpostavuva dekatoj razvoj najracionalno i najefikasno }e se ostvaruva, pred sÈ, so ost-varuvaweto na sektorskite prioriteti, koi se utvrdeni i na nivo napoedini regioni, odnosno podra~ja, no koi istovremeno imaat i prostornaproekcija. Podrùvaj}i gi prioritetite koi imaat najgolema generi~kasila, vsu{nost se poddrùvaat i poedinite regioni vo koi tie priori-teti i se locirani i so ~ija realiazcija se ostvaruvaat i osnovnite naso-ki na strategijata na razvojot. Na toj na~in, predmet na razvojot ne seregionite, podra~jata sami po sebe, tuku sektorskite prioriteti, dej-nostite i grankite, koi moàt vo konkretnite regionalni uslovi da sejavat kako polovi na razvojot.

So posebni merki treba da bidat poddràni i posebnite kompleks-ni programi za realizacija na strategiski prioriteti, preku koi vsu{-nost se realiziraat i mnogu celi i zada~i na regionalniot razvoj, kako{to se na primer, programite na populacionata i urbanata politka, in-frastrukturnite, socijalnite i drugi programi.

So posebni merki treba da se poddràt i zapo~natite aktivnostiza pogolemo vnimanie sprema pograni~nite podra~ja, so cel da se akti-viraat postojnite resursi i priroritetnite prednosti {to gi imaat oviepodra~ja za sorabotkata so takvite podra~ja vo sosednite zemji. Posebnotreba da se podrùva izgradbata na pristapni pati{ta, grani~ni premini,energetsko, telekomunikacisko i op{to celosno infrastrukturno povr-zuvawe i otvorawe na pograni~nite podra~ja so podra~jata od drugitezemji, no i so vnatere{nosta na zemjata.

Rezimiraj}i, moè da se re~e deka so toa {to }e se trgnuva od uslo-vite vo poedinite regioni, regionalnata dimenzija }e bide direktno in-korporirana vo razvojnata strategija na Republikata Makedonija. Sovakviot pristap, nerazvienite op{tini i drugite podra~ja koi imaatproblemi vo razvojot, stanuvaat predmet na regionalnata i na vkupnatapolitika i kon niv, vrz osnova na razvojnite prioriteti, }e se naso~u-vaat investiciite i drugite merki. Razvojot }e se naso~i osobeno kononie op{tini i podra~ja koi imaat komparativni prednosti i koi vodadeniot moment moàt da doprinesat za realizacija na strategiskiteceli na regionalniot i na vkupniot razvoj.

Imaj}i predvid deka op{tinite i podra~jata koi imaat probelmivo razvojot pretstavuvaat definiran op{testven interes, ovie podra~jatreba da bidat poddràni i so direktni i indirektni merki na regional-

55


nata politika16), posebno za razvoj na infrastrukturata i na drugitepreduslovi za efektuirawe na proizvodnite potencijali.17)

Tradicionalniot instrumentarium na regionalanta politika, kakovo drugite zemji taka i vo Republika Makedonija se pokaà kako nedovol-no efikasen i uspe{en, ne samo zatoa {to nemalo koordinacija me|uregionalnata i drugite politiki (industriska, agrarna, za vrabotuvawe),tuku i zatoa {to ne se po~ituvaa pazarnite principi.

Vo periodot po 1991 godina regionalnata poltika se ostvaruva iponatamu glavno so direktnite, no sÈ pove}e se nastojuva vo funkcija naregionalniot razvoj da bidat i merkite na drugite politiki, na primer,na fiskalnata (nekoi dano~ni i carinski olesnuvawa za problemskitepodra~ja), socijalnata i dr. So direktnite merki vo problemskite pod-ra~ja se poddrùva razvojot na stopanskata i na nestopanskata i socijal-nata infrastruktura, za {to naj~esto se namenuvaa i nad 85% od sredst-vata so koi raspolaga{e Agencijata za pottiknuvawe razvojot na nedo-volno razvienite podra~ja, potoa se odobruvaa premii za otvarawe noviproizvodni rabotni mesta, obu~uvawe na kadri, pla}awe na pridonesi zapenzisko i zdravstveno osiguruvawe. Za razlika od porane{niot sistemkoga glavno sredstvata se namenuvaa za stopanski objekti, sega kako vlo-ùvawa za direktno pottiknuvawe na stopanskiot razvoj se sredstvata so

16) Evropskite dràvi poznavaat razli~ni vidovi pottiknuvawa, kako na pri-mer, razvojna premija (capital grant), benificirana kamatna stapka (interestrate subsidy), dano~ni olesnuvawa (tax concessions), zabrzana amortizacija (de-preciation allowance), subvencii za vrabotuvawe (labour related subsidies) i dr.Se upotrebuvaat i drugi razli~ni merki koi zna~at pottiknuvawe i podrù-vawe na razvojot na problemskite podra~ja. Na primer vo Italija, pokrajspomenatite se upotrebuva i namaluvawe na pridonesite za socijalno osi-guruvawe, a vo Francija, [panija i drugi zemji se koristi posebna premijaza sekoe otvoreno kvalitetno rabotno mesto, a nekade amortizacijata sekoristi kako posebno regionalno pottiknuvawe. Vo Slovenija se davaat ne-povratni sredstva i povolni krediti so benificirana kamatna stapka, sofi-nansirawe na dràvata vo oblik na trajni vloùvawa, dano~ni olesnuva-wa kako i razni merki povrzani so razvoj na ~ove~kiot potencijal (pomo{za razvoj na osnovnoto obrazavanie, za obrazovanie na kadri, stipendii,zdravstveno osiguruvawe, stanovi za stru~nite kadri i drugo.

17) Eden od opstojnite proekti vo koj se nazna~eni pravcite, a vo toa i merkitei instrumentite na regionalniot razavoj e proektot koj be{e izrabotenpo pora~ka na Ministerstvoto za razvoj, a pod rakovodstvo na prof. d-r Me-todija Nestorovski: �Sistem i politika na pottiknuvawe na razvojot nastopanski nedovolno razvienite podra~ja na Republika Makedonija�, Skopje1998 godina.

56


koi obezbeduva traen vlog vo proizvodnite kapacitete na ovie podra~jai regresite na kamatite.18)

Ovoj instrumentarium vo po~etokot, dodeka se obezbeduvaa sredst-va za taa namena, se primenuva{e uspe{no. Sledej}i go primerot na Ev-ropskata unija i na drugite zemji toj treba i natamu da se zbogatuva, nopritoa ne treba da se gubi od predvid deka vo sovremenata regionalanpolitika, razvojnite pottiknuvawa pove}e se ostvaruvaat preku indirekt-nite merki, odnosno preku merkite i instrumentite na globalnata razvoj-na politika, deka se zasnovani vrz pottiknuvawe i podrùvawe na samo-inicijativata i avtohtonite razvojni mo`nosti na stopanskite sub-jekti, na malite i srednite pretprijatija, vrz pazarni principi. Na pri-mer, vo Evropskata unija osnoven instrument na regionalanta politikadenes se ostavruva, glavno, preku strukturnite fondovi19), odnosnio prekuglobalnata ekonomska politika.

4. Potrebata za regionalizacija i formirawe na vtor stepenna lokalna samouprava i dràvna uprava

Novata regionalna politika, kako integralen del na globalnataekonomnska i socijalna politika, kako i sovremenite promeni vo op{-testvoto, baraat promeni i vo teritorijalnata organizacija na drà-vata. Imaj}i go predvid ova, edno od va`nite pra{awa na razvojot naRepublika Makedonija e i pra{aweto za postoewe na vtor ili i tretstepen na organizacija na dràvanata vlast i na lokalnata samouprava.Sega (a kako {to se predviduva i vo novata teritorijalna podelba {tonaskoro treba da se realizira), dràvnata uprava i lokalnata samoup-

18) Vidi na primer, Izve{taj na Agencijata za stopanski nedovolno razvieni-te podr~aja vo 1995 godina, Ministerstvo za razvoj, Skopje 1996 godina.

19) Od svojot buxet Unijata nastojuva da obezbedi sredstva vo vid na finansis-ka poddr{ka zaradi promovirawe i pottiknuvawe na razvojot vo zaostana-tite regioni. Pritoa kako osnoven lost za prakti~na realizacija se javuva-at strukturnite fondovi, sostaveni od ve}e notiraniot Evropski fond zaregionalen razvoj (ERDF), potoa Evropskiot socijalen fond (ESF) i Ev-ropskiot fond za naso~uvawe i garancii vo zemjodelstvoto (EAGGF). Vonovata regionalna politika na Evropskata unija intencija na promenite ekolku e mo`no pove}e strukturnite fondovi da pretstavuvaat otstapuva-we od tradicionalnite formi na regionalna politika i da pretstvauvaatnajzna~aen instrument na regionalnata politika na nivo na EU. Taka, segane samo {to se nastojuva da se zgolemi obemot na sredstvata vo ramkitena fondovite, tuku i da se unapredi i nivnoto koristewe kako instrumentna regionalnata politika so ~ija pomo{ }e se promovira integralen raz-voj, kako na oddelnite regioni, taka i na nivo na Unijata kako celina.

57


rava se organizirani na dve nivoa: na nivo na centralna vlast i na nivona op{tini. Od pove}e, a pred sÈ od polit~ki pri~ini, me|u niv ne sepredviduva postoewe na vtor ili tret stepen na (samo)uprava, odnosnopostoewe na pogolemi teritorijalni edinici koi bi bile sostaveni odop{tini koi se teritorijalno povrzani, koi pretstavuvaat prirodno-geografska i ekonomska celina i koi imaat zaedni~ki interesi vo raz-vojot. Kako {to e op{to poznato, vakvite teritorijalni edninici voteorijata i praktikata naj~esto se narekuvaat regioni, regii, subregii,ili vo organizacijata na dràvanata vlast, okolii, okruzi, pokraini isl., a procesot na izdvojuvawe na tie teritorijalni edinici se narekuvaregionalizacija.

Kako {to se istaknuva vo literaturata, va`na sodrìna na poimotna regionalizacijata e baraweto na lokalen identitet i baraweto napogolema samostojna razvojna uloga na lokalnite i regionalnite terito-rijalni zaednici. Preku regionalizacijata treba da se postigne samo-razvoj na lokalnite i regionalnite zaednici vrz osnova na pottiknuva-we na samoinicijativnosta, samoorganizacijata i samoupravuvaweto narazvojot na lokalnite i regionalnite razvojni faktori i najracional-no koristewe na prirodnite i prostornite razvojni potencijalii i dr.

Sovremeniot razvoen moment na Evropa ne se odlikuva samo so in-tegraciski procesi zasnovani vrz globalizacijata na pazarot, tuku istotaka i so naporedno prisutniot regioanlizam, so naglasuvawe na potrebataza pogolema samostojnost na teritorijalnite edniici. Sovremenata re-gionalna politika na evropskite dràvi se nao|a pod silno vlijanie na,navidum, paradoksalnoto barawe, za istovremeno odvivawe na procesitena globalizacija i lokalizacija (regionalizacija). Paralelno so globa-lizacijata na stopanskite dejnosti, na informaciite, pazarot, finansi-ite kako i na kulturite i na prostorot, kako edna od osnovnite karakte-ristiki na sovremeniot svet, se odviva i procesot na lokalizacija, odnos-no regionalizacija izrazen vo decentralizacijata, odnosno vo prenosotna pove}e prava i zada~i, od centrlano na lokalno, na op{tinsko ili naregionalno nivo20). Pogolemata dekoncentracija i decentralizacija pro-izleguvaat od raste~kata uloga na lokalnata i regionalnata sfera nasekojdnevniot ̀ ivot i od pogolemoto valorizirawe na stopanskiot mo-del na fleksibilna specijalizacija i porast na inovaciskite zoni i

20) Kako {to e poznato, vo Makedonija vo periodot po 1991 godina se odvivaobraten prosec, centralizacija na funkciite, pa pove}e prava i zada~i odlokalno, op{tinsko, se prenesoa na centralno nivo.

58


industriskite podra~ja zasnovani vrz pogolema upotreba na lokalniterazvojni izvori21).

Re~isi vo site evropski dràvi so potvrdena parlamenatarna demo-kratija se formira vtor stepen na lokalna samouprava, odnosno op{-tinite se povrzuvaat vo regionalni zaednici, vo regii, vo koi ̀ iteliteod pove}e op{tini zaedno gi planiraat i ureduvaat problemite od regi-onalno zna~ewe, kako {to se regionalnata industriska politika, zaed-ni~kite razvojno-pretpriemni~ki slu`bi, zaedni~ki prostoren plan,regionalno postavena {kolska mreà, zaedni~ko snabduvawe so voda, re-gionalno odlagawe na odpadocite itn. Op{to, op{tinskite i regional-nite zaednici nastojuvaat interesite na pretprijatijata, naselbite, op{-tinite i na razli~nite javni slu`bi horizontalno da bidat usoglase-ni.

Dràvnata vlast vo Republika Makedonija do 1964 godina be{e or-ganizirana i se ostvaruva{e, pokraj na nivo na op{tinite u{te i nanivo na 7 okolii, (Bitola, Kumanovo, Ohrid, Skopje, Tetovo, T. Veles i[tip). Od 1964 godina do 1996 godina dràvnata vlast i komunalnatasamouprava se ostvaruvaa na nivo na Republikata i vo 34 op{tini, a po1996 godina na nivo na 123 op{tini. Vo pove}eto drugi republiki voporane{na SFR Jugoslavija bea formirani regionalni zaednici na op{-tinite, odnono ekonomski regii ili regioni, sostaveni od op{tinikoi imaa zaedni~ki interesi vo razvojot. Vo Makedonija, i pokraj mnogu-brojnite predlozi, se ostana na politi~kiot stav, koj ne be{e eksplic-itno iskaàn, deka nema potreba da se formiraat teritorijalni zaedni-ci na op{tinite. Pra{aweto na regionizacija vo ekonomskata nauka voMakedonija be{e osobeno prisutno vo 70-te godini, koga bea dadeni pove}epredlozi za ekonomska regionizacija22). Sepak, vo Makedonija oficijal-

21) Denes stopanski najprodornite regii vo svetot, Kalifornija, Ju`na Fran-cija, Baden- Vitenberg, Severna Italija, Jutland vo Danska, Smarlend vo[vedska i drugi, svojot napredok go dolàt na sposobnosta da sozdavaatnova sinteza na procesite na globalizacija (pazar, tehnolo{ki razvoj) iregionalizacija (vklu~uvawe na vnimatelna upotreba na razli~ni region-alni izvori, regionalen identitet na tvore~ki naboj itn. Cooke P., (1992),Regional Innovation Systems: Competetiv Regulation in the New Europe, Geoforum1992/3, Oxford, p.366.

22) Toga{ bea sprovedeni dva golemi nau~ni proekti za regionizacijata, edenvo Ekonomskiot institut, �Ekomnomnski regioni vo SR Makedonjija�, Sko-pje 1970 godina i �Koncepcija za dolgoro~niot regionalen razvoj na SRMakedonija�, na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, Vidi na primer, Akad.Kiril Miqovski, (1977): Osnovite na regonizacijata i konturite na idniteregioni vo SR Makedonija� kn. prva, Ekonomski fakultet, Skopje.

59


no dosega ne e izvr{ena regionizacija i pokraj pove}eto predlozi, osvenza potrebite na zdravstvoto koja ne se realizira dosledno i do kraj.

I sega, vo zapo~nanata aktivnost za nova teritorijalna podelba naRepublika Makedonija ne se predviduva nikakva regionalizacija, odnos-no ne se predviduva formirawe na zaednici na op{tini, grupirawe naop{tinite koi imaat zaedni~ki interesi vo nivniot ekonomski, soci-jalen, prostoren i kulturen razvoj, vo pogolemi teritorijalni edinici.Vo Slovenija23) zakonot za lokalna samouprava i Ustavot ja predviduva-at mo`nosta op{tinite dobrovolno (zna~i ne zadolìtelno, na {to imaprigovori) da se zdruùvaat vo po{iroki samoupravni zaednici, odnosnopokraini. Od seriozni politi~ki pri~ini vo Makedonija ne e dadenaustavna i zakonska mo`nost za formirawe na poglemi teritorijalni za-ednici od op{tinite. Dadena e samo mo`nost za sorabotka24) pri re{a-vawe na nekoi problemi, no bez institucionalni formi. Ne potcenuvaj}ija serioznosta na politi~kite pri~ini, koi {to poskoro treba da senadminat, no {to, sekako, nema da bide ednostaven proces, smetame deka,sepak, treba da se otvori mo`nost za formirawe i vtor stepen na dràvnai lokalna (samo)uprava, odnosno za formirawe na regionalni i subregi-onalni zaednici, regioni ili drugi sli~ni teritorijalni edinici.25).Ovaa potreba moè da se ilustrira so sega{nata sostojba koga najgolemiotbroj na funkcii {to gi ostvaruvaat podra~nite edinici na organite nadràvnata uprava se organizirani na nivo na porane{nite op{tini, kakozaedni~ki slu`bi za okolnite op{gtini {to proizlegoa od niv.

Edna od dilemite pri formiraweto na ovie pogolemi politi~koteritorijlni edinicie, e kakva vtorostepena, ili i tretostepena teri-torijalna organizacija na dràvata da se napravi, na koe nivo, vrz koiprincipi i kriteriumi da se grupiraat op{tinite, kakva e ulogata naregionite formirani vo gravitacionite podra~ja na pogolemite urbanii subregionite, formirani vo gravitacionite podra~ja na pomalite urba-ni centri, odnosno, dali da se formiraat na primer, 4-5 regioni okolunekolku najgolemi gradovi so pove}e subregioni vo niv, ili da se formi-

23) Vidi Zakon o lokalni samoupravi, Uradni list Repblike Slovenije, {t. 71/1993.24) Vidi Zakon za lokalnata samouprava, Slu`beni vesnik na Republika Make-

donija, br. 52/1995.25) Pri ova moàt da se imaat predvid i nekoi porano dadeni predlozi za eko-

nomska regionizacija. Vidi na primer Akad. Kiril Miqovski: �Osnovitena regionizacijata i konturite na idnite regioni vo SR Makedonija�, -kniga prva, Ekonomski fakultet, Skopje, Skopje 1977 godina, potoa, D-rLazar Sokolov: �Ekonomski regioni vo SR Makedonija�, Stopanski pregled�br. 3-4/1970, Skopje, str.23-24 i dr.

60


raat samo subregioni, odnosno zaednici na op{tini formirani vo gravi-tacionite podra~ja na pogolemite gradovi i sl.

Vo baraweto odgovor na ovie pra{awa, ne treba da se izgubi odpredvid deka vo teorijata i praktikata naj~esta i najrealna teritorijal-na podelba se smeta podelbata vrz osnova na gravitacionite podra~jaokolu gradskite centri, koja odgovara za pove}e potrebi. Preku plan-skoto i organizirano formirawe na regionalni i subregionalni zaedni-ci, preku vnimatelnoto utvrduvawe na sistemot na urbani i ruralni cen-tri, se izgraduva vsu{nost uramnoteèn sistem na naselebi. Planskioti organiziraniot razvoj na funkciite na regionalnite i subregionalnitecentri, vlijae, mreàta na naselbi da se transformira vo efikasen iracionalen sistem na funkcionalno i hirerarhiski povrzani naselbi.Opredeluvaj}i se za pove}estepena teritorijalna organizacija na dràv-nata vlast i lokalnata samouprava, so podetalni prou~uvawa treba da seutvrdat i nivoata i opfatot na takvite pokrupni teritorijalni edini-ci. Pritoa, va`na zada~a e pravilno da se razgrani~at aktivnostite inadle`nostite me|u ovie nivoa i centrlanata vlast, na~inot na nivnotopovrzuvawe i komunicirawe, na~inot na upravuvawe i sl. Pri formi-raweto na regionalni zaenici, regioni i subregioni, pokraj hierarhiska-ta funkcionalna usoglasenost, potrebna e i sootvetna decentralizacijana nivnite slu`bi. Novite regionalni i subregionalni zaednici ne trebada bidat samo formalni zaednici, bez prava i nadle`nosti, tuku napro-tiv, tie treba da bidat subjekti na lokalnata samouprava i dràvnatauprava so jasno utvrdeni prava i nadle`nosti. Vrz osnova na vakviotkoncept postepeno }e se izgraduva usoglasen sistem na naselbi, vo kojsekoja naselelba efikasno i racionalno }e ja ostvaruva ulogata {to jaima vo sistemot kako centar i pol na razvoj na okolnoto podra~je. Voeden takov sistem na naselbi }e se ostvaruva i ulogata na Skopje kakocentar od najvisok rang, vo mnogu pousoglasen soodnos, otkolku {to be{etoa dosega, so regionalnite centri od ponizok rang.

Razli~ni se pri~inite od koi proizleguva potrebata za povrzuvawena malite edinici na lokalnata samouprava vo pogolemi teritorijalniedinici. Vo uslovi na postoewe na golem broj mali op{tini ne samo{to stanuva mnogu sloèn kontaktot i sorabotkata me|u lokalnite or-gani i centralnata dràvna vlast, tuku se zgolemuva i opasnosta od jak-newe na centralnata vlast, {to deneska vo Makedonija pretstavuva re-alna sotojba.

Vo Republika Makedonija so Zakonot za teritorijalna organizaci-ja na dràvata od 1966 godina, se formirani 123 op{tini kako teritori-jalni edinici na lokalnata samouprava i na dràvnata uprava. Novatateritorijalna podelba na Republika Makedonija koja treba naskoro da

61


se realizira i koja, kako {to se najavuva, }e ima pomal broj, no sepakpove}e mali op{tini, go pravi re~isi besmislen procesot na planirawei predviduvawe na idniot razvoj, ako pritoa ne se usoglasuvaat me|u-op{tinskite interesi vo ramkite na povisoki regionalni i subregional-ni zaednici. Bez vakvo povrzuvawe i usoglasuvawe na interesite lesnomoàt da dominiraat lokalisti~kite tendencii. Toa {to so novata ter-itorijalna podelba }e se formiraat pomal broj op{tini, ne ja namaluvapotrebata za formirawe pogolemi teritorijalni edinici vo forma naekonomski regioni. Naprotiv, taa potreba stanuva u{te poaktuelna odaspekt na novite pogolemi obvrski na op{tinite koi proizleguvaat odZakonot za lokalna samouprava. Teritorijalnata podelba so golem brojmali op{tini go pravi re~isi besmislen procesot na planirawe i pred-viduvawe na idniot razvoj, ako pritoa ne se usoglasuvaat me|uop{tinskiteinteresi vo ramkite na povisoki regionalni i subregionalni zaednici.Bez edno vakvo povrzuvawe i usoglasuvawe na interesite povtorno moàtda dominiraat lokalisti~kite tendencii.

Formiraweto na zaednici na op{tinite, odnosno na teritorijal-ni edinici sostaveni od nekolku ili pove}e op{tini, e neophodna pot-reba i od aspektot na nastojuvaweto za priklu~uvawe kon Evropskataunija koja, pak, vodi posebna regionalna politika i kontaktite glavnogi ostvaruva so regionalnite teritorijalni ednici.

Vo eden vakov pristap polesno }e se izdvojat i podra~ja koi }e bi-dat predmet na direktnite i indirektnite merki na regionalnata poli-tika, kako nedovolno razvieni regioni, subregioni i op{tini, podra~jakoi se emigracioni, podra~ja so demografski problemi, vo koi opa|anaselenieto, ridski i grani~ni podra~ja, podra~ja so zastarena industrijakoja treba da se modernizira i prestrukturira i sl.

Vo ramkite na utvrduvawe na prostorni prioriteti svoeto mestotreba da go najdat i odreden broj ruralni centri. Izborot na ruralnitecentri treba da podleì na stroga selektivnost, a vo soglasnost so kom-parativnite prednosti za impulsirawe na razvojot na zemjodelstvoto imaloto stopanstvo.

63


Prof. d-r Natalija NikolovskaEkonomski fakultet Skopje

POJDOVNI OSNOVI ZA RAZRABOTKANA KONCEPTOT NA POLITIKATA

ZA REGIONALNIOT RAZVOJ

Vovedni napomeni

Fakt e deka Makedonija nema koncepcija na politikata na regio-nalniot razvoj. Osven odredeni pojdovni postamenti iskaàni vo nacio-nalna strategija za ekonomsi razvoj na R. Makedonija (1997), do deneskane se napraveni obidi da se donese strategija za regionalniot razvoj naMakedonija vrz koja treba da se temeli politikata na regionalniot raz-voj i koja istovremeno bi moèla da bide osnova za izrabotka na nacional-niot regionalen razvoen plan.

Nepostoeweto na strategija za regionalen razvoj ili sli~en doku-ment, podrazbira nepostoewe na vizija za razvojot na oddelni podra~jana Makedonija. Poradi ova izostanuvaat regionalnite razvojni priori-teti i institucionalni pravni i finansiski mehanizmi {to bi sluèlekako potkrepa na regionalnata politika. Taka Makedonija e edna od ret-kite zemji koja nema utvrdeno osnovni i posebni celi na politikata naregionalniot razvoj.

Bez vakviot ~ekor ne e vozmo`no da se zboruva za implementacijana konkretnite instrumenti i merki na regionalnata politika, a u{tepomalku za participacija vo nadvore{nite fondovi i programi. Vo kon-

64


teks na potrebata za efikasno i efektivno koristewe na finansiskatai tehni~ka pomo{ vo segmentot na regionalniot razvoj, po osnov na struk-turnite fondovi na EU, neophodno e da se razmisluva za strategiskitepra{awa od ovoj domen, koncepcija na politikata, ulogata na dràvata,merkite na regionalnata politika, nositelite na razvojot, konvergenci-jata kon politikata na EU. Tokmu vo taa nasoka e koncepiran trudot,pove}e kako obid da se inicira rasprava po zna~ajni temi od domenot naedna celosno zapostavena problematiki vo vremeto na tranzicijata �regionalniot razvoj.

Vo razmisluvaweto okolu strategiskite problemi na idnata regio-nalna politika nu`no e da se primenuvaat principite, kriteriumite,institucionalnite, organizacioni re{enija na EU, me|utoa so naglasu-vawe deka vo slu~ajot optimalnosta na izborot treba da gi nosi predpos-tavkite na konkretnite regionalni uslovi fakti~ki Makedonija, iakose sprema da stane poligon za kooperacija so Evropa, sepak najgolemiotdel od zada~ite treba da gi re{i ne preku ednostavna transplantacija natu|oto iskustvo tuku preku procesot na kreativno prilagoduvawe kakoetapen proces na konvergencija.

2. Koncepcija na politikata na regionalniot razvoj

Regionalnata politika na Makedonija vo minatoto bila redistri-butivna i naso~ena kon nerazvienite podra~ja. Vo sovremenite uslovitaa treba koncepciski da se menuva vo smisla na naglasuvawe na dimenzi-jata na pazarnata orientacija vo razvojot na stopanstvoto. Regionalna-ta politika vo toj kontekst ne moè da bide politika za razvoj na nedo-volno razvienite op{tini i podra~ja vo Makedonija, bidej}i vakviotpriod bi bil ko~nica na celokupniot stopanski razvoj na dràvata vopazarni uslovi. Pogre{no e stojali{teto deka harmoni~niot razvoj nasite op{tini e optimalen za stopanstvoto na zemjata, a tokmu takvotostojali{te be{e zastapeno vo regionalnata politika na Makedonija vominatoto. Na krajot se pokaà deka ramnoteàta te{ko se postignuva naceliot prostor i deka regionalniot razvoj po pravilo e neramnomeren.Dolgogodi{nata neuspe{na politika i proma{enite investicii vo ne-koi pomalku razvieni evropski regii isto taka go potvrduvaat faktotdeka ne e mo`no brzo i optimalno re{enie za site regioni vo edna zemja,pa duri i koga taa e visoko razviena. Takvoto o~ekuvawe e dotolku pone-logi~no da se gradi vo uslovi na ekonomski nerazviena zemja. Tokmu za-toa neophodno e modelot na regionalnata politika vo pazarnite uslovida se temeli vrz policentri~niot pristap.

Vo ramkite na noviot koncept na zabrzuvawe na regionalniot raz-voj na Makedonija, neophodno e da se pottiknuva razvojot na regionalno

65


konkurentnite makedonski op{tini, t.e. da se razvivaat site onie fak-tori koi moàt da se podignat na povisoko nivo (razvoj na materijalni-te i ~ove~kite resursi, potiknuvawe na razvojot na t.n. �novi faktori�� znaewe, informacija, pretpriemni{tvo, inovacii i sl.). Podigawetona nivoto na stopanskata konkurentnost bi go zabrzalo procesot na re-struktuirawe i ponatamo{niot stopanski razvoj na naprednite op{tini.

Poimot na konkurentska prednost se razlikuva od komparativnataprednost, bidej}i podrazbira deka pozicijata na edno podra~je ili nego-vite prednosti ne se rezultat na komparativno steknatite pretpostavkivrz osnova na kvantitetot i kvalitetot na raspoloìvite osnovni resursiza razvoj tuku fokusot go stava na sposobnosta na firmite, instituciitei poedincite koi dejstvuvat vo oddelni regioni. Toa {to najmnogu jarazlikuva komparativnata od konkurentnata prednost e razlikata me|ukratkoro~nata (alokativnata) i strategiska (adaptivnata) efikasnostna odreden region (op{tina). Se pokaùva deka stopanstvata so svojataindustriska struktura i biznis sektori moàt uspe{no da im konkurira-at na onie koi {to raspolagaat so komparativnite prednosti pod uslovpametno da go izberat svoeto delovno (biznis) podra~je, stopanskiot sek-tor vo koj }e konkuriraat t.e. }e se razvivaat ili dokolku svoeto dejstvu-vawe go naso~at na segmentiran, nasproti masovniot pazar. Vtorata bitnarazlika e vo sogleduvaweto na zna~eweto na sinergijata pome|u razli~niproizvodstva i uslugi koi {to me|usebno se potpiraat (komplementarniaktivnosti) i na toj na~in doprinesuvaat za razvojot na regionot. Treto,razvoj na nepazarni faktori kako {to se razvojni istraùvawa, stru~nizdruùvawa, informaciski uslugi, tehnolo{ki centri i sl.

Dinami~niot razvoj na op{tinite i dràvata koi {to svojata strate-gija na razvoj ja temelat na konkurentnosta na stopanstvoto {to zna~ivnimatelno rabotat na razvojnata strategija na makro i mikro nivo, jas-no sugerira deka se raboti na strukturni prednosti na tie regioni t.e.na dràvata na me|unarodno nivo. Toa e osnovniot pat nacionalnata eko-nomija da obezbedi uslovi za zgolemuvawe na kvalitetot niz dlaboki struk-turni promeni, adaptacija na svetskiot pazar i vo toj kontekst pra{awana svesen i strategiski izbor i da se efektuira problemot na razvojotna konkurenskite prednosti na op{tinite i zemjata vo celina. Posebnovo uslovi koga liberalniot pazar gi bri{a site �komparativni� prednos-ti, a so toa i ekonomskata karta na Makedonija ja pretvara vo uslovnokaàno �crna dupka�. Razvojnite strategii so koi isklu~ivo moè da segradi aktiven pristap kon me|unarodniot pazar se kompatabilni so prin-cipite na pazarnata ekonomija i u{te pove}e, tie se sine qua non na us-pe{nata reginalna politika. Konkurentskite prednosti na dràvata ver-sus regionite treba da se gradat po~nuvaj}i od osnovnite parametri.

66


Na nivo na dràvata takvi parametri se: programirawe na rastot,zavr{ena privatizacija, organizacisko operativno restruktuirawe, spe-cijalizacija, geografska koncentracija na konkurentite, izvozna orien-tacija, razviena infrastruktura, ulogata na lokalnata vlast, modernitepraksi na upravuvawe i konkurentnost na firmite.

Regionalniot i lokalen razvoen kontekst go ~inat slednive osnovniresursi i odnosi: prirodni resursi, ~ove~ki resursi, materijalni resur-si, op{testveno-stopanska osnova (socijalna kohezija, kulturen identi-tet, uslugi, trgovija, idei itn.), odnosi na sili � lokalni i nadvore{ni(finansiski kapital, politi~ko administrativna i zakonodavna ramka,informacii, komunikacii).

Va`nosta na nekoi od ovie resursi ne e vo celost razbrana vo Make-donija. Taka na primer, u{te ne sozreala svesta deka informaciite ima-at posebna uloga, poradi mo`nosta za interakcija na lokalnoto i nadvo-re{noto okruùvawe, kako eden od klu~nite principi na noviot regi-onalen razvoj. Isto taka ~esto se namaluva zna~eweto na socijalnatakohezija i kulturniot identitet. Nema regioni koi doìveale prosperi-tet bez kulturen identitet. Ovoj faktor denes se naglasuva vo razvieni-te stopanstva kako uslov za zgolemuvawe na receptivnosta i konkuretnostana regionot. Kako mo{ne zna~aen faktor so nedovolna afirmacija de-neska se naglasuva i demokratijata. Se pokaàlo deka te{ko moè da serealizira regionalen razvoj bez prisustvo na ovoj faktor (slobodni me-dii, sloboden protok na informacii, sorabotka me|u lokalnata i cen-tralnata vlast, po~ituvawe na principot na subsidijarnost). Vo razvi-enite pazarni zemji voobi~aeno e site klu~ni subjekti na lokalno nivoda imaat pretstavnici vo centrite na odlu~uvawe (parlamentarna demo-kratija), so cel vo potpolnost da moè da funkcionira regionalniot ilokalniot razvoj.

Vo Makedonija e soznaeno zna~eweto na razvojot na fizi~kata ijavnata infrastruktura za regionalniot razvoj, me|utoa zapostaveno ezna~eweto na instituciite {to treba da go podràt takviot razvoj.

Klu~ni institucii koi treba da go podignat razvojot na infrastruk-turata na lokalno i regionalno nivo se:

- lokalnite i regionalnite razvojni agencii;

- tehnolo{kite centri;

- pretpriemni~kite inkubatori i nau~no tehnolo{kite parko-vi;

- delovnite uslu`ni centri;

Vakvite institucii treba da pomognat infrastrukturata da se raz-vie preku t.n. �novi� faktori - ~ove~ki resursi, znaewa, informacii,

67


umreùvawe, organizacija i upravuvawe, istraùvawe i razvoj, pretpri-emni{tvo, sorabotka na privatniot i javniot sektor. Spomnatite insti-tucii treba da bidat orientirani na pottiknuvawe na razvojot na mali-te i srednite firmi koi se eden od klu~nite faktori za lokalniot iregionalniot razvoj.

3. Ulogata na dràvata i merkite napolitikata na regionalniot razvoj

Ulogata na dràvata vo regionalniot razvoj na Makedonija i pona-tamu treba da bide zna~ajna i pokraj procesot na decentralizacija navlasta i prenesuvaweto na golem broj na nadle`nostite na lokalno nivo(op{tinite). Sepak, odredeni koordinativni aktivnosti moraat da bi-dat situirani na nivo na dràvata.

Novata uloga i poramnopravniot status na lokalnata vlast bi vli-jael da se i kristalizira pozicijata na klu~nite akteri na regionalni-ot razvoj vo novite uslovi. Jakneweto na statusot na lokalnite segmentina vlasta bi ja namalila zavisnosta i o~ekuvaweto pomo{ vo forma nasubvencii, beneficii i posebni dotacii, kako na~in na dràvna inter-vencija �odozgora� (centralnata vlast).

Se podrazbira deka regionalniot razvoj nemoè celosno da se raz-vodni i isklu~ivo da se stane grià na lokalnoto naselenie i odredeniop{tinski upravi koi {to treba da imaat odgovor na site ekonomskite{kotii koi vo daden moment se akumulirani vo dràvata. Regionalni-ot razvoj mora da bide vgraden vo kompletna ramka na merki na implicit-na ekonomskata politika koja {to e pra{awe na konstituirawe povol-no makroekonomsko okruùvawe za pottiknuvawe na inicijativi na mezoi mikro nivo. Regionalniot razvoj vo pazarni uslovi ne zna~i �deaktivi-rawe� na centralnoto nivo, na rast kako i simplificirawe na decentra-lizacijata vo smisla na zamena na upravata i organizacijata na central-noto nivo so ona na lokalnoto nivo. Toj pred sÈ bara razvivawe na regi-onalna politika kako komplementaren del na makroekonomskata poli-tika, na koj na~in vsu{nost dobivame koordinirana ramka ili t.n. inte-gralen pristap na harmonizirawe na globalnite dràvni celi so re-gionalnite. Sozdavaweto na vakva ramka na koordiniran razvoj ne e mo`nobez aktivno prisustvo na dràvata. Taka pra{aweto za ulogata na drà-vata vo noviot regionalen koncept ostanuva aktuelno. Vsu{nost empiri-jata vo golem del na t.n. problemati~ni �evropski regioni� me|utoa i naonie najuspe{nite, pokaùva deka sozdavaweto na soodveten pogoden de-loven ambient, vo razvojot na pridru`nata stopanska infrastruktura,vo podigaweto na nivoto na tehnolo{kiot inovativniot razvoj, vo vlo-ùvaweto vo novi znaewa i vo primenata na mehanizmi na stimulacija od

68


koi korist imaat site firmi i sektori od strategisko zna~ewe za razvo-jot kako na konkuretnite lokaliteti taka i na konkuretnata nacional-na ekonomija. Iskustvata isto taka pokaùvaat deka ulogata na dràvatavo ovaa nasoka bila najefikasna koga vo realizacijata se vklu~uvaleregionalnite, lokalnite vlasti i institucii. Vo taa smisla e mo{neva`no za Makedonija da se identifikuvaat sektorite i dejnostite koina lokalno nivo imaat uslovi za uspe{en razvoj i za konkurenten nastapna svetskiot pazar i da se poddràt so soodvetna razvojna politika odstrana na dràvata. Raspoznavaweto na prioritetnite i najperspektiv-ni dejnosti treba da e vo kompetencija na lokalnite nositeli na vlasta,dodeka infrastrukturnata, organizaciska poddr{ka, treba da se pottiknei od povisoko nivo na centralnata vlast, od nacionalnoto koordinira~kotelo vo domenot na regionalnata politika.

Taka doa|ame do modusot operandi na noviot regionalen razvoj, a tojse nao|a vo koordinacija na �razvojot odozdola� i �razvojot odozgora�.

�Razvojot od dole� e posledica na promenite koi {to nastanaa naglobalen plan: nau~no-tehnolo{kata revolucija, novi modeli na organi-zacija na proizvodstvoto, liberalizacija na trgovijata, deregulacija napazarot na kapitalot, dezintegracija na golemite firmi i sÈ ponaglase-nata uloga na malite i srednite pretprijatija, promenetata uloga nadràvata. �Razvojot odozdola� e pristap ili specifi~na forma na re-gionalniot razvoj vo koj {to klu~na uloga imaat lokalnite faktori inaso~uvaweto na vnimanieto na �samopomo{ta� preku lokalni inicija-tivi, lokalni akteri, lokalnata samouprava. Lokalnoto nivo dobiva nazna~ewe vo smisla na:

- upravuvawe so razvojot;

- inicirawe i koordinirawe na razvojnite programi;

- odlu~uvawe za finansirawe na razvojot;

- predlagawe i sproveduvawe na merki so cel zabrzuvawe na raz-vojot.

Osnovni principi na regionalniot razvoj �od dole� se:

- op{tinata ne e samo stopanska, no i sociokulturen i politi~kipoim;

- ~ove~kite resursi se osnoven faktor na regionalniot razvoj;

- decentralizacijata e biten preduslov na regionalniot razvoj;

- od klu~no zna~ewe e sorabotkata me|u privatniot i javniot sek-tor;

- dràvata treba da primenuva neselektivni merki na horizon-talna industriska politika.

69


Sovremenata regionalna politika im pridava golemo zna~ewe nafaktorite koi se definiraat kako nevidlivi. Tuka spa|aat:

- silna lokalna samouprava koja e vo sostojba da gi obedini inte-resite na zaednicite i afirmativno da gi zastapuva na povisoki-te nivo na vlast;

- vklu~uvawe na pogolem broj u~esnici vo razvojnite stimulacii;

- kreirawe na razvojni strategii vtemeleni na sorabotka, na javno,privatno partnerstvo, na me|usebna doverba i na postignat ste-pen na konsensus;

- dobro poznavawe na lokalniot pazar na trudot;

- dobro poznavawe na regionalnite pazari i me|unarodniot pa-zar;

- svest deka razvojot e permanenten i dinami~en proces koj {tobara postojano napojuvawe so informacii za promenite i proce-site kako i dinami~na adaptibilnost na strategiskite vizii zaidninata.

Da rezimirame: Regionalnata politika vtemelena na �razvojot oddole� bara mobilizirawe na lokalnite u~esnici, odredena fleksibil-nost sprema promenite vo okruùvaweto i strategija koja se temeli vrzkonsensuz.

Vo kontekst na kaànoto pristapot na regionalniot �razvoj od dole�ne zna~i zapostavuvawe na ulogata na centralnata dràva vo sproveduva-we na politikata na regionalniot razvoj. Vo taa smisla nasokite koimoàt od centralno nivo da mu pomognat na regionalniot �razvoj od dole�se slednive:

- sozdavawe na svest za potrebata od vizija na razvojot zaradi po-mo{ vo definirawe na �imixot� na poodelni regionalni celi-ni preku koi Makedonija moè da obezbedi konkurentnost vobalkanskiot region, no i vo evropskoto okruùvawe;

- razvoj na pretpriemni{tvoto, na tehnolo{kite inovacii, nasovetodavna, informativna i obrazovna infrastruktura;

- vklu~uvawe na lokalnite zaednici i na site drugi zna~ajni lo-kalni subjekti vo debati za stopanskiot razvoj na op{tinata,gradovite i regionite;

- pronao|awe, mobilizirawe i vklu~uvawe na centralni akterii drugi subjekti vo raspravite okolu sproveduvawe na politika-ta na lokalniot i na regionalniot razvoj (princip na partner-stvo);

70


- kontinuirana koordinacija preku protok na informacii po ver-tikalna linija (centralna vlast � op{tini);

- horizontalno nivo na komunikacija (me|u klu~ni subjekti, pret-stavnici i nositeli na razvojnata politika vo instituciite itelata na sekoe poedino op{tinsko nivo) vrzani za pra{awa zaregionalniot razvoj;

- pomo{ vo vloùvawa i steknuvawe na novi znaewa i ve{tinikako i promena na tradicionalnite sva}awa.

4. Nositelite na politikata na regionalniot razvoj

Merkite i instrumentite za pottiknuvawe na regionalniot razvojbaraat i definirawe na nositelite na regionalno i lokalno nivo. Nosi-telite na razvojot moàt da se grupiraat vo nekolku homogeni grupi.Prvata grupa ja ~inat zakonodavnite i upravnite organi na vlasta, vtora-ta op{testvenite i politi~kite organizacii, a tretata stopanskite sub-jekti � institucii.

Vo prvata grupa � zakonodavnite i upravni organi na vlast, se vbro-juvaat organite na dràvno, gradsko i op{tinsko nivo (sobranija). Zna-~ajno e da postoi dobra koordinacija pome|u razli~ni nivoa na upravniorgani, t.e. da postoi dvonaso~na komunikacija � sprema dole i spremagore.

Vo vtorata grupa se politi~kite organizacii i institucii koi ima-at interes za modelirawe na efikasen regionalen razvoj preku koj giostvaruvaat svoite celi, a toa se: politi~ki partii, sindikati, zdruè-nija na gra|ani, interesni grupi, me|unarodnite organizacii i nivniteuredi, obrazovnite i kultorolo{kite institucii, nau~noistraùva~kiteinstitucii, crkvata i sli~no.

Tretata grupa ja so~inuvaat stopanski subjekti i institucii, zna~inaj{irok spektar na nositeli na ekonomskiot razvoj. Ovaa grupa moèda se diferzificira na podgrupi. Prvata podgrupa ja ~inat stopanskisubjekti � trgovski dru{tva, posebno mali i sredni firmi koi na regi-onalno nivo se mo{ne fleksibilni i efikasni. Tuka isto taka se vbro-juvaat zanaet~iite, zemjodelcite, individualnite pretpriema~i i pret-stavnicite na stranski kompanii. Vtorata podgrupa ja so~inuvaat pret-stavnicite na finansiskiot del na stopanstvoto: doma{nite i stran-skite banki, {tedilnicite, osiguritelnite dru{tva. Vo tretata grupavleguvaat propratnite institucii koi moàt da bidat aktivni na glo-balno i lokalno nivo. Tuka spa|aat stopanskite komori, stopanskite �interesni zduènija, zdruènijata na zanaet~ii, konsultatnskite organi-zacii, razvojnite agencii, inkubatorite i drugi.

71


Nositelite na regionalniot i lokalniot razvoj treba vrz osnovana verificirani razvojni celi da go utvrdat na~inot kako }e gi reali-ziraat celite. Mo{ne bitno e da se naso~i vnimanieto na horizontalna-ta interakcija i koordinacija na nositelite na razvojot, pri se ponagla-sena otvorenost za pottiknuvawe na razvojnite inicijativi koi doa|aatodozdola. Nositelite na razvojot na upravno nivo treba da gi usvojatnovite me|uodnosi na relacija lokalna samouprava- centralna vlast, pre-ku modelot na upravuvawe po pat na sorabotka (partnerstvo). Takvatapotreba nametnuva i novi odnosi me|u javniot i privatniot sektor, prekumodelot na javno-privatno partnerstvo kako eden mo{ne ekspanzivenmodel na stopanski razvoj. Po primerot na uspe{nite modeli i iskustvana zapadnoevropskite zemji, treba da se razvie regionalnata i lokalna-ta uprava taka da taa stane klu~en faktor na regionalniot i ekonomski-ot razvoj, odnosno taa da stane klu~en faktor na regionalniot i ekonom-skiot razvoj i da ima va`na uloga vo pottiknuvaweto na inovaciite,pretpriemni{tvoto i regionalnoto restruktuirawe. Takvata svoja novauloga taa moè da ja ostvari vo sorabotka so centralnata vlast so pomo{:

- razvoj na propratna ekonomska infrastruktura;

- finansirawe na regionalen i lokalen razvoj;

- posebni razvojni proekti;

- razvoj na klu~ni faktori na regionalnata konkurentnost.

Zaradi finansirawe na celite na regionalniot razvoj vo Makedo-nija, zna~ajna uloga treba da ima konstituiraweto na instituciija zapoddr{ka na razvojot na klu~nite faktori na konkurentnosta vo siteop{tini � vo prv red nacionalna razvojna agencija.

Iskustvoto na zapadnoevropskite regioni pokaùva deka vakvatauloga na dràvata � vo inicirawe na razvojni agencii so specifi~nanamena, zaedno so lokalnite subjekti e mo{ne korisna vo site fazi nasproveduvawe na proektite za lokalen i regionalen razvoj, tokmu pora-di pottiknuvawe i olesnuvawe na sorabotkata i na dijalogot pome|uklu~nite nivoa na upravuvawe.

Poa|ajki od osnovnite vidovi instrumenti za podr{ka na infra-strukturata, nivnite osnovni celi, funkcii i aktivnosti, a zemaj}i gipredvid uslovite vo Makedonija, se javuva potreba od prioriteten raz-voj na slednite institucii:

- lokalni razvojni agencii;

- pretriemni~ki inkubatori;

- delovno-informativni i sovetodavni centri;

- lokalni komiteti za ekonomska i socijalna kohezija.

72


Merkite koi vo Makedonija treba da go iniciraat razvoj na ~ove~-kite resursi, so cel da se pottikne procesot na formirawe novi znaewana nivo na op{tini, kako i osposobuvawe na administracijata da bidenositel na razvojnata politika kako i pretpriema~ite se:

- akcii vrzani za obuka, prekvalifikacija i profesionalno ospo-sobuvawe na lokalnoto naselenie;

- edukacija na nositelite na ekonomskata razvojna politika;

- edukacija na op{tinskata administracija i slu`benici vo in-stitucii koi se del na stopanskata struktura za poddr{ka naregionalniot razvoj;

- razvoj na specijalisti~ki programi za obuka na menaxeri, pret-priema~i ;

- razvoj na programa za obuka na idni treneri za pretriema~i.

Klu~nite faktori na konkurentnosta na nivo na op{tini se: inova-ciite, tehnolo{kiot razvoj i umreùvaweto. Iako inovativnosta se raz-viva samo po sebe, vo otvorenite pazarni ekonomii iskustvoto pokaùvadeka pojavata na lokalni i regionalni inovativni sistemi moè da sepottikne preku specifi~ni merki na ekonomskata politika. Inovativ-nata politika ne podrazbira, pred sÈ proizvodstvo na svetski konkurent-ski proizvod, tuku pottiknuvawe na sekoja inovativna aktivnost kojamoè da bide od lokalno zna~ewe i koja moè da pridonese vo zabrzaniotstopanski razvoj na op{tinata (regionot).

Merki za pottiknuvawe na odnosi ili mreì na sorabotka na re-gionalno nivo se:

- unapreduvawe na sorabotkata preku dogovarawe;

- utvrduvawe na novi akteri vo regionalniot proizvoden sostav;

- promovirawe na inicijativi od strana na lokalni akteri;

- sozdavawe moderni delovni uslugi;

- sozdavawe moderni logisti~ki posrednici;

- organizacija na prostorot i infrastrukturna mreà;

- pottiknuvawe novi formi na javno-privatna sorabotka;

- reorganizacija na javnata administracija.

Merki za pottiknuvawe na odnosi ili mreà na odnosi na me|u-op{tinsko nivo se:

- pottiknuvawe iznao|awe na novi formi na me|uop{tinska sora-botka (organizaciski, institucionalni);

73


- promovirawe na investicii vo organizacija na marketing vostranstvo;

- promovirawe na zaedni~ki razvojni proekti;

- podobruvawe na sorabotka so stranski firmi;

- unapreduvawe na regionalniot marketing;

- podobruvawe na me|uregionalnata, me|unarodna sorabotka isli~no.

5. Osnovni nasoki za kompatibilnost na regionalnnatapolitika na Makedonija so politikata na EU

Vo ramkite na konceptot na regionalniot razvoj tokmu od stoja-li{te na noviot priod koj ja naglasuva konkurentnosta, neophodno e dase pravat konkretni ~ekori vo nasoka na prilagoduvaweto kon standardi-te na EU, dotolku pove}e {to vo ovoj domen se do~ni ve}e deset godini.Osnovni segmenti na koi treba da se obrati vnimanie vo idnata politi-ka na regionalniot razvoj se:

- Potreba od primena na osnovnite principi na strukturnatapolitika na EU.

Biten ~ekor predstavuva vospostavuvawe na kompatibilnost prekuprimena na osnovnite principi na politikata: programirawe, partner-stvo, subsidijarnost i koordinacija. Vakvite principi se implementi-rani vo razmislite okolu konceptot na politikata za regionalen raz-voj.

- Potreba za kategorizacija na makedonskiot prostor na siste-mot na edinicite koj e vo upotreba vo EU.

Vo ramkite na strukturnata politika na EU i regionalnata poli-tika na sekoja zemja postoi kategorizacija na regionalni edinici koja evo soglasnost so potrebite na finansirawe na regionalniot razvoj. VoMakedonija postoi dvostepeno nivo na dràvna uprava (centralna dràvai op{tini). Tokmu zatoa posebna aktuelnost dobiva pra{aweto za krite-riumite za definirawe na regionite na Republika Maekdonija.

- Potreba za adaptirawe na pravniot segment.

Za da moè da se izraboti zakonska regulativa vo domenot na regi-onalniot razvoj, neophodno e da se donese konceptot za regionalen raz-voj, kako osnova na regionalna politika, koja potoa }e bide platformana zakonskata ramka.

74


- Potreba za adaptacija na finansiskiskiot sistem.

Efektuiraweto na regionalniot razvoj ne moè da se slu~i bez pos-toewe na finansiska podr{ka.

- Nu`nost za razvoj na institucii za podr{ka na regionalniotrazvoj.

Neophodno e da se oformi nacionalno koordinativno telo vo do-menot na regionalnata politika za sorabotka so EU, koe }e gi identi-fikuva, kanalizira i efektuira site inicijativi koi {to }e bidat naraspolagawe za decentralizacija, razvoj na javna administracija, plani-raweto i sli~no. Takvo telo moè da bidat: nacionalna razvojna agenci-ja (Slovenija), ministerstvo za regionalen razvoj, regionalni sektorskiupravni i monitoring komiteti, centar za regionalen razvoj (ê{ka),nacionalna agencija za regionalen razvoj, fondacija za regionalen raz-voj, regionalni soveti za koordinacija na regionalna politika (Slo-va~ka) i drugi.

Vo Makedonija edna od najzapostavenite razvojni problematiki etokmu regionalniot razvoj. Me|utoa, dodeka sektorskite disproporciipolesno se re{avaat, prostornite patalogii re~isi se nepremostlivi zamo{ne dolg period. Ottuka se javuva potrebata od urgentna akcija voovoj domen.

75


LITERATURA

1. Cohesion and the development challenge facing the lagging regions, EuropeanComission, Bruxelless 1995

2. European Regional Incentives 1997-98, The European Policies Research Cen-tre, University of Strathclude, Bowker Saur, London 1997

3. Guide to Innovative Actions for Regional Development European Commisssion,Bruxelless 1995

4. Industrial Resructuring and its Impact on Regional Development, Preocedingsof the International Workshop, ed. Zlatan Frohlich i dr., Rovinj, Zagreb 1995

5. Koncepcije regionalnog gospodarskog razvoja Hrvatske, Ekonomski institut,Zagreb, 1999

6. Regional development Problems andpolicies in Eastern and Western Europe,ed.G. Demko Croom Helm, London 1984

7. Small Firms as Foreign Investors: Case Studies from Transition Economies,OECD, Paris, 1996

8. Nacionalna strategija za ekonomski razvoj na R. Makedonija, MANU1997 Skopje (delot Regionalnata komponenta na razvoj)

9. N. Nikolovska, Regionalna ekonomija (delot Regionalen razvoj naR. Makedonija), Ekonomski fakultet 2000 Skopje

77

Prof d-r Ognen Damev

Prof. d-r Ognen DamevEkonomski fakultet Skopje

PODDR[KA NA RURALNITE CENTRI VOFUNKCIJA NA REGIONALNATA POLITIKA

Vovedni sogleduvawa

Vo tekot na stopansko-istoriskiot razvoj oddelni selski naselbistanale atraktivni za naseluvawe, se izdvoile od drugite sela i sporedsvojata funkcionalna sodrìna imaat zna~ajno mesto vo mreàta naselskite naselbi. Duri i ne{to pove}e od toa, nekoi ruralni centri obez-bedija mesto i vo celiot sistem na naselbi na Republika Makedonija.

Oddelni selski naselbi se oformija kako ruralni centri, pred sÈblagodarenie na blizinata do urbanite aglomeracii i soobra}ajnicite.Kako takvi, tie nudea izvonredni uslovi za naseluvawe i stopanisuvawe,stanaa centri bez nekoja pogolema op{testvena angaìranost.

Od druga strana, eden dobar del selski naselbi vo Republika Make-donija se oformija kako ruralni centri so ponaglasena angaìranost naop{testvenata zaednica. Tie stanaa administrativno-upravni sredi{ta,op{tini, zdravstveni i kulturno-prosvetni centri vo ruralnite pod-ra~ja. Nekoi od niv imaa i proizvodni funkcii ili dobija proizvodnifunkcii, vo zavisnost od prirodnite resursi, koi {iroko im go otvori-ja patot na razvojot.1)

1) Makedonska Kamenica na baza na olovo-cinkovite rudi od �Sasa�, Jegunovce-�Jugohrom�i dr.

78


Zna~i, nekoi selski naselbi prerasnaa vo ruralni centri, imaapozabrzan trend na razvojot i kako takvi stanaa privle~ni za naseluva-we blagodarenie na op{testvenata angaìranost, pred sÈ na ekonom-skata politika, koja ne samo {to go poddrà, tuku i go zabrza nivni-ot razvoj. Vsu{nost, duri i onie naselbi koi, kako {to rekovme, i samitepo sebe se atraktivni, poradi mestopolo`bata, odnosno poradi blizina-ta do gradskite aglomeracii, so razviena infrastruktura i podobri uslo-vi za ̀ iveewe, bez nekoja pogolema op{testvena angaìranost ne bi mo-èle da ja imaat sega{nata funkcija vo mreàta na selski naselbi i nebi imale vakov brz trend na porast na naselenieto.

Pregrupiraweto na selata vo pogolemi ruralni centri ja raciona-lizira mreàta na selskite naselbi i sozdava pogolemi mo`nosti i us-lovi za kordiniran i pozabrzan razvoj, kako na ruralnite podra~ja, aosobeno na centrite vo niv. Ruralnite centri preku promenite vo sto-pansktata struktura i funkciite treba da izrasnat vo nositeli na raz-vojot( �polovi na razvojot�) na oddelni mikro regioni.

Formiraweto na ruralnite centri i prerasnuvaweto na nekoi odniv vo gradovi, vodi kon razvoj na celiot sistem na naselbi i pretstavu-va kvalitet vo urbanizacijata na Republika Makedonija. Ottuka, pre-ku politikata na regionalniot razvoj i planiraweto na prostorot rural-nite centri treba da obezbedat ponaglaseno mesto vo mraàta na selatai na celiot sistem na naselbi vo zemjata.

1. Kriteriumi za formirawe na ruralnite centri, kakopunktovi za poddr{ka na razvojot vo funkcija napolitikata na regionalen razvoj na Republika Makedonija

Op{to zemeno, pri izborot i formiraweto na ruralnite centrivo selskite naselbi na Republika Makedonija vlijaele pove}e faktori.U{te na po~etokot sakame da podvle~ime deka na ovie aspekti }e ukaèmeso edinstvena cel da se sogledaat potencijalnite mo`nosti od koi setrgna pri nivnoto definirawe (demografskite, ekonomskite, funkcio-nalnata sodrìna, prirodnite resursite i drugite relevantni faktorii kriteriumi), a so toa i nivnoto mesto i vlijanie vo sistemot nanaselbi vo prostorot i regionalniot razvoj. Ottuka i potrebataza ponaglasena podr{ka na ruralnite centri vo funkcija na regional-nata politika.

Pojdovni kriteriumi pri definiraweto i opredeluvaweto na ru-ralnite centri vo Republika Makedonija, glavno, se: brojnosta i ekonom-skata struktura na naselenieto, odnosno demografskite karakteristi-ki, funkcionalnite, infrastrukturnite, prostornite i drugi kar-

79


akteristiki na selskite naselbi, kako i nekoi kriteriumi od neeko-nomska priroda-strategiskiot moment i drugi.2)

Brojnosta na naselenieto, sekako e najvaèn kriterium pri opre-deluvaweto na ruralnite centri. Zaedno so biogenetskata i starosnatastruktura taa gi so~inuva demografskite ramki na trudovite resursi, amigracionoto saldo ja opredeluva idnata populaciona sostojba na ru-ralniot centar, kako vo mreàta na selskite naselbi vo ruralniot pros-tor, taka i po{iroko vo sitemot na naselbi vo Republika Makedonija.Vsu{nost so svojata golemina eden del od selskite naselbi, odnosno onieso preku 1000 ̀ iteli i samite po sebe se atraktivni da go zadràt postoj-noto i da privle~at novo naselenie. Ottuka i nivnoto mesto, zna~ewe ivlijanie vo prostorot i vo sistemot na naselbi, respektivno i vo regi-onalniot razvoj na Republika Makedonija.

Migracionata sostojba na ruralnite centri, glavno, kaj pogolemdel od niv e so pozitivno migraciono saldo ili blizu do nego, so isklu-~ok na onie selski naselbi koi od strategiski aspekt (na primer Kono-pi{te) dobija tretman, odnosno treba da prerasnat vo ruralni centri ida zadràt del od naselenieto. Me|utoa, stoi faktot deka ruralno-urba-nite migracii ne gi odminaa i ruralnite centri vo Republika Makedoni-ja.

Pritoa, treba da se naglasi deka brojot i goleminata na ruralni-te centri zavisi, pred sÈ, od brojnata sostojba na selskoto naselenievo potesnoto i po{iroko podra~je na op{tinata. Ovie odnosi se nu`-ni za ostvaruvawe na principot na racionalnost i za poramnomerna teri-torijalna distribucija na naselenieto.

Vo sklopot na ovoj kriterium za utvrduvawe na ruralnite centri ei ekonomskata struktura na naselenieto, kako izraz na funkcional-nata sodrìna na selskoto stopanstvo, osobeno u~estvoto na vraboteni-te vo neagrarnite dejnosti. Porastot na vrabotenite nadvor od individu-alnite zemjodelski stopanstva e najrelevanten indikator deka ne samo{to se sozdal nukleus na neagrarna kvalifikuvana rabotna sila, amideka se otvoraat i mo`nostite za natamo{en razvoj i pro{iruvawe nastopanskata struktura. Pritoa ruralniot centar }e ima silno vlijanievo potesniot i po{irokiot region. Zna~i, ekonomskata struktura na

2) Pove}e za kriteriumite za definirawe i formirawe na ruralnite centrividi: Damev O: �Deagrarizacijata i procesite na urbanizacijata na sela-ta vo SR Makedonija�, NIO �Studentski zbor�, Skopje, 1990 god. str.257-261, Pekevski B., Kiroski P., Damev O. i Bel~eva B. :Pregrupirawe na mali-te selski naselbi vo opredelen broj ruralni centri�, Ekonomski fakultet-Skopje, 1975 g.

80


naselenieto e vo direktna vrska so funkcionalnata sodrìna na sto-panstvoto, izraz na transformacijata na selskoto stopanstvo, od koja }ezavisi i nejzinoto vlijanie vo prostorot. Ottuka i mestoto i zna~ewetona ruralnite centri vo regionalnata politika na Republika Makedo-nija.

Zna~i, funkcionalnata sodrìna na ruralnite centri kako kri-terium za formirawe i opredeluvawe, mnogu se razlikuva od drugiteselski naselbi. Vo svojata stopanska funkcija tie imaat neagrarni proiz-vodni dejnosti, odnosno proizvodni pogoni, servisi, trgovska mreà,zdravstveni objekti, naj~esto osumgodi{ni u~ili{ta, po{ta i drugi sto-panski i nestopanski objekti. Pogolem del od niv denes se i administra-tivni sredi{ta, odnosno op{tinski centri.

Ako kon toa se dodadat i mo`nostite za vrabotuvawe vo neagrarni-te dejnosti, so disperzija na nekoi proizvodni kapaciteti, kako i izgradbana novi so kreditirawe od strana na mesnoto naselenie, mo`nostite naruralnite centri za demografska apsorpcija se mo{ne realni i golemi.Disperzijata na proizvodni kapaciteti vo selskite naselbi moè da bidenajsiguren metod na ekonomskata politika pri formiraweto na ruralnitecentri vo oddelni podra~ja i vo zemjata vo celina. Pritoa, poddr{katavo razvojot na ruralnite centri e najsigurn metod na ekonomskatapolitika vo funkcija i na regionalniot razvoj na Republika Makedo-nija.

Formiraweto na ruralnite centri vo mreàta na selskite naselbivo Republika Makedonija e determinirano i od soobra}ajnata mreà,odnosno od glavnite komunikacii. Taka pogolem del od selskite naselbikoi se oformile kako ruralni centri, leàt na samite pati{ta ise izvonredno soobra}ajno otvoreni i povrzani so gradskite naselbi(Gradsko, Rosoman, Topli~ani, na patot Veles-Prilep-Bitola; Lozovo,na patot Veles-[tip, Demir Kapija, Udovo- Mrzenci, na patot Veles-Gevgelija, a blizu do ovaa soobra}ajnica i Bogdanci i dr.). Kako lokacis-ki faktor, soobra}ajot ima soodvetno vlijanie vrz geografskata razmes-tenost na pove}e proizvodni i uslu`ni dejnosti, a so toa i na naseleni-eto i na prerasnuvaweto na selskite naselbi vo ruralni centri.

Disperzijata na ruralnite centri pokraj soobra}ajnicite ja pre-dodredi i nivnata funkcija. Toa se naselbi so proizvodna orientacijakon visoko-dohodni kulturi, so izvonredno povolni mo`nosti za sigu-ren i braz plasman na zemjodelskite proizvodi na pazarot, za koristewena prednostite {to gi nudi blizinata na gradot. Tie treba da go zadràt,pokraj zemjodelecot i onaj koj e vraboten vo gradot, a ìvee vo seloto.

Od druga strana, ruralnite centri zaedno so �zaednicata na selata�pridonesuva za natamo{en razvoj i kakva takva diverzifikacija na ce-

81


lokupnata infrastrukturna sodrìna vo ruralniot centar i po{iroko.Pritoa, razvojot na soobra}ajnata mreà, vo prv red lokalnata, osobenodoa|a do izraz, vo povrzuvaweto na selskite naselbi so op{tinskiot cen-tar. Zna~i, me|u formiraweto i razvojot na ruralnite centri i razvo-jot na lokalnata patna mreà postoi tesna povrzanost i uslove-nost. Ovaj aspekt pretstavuva i zna~aen segment za ponaglasena pod-dr{ka na razvojot na ruralnite centri vo funkcija na regionalna-ta politika na Republika Makedonija.

Vo nastojuvaweto za {to poramnomerna teritorijalna razmestenostna ruralnite centri i na selskoto naselenie, pojdoven kriterium prinivnoto opredeluvawe e i potrebata od �simetri~na mreà� na tie cen-tri vo op{tinata. Mreàta na ruralnite centri, vo najgolem broj slu~aji,simetri~no ja pokriva op{tinata i od site strani go �za{tituva� op{-tinskiot centar od pregolem demografski pritisok od negovata po{irokaokolina.

Me|utoa, fakt e deka poradi intenzivnoto praznewe oddelni pod-ra~ja nemaat imigracioni sela od koi bi se formiral �prag� od ruralnicentri vo koi bi se zadràl del od selskoto naselenie. Trgnuvaj}i odnekoi kriteriumi od neekonomska priroda, a pred sÈ od strategiskiotmoment, i vo tie podra~ja treba da se opredelat ruralni centri koi bizadràle i privlekle naselenie.3)

Zna~i, natamo{en kriterium vo izborot i formiraweto na rural-nite centri e strategiskiot moment. Taka, selskite naselbi vo pogra-ni~niot pojas so sosednite zemji, koi bea izloèni na mo{ne silen ru-ralen egzodus i zagriùva~ka depopulacija na prostorot, treba da formi-raat ruralni centri. Ottuka so pogolema angaìranost na celokupnataop{testvena zaednica nekoi selski naselbi i od ovie prostori treba dastanat atraktivni punktovi i da zadràt naselenie. Vpro~em, toa proiz-legiva i od potrebata na regionalniot razvoj na Republika Makedoni-ja za poramnomerna teritorijalna distribucija na naselenieto i eko-nomskite aktivnosti.

Ponatamu, opredeluvaweto i formiraweto na ruralnite centri }ezavisi i od pove}e drugi faktori, od kompleksot prirodno-geografski

3) Taka na primer, ju`niot i jugozapadniot del vo podra~jeto na Tikve{, odkade e i najgolem demografskiot pritisok na Kavadarci i Negotino, nema-{e imigraciona selska naselba koja bi go zadràla naselenieto na samiot�gradski prag�. Tokmu, zatoa, a trgnuvaj}i od nekoi kriteriumi od neeko-nomska priroda-strategiskiot moment i devalviraweto na prostorot, selo-to Konopi{te e opredeleno kako ruralen centar, a denes i op{tinski cen-tar.

82


uslovi (reljefni, geomorfolo{ki, hidrografski i drugi), od specifi~-nostite na stopanskite funkcii na naslebite (sto~arski- vo podra~-jeto na zapadniot del na Makedonija, turisti~ki- vo Ohridsko-prespan-skiot region, rudarski-vo Probi{tip, Del~evo i sl.). Pritoa, ne se trgnu-va samo od eden kriterium, tuku obi~no od grupa relevantni kriteriumime|usebno tesno povrzani i usloveni. Voop{to, kompleksnosta na prob-lematikata na sistemot na naselbi, bara i kompleksen pristap na re{e-nija vo politikata na izborot na optimalna mreà na ruralni cen-tri i nivna poddr{ka vo natamo{niot razvoj.

Ovie se samo nekoi osnovni kriteriumi pri izborot na ruralnitecentri, a koi u{te na po~etokot podvlekovme, imaat zna~ajno mesto ivlijanie vo politikata na regionalniot razvoj na Republika Makedo-nija. Vsu{nost, pojdovnite kriteriumi vo definiraweto i opredelba-ta na ruralnite centri se osnovnite punktovi kade treba da bidatnaso~eni merkite za poddr{ka na ruralnite centri vo funkcija naregionalniot razvoj.

2. Prerasnuvawe na ruralnite centrivo gradski naselbi

Prodorot na urbanite procesi vo ruralnite podra~ja gi namalirazlikite me|u seloto i gradot vo Republika Makedonija. Pritoa, ne-koi od pogolemite ruralni centri ne samo {to se oddale~ija od tradi-cionalnoto selo i dobija mnogu brojni urbani karakteristiki, tuku poni{to ne zaostanuvaat zad nekoi pomali gradski naselbi.

Vo niv se izvr{ija fundamentalni promeni i toa kako vo funkci-onalnata sodrìna na stopanstvoto i vo ekonomskata struktura na nase-lenieto, so osobeno prisustvo na neagrarnite dejnosti, taka i vo komunal-nata infrastruktura, vo stanbeniot fond i opremenosta na stanovite ivoop{to vo uslovite na ̀ iveewe i rabota. Nekoi pogolemi ruralni cen-tri vo dosega{niot razvoj prerasnaa vo gradski naselbi i re~isi po ni{-to ne zaostanuvaat zad drugite pomali gradovi.4)

Ovie tendencii koi denes se mo{ne prisutni vo mreàta na nasel-bite, pretstavuvaat nov kvalitet vo razvojot na ruralnite sredini iurbanite procesi vo Republika Makedonija. Vakvite procesi se odvivaatre~isi stihijno i neorganizirano, nasproti potrebata za osmisleno,plansko i sistematsko {irewe na urbanizacijata vo okolniot gradski

4) D-r Angel Georgiev, d-r Ognen Damev:�Novi gradski naselbi vo RepublikaMakedonija�, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet, Skopje, Tom 34 (1999)Skopje 1999 godina, str19-30.

83


prostor, kako urbano-ruralen kontinium. Stihijniot razvoj, so naglase-noto u~estvo na ruralno-urbanite migracii, ima dalekuse`ni negativniimplikacii: demografski, ekonomski, politi~ki, prostorni, so ednamo{ne izrazena ekolo{ka dimenzija i t.n.

Problemot zasluùva posebno vnimanie od pove}e aspekti, a predsÈ od gledna to~ka na promenite koi so ovie procesi se vr{at vo prostor-nata organizacija na sistemot na naselbite i natamo{nata urbanizacijavo Republika Makedonija. Ottuka problemot povrzan so razvojot na pogo-lemite ruralni centri i nivnoto prerasnuvawe vo gradski naselbi zas-luùva celosno vnimanie. Ova pred sÈ poradi faktot {to ovie novigradski naselebi ve}e sega pretstavuvaat polovi i centri na razvojotza okolniot prostor, no i nov kvalitet vo prostornata organizacija imreàta na naselbite, {to ne treba da bide zapostaveno vo prostornotoi urbanisti~koto planirawe i voop{to vo politikata na regionalniotrazvoj na Republika Makedonija.

Sloènosta na problematikata na izborot i utvrduvaweto naruralnite centri koi treba da dobijat status na gradovi, bara kom-pleksen pristap, so primena na pove}e nau~no utvrdeni principi i kri-teriumi. Vo osnova tie kriteriumi i principi se determinirani od fak-torite koi najmnogu dojdoa do izraz vo dosega{niot razvoj na urbaniteprocesi na novite gradski naselbi. Tie kriteriumi treba da go pokaàtnivoto na urbaniziranost, no i �zrelosta� na naselbata {to izrasnuva,odnosno {to minuva vo povisoka forma na naseleno mesto, so status nagrad. Vo nivnoto utvrduvawe mo{ne zna~ajno mesto imaat demografskiotfaktor i urbanite odliki, ekonomsko-socijalnata struktura na na-selenieto, strukturata na stopanstvoto, funkcijata na naselba-ta vo op{tinata, vo regionot i po{iroko vo zemjata, komunalnatainfrastuktura, stanbeniot fond, komunalnata opremenost na sta-novite, kulturno- socijalnite uslovi za ̀ ivewe i rabota i dr. Za~i,stanuva zbor za kriteriumi, patem kaàno, koi gi oformija i definiraaruralnite centri i ovde treba da bidat naso~eni merkite i aktivnos-tite za poddr{ka na ruralnite centri vo funkcija na regionalnatapolitika. Vsu{nost samiot fakt {to tie pretstavuvaat ili treba daizrasnat vo polovi i centri na razvojot vo po{irokiot prostor na regi-onot, dovolno jasno se definiraat kako fokusi na regionalnata poli-tika.

3. Politikata i merkite za poddr{ka na razvojot na ruralnitecentri vo Republika Makedonija

Politikata za oformuvawe i poddr{ka na razvojot na ruralnitecentri e vo soglasnost so politikata na regionalniot razvoj na Repub-

84


lika Makedonija. Vsu{nost, samiot fakt {to, kako rekovme, stanuva zborza naselbi koi imaat posebno mesto i zna~ewe, kako vo mreàta na sela-ta, odnosno na mikro regionalen plan, taka i vo celiot sistem na nasel-bi, dovolno jasno go definira odgovorot za poddr{ka na ruralnite cen-tri vo sklopot na politikata na ramnomeren regionalen razvoj. Sotakvata politika zna~jno bi se pro{irilo vlijanieto na sovremeniterazvojni procesi i na pogolem broj podra~jata nadvor od gradskite nasel-bi, odnosno vo ruralnite podra~ja. Toa bi trebalo da bide politika naurbanizacija i na seloto, relativizacija na razlikite na uslovitena ̀ iveewe me|u gradot i seloto.

Poddr{kata na razvojot na ruralnite centri, kako i oformuvawe-to novi, vo funkcija na regionalnata politika inkorporira pogolembroj na merki i aktivnosti. Ovde samo taksativno }e gi poso~ime osnov-nite punktovi na merki i aktivnosti za poddr{ka na ruralnite centrivo funkcija na regionalnata politika na Republika Makedonija:

- Politikata za poddr{ka i razvoj na ruralnite centri vo Repub-lika Makedonija treba da bide vrz osnova na mikroregionalniop{testveno-ekonomski programi za razvoj na op{tinata5),posebno na ruralnite centri, pa i na eden po{irok region vokoj se oformile pogolem broj takvi centri. Vo niv op{test-venata grià i intervencija treba postojano da bidat pri-sutni;

- Natamo{en razvoj na infrastrukturnata sodrìna-soobra-}ajna povrzanost i otvorenost na ruralnite centri, PTT, nad-minuvawe na nekoi pre~ki vo mobilnata telefonija, komunal-na infrastruktura, kulturno-prosvetnite objekti i dr.Seto toa }e zna~i nadminuvawe na ruralno-urbanite razliki ipodobruvawe na uslovite na ̀ iveewe;

- Razvojot na zemjodelstvoto so ponaglasena poddr{ka na kre-ditnata politika vo strukturnite promeni na proizvodnataorientacija vo nasoka na poracionalno koristewe na resur-site i sozdavawe na uslovi za {irewe na neagrarni dejnosti;

- Ottuka i potrebata za izgradba na prerabotuva~ki pogoni, od-nosno industriski kapaciteti, vrz baza na finalizacija naagrarnoto proizvodstvo. Nema somnenie deka e toa od osobenava`nost za razvojot i {ireweto na neagrarnite dejnosti vofunkcionalnata sodrìna na ruralnoto stopanstvo, predsÈ na industrijata, servisni slu`bi, oddelni zanae~iski uslugi

5) Citiran trud str. 109.

85


i dr. Denes, vo najgolem del, ruralnite centri se i op{tinskicentri, pa kako takvi i sredi{ta na golem broj na administra-tivni i uslu`ni dejnosti. Toa, bez somnenie, }e zna~i nov kvali-tet vo poddr{kata na razvojot na ruralnite centri vo regional-nata politika na Republika Makedonija;

- Nekoi od ruralnite centri so ponaglasena op{testvena griài intervencija, osobeno na Ministerstvoto za ekonomija i Mini-sterstvoto za zemodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, trebada stanat i centri na agrarna berza, so {to zna~itelno bi seolesnal i zabrzal prometot so zemjodelski proizvodi. Vsu{nost,organizacijata i realizacijata na prometot na zemjodelskotoproizvodstvo e eden od najaktuelnite problemi;

- Vo politikata i merkite za poddr{ka na ruralnite centri vofunkcija na regionalniot razvoj na Republika Makedonija, zna-~ajno mesto treba da dobie kreditnata politika. Taa treba daotvori mo`nosti za razvoj na sekundarnite i tercijalnite dej-nosti vo funkcionalnata sodrìna na ruralnite centri, kakonositeli na razvojot-centri polovi na razvojot na oddelnimikro regioni. Preku kreditnata politika treba da se pottik-nat individualnite zemjodelski proizvoditeli da vloùvaat voprerabotuva~ki pogoni (mlekari, melnici, vinarski vizbi i dr.),vrz osnova na resursite od agrarot. Me|utoa, vo kreditirawetona zemjodelstvoto se javuvaat golem broj problemi i te{kotii.Bankite odbegnuvaat da go kreditiraat zemjodelecot, koj sakavo seloto da izgradi nekoj prerabotuva~ki pogon, servis ili dakupi prevozno sredstvo, poradi �nesigurni� hipoteki.6)

- Kreditnata politika treba da dobie zna~ajno mesto i vo stanbe-nata izgradba i toa so ne{to popovolni uslovi. Vsu{nost, dolgovreme, ruralnite podra~ja se nadvor od stanbenata kreditna po-litika, iako ovde mnogu polesno moàt da se nadminat proble-mite so dobivawe na grade`no zemji{te, grade`na dozvola, pro-ekti, materijali i dr.

Za ostvaruvawe na politikata za poddr{ka na razvojot na ruralni-te centri, postojat i drugi instrumenti, aktivnosti i punktovi na dejstvu-vawe. Nie ovde se zadràvme samo na onie merki koi se naj~esti i koiimaat naglaseno vlijanie za poddr{ka na razvojot na ruralnite centrivo Republika Makedonija.

6) Validni hipoteki za bankite se stanovite, pred sÈ, vo Skopje.

86


4. Zaklu~ni razgleduvawa

Dosega{nite sogleduvawa upatuvaat na zaklu~ok deka ruralnitecentri, so svojata demografska i socio-ekonomska struktura, se funk-cionalnata sodrìna i so drugite infrastrukturni karakteristiki imaatzna~ajno mesto vo mreàta na selata i na celiot sistem na naselbi voRepublika Makedonija. Kako takvi, pogolem del od niv, izrasnaa vo no-siteli na razvojot, stanaa �polovi na razvojot� na oddelni mikro regi-oni, atraktivni imigracioni punktovi bez nekoja pogolema op{testvenaangaìranost i privlekoja naselenie, iako stoi faktot deka i nekoi odniv gi zafati ruralno-urbaniot egzodus.

Duri i mnogu pove}e od toa. Eden del od ovie ruralni centri poni{to ne zaostanuvaat zad mnogu mali grad~iwa i se na patot da preras-nat vo gradski naselbi. Spored svojata stopanska struktura, funkciite,demografskiot razvoj, ekonomskata struktura na naselenieto, odnosnou~estvoto na nezemjodelskoto naselenie, infrastrukturnata opremenost,uslovite i na~inot na ìveewe i spored drugite relevantni kriteriu-mi, ovie naselbi denes gi imaat site karakteristiki na mali grad~iwa.Toa e, kako konstatiravme, nov kvalitet vo procesot na urbanizacija naRepublika Makedonija, vo nasoka na pointenzivna disperziranost na ur-banizacijata i podlaboka transformacija na seloto. Vo strategijata naidniot razvoj na sistemot na naselbi vo urbanizacijata na RepublikaMakedonija, ruralnite centri se i edni od dominantnite punktovi nadeluvawe. Preku politikata na regionalniot razvoj i prostornoto pla-nirawe, ruralnite centri treba da obezbedat ponaglaseno mesto ne samovo mreàta na selata, tuku i vo celiot sistem na naselbi vo RepublikaMakedonija.

Ottuka i potrebata od ponaglasena op{testvena grià i interven-cija za poddr{ka na razvojot na ruralnite centri vo funkcija i na re-gionalnata politika vo Republika Makedonija.

87


KORISTENA LITERATURA

1 D-r Ognen Damev:�Deagrarizacijata i procesite na urbanizaci-ja na seloto vo SR Makedonija�, NIO �Studentski zbor�, Skop-je, 1990 god.�

2 Pekevski B., Kiroski P. Damev O. Bel~eva B.: �Pregrupirawena malite selski naselbi vo opredelen broj ruralni centri�,Ekonomeki fakultet-Skopje, Skopje, 1977;

3 D-r Angel Georgiev, d-r Ognen Damev: �Novi gradski naselbi voRepublika Makedonija�, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet,Skopje, Tom 34 (1999) Skopje 1999 godina, str19-30;

4 D-r Pan~e Kiroski i d-r Ognen Damev: �Premin od sega{niotdisperziran na koncentriran sistem na selski naselbi vo SRMakedonija�, Zbornik na trudovi na Jugoslovenskiot simpozi-um za problemite na migraciite vo na{ata zemja, Struga 12-15juni 1985 godina;

5 D-r Angel Georgie i dipl. geograf Lora Filipova: �Urbaniza-cija na selata vo Makedonija i organizacija na prostorot�,Zbornik od trudovite na me|unarodniot nau~en sobir �Per-spektivi i unapreduvawe na planiraweto i ureduvaweto naprostorot�, Ohrid, Mart 4-7, 1998 godina, str. 252-262,

6 D-r Ognen Damev: �Transformacijata na mreàta na selskitenaselbi vo SR Makedonija�, Godi{nik na Ekonomskiot fa-kultet, Skopje, 1990 godina;

89

Prof d-r Kiki Mangova Powavi}

Prof.d-r Kiki Mangova Powavi}Zdruènie za odr`liv razvoj Skopje

PRAVNI ASPEKTI NA REGIONALNIOTI LOKALNIOT RAZVOJ

1. Vovdni napomeni

Denes vo svetot na silno izrazeni protivre~nosti, od edna stranaimame visoko razviena elektronska tehnologija i vo vrska so toa ten-dencii za intenzivna ekonomska globalizacija, a kako rezultat na posto-janiot streme` za zgolemuvawe na slobodite i pravata na gra|anite irealizacija na demokratskite procesi od druga strana. Pritoa lokalna-ta samouprava dobiva se pove}e na zna~ewe, pretstavuva mesto preku koedoa|a do izraz ostvaruvaweto na demokratskite procesi. A verojatno odtoa, pak, kolku na koj na~in i vo koi sferi se manifestiraat demokrat-skite procesi, }e zavisi i povrzuvaweto na lokalnite zaednici na poni-sko i povisoko nivo vo ramki na dràvata i so lokalni zaednici od dru-gi sosedni dràvi i na po{irok plan, kako {to e, na primer evro- re-gionot. Toa sekako }e zavisi ne tolku od zakonskata regulativa, kolkuod mnogu drugi realni faktori bitni za institucionalizirawe na dog-ovorot za povrzuvawe, za sferite-oblastite na povrzuvawe, od kreativ-nosta, ̀ elbata za sorabotka i natprevar-konkurentnost kako predizvikza nadminuvawe na barierite od razli~en vid vo interes za celokupnotrazvoj na graganite.

Ottuka, regionalizacijata na po{irok plan de facto na izvesen na-~in e ekonomska globalizacija na opredelen prostor, no po pravilo sodefinirani institucii. Za razlika od toa, pak, globalizacijata voop{to

90


ima daleku po{irok domet i po pravilo ne e institucionalno postave-na. Regionalizacijata moè da prerasne vo globalizacija so gradewe napoliti~ka struktura koja nepristrasno }e upravuva so svetskoto stopan-stvo, no problemot e vo konfliktot me|u regionalnite integracii. Soogled na toa {to ekonomskite barieri go ru{at politi~koto edinstvo,sleduva deka sekoja politi~ka integracija mora da ima solidna ekonomskapodloga. Procesot na nastanuvaweto na EEZ, odnosno EU, so edinstvenpazar i edinstvena valuta, so utvrdenite postulati - sloboda na dvièwena stoki, uslugi, kapital i lu|e, kako ~etiri bitni parametri za utvrdu-vawe na standardi i kriteriumi, pretstavuva dobar, moèbi {kolskiprimer na regionalna zaednica {to diktira ekonomska i pravna harmo-nizacija i premavnuvawe na barierite me|u dràvite ne samo ~lenki naEU, tuku i za onie {to se stremat za za~lenuvawe vo ovaa asocijacijakako RM.1)

Vo evropskite zemji na lokalnata samouprava se gleda kako na ednood temelnite dostignuvawa, kako na element na demokratskiot izraz napoliti~kiot sistem.Ovaj konceppt e zastapen vo Evropskata povelba zalokalna samouprava2) so koja se utvrduvaat osnovnite principi na plu-ralisti~kata lokalna samouprava. Vo nea se utvrdeni i nekolku pojdov-ni osnovi vo finansiraweto na lokalnata samouprava kako bitna pret-postavka za ostvaruvawe na demokratskite procesi, a toa se: lokalnitezaednici vo ramkite na dràvnata ekonomska politika imaat pravo nasvoi prihodi so koi }e raspolagaat vo vr{eweto na svoite ovlastuvawa;prihodite treba da bidat vo srazmer so nivnite ovlstuvawa predvideniso Ustav i so zakon; najmaliot del na prihod na lokalnata zaednica morada proizleguva od danok i nadomest, ~ii stapki vo granici utvrdeni sozakon sami gi odreduvaat; deka sistemot na prihodite na lokalnite zaed-

1) Sledniot primer go potvrduva praviloto deka nema pravilo bez isklu~ok.E-trgovijata od edna strana dava {iroki mo`nosti za komunikacija i in-formacii i e povrzana ~esto pati i so E-bankarstvoto, {to e vo prilog narazvojot na svetskata trgovija. No spored edna Direktiva na EU usvoenavo maj 2003 godina, a stapi vo sila na 1juli, se utvrduva danok na digitalniuslugi (od 15-20%) na site firmi koi pruàt uslugi na firmi od EU, a ne iobratno, so {to e pogodeno i makedonskoto uslu`no stopanstvo, Toa zna~ideka ovie subjekti, davateli na uslugi na poedinci od EU, }e moraat da seregistriraat vo dano~nata uprava na nekoja od zemjite ~lenki, a potoa }emoraat samite da vodat smetka za sobirawe i uplatuvawe na danokot. Serazbira deka ovoj potez ima negativen odziv posebno vo zemjite nadvor odUnijata.

2 ) Evropskata povelba za lokalna samouprava e donesena od Sovetot na Ev-ropa vo 1985 g. vo sila od 1.09.1988 podignata na nivo na Konvencija, a vo1997 g. e ratifikuva od Sobranieto na RM (Sl.v.na RM br.23/97).

91


nici mora da bide dovolno raznovrsen i evolutiven kako bi moèle dago sledat, kolku toa e mo`no, promenite na vistinskite realnite tro-{oci za vr{ewe na lokalnata vlast; za{titata na finansiski poslabi-te lokalni zaednici bara prifa}awe na soodvetni proceduri ili merkina finansisko izedna~uvawe so cel da se ispravat nepravilnostite naneednakva podelba na mo`nite izvori na finansirawe, odnosno finan-sisko optovaruvawe {to moraat da go podnesuvaat. Natamu, deka od lokal-nite zaednici na soodveten na~in }e se bara mislewe za toa kako }e im sedodeluvaat prerasporedenite izvori na finansirawe, odnosno kolku emo`no subvenciite na lokalnite zaednici da ne bidat nameneti za finan-sirawe na specifi~ni proekti. Potoa, deka so dodeluvaweto na takvisredstva nema da se zagrozuva osnovnata sloboda na politikata na od-lu~uvawe na lokalnata zaednica vo podra~ja na nivnata sopstvena nad-le`nost. I na krajot, posebno vnimanie zasluùva pra{aweto kako bise finansirale tro{ocite za investirawe. Svrzano so ova lokalniteedinici moraat da imaat, vo soglasnost so zakonot, pristap do nacional-niot pazar na kapital.

Pra{aweto na regionalniot i lokalniot razvoj e tretirano i voSpogodbata za stabilizacija i asocijacija (SSA ) vo koja e utvrdeno deka�Stranite }e ja zajaknat sorabotkata za regionalen razvoj so cel da pri-donesat za ekonomskiot razvoj i za namaluvawe na regionalnata neuram-noteènost. I vo taa smisla natamu sledi: Posebno vnimanie }e se pos-veti na prekugrani~nata, trans-nacionalnata i me|uregionalnata sora-botka. Za ovaa cel }e se vospostavi razmena na informacii i na eks-perti (~l.101).

Imaj}i gi predvid navedenite pojdovni na~ela na Evropskata povel-ba, se postavuva pra{aweto kolku i dali ovie principi se vgradeni vona{eto zakonodavstvo. No pred toa, da ukaème samo na nekoi razmisluva-wa na relacija lokalna samouprava - decentralizacija i demokratija.

Trgnuvaj}i od potrebata za zabrzuvawe na demokratskite procesi,nekoi avtori demokratijata ja povrzuvaat so decentralizacijata, dodekapak drugi velat deka decentralizacijata ne mora da odi raka pod raka sodemokratijata. No bez ogled na konceptot za povrzanosta na demokrati-jata so decentralizacijata, pri izborot na re{enieto sekako treba da seimaat predvid istoriskite, kulturnite, tradicionalnite, politi~kitei drugi motivi. Istoriskiot razvoj i tradicijata na na{iot prostorupatuvaat na pogolema priemlivost na sistemot na decentralizacija, noso zadr{ka, pod uslov na iznao|awe i praktikuvawe na metodi na povrzuva-we vo odredena celina, za decentralizacijata da ne se izrodi vo svojata

92


sprotivnost3).Toa upatuva na konstatacija deka odnosot pome|u lokalna-ta samouprava i demokratijata ne treba da se apsolutizira. Lokalnatasamouprava kako demokratska institucija moè da bide ostvarena edin-stveno vo uslovi koga i centralnite organi pretstavuvaat demokratskiinstitucii.

2. Pravni aspekti

Konceptot za lokakna samouprava e eden od najbitnite belezi naustavniot poredok na Republika Makedonija kako demokratska dràva,kako dràva vo koja na gra|anite im se garantira pravoto na lokalnasamouprava so {to se sozdadeni potrebnite pretpostavki za ostvaruvawena samoupravnite prava na graganite neposredno, ili pak preku izbranitepretstavni~ki organi da odlu~uvaat za rabotite {to im se staveni vonadle`nost (od ~l. 114-~l.118 na Ustavot na RM). Spored na~inot na u~est-vo na gra|anite vo procesot na odlu~uvaweto moè da se kaè deka vo RMe zastapen kombiniran sistem na u~estvo, neposredno (preku referendum,gra|anska inicijativa, sobiri na gra|ani) i posredno, preku organite naedinicite na lokalnata samouprava (sovet i gradona~alnik).

Trgnuvaj}i od so Ustavot opredelenite oblasti i dejnosti, vo nad-le`nost na lokalnata samouprava se rabotite od lokalno zna~ewe �oso-beno vo oblasta na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe,za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto finan-sirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata i detska-ta za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i drugi oblasti utvrde-ni so zakon� (~l.115 od Ustavot), {to upatuva na zaklu~ok deka i mati~-nite zakoni vo ovie oblasti se referentni normativni akti za site pod-ra~ja na lokalnata samouprava.

Za lokalniot razvoj i lokalnata samouprava od osobena va`nost eutvrdenata ustavna postavka za statusot na lokalnata samouprava kakosamostoen subjekt vo vr{eweto na svoite nadle`nosti, za ~ie ostvaruva-we od posebno zna~ewe se materijalnite uslovi. Imeno, op{tinite sefinansiraat od sopstveni izvori na prihodi, od prihodi opredeleni sozakon i so sredstva od Republikata (st.3 od ~l.114 od Ustavot).

Teritorijalnata podelba na Republika Makedonija i podra~jata naop{tinite se utvrduvaat so zakon. So ogled na toa {to na gradot Skopje

3) Istoriskite nastani, normativni akti i drugi dokumenti od damne{notoi pobliskoto minato (od rimskiot period, Otomanskata imperija, dokumen-tite na MRO, ASNOM, ustavite vo porane{na Jugoslavija, posebno po 70-tite godini i po osamostojuvaweto), se dokaz za koncepti, za postoewe ifunkcionirawe na lokalnite zaednici na prostorot na Makedonija so sitesvoi doblesti i problemi.

93


Ustavot mu dava i poseben status kako posebna edinica na lokalnatasamouprava, negovata organizacija se ureduva so poseben zakon4), a se fi-nansira od sopstveni izvori opredeleni so zakon i so sredstva od drà-vata. Republikata moè da mu doveri na gradot vr{ewe opredeleni raboti(st. 4.~l.117 od Ustavot). Vo sovremenite dràvi vo vrska so statusot nagradovite i nadle`nostite, posebno na glavnite gradovi na dràvata, soogled deka tie pretstavuvaat administrativen centar, se nametnuvaat nizapra{awa i problemi za regulirawe na odnosite kako vnatre taka i voodnos na centralnata vlast.

So ogled na toa deka pravnite aspekti na lokalniot razvoj se treti-rani pomalku ili pove}e vo pogolem broj na propisi vo natamo{notoizlagawe }e se zadrìme samo na onie {to direktno i vo celost se odnesu-vaat na ovaa materija i na nekoi {to bitno vlijaat na statusot i nadle`-nostite na lokalnata samouprava. Vo taa smisla soglasno ustavnite odred-bi, Zakonot za lokalna samouprava5) od 1995 g. vo 32 to~ki (~l.17 ) ginaveduva rabotite {to edinicite na lokalna samouprava samostojno givr{at, potoa rabotite {to gi vr{at vo soglasnost so nadle`nite orga-ni na dràvnata uprava i na kraj doverenite raboti, go razrabotuva sis-temot na finansirawe i utvrduva sopstveni prihodi opredeleni so ovojzakon, prihodi opredeleni so zakon- se misli na drug zakon, i dopolni-telni sredstva od dràvata. Natamu, vo zakonot se ureduva pra{aweto naimotot (zemji{te, objekti i sredstva {to gra|anite gi finansirale prekusamopridones). Kako prihodi se utvrdeni : danoci, taksi, prihodi od us-lugi, od sopstven imot, prihodi od dotacii, dobivki od javni pretprija-tija i javni slu`bi {to gi osnovala op{tinata, prihodi od kazni6), za-emi od Buxetot na dràvata, prihodi po osnov na emisija na obvrznicivo soglasnost so zakon i drugi prihodi otstapeni od Republikata.

Vo ramki na lokalnata samouprava za odredeni raboti od neposred-no sekojdnevno zna~ewe, gra|anite moàt da formiraat i poniski obli-ci na upravuvawe i odlu~uvawe. Na toj na~in postaveni odnosite, govo-rat za postoewe vo RM na klasi~na demokratska lokalna samouprava.Funkciite na dràvnata vlast gi vr{at dràvnite organi, odnosno orga-nite na dràvnata uprava koi zaradi ostvaruvawe na svoite funkcii napodra~jata na lokalanata samouprava imaat podra~ni edinici. Prekusvoite organi dràvata vr{i nadzor nad zakonitosta na rabotata ( ~l.114-117 na Ustavot na RM). No, ne se retki slu~aite nadzorot da se odnesuva

4) Zakon za gr. Skopje (Sl. v. na RM br.49/96).5) Sl.v.na RM br.52/1995.6) So Odluka U. br.16-98 od 20.01199 g. na Ustavniot sud e ukinat ovoj prihod

so ogled na toa {to utvrduvaweto na kaznivi dela i sankcii e vo isklu~ivanadle`nost na dràvnata vlast.

94


ne samo na zakonitosta, tuku i na celishodnosta na rabotata i namensko-to tro{ewe na sredstvata, {to }e re~e deka nadzorot doa|a osobeno doizraz vo finansiskata oblast.

Kako poseben del na dràvnata organizacija na lokalnata samoup-rava i e obezbedena pove}ekratna za{tita i toa pred ustavniot sud-za{-tita na ustavnosta i zakonitosta, a koga vo upravna postapka i se povre-deni pravata, na lokalnata samouprava i e obezbedena sudska za{titapred redovnite sudovi. Vo najgolema mera koga se raboti za za{tita napravoto na sopstvenost i na drugi imotni prava, posebno vo vrska sodelbenite bilansi, se primenuvaat propisite na imotnoto pravo. Ovaosobeno vo vrska so opredeluvaweto na sopstvenosnite oblici po nosi-telite na toa pravo. Vo taa nasoka, Zakonot za sopstvenosta i drugi stvar-ni prava7) utvrduva, deka eden od oblicite e sopstvenosta na edinicitena lokalna samouprava, t.e. op{tinite.

Pra{aweto na sopstvenosta zasluùva posebno vnimanie. Vo taanasoka, ako se raboti za ureduvawe na odredeni vidovi stvari kako ob-jekti na sopstvenost, Zakonot predviduva mo`nost tie da se ureduvaat iso posebni propisi (kako za grade`no, zemjodelsko zemji{te, pasi{ta,vodi i dr.), a pak za sopstvenosta vrz stvarite {to se vo op{ta upotrebatie se vo dràvna sopstvenost, {to }e re~e deka so niv upravuva dràvata.I samo so ovoj navod se sozdavaat nekoi dilemi i nedorazbirawa. Ottukase postavuva i pra{aweto, dali postoi opravduvawe za takvo ograni~u-vawe na pravoto na op{tinata? Sekako deka ova pra{awe samo po sebenametnuva potreba za posebna rasprava8), od pove}e aspekti kako vo od-nosite na relacija dràva-op{tina, taka i pome|u op{tinite.

So ogled na toa {to denes lokalnata samouprava svedena na op{tinapretstavuva del od dràvniot mehanizam, op{tinskata sopstvenost kakoneophoden uslov za deluvawe e relativno samostoen sopstveni~ki oblik,no istovremeno taa e i podoblik na dràvnata sopstvenost, bidej}i zaostvaruvawe na svoite nadle`nosti taa participira vo raspredelbatana vkupnite sredstva i prihodi na dràvata.

Vo odnos na sopstveni~kite pra{awa, nedoslednosta na zakonodave-cot {to e vo prilog na sistemot na decentralizacija, se ogleda vo utvrdu-vawe na mo`nost i op{tinata i gradot Skopje da moè da osnovaat javnopretprijatie, odnosno deka tie moàt da bidat nositeli na sopstvenost,

7) Sl.v na RM br. 18/2001.8) Vidi pove}e kaj prof d-r Asen Grup~e, Op{tinskata sopstvenost i nejzi-

nata realizacija spored pravniot sistem na RM, Pravnik br.121/2002.

95


no sega celinata na sopstvenosnata masa zakonodavecot ja stava pod poimot�imot�9).

I Zakonot za koncesii10) utvrduva odredeni novini vo odnos na pro-{iruvawe na nadle`nostite na lokalnata samouprava- za izdavawe nakoncesii na dobra od op{t interes, vo odredeni oblasti utvrdeni sozakon. Koncesii moè da izdavaat i op{tinite i gr. Skopje. Za taa celvo statutot na op{tinata, odnosno na gradot, se opredeluva organ ilidrugo telo koe u~estvuva vo celokupnata procedura od sklu~uvaweto nadogovorot do negovata realizacija. Sekako deka so vnesuvaweto na edini-cite na lokalnata samouprava vo listata na izdava~i na koncesija sepro{iruvaat mo`nostite za zgolemuvawe na nivnite prihodi {to }e vli-jae na podobruvawe ne samo na lokalniot, tuku i na regionalniot razvoj.

Za funkcionirawe na ̀ ivotot na teritorijata na edna op{tina, zanejziniot razvoj od primarna va`nost se komunalnite dejnosti. Trgnuvaj}iod faktot deka vr{eweto na komunalnata dejnost e dejnost od javen in-teres, vo Zakonot za komunalna dejnost11) vo 20-tina to~ki se navedenidejnostite (vodosnabduvawe, javen prevoz, prerabotka i deponirawe naotpad, osvetluvaweto, odrùvawe na parkovi, zelenilo, higiena, parkin-zi, grobi{ta, obrazovanie, socijalna za{tita i dr.) {to se vo nadle`nostna lokalnata samouprava. Za efikasno i podobro vr{ewe na navedeniteraboti, na lokalnite zaednici im e dadena mo`nost da osnovaat me|uop{-tinsko javno pretprijatie, kako DOO ili AD komunalnata dejnost osven{to moè da se vr{i so osnovawe na javno pretprijatie, moè da se vr{ii so davawe koncesija, a i so dozvola za vr{ewe na komunalnata dejnost12).So ogled na zakonskite mo`nosti, efikasnoto vr{ewe na komunalnitedejnosti sekako }e zavisi i od finansiskite mo`nosti, no isto taka i oduspe{noto menaxirawe, od me|usebnite odnosi na gra|anite i nivniotodnos sprema okolinata, rabotata i sÈ ona {to gi opkruùva.

Vo Zakonot za buxetite13) kako normativen akt vo koj pome|u drugo-to se utvrdeni finansiskite aspekti na relacija dràvna vlast- edini-ci na lokalnata samouprava se navedeni voobi~aenite prihodi: odrede-ni danoci, taksi, dopolnitelni prihodi od Buxetot na Republikata vosoglasnost so poseben zakon, prihodi od donacii primeni od zemjata istranstvo i drugi prihodi otstapeni na buxetite na edinicite na lokal-

9) Zakon za javni pretprijatija �Slu`ben vesnik na Republika Makedonija�br. 38/96.

10) �Slu`ben vesnik na Republika Makedonija� br.25/2002.11) �Slu`ben vesnik na Republika Makedonija� br,45/97.12) Zakon za javni pretprijatija �Slu`ben vesnik na R. Makedonija� br. 38/96.13) �Slu`ben vesnik na Republika Makedonija� br. 35/01.

96


na samouprava po razni osnovi, vo soglasnost so zakon, kako i prihodivrz osnova na zemawe zaem od Buxetot na Republika Makedonija. Interesnoe {to vo mati~niot zakon za finansirawe na site korisnici na buxet-ski sredstva, vo delot koj se odnesuva na edinicite na lokalna samoup-rava ne se spomnuva nitu mo`nosta za prihod po osnov na emisija na ob-vrznici-po osnov na javen zaem, nitu, pak, samopridonesot (predvideniso pogorenavedeniot Zakon za lokalna samouprava od 1995 g.).

Zaradi podobra i podosledna smetkovodstvena kontrola i za{titana koristeweto na buxetskite sredstva vo tekot na 2002 g. e donesen Za-kon za smetkovodstvo za buxetite i buxetskite korisnici14). Soglasnoovoj zakon, se zgolemuvaat obvrskite na buxetskite korisnici, pokrajdosega{nite smetkovodstveni knigi (dnevnik, glavna kniga i pomo{niknigi), sega se vodat i kniga na vlezni smetki, kniga na izlezni smetki,kniga na nabavki, kniga za popis na inventar, kniga za popis na kapi-talniot imot, kniga na javniot dolg i kniga na izvodi na smetki. Ako seimaat predvid vidovite na prihodi i normativnite akti {to toa go regu-liraat, na navedeniot zakon moè da mu se zabeleì {to nema predvide-no posebna regulativa za smetkovodstvo za sopstvenite prihodi {to e odosobena va`nost za razgrani~uvaweto na vidovite na prihodi i nivnotokoristewe. Ova posebno {to ovoj Zakon e donesen vo vtorata polovinana 2002 g., a noviot Zakon za lokalna samouprava vo po~etokot na istatagodina.

Za natamo{na reforma na sistemot na lokalna samouprava, Vlada-ta na RM vo noemvri 1999 g. usvoi Strategija so koja navesti pove}e za-konski proekti, pred sÈ Zakon za lokalna samouprava, za teritorjalnapodelba, za gr. Skopje i Zakon za finansiarwe na lokalnata samouprava.Sekako deka ovie zakonski re{enija }e nametnat potreba i propisi zanovoto ureduvawe na me|usebnite odnosi na op{tinite {to }e najde izrazi vo novi delbeni bilansi . Soglasno principite na Evropskata povel-ba i 26-tiot amandman na Ustavot na RM vo po~etokot na 2002 g. e donesenZakon za lokalna samouprava15) so koj glavniot akcent e staven na finan-siraweto kako najzna~ajno pra{awe za reforma na lokalnata samoupraava.Pri toa se zabeleùvaat dve bitni na~ela i garancii za nivno ostvaru-vawe. Imeno, op{tinata vo ramkite na svoite nadle`nosti samostojnoraspolaga so sopstvenite izvori na prihodi, a izvorite na prihodi trebada obezbedat soodvetno izvr{uvawe na nejzinite nadle`nosti utvrdeniso zakon. Vo ~l.11 od navedeniot zakon, pokraj toa {to se utvrdeni vo-obi~aenite prihodi, vovedena e novina- za prv pat lokalnata zaednicamoè da ja utvrduva stapkata na danokot, taksata i nadomestot i deka

14 ) �Slu`ben vesnik na Republika Makedonija� br.61/02.15) �Slu`ben vesnik na Republika Makedonija� br. 5/2002.

97


ovie sredstva, bidej}i pretstavuvaat samostoen izvor na prihod, op{-tinite vo ramkite na svoite nadle`nosti samostojno raspolagaat so is-tite. Natamu, deka op{tinite soglasno so zakon moàt da se zadolùvaatkako na doma{niot taka i na stranskiot pazar.

Zakonot posebno go naglasuva pra{aweto na sopstvenosta na javniteslu`bi osnovani od op{tinata kako nejzina sopstvenost. Vo vrska sosopstvenosta i mo`nosta za nejzino ottu|uvawe utvrdena e i procedurapo pat na javno nadavawe so toa {to, sredstvata ostvareni na toj na~inmoàt da se koristat za nameni povrzani so investirawe ili rekonstruk-cija na postojnite stvari. Vo toj kontekst se i odredbite za griàta nalokalnata zaednica za zakonsko i pravilno koristewe na dobrata od op{-ta upotreba.

Vo Zakonot se vneseni nekoi novini i vo odnos na pro{iruvawe namo`nostite i oblicite na me|uop{tinska sorabotka, a listata na nad-le`nostite za razlika od prethodniot zakon e smalena po broj (sega 13),no ne i po opfatnost. Natamu, kako i vo mnogu drugi zakoni i vo ovoj,ne{to {to vo minatoto bilo obi~ajno pravo sega se ozakonuva �konf-likt na interesi� {to i ne e dokraj definirano. Verojatno naskoro }ebide donesen i zakon za konflikt na interesi vo koj }e bidat utvrdeniop{tite principi i nadle`nosti .

Me|uop{tinskata sorabotka {to e biten preduslov za regionalna-ta, pa i za sorabotkata na me|unaroden plan najo~igledna e vo rabotewe-to na Zaednicata na edinicite na lokalnata samouprava (ZELS) osnova-na vo 1972 g., a rekonstruirana vo 1996 g. ~ija osnovna cel e da gi podobriprincipite vrz koi e postavena lokalnata samouprava, da gi obediniedinicite, da bide niven pretstavnik i lobist vo procesot na decentra-lizacija, kako i pretstavnik vo centralnata vlast i vo me|unarodniteinstituci. Tokmu vo taa smisla vo mart 2000 g. be{e orgnizirana rab-otilnica finansirana od USAID vo ramki na Proektot za reforma nalokalnata samouprava na tema �Pazari na kapital i zadolùvawe na op{-tinite�. Pravoto za zadolùvawe, utvrdeno u{te so Zakonot od 1995 g. soZakonot od 2002 g. e pro{ireno so mo`nost zadolùvaweto da se vr{i ina stranski pazar.

Vo ramki na me|uop{tinskata sorabotka vo Veles e osnovano i Zdru-ènie na finansiski rabotnici na lokalnata samouprava i javnite pret-prijatija, kako asocijacija za obuka, razmena na informacii, dobra, prak-tika i razvoj vo oblasta na finansiite i presmetkovniot sistem vo lokal-nata samouprava i javnite pretprijatija. Aktivnostite na ova zdruèniese naso~eni kon aktivna komunikacija me|u edinicite na lokalnata sa-mouprava za postignuvawe na strategiskite celi ne samo vo zemjata, tukui na me|unaroden plan.

98


Osven navedenite, pravna osnova za ostvaruvawe na so Ustavot zaga-rantiranata sloboda na zdruùvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita naprava vo razli~ni oblasti (ekonomski, kulturni, socijalni i drugi) da-va Zakonot za zdruènija na gra|ani i fondacii16). Ovoj zakon e izraz nademokratskiot politi~ki sistem gra|anite da zdruùvaat i sredstva. Tok-mu vrz osnova na ovoj zakon vo lokalnite zaednici se osnovani niza zdru-ènija, nevladini organizacii (NVO) vo razli~ni sferi; za lica so po-sebni potrebi, za ostvaruvawe i za{tita na prava na hendikepirani li-ca, za borba protiv bolesti na zavisnost, za za{tita na ~ovekovata okoli-na, za za{tita i nega na iznemo{teni lica i niza drugi. Ne retko formi-raweto i dejstvuvaweto na oddelno zdruènie e vo neposredna vrska sorealizacijata na nekoj proekt {to se finansira od nekoja stranska (vladi-na ili nevladina) asocijacija. Ova posebno vo vrska so postoeweto i naodredeni dano~ni stimulacii za NVO (pr. prihodite od ~lenarina, oddonacii i sponzorstva se oslobodeni od danok na dobivka). Vo slu~ajNVO za ostvaruvawe na dobivka da vr{i odredena trgovska dejnost, moèda osnova trgovsko dru{tvo, soglasno Zakonot za trgovski dru{tva, nodobivkata steknata od trgovska dejnost ne e oslobodena od danok. Akoni{to drugo bi bilo dobro da se utvrdi odredeno dano~no olesnuvawe -smalen danok na dobivka, kako {to se praktikuva vo nekoi zemji, poseb-no ako profitot od dejnosta {to se vr{i e namenet za razvojni celi.

Dano~ni stimulacii kaj personalniot danok od dohod, pokraj osta-natoto se utvrdeni i kaj prihodi od obvrznici izdadeni od centralnatai lokalnite vlasti.

So cel da se onevozmoàt razli~ni finansiski manipulaci i zlo-upotrebi vo raboteweto na NVO i voop{to vo vrska so primenata naprethodno navedeniot zakon, vo 2003 g. e donesen i Zakon za smetkovod-stvoto za neprofitnite organizacii17) so koj se ureduva procedurata iobvrskata za smetkovodstvenite dejstvija, ne samo na zdruènijata i fon-daciite tuku i na drugite neprofitni organizacii ( politi~ki partii,verski zaednici, Crveni krst, zdruènija na stranci i dr).

Deka materijalnata podloga e osnovna pretpostavka za procesot nadecentralizacija pokaùva i konceptot za etapna fiskalna decentrali-zacija koja se odnesuva na razgrani~uvawe na prihodite me|u centralna-ta i lokalnata vlast i odgovornosta me|u niv, kako i vnimatelnoto raz-grani~uvawe na nefiskalnite implikacii od fiskalnata decentraliza-cija. Vo taa smisla e i pilot programata za 4 op{tini otpo~nata ovaa(2003) godina, a }e trae do 2005, a se sostoi vo toa {to 4 op{tini (Veles,Gostivar, Struga i Sv. Nikole) vo ime na Republikata }e pribiraat dano-

16) �Slu`ben vesnik na Republika Makedonija� br.31/98).17) �Slu`ben vesnik na Republika Makedonija� br.24/03.

99


ci (na imot, na nasledstvo i podarok, na promet na nedvi`nosti) i ko-munalnite taksi, odano~uvawe na vozila nad 1800 kubika i firmarina.Dosega toa se odviva{e taka, {to sredstvata po ovie osnovi odea prekuUpravata za prihodi, finansiraweto se vr{e{e preku sektorot Trezordo op{tinskite kasi. Do kone~noto preminuvawe na ova nadle`nost naop{tinite, podra~nite edinici-administracijata }e se finansira odRepubli~kiot buxet.

Za naslovenata tema }e go spomeneme i Zakonot za dràvna pomo{18),koj se odnesuva na dràvna pomo{ vo oblasta na zemjodelstvoto i ribar-stvoto. Vo Zakonot kako davatel na dràvna pomo{, pokraj Vladata naRM se predvideni i edinicite na lokalna samouprava i ponatamu, dekaregionalnata pomo{ e vo soglasnost so celite na regionalnata politi-ka na RM, za potoa da se dade definicija na malo i sredno pretprijatievrz osnova na brojot na vraboteni, godi{niot obrt na sredtvata i obe-mot na bilansot na sostojba. So ogled na sodrìnata na Zakonot, definici-ite i se ona {to opfa}a, smetame deka ne gi zadovoluva osnovnite princi-pi na pravoto.

Vo prilog na gornata konstatacija moè da posluì i odredbata odgorespomnatiot Zakon za buxetite, vo koj edinkite korisnici na buxet-ski sredstva kako i edinicite na lokalna samouprava �moàt da otvoratsmetki vo NBRM ili vo druga banka {to }e ja opredeli Vladata na RM�(~l.9). O~igledno e deka takvite i sli~ni odredbi davat mo`nost za raz-li~ni vlijanija. Dali vo ovoj slu~aj postoi sloboda na izbor na banka vokoja }e se otvori smetka? Dali slu~ajno ili namerno se pravat nedovlnoprecizni odredbi?

O~ekuvanata nova teritorjalna karta sprema koja }e funkcioniraatop{tinite, navestuva smaluvawe na brojot od 123 na 60-tina, so toa {tokako nekoj vid jadro }e bidat porane{nite 34 op{tini, so vra}awe nastatusot na pravno lice na mesnite zaednici. Teritorijalnoto razgra-ni~uvawe na op{tinite dosega, iskustvoto so izvr{enite delbeni bi-lansi nametnuva potreba za golema pretpazlivost pri utvrduvaweto iprimenata na kriteriumi za utvrduvawe na odnosite Republika op{tinai op{tina-op{tina, za utvrduvawe na novata teritorjalna karta za da nese dovedat nekoi od op{tinite vo neramnopravna polo`ba. Vo taa smis-la sekako e i pra{aweto na finansiraweto na lokalnite zaednici za{to treba da se donese i poseben zakon. Vo eden raboten tekst na Zako-not za finansirawe na lokalnite zaednici be{e navedeno preambiciozno,deka Zakonot }e stapi vo sila na 01.01.2002 g. Deka toa se u{te ne serealizira pokaùva i vremeto-se nao|ame vo 4-to tromese~ie na 2003g.Raspravite prodolùvaat, usoglasenost na stavovite se u{te nema. Seka-

18) �Slu`ben vesnik na Republika Makedonija� br.24/03.

100


ko deka ne e ednostavno otkaùvaweto od del od kola~ot, iako e mnogulesno da se bara pravo. No solomonsko re{enie mora da se najde. Onoj{to }e dobie pravo si ja zgolemuva i obvrskata i odgovornosta, pa trebada polaga smetka kako dobar doma}in kako i za kakva namena se potro{enisredstvata. Ottuka, od posebna va`nst e pretpazlivosta od nedozvolenidejstvija bilo na organite, na poedincite vo op{tinata ili nadvor odnea. Sekako tuka ne treba da izostane odgovornosta i na onie od central-nata vlast. Vo ovoj slu~aj na scena treba da stapat krivi~nopravnitenormi i site akteri kompetetni i nadle`ni za primenata na pravoto.

Za razlika od danocite, mora da se priznae deka samopridonsot pret-stavuva mo{ne atraktiven instrument za pribirawe sredstva, posebnovo poniskite teritorjalni zaednici. Pri demokratizacija na op{test-voto, na samopridonesot treba da mu se dade i posebno vnimanie, osobenopri iznao|awe na prakti~ni re{enija za negovo pribirawe i koristeweza potrebite na teritorijalnite zaednici, za zadovoluvawe na potrebina lokalni zaednici pri {to neophodno e da se obrati vnimanie na bit-nite pra{awa {to moàt da dovedat do dilemi i eventualni zloupotrebi.Pri toa e bitno, ovoj instrument da ne se diskreditira i zloupotrebi,posebno vo uslovi na nedostig na sredstva za finansirawe na niza drugipotrebi, sredstvata od samopridonesot da ne se prenamenat i istiot da jaizgubi celta.

3. Drugi aspekti

Iako sme re~isi na krajot na 2003 g. }e go navedeme i eden od zna~aj-nite dokumenti za celokupniot razvoj na RM - Makroekonomskata poli-tika na RM za 2003 g.19), zna~aen i za lokalniot i za regionalniot razvoj,vo koj po konstatacijata za op{tiot makroekonomski ambient i pretpos-tavki vo t.2 se utvrdeni celite za 2003 g., me|u koi }e gi navedeme onie{to najmnogu dopiraat do razvojot na edinicite na lokalnata samoupra-va i toa: politikata na vrabotuvawe-zapirawe na porastot na nevrabote-nost -aktivna politika na pazarot na rabotna sila vo vrska so {to edonesen i Zakonot za pottiknuvawe na vrabotenosta , za promocija i in-formcii za proekti za ostvaruvawe na fleksibilnosta na pazarot narabotna sila,-osovremenuvawe na sistemot na informacii, posreduvawei konsultacii -namaluvawe na siroma{tijata i podobruvawe na siste-mot na socijalna za{tita. Vo odnos na ekonomskiot rast spored analiza-ta na faktorite na ekonomskiot rast, posveteno e vnimanie na pra{awetona investiciite kako vo privatniot taka i vo javniot sektor. Vo odnosna regionalniot i lokalniot razvoj, za odbeleùvawe se aktivnostiteza zavr{uvawe na infrastrukturni objekti kako {to e patniot pravec

19) �Slu`ben vesnik na Republika Makedonija�.br. 21/03.

101


Negotino- Demir Kapija , prodolùvawe na proektot Ekolo{ka za{titana Ohridsko Ezero, Ekolo{ka za{tita na Prespansko Ezero, zapo~nuvawena proekti za za{tita na kvalitetot na proto~ni vodi i od osobena va`-nost e proektot za re{avawe na problemot so cvrst otpad, prodolùvawena aktivnostite so proektot �Pridru`ni merki za otvorawe na novirabotni mesta� preku aktivnosti za podobruvawe na komunlnata infra-struktura na 13 op{tini i dr. Vo ramki na sektorskata politika navede-ni se niza aktivnosti me|u koi i realizacija na IFAD proektot vo zem-jodelstvoto so povolni kreditni uslovi. Za odbeleùvawe e i poddr{katana pretpriemni{tvoto so koristewe na sredstva od bankarskiot sektor,krediti od stranski komercijalni banki, zaemi, globalen zaem od Ev-ropska investiciona banka i dr. Pri toa od osobena va`nost e naglaska-ta za regionalna sorabotka na bankarskiot sektor so bankarskite supervi-zorski institucii vo regionot. Vo vrska so finansiskata konsolidacijae i dolgonajavuvaniot Zakon za jvni finansii.

Koga sme vo 2003 g. ne moème, a da ne navedeme deka vo godinatapred Olipijadata 2004 g. vo predvorieto na Republika Grcija, koga seko-ja op{tina treba da dade maksimum za da ja iskoristi {ansata da gi pre-zentira i promovira svoite mo`nosti vo site sferi, po mo`nost so pros-pekti, a i virtuelno so otvorawe na veb stranica so kompletna slika zaminatoto kulturno nasledstvo, sega{nosta i perspektivite �zamo`nostite za povrzuvawe i sorabotka. Tranzitniot turizam ne smee daja odmine RM. Ova sekako so zaedni~ki napori so Centralnata vlast (pr.komu mu e poznato deka nedaleku od Prilep se nao|a prugata Bogomila -Babuna i vo vrska so nea mo`nosta za alpski turizam, dali e prezentiranplaninskiot, selskiot, obrazovniot, eko-turizmot i sl.).

Da o~ekuvame deka rabotite }e se sredat. Krajno vreme e prednostda im se dade na to~kite na povrzuvawe i sorabotka, so po~ituvawe nauslovi, okolnosti i tradicii vo pozitivna smisla. êsto rabotata e vopoliti~kata sposobnost i podgotvenost na vlasta na kompromis, intere-site na zemjata- dràvata, odnosno na gra|anite da gi stavi pred i nanajvisok piedestal pred site drugi poedine~ni, grupni i denes, mnogu~esto praktikuvani partiski interesi. I ne samo so zakon i so sozdavawena institucii, tuku sekojdnevno, da se kaè, so za{tita i nega na ve}epostignatoto, so negovo nadgraduvawe 24 ~asa neprekinato, kako {to ele-ktronskata tehnologija {to dava {iroki mo`nosti, no nametnuva potrebaza 24 ~asoven monitoring za za{tita od eventualni zloupotrebi.

Vo tekot na prvite meseci od 2003 g. Vladata dade zeleno svetlo zaPredlog zakonot za poddr{ka na razvojot na maloto stopanstvo so predvi-duvawe-osnovawe na Makedonska agencija za poddr{ka na pretpriemni{-tvoto (MAPP), koja treba da bide naslednik i da gi prezeme sredstvata,opremata inventarot i arhivata na NEPA.

102


Za spomnuvawe e sekako i potegot na Vladata, preku fiskalna stim-ulacija vo prilog na ekonomskiot razvoj - osloboduvawe od danok na do-bivka za investicii vo dvièn ili nedvièn imot do 100.000 evra, a zaonie investicii nad ovoj iznos dano~noto osloboduvawe se zgolemuva od25 na 30%.20).

Na me|unaroden plan vo interes na lokalniot i regionalniot raz-voj na 9.01.2003 g.vo Va{ington e potpi{an dogovor me|u Svetskata ban-ka i ambasadorot na Makedonija za kredit za razvoj na op{tinite voiznos od 5 milini dplari, so 20 g. rok na otplata i 10 g. grejs peiod, bezkamata. Pokraj sredstvata odobreni od Svetska banka, se o~ekuvaat 3 mi-lioi dolari donacii od stranski zemji kako i sredstva od Buxetot na RMi sredstva od buxetite na op{tinite. Sredstvata se nameneti za realiza-cija na Programata za ekonomski razvoj i socijalna reintegracija nanaselenieto za podra~jata {to bea zafateni so voeniot konflikt 2001g.- za mali proekti i za socijalnata infrastruktura (obnova i rekonstruk-cija na u~ili{ta, detski gradinki, lokalni pati{ta, vodovodi i iriga-cioni sistemi, edukativni zdravstveni programi, stipendii za u~eniciod najsiroma{ki kraevi kako i progrmi za podr{ka na vra}aweto naraselenite lica21).

4. Namesto zaklu~ok

Koga se govori za razvoj osven pravnata regulativa od osobena va`-nost se instituciite osnovani soglasno regulativata ili, pak, instituciiproizlezeni od potrebite {to gi nametnuva ̀ ivotot vo odreden region,podra~je, mesto. A bidej}i temata ni e lokalen razvoj, a bez ekonomskite{ko moè da se govori za kakov bilo drug vid razvoj, pa vo taa smislae potrebno da postoi sredi{te vo koe }e priteknuvaat informaciite,{to e bitno za komunikacija i kreativni inicijativi vo razni sferi naìveewe i rabotewe.Toa sekako e vo prilog na poddr{ka na realizaci-jata na strategijata za razvoj, so zalo`bi za ublaùvawe i po mo`nost zapremavnuvawe na zakonskite i realnite ograni~uva~ki faktori, da sevrati doverbata �zborot da bide dogovor , a dogovorot zakon� (maksima{to ne e nepoznata na na{iot prostor). A so neprekinat kontinuitetprosperitetot sigurno nema da izostane.

20) Interesno e da se napomene zakonodavstvoto i praktikata na sosedna Re-publika Srbija vo odnos na pottiknuvaeto na invetsiciite. Danokot nadobivka iznesuva 14%. Za onie koi investiraat pove}e od 1o milioni evrai vrabotat pove}e od 100 rabotnici im se oprostuva danokot na dobivkapove}e od 10 godini (Politika 7.09.03, str. 1).

21) Bilten br. 1-3/2003 na Ministerstvoto za finansii str.66.

DISKUSIJA

105

Diskusija

Prof. d-r Boris AnakievZdruènie na agroekonomistite na Republika Makedonija

EVROPSKA STRATEGIJAZA RAZVOJ NA SELSKITE REONI

Usoglasen regionalen razvoj na edna zemja e od osobeno zna~ewe, vo{to moème da se uverime vo negativniot priod na Republika Makedonija,~ie zaostanuvawe na poedini reoni e silno izrazeno, a toa se odrazuva navkupniot razvoj na stopanstvoto i standardot na zemjata. Nesinhroni-ziraniot razvoj na podra~jata (reonite) osobeno silno gi pogodi neraz-vienite i zemjodelski orientiranite sredini, kako rezultat na {to skoro30% od obrabotlivite povr{ini vo Makedonija sekoja godina ostanau-vaat neobraboteni, golem broj sela se sosema prazni, a naselenite voovie podra~ja spa|a vo grupata na najsiroma{ni ìteli na dràvata.

So cel da pridoneseme (makar malku) za puspe{no koncipirawe naregionalnata politika na Republika Makedonija }e go pretstavime sto-jali{teto i koncepcijata na Evropska unija za razvoj na takanare~enite�selski reoni�.

Selskite reoni opfa}aat raznovidni zemjodelski stopanstva, zem-jodelski povr{ini, {umi, sela i mali grupi, mali industrii i regionalnicentri. Vo niv se vklu~eni raznovidni i kompleksni ekonomski i soci-jalni strukturi. Moàt da opfa}aat edna ili pove}e mali op{tini sorazli~ni proizvodni kapaciteti i dejnosti.

106


Celite na Evropskata unija vo odnos na politikata na selskitereoni e zaìvuvawe i zabrzan razvoj na �selskata� ekonomija. Zatoa epotrebno koristewe na novi moderni formi za proizvodstvo i razvojkoi }e gi soedinat nasledstvoto na resursite, kulturata i znaeweto (umee-weto). Se razbira deka sekoj reon e specifi~en i razli~en od ostanati-te i re{enijata zavisat od mesnoto nasledstvo, od lokalnoto ili regi-onalnite proizvodstva, pazarot, vistinskite mo`nosti i dr.

Koi i kakvi se mo`nostite, razvojnite strategii i koi delovi od�selskata� ekonomija }e se akceptiraat zavisi od pove}e faktori, novoglavnom postojat nekolku vida strategii koi se prioritetni:

Zemjlodelska strategija. Promenite vo razvoj na zemjodelstvotoodnosno farmerstvoto (zemjodelskite stopanstva) naj~esto e fundamentna selskata ekonomija. Za pogolem broj zemji na Evropa farmerstvotopretstavuva na~in na ìvot i toa sozdava opredeleno kulturno nasled-stvo vo reonot. Potrebata nalaga poddr{ka na selskite reoni vo celaEvropa (Zapadna, Centralna, Isto~na) i vo bogatite i siroma{nite zemji.Toa se nalaga ne samo zaradi proizvodstvo na hrana, tuku i da se podrìna~inot na ̀ ivot, �selskata� ekonomija i kulturnoto nasledstvo. ZatoaEU se sprotistavuva na ideite da se odeli farmerstvoto od grani~nitereoni ili da se koncentrira samo na plodorodnite podra~ja ili najdo-stapnite farmi. Proizvodstvo na vi{ok na hrana vo EU, porastot nazagriènosta za zdravstvenata pogodnost na hranata i silnoto vlijaniena farmite vrz ̀ ivotnata sredina, naloì promeni na zaedni~ka agrar-na politika. Poddr{kata se orientira ne na koli~inata proizvedenahrana tuku na kvalitetot i na odnosot kon ìvotnata sredina.

Dodadena vrednost na zemjodelskoto proizvodstvo . Zemjodelciteod selskite reoni treba da se pottiknuvaaat da ostvaruvaat dodaten do-hod od lokalnoto proizvodstvo. Tie dodaden dohod }e ostvaruvaat dokolkuja vr{at osnovnata prerabotka na mesoto i mlekoto, na zelen~ukot, ovo{-jeto, grozjeto i sl. Na toj na~in }e ostvarat prihodi ne samo za primar-niot proizvod tuku i za prerabotenite proizvodi. Zna~i da se stimuliralokalno proizvodstvo na sirewe, ka{kaval, vino, konzervirawe, zamrz-nuvawe i sl. Ova e osobeno va`no ako sootvetno se razviva selskiot tu-rizam i turizam voop{to.

Dopolnitelni dejnosti. Zemjodelcite i osobeno onie {to imat mali nedovolen posed za sootveten dohod od semejstvoto, treba da se pod-drùvaat i da se stimuliraat da go diverzificiraat svojot dohod od dru-ga dejnost na farmata ili nadvor od nea. Tuka spa}aat-odgleduvawe nanovi netradicionalni za reonot kulturi, {umarstvo, grade`ni raboti,razvoj na turizmot i drugi koi }e pridonesat za dopolnitelen dohod voreonot.

107

Diskusija

Strategija za razvoj na nezemjodelski dejnosti. Ovde spa|aat: sitnaindustrija, zanaet~istvo, uslugi na selskiot sektor i sli~no.

Koncentracijata na stopanskite aktivnosti dovede do namaluvawena industriskite aktivnosti vo selskite reoni. Toa e glavna pri~ina zaslabostite na selskata ekonomija vo Evropa kako i na migracijata na lu-|eto od selata kon gradovite. Zatoa se smeta deka e potrebno da se prome-ni strategijata za zaìvuvawe na gornite dejnosti vo selskite reoni.Ovoj razvoj treba da bazira na raste~kata potro{uva~ka i potrebite naindustriski i zanaet~iski proizvodi vo reonot, poradi porast na kupov-nata sila na naselenieto.

Strategijata za razvoj e osobeno akceptirana vo evropskite zemjikako od vladite isto taka i od mesnite vlasti i drugi institucii poradiporastot na negovoto u~estvo vo nacionalnata i mesnata ekonomija. Sel-skite reoni se odlikuvaat so novi turisti~ki sodrìni koi ovozmoùvaatotvorawe na novi rabotni mesta i dodaten dohod na naselenieto. Me|utoa,mora da se istakne deka selskiot turizam krie potencijalna opasnost zazagaduvaweto na ̀ ivotnata sredina so pojava na golem broj avtomobili idruga tehnika vo malite gradovi i sela. Isto taka barawata na turistiteza opredelena konsumacija i zabava vo zavisnost od svojata golemina, pret-stavuvaat opasnost po prirodata i ekosistemite. Toa zna~i deka selskitereoni koi imaat mo`nost da razvivaat selski turizam mora da obezbedatkontrola na koli~inata na turisti~kite aktivnosti, da se onevozmoìpreoptovaruvawe na kapacitetite, da se obezbedi kvalitet za noviot raz-voj na naselbite.

Strategija za razvoj na telekomunikaciite. Modernite telekomu-nikaciski vrski vo golema stepen moàt da pomognat za zaìvuvawe izazdravuvawe na selskata ekonomija i uslu`nite dejnosti. So nivna pomo{se olesnuva komunikacijata na golemi rastojanija i vo retko naselenitepodra~ja. Na malite i srednite pretprijatija }e im se ovozmoì lesenpristap do pazarite.

Razvoj na uslugite. Ovaa strategija treba da pokaè kako da se ravi-vaat ̀ ivotnite elementi za kvalitetno ̀ iveewe na selskoto naseleniepreku lesen pristap do razli~ni vidovi uslugi, otkupni punktovi i skla-di{ta, banki, bolnici, transportni uslugi, {koli i dr. Selskite reoniimaat potreba od moderna infrastruktura na patna mreà, ̀ elezni~kiprugi, energija, vodosnabduvawe i t.n.

Razvoj na socijalen i kulturen ̀ ivot. Se smeta deka vakvata struk-tura e potrebna zaradi toa {to aktivniot faktor na blagosostojbata naselskoto op{testvo i poddr{kata na nivnite uslugi e vitalnosta {to jaimaat od socijalen i kulturen aspekt. Taa vitalnost moè da se izrazuvavo tradicionalni obi~ai i festivali so jazikot i kulturata na mesnoto

108


naselenie. Vitalnosta zavisi i od stabilnosta na naselenieto so trajnausoglasenost pome|u razli~ni vozrasi (starosni) grupi i stabilna rodnin-ska struktura.

Strategija za za~uvuvawe na ̀ ivotnata sredina. Vo mnogu delovi naEvropa, bogatstvoto na divata priroda se namalilo za poslednite 50 godi-ni vo drasti~ni razmeri, a kako rezultat na ~ove~kata aktivnost koja seizrazuva naj~esto so ureduvawe na re~ni korita, pogolema upotreba nahemiski sredstva vo zemjodelstvoto, zagaduvawe na vozduhot, po~vata ivodite, razvoj na golemi gradovi, industrijata, transportnite sredstva,prekomeren lov na dive~, razvojot na turizmot i dr. Zatoa e potrebnokako op{testveno taka i politi~ko razbirawe deka za~uvuvaweto na di-vata priroda i prirodnite sistemi treba da se primeni kako apsolutnapotreba i da se izgradi stabilen i dolgoro~en plan za za~uvuvawe na toanasledstvo neophodno za evropskite ̀ iteli i nivnite idni pokolenija.

Strategii za razvoj na selskite reoni vo Centralna i Isto~na Ev-ropa. Vladite na ovie zemji se pred re{ava~ki predizvik i mo`nost voagrarnata politika. Vo zemjodelstvoto toj predizvik e da se dostignenivoto na pobaruva~ka na zemjodelski proizvodi i da se vospostavi ram-noteà pome|u privatnata i zadru`nata sopstvenost na zemjata. Vo oviezemji klu~ni elementi vo razvoj na selskite reoni pokraj zemjodelstvo-to bi bile selskiot turizam, prehranbenite industrii, drvnite prerabot-ki i prerabotkite na drugi surovini, razvojot na zanaet~istvoto, podo-bruvawe na infrastrukturata i dr.

Kaj iskoristuvaweto i primenata na koja i da bilo strategija zarazvoj na selskite reoni, nezavisno vo koja nasoka e toa, ne treba da sezaboravi deka naselenieto vo selskite reoni ima centralna uloga voodnos na evaluacija na politikata i prezemaweto na dejstvija za podobru-vawe na svojata blagosostojba i sopstvenata za{tita. Nitu edno telo durii vladata ne moè da ja zavr{i taa rabota bez aktivni u~estva na nase-lenieto od tie reoni. Zatoa mora da se najdat na~ini, selskoto op{test-vo da ja izrazi svojata potreba i idei koi treba da bidat primeneti.Potrebno e sozdavawe na efektivni vrski pome|u vladata i selskite za-ednici, taka da site resursi-nacionalni i lokalni da bidat iskoriste-ni za taa cel.

109

Diskusija

Prof. d-r Aleksandar PetroskiZdruènie za odr`liv razvoj

INVESTICIITE OSNOVEN FAKTORNA VKUPNIOT I ODDELNONA REGIONALNIOT RAZVOJ

Poznato e deka osnoven faktor na stopanskiot i na vkupniot raz-voj se investiciite. Za dinamizirawe na ekonomskiot razvoj, pokraj go-leminata na investiciite, mo{ne zna~ajno vlijanie ima nivnata struktura(posmatrana od site aspekti) i alokacijata po regioni, stopanski dej-nosti i granki. Ova e osobeno zna~ajno za na{ive uslovi, vo koi oskudnostana ovoj razvoen faktor e naglaseno prisutna i nema uslovi za bilo kakvikorekcii pri eventualni investicioni proma{uvawa i toa, kako od as-pekt na raspolo`livite izvori za finansirawe na investiciite, istotaka i od vremenski aspekt, bidej}i makedonskoto stopanstvo tehni~ko-tehnolo{ki zaostanuva za dve i pove}e generacii od svetskite tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa.

Vo Republika Makedonija postojat pove}e ograni~uva~ki faktoriza zgolemuvawe na investicionata potro{uva~ka. Me|u pozna~ajnite sevbrojuvaat: niskoto nivo na razvienost na makedonskoto stopanstvo inegovata niska akumulativna i reproduktivna sposobnost; niskoto nivona {tedewe na pravnite subjekti i na naselenieto; sÈ u{te nedovolnoreformiraniot bankarski sistem i visokata cena na kreditite za finan-sirawe na investiciite; maliot obem na direktni i drugi vidovi stran-ski investicii; dolgiot period na tranzicija i postoeweto na oprede-

110


leni pretpostavki za pojava na pove}e vidovi rizici ( ekonomski, finan-siski, politi~ki i sl.).

Kako rezultat na ovie i drugi ograni~uva~ki faktori, investici-onata potro{uva~ka vo Republika Makedonija e mo{ne mala i ne obezbe-duva podinami~en vkupen i regionalen razvoj. Osnoven indikator kojukaùva na goleminata na investiciite e nivnoto u~estvo vo bruto do-ma{niot proizvod. Vo poslednite deset godini (1992-2001godini) za koise raspolaga so oficijalni podatoci, u~estvoto na investiciite se dviìme|u 13,1% i 19,4%, a vo poslednite godini tie iznesuvaat 14,8% od brutodoma{niot proizvod. So vakviot obem na investiciona potro{uva~ka,makedonskoto stopanstvo se nao|a na granicata na dezinvestirawe, a ne-koi stopanski dejnosti (industrijata) vo oddelni godini dlaboko se nav-lezeni vo sferata na dezinvestirawe. Spored toa, za ostvaruvawe po-dinami~en ekonomski razvoj i sozdavawe uslovi za intenzivirawe na re-gionalniot razvoj, pokraj drugoto neophodno e da se sozdadat uslovi zazgolemuvawe na investicionata potro{uva~ka, taka da u~estvoto na in-vesticiite vo bruto doma{niot proizvod da ne iznesuva pomalku od 25%.

Pokraj maliot obem na investiciite i nivnata nepovolna struktu-ra za regionalniot razvoj na Republika Makedonija od posebno zna~ewee nivnata alokacija po op{tini i regioni. Dokolku investicionata pot-ro{uva~ka (iako mala) se ostvaruva proporcionalno so raspolo`liviteresursi na oddelnite op{tini moè da se o~ekuva posoodveten regiona-len razvoj na zemjata. Dodeka, pak, so koncentracijata na investiciona-ta potro{uva~ka vo izgradba na infrastruktura vo administrativnitecentri, kakov {to e slu~ajot so Republika Makedonija, nemoè da seo~ekuva poramnomeren regionalen razvoj.

Ako se analizira investicionata potro{uva~ka vo na{ata zemjapo op{tini, }e se konstatira deka pogolemiot del od investiciite serealizirani na podra~jeto na Skopje, kako i vo nekoi drugi pogolemigradovi, i toa, vo osnova, za izgradba na infrastrukturni i stanbeno-komunalni objekti. Vakvoto naso~uvawe na investiciite e prisutno voceliot tranzicionen period. Samo za ilustracija, vo 2001 godina sporedstrukturata na investiciite po op{tini, vo Skopje so svoite pet op{-tini, (spored starata podelba na op{tinite), se realizirani 67,1% odvkupnite investicii vo osnovni sredstva na site pravni subjekti vo Re-publika Makedonija. Pri ova upatno e da se istakne deka naselenieto odovoj region u~estvuva so 27,99% od vkupnoto naselenie, spored popisotod 1994 godina. Zna~i, u~estvoto na investiciite vo ovoj region e ne{topogolemo od dve tretini, a u~estvoto na naselenieto e pomalo od ednatretina. Vo Pelagoniskiot region vo koj se vklu~eni op{tinite Bito-la, Prilep i Demir Hisar, realizirani se 7,29% od vkupnite investicii,

111

Diskusija

a naselenieto u~estvuva so 10, 89% vo vkupnoto naselenie. U~estvoto naPolo{kiot region, vo koj se opfateni op{tinite Tetovo i Gostivar voinvesticionata potro{uva~ka iznesuva 6,1%, a vo naselenieto 14,6%. Vo[tipsko-strumi~kiot region vo koj se vklu~eni op{tinite [tip, Ra-dovi{, Ko~ani i Strumica, investicionata potro{uva~ka iznesuva 4,6%od vkupnata investiciona potro{uva~ka vo zemjata, a u~estvoto na nase-lenieto vo vkupnoto naselenie iznesuva 11,3%. Zna~i vo ovie ~etiriuslovno kaàno regioni realizirani se 85% od vkupnite investicii voosnovni sredstva vo poslednata godina za koja se raspolaga so oficijal-ni statisti~ki podatoci. Ostanatite 15% od investiciite vo osnovnisredstva se odnesuvaat i toa: 2,95 za Ohridsko-prespanskiot region(Ohrid, Struga, Resen); 3,1% za Vele{ko-kavadare~kiot region (Veles,Kavadarci i Negotino); 3% za Valandovsko-gevgeliskiot region (Valan-dovo i Gevgelija); 2,9% za Kumanovsko-krivopalane~kiot region (Ku-manovo, Kriva Palanka, Kratovo i Probi{tip) i t.n.1)

Iznesenite podatoci za 2001 godina bitno ne se razlikuvaat odpodatocite za prthodnite godini. Ovie podatoci nedvosmisleno ukaù-vaat na nepovolnata regionalna struktura na investiciite vo osnovnisredstva vo na{ata zemja. Vakvata struktura na investiciite ne pridone-suva za posoodveten regionalen razvoj. Ottamu se nametnuva neophodnos-ta od izrabotka i donesuvawe strategija (programa) za regionalen razvoj,vo koja pokraj drugite pra{awa, }e bide opfateno i pra{aweto za sozda-vawe osnovni pretpostavki i uslovi za posoodvetna regionalna alokacijana investiciite, kako osnoven faktor za podinami~en i poramnomerenregionalen razvoj vo Republika Makedonija.

1) Iznesenite podatoci pretstavuvaat na{i presmetuvawa vrz osnova na iz-vornite podatoci od Statisti~ki pregled na Dràvniot zavod za statis-tika 431/2003 i SG/RM 2002.

112


113

Diskusija

Traj~e Davidovskigradona~alnik na op{tinata Rankovce

RAZVOJOT NA RURALNITE OP[TINI

Ubavo e da se prisustvuva na eden vakov nau~en sobir kade {to imapretstavnici na po~ituvanata Fondacija �Fridrih Ebert�. Posebno vni-manie zasluùva i prisustvoto na lu|eto od naukata. Ako se vratime na-zad vo na{iot sistem, so sigurnost }e konstatirame deka naukata ne be{edovolno koristena. Politikata se nametnuva{e nad naukata ili, pak,naukata dovolno ne se nametnuva{e nad politikata, odnosno nad vlasta.Zatoa dojdovme do ovaa sostojbi - da nemame koncept na regionalen raz-voj, odnosno na lokalen razvoj. Poradi toa, na pra{aweto na naukatatreba da mu se posveti osobeno vnimanie. Taa treba da si go najde vistin-skoto mesto vo na{eto op{testvo, se razbira, za dobroto na site.

Jas sum praetstavnik na edna mala ruralna op{tina. Gledam deka nÈima pove}e gradona~alnici, pretstavnici na ruralni op{tini, otkolku{to ima gradona~alnici na golemite centri. Jas vo mojata diskusija }ese osvrnam samo na dve-tri pra{awa svrzani tokmu so problemite na ru-ralnite op{tini.

Spored mene nema da ima lokalen razvoj, a ne veruvam deka }e ima iregionalen razvoj, pri vakvata zakonska regulativa {to ja imame denes.Svedoci sme site deka op{tinite, po~nuvaj}i od promenite na sistemotdo denes, bea ekspozituri na centralnata vlast. Mislam deka so pravomoème da go kaème toa, bidej}i, sporedeno so evropskata op{tina,makedonskata op{tina e so najmali prihodi. Zboruvame za lokalen raz-

114


voj, zboruvame i za drugi dejnosti i oblasti, a gledame deka osnovniteprihodi na op{tinata se najmali sporedeno so sostojbite na op{tinitevo Evropa. Interesno e da se spomene i konceptot na teritorijalna po-delba {to se zagovara.

Nie morame da priznaeme deka so decenii nazad op{tinite bea no-siteli na lokalniot razvoj. Tamu kaj {to postoeja op{tinite se formi-raa gradski centri so potrebnata administrativna struktura i so druga-ta potrebna infrastruktura. A tamu kaj {to se ukinaa op{tinite, tiemesta se dovedoa vo situacija nivnoto naseleni da emigrira. Mislam dekakonceptot {to sega se predlaga ne e dobar i jas ne go podrùvam. Zaraditoa i objaviv edno svoe mislewe vo �Utrinski vesnik� i vo �ZELS�, sporedkoe navistina ne moàm da sfatam deka Vladata, odnosno predlaga~itena ovoj zakon, naedna{ odat na ukinuvawe na 72 op{tini, kako {to prvi~-no ni be{e najaveno. I sega, za razlika od toa, zboruvame za decentrali-zacija {to site ja o~ekuvame. Me|utoa, toa e decentralizacija po verti-kala. Dodeka ukinuvaweto na op{tinite i prenesuvaweto na nadle`nos-tite vo gradskite centri zna~i centralizacija po horizontala. Toa sedva procesa {to ni se slu~uvaat vo isto vreme. Rekov, decentralizacijapo vertikala, a centralizacija po horizontala. Procesi koi se sprotiv-ni eden na drug i se slu~uvaat vo isto vreme. Sigurno e deka ovoj procespo horizontala, po ukinuvaweto na golem broj op{tini, }e nÈ dovede vosituacija lokalniot razvoj pak da se koncentrira vo gradskite centri,na smetka na ruralnite sredini, so site posledici.

[to se odnesuva do regionalniot razvoj jas ~uvstvuvam potreba daspomenam deka eden od uslovite za negoviot razvoj e razvojot na infras-trukturata. Na ova nÈ naveduva krajot od kaj {to doa|am. Nie duri voperiodot od 1991-1992 godina uspeavme da gi elektrificiravme selatavo Krivopalane~ko, Kumanovsko, odnosno Staro Nagori~ani, Kratovskoitn. (od periodot 1991-1992 godina, koga se donese Programata na Vlada-ta). Poslednoto selo vo mojata op{tina, se elektrificira, blagodareniena mene, vo 1998 godina. Da ne zboruvame za druga infrastruktura - pa-ti{ta, itn. Mislam deka postoi navistina eden krajno indolenten i birekol centralisti~ki odnos na centralnata vlast sprema ovie ruralnisredini.

Jas moram da kaàm deka ako ne e Biroto za nerazvienite podra~ja,nas nitu ima koj da nÈ poseti, nitu nekoj da ni pomogne. Prakti~no, ovaBiro za nerazvieni dava ìvot na naselenieto vo ruralnite op{tini,nÈ oìvuva. A deneska slu{ame deka namesto 1% od bruto nacionalniotdohod (predvideno so zakon), {to treba da go dobivame kako pomo{, niedobivame samo 0,1%. Dali treba komentar na ova? Koj ruralnite op{tini

115

Diskusija

}e gi pomogne za da se razvivaat? A zboruvame za isprazneti i uni{tenisela, za prazen prostor i t.n. Jas navistina neznam koj.

Nie zboruvame za nazivot i za vekot na Biroto za nerazvienite, zatoa kako treba da se vika taa institucija. Ne e va`no kako taa treba dase vika - biro, fond, fondacija ili sli~no. Va`no e deka taa instituci-ja treba da postoi i da se razviva i toa so neograni~eno vreme na posto-ewe. Ova go naglasuvam bidej}i pretstavnicite od ovaa institucija seedinstveni (jas zboruvam od praktikata) {to gi posetuvaat ovie krai{tai {to gi pomogaat. Taa moèbi treba da pretrpi nekoi reorganizacii,vo smisla na nekoi kadrovski zasiluvawa, no sigurno e deka treba daraspolaga so mnogu pove}e sredstva. Ona {to po zakonot i pripa|a naovaa instuticija, treba i da go dobie od Vladata. Inaku kade }e odimenie i kako }e se razvivame kako nerazvieni ruralni podra~ja, e golemopra{awe?

116


117

Diskusija

Done Vla{kidiplomiran ekonomist od Skopje

REGIONALNOTO PLANIRAWE - USLOVZA ^LENSTVO VO EVROPSKATA UNIJA

I ZA KORISTEWE NA NEJZINITESTRUKTURNI FONDOVI

1. Vo Republika Makedonija, kako zemja pretendent za za~lenuvawevo Evropskata unija ve}e podolgo vreme se ostvaruvaat aktivnosti zausoglasuvawe na legislativata i ekonomijata so taa {to se primenuva vozemjite ~lenki na Unijata. Istovremeno, vo na{ata zemja se odvivaatintenzivni aktivnosti svrzani so procesot na decentralizacija, vo kojeden od zna~ajnite segmenti e prenesuvaweto na nadle`nostite za lokalni-ot i regionalniot razvoj da se odlu~uva na soodvetnoto nivo, dodeka naci-onalniot plan, odnosno negov soodveten dokument da sluì samo kakopojdovna osnova. I za dvata procesi regionalnoto planirawe ima su{-testveno zna~ewe.

Za Republika Makedonija navremenoto otpo~nuvawe na ovie aktiv-nosti ima posebno zna~ewe, so ogled deka kompleksno regionalno pla-nirawe dosega ne e vospostaveno. Imaj}i vo vid deka denes Dràvniotzavod za statistika na ponisko nivo od nacionalnoto objavuva nezna-~itelen broj indikatori (osnovnite makroekonomski agregati skoro ida ne se objavuvaat na ponisko nivo od nacionalnoto), moè slobodno dase kaè deka zna~ajni aktivnosti pretstojat i vo ovoj su{testven seg-ment na regionalnoto i lokalnoto planirawe.

118


2. Republika Makedonija dosega nema izgraden i primenet sistem nakompleksen ekonomski regionalen razvoj. Vo izminatiot period beapraveni pove}e pati obidi za regionalizacija na zemjata vrz ekonomskiosnovi, no toa ne be{e primeneto vo praktikata. Taka, vo 1977 godina naekonomskata regionalizacija na zemjata rabotea vrvni ekonomski stru~-waci od regionalnata sfera vo zemjata, me|utoa i ovoj obid ne be{e pri-menet vo praktikata. Na ova vlijaeja pove}e pri~ini, no nedovolniotobem na sredstva za ovaa namena verovatno be{e presudno.

Vo celiot izminat period, pred i po osamostojuvaweto, vklu~uvaj}igo i aktuelniot sistem i politika, namesto kompleksen regionalen raz-voj vodena e, odnosno se vodi politika na pottiknuvawe na razvojot nastopanski nedovolno razvienite podra~ja, kako integralen del na vkup-nata razvojna politika.

3. Trgnuvaj}i od potrebite {to gi nametnuvaat aktuelnite procesina decentralizacija, kade planiraweto na lokalniot razvoj stanuva ednaod zna~ajnite nadle`nosti na lokalnite vlasti, kako i procesot na pri-lagoduvawe na zemjata kon evropskoto semejstvo, kade osnova vo procesotna planiraweto, a so toa i za koristewe na sredstvata od regionalnite idrugite strukturni fondovi na EU e regionot, za Republika Makedonijanu`no se nametnuva potrebata da se izvr{at radikalni promeni vo sis-temot i politikata na planiraweto voop{to, a vo tie ramki i na regi-onalnoto planirawe. Pri toa, ovie promeni bi trebalo da se temelatvrz nova postavenost i principi, odnosno da bidat vo celost prilagode-ni na tie {to se primenuvaat vo zemjite ~lenki na Evropskata unija.Ova osobeno {to sogleduvaj}i go iskustvoto na drugite zemji, posebno nazemjite vo tranzicija, stanuva jasno deka organiziraweto na vakov sis-tem na planirawe pretstavuva dolg i sloèn proces i zafa}a pove}esegmenti i bara soodvetno normativno ureduvawe i institucionalnoorganizirawe. Vo ovoj kontekst va`no e da se potseti na zabele{kata nanekoga{niot pretsedatel na Evropskata komisija, gospodinot @ak San-ter, vo vrska so Agendata 2000 deka pro{iruvaweto na Unijata e proceskoj e vo tek i deka zavisno od napredokot vo sekoja od zemjite aplikantiza za~lenuvawe vo pogled na harmoniziraweto na zakonodavstvoto, vosekoe vreme moè da se predloì po~nuvawe na procesot na priklu~uvawe.Vakvite opredelbi, zaedno so ve}e potpi{anata Spogodba za stabiliza-cija i asocijacija u{te pove}e ja nalagaat potrebata Republika Make-donija i vo segmentot na regionalnoto planirawe i organizirawe da gizabrza aktivnostite.

Trgnuvaj}i od ova, vo soglasnost so iskustvata od Unijata i nejzi-nite zemji ~lenki, aktuelna e potrebata za izgradba i primenuvawe nakompleksna regionalna ekonomska politika, koja nema da bide ograni~ena

119

Diskusija

samo na re{avaweto na problemite na stopanski nedovolno razvienitepodra~ja, tuku gi opfa}a i drugite podra~ja koi imaat problemi vo raz-vojot izrazeni vo zastarena industriska struktura, podra~ja so nazadu-vawe vo razvojot, podra~ja so izrazeni ekolo{ki problemi, problemi vourbaniot razvoj i sli~no. Pri toa, regionalnata ekonomska politika bitrebalo da se vodi vrz integralen pristap, odnosno regionalnata kompo-nenta da se vgradi vo site segmenti na razvojnata ekonomska politika.So toa bi se sledel primerot na EU, koja so reformite od 80-tite godinivo ostvaruvaweto na celite na regionalnata politika go napu{ti tradi-cionalniot pristap, odnosno pokraj klasi~niot instrument- Evropski-ot fond za regionalen razvoj, vo funkcija na celite na regionalnatapolitika gi stavi strukturnite fondovi.

Gradeweto na novata regionalna ekonomska politika vo RepublikaMakedonija bi trebalo da bide naso~eno kon stimulirawe na endogeniotrazvoj, vo koj inicijativite doa|aat odozdola nagore, {to podrazbiravospostavuvawe i razvoj na lokalna mreà na institucii i agencii. Akose sledi primerot na Republika Grcija, koja kako zemja ~lenka na EUmoè da bide primer, najgolem del od ovie institucii se na regionalnonivo. Imeno, involviraweto na u~esnici od lokalno nivo vo regional-nata ekonomska politika, {to ne mora da zna~i i zadolìtelno i nalokalnite vlasti e principot na partnerstvo, koj e eden od osnovniteprincipi na regionalnata ekonomska politika na Evropskata unija.Principot na partnerstvo obezbeduva tesna sorabotka pome|u Evrop-skata komisija i relevantnite vlasti na nacionalno, regionalno i lo-kalno nivo vo site fazi na kreiraweto i sproveduvaweto na politikatai programite.

Sledeweto, odnosno monitoringot vo fazata na implementacijatana proektite koi se finansiraat i so sredstva dobieni od Unijata e odposebna va`nost. Za ovaa cel se formiraat posebni institucii koi naregionalno nivo vrz usoglasen softverski sistem vr{at kompleksno sle-dewe na site fazi na realizacijata na proektot od site aspekti, posebnovo delot na tro{eweto na sredstvata.

Vo zemjite ~lenki na Evropskata unija ulogata na dràvata vo pla-niraweto e samo da se odredat nacionalnite strate{ki prioriteti odkoi bi se trgnuvalo vo regionalnoto planirawe i vo odlu~uvaweto popredloènite lokalni i regionalni proekti pred instituciite vo Bri-sel. Iskustvata od Republika Grcija kaùvaat deka dràvata vo osnovabi trebalo da vidi koi se dostapni sredstva od kohezionite fondovi iod drugite strukturni fondovi na Unijata i da gi utvrdi soodvetniteceli i potrebi so koi bi se nastapilo vo baraweto na sredstva. Ova bitrebalo dobro da se planira i potkrepi so kompleksna analiti~ko-do-

120


kumentaciski osnova, od gledna to~ka na Unijata i nejzinite kriteriu-mi. Isto taka, ulogata na dràvata vo ovie procesi e i da gi vospostavineophodnite kontakti so soodvetnite institucii vo Brisel i da go iz-bere regionot koj bara partner vo sosednata zemja do Republika Grcija,kako zemja ~lenka na Unijata (primerot e zemen vo uslovi koga Republi-ka Makedonija e pretendent, a ne i zemja ~lenka na Unijata). Natamo{niteaktivnosti gi prezemaat ekspertite od dvata regiona vrz partnerski os-novi koi go podgotvuvaat biznis planot, imaj}i gi vo predvid site fak-tori vo pogled na mo`nostite za koristewe na strukturnite fondovi.Ovoj primer go potvrduva prethodno navedeniot princip na partner-stvo kako mnogu zna~aen vo regionalnoto planirawe i koristeweto nasredstva od fondovite na Unijata.

Drugo podra~je kade {to, po moe mislewe, se potrebni promeni voregionalnata ekonomska politika e voveduvaweto na programskiotpristap vo planiraweto i implementiraweto na regionalnata ekonom-ska politika. Programskiot princip e mnogu zna~aen so ogled deka vonajgolem del e osnova pri raspredeluvaweto na sredstvata od fondovitena Unijata, kako regionalni, taka i drugite strukturni fondovi. Im-eno, iskustvoto od Republika Grcija vo koristeweto na sredstvata ukaùvadeka istoto se zasnovuva vrz realizacijata na posebni programi na Ev-ropskata unija, kako {to se: �Interekt�, �Lider 1�,� Lider 2 � �Laif� isli~no, koi se vo funkcija na ostvaruvawe na nekoja od utvrdenite celina Unijata.

Principot na dopolnitelnost koj e prisuten vo regionalnata poli-tika na Unijata vo osnova zna~i deka regionalnata politika {to ja vodiUnijata nema zada~a da gi zameni merkite i instrumentite koi sesproveduvaat na nacionalno nivo, tuku da gi dopolni istite.

Mo`nosta za koristewe na sredstva od regionalnite i drugite struk-turni fondovi na Unijata vo mnogu zavisi od dobrata institucionalnapostavenost na soodvetnite institucii na lokalno, regionalno i nacion-alno nivo. Primerot na Republika Grcija ukaùva deka za vodewe iposebno za implementirawe na regionalnata ekonomska politika formi-rani se brojni agencii za regionalen razvoj, odnosno za regionalen raz-voj i upravuvawe so proekti finansirani od fondovite na Evropskataunija. Ovie agencii vo osnova se privatni delovni zdruènija, odnosnoasocijacii, kako nezavisni transparentni institucii. Agenciite moàtda bidat i profitni, no profitot go reinvestiraat vo regionalni proek-ti. Ovie agencii ostvaruvaat tesna sorabotka so drugi institucii i or-gani od istata op{tina, od sosednite op{tini i na regionalno, odnosnonacionalno nivo. Vrz ovie osnovi se obezbeduva u~estvo na lokalnitelu|e od planiraweto do implementiraweto na proektot. Vo Republika

121

Diskusija

Grcija ima ~etiri centri za planirawe koi tesno sorabotuvaat so Min-isterstvoto za razvoj, kako klu~no vo usoglasuvaweto i odlu~uvaweto podostavenite proekti (od aspekt na celite na Evropskata unija i nacion-alnite priorite i celi). Isto taka, vo ramkite na regionite ima ponekolku (regionot Tesalija ima 7) agencii za razvoj i upravuvawe soproekti, koi isto taka vrz objaven tender do biznismenite pribiraatproekti, gi obrabotuvaat i usoglasuvaat vrz sektorska i programska os-nova i gi dostavuvaat do nadle`noto ministerstvo (vo Republika Grcijatoa e Ministerstvoto za razvoj) na odobruvawe. Pokraj Ministerstvotoza razvoj, koe e povrzano so sedum infrastrukturni institucii raspore-deni niz zemjata, zna~ajna e i ulogata na Konsultativnoto telo, koe e naregionalno nivo.

4. Natamo{en segment na regionalnata ekonomska politika, kojvoedno e i uslov za ~lenstvo vo Evropskata unija i osobeno za koristewena nejzinite strukturni fondovi e utvrduvaweto na regionite i vrzanaliti~ki pristap odreduvawe na nivnite ekonomski karakteristiki,so {to bi se odredile podra~jata kon koi treba da bidat naso~eni merkitena regionalnata ekonomska politika. Imaj}i gi vo predvid vaè~kitekriteriumi za utvrduvawe na regionite podobni za oddelni celi na niv-nata regionalna ekonomska politika, cela teritorija na Republika Ma-kedonija moè da bide eden region. Me|utoa, imaj}i vo predvid deka Ev-ropskata unija sredstvata vo osnova gi naso~uva vrz regionalen pristap,odnosno soznanieto deka skoro voop{to ne komunicira so op{tini, amnogu malku i za globalni raboti so centralnite vlasti, nu`no se namet-nuva potrebata i Republika Makedonija da izvr{i ekonomska regional-izacija na dràvata. Imeno, prifatenite standardi i normativnire{enija stepenot na razvienost da se meri po teritorijalni edinkiutvrdeni soglasno Me|unarodnata nomenklatura na teritorijalni edini-ci za statistika (NUTS) e preduslov za sekoja zemja pretendent zaza~lenuvawe vo Evropskata unija da gi utvrdi i operacionalizira vakviteteritorijalni edinici.

Vo uslovi na postojnite razli~nosti pome|u zemjite ~lenki na Uni-jata, a zaradi obezbeduvawe na sporedlivost, vovedeni se pove}e regional-ni nivoa za teritorijalni edinici, koi se utvrduvaat vrz dogovorenistandardi i kriteriumi. Visokiot prioritet {to Nomenklaturata NUTSgo ima vo regionalnata politika na Evropskata unija uslovi taa da bidevospostavena i vo zemjite ~lenki na EFTA, so trend na pro{iruvawe ivo zemjite kandidati za ~lenstvo vo EU. Ova bi se reklo deka e i normal-no, ako se znae deka osnovna funkcija na vakvata regionalizacija e da seobezbedi sledewe, pomo{ i razvoj na regionite.

122


Primerot na Republika Bugarija, koja iako e zemja pretendent za~lenstvo vo Evropskata unija, vrz donesenata Strategija za regionalenrazvoj i izvr{enata ekonomska regionalizacija na zemjata, ve}e za dvaregioni ima mo`nost da koristi sredstva od strukturnite fondovi naEvropskata unija, jasno i nedvosmisleno go kaùva pravecot na na{iteaktivnosti vo ovaa sfera. Ova, dotolku pove}e {to iskustvoto od dru-gite zemji, me|u koi i Republika Grcija e jasno i decidno deka sekoebarawe na sredstva od Evropskata unija, pokraj toa {to treba da poa|aod utvrdenite celi na Unijata i od nacionalnite prioriteti, mora dabide dobro i kompleksno obrazloèno vrz dobra statisti~ka i drugaanaliti~ko-dokumentaciona osnova, kako bi bila prifatliva za nadle`-nite organi na Unijata pri odlu~uvaweto. Ova e neophodno i za odredu-vawe na celnite grupi vrz koi se odobruvaat sredstvata.

Republika Makedonija izvr{i regionalizacija na zemjata vrz No-menklaturata NUTS vo 2002 godina, za {to ve}e e izneseno na ovoj sobiri jas ne bi se zadrùval pove}e na ovoj aspekt. Me|utoa, dozvolete poovoj povod za ova pra{awe da ukaàm na nekolku raboti, kako li~en mojstav, osobeno {to moite soznanija se deka vo Dràvniot zavod za statis-tika se razmisluva za odredeni izmeni na ovoj dokument. Imeno:

- Republika Makedonija gi utvrdi NUTS regionite, me|utoa se-u{te ne gi ima operacionalizirano i ne gi implementira. Ovaja nametnuva potrebata ovie aktivnosti vedna{ da otpo~nat;

- Vrz ovie osnovi Republika Makedonija treba da gi identifiku-va regionite koi se celni grupi na Unijata, odnosno regionitevo koi e prisutno industrisko nazaduvawe, regionite so izraze-ni ekolo{ki problemi, so problemi vo urbaniot razvoj i sli~no;

- Pri odreduvaweto na regionite, kako kriteriumi, pokraj vo-obi~aenite za EU (povr{ina i naselenie), mislam deka e dobroda bidat sodràni i ekonomskite aktivnosti i resursno-kapaci-tetnite mo`nosti na oddelni regioni, odnosno podra~ja;

- Za Republika Makedonija dobro bi bilo, pokraj utvrdenata po-delba vrz standardite i kriteriumite na EU, da proglasi i spe-cifi~ni podra~ja, kako {to se Mariovo, Kozja~ijata, Azot isli~no. Republika Grcija kako nivo 5 gi ima proglaseno pooda-le~enite ostrovi i vrz taa osnova koristi daleku podobri uslo-vi pri vloùvawata vo ovie podra~ja. Imeno, Republika Make-donija, namesto kako {to ima utvrdeno prvite dve nivoa da bi-dat celata zemja, a nivo 5 dene{nite op{tini, mislam deka }e epodobro celata zemja da e nivo 1, a nivo 5 da bidat prethodnonavedenite podra~ja, vsu{nost ne{to sli~no kako {to ima Re-publika Grcija so oddale~enite ostrovi.

123

Diskusija

Na krajot bi sakal da napomenam deka e dobro da se koristi iskustvo-to od drugite zemji. Mislam deka pridones vo ovoj smisol ima i dene{niotnau~en sobir, so ogled deka moème da gi slu{neme iskustvata od zemjiteod EU i zemjite kandidati za ~lenstvo. Od aspekt na koristeweto naregionalnite, odnosno strukturnite fondovi na Unijata, samo bi napo-menal deka vo razgovorite na ovaa tema vo Republika Grcija sekoga{ }evi kaàt deka tie, zaradi nespremnost i nedovolno poznavawe vo prvitepet godini izgubile zna~ajni sredstva, {to inaku moèle da gi iskori-stat. Zarm nie od ova ne treba da izvle~eme soodvetna pouka.

124


125

Diskusija

Sowa Manasova,Javno pretprijatie za prostornii urbanisti~ki planovi Skopje

REGIONALNIOT PRISTAPVO PROSTORNOTO PLANIRAWE

Mojata diskusija za regionalizacijata i regionalniot razvoj se odne-suva na regionalniot pristap vo prostornoto planirawe i e vo funkci-ja na implementacija na Prostorniot plan na Republika Makedonija,koj e vo faza na usvojuvawe vo makedonskiot parlament.

Prostorniot plan spored zakonskata regulativa pretstavuva strate-gija za ureduvawe na prostorot i nasoka za site subjekti za nivno vklu-~uvawe vo procesot na ureduvawe na prostorot. Toj e dokument za uredu-vawe na prostorot na nacionalno nivo, so cel obezbeduvawe poramnome-ren prostoren razvoj na dràvata i racionalno ureduvawe na prostorotza pohumano ìveewe i rabota na gra|anite.

Prostorniot plan e naso~uva~ki strate{ki dokument za idniot sev-kupen razvoj i prostorno ureduvawe na Republika Makedonija. Planot eintegralen razvoen dokument so koj se definira prostornata organizacijana dràvata i celite i koncepciite na prostorniot razvoj na oddelnioblasti.

Prostorniot plan e fleksibilen i prilagodliv na razvojnite pro-meni vo dolgoro~en vremeniski period do 2020 godina. So toa Planot }ese usoglasuva so site razvojni dokumenti {to }e bidat izgotvuvani i done-

126


suvani so cel za~uvuvawe na integralnosta na prostorot i negoviot kvali-tet.

Spored na~inot na izrabotuvawe na prostornite planovi i prista-pot kon celite i principite koi se primenuvaat vo planerskiot proces,regionalniot aspekt e vtemelen vo metodologijata na istraùva~kiotproces i izrabotkata na Prostorniot plan na Makedonija, vo koj {toedna od osnovnite celi e ostvaruvawe na ramnomeren i balansiran re-gionalen razvoj.

Soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, sprovedu-vaweto na osnovnite postavki na prostorniot plan se vr{i so pokonk-retna razrabotka na negovite opredelbi niz donesuvawe na prostorniplanovi na regioni, na gradot Skopje i op{tinite, planovi na nacional-ni parkovi, so izrabotka na urbanisti~ki planovi na gradovite i nasele-nite mesta, kako i so konkrtetni investicioni aktivnosti vo prostorot.Zna~i so donesuvawe na planovi za oddelni podra~ja se ostvaruva reali-zacijata na osnovnite postavki utvrdeni so Planot.

Vo periodot od 1973 do denes, doneseni se: Prostorniot plan naregionot Isto~na Makedonija, prostornite planovi na Polo{kiot re-gion, Ohridsko-Prespanskiot region, regionot Mariovo, nacionalniteparkovi �Gali~ica�, �Mavrovo� i �Pelister�, Prostoren plan na akumu-lacijata �Kozjak�, PP na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e, prostorniteplanovi na 25 porane{ni op{tini i na gradot Skopje, a zapo~nata eizrabotkata na regionalnite planovi: PP na slivnoto podra~je na rekaTreska; informaciono-dokumentaciona faza i podgotvitelni aktivnos-ti na PP na Ohridsko-prespanski region; i PP na op{tina Star Dojran.

So Predlog Prostorniot plan na Republika Makedonija ne e defi-nirana generalna regionalna podelba, odnosno ne se utvrdeni ekonom-ski regioni. Me|utoa promenite na uslovite na razvoj vo Makedonijaosobeno procesite koi dominiraa vo period na tranzicija, politi~katapluralizacija, demokratizacijata, jakneweto na pazarniot mehanizam,privatnata sopstvenost i institucionalnoto pribliùvawe kon Evrop-skata unija, go aktueliziraat regionalnoto pra{awe, odnosno regional-noto planirawe, razvoj i politika.

Vo posledata decenija, osobeno vo uslovi na mo{ne sloèni proce-si na tranzicija, prisutno e soznanieto deka proizvodnite sili ne moàtsami po sebe da obezbedat pouramnoteèn razvoj. Imeno, ekonomskiteaktivnosti, sledej}i gi pazarnite signali se koncentriraat na ve}e raz-vienite prostori-regioni, koi imaat potencijali za razvoj. Vo vakviuslovi, imperativno se nametnuva potrebata od aktivna uloga na dràvataso koja }e se pottiknat i poddràt razvojnite trendovi. Vo taa nasokadràvata, so utvrduvawe na adekvatna regionalna politika i regiona-

127

Diskusija

len pristap vo razvojot, }e sozdade pretpostavki za iskoristuvawe nakomparativnite i konkurentski prednosti na regionite, so cel obezbe-duvawe racionalna upotreba na resursite i vospostavuvawe poramnome-ren regionalen razvoj kako pridones za sevkupniot razvoj na Makedoni-ja.

Realnata potreba za regionalizacija e povrzana so racionalnataorganizacija i koristewe na prostorot, odnosno so racionalna organi-zacija na vkupnite ~ovekovi aktivnosti vo prostorot, vklu~itelno iaktivnata ekonomska politika i posebno razvojna politika na dràvata.

Razvojot kako dinami~en i promenliv proces so svojata ekonomska,socijalna i vremenska dimenzija se slu~uva vo odreden prostor vo koj{to vo interakcija se odvivaat sloèni procesi, ograni~uvawa i konf-likti, karakteristi~ni za toj prostor. Ottuka proizleguva i potrebataza utvrduvawe koncept za izdvojuvawe i diferencijacija na poedine~niteritorijalni podra~ja vo ramki na eden integralen prostor, koi se izd-vojuvaat so svoite specifi~ni problemski ili prednostni karakteris-tiki. Na toj na~in se izdvojuva regionot vo koj so odreden planski pristapmoè da se naso~i razvojniot proces kon racionalno koristewe, organi-zirawe i ureduvawe na toj prostor.

So cel preku soodvetna politika na ravnomeren razvoj da se obez-bedat uslovi za podinami~en razvoj i racionalno itegrirawe na celiotprostor, potrebno e da se imaat vo predvid poedine~nite prostori, niv-nite specif~nosti, komparativni prednosti i ograni~uvawa, pri toapreferiraj}i gi principite na ekonomska efikasnost, blagosostojba iza{tita na ̀ ivotnata sredina.

Vo sega{niov moment, posle izminata decenija od po~etokot na pro-cesot na tranzicija, dolgoro~nite problemi i posledici od ekonomska isocijalna priroda, negativno se reperkuiraat vrz revitalizacijata ikonsolidiraweto na stopanstvoto. Ovie pojavi vlijaat i na regionalenplan. So toa se potencira aktuelnosta na pra{aweto i problematikatana regionalniot razvoj na Makedonija.

Obezbeduvawe uslovi za regionalen pristap vo razre{uvaweto narazvojnite problemi vo oddelni podra~ja, odnosno regioni, pretstavuvaneophodnost i vo novata konstelacija na razvoj na ekonomskite tekovivo prostorot na obedineta Evropa i tekovnite procesi za asocijativno~lenstvo na Makedonija vo Evropskata unija. Pri ova, so prou~uvawe naregionalniot razvoj i koncipiraweto na efikasna politika na regiona-len razvoj }e se ovozmoì postignuvawe na fundamentalnite celi naekonomskata i socijalnata kohezija i odr`liv razvoj na nacionalno nivo.So adekvatni merki i instrumenti na regionalnata politika, }e se pot-tiknat i pomognat op{tinite vo ostavruvawe na nivnite razvojni celi.

128


So zaedni~ko deluvawe na op{tinite vo mobilizirawe na sopstvenitesili i aktivirawe na site razvojni potencijali (~ove~ki kapital, pri-rodni, finansiski i drugi resursi), }e se sozdade ambient za podobruva-we na konkurentnosta na firmite na doma{niot i me|unaroden pazar,podignuvawe na standardot na ìveewe i blagosostojba na gra|anite voregionot i po{roko.

So ogled na sloènosta i kompleksnosta na pra{aweto na regiona-lizacijata i regionalniot razvoj, neophodno e da se pristapi kon izrabot-ka na koncept za regionalen razvoj na Makedonija, vo koj so stru~en,nau~en i konzistenten pristap baziran na objektivno utvrdeni soznani-ja, kriteriumi i argumenti i sestrana kompleksna analiza na brojni po-datoci i informacii }e moè da se utvrdat reprezentativni indika-tori i parametri za diferencirawe na regionite na prostorot nadràvata.

Preku analiti~ki pristap zasnovan na seopfatni nau~no stru~niistraùvawa na izbrana baza na podatoci za: naselenieto i rabotnatasila, stopanskata struktura i stopanskite kapaciteti, objektite na op{-testveniot standard, stanovite, komunalnite i drugi objekti, infras-trukturnite sistemi, javnite funkcii i t.n., zemaj}i gi predvid prirod-nite karakteristiki i vrednosti, moè da se izdvojat prepoznatlivi re-gionalni celini so svoite regionalni centri.

Vo procesot na definirawe na regionalnata politika, principi-te, instrumentite i instituciite na taa politika treba da se usoglasatso principite na regionalnata politika na Evropskata unija, {to }epridonese kon pozabrzano integrirawe i aplicirawe na na{ata dràvavo site trendovi i slu~uvawa vo regionot i po{iroko vo Evropa.

Spored dosega{nite iskustva i soznanija, objektivno realen pristapza utvrduvawe na makro ili mikro prostorni celini-regioni, e polari-zacionata i gravitacionata funkcija na gradovite, so svoite resursnipotencijali.

Objektivnata regionalizacija }e sozdade uslovi preku sistemot naprostorno planirawe da se izrabotuvaat prostorni planovi na institu-cionaliziranite regioni vo koi so definiranite nasoki za razvoj i ure-duvawe na prostorot, odredbite za realizacija i soodvetnite merki naregionalnata politika, }e se prodonese za ostvaruvawe na osnovnite celina Prostorniot plan na dràvata: ravnomeren regionalen razvoj, stabil-nost, za{tita na ìvotnata sredina i integrativen odr`liv razvoj naceliot prostor na dràvata so {to moè da se kaè deka Makedonija giprifa}a predizvicite na sovremenoto planirawe na prostorot.

129

Diskusija

Jadranka \or|ievadiplomiran ekonomist od Probi{tip

STRATEGIJATA ZA REGIONALENRAZVOJ IMPERATIV ZA POTIKNUVAWE

NA RAZVOJOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Posebna ~est mi e i golemo zadovolstvo {to prisustvuvam na ovojeminenten nau~en sobir i izrazuvam blagodarnost na organizatorite {tome pokanija. Temata koja e predmet na dene{niot nau~en sobir e mnoguaktuelna i zna~ajna. Otsustvoto na programata za regionalen razvoj naRepublika Makedonija nepovolno se odrazuva vrz konsolidacijata i raz-vojot na oddelnite regioni vo zemjata. Jas doa|am od isto~niot del naMakedonija i svedetel sum na unazaduvaweto na razvojot, zatvaraweto napostojnite kapaciteti, otpu{tawata od rabota na rabotnicite i iselu-vawe na rabotnosposobnoto naselenie kako vo drugite regioni na Re-publika Makedonija taka i vo stranstvo. Taka na primer vo industriski-ot grad Probi{tip, kako {to spomena prof. d-r Natalija Nikolovskavo ne taka dale~no minato najrazvienata op{tina vo Makedonija, se zat-vorija bez malku site pretprijatija me|u koi dva golemi izvozno orien-tirani kapaciteti: rudinicite za olovno-cinkovna ruda i fabrikata zaakumulatori koi pretstavuvaa nositeli na vrabotuvaweto i razvojot naceliot toj region, koi imaa i ogromno zna~ewe za platniot bilans naRepublika Makedonija.

Bidej}i nema izgradba na novi kapaciteti {to moè da pridonesatza zgolemuvaweto na vrabotuvaweto, eden od najrazvienite regioni koj

130


privlekuva{e stru~ni kadri od celata zemja, i vo koj nao|aa vrabotuva-we rabotnici od celiot toj region, se pretvori vo grad na ste~ajci itehnolo{ki vi{oci, {to mnogu negativno se odrazuva i na ostanatitedejnosti kako {to se trgovijata, ugostitelstvoto, uslu`nite dejnosti it.n.

Za nadminuvaweto na ovie problemi odgovor treba i moè da dadestrategijata za regionalen razvoj koja se zagovara vo site referati pod-gotveni na ovoj nau~en sobir. A eve slu{navme i diskusii koi ukaùvaatna potrebata i zna~eweto {to izrabotkata na edna takva strategija bigo imala za razvojot na Republika Makedonija.

Vo idnata regionalna politika smetam deka zna~ajno mesto trebada se dade na promocijata na potencijalite na oddelnite regioni i vrztaa osnova sozdavawe na uslovi za priliv na stranski direktni investi-cii. Ova go napomenuvam zatoa {to regionot od kade {to doa|am raspolagaso prirodni bogatstva, tradicija, izgradeni kapaciteti, stru~na rabotnasila, izgradena infrastruktura me|utoa, nedostasuva kapital za isko-ristuvawe na ovie potencijali.

Za prestruktuirawe na postojnite kapaciteti i barawe na stran-ski partneri neohodno e kadrovsko ekipirawe na pretprijatijata i for-mirawe na dobri menaxerski timovi. Pokraj ova so regionalnata politi-ka na nivo na dràvata treba da se sozdavaat uslovi za koristewe napovolni bankarski krediti, bidej}i sega{nite kamatni stapki, kako {toznaeme, se premnogu visoki i ne se atraktivni za stopanskite subjekti.

So regionalnata politika treba da se sozdavaat uslovi i za pogole-ma me|uop{tinska sorabotka za re{avawe na zaedni~kite pra{awa kakoi sorabotka pome|u oddelni sosedni regioni.

Na ovoj nau~en sobir slu{navme pove}e sugestii i predlozi i dob-ro e {to {to }e usvoime zaklu~ocite i preporaki vrz osnova na dene{-nata razmena na mislewa.

]e zavr{am so konstatacijata deka izrabotkata na strategija za re-gionalen razvoj na Republika Makedonija e od imperativno zna~ewe zarazvojot na op{tinite, regionite i dràvata. Poradi ova regionalnotoplanirawe, kako {to vpro~em slu{navme na ovoj nau~en sobir, pretstavu-va eden od osnovnite preduslovi za vlez na Republika Makedonija voEvropskata unija.

131

Diskusija

Prof. d-r Vesna StojanovaEkonomski institut-Skopje

ITALIJANSKI MODEL ZALOKALEN I REGIONALEN RAZVOJ

Prof. d-r Kiki Mangova- Powavi}, kako i nekoi gradona~alnicikoi postavija pra{awa i u~estvuavaa vo diskusijata posebno vnimanieposvetija na lokalniot razvoj. Pottiknata od ova jas }e elaboriram ne-koi aspekti svrzani so italijanskite iskustva vo domenot na t.n. terito-rijalno dogovarawe za ostvaruvawe na lokalen-regionalen razvoj.

Opfatot na takvite instrumenti e za realizacija na intervencii-te vo sektorite na industrijata, agroindustrijata, uslugite, turizmot ina infrastrukturnite raboti koi se funkcionalno integrarirani vooddelnite vidovi na dejnosti, a se definiraat kako celi na promocijatana lokalniot razvoj vo subregionalen ambient.

Takvite instrumenti na ekonomsko planirawe od dolu se kvalifiku-vaat od momentot koga nastanuvaat i se mobiliziraat ve}e vo fazata nadefinirawe na preduslovi za razvojnite proekti, zaedno so javnite iliprivatni institucii-nositeli, pokraj pretstavnicite na lokalnite ra-botodava~i i na rabotnicite, na podra~jeto za koe se odnesuva dogovo-rot. Zaedni~kata ̀ elba na takvite subjekti na dogovorot se sankcioniraso potpi{uvawe na t.n. protokoli za namera.

So takvite protokoli od strana na zainteresiranite u~esnici sesankcionira mo`nosta za iskoristuvawe na uslovite so maksimalna admi-nistrativna fleksibilnost, so krajno povolni odnosi so sindikatot, so

132


definirawe na uslovite za sigurnost, kako za instituciite taka i zapoedincite i so olesnuvawe na pristapot do krediti.

Potoa sleduva definirawe na planot za usoglasuvawe na dogovo-rot, koj moè da se odviva vo tri sukcesivni fazi: aktivirawe, potpi-{uvawe i realizacija.

1-ta faza bi trebalo da dovede do aktivirawe na site potencijalniu~esnici vo sklu~uvaweto na teritorijalniot dogovor, na inicijativana edinicata na lokalnata samouprava na ~ija {to teritorija se planirasklu~uvawe na takov dogovor. Uslov za aktivirawe e ispolnuvawe na sled-nite barawa, koi vo idnina bi trebalo podednakvo da gi obezbedat siteidni u~esnici izrazeni preku eventualnite dopolnitelni protokoli zanamera:

a) postoewe na usoglasenost me|u socijalnite partneri ({to se po-kaùva so etablirawe na zaedni~ko telo za pregovori) verifi-kuvano preku potpi{uvawe na poseben protokol za namera zateritorijalna sorabotka;

b) raspolo`livost na investicioni proekti za pretpriemni~kiinicijativi i/ili za infrastrukturni intervencii vo razni sek-tori na industrijata, agroindustrijata, turizmot, so poseben os-vrt kon kooperacijata me|u podra~jata od regionot;

c) integrirawe na site razli~ni inicijativi, vklu~itelno i in-frastrukturni proekti, vo edinstvena strate{ki razvojna pro-grama za dadenoto podra~je.

Pritoa, fazata na aktivirawe se odviva simultano niz raznite pod-ra~ja vo regionot (koi moè da se i vo razli~ni dràvi).

Kone~no, fazata na aktivirawe na teritorijalnoto dogovarawe tre-ba da zavr{i so usoglasena razvojna strategija za regionot, verificira-na niz potpie{anite protokoli za nameri na sekoe od podra~jata vo re-gionot.

Promotori na teritorijalniot dogovor se javnite institucii koidejstvuvaat na lokalno nivo i pretstavnici na site kategorii na zain-teresirani pretpriema~i, rabotnici, drugi privatni u~esnici, nevladi-niot sektor i sl.

Potpisnici na teritorijalniot dogovor, pokraj promotorite moàtda bidat i:

- drugi lokalni javni institucii vklu~eni vo aktiviraweto nadogovorot;

- lokalni pretstavnici na pretpriema~ite i rabotnicite koi sezainteresirani;

133

Diskusija

- privatni u~esnici;

- ELS, pretstavnici na regionot ili podra~jeto na ~ija {to ter-itorija se planiraat aktivnostite;

- bankite i regionalni finansieri;

- eventualno formiran konzorcium za kolektivni garancii;

- ili, pak, konzorcium za industriski razvoj i dr. koi {to dejstvu-vaat na teritorijata za koja se sklu~uva dogovorot.

Sekoj potpisnik e obvrzan da gi sproveduva svoite prava i obvrskiod negova kompetentnost predvideni za realizacija na dogovorenoto. Pri-toa, regionot preku zaedni~ki regionalen bord, formiran so u~estvo nagradona~alnicite i pretstavnicite na raznite asocijacii, konzorciu-mi i sl., rakovodi so site aktivnosti. Toj, osobeno treba da se angaìraza inicirawe na dogovorot vo fazata me|u aktiviraweto i postojniteinicijativi koi se ve}e aktivirani vo regionalnite programi, vklu~i-telno i onie koi se od komunalna (op{tinska) va`nost. Vo taa smisla,negova }e bide i ulogata na animator na bankite i lokalnite finansi-eri za da gi poddràt proizvodstvenite inicijativi za onoj del od investi-ciite koj nema da bide pokrien od resursite na investitorite ili javnitefinansiski izvori (od raznite fondovi).

Prakti~no, regionalniot bord e i odgovoren subjekt koj }e garanti-ra koordinacija i realizacija na dogovorot, obezbeduvaj}i pritoa deka:

- interesite na site razli~ni potpisnici na dogovorot }e bidatpretstaveni na unitaren na~in;

- }e gi aktivira tehni~kite i organizaciskite resursi;

- }e go verifikuva po~ituvaweto na potpi{anoto od potpisnici-te i da odlu~uva za eventualni odlagawa ili nu`ni promeni;

- }e osigura monitoring (sledewe) i verifikacija na rezultatite;

- }e promovira razni zdruùvawa, sredbi, koordinacija i sl. nauslugite i razni drugi inicijativi koi bi bile korisni za dogo-vorot;

- }e mu prezentira na nadle`noto ministerstvo (sekoj vo svojatazemja) semestralni izve{tai vo odnos na fazata na realizacijana dogovorot;

- }e pokrenuva inicijativi pred nadle`nite organi (sekoj vo svo-jata dràva) za izmeni na legislativata zaradi obezbeduvawepravna ramka za funkcioniraweto na regionot i harmonizacijaso evropskata regulativa i tn.

134


Vo sodrìnata na dogovorot treba da bidat nazna~eni:

a) specifi~nata i primarna cel za lokalniot razvoj koj e komple-tiran kako programa i negovata komplementarnost so generalni-te nasoki na regionalnite razvojni programi;

b) odgovorniot subjekt;

c) pravata i obvrskite na sekoj potpisnik za aktivirawe na dogo-vorot;

d) aktivnostite i intervenciite {to treba da se realiziraat, soozna~uvawe na izvr{itelite, vremenskata dinamika i na~inite(modalitetite) na aktivirawe;

e) finansiski plan i vremenski planovi na tro{oci za sekoja ini-cijativa i/ili aktivnost koja }e treba da se realizira, soozna~uvawe na vidot i na edinkata od eventualni finansirawai javni pridonesi barani za potrebite na specifi~nite resur-si nameneti od razni fondovi za potrebite na dogovorot, kakoi za ostanatite izvori (resursi) dràvni, regionalni, lokalniili komunalni;

f) spogodba me|u javnite subjekti koi se vklu~eni vo koi treba dase specificira:

- pristapnicite koi imaat soodvetna kompetentnost, vklu~i-telno i onie koi se odnesuvaat na infrastruikturnite inter-vencii funkcionalno povrzani so realizacijata i razvojot nainvesticiite;

- aktite koi na kraj }e treba da se donesat za da se poednostavi izabrza administriraweto;

- aktite dogovoreni me|u razli~nite administracii vo regionotkoi se zainteresirani za urbanisti~kite instrumenti i za za-mena na grade`nite koncesii;

- uslovite vo ramki na koi u~esnicite treba da dejstvuvaat;

- pretstavnici na t.n. administrativni delegati za da ja defini-raat pravnata ramka za regionalniot dogovor, u~esnicite ikrajnite rokovi i uslovi na dogovorot;

- potpisnicite na dogovorot se individualiziraat, pome|u jav-nite u~esnici t.e. odgovorniot subjekt, ili pak moè da formi-raat me{oviti dru{tva, ili pak da u~estvuvaat vo takvi asoci-jacii.

135

Diskusija

Nadle`noto ministerstvo vo sekoja od zemjite ~lenki vo regionot,vrz osnova na verifikuvanoto usoglasuvawe na protokolite za namera,}e treba da:

- ja potvrdi validnosta na dogovorot vrz osnova na preporakatana bankata koja e odgovorna za takvi mislewa, so toa {to gianalizirala site oddelni pretpriemni~ki inicijativi vo dogo-vorot i sekoja infrastrukturna intervencija, i ja potvrduva is-polnetosta na preduslovite i potrebnite resursi koi se pred-videni vo uslovite za koristewe sredstva od fondovite;

- go dobavuva misleweto na regionot, dokolku toj ne e zastapenme|u potpisnicite na dogovorot;

- potvrduva so dekret deka dogovorot moè da se realizira.

Soodvetniot minister, vo rok od 60 dena od objavuvaweto na dekre-tot za potvrduvawe, go podnesuva dogovorot za potpi{uvawe.

Vo dogovorot moè da se ostavi mesto za dopolnitelni protokoliza namera vo vrska so prethodnite inicijativi za investirawe, koi istotaka }e podleàt na verifikacija soglasno preduslovite, isto onakakako {to be{e definirano vo procedurata za aktivirawe na dogovorot.

Po potpi{uvaweto na dogovorot i eventualnite dopolnitelni pro-tokoli, odgovorniot subjekt go dava dogovorot vo soodvetnite fondoviza razvoj:

- so detalen redosled na planiranite aktivnosti, so nazna~uvawena javnite resursi potrebni za sekoja aktivnost, i nivnata sood-vetnost za da baraat sredstva od resursite na fondovite;

- lista na subjekti korisnici na finansiraweto so ozna~uvawena bankarskite smetki preku koi }e se realiziraat pla}awata;

- finalna dokumentacija relevantna za site barani instrukciiza takvi isplati od fondovite.

Razvojniot fond (fondovi, vo sekoja od zemjite ~lenki vo teritori-jalniot dogovor na regionot) vo rok od 30 dena od denot na dostavuvawe-to na baraweto gi stava na raspolagawe baranite sredstva vrz osnova nakvotite rezervirani za teritorijalnite dogovori za razvoj na nerazvi-enite podra~ja.

Vo ovaa smisla, dokolku balkanskite zemji definiraat svoi politi-ki za prioritet na regionalniot razvoj i za taa namena formiraat iposebni fondovi za negovo finansirawe, toga{ lesno bi moèlo da gisinhroniziraat svoite aktivnosti vo edinstvena politika za poddr{kana sorabotkata na svoite stopanstva. Imeno, dokolku sekoja zemja vo svoiramki obezbeduva 40% od potrebnite sredstva za pretpriemni~kite idei

136


na stopanskite subjekti na svoja teritorija (spored pogore iznesenataprocedura), i dokolku pri toa kako kriteriumi za izbor na proektite{to }e se finansiraat gi poso~i: unapreduvawe na efikasnosta i produk-tivnosta, da obezbedile kooperacija so najmalku dva partneri od regionot,da obezbedile u~estvo i na nekoja nau~na/konsultantska i sl. instituci-ja. Vo takov slu~aj, site zemji u~esni~ki vo zaedni~kiot proekt proporci-onalno bi go delele sopstvenoto u~estvo vo onie 40% poddr{ka na nekojproekt, a istovremeno i stopanskite subjekti isto taka bi go delele sop-stvenoto u~estvo vo ostatokot od 60% vo vkupno potrebnite sredstva zarealizacija na proektot. Vo slednata faza, potencijalnite investitori(raznite finansiski institucii i individualni investitori) vo sekojazemja u~esni~ka vo proektot, isto taka bi moèlo da gi sinhroniziraatsvoite vloùvawa, {to kone~no }e se finalizira vo zaedni~ki progres.

Isto taka, vladite na zemjite vo regionot bi moèle da iniciraatformirawe na povrzani elktronski mreì, sozdavaj}i na toj na~in us-lovi za neposredno povrzuvawe i kooperirawe vo najrazli~ni sferi nastopanskoto dejstvuvawe. Dokolku na vakov na~in bi se formirale bazina podatoci na pretprijatijata zainteresirani za kooperacija, za ino-vacija, za osvojuvawe na novi pazari i sl., potoa dokolku bi se izgradileedinstveni kriteriumi za prioritetnost pri finansiraweto na vakvitezaedni~ki proekti, vo sekoja od zemjite od regionot, voedno bi se ovoz-moìlo i zna~itelno zgolemuvawe na raspolo`liviot fond na sredstvaza tehnolo{ki razvoj na celiot region.

Pokraj vladinite, ne pomal pridones moè da se obezbedi i od raz-nite nevladini fondacii, zdruènija i privatni biznismeni, koi vrzosnova na koristeweto na raznite oblici na partnerstvo me|u javniot iprivatniot sektor, isto taka bi moèle aktivno da se vklu~at vo proek-tite koi obezbeduvaat regionalna sorabotka, so ednovremeno, povtornokoncentrirawe na sredstvata so koi raspolagaat.

Finansiraweto na razvojot na kadrovskite resursi vo regionot,moè da rezultira so dopolnitelen pozitiven efekt, vo smisla na zaem-no iskoristuvawe na raspoloìvite humani resursi, ili specijalizaci-ja na kadrite vo ramki na prethodno odobrenite razvojni proekti, vonekoja od zemjite u~esni~ki vo proektot, dokolku imaat komparativniprednosti vo taa oblast. Isto taka so izvesnost }e moè da se pretpostavii atraktivnosta na vakvite regionalni proekti za stranskite investi-tori, zatoa {to prakti~no }e moè da o~ekuvaat multiplicirani pri-nosi od svoite investicii (za razlika od vloùvawata da pretpostavimesamo vo edna zemja), vo proekt so lokalno zna~ewe.

Sekako, odlukata dali nekoj proekt }e se finansira ili ne vo naj-golema merka }e zavisi od interesot na potencijalnite investitori, koi

137

Diskusija

}e treba da se pojavat vo ramkite na 60% od sredstvata koi }e treba da giobezbedat stopanskite subjekti, nositeli na proektot. Dali pri toa }ese koristat kreditni linii so povlasteni kamatni stapki i/ili grejsperiodi na otplata ili, pak, investitorite }e sakaat da odat na vloù-vawa vo sopstveni~ki udeli ili, pak, }e se iskoristat raznite varijantina finansirawe preku finansiskite pazari, }e zavisi od interesot nainvestitorite. Vakvata procedura za izbor za finansirawe na opredele-ni regionalni proekti }e obezbedi nivno vrednuvawe i ocenka niz nekol-ku filtri: prvo filterot na oddelnite stopanski entiteti koi go ini-cirale zaedni~kiot proekt, vtoro vladiniot, dali zemjata e zainteresi-rana za poddr{ka na takov razvoen proekt, a potoa i filterot na poten-cijalnite investitori.

Kolateralen pozitiven efekt, nesomneno moè da se o~ekuva i vopolesniot pristap i nao|awe partneri i na pazarite na razvienite zemji,preku povrzuvawe na regionalnite mreì za regionalno povrzuvawe itehnolo{ki razvoj. Vsu{nost, na vakov na~in }e moàt da se obezbedat idopolnitelni izvori na finansirawe i partneri od razvienite zemji vosvetot, a so toa i transfer na nivniot know-how vo regionalnite proek-ti.

138


139

Diskusija

Stefan Stoimenovdiplomiran ekonomist od Ko~ani

RAZVOJOT NA OP[TINATA KOÂNI

Najnapred blagodarnost do organizatorite {to me pokanija da pri-sustvuvam na ovoj nau~en sobir koj e od interes za celata zemja, a vo tieramki i na Ko~ani, op{tinata od koja doa|am. Ovoj nau~en sobir prediz-vikuva interes bidej}i Ko~ani pred osamostojuvaweto be{e relativnorazviena op{tina, a vo tranzicioniot period zaostanuva vo razvojot.Poradi ova o~ekuvame deka so programata za regionalniot razvoj na Re-publika Makedonija, za koja ovoj nau~en sobir se zalaga, }e se sozdavaatuslovi za pottikuvawe i na razvojot na Ko~ani.

Vo ovaa prilika, dozvolete mi da ukaàm na nekoi pokazateli zaostvareniot razvoj na Op{tina Ko~ani, pri {to posebno sakam da janaglasam potrebata od poddr{ka na razvojot so merki i sredstva koi }ese predvidat vo strategijata za regionalen razvoj na Republika Make-donija.

Op{tinata kako lokalna samouprava e sostavena od 18 naseleni mes-ta, a gradot e administrativen, trgovski i industriski centar.

Ko~ani se nao|a vo isto~niot del na Republikja Makedonija, zaze-maj}i ja severnata strana na Ko~anskata Kotlina i ima postavenost konpodno`jeto na Osogovskite Planini. Niz gradot pominuva magistralna-ta soobrakajnica, so koja Ko~ani se povrzuva so sosednite gradovi naCentralna Makedonija.

140


Soobra}ajno zna~ewe ima i postojnata ̀ elezni~ka linija izgrade-na vo 1926 god. Preku nea Ko~ani se povrzuva so Skopje i drugite gradovivo Republikata i nadvor od nea, vklu~uvaj}i se vo me|unarodniot ̀ elez-ni~ki soobrakaj.

Op{tinata Ko~ani kako osnovna teritorijalna edinka vo ramkitena Republika Makedonija ima zna~ajno mesto vo op{testveno ekonom-skiot razvoj na nacionalnata ekonomija.

Pred novata teritorijalna podelba, sprovedena vo 1997 god. Op{tinaKo~ani zafa}a povr{ina od 577 km2 so broj na ìteli 48.105, so gustinana naselenost od 83 ̀ iteli na 1 km.2 So ova Ko~ani ima pogolema gustinana naselenost za 10 % vo odnos na prose~nata gustina vo Republika Make-donija koja iznesuva 75 ìteli na 1km2.

So novata teritorijalna podelba koga vo Republika Makedonija seformiraa 123 op{tini vo op{tinata Ko~ani se formiraa 5 novi op{tinii toa: Ko~ani, Zrnovci, Orizari, Oble{evo i ê{inovo.

Poradi nemawe na podatoci za novite op{tini, vo ovoj prilog }ese napravi obid da se sogleda razvojot na starata op{tina Ko~ani.

Ko~anskiot region so svojata okolina prostorno e smesten na obo-dot od Kratovsko-Zletovskata oblast pome|u jasno definirani rudni na-o|ali{ta. Od istok se nao|a Saskata Provincija, od zapad ZletovskataProvincija, od sever Torani~kata i od jug Bu~imskata Provincija. Ovojprostor odsekoga{, pa i denes raspolaga so prirodni rudni i geotermal-ni nao|ali{ta kako od metali, taka i od nemetali.

Od metalite vo centralniot Osogovskiot Masiv prisutni se: baka-rot, olovoto, cinkot i èlezoto. Ovie potencijali nudat objektivnipreduslovi za istraùva~ko-eksploatacioni raboti so mo`nost za konk-retno ekonomsko efektuirawe.

Nemetalite vo Ko~anskiot region se jasno izrazeni so konkretnoefektuirawe preku organizirana eksploatacija, posebno na opalskatabre~a vo s. Span~evo, vo rudnikot za nemetali Opalit vo s.ê{inovo, soproizvodna programa od pra{kasti i granulirani proizvodi koi nao|aat{iroka primena vo grade`ni{tvoto i hemiskata industrija.

Postojat golemi nao|ali{ta na glinata koja so organizirana eksplo-atacija i izrabotka na materijali nao|a golema primena vo grade`ni{-tvoto.

Vo re~nite terasi na rekite Bregalnica, Orizarska i Osojnica senao|aat peskovi ~akali od koi so organizirana separacija se dobiva vi-sokokvaliteten kvarc, kvarcit i kvarcen pesok.

141

Diskusija

Na teritorijata na Op{tina Ko~ani e verificirano leì{te nageo-termalna voda vo Podlog-Bawa. Po utvrduvaweto na rezervite od157 milioni m3 voda so temperatura pogolema od 500 vo 1985 g. izgraden egeotermalniot sistem za eksploatacija na termalnite vodi.

Geotermalnite vodi se koristat vo oranèriskoto proizvodstvo,vo industrijata kako ~ista toplotna energija, a so svojot hemiski sostave prijatna i blagorodna za piewe, poradi {to ve}e raboti f-ka za polne-we na voda.

Na teritorija na Op{tina Ko~ani ima ve{ta~ko ezero so kapaci-tet od 2,4 milioni m3.

Vo regionot na Ko~ani raboti Hidromeliorativniot sistem�Bregalnica�, organiziran za navodnuvawe na obrabotlivite povr{ini.

Sistemot za navodnuvawe ja koristi akumulacijata od brana �Kali-manci� so kapacitet od 110 milioni m3 i brana �Grad~e� kako i proto~nitereki.

Mo`nost za zgolemuvawe na proizvodstvoto nudat i resursite vozemjodelstvoto koe pretstavuva tradicionalna stopanska granka za kojapostojat povolni prirodni i agrotehni~ki uslovi, a najgolem del odobrabotlivite povr{ini se navodnuvaat od postoe~kite vodni kapac-iteti i razgranetata kanalska mreà.

Vkupnata zemjodelska povr{ina na Op{tina Ko~ani iznesuva 57.018ha, od koi vo op{testven sektor otpa|a 33.286 ha, a vo individualen sek-tor 23.732 ha.

Vo strukturata na vkupnata povr{ina individualniot sektoru~estvuva so 32 %, a op{testveniot sektor so 58 %. Od vkupnata povr{inaobrabotlivata povr{ina iznesuva 16.922 ha, livadi 410 ha, pasi{ta 16.144ha, {umi 21.052 ha i neobrabotlivo zemji{te 3.402 ha.

Spored popisot od 1994 god. Op{tina Ko~ani ima vkupno 32.051ìteli, 9.201 domakinstvo, 10.747 stanovi i 2.790 zemjodelski stopanst-va. Op{tinata ima visokostru~ni kadri od koi so visoko obrazovanie1.219, a so vi{e 1.024 lica. Ovoj kadar pretstavuva potencijal koj moèda se nosi so predizvikot na vremeto, prilagoduvawe na proizvodstvotosprema potrebite na pazarot, kako i unapreduvawe na sorabotkata sostranski partneri.

Vo periodot pred osamostojuvaweto na Republika Makedonija Op{-tinata Ko~ani ostvari intenziven razvoj i formira stopanska struktu-ra so koja se zastapeni dejnosti koi dava karakteristiki na razvienoindustrisko i zemjodelsko proizvodstvo.

142


Izgradeni se slednive kapaciteti:

- F-ka za proizvodstvo na hartija, kako edinstven kapacitet voRepublikata;

- F-ka za avtomobilski delovi �Ruen�;

- F-ka za proizvodstvo na finalni i polufinalni proizvodi oddrvo ;

- �IFV�, Ko~ani;

- Fabrika za proizvodstvo na bra{no, peciva i prerabotka naoriz �@ito oriz�;

- F-ka za konfekcija �Prima�;

- Trgovsko pretprijatie �Nova Trgovija� so razviena trgovskamreà vo gradot i naselenite mesta i so izgradena stokovna kuka,kako i proda`ni prostori vo pogolemite naseleni mesta;

- Soobra}ajnoto pretprijatie �Atom�, kapacitet vo tovarniot soo-brakaj so adekvatna golemina na patni~ki soobra}aj kako i pro-pratni dejnosti: izrabotka na ~eli~ni konstrukcii, vodovod ikanalizacija;

- Pe~atnicata �Mladost�, opremena so sovremeni ma{ini zaizvr{uvawe na dejnosta;

- Zemjodelski kombinat �Ko~ansko Pole� so razvieno proizvod-stvo na ìtni kulturi;

- Zemjodelski zadrugi �Galeb�, �Mo{a Pijade�- Gorni Podlog i�Zrnovka� Zrnovci.

Vakvata stopanska stuktura ovozmoì Ko~ani da se vbroi vo srednorazvienite op{tini vo ramkite na Republika Makedonija so golem brojna vraboteni. U~estvoto na brojot na vraboteni vo vkupniot broj na vra-boteni vo Republikata vo 1990 g. iznesuva{e 2,3 %. Vo op{testveniotproizvod na Republikata Ko~ani u~estviuva{e so 2,5%.

Ostvareniot razvoj na gradot, pred osamostojuvaweto na RepublikaMakedonija, se odviva{e vo uslovi na edinstveniot jugoslovenski pazarna koj se vr{e{e realizacija na gotovi proizvodi i nabavka na surovinii repromaterijali, kako i so razviena stopanska sorabotka so jugosloven-skite republiki. Gotovite proizvodi na industriskite kapaciteti odop{tinata, prete`no se realiziraa na edinstveniot jugoslovenski pa-zar, a eden del od proizvodstvoto se realizir{e so izvoz vo isto~no evrp-skite zemji, zapadnite zemji i Bliskiot Istok.

Razvojot na industriskite kapaciteti i zemjodelieto vo Op{tinatase potpira{e na intenzivna investiciona aktivnost, a kako izvori za

143

Diskusija

finansirawe se koriste{e Fondot na federacijata, kako najpovolen voodnos na kamatnata stapka i rokot na vrakawe. Isto taka bea koristenii krediti od Stopanska banka i drugi banki.

Za razvojot na oddelni kapaciteti, a osobeno za f-kata za avtomo-bilski delovi �RUEN� Ko~ani se koristeni i stranski krediti.

Po osamostojuvaweto radikalno se promenija uslovite na stopanisu-vawe, se izgubi pazarot vo biv{ite jugoslovenski republiki koi se trans-formiraa vo dràvi, se vospostavi grani~en i carinski reìm, nastanaavoeni sudiri vo prostorite na porane{na SFR Jugoslavija i sli~no.Vakvite uslovi na sopanisuvawe predizvikaa rapiden pad na industrisko-to i zemjodelskoto proizvodstvo, a za namalenoto proizvodstvo koe seostvaruva{e, treba{e da se baraat drugi pazari, poradi {to u{te pove}ese uslo`nija uslovite na stopanisuvaweto.

Razvoj vo op{tinata Ko~ani zastana i se vospostavija trendovi sonadolna linija. Pogolem broj na proizvodstvenite kapaciteti go namalijaproizvodstvoto ( f-ka za avtomobilski delovi Ruen, f-ka za konfekcis-ko proizvodstvo Prima, a f-kata za celuloza hartija prestana so rabota,dodeka zemjodelskoto proizvodstvo (orizot ) stoe{e nerealiziran.

Procesot na privatizacijata se odviva bavno i sÈ u{te trae. Ne seprivatizirani: f-ka za avtomobilski delovi �Ruen� Ko~ani, fabrika zaproizvodstvo na bra{no, peciva i prerabotka na oriz �@ito oriz�, f-kaza konfekcija �Prima�, soobrakajnoto pretprijatie �Atom�(necelosno).

Po osamostojuvaweto na Republika Makedonija prestanaa izvoritena finansirawe. Poradi ova investiciite vo op{tina Ko~ani beleàtpad koj se ilustrira so namalenoto u~estvo od vkupnite investicii voRepublika Makrdonija. Ova u~estvo iznesuva{e 2,8% od 1990 god.,odnosno1,8% 1996 god., a padna na 0,9% vo 2001 g .

Pri vakvite uslovi na stopanisuvawe se otvaraat ste~ajni postap-ki. Ste~ajni postapki se otvoreni vo :Zemjodelski kombinat Ko~anskopole, Zemjodelska zadruga Galeb, Zemjodelska zadruga Zrnovci, f-ka zahartija i celuloza, f-ka za proizvodstvo na finalni i polufinalni pro-izvodi od drvo �IFV�, fabrika za proizvodstvo na bra{no, peciva iprerabotka na oriz �@ito oriz�,Trgovsko pretprijatie �Nova Trgovija�i drugi delovni subjekti.

Otvorenite ste~ajni postapki vo zemjodelski kombinat Ko~anskopole i trgovsko pretprijatie Nova Trgovija, Ko~ani se zavr{eni i voste~ajnata postapka privatizirani.

So otvaraweto na ste~ajnite postapki se otpu{taa vrabotenite,taka da Op{tina Ko~ani denes ima 11.613 nevraboteni, a vraboteni 10.545

144


(podatokot e koristen od regionalna stopanska komora). So ova Ko~aniod sredno razviena op{tina se vbrojuva vo nerazvieniite op{tini.

Potencijalot so koj raspolaga Op{tina so industriskite i zemjo-delskite kapaciteti ukaùvaat deka ima izlez od stagnacijata i Ko~anitreba za za~ekori po patot na razvoj. Ovoj pat }e se ostvari so zavr{uvawena procesot na privatizacija, iznao|awe na strategiski partneri koi }eizvr{at revitalizacija i modernizacija na proizvodnite kapaciteti,prestruktuirawe na proizvodstvoto spored potrebite na pazarot i }epridonesuvaat za jaknewe na menaxerskite timovi. Ova sekako moè dapretstavuva solidna osnova za zgolemuvawe na proizvodstvoto, analognona toa zgolemuvawe na bruto doma{niot proizvod i produktivno anga-ìrawe na rabotnosposobno naselenie.

Natamo{niot razvoj se bazira na razvoj na sredni i mali pretpri-jatija za koi e odredena lokacija so sevkupna infrastruktura nare~ena�Industriska zona za malo stopanstvo�.

So cel da se ostvari natamo{en razvoj, potrebno e da ostvaruvaadekvatna regionalna politika za razvoj na Republika Makedonija. Sosproveduvawe na ovaa politika se o~ekuva da se sozdavaat uslovi op{tinaKo~ani da izleze od ekonskata kriza i ostvaruva pozitivni trendovi voekonomijata.

Sogleduvawata pokaùvaat i pokraj masimalnite napori na op{-tinata, deka taa ne moè da izvr{i revitalizacija na postoe~kite kapa-citeti i izgradba na novi kapaciteti, za koe {to se potrebni sredstvaod delovnite banki i stranski krediti. Ottamu so pravo se poddrùvastrategijata za regionalniot razvoj na Republika Makedonija, kako toavpro~em e storeno vo drugite zemji od regionot.

145

Diskusija

Dragan ArsovskiZdruènie za odr`liv razvoj

MINERALNITE SUROVINI � FAKTORNA REGIONALNIOT RAZVOJ

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Po~ituvani u~esnici na dene{nito sovetuvawe,

Izrazuvam osobeno zadovolstvo {to mi se ukaà prilika da prisust-vuvam i zemam u~estvo vo diskusijata na nau~iot sobir posveten na re-gionalniot razvoj.

Mislam deka treba da izrazime blagodarnost na Fondacijata �Frid-rih Ebert� {to go ovozmoì prisustvoto na gospodint Hans Bek, koj vrzosnova na svoeto dogogodi{nno iskustvo, dade mo{ne korisni informa-cii za institucionalnata postavenost na regionalniot razvoj vo Evrop-sakta unija, visinata na sredstvata za ova namena i postapkata za nivnokoristewe so prakti~ni prmeri od Ungarija.

Preteèn del od dene{nite izlagawa se odnesuvaa na istitucional-nite i pravno-ekonomskite regulativi vo vrska so dene{nata tema.

So mojata diskusija sakam da go naso~am va{eto vnimanie na materi-jalnata osnova na regionalniot razvoj, na delot {to go so~inuvat sop-stvenite prirodni resursi, odnosno na mineralnite surovini.

Vo izlagawata se tretiraa regionite i od aspekt na nivnata gole-mina. Toa me potseti na organizacijata na porane{na SFR Jugoslavija,odnosno na republikite koi pretstavuvaa regioni so golemina pri-bli`no tolkavi kakvi {to se, sprema izlagaweto na gospodinot Hans

146


Bek, regionite vo nekoi zemji vo EU. Vakvata regionalna organizira-nost ima{e vlijanie na ravojot na mineralnata ekonomija vo Makedoni-ja.

Poznato e deka SFR Jugoslavija vo prvite godini od svoeto posto-ewe be{e prinudena svojot razvoj da go temeli na sopstvenite prirodniresursi. So cel pobrzo i poefikasno stavawe na prirodnite resursi vofunkcija na razvojot, geolo{kite istraùvawa dràvata gi proglasi kakodejnost od poseben op{tesven interes. Za implementacija na ovaa opre-delba se oformi efikasna organizacija so dobra kadrovska koncentracijai racionalen sistem na finansiska poddr{ka.

Vo sozdadenite vonredno dobri organizaciski, kadrovski i finan-siski uslovi vo na{ata Republika vo prvite tri deceni od nejzinotopostoewe se sprovedoa intenzivni rudarsko-geolo{ki istra`ni aktivnos-ti. Se pronajdoa golem broj leì{ta i pojavi na raznovidni mineralnisurovini, disperzirani na celiot prostor na Makedonija i toa: energet-ski (jaglen i termalni vodi) i metalni (èlezo, olovo i cink, bakar inikel). Vo rudite na oboenite metali se konstantiraa zna~ajni koli~inina plemeniti metali (zlato i srebro), kadmium, retki metali (indium,bizmut) i dr.; se konstantiraa lokaliteti na plemeniti metali (zlato isrebro), retki metali, rasejani elementi i retki zemji; se pronajde {irokspektar na nao|ali{ta i pojavi na nemetalni mineralni surovini. Odpoznati 60 nemetalni mineralni surovini, {to vo svetot imat indus-triska primena, vo prostorot na Makednija se pronajdeni 46 nao|ali{taili pojavi.

Taka mineralnite surovini kako priroden resurs stanaa eden odglavnite faktori na industriskiot i vkupniot stopanski i op{testvenrazvoj na Makedonija.

Skoro nema{e op{tina vo Makedonija vo koja nema{e eden ili po-ve}e objekti od oblasta na rudarstvoto, energetikata, metalurgijata, me-talnata ili nemetalnata industrija.

Vo 1946 god. ostvarenoto proizvodstvo, na energetski, metalni inemetalni mineralni surovini, iznesuva{e samo 144.000 t. Do 1950 god.vo malubrojnite rudarski objekti, so nivna obnova i prvite rekonstruk-cii, proizvodstvoto se zgolemuva na 381.500 t., a vo 1990 god. proizvod-stvoto na mineralni surovini se zgolemi na 14.660.000 toni.

Vakviot razvoj na mineralniot kompleks odigra golemo vlijaniena zgolemuvawe na: vrabotenosta, izvozot i rastot na op{testveniot pro-izvod.

Rudarstvoto i tretmanot na mineralnite surovini vo site fazi nametalur{kata i drugata tehnolo{ka obrabotka pretstavuva interakci-ja, zaemna povrzanost i aktivnost na mnogu dejnosti i ~initeli. So sekoj

147

Diskusija

objekt od ovaa dejnost moraa da se gradat mnogu infrastrukturni objek-ti: pati{ta, energetski objekti (trafostanici i dalnovodi), objekti zavodosnadbuvawe, telekomunikacioni objekti i dr. Se menuva{e kvali-fikacionata struktura na naselenieto i preku zgolemeniot standard ikupovnata mo} se zgolemuva{e potro{uva~kata i ̀ ivotniot standard nanaselenieto. Razvojot na mineralniot kompleks odigra golema uloga vorazvojot na mnogu gradovi i podra~ja vo Makedonija.

Istraùvawata svrzani so idniot razvoj ukaùvaat deka osobenozna~ajna uloga imaat mineralnite surovini vo nerazvienite podra~ja voMakedonija. Vo isto~niot del na Makedonija, odnosno vo Zletovskiotregion, od nerazvieno podra~je, od mala rudarska naselba izrasna novindustriski grad Probi{tip. U{te podobar primer e Saskoto podra~je.Vo podra~je vo koe moè{e da se dojde preku lo{ {umski pat i �kozjipateki� izrasna sovremeno grad~e i op{tinski centar M. Kamenica idrugo.

Poradi toa mislam deka mineralnite surovini kako dosega taka ivo idnina moàt da imaat zna~ajna uloga vo regionalniot razvoj na Make-donija.

Na ova sovetuvawe se prisutni prestavnici na op{tini. Na niv imprepora~uvam da soberat {to pove}e informaciji za postojnite ili ne-dovolno istraènite mineralni surovini na svoite teritoriji. Tie mo`tda bidat dobra osnova za razvoj na mali i sredni pretprijatija i za ost-varuvawe na drugi aktivnosti.

Da dodadam u{te slednoto. Najvisoko razvienite zemji svojot raz-voj go postignale vo najgolema merka so nau~niot i tehnolo{ko-tehni~ki-ot tretman na mineralnite surovini, izu~uvaweto na nivnite fizi~ki,mehani~ki i hemiski osobini. So tehnolo{ko-tehni~kiot tretman namineralnite surovini se doa|a do novi materijali so podobreni ili sose-ma novi izmeneti fizi~ko mehani~ki osobini. Na toj na~in niz mileniu-mi ~ovekot go razvival svojot istraùva~ki duh, rastel negoviot inte-lekt, se zgolemuvale negovite soznanija za fizi~kite, mehani~ki i hemiskiosobini na mineralnite surovini i so nivna aplikacija doa|al do noviproizvodi {to e osnova na civilizaciite i sovremeniot idustriski raz-voj.

Na osnova na gore iznesenio, trgnuvaj}i od zna~eweto na mineralni-te surovin vrz regionalmiot razvoj, mislam deka bi bilo korisno Fonda-cijata �Fridrih Ebert� i Zdruènieto za odr`liv razvoj da organizira-at sovetuvawe na tema �Mineralnite surovini i unapreduvaweto na nivni-ot tehni~ko-tehnolo{ki tretman moè da bide vaèn faktor za regional-niot razvoj na Republika.Makedonija�.

Blagodaram na vnimanito.

148


149

Diskusija

Prof. d-r Qiqana Mi{kovska � KajevskaZdruènie za odr`liv razvoj

MO@EN PRIDONES NA ZDRU@ENIETO ZAODR@LIV RAZVOJ ZA REGIONALNIOT RAZVOJ

Vo prezentacijata na izgotvenite referati za ovoj nau~en sobir, ai vo oddelni diskusii be{e ukaàno deka regionalniot razvoj e kompleks-no pra{{awe i bara angaìrawe na pretpriema~ite, menaxerskite ti-movi, nadle`nite organi na op{tinite i dràvata, kako i na drugi sub-jekti. Vo ramkite na drugite subjekti zna~ajno mesto imaat nevladiniteorganizaciji. Vo ovoj kontekst }e se zadràm na mo`nostite na na{etozdruènie.

Pridonesot na Zdruènieto za odr`liviv razvoj go gledam so odrù-vaweto na ovoj nau~en sobir, koj se nadevame deka }e dade inicijativa zaizgotvuvawe na strategija, ili kako nekoi od referentite rekoa, programaza regionalen razvoj kako po~etna osnova za naso~uvawe na aktivnostiteza poramnomeren razrazvoj na nacionalanta ekonomija.

Oddelni ~lenovi na ZOR ~ija nau~na i stru~na preokupacija se pra-{awa od regionalniot razvoj bi moèle aktivno da u~estvuvat vo izra-botkata na strategijata za regionalniot razvoj. Ova vpro~em go potvrdu-va i ovoj nau~en sobir.

Vo referatite, koi umnoèni gi dobivme neposredno pred po~etokotna ovoj nau~en sobir, sodràni se predlozi za nasoki za mo`ni re{enijavo oddelni domeni svrzani so koncipiraweto i ostvaruvaweto na regi-onalniot razvoj na Republika Makedonija. Isto taka i diskusijata koja

150


se vodi ukaùva na kompetentnosta i stru~nosta na oddelni ~lenovi isimpatizerite na ZOR.

Vo prilog na ova bi ja navela i knigata od d-r Boris Blaèvski,sekretar na ZOR, koja predpladne ni e podelena. Knigata koja ima naslov�Politikata i razvojot na stopanski nedovolno razvienite podra~ja voRepublika Makedonija� obrabotuva pra{awa koi se predmet na dene{natarazmena na mislewa. Vo nea, kao {to moèv da vidam prelistuvaj}i ja zavreme na pauzata, vo edno poglavje sodràni se nasoki za koncipirawena nova regionalna politika, soglasno pazarnata ekonomija i iskustvo-to na odelni razvieni zemji i napredni zemji vo tranzicija. Isto taka voknigata se sodràni nasoki za koncipirawe i ostvaruvawe na poefiks-na politika na poddr{ka na stopanski nedovolno razvienite podra~ja,kako sostaven del na regionalanta politika. Ovie nasoki mislam dekabi moèle da se imaat vo predvid pri izgotvuvaweto na strategijata zaregionalen razvoj, odnosno za politikata na poddr{ka na stopanski ne-dovono razvienite podra~ja.

Zdruènieto za odr`liv razvoj moè da dade zna~aen pridones i zarealizacija na strategiajta za regionalniot razvoj. Imeno vo godi{niteprogrami za rabota na ZOR se predviduvaat aktivnosti svrzani so obu-~uvawe na kadri vo funcija na nivno vklu~uvawe vo proizvodstvenitetokovi na nacionalnata ekonomija. Vo ovie ramki sekako posebno vnim-anie zasluùva obu~uvaweto na kadri na tema �Od ideja do biznis odlu-ka�. Vo ramkite na ovaa aktivnost se informiraat potencijalnite pret-priema~i za mo`nostite i uslovite za otpo~nuvawe na privaten biznis,procedurata za registrirawe na mal biznis, izotvuvawe na mali inves-ticioni programi, mo`nosti za koristewe na bankarski krediti, izgot-vuvawe na biznis planovi, merki i aktivnosti za realizacija na biznisplanot i li~no. Ovie seminari se predviduva da se ostvaruvaat vo Skop-je, me|utoa ako se obezbedat sponzori tie bi moèle da se realiziraat napo{irokoto podra~je na zemjata.

Isto taka ZOR so izdava~kata dejnost so pe~atewe na zbornici nareferati i diskusii od odrànite nau~no-stru~ni sobiri, kako i na ma-terijali nameneti za seminari i za obu~uvawe na kadri i nivna distribu-cija na korisnicite ovozmoùva informirawe na potencijalnite pret-priema~i.

Za zgolemuvawe na ulogata na nevladinite organizacii vo ekonom-skiot ìvot na zemjata treba moralno i finansiski da se poddrùvaataktivnostite na ovie ogranizacii. Ova treba da go pravat dràvnite iop{tinskite organi. So toa tie }e se ohrabruvaat i poddrùvaat aktiv-nostite na nevladinite organizacii {to e zaedni~ki interes.

151

Diskusija

M-r Qubi{a NikolovskiNacionalna agencija za razvoj na malii sredni pretprijatija - NEPA Skopje

KONCEPT NA ENDOGEN RAZVOJNA REGIONALNITE/

LOKALNITE POTENCIJALI

1. Izminatite desetina godini vo Republika Makedonija se karak-teriziraat po:

- otvorenite procesi na privatizacija na pretprijatijata so op{-testven kapital;

- prestrukturirawe, pred sÈ, na golemite pretprijatija {to odsvoja strana rezultira{e vo otpu{tawe na golem broj vrabote-ni lica;

- skromni po~etoci na sozdavawe ambient za poddr{ka na malitei sredni pretprijatija.

Od druga strana, treba da se istakne deka ovie procesi se odvivaavo sostojba na izrazeni razliki vo regionalniot razvoj vo RepublikaMakedonija.

Iskustvata od razvienite zemji, kako i na onie vo razvoj (Sloveni-ja, Hrvatska) pokaùvaat deka noviot koncept na lokalen/regionalenrazvoj mora da se temeli na nekolku osnovni idei:

152


1. Razvojot mora da proizleze od specifi~nite potrebi na regionot,no vo isto vreme i od negovite potencijali;

2. Razvojot mora da proizleze od poedinci i institucii vo regionot,odnosno od nivnata svesnost za potrebata od prevzemawe adekvat-ni aktivnosti;

3. Razvojot e rezultat na inovativnosta i tvore{tvoto vo delot nanovi proizvodi, uslugi i na~in na rabotewe.

Prakti~no, stanuva zbor za t.n. endogen razvoen pristap koj vo iz-minatite 20-tina godini ja dokaùva svojata vrednost. Ovoj koncept setemeli na:

- formirawe brojni mali pretprijatija; i

- razvoj na lokalnoto pretpriemni{tvo.

Dosega{nite rezultati od aktivnostite na nacionalen plan vo pod-dr{kata na malite biznisi i pretpriemni{tvoto vo Republika Makedo-nija potvrduvaat deka dosega{niot pristap e ispraven i istiot trebaorganizirano da se ohrabri i kontinuirano da se podobruva. Na ovojplan, vo idnina, se o~ekuvaat zna~ajni rezultati vo delot na otvorawena brojni mali pretprijatija i razvoj na pretpriemni{tvoto, so poseb-na naglaska na razvojot na pretpriemni{tvoto na regionalno nivo.

2. Lokalnite zaednici podolgo vreme se soo~uvaat so predizvikot inu`nosta od nivnoto prestrukturirawe. Nivnata okolina stanuva se po-konkurentna. Se otvoraat novi rabotni mesta, vleguva kapital i se ost-varuva razvoj na pretpriemni{tvoto. Ova se zna~ajni faktori za podo-bruvawe na ìvotnata okolina.

Ovoj proces na prestrukturirawe e poznata i dokaàna rabota. Ed-nostavno treba da se prifati, kako {to toa go napravija nekoi dràvivo tranzicija (Ungarija, ê{ka, Polska i sl.).

Procesot na prestrukturirawe najve}e pritiska na pretprijati-jata. Tie mora da se prestrukturiraat osobeno od vnatre kako i vosposta-vuvawe na network so okolinata nadvor od dràvnite granici. Na toj na-~in pretprijatijata stanuvaat popodvi`ni {to od svoja strana rezulti-ra vo menuvawe na sostojbite na lokalnite zaednici. Ottamu e interesotna lokalnite zaednici da se borat da gi zadràt postojnite ili da pri-vle~at novi pretprijatija. Dava~kite, novite vrabotuvawa, investirani-ot kapital i sl. permanentno }e sozdava mo`nosti lokalnata zaednicada ja podobruva infrastrukturata, odnossno da ja podobruva biznis okoli-nata. Na ovoj plan potrebni se inicijativi. No, sega{nite sostojbi uka-ùvaat na toa deka na lokalnata zaednica sepak ostanuva edna {iroka imnogu nesigurna ramka vo koja treba da ja razviva i operacionalizirasvojata inicijativa.

153

Diskusija

3. Vo pove}e zemji od Evropa, vo 80-tite godini imavme scenario naplanski razvoj na pomalku razvienite podra~ja preku zna~itelno vklu-~uvawe na dràvata i kapital od nadvor. Se o~ekuva{e deka na toj na~inregionalnite razliki }e se izbalansiraat. No, regionalnite razlikiu{te pove}e se zgolemija. Takvi se primerite so Italija, Germanija isl. Zaradi projaveni odredeni krizi ima{e i namalen prodor na o~eku-vaniot kapital od nadvor. Zatoa kaj niv vo minatoto se dokaà filozo-fijata na potpirawe na sopstvenite regionalni / lokalni razvojni sili.Toa e koncepcijata na endogen razvoj na potencijalite na odreden regi-on, odnosno lokalna zaednica.

154


155

Diskusija

Vladimir PavleskiJP �Makedonska po{ta� Skopje

PROIZVODSTVENI I ORGANIZACIONIASPEKTI NA REGIONALNIOT RAZVOJ

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Mojata diskusija e na nekoj na~in prodolènie na diskusijata nagradona~alnikot na op{tina Bogoviwe. Imam ~uvstvo deka toj ne be{edovolno razbran. Jas sfativ deka negovata poenta be{e na regionalenrazvoj {to ne bi se sostoel edinstveno od izgradba na infrastrukturniobjekti - pati{ta, zdravstveni objekti, vodovodi i sli~no, tuku i nastopanski objekti i dejnosti so koi naselenieto, osobeno vo nerazvieni-te regioni bi obezbeduvalo sredstva za egzistencija i bi se zadràlo natie prostori.

Na ovaa tema pove}epati e diskutirano so pretstavnici od institu-cijata za stopanski nedovolno razvieni krai{ta na Makedonija koja fi-nansira ili kofinansira samo infrastrukturni, no ne i proizvodstve-ni objekti. Me|utoa dojdeno e do soznanie deka za da se zadrì naselenie-to treba paralelno so izgradbata ili odrùvaweto na infrastrukturniteobjekti da se gradat i da se razvivaat stopanski dejnosti. Vakva gre{kaima napraveno Germanija so porane{nata Isto~na Germanija. Poobedinuvaweto na dvete Germanii tamu e investirano vo infrastruktu-ra, no nedovolno vo stopanski objekti (taa inicijativa premnogu e osta-vena na privatniot sektor), pa sega naselenieto, osobeno mladite, bega-at vo zapadniot del od zemjata vo potraga po rabota.

156


Logi~no e da se pomisli deka kako prva alternativa za stopanskadejnost bi bila zemjodelstvoto. No, monogu ~esto vo tie nedovolno razvi-eni regioni i zemji{teto e od ponekvalitetna kategorija ili e vo planina,pa ne e dovolno pogodno za zemjodelsko proizvodstvo, barem ne za standard-nite zemjodelski kulturi. Zatoa dràvata na lica ili organizacii za-interesirani za alternativni zemjodelski proizvodi bi trebalo da gopoddrùva proizvodstvo na takvi alternativni proizvodi. Na primer,zna~itelen e interesot vo stranstvo za razli~no ovo{je - kapini, mali-ni i t.n. Osoben e interesot za zdrava hrana od sertificirani zemjodel-ski povr{ini. Isto taka se bara meso proizvedeno od dobitok {to paselna otvoren prostor. Negoviot izmet bi trebalo da se koristi za |ubrewena sertificiranite zemjodelski povr{ini. Na pazarot se nudat preparatiso koi se ~isti zemjodelskata povr{ina za da gi ispolni uslovite zasertificirawe.

Ovde bi sakal osobeno da go naglasam postoeweto na alternativa natutunoproizvodstvoto vo prilepskiot kraj. Vo toj kraj sÈ u{te moàt dase najdat stari vidovi lozi {to se otporni na bolesti i ne baraat pr-skawe so preparati. Vo ovoj region se proizveduva isklu~itelno dobro,no ne mnogu popularizirano vino i rakija. Ovie proizvodi se podobriod vinata i rakijata na tradicionalno vinarskite regioni, ~ii majsto-ri zaradi podobruvawe na kvalitetot na svoite vina, dodavaat grozje odprilepskiot kraj. So dobra organizacija Prilep bi moèl da postane netutunski, tuku vinarski region, so ekolo{ki zdravi vina i vonredna ra-kija.

Regionalniot razvoj preku zemjodelsko proizvodstvo ne treba da segleda samo vo nerazvienite podra~ja na zemjata. I tradicionalno zemjo-delskite krai{ta imaat potreba od pottiknuva~ki merki. Edna od os-novnite merki vo ovaa oblast bi bila profunkcioniraweto na Berzatana zemjodelski proizvodi - Makedonskata terminska berza. Za izgradba-ta i funkcioniraweto na terminskata berza postoi proekt. So proek-tot se predvideni ne samo uslovi za terminsko trguvawe, tuku i za pribi-rawe i podgotovka na zemjodelskoto proizvodstvo zaradi negova podgo-tovka za transport i plasman - pribirawe, klasirawe, pakuvawe, ladewei natovar. Vakov kapacitet na Republika Makedonija se osobeno potreben.No, protiv profunkcioniraweto na terminskata berza se raznite nakup-ci i prekupci koi vo sega{ni matni uslovi go ucenuvaat zemjodelskiotproizvoditel. So prihodite {to gi ostvaruva, zemjodelskiot proizvodi-tel ne e vo sostojba da preìvee, a ne da misli na nekakov razvoj. Nepovol-no vlijanie za regionalniot razvoj ima i nemo`nosta na brojni zemjodelcida odvojat dovolno sredstva za {koluvawe na oddelni talentirani deca.Na toj na~in propa|aat zna~itelni ~ove~ki potencijali koi bi prido-nele tokmu za odr`liviot regionalen razvoj.

157

Diskusija

Bi sakal osobeno da go naglasam postoeweto na takanare~eno�uvozni~ko lobi�. Toa se lica bez mnogu skrupuli, ~ija cel e ostvaruva-we na zna~itelni zarabotki od uvoz na razli~ni, vklu~uvaj}i i zemjodel-ski proizvodi. Tie se protivat na razvoj na doma{ni proizvodi koi bipretstavuvala konkurencija na uvozot. Golem del od tie proizvodi moàtda se proizveduvaat lokalno, a sluàt za zadovoluvawe na lokalnite po-trebi. Lokalnoto naselenie nema organizirana sila {to }e go naso~ikon proizvodstvoto na takvite proizvodi, no i }e go za{titi od nasil-stvoto na uvozni~koto lobi. Takva sila mora da bide dràvata. Prekusvoite mehanizmi za evidencija na uvozot i izvozot po vidovi proizvodii uslugi moè da sozdade evidencija na vakvite proizvodi po godi{nikoli~ini i dinamika na uvoz i izvoz. Taa evidencija treba da se dopol-nuva so podatoci za svetskite trendovi vo proizvodstvoto i plasmanotna oddelni proizvodi i uslugi. Takvata evidencija treba da bide na raspo-lagawe na sekoj {to saka da zapo~ne nekoe proizvodstvo ili razvoj naoddelna usluga, taka {to sekoj pretpriema~ }e bide vo mo`nost da giproceni atraktivnosta na oddelno proizvodstvo, obemot na plasmanot isli~no. Zaradi odbegnuvawe na nepotrebno duplirawe ili multipli-cirawe na proizvodstvo na isti proizvodi i uslugi, od svojata evidenci-ja dràvata na potencijalnite proizvoditeli moè da im dava podatociza eventualno zapo~nati podgotovki, odnosno izdadena dokumentacija zazapo~nuvawe na proizvodstvo na oddelni proizvodi i uslugi, taka {tonema da doa|a do navedenoto multiplicirawe na proizvodstvoto

Regionalniot razvoj ne pretpostavuva samo razvoj na pomalku raz-vienite regioni, tuku i razvoj na porazvienite, sozdavawe na centri zarazvoj, tehni~ki institut i sli~no. Na primer, ~esto se spomnuva dekamnogu sredstva dobieni od stranstvo propa|aat poradi toa {to nema do-bri proekti. Pa, to~no vakvi proekti treba da se izgotvuvaat vo navedeni-te centri za razvoj. Za ovaa cel treba da se koristat i proektnite biroana sega{nite grade`ni pretprijatija koi imaat solidno iskustvo vo pro-ektiraweto, no i raznite proektni biroa vo postojnite pretprijatija.Dobro se poznati primerite na razni �Silikonski dolini� ili iskust-vata na Italija za regionalen razvoj zasnovan na sli~ni i komplemen-tarni proizvodi, na primer, keramika vo pokrainata Emilija Romawa.

Na navedeniot na~in se postignuva koncentracija na tvore~kiotkadar koj }e bide vo mo`nost da se specijalizira zaradi intelektualnapoddr{ka na ostanatite regioni vo zemjata, da gi sledi novostite vo sve-tot i po mo`nost i potreba da gi implementira vo stopanstvoto vo zem-jata. Takvite intelektualni kapaciteti treba da gi koristi i dràvataza svoite potrebi.

158


Vra}aweto na na{ite vo stranstvo ili barem vra}aweto na niv-nite pari i vloùvaweto na lokalno nivo isto taka pridonesuva za regi-onalniot razvoj. Na ovaa tema e i doktoratot {to m-r Seadin Xaferi gopodgotvuva na Ekonomskiot institut vo Skopje.

Vo na{ata dràva od nejzinoto osamostojuvawe dosega prodefilira-le mnogu, navistina mnogu sovetodava~i od mnogu zemji. Nekoi se so ~esninameri, nekoi ne se. Mnogu soveti od razli~ni zemji bile kontradiktor-ni. Mnogu merki {to ni gi nametnale osobeno Me|unarodniot monetarenfond i donekade Svetskata Banka, se kontrarazvojni. Sovetodava~ite so~esni nameri ni ukaùvaat deka razvojot na zemjata ne moè i ne smee dase zasnovuva samo na mali i sredni pretprijatija. Uslovno re~eno na{ite�golemi pretprijatija� (uslovnosta se odnesuva na nivnata golemina)dosega bile osnova za regionalniot razvoj. No, nitu dràvata, nitu banki-te, nitu pak lokalnite organizirani sili ne se griàt za niv, osven kogaevidentiraat zgolemuvawe na nevrabotenosta. A za da pridonesat za re-gionalniot razvoj, na vakvite kapaciteti im se potrebni relativno malkusredstva zaradi obnovuvawe na kapacitetite, otstranuvawe na tesnitegrla, voveduvawe na novi proizvodstveni linii, doobuka na postojnite iobuka na novoprimeni kadri, organizirawe na nabavkata na osnovnitesurovini i repromaterijali i rezervni delovi i na plasmanot na proiz-vodite i sli~no.

Vo odnos na zaìvuvaweto na �golemite� kapaciteti, dràvata nemoè, kako sega, da se svede na nem nabquduva~ na nivnoto propa|awe,naj~esto poradi ogromnite dava~ki i ograni~uvawa {to samata im ginametnala, kako i poradi pogre{niot proces na nivna privatizacija.Pred se, mora da gi oslobodi od tovarot na ogromnite kamati, nametnatiporadi pogre{nata politika na vlasta, od nenaplatlivite i spornitepobaruvawa (istoto se odnesuva i na bankite, kako {to sega toa go praviJaponija).

Dràvata mora da ja zajakne funkcijata na sproveduvawe na presu-dite na redovnite sudovi za da moàt ne~esnite stopanstvenici ili raz-nite la`govci da znaat deka ne moàt nekazneto da gi ograbuvaat stopan-skite subjekti i naselenieto na celata teritorija na zemjata, odnosnopostapkite pred sudovite da se otegnuvaat so godini. Dràvata mora dazastane zad svoite inspektori, carinici i drugi slu`beni lica, vklu-~uvaj}i ja i policijata, no i da gi za{titi stopanskite subjekti i nasele-nieto od ne~esni ili neuki aktivosti na oddelni inspektori, carinicii slu`beni lica.

159

Diskusija

M-r Orce Nastovdiplomiran ekonomist od Kavadarci

REGIONALNATA POLITIKA IMPERATIVZA RAZVOJ NA KONOPI[TE

Temata koja e predmet na dene{nata razmena na mislewa na ovojnau~en sobir e aktuelna i zna~ajna za op{tinite i dràvata gledano vocelina. Ova go naglasuvam bidej}i vo uslovi na otsustvo na regionalnapolitika vo izminatiot period, kako ubavo e elaborirano vo refera-tite izgotveni za nau~niov sobir, dojde do koncentracija na ekonomskiteaktivnosti vo Skopje i nekoi drugi pogolemi gradovi i do zaostanuvawevo razvojot i praznewe na pogolem del od prostorot na Republika Makedo-nija .

Primeri za iseluvawe na naselenieto od oddelni podra~ja ima mnogu,no vo ovaa prilika }e navedam nekoi podatoci za Konopi{te, op{tinaod koja doa|am.

Spored popisot od 1948 godina na dene{nata teritorija {to jazafa}a op{tinata Konopi{te ìveele 7.311 ìteli. So formirawetoi ukinuvaweto na trudovite zadrugi, donesuvaweto na zakonot za uni{-tuvawe na kozite, zapostavenata infrastruktura i ekonomskiot razvoj,ne se sozdadoa uslovi za zadrùvawe na naselenieto na ovie prostori. Zarazlika od ova, razvojot na industrijata i na drugite stopanski dejnosti,pred sÈ vo Kavadarci i drugi naselni mesta vo ramni~arskiot del naTikve{, dovede do iselenuvawe na naselenieto od regionot na Kono-pi{te. Spored popisot od 1981 godina na teritorijata koja ja zafa}a

160


denenata op{tina Konopi{te imalo 1.373 ìteli, a vo 1991 godina 619ìteli.

Op{tinata Konopi{te e bogata so prirodni resursi i postojat ini-cijativi za nivni iskoristuvwe. Na ova upatuva i podatokot spored kojvo op{tinata Konopi{te se registrirani 70 delovni subjekti od koi 30se vo zemjodelstvoto i {umarstvoto, 11 vo prerabotuva~kata industrija,eden vo dejnosta vadewe na rudi i kamen, dodeka vo trgovijata se registri-rani 7 firmi.

Najgolem broj na firmi okolu edna polovina se registrirani voagrokopleksot. Ova se dolì na nastojuvawata da se iskoristat primar-nite potencijali za razvoj na sto~arstvoto, lozarstvoto i {umarstvoto.Vo ovaa nasoka se prisutni inicijativi za prerabotka , odnosno finali-zirawe na primarnite proizvodi. Me|utoa, bavnoto sozdavawe na usloviza razvoj na zemjodestvoto, pred sÈ so igradba na hidrosistemi za navodnu-vawe, pogolema agrotehni~ka primena i sli~no ne sozdava prostor zavalorizacija na potencijalite koi postojat vo ovoj domen.

Postoi interes i na biznismeni od prekugrani~nite op{tini voRepublika Grcija za vloùvawa vo Konopi{te so cel ostvaruvawe naekonomski aktivnosti za eksplotacija na prirodnite resursi i nivnafinalizacija. Ova osobeno se odnesuva na ekspolotacija na nemineral-ni surovini, na {umite, razvoj na sto~arstvoto, prerabotkite na drvo,trgovijata, turizmot i sli~no.

Svrzano so ova vo izminatiot period se ostvareni delovni razgovo-ri na doma{ni subjekti i biznismeni od prekugrani~nite op{tini voRepublika Grcija za unapreduvawe na ekonomskata sorabotka vo po-grani~niot region.

Me|utoa, za realizacija na ovie iniciajtivi gr~kite biznismeniukaùvaat na potrerbata od sozdavawe na popovolni uslovi. Vo ovie ram-ki od posebno zna~ewe e otvoraweto na grani~niot premin Puqevac. Soovoj premin soobra}ajnoto povrzuvawe na Konopi{te so sosednataprekugrani~na op{tina Aridea se skratuva za deset pati vo odnos nazaobikolniot pat preku grani~niot premin Gevgelija. Pokaj ova seukaùva na potrebata od namaluvawe na rizikot za investirawe vo Repub-lika Makedonija , sveduvawe na mitoto i korupcijata, kako i sivata eko-nomija vo tolerantni ramki, voveduvawe na edno{alterskiot sistem sokoj registracijata na firmite bi se poednostavila kako {to vpro~em evo zemjite vo Evropskata unija, podobruvaweto na uslovite za kreditira-we, pogolema promotivna aktivnost za ekonmskite potencijali i sli~no.

Seto ova go naglasuvam so cel da se ima vo predvid pri koncipirawe-to na regionalnata politika na Republika Makedonija. Vo ovaa politi-

161

Diskusija

ka treba diferencirano da se poddrùvaat aktivnostite na delovnitesubjekti so merkite na dano~nata, kreditnata, nadvore{no-trgovskata idrugi politiki vo zavisnost od spesifi~nostite na oddelni regioni.

Pokopleksni sogleduvawa za mo`nostite za razvoj na op{tinataKonopi{te, projaveniot interes na doma{nite delovni subjekti i nabisnismeni od prekugrani~nite op{tini od sosedna Republika Grcija,kako i za potrebnite merki na makroekonomskata i na razvojanta politikapoop{irno se sodràni vo elabiratot �Prirodnite resursi na op{tnataKonopi{te kako osnova za vlez na direktni stranski investicii i zaunapreduvawe na ekonomskata sorabotka so stranski partneri, pred sÈso partneri od sosednite prekugrani~ni op{tini od Republika Grcija.Ovoj proekt be{e finansiran od programata �FARE�.

Tekstot na ovoj proekt {to go izraboti d-r Boris Balèvski e po-mesten vo negovata najnova knigata �Politikata i razvojot na stopanskinedovolno razvienite podra~ja vo Republika Makedonija� koja ni e pode-lena pred po~etokot so rabota na nau~niot sobir. Ova go naglasuvam socel, pri izgotvuvaweto na strategijata za regionalniot razvoj posebnovnimanie da se posveti za najmalku razvienite op{tini. Tokmu toa seelaborira vo proektot i predloèni se merkite i aktivnostite koi trebada gi ostvaruvaat delovnite subjekti, organite na lokalnata samoupravai dràvata. Nephodna e sinhronizirana aktivnost na site subjekti bi-dej}i samo taka }e moè da se sozdavaat uslovi i ostvaruva razvoj na naj-malku razvienite op{tini, odniosno podra~ja vo Republika Makedoni-ja.

Na krajot bi zavr{il so eden konkreten predlog. Zaklu~ocite odovoj nau~en sobir pokraj na Ministerstvoto za lokalna samouprava i naBiroto za stopanski nedovolno razvienite podra~ja, da se dostavat i dosite op{tini vo Republika Makedonija.

162


163

Diskusija

\uro LakaED Opstanok-Skopje

REGIONALNIOT RAZVOJ VO USLOVI NAZAÛVUVAWE NA @IVOTNATA SREDINA

Kako ~len na E.D.Opstanok - Skopje sum zainteresiran za tematakoja e predmet na razmena na mislewa na ovoj nau~en sobir i gipoddrùvam predlozite sodràni vo prezentiranite referati po oviepra{awa za regionalniot razvoj na Republika Makedonija. Ova poraditoa {to ovie predlozi mislam deka se izdràni i moè da im pomognatna ministerstvata, kako i na vladata vo celina za pobrzo re{avawe nanaplastenite problemi vo diomenot na ekonomijata i socijalata poli-tika. Ovie predlozi se vo nasoka na sozdavawe na uslovi za podobar stan-dard na gra|anite koj denes se karakterizira so golema nevrabotenostposebno me|u mladata populacija koja e beznade`na i gleda izlez samo voiseluvawe od zemjava vo potraga za rabota t.e. egzistencija za ìvot.

Svrzano so ova osobeno gi podrùvam predlozite koi se na linijaza ostvaruvawe na poramnomeren regionalniot razvoj so kompatibilniproekti, pred sÈ so iskoristuvawe na postojnite resursi so primena nasovremena tehnologija za podobro ̀ iveewe.

Koga zboruvame za poedine~ni proekti i ponudenite re{enija zarazvoj na mali i sredni pretprijatija po regioni, jas bi ukaàl na po-trebata od otvarawe na bezcarinski zoni kade bi dominirale stranskiinvesticii so sredstva i tehnologija, a bi bil re{en i plasmanot nafinalnite proizvodi. Vo raspravata se spomna sistem �Tajvan obuka� -

164


proizvodstvo i plasman na proizvedenoto. Svrzano so ova bi bilo dobroda se iznajde ekonomska sorabotka so tajvanski biznismeni, da se prodolìso proekti za biznis sorabotka, a da se iznajdat i drugi investitori koibi prifatile i investirale svoj kapital vo zemjava. Isto taka mislamdeka ima potreba pove}e da se kaè za proekti od sferata na za{titatana ìvotnata sredina, za zdrava nezagadena zemja, voda i vozduh. Ovaaza{tita bara site strukturi na instituciite posebno Ministersvoto zaìvotna sredina i prostorno planirawe maksimalno da se zaloàt zazdrava ̀ ivotna sredina.

Vo site proekti potrebno e da se sogleda ekolo{ka dimenzija poregionite. Koga go kaùvam ova mislam deka Ministerstvoto za ̀ ivotnasredina so drugite ministerstva treba da pokrenat inicijativa za izgot-vuvawe na lokalen ekonomskim akcionen plan (LEAP) za regionite. Morada se izgotvi LEAP mreà odnapred pred da se pojavat potencijalnizagaduva~i. Ne moè da se davaat pau{alni i kratkoro~ni re{enija bezrazlika dali se raboti za selski naselbi ili gradovi zatoa {to eko-lo{kata dimenzija i podignuvaweto na ekolo{kata svest na naselenietoe bitna ako ~ekorime kon evropski standardi.

Razvienite zemji vo Evropa imaat razraboteno regionalni t.e. lo-kalni ekolo{ki proekti koi rezultiraat so pogolema za{titana naìvotnata sredina vo funkcija na pozdrav ìvot.

Bi dodal za site ovie problemi mnogu pati ima{e inicijativi, nonekoi vidni rezultati ne se efektuirani, sekoj ostava problemite da sere{avaat sami po sebe. Potrebna e zakonskata legislative da se usoglasisprema evropskite zakoni i da se iznajdat sredstva za realizacija na konk-retni proekti. ]e mi bide milo ako nau~ime ne{to pove}e za za{titatana ìvotnata sredina, da gi snema divite deponii kako i site drugi za-gaduva~i i da se primenat tehni~ki izdràni re{enija vo toj pogled.

165

Diskusija

Vladimir Blaèvski�Vlabor� DOOEL Skopje

MO@NOSTITE NA TURIZMOTZA PORAMNOMEREN REGIONALEN RAZVOJ

Na nau~niot sobir slu{navme deka industrijata i zemjodelstvotose zna~ajni faktori za poramnomeren regionalen razvoj. Ova pred sÈ po-radi prirodnite resursi, izgradenite kapaciteti, obu~enosta na kadri,tradicijata i sl.

Vo mojata diskusija bi se zadràl na oddelni pogledi za turizmot inegovite mo`nosti. Smetam deka turizmot kako stopanska dejnost, iakonema pogolemo zna~ewe vo razvojot na zemjata, sepak moè da vlijae zaporamnomeren regionalen razvoj na Republika Makedonija, a vo tie ram-ki na celata zemja.

Republika Makedonija ima prirodni bogatstva koi se rasmestenina celata teritorija. Ima pove}e ezera, planini pogodni za zimski turi-zam, 3 nacionalna parka, 2 memorijalni spomenici na prirodata, 14 spo-menici na prirodata, 5 prirodni rezervati, mesto od svetsko nasled-stvo, sela so specifi~na arhitektura, izvori na topli mineralni vodi idrugo. Ovie pogodnosti sozdavaat uslovi za razvoj na turizmot vo oddel-ni regioni na zemjata.

Republika Makedonija raspolaga so prekrasni skija~ki tereni zakoi postoi interes od stranstvo. Grcite se zainteresirani za investira-we na ski centar na Koùf Planina. Ovaa investicija bi moèla da seostvari so zaedni~ki vloùvawa na doma{ni i gr~ki firmi.

166


Pokraj projaveniot interes za vlez na stranski direktni investi-ci vo zimskiot turizam se zabeleùvaat inicijativi i za vloùvawa vobawskiot, ekolo{kiot, selskiot turizam i dr.

Turizmot e edinstvena granka koja izvozot go ostvaruva vo zemjata.Turistite doa|aat tuka i gi tro{at nivnite devizni sredstva. Devizniotpriliv od turizamot pridonesuva za zgolemuvawe na izvozot i za ostvaru-vawe na pogolema aktivnost vo ovaa dejnost. Za razvojot na turizmot odosobeno zna~ewe e da se zgolemi brojot na stranskite turisti. Za àlnivniot broj vo izminatiot period od tranzicijata beleì trend na na-maluvawe.

Turizmot pridonesuva za razvojot na pove}e dejnosti, kako na pri-mer: ugostitelstvoto, trgovijata na malo, soobra}ajot, industrijata, gra-de`ni{tvoto, zemjodelstvoto i dr.

Prirodnite resuri pretstavuvaat samo potencijal za razvojot naturizmot. Potrebno e da se izgradat smestuva~ki kapaciteti i drugi pri-dru`ni objekti koi gi zadovoluvaat potrebite na turistite. Pri ovasmestuva~kite kapaciteti treba da bidat so povisoki kategorii i da gizadovoluvaat potrebite na stranskite turisti. Vnimanie treba da se po-sveti i na vonpansionskata potro{uva~ka na stranskite turisti.

Vo ravojot na turizmot moè uspe{no da se vklu~at malite pret-prijatija. Tie sÈ pove}e se zastapeni vo turisti~kiot biznis. Tie podo-bro moàt da odgovorat na barawata na turistite. Prete`no rabotat sopoznati klienti i za vreme na prestojot se vo postojan kontakt so niv.Isto taka se prilagodlivi na turisti~kiot pazar i se poprofitabilnii poelasti~ni koga ima sezonski oscilacii vo turisti~kiot promet.

Tabela 1

POSETITELI I NO]EVAWA VO TURIZMOT

- vo 000

Broj na turisti Broj na no}evawa

Vkupno Doma{ni Stranski Vkupno Doma{ni Stranski

1988 1.111 466 645 3.735 2.318 1.417

1990 974 412 562 3.100 1.929 1.171

1992 586 367 219 2.139 1.757 382

1994 613 428 185 2.477 2.141 336

1996 476 340 136 1.697 1.420 277

1998 575 418 157 2 .426 2.066 360

2000 632 408 224 2.434 1.940 494

Izvor: Statisti~ki godi{naci na Zavodot za statistika na Republika Makedonija

167

Diskusija

Lokalnoto naselenie isto taka uspe{no moè da se vklu~i voturisti~kata ponuda preku izdavawe na stanovi, ku}i, apartmani i dr.Ova moè da bide od posebno zna~ewe za razvojot na odredeni regioni.

Za razvojot na turizmot od osobeno zna~ewe e da se ostvaruva propa-ganda i agresivni promotivni aktivnosti. Vo ovaa nasoka smetam dekanedovolno ja iskoristivme {ansata {to ja davaat Olimpiskite igri voAtina. So prezemawe na kopleksni aktivnosti }e se sozdavaa uslovi zaprestoj na sportski reprezentacii so cel da se aklimatiziraat i podgot-vuvaat pred golemiot svetski nastan, da predizvikame interes za tu-risti~ki prestoj na positetili na Olipijadata vo na{ata zemja, da jaobogatime ponudata svrzana so tranzitniot turizam i sli~no.

Smetam deka vo strategijata za regionalniot razvoj na RepublikaMakedonija {to se o~ekuva da se izgotvi soodvetno mesto treba da seposveti i na turizmot koj osobeno za oddelni regioni i podra~ja moè daima zna~jno mestvo za zgolemuvawe na ekonomskata aktivnost.

168


169

Diskusija

D-r Branko Vasiqevi}M-r Pene PenevJavno pretprijatie za prostornii urbanisti~ki planovi-Skopje

PREPORAKI

Pri definiraweto na konceptot na regionalen razvoj, treba osobe-no da se respektiraat evropskite i regionalni dokumenti na odr`livprostoren razvoj i drugi regionalni inicijativi, proekti i programi.

Glavni evropski politiki

Za razbirawe na evropskata politika vo oblasta na prostorniot iregionalen razvoj, koja e edna parcijalna politika, vaèn e nejziniotodnos sprema glavnite evropski politiki. Glavnite evropski politikise (spored: Unity, Solidarity, Diversity for Europe , its People and its Territory,2001; Edinstvo, solidarnost i raznovidnost za Evropa, nejzinite ̀ ite-

li i teritorijata):

- Politika na konkurencija;

- Zaedni~ka zemjodelska politika;

- Vrabotuvawe, ~ove{kite resursi, razvoj i kohezija;

- Politika na za{tita na ìvotnata sredina;

- Regionalna politika;

- Politika na istraùvawa i razvojot;

- Soobra}ajna politika;

170


- Energetska politika;

- Politika na pretpriema{tvo za sredni i mali pretprijatija,

- Zaedni~ka politika vo oblasta na ribarstvo.

Perspektivata na prostorniot razvoj na Evropa(ESDP, European Spatial Development Perspective, TowardsBalanced and Sustainable Development of the Territory of the EU)

ESDP pretstavuva eden integrativen i indikativen planski doku-ment, vo taa smisla, {to pokraj prostornite aspekti na razvojot vo potesnasmisla, opfa}a i pogolem broj na drugi elementi na naj{iroko sfatenodr`liv razvoj (1), pa i vo taa smisla {to ne e zadolìtelen za zemjite~lenki na Unijata (2). Toj }e bide ostvaren so primena na niza indirekt-ni merki i instrumenti i toa vo onaa merka vo koja tie se podgotveni dagi prifatat i integriraat celite na evropskata politika na prostorniotrazvoj vo svoite nacionalni politiki.

Osnovnite propozicii na ESDP se izrazeni vo forma na op{titeceli (1) i mo`nite politika za nivnata realizacija (2), so {to vsu{nostse naglasuva nezadolìtelniot karakter na propoziciite, odnosno pra-vo na izbor na zemjite ~lenki vo odnos na nivnoto prifa}awe/neprifa-}awe. Sekoja od trite osnovni op{ti celi razloèna e na nekolku sostav-ni celni propozicii, pri {to se navedeni i mo`ni politiki za nivnatarealizacija:

- Policentri~niot prostoren razvoj i novite odnosi pome|u ur-bani i ruralni podra~ja, kako eden od tri osnovni op{ti celi,razloèn e na ~etri sostavni celi (potceli) : 1) Policentri~eni uramnoteèn prostoren razvoj vo Evropskata Unija, 2) Di-nami~ni, atraktivni i konkurentni gradovi i urbanizirani re-gioni, 3) Indigeni/avtohtoni, raznovidni i produktivni rural-ni podra~ja, 4) Partnerstvo pome|u urbani i ruralni podra~ja.Za ~etirite nazna~eni potceli, navedeni se preku 20 mo`ni po-litiki.

- Vtorata osnovna op{ta cel, �ednakvost vo pristap do infra-struktura i znaewe�, razloèna e na ~etiri sostavni celi: 1)Integriran pristap do podobreni soobra}ajni vrski i pristapdo znaewe; 2) Policentri~en model na razvoj kako osnova za po-dobra pristapnost; 3) Efikasno i odr`livo koristewe na infra-strukturata; 4) [irewe na inovacii i znaewe. Pokraj niv,navedeni se petnaeset mo`ni politiki.

171

Diskusija

- Tretata osnovna op{ta cel, �mudro upravuvawe so prirodno ikulturno nasledstvo�, razloèna e na pet potceli; 1) Prirodnoi kulturno nasledstvo kako razvoen resurs; 2) ̂ uvawe i unapredu-vawe na kulturnoto nasledstvo; 3) Upravuvawe so vodnite resursikako poseben predizvik na prostorniot razvoj; 4) Kreativno up-ravuvawe so prirodnite pejsaì; 5) Kreativno upravuvawe sokulturnoto nasledstvo. Za implementacija na ovie potceli pred-loèni se pove}e mo`ni politiki.

Regionalni inicijativiESTIA i OSPE

ESTIA i OSPE se dve najva`ni regionalni inicijativi vo oblasta

na prostorniot i urbanisti~kiot razvoj i envajronmentalnata poli-

tika na Balkan:

- ESTIA ( European Space and Territorial Integration Alternatives, Spatialdevelopment strategies and policy integration for the South-East Europe),Alternativi na evropskata prostorna i teritorijalna in-

tegracija, Strategija i politika na integracija na prostor-

niot razvoj za Jugoisto~na Evropa. Vo ovoj proekt u~estvuvale

Albanija, Bugarija, Grcija, Makedonija, Romanija i SR Ju-

goslavija;

- OSPE (Observatory of Spatial Planning and Environment in South-EastEurope), Opservatorija za prostorno planirawe vo Jugoisto~na

Evropa, e proekt koj e komplementaren na prviot. Toj gi opfa-

}a istite zemji, no vo nego pove}e se naglaseni aspekti na in-

formati~kata poddr{ka na podgotovki, donesuvawe i sprovedu-

vawe na odluki vo oblasta na odr`liviot razvoj i pridru`nite

institucionalni i organizacioni aran`mani (regionalna

opservatorija i mreà na nacionalni punktovi/fokalni to~-

ki).

êtirite glavni celi na ovie dva proekta se:

- Komparativen opis na glavnite karakteristiki na trendovitei politikite na prostoren razvoj vo zemjite u~esnici;

- Istraùvawe na barawa vo odnos na vospostavuvawe na mreàta

na nau~na, istraùva~ka i informati~ka poddr{ka na pros-

torniot razvoj;

- Identifikacija na strate{kite prioriteti vo rabota na

nacionalnite i regionalnite agencii koi se nadle`ni za pla-

nirawe na prostorniot razvoj;

172


- Identifikacija na glavnite elementi za formulirawe na zaed-

ni~ka ramka za integracija i koordinacija na politika na pros-

torniot razvoj.

Trgnuvaj}i od nazna~enite celi, vo ramkite na dvata proekta zavr-{ena e rabota na pogolem broj na kompleksnite delovi, koi opfa}aatslednite glavni dokumenti:

- Perspektivi na prostorniot razvoj i planirawe (glavnite tren-dovi i administrativni sistemi);

- Pristapi i gledi{ta za prostornata struktura (monito-

ring i evaluacija na glavnite problemi);

- Nasoki za integrirawe na prostornite prioriteti i politiki(definirawe na politiki i nivnoto sproveduvawe);

- Struktura na mreàta na regionalnata OSPE opservatorija inacionalnite opservatorii vo oblasta na prostorot i ìvot-nata sredina;

- Direktorijum na agencii za prostornoto planirawe;

- Proekt i probno koristewe na internet server za potrebite naproektot;

- Pregled/profil na nacionalnite sistemi na prostornotoplanirawe;

- Kompendium za prostornite prioriteti;

- Ramki za integracija na prostornata politika;

- Zavr{ni dokumenti na ESTIA i OSPE, koi sodràt, pome|u os-tanato, i programa za sorabotka vo ramkite razni idni proektikoi zbirno se ozna~uvaat kako ESTIA/OSPE-plus.

Nazna~eni se i slednite mo`ni oblasti na prioritetnata sorabot-ka:

- Osnovawe na forum za prostorno planirawe (Spatial PlanningForum), koj treba da posluì kako sredi{na ekspertska i po-liti~ka arena vo idnite istraùvawa i druga sorabotka, kako ipri osnovawe na regionalnata mreà na opservatorii vo oblas-ta na prostornoto planirawe (OSPE), predvideno e kako prv ~e-kor vo prodolùvawe na me|usebnata sorabotka;

- Namaluvawe na nevrabotenosta;

- Podra~ja i sektori na prioritetni investicioni programi ipoekti;

- Razvoj na mali i sredni pretprijatija;

173

Diskusija

- Razvoj na partnerstvo pome|u privatniot, javniot i me{ovitiotsektor;

- Geografski/soobra}ajno izolirani podra~ja;

- Podra~ja i sektori kade e naglasena emigracija na mlado, obra-zovano i vitalno naselenie;

- Standard/kvalitet na ̀ iveewe;

- Podra~ja, odnosno sektori so zaostanata proizvodna i drugastruktura;

- Prioritetni podra~ja na �eko-eko� obnova;

- Ekolo{ki najzagadeni i prostorno najneurdeni podra~ja;

- Problemi na socijalno isklu~uvawe i deprivacija;

- Problemi na begalci, povratnici i sl.;

- Podra~ja so najvreden i/ili najosetliv i/ili najzagrozen bio-diverzitet;

- Krajbre`ni podra~ja;

- Prioritetni podra~ja za zaedni~ko upravuvawe so vodnite resur-si;

- Podra~ja so visok ekolo{ki rizik;

- Specifi~ni pograni~ni podra~ja.

Vo ramkite na predlogot za idnata sorabotka, nazna~ena e i listana mo`nite prioritetni nau~ni istraùvawa, ~ii rezultati bi bilekoristeni kako informati~ka/soznajna poddr{ka na idnite aktivnostina nivo na ESTIA/OSPE regioni i sostavni dràvi, regioni i lokalnipodra~ja. Se raboti za slednite oblasti na istraùvawa:

- Teoriski, op{tometodolo{ki i primeneti metodolo{ki aspek-ti na planirawe i politika na odr`liv razvoj vo periodot natranzicija;

- Novi institucionalni i organizacioni aran`mani;

- Problemi na �podelba na rabota� (demarkacii, delimitacii isl.) pome|u planiraweto/politikata, pazarnite mehanizmi i ins-trumenti na op{to op{testveno upravuvawe, naso~uvawe i kon-trola;

- Problemi na vertikalnata, horizontalnata i drugi koordinaciina planskite i drugi upravuva~ki odluki;

- Planska evaluacija;

- Odnos na planskite vizii i planskite implementacii;

174


- Novi proceduri vo podgotovki, donesuvawe i ostvaruvawe naplanskite odluki;

- Vlijanie na privatizacija na gradskoto zemji{te vrz izborotna novite plansko-upravuva~ki pristapi i sistemi;

- Op{ti i posebni pra{awa na informati~kata i druga soznajnapoddr{ka;

- Format, t.e. sodrìna i forma na novata generacija na dokumentina odr`liv razvoj na supra-nacionalni, nacionalno-dràvni isubnacionalni nivoi na planirawe;

- Istraùvawa za potrebite na izrabotka na alternativni scena-rija na razvoj na novata generacija na dokumenti za odr`liv raz-voj;

- Istraùvawe na prostorno-ekolo{koto vlijanie na politikiteod razni supra-nacionalni, nacionalni i subnacionalni nivoi,vrz sostojbite vo prostorot vo regionot na ESTIA/OSPE;

- Istraùvawa za potrebite na t.n.r. �op{to obrazovanie za Evro-pa�, za da se olesni i zabrza ispolnuvawe na acquis communautaire(pravna ramka za regulirawe na odnosite vo EU koja sekoj kan-

didat za ~lenstvo mora da ja usvoi), za dràvite kandidati zapriem vo Evropskata unija.

175

Diskusija

D-r Boris Blaèvskikoordinator na nau~niot sobir

PREDLOZI ZA ZAKLU^NITE SOGLEDUVAWA

Privr{uvaj}i ja diskusijata moè da konstatiram deka vo nea u~es-tvuva petnaeset diskutanti, a petmina na{i kolegi najavija deka svoitediskusii }e gi priloàt. I vo ovaa prilika napomenuvam deka i drugizainteresirani kole{ki i kolegi svoite diskusii moè dopolnitelnoda gi dostavat vo Zdruènieto i tie }e bidat objaveni vo zbornikot.

Vo bogatata diskusija bea elaborirani pove}e pra{awa so koi sepotvrduvaat sogleduvawata sodràni vo referatite, a bea pokrenati idrugi pra{awa i dadeni konkretni predlozi. So ova raspravata se obogatii pridonese za podigawe na kvalitetot na nau~niot sobir.

Gradona~alnicite koi u~estvuvaa so pra{awe i kratki elaboraciipo oddelni referati kako i vo diskusijata pokrenaa pove}e pra{awasvrzani so lokalniot razvoj. Bez somnenie toa se zna~ajni pra{awa zafunkcionirawe na lokalnata samouprava. Nie se obidovme na nekoi pra-{awa da dademe odgovor. O~igledno toa ne br{e dovolno. Zatoa predla-gam vo zaklu~nite sogleduvawa da se naglasi potrebata od odrùvawe nanau~no-stru~en sobir na koi }e se razmenat mislewa za lokalniot eko-nomski razvoj vo Republika Makedonija.

Vo referatite, a i vo oddelni diskusii be{e naglasena potrebatada se identifikuvaat sektorite i dejnostite koi na lokalno nivo imaatuslovi za uspe{en razvoj i za konkurenski nastap na svetskiot pazar i dase poddràt so soodvetna razvojna politika od strana na dràvata. Ova

176


ukaùva na neophodnata kordinacija na lokalno, odnosno regionalnonivo i na dràvata. Vo ovie ramki slu{navme deka zana~aen pridonesmoè da dade i na{eto zdruènie.

Svrzano so regionalniot razvoj vo diskusijata be{e ukaàno na zna-~eweto na surovinite, koi se rasprostraneti na celata teritorija naRepublika Makedonija. Poradi ova so pravo be{e predloèno eden nare-den na{ sobir na bide na tema �Mineralnite surovini kako vaèn fak-tor za regionalniot razvoj na Republika Makedonija�.

Denovive Izvr{niot odbor na ZOR treba da ja podgotvi predlogprogramata za rabota vo 2004 godina i ovie dve temi za lokalniot razvoji za mineralnite surovini }e bidat sodràni vo nea. Koga sme kaj progra-mata za rabota za 2004 godina ve izvestuvam deka taa }e bide objavena vozbornikot na referati i diskusii od ovoj nau~en sobir vo prilogot �In-formacii od ZOR�. Po nea ~lenovite na ZOR moè da dadat svoi misle-wa i predlozi za dopolnuvawa na programata. Svoite predlozi ~leno-vite i simpatizerite na ZOR moàt da gi soop{tat, odnosno dostavatpreku telefon, neposreden razgovor, elektronska po{ta, so pismo isli~no.

Va{ite predlozi }e se imaat vo predvid pri definitivnoto oformu-vawe na programata koja }e se usvoi na Sobranieto na ZOR koe najverovat-no }e se odrì vo januari 2004 godina. Odrùvaweto na ova sobranie }ego kombinirame so nau~niot sobir na tema �Stabilnosta na ekonomijatai ekonomskiot razvoj�. Ovaa tema e bezsomnenie aktuelna i zna~ajna zamakedonskata ekonomija i gi pokanuvam ~lenovite i simpatizerite naZOR da se vklu~at so elaboracija na oddelni pra{awa so izgotvuvawe nareferat ili u~estvo vo diskusijata. Soorganizator na ovoj nau~en sobirdogovoreno e da bide Fondacijata �Fridrih Ebert�- Kancelarija za Make-donija, a o~ekuvame toa da go stori i Ministerstvoto za ekonomija. Ime-no, do Ministerstvoto za ekonomija denovive e dostaveno pismo so potreb-nite informacii za nau~niot sobir i o~ekuvame sponzorstvoto da bideprifateno.

177

Zaklu~oci i preporaki

ZAKLUÔCI I PREPORAKI

od nau~niot sobir �Regionalniot razvojna Republika Makedonija�

U~esnicite na nau~niot sobir ocenuvaat deka nepostoeweto na kon-zistenta strategija, odnosno programa za regionalen razvoj nepovolno seodrazuva vrz razvojot na nacionalnata ekonomija, oddelnite regioni, aosobeno na stopanski nedovolno razvienite podra~ja i go zabavuva proce-sot za integrirawe na zemjta vo evropskite i svetskite tekovi.

Trgnuvaj}i od aktuelnite sostojbi i potrebite, kako i od iskustvo-to na zemjite vo tranzicija treba da se otpo~nat aktivnosti za izgotvuvawena strategija, odnosno programa za regionalen razvoj na Republika Make-donija. Realizacijata na ovaa programa }e pridonesuva za razvoj na regi-onite, a vo tie ramki osobeno na stopanski nedovolno razvienite podra~-ja. Istovremeno se naglasuva deka strategijata za regionalen razvoj }epridonese za pribliùvawe na Republika Makedonija do strukturnitrtefondovi na Evropskata unija i za vlez na zemjata vo ovaa ekonomska in-tegracija.

U~esnicite na nau~niot sobir smetaat deka izgotvuvaweto na strate-gijata, odnosno programata za regionalen razvoj ne treba da bide uslovu-vana so prestojnite promeni vo politi~ko-teritorijalnata podelba nadràvata po op{tini nitu so sogleduvawata koi se vo tek svrzani sopolitikata na poddr{ka na stopanski nedovolno razvienite podra~a.

U~esnicite na nau~niot sobir smetaat deka politikata na regiona-len razvoj treba da pretstavuva integralen del na globalniot op{test-veno-ekonomskiot razvoj. Ova }e se ostvaruva so integrirawe i kordini-

178


rawe na sektorskiot i regionalniot razvoj, odnosno na sektorskite iregionalni programi i proekti.

Svrzano so ova treba da se koncipiraat kopleksni merki na regional-nata politika i merki od drugite politika kako na primer industriska-ta i agrarnata politika, politikata na vrabotuvawe i tehnolo{kiotrazvoj, pottiknuvaweto na pretpriemni{tvoto i sli~no.

Za Republika Makedonija od osobeno zna~ewe e da se indetifikuva-at sektorite i dejnostite koi na lokalno nivo imaat uslovi za uspe{enrazvoj i za konkurenten nastap na svetskiot pazar i da se poddràt sosoodvetna razvojna politika od strana na dràvata. Trgnuvaj}i od ova, aimaj}i go predvid iskustvoto na razvienite zemji i na naprednite zemjivo tranzicija regionalniot razvoj treba da se ostvaruva so koordinacijana �razvojot odozdola� i �razvojot odozgora�.

Vo ramki na konceptot na regionalniot ravoj od aspekt na noviotpriod koj ja naglasuva konkurentnosta i koordinacijata neophodno e dase pravat konkretni ~ekori vo nasoka na prilagoduvawe kon standardi-te na Evropskata unija. Pri ova u~esnicite na nau~niort sobir smetaatdeka osnovni segmenti na koi treba da se obrati vnimanie vo idnata poli-tika na regionalen razvoj se: potrebata od primena na osnovnite prin-cipi na strukturnata politika na EU; potrebata za kategorizacija namakedonskiot prostor na sistemot na edinici koj e vo upotreba vo EU;potrebata za adaptirawe na pravniot segment; potrebata za adaptirawena finansiskiot sistem; poznavawe i adaptirawe na nomenklaturata naregionalnite edinici za statistika; nu`nosta za razvoj na instituciiteza poddr{ka na regionalniot razvoj i sli~no.

U~esnicite na nau~niot sobir smetaat deka vo idnata regionalnapolitika naglaseno mesto treba da se dade na razvojot na ruralnite cen-tri. Ovie centri so jaknewe na demografskata i socio-ekonomskatastgruktura, funcionalnata sodrìna i na drugite infrastrukturni ka-rakteristiki, a osobeno so pro{iruvaweto na ekonomskite aktivnostitreba da pretstavuvaat nositeli na ravojot i da stanuvaat polovi na raz-vojot. Ottamu proizleguva i potrebata od naglasena op{testvena griài poddr{ka na razvjot na ruralnite centri vo funcija na regionalniotrazvoj na Republika Makedonija.

U~esnicite na nau~niot sobir smetaat deka treba naglaseno mestoda se dade na pravnite aspekti na regionalniot i na lokalniot razvoj.Svrzano so ova treba kompleksno da se uredat ovie pra{awata so celsozdavawe na uslovi za pouspe{en regionalen razvoj na zemjata.

Za uspe{no ostvaruvawe na regionalniot razvoj se smeta deka trebada se formira poseben organ. Vo ovaa nasoka moè da se koristi iskustvotona naprednite zemji vo trancija.

179

Zaklu~oci i preporaki

Za izgotvuvawe na programata za regionalen razvoj u~esnicite sme-taat deka e od zna~ewe da se obezbedat statisti~ki i drugi podatoci koi}e pridonesat za sogleduvawe na stepenot na razvienosta na oddelni re-gioni, za sledewe na ostvareniot razvoj, kako i za predlagawe na merki iaktivnosti.

So ogled na projaveniot interes na pretstavnicite od op{tiniteza pove}e pra{awa od domenot na lokalniot razvoj se predlaga da se odrìnau~no-stru~en sobir na tema �Lokalniot razvoj na Republika Makedoni-ja�. Pri ova se ceni deka ovoj nau~en sobir pretstavuva eden vid konti-nuitet na dene{nata razmena na mislewa svrzani so regionalniot razvojna Republika Makedonija.

Ovie zaklu~oci i preporaki }e se dostavat do Ministerstvoto zalokalna samouprava, Biroto za stopanski nedolno razvieniote podra~ja,Fondacijata �Fridrih Ebert�-Kancelarija Makedonija i drugi zaintere-sirani organi i organizaciii, a }e se objavat i vo zbornikot na refera-ti i diskusii od nau~niot sobir.

181

Summary

SUMMARY

CONCLUSIONS AND RECOMMENDATIONSFrom the Scientific Gathering �Regional Development ofthe Republic of Macedonia�

The estimate of the participants in the scientific gathering is that the absence ofconsistent strategy, i.e. regional development programme unfavourably influences thedevelopment of the national economy and the separate regions, especially the eco-nomically underdeveloped regions, and slows down the process of integration of thecountry in the European and world flows.

Having the present conditions and needs as a starting point, as well as the expe-rience of the countries in transition, activities should be initiated for preparation of astrategy, i.e. regional development programme for the Republic of Macedonia. Therealization of this program will contribute to development of the regions, especially ofthe economically underdeveloped regions. At the same time, it is emphasized that theregional development strategy will contribute to approximation of the Republic ofMacedonia to the structural funds of the European Union, as well as to the entrance ofthe country in this economic integration.

The participants in the scientific gathering believe that the preparation of a strat-egy, i.e. regional development programme should not be conditioned by the comingchanges in the political-territorial boundaries of the municipalities in the country, norby the ongoing observations regarding the policy for support to the economicallyunderdeveloped regions.

The participants in the scientific gathering are at the stand that the regionaldevelopment policy should be an integral part of the global social and economic devel-

182


opment. This will be achieved by integrating and coordinating both the sector andregional development, i.e. the sector and regional programs and projects.

In relation to his, complex measures for regional policy need to be defined, aswell as measures for other policies such as industrial and agrarian policy, employmentand technological development policy, entrepreneurship promotion, etc.

What is of significant importance for the Republic of Macedonia is to identifythe sectors and the activities, which, on local level, have possibilities to be successful-ly developed and to be competitive on the world market, and to be underpinned by anappropriate development policy by the Government. Having this as a starting point,and given the experience of the developed countries and of the advanced countries intransition, the regional development should be realized by coordinating both the �bot-tom-up development� and �top-down development�.

Within the concept of regional development, from the point of view of the newapproach that emphasizes both the competitiveness and the coordination, it is indis-pensable to undertake concrete measures towards adjustment to the standards of theEuropean Union. The participants in the scientific gathering believe that the basicelements to which attention should be paid in the future regional development policyare the following: the need to apply the basic principles of the structural policy of theEU; the need to categorize the unit system used in the EU in the Republic of Macedo-nia; the need to adapt the legal segment; the need to adapt the financial system; theknowledge and adaptation of the nomenclature of the regional statistical units; thenecessity to develop institutions to support the regional development, and alike.

The participants in the scientific gathering consider that, regarding the futureregional policy, an emphasis should be put on the development of the rural centers. Bystrengthening the demographic and the social and economic structure, the functionalcontents and the other infrastructure features, especially by expanding the economicactivities, these centers should be performers of development and become poles ofdevelopment. Therefore, the need arises for emphasized social care and support to thedevelopment of the rural centers to the end of regional development in the Republic ofMacedonia.

The participants in the scientific gathering believe that the legal aspects of boththe regional and the local development should be underlined. Accordingly, these issuesneed to be arranged in a complex manner so as to create conditions for more success-ful regional development of the country.

It is considered that a special body needs to be established to the end of suc-cessful realization of regional development. To that effect, the experience form theadvanced countries in transition could be applied.

It is participants� opinion that what is of importance for preparation of regionaldevelopment program is to provide statistical and other data that will contribute to

183

Summary

observing the level of development in certain regions, monitoring of the achieveddevelopment, as well as proposing measures and activities.

Given the shown interest by the municipal representatives for many issues inthe area of local development, it is proposed to organize scientific and expert gatheringon the topic �Local development in the Republic of Macedonia�. In addition, it isestimated that this scientific gathering is a kind of continuity of the today�s exchangeof opinions related to the regional development of the Republic of Macedonia.

These conclusions and recommendations will be submitted to the Ministry ofLocal Government, the Agency for Underdeveloped Regions, �Fridrih Ebert� Founda-tion - office in the Republic of Macedonia and to other interested bodies and organiza-tions, and will also be published in the collection of reports and discussions from thescientific gathering.

INFORMACII OD ZOR

185

KON PRILOGOT�INFORMACII OD ZOR�

Vo ovoj prilog e sodràn predlogot na programata za rabota naZdruènieto za odr`liv razvoj vo 2004 godina. Ovaa predlog programa eizgotvena so cel ~lenovite nz ZOR da dadat svoi mislewa i zabele{kikoi }e se imaat vo predvid pri definitivno utvrduvawe na programata inejzino dostavuavawe do oddelni institucii so cel da ja imaat vo pred-vid pri izgotvuawe na svoite programi za aktivnost vo 2004 godina.

Vo programata za 2004 godina e predvideno teì{teto na aktivnos-tite da se dadat na odrùvawe na nau~no-stru~ni sobiri, obu~uvawe nakadri i izgotvvuawe na proekti, izdavawe na zbornici na referati idiskusii od nau~no-stru~nite sobiri, unapreduvawe na sorabotkata sovladini i nevladini organizacii i sli~no.

Vo ramkite na na~no-stru~nite sobiri nabeleèni se naslovite natemite. Pri nivnoto definirawe se imaa vo vid predlozite na ~leno-vite na ZOR iskàni pri diskusiite na odrànite sredbi vo 2003 godi-na, aktuelnosta i zna~eweto za nacionalnata ekonomija, kako i barawa-ta na oddelnite sponzori i sli~no.

Obu~uvaweto na kadri se prdviduva da se ostvruva spored interesoti barawata na sponzorite. Moèn interes vo ovoj domen se ceni deka bimoèl da bide obu~uvaweto na kadri na tema �Od ideja do biznis odlu-ka�.

Vo 2004 godina ZOR }e bide angaìran i na podgotuvawe na proek-ti vo zavisnost od odobrenite konkursi i dogovori so oddelni spozori.Vo ovaa nasoka dostaveni se barawa do Programata na Obedinetite naciiza razvoj i drugi me|unarodni i doma{ni institucii.

188


Vo site segmeti na programata sodràni se opredelbi za ostvaru-vawe i na drugi aktivnosti koi se vo soglasnos so statutarnite opredel-bi na Zdruènieto i od interes na sponzorite.

Vo programta, vo ovaa faza na rabota, ne moè da se nabeleàt pob-liski datumi bidej}i toa e usloveno od sponzorite i nivnite programiza rabota.

Ovaa predlog programa za 2004 godina ima preliminaren karakter,a definitivniot tekst }e se usvoi na tretata sednica na ZOR koja sepredviduva da se odrì vo po~etokot na 2004 godina.

^lenovi i simatizerite na ZOR zabele{ki i predlozi moè da dos-tavat do Zdruènieto na na~in na koi tie smetaat deka e najprifatliv.

Vo ovoj prilog se sodràni i pregledi za ostvaernite nau~no-stru~no sobiri, izdadenite zbornici, kako i za ostvarenite drugi aktiv-nosti vo 2003 godina. Za aktivnostite na ZOR vo 2003 godina ~lenovite}e moè da se proiznesat na slednata sednica na sobranieto na Zdru-ènieto koja, kako {to naglasivme, se predviduva da se odrì vopo~etokot na 2004 godina.

PREDLOG PROGRAMA ZA RABOTANA ZOR ZA 2004 GODINA

I. Stru~no-nau~ni sobiri

1. Stabilnosta na ekonomijata i ekonomskiot razvoj

2. Ekonomskoto planirawe vo funcija na odr`liviot razvoj naRepublika Makedonija

3. Konsolidacijata i prestruktuiraweto na industrijata vo Re-publika Makedonija

4. Investiciite osnoven faktor za prestruktuirawe i razvoj naekonomijata na Republika Makedonija

5. Mineralnite surovini i nivnoto vlijanie vrz regionalniotrazvoj na Republika Makedonija

6. Lokalniot razvoj na Republika Makedonija

7. Prestruktuirawe na trgovijata vo funkcija na izvozot i raz-vojot na nacionalnata ekonomija

8. Drugi pra{awa od ekonomskiot, socijalniot i ekolo{kiotrazvoj soglasno barawata na sponzorite i konkursnite uslovi

II. Proekti

1. Obuka na kadri na tema �Od ideja do buznis odluka�

2. Proekti soglasno barawata na sponzorite i odobrenite po os-nov na konkursi.

III. Izdava~ka dejnost

Objavuvawe na zbornici od nau~nite sobiri, odnosno sovetuvawakako i drugi publikacii po pra{awa od odr`liviot razvoj soglasno bara-wata na sponzorite.

IV. Unapreduvawa na sorabotkata

ZOR }e se angaìra za unapreduvawe na sorabotkata so nevladinii vladini organizacii za pra{awa od domenot na odr`liviot razvoj iostvaruvawe na drugi aktivnosti soglasno programskite opredelbi naZdruènieto.

190


ODR@ANI NAU^NO-STRU^NI SOBIRINA ZOR VO 2003 GODINA

1. Stanskiot kapital vo funkcija na tehniolo{kiot razvoj na Re-publika Makedonija (nau~en sobir)

Koordinator: d-r Boris Blaèvski

Soorganizatori: Ministerstvoto za ekonomija, Fondacijata�Fridrih Ebert�-Kancelarija Makedonija, Germanskatatehni~ka pomo{ - Proekt za transfer na tehnologija i Make-donsko-germanskoto stopansko zdruènie

Mesto i termin: Skopje, 20 mart 2003 god.

2. Konkurentnosta na ekonomijata na Republika Makedonija (na-u~en sobir)


Soorganizatori: Ministerstvoto za ekonomija, Fondacijata�Fridrih Ebert�-Kancelarija Makedonija, Germanskatatehni~ka pomo{- Proekt za poddr{ka na privatniot sektor

Mesto i termin: Skopje, 14 april 2003 god.

3. Golemite pretprijatija vo ekonomijata na Republika Makedoni-ja (trkalezna masa)

Koordinator: m-r Qerka Tot Naumova

Soorganizatori: Ministerstvoto za ekonomija, Fondacijata�Fridrih Ebert�-Kancelarija Makedonija i OHIS AD Skopje

Mesto i trermin: Skopje, 16 juni 2003 god.

4. Regionalniot razvoj na Republika Makedonija (nau~en sobir)


Soorganizatori: Ministerstvoto za lokalna samouprava i Fon-dacijata �Fridrih Ebert�-Kancelarija Makedonija

Mesto i termin: Skopje, 2 oktomvri 2003 god.

IZDADENI ZBORNICINA ZOR VO 2003 GOD.

1. Stranskiot kapital vo funkcija na tehniolo{kiot razvoj naRepublika Makedonija (zbornik na referati i diskusii odnau~niot sobir)

Data na idavawe: juni 2003 god.

2. Konkurentnosta na ekonomijata na Republika Makedonija(zbornik na referati i diskusii od nau~niot sobir)

Data na izdavawe: juli 2003 god.

3. Golemite pretprijatija vo ekonomijata na Republika Make-donija (zbornik na referati i diskusii od trkaleznata masa)

Data na izdavawe: septemvri 2003 god.

4. Regionalniot razvoj na Republika Makedonija (zbornik na re-ferati i diskusii od nau~niot sobir)

Data na izdavawe: dekemvri 2003 god.

192


SORABOTKA NA ZOR SO VLADINI I NEVLADINI ORGANIZACII VO2003 GODINA

ZOR ostvari sorabotka so vladini i nevladini organizacii vofunkcija na realizacija na svoite programski celi i programaza rabota vo 2003 godina.

Ostvarena e intenzivna i sodràjna sorabotka osobeno so Fon-dacijata �Fridrih Ebert�-Kancelarija Makedonija.

Vo ramki od vladinite institucii ostvarena e sorabotka so Min-isterstvoto za ekonomija, Ministerstvoto za lokalna samoup-rava i Agencijata za iseleni{gvo.

Od drugite organizacii za odbeleùvawe e sorabotkata so Ger-manska tehni~ka pomo{- Proekt za transfer na tehnologija,Proekt za poddr{ka na privatniot sektor i Proekt za agropro-mocija. Istovremeno e ostvarena sorabotka i so Makedonsko-germansko stopansko zdruènie, kako i so AD Organsko-hemiska-ta industrija �Naum Naumovski -Bor~e� Skopje (OHIS).

ZOR i 2003 godina ja pro{iri sorabotkata so pove}e nevladiniorganizacii me|u koi posebno se izdvojuva Zdruènieto na agroe-konomistite na Republika Makedonija i Centarot za bankarstvoi finasii -Skopje.

Vo 2003 godina ZOR, za realizacija na oddelni programi, dobi fi-nansiska poddr{ka od Komercijalna banka AD Skopje, Ohrids-ka banka AD Ohrid i Sobranieto na op{tinata Kisela Voda.

PROGRAMA ZA UÊSTVONA ZOR NA TRETIOT NBO SAEM

Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka (MCMS) zaedno soFondacijata Institut otvoreno op{testvo Makedonija (FIOOM) i In-stitutot za trajni zaednici (ITZ) od 20 do 22 noemvri 2003 godina, naSkopskiot saem go organiziraat tretiot saem na nevladini organizacii(NVO).

Za u~estvo na ovoj saem ZOR podgotvi posebna programa koja na sood-vetni formulari navremeno e dostavena do organizatorite na tretiotsaem na nevladini organizacii.

ZOR na tretiot NVO saem predviduva da u~estvuva so slednive ak-tivnosti:

(1) Sopstven {tand na koj }e bidat prezentirani na{ite izdanija,zbornicite na referati i diskusii od nau~nite sobiri, pe~ateni vovtorata polovina na 2002 godina i vo tekot na 2003 godina i toa:

- Prestruktuitawe na proizvodstvoto na ekonomijata na Repub-lika Makedonija;

- Izvoznite mo`nosti na Republika Makedonija vo uslovi na ~len-stvo vo Svetskata trgovska organizacija;

- Stranskiot kapital vo funkcija na tehnolp{kiot razvoj na Re-publika Makedonija;

- Konkurentnosta na ekonomijata na Republika Makedonija;

- Golemite pretprijatija vo ekonomijata na Republika Makedoni-ja.

Istovremeno na {tandot }e se delat reklamni materijali za celitena ZOR, uslovite za ~lenstvo, povik za sorabotka so nevladini organ-izacii i sli~no.

(2) ZOR, soglasno programata za aktivnosti na tretiot NVO saem,predlaga da bide organizator na edukativna sesija na tema �Od ideja dobiznis plan�. Na ovaa sesija se predviduva da se obrazloàt uslovite za

194


registrirawe i otpo~nuvawe mali biznisi, mo`nostite za koristewe nakrediti, postapkata za izotvuvawe na biznis plan i sli~no. Ovaa sesijaobrabotuva pra{awa koi se aktuelni bidej}i noviot zakon za trgovskidru{tva koi gi uraduva pra{awata za registrirawe na novite firmi sepredviduva da se primenuva od 1 januari 2004 godina, kako i poradi sÈpogolemiot interes za samovrabotuvawe i otvorawe na mali biznisi.

Soglasno priloènite formulari svrzano so ovaa sesija dostavenise imiwata na prezenterite, o~ekuvaniot broj na u~esnicite i vreme-traweto na sesijata.

(3) Na tretiot NBO saem se predviduva oddelni ~lenovi na ZOR dau~estuvaat vo edukativnite sesii i forumskite raspravi po pra{awakoi se od interes na Zdruènieto.

Istovremeno se predviduv da se ostvarat razgovori so drugi zdru-ènija so cel zapoznavawe i sogleduvawe na mo`nostite za zaedni~kasorabotka.

3. Za ostvaruvawe na ovaa programa }e se griì sekretarot na ZORi za nejzinata realizacija }e izgotvi poseben izve{taj.

Osnovni celi:Pridones za odr`liv razvoj koj e ekonomski efikasen,socijalno praveden i prifatliv za ìvotnata sredina.

Formi na dejstvuvawe:Odrùvawe na nau~ni sobiri, izgotvuvawe na proekti,unapreduvawe na soraborka so doma{ni i stranskiorganizacii, izdava~ka dejnost i dugi aktivnosti.

^lenovi:Gra|ani na Republika Makedonija koi gi prifa}aat osnovniteceli na Zdruènieto i sakaat da dadt pridones vo nivnotoostvaruvawe.

ZDRU@ENIE ZA ODR@LIV RAZVOJSKOPJE

nevladina i neprofitna organizacija

�Vladimir Komarov� 18 A1 -22, tel. 2463 119, 460-920,E-mail: [email protected]

197

Osvrt

OSVRT

OD NAU^NIOT SOBIR �PARI^NITE SREDSTVA NAISELENICITE VO FUNKCIJA NA RAZVOJOT I NAVRABOTUVAWETO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA�

1. Vo organizacija na Agencijata za iseleni{tvo na RepublikaMakedonija, Centarot za bankarstvo i finanasii-Skopje i Fondacijata�Fridrih Ebert�-Kancelarija za Makedonija na 29 oktomvri 2003 godinavo Skopje se odrà nau~en sobir na tema �Pari~nite sredstva na isele-nicite vo funkcija na razvojot i vrabotuvaweto vo Republika Makedoni-ja�. Na sobirot najnapred se obratija g-din Mir~e Donevski, direktorna Agencijata za iseleni{tvo na Republika Makedonija i prof. d-r DimkoKokaroski, zamenik na ministerot za finansii, a potoa bea prezentira-ni rezimeata na ~etirite referati izgotveni za ovoj nau~en sobir. Porezimeata na referatite koi gi prezentiraat prof. d-r Blagoja Nanevskii prof. d-r Dejan Pendev od Ekonomskiot institut Skopje, m-r SeadinXaferi od Agencijata za iseleni{tvo na Republika Makedonija i d-rBoris Blaèvski od Ministerstvoto za finansii be{e ostvarena boga-ta diskusija vo koja u~estvuvaa desetmina diskutanti.

Na nau~niot sobir bea pro~itani nekolku poraki od na{i iseleni-ci i zdruènija so koi go pozdravuvat odrùvaweto na sobirot i o~e-kuvaat da se predloàt merki i aktivnosti so koi }e se sozdavaat usloviza zgolemuvawe na interesot za dozna~uvawe na pogolem obem na pari~nisredstva i za transfer na znaewe vo funkcija na razvojot na tatkovina-ta.

198


Prezenterite na ~etirite referati se ~lenovi na Zdruènieto zaodr`liv razvoj od koi trojca se ~lenovi na Izvr{niot odbor. Ova kakoi u~estvoto vo diskusijata i prisustvoto na nau~niot sobir na golembroj na ~lenovi na ZOR ukaùva na interesot za pra{awata svrzani sopari~nite sredstva na iselenicite i nivnoto vlijanie vrz razvojot ivrabotenosta, poradi {to e izgotven ovoj osvrt.

2. Pari~nite sredstva na iselenicite, kako i transferot na pret-premni~ki i menaxerski znaewa pretstavuva zna~aen faktor za razvoj nanacionalnite ekonomii. Na ova ukaùva iskustvoto na oddelni zemji voregionot i po{iroko.

Temata koja e predmet na razmena na mislewa na nau~niot sobir eaktuelna i zna~ajna za makedonskata ekonomija. Pari~nite sredstva naiselenicite pridonesuvaat za relaksirawe na odnosite vo platniot bi-lans koi se karakteriziraat so golem deficit vo nadvore{no-trgovska-ta razmena, odnosno sodavaat mo`nosti za ostvaruvawe na potrebniotuvoz, go podobruvaat stepenot na zadolènosta i sozdavaat prostor zakoristewe na stranski krediti, ja podobruvaat socijalnata sostojba nanaselenieto, gi zgolemuvaat investiciite so vloùvawa vo semejni bizni-si, mali i sredni pretprijatija, so eden zbor go pottiknuvaat ekonomskiotrazvoj na zemjata. So transferot, pak, na pretpriemni~ki i menaxerskiznaewa se sozdavaat uslovi za unapreduvawe na tehnolo{kite procesi,jaknewe na konkurentnosta, unapreduvawe na sorabotkata so stranskitepartneri i sli~no.

Nasproti vakvoto zna~ewe na sovetuvaweto be{e naglaseno deka voizminatiot period malku e napraveno da se iskoristat mo`nostite {tose prisutni vo ovoj domen. Ova se ilustrira so nezadovolitelnoto u~estvona iselenicite vo ekonomskite aktivnosti, osobeno nedovolno iskoris-tuvawe na mo`nostite {to stojat vo ovoj domen za pottiknuvawe na raz-vojot i vrabotenosta. Osnovna cel na nau~niot sobir e da dade nasoki zanatamo{ni aktivnosti za pogolem priliv na sredstva od na{ite iseleniciso koi }e se pottiknuvaat ekonomski aktivnosti. Pokraj ova se ukaà ina zna~eweto na pretpriemni~kite i menaxerskite transferi na znaewena iselenicite koi moè da pridonesat za sozdavawe na uslovi za poin-tenziven razvoj na zemjata.

Na nau~niot sobir be{e naglaseno deka Republika Makedonija po-ve}e od dve decenii se nao|a vo ekonomska kriza. Poradi ova doma{niotproizvod {to e ostvaren vo 2002 godina e za 20% pomal vo odnos na 1989godina, posledna relativno stabilna godina pred odpo~nuvaweto na pro-cesot na tranzicija. Vo ovoj period industriskoto proizvodttvo e pre-poloveno, a investiciite vo klu~nite dejnosti se ostvaruvat vo zonatana dezinvestirawe, odnosno vo ramkite na prostata reprodukcija.

199

Osvrt

Osnovna pretpostavka za izlez od ekonomskata kriza i sozdavawena uslovi za raste` na bruto doma{niot proizvod e vklu~uvawe na naci-onalnata ekonomija vo svetskite tekovi. Svrzano so ova prioritetna za-da~a e zgolemuvaweto na investiciite vo funkcija na prestruktuirawena proizvodstvoto so revitalizacija na postojnite i izgradba na noviprerabotuva~ki kapaciteti. Ova e od imperativno zna~ewe so ogled natoa {to ekonomijata na zemajta se karakterizira so dominatno u~estvona zastareni i vo golem stepen amortizirani osnovni sredstva. Poradiova, proizvodstvenite procesi vo osnova se ostvaruvaat so primena nazastareni tehnolo{ki re{enija. Mal e broj na proizvodi standardiziranispored barawata na stranskite pazari. Poradi ova i pokraj sklu~enitedogovori za slobodna trgovija so pove}e zemji vo regionot i po{iroko,unapreduvaweto na sorabotkata so Evropskata unija i za~lenuvaweto voSvetskata trgovska organizacija izvozot na stoki stagnira, a za razlikaod ova uvozot beleì porast. Vo vakvi soodnosi deficitot vo nadvo-re{no-trgovskata razmena postojano se zgolemuva i toj pove}e ne moèda se finansira.

Vo vrska so investiciite na nau~niot sobor be{e ukaàno deka tiese ostvaruvaat na nivo od 17% (u~estvo na investiviite vo osnovni fon-dovi vo bruto doma{niot prozivod) i deka e neophodna minimalna stap-ka na investirawe od 23% do 24%, dodeka posakuvanata stapka e okolu30%. Pri ova se naglasi deka zemjite vo razvoj ostvaruvaat stapki nainvestirawe od okolu 28%.

Za ostvaruvawe na povisoka stapka na investirawe, pokraj do-ma{noto {tedewe vklu~uvaj}i go i {tedeweto na dràvata, potrebna edopolnitelna akumulacija od stranstvo. Vo ovie ramki od osobeno zna-~ewe e iskoristuvaweto na mo`nostite {to gi davaat na{ite iseleni-ci.

Ovie mo`nosti se sostojat od dozna~uvawe na pari~ni sredstva koieden del se namenet za ostvaruvawe na ekonomski aktivnosti, kako i odtransfer na pretpriemni~ko i menaxersko znaewe, novi tehnologii isli~no.

Za ̀ al ostvaruvawata vo ovoj pogled vo izminatiot period se skrom-ni. Svrzano so ova be{e ilustrirano deka spored zvani~nite podatocina Narodnata banka, vo izminatiot period na{ite iselnici dozna~ilerelativno mal obem na pari~ni sredstva preku bankarskiot sistem. Sporedraspolo`livite podatocite za 2002 godina kaj doznakite e ostvaren pri-liv od 92,4 milioni dolari. Svrzano so ovoj podatok be{e ukaàno deka,spored anketni istraùvawa, samo okolu 15% od pari~nite pratki naiselenicite vo Republika Makedonija se ostvaruvaat preku bankite. Naj-golem del od ovie pratki se ostvaruvaat so isporaka na raka ili ispora-

200


ka po prijateli-rodnini.

Maloto u~estvo na bankite vo na~inot na isporaka na pari~nitepratki se dolì na niskiot kavalitet na bankarskite uslugi, nedostig-ot na sodràen bankarski sistem vo zemjata, ograni~enoto znaewe za funk-cioniraweto na bankarskiot sistem, preferiraweto na grupa na ise-lenici da ostanat anonimni so ogled na visinata na pari~nite pratkikoi gi transferiraat vo Republika Makedonija i sli~no.

Na nau~niot sobir be{e re~eno deka najgolem del od pari~nitepratki na iselenicite se naso~eni za kupuvawe na potro{uva~ki dobra,izgradba na ku}i, organizirawe na svadbi i semejni veselbi so cel da senaglasi prestiòt, a mnogu mal del za ostvaruvawe na biznis. Pokrajova, be{e naglaseno deka spored zvani~nite podatoci od pari~nite sred-stva koi vleguvaat vo zemjata okolu 20% se naso~uvaat za razni pla}awavo stranstvo. Ovie soznanija ukaùvaat deka pokraj nastojuvawata za pogo-lem priliv na pari~ni sredstva na iselinicite trba da se pravat naporiza nivno naso~uvawe vo razvojot, odnosno ostvaruvawe na ekonomski ak-tivnosti vo oddelni dejnosti, pred sÈ vo semejni biznisi i mali pretpri-jatija.

Na nau~niot sobir be{e prezentirano anketno istrùvawe sporedkoe godi{no vo Republika Makedonija se ostvaruva priliv po osnov napari~ni sredstva od iselenicite vo visina od 1,5 miljardi dolari. Iovoj iznos be{e ocenet deka e skromen od aspekt na realnite potencija-li za priliv na devizi po ovoj osnov. Svrzano so ova be{e naglaseno dekasamo nekolku milijarderi me|u iselenicite bi moèle da pridonesat zapokrenuvawe na zamaecot na ekonomski raste` na nacionalanta ekonomija,iniciraj}i investicionen cilkus i obezbeduvaj}i plasman na stranskitepazari. Se razbira ova bi se ostvarilo dokolku dràvata sozdade blago-prijatni uslovi za realizacija na takvite inicijativi.

Ovie sogleduvawa se ilustriraa so soznanija deka golemi za{tetina{ite iselenici ~uvaat vo stranski bankite za mali kamati. Pokrajova be{e re~eno deka iselenicite, spored anketnite istraùvawa, sespremni okolu 45% od svoite za{tedi da gi investiraat vo RepublikaMakedonija dokolku za toa se sozdade povolna biznis klima. Isto takabea prezentirani soznanija spored koi 20% od pari~nite sredstva koiiselenicite gi dostavuaat vo zemjata se nameneti za davawe na zaemi. Ovaukaùva na spremnosta na iselenicite da investiraat vo tatkovinata.

Na nau~niot sobir be{e ukaàno na golemoto zna~ewe na pretpri-emni~kiot i menaxerskiot transfer na znaewe od na{ite iselenici koemoè da bide i pogolemo vo odnos na koristeweto na nivniot raspo-lo`liv finansiski potencijal. Transferot na iskustvoto na iselenicite}e pomogne vo rastot i razvojot na mali i sredni pretprijatija od aspekt

201

Osvrt

na to~no spesificirawe na potrebnite resursi i od aspekt da se privle~ei angaìra menaxment, finansiski i tehnolo{ki resursi i od aspekt nastruktuirawe na fleksibilni dogovori. Za ovaa cel be{e naglaseno dekatreba da se ovozmoùva i olesnuva pretpriemni~iot i menaxerskiottransfer na znaewe od iselenicite vo nasoka na razvivawe na mali isredni pretprijatija koi }e bidat orientirani kon biznis {ansi. Priova be{e naglaseno deka potrebatata za resursi, pred sÈ da bidat orienti-rani kon nematerijalni resursi, a vo mal obem i na materijalni resursi,nagraduvaweto i kompenzacijata da bide povrzano so {ansite za biznis,da se razvivaat biznisi so visoki stapki na rast i da se unapreduva pret-priemni~kata kultura vo Republika Makedonija.

Na nau~niot sobir bea prezentirani istraùvawa svrzani so vli-janiteto na privatnite transferi vo platniot bilans i razvojot na zem-jata vo periodot do 2004 do 2020 godina. Zana~eweto na privatnite trans-feri e tolku pogolemo {to i vo naredniot dolgogdi{en period se pred-viduva odrùvawe na deficit vo nadvore{no-trgovskata razmena, navis-tina vo pomal obem, kako i negativno saldo vo domenot na uslugite. Istotaka vo naredniot period se predviduva koristewe na pogolem obem nastranski krediti vo funkcija na prestruktuirawe i zgolemuvawe naproizvodstvoto i izvozot i vrz taa osnova na bruto doma{niot proizvod.

Svrzano so ova be{e ukaàno na golemoto zna~ewe {to go imaatprivatnite transferi vo relaksiraweto na odnosite vo tekovnite tran-sakcii na platniot bilans, odnosno vo ostvaruvaweto na potrebniot uvozna stoki. Vo uslovi na nedovolen obem na izvozot i se pogolemite potrebiza uvoz zgolemeniot deficit vo nadvore{no-trgovskata razmena se pokri-va so privatnite transferi. Ovoj vid na deveizen priliv pozitivno vli-jae i vrz koristewe na srednoroni i dolgoro~ni stranski krediti vofunkcija na poddr{ka na razvojot. Pokraj ova, porastot na pari~nitesredstva na iselenicite se smeta deka }e prestavuva signal za pogolemvlez na stranskite investicii preku direktni vloùvawa.

Za ostvaruvawe na uvozot na repromaterijali za zgolemuvawe na pro-izvodstvoto, za oprema potrebna za revitalizacija i modernacicija naproizvodstenite kapaciteti kako i za uvoz na stoki za {iroka potro{u-va~ka neohodno e da se dinamizira izvozot na stoki i uslugi, kako i da seostvaruva transfer na pretpriemni~ki i menaxerski znaewa na make-donskite iselenici. Optimizmot vo odnos na ovaa bilansna kategorijase bazira na kontinuitetot vo vodeweto na stabilna i transparentnatamakroekonomka politika i na vra}aweto na kredibilnosta na finan-siskiot sistem.

Doznakite na na{ite iselanici }e pridonesuvaat i za podobruvawena stepenot na zadolènosta, odnosno za koristewe na novi srednoro~ni

202


i dolgoro~ni stranski krediti i zaemi vo funkcija na razvojot na na-cionalanta ekonomija.

So zgolemuvawe na doma{noto {tedewe, vklu~uvaj}i go i {tedewe-to na dràvata, koristewe na krediti i direktni stranski vloùvawa ,kako i so pari~nite sredstva na iselenicite se sozdavaat uslovi vo peri-odot od 2004 do 2020 godina stapkata na investicii vo osnovni sredstvada se ostvaruva na nivo od 23% do 24%, uvozot da se zgolemuva so prose~nastapka od 7%, a izvozot so 9%, odnosno bruto doma{niot proizvod so 7%.So vakov ekonomski razvoj Republika Makedonija vo naredniot sredno-ro~en period }e go dostigne nivoto na BDP {to se ostvaruva{e predotpo~nuvaweto na procesot na tranzicija, }e go fati ~ekorot so napred-nite zemji vo tranzicija i }e go intenzivira procesot na integracija vosvetskite i evropskite strukturi.

3. Za ostvaruvawe na pogolem obem na pari~ni sredstva od iselenici-te treba da se sozdavaat makroekonomski uslovi i drugi pretpostavki.Vo ovie ramki od osobeno zna~ewe e unapreduvaweto na sorabotkata sostranstvo kako biten preduslov za zgolemuvawe na investiciite i di-namizirawe na razvojot. Razvivaweto na sorabotkata so stranstvo i izvo-zot se pretpostavki za pocelosna mobilnost i iskoristuvawe na raspo-lo`livite faktori za proizvodstvo, kako i za pobrza transformacijana zemjata. Natamo{noto otvorawe na ekonomijata i unapreduvaweto nakonkurencijata se pretpostavki i za pogolem priliv na stranski kapi-tal vo zemjata po razni osnovi, a so toa i za uvoz na sovremena tehnologi-ja i znaewa. Unapreduvaweto na konkurencijata i otoraweto na pazarot}e pridonese za prestruktuirawe na proizvodstvoto i zgolemuvawe nanivnata konkurentska sposobnost.

Za pogolem priliv na pari~nite sredstva od iselenicite treba dase zabrza promocijata na makedonskata ekonomija. Svrzano so ova trebada se otstranuvaat sistemskite i administrativnite pre~ki koi niv gidestimuliraat (zaokruùvawe na ekonomskiot i pravniot sistem, done-suvawe na preostanatite zakoni, zajaknuvawe na primenata na zakonite iefikasnosta na sudskata vlast, poednostavuvawe na postakata za regis-tracija na sklu~enite dogovori za stranski vloùvawa, razvoj na pazarotna kapital i t.n.).

Isto taka zana~ajni pretpostavki se odrùvaweto na ekonomska ipoliti~ka stabilnost na zemjata, kako i podobruvawe na nadvore{notoopkruùvawe. So ova }e se namaluva stepenot na rizi~nosta so {to }e sezgolemuva interesot za investirawe i za razvoj na nacionalnata ekono-mija.

Restruktuiraweto i osposobuvaweto na finansiskiot sektor pret-stavuva itna potreba od {to zavisi visinata na investiciite. Od toa }e

203

Osvrt

zavisi brzinata na vklu~uvaweto vo investicionite procesi na golemiteiznosi finansiski sredstva koi se prisutni vo dràvata, a istoto seodnesuva i za prilivot na kapital od iselenicite.

Za ostvaruvawe na pretpriemni~ko -menaxerski transferi na zna-~ewe od iselenicite treba da se sozdavaat uslovi za kreirawe ambientza otvorawe na novi firmi, za rast i razvoj na mali i sredni pretpri-jatija so strategiska orientacija kon biznis {ansi.

So ogled na necelosnata evidencija na pari~nite prilivi od ise-lenicite be{e ukaàno na potrebata od prodlabo~eni istraùvawa svr-zani so primenetite anketni istraùvawa i nivno oficionalizirawe.Ova be{e naglaseno bidej}i podatocite do koi e dojdeno so anketniteistraùvawa ukaùvaat na daleku pogolem priliv na sredstva po ovojosnov i istite davaat korisni informacii za aktivno vodewe na politi-kata vo ovoj domen.

So cel zgolemuvawe na pari~nite sredstva na iselenici i za trans-fer na nivnite pretpriemni~ki i menaxerski znaewe i stavawe vo fun-cija na razvojot na Republika Makedonija se oceni deka e neophodno dase izgotvi posebna programa vo koja }e se predvidat potrebnite merki iaktivnosti. Vakva programa e neophodna bidej}i vo nejzinata realizaci-ja treba da se vklu~at pove}e subjekti i treba da se sozdavaat kopleksnimakroekonomski, razvojni i drugi uslovi.

Podgotvuvaweto na vakva programa e potrebna bidej}i e neophodnosinhronizirano dejstvuvawe na delovnite subjekti, diplomatsko- kon-zularni pretstavni{ta, op{tinite, nadle`nite ministerstvata,zdruènijata na gra|ani i drugi subjekti.

Za realizacijata na programata i voop{to aktivnostite za ostvaru-vawe na pogolem obem na pari~ni sredstva i za transfer na zanaweto eoceneto deka treba da se formira posebno telo vo ramkite na Agenci-jata za iseleni{tvo na Republika Makedonija. Ova telo }e gi sogleduvaaktuelnite sostojbi, praktikata vo oddelni zemji, predlaga merki i ak-tivnosti za pogolem priliv na pari~ni sredsta od iselenicite, kako iza transfer na pretpriemni~ki i menaxerski znaewa vo funcija na raz-vojot.

Od nau~niot sobir be{e ispratena poraka do iselenicite da givloùvaat pari~nite sredstva i transferiraat pretpriemni~kite i mena-xerskite znaewa za {to se sozdavaat povolni uslovi so sproveduvawe naekonomskite reformite, jaknewe na konkurencijata i pazarnite kriteri-umi za investirawe i razvoj. Vrz ovie osnovi iselenicite }e dobivaat sepozna~ajno mesto i zna~ewe vo razvojot na Republika Makedonija, odnos-no mesto i zna~ewe koe, objektivno gledadno, moè i treba da go imaat.

204


Na krajot od rabotata na nau~niot sobir se usvoija zaklu~oci ipreporaki vo koi se sodràni merki i aktivnosti za sozdavawe na popo-volni uslovi za pogolem priliv na pari~ni sredstva od iselenicite inivno stavawe vo funkcija na razvojot i vrabotuvaweto vo RepublikaMakedonija. Ovie zaklu~oci i preporaki dogovoreno e da se dostavat doAgencijata za iseleni{tvo, Ministerstvoto za finansii, bankite i dodrugi zainteresirani subjekti, a }e se objavat vo zbornikot na trudoviod nau~niot sobir.

Documents

REGIONALNIOT RAZVOJ NA REPUBLIKA MAKEDONIJA