Embed Size (px)
DESCRIPTION
S a m o v S i g a ’ č a n u ! ! ! Številka 24, leto V P o z o r d a r i l o z n o t r a j ! ! ! P o z o r d a r i l o z n o t r a j ! ! ! P o z o r d a r i l o z n o t r a j ! ! ! P o z o r d a r i l o z n o t r a j ! ! ! P o z o r d a r i l o z n o t r a j ! ! ! Siga’čan 24 Siga’čan 24
Citation preview
Siga�čan 24
www.sigacan.net 1
�tevilka 24, leto V
Pozor darilo znotraj!!!
Pozor darilo znotraj!!!
Pozor darilo znotraj!!!
Pozor darilo znotraj!!!
Pozor darilo znotraj!!!
Samo v Siga�čanu!!!
Siga�čan 24
Pa tanajm wadgawuorn, tehničn, pa �e ma bel �leht urednik, panucn (rečma) tud za stike z jawnostje� Da Sivi � Wiečn dic; Newadgawuorn, na pi�uka pihaun urednik � Tirolski Jodlar; Filozofsku mparegionalnu (je u Afrik) wamejen urednik Frnihtan Nejče; Zmieri mejn paduobn člawiku, pa čestnewadgauorn urednik � Debeu na Ma�ganih; Kulinarična, zmieri libi, pa zmieri bel zmatrana urednika,ta prawa »gurmana«, al kaku bi se �e djalu � �rauf & Padplat. Urednica za lpata, pa usega kar pa�ezrawn - Zvita �nita; Dinamičn duo namazan z usem �aubam Pina&Toma; Izdelawa grba � �rauf;Izdelawa strani na pajčen � weč al mejn Da Sivi (lih an ma tud Tirolski Jodlar); Komisije za cenzura� Usi prod anmu, adn prod usem; Komisije za likwidacije � tejst, ka ta zadn wastane; Lektorierajne:Kia ej ut?; Naslou: Siga�čan d.o.o., Sigade. Cajtnh je tiskan na 110% nereciklieranmu papierju, za tacajtnh se utai 0% DDV, �e zmiera prspiwama h uničewajnu mej pa ekosistemau, tud če sma ta�bazgubil. (Siiikaj siiikaj smriiikca!!! Drek u rike!!! Wabcuodene alge u murje!!! Z nafta nad tjulne!!!);Zahwala: kolektiu Siga�čana se iz dna srca, pa �e gluobi zahwaluje za pamuč pr tisku cajtnga JanezuKobalu.
Tokrat naju je doletela ta čast (saj ne veva, če je to ravno čast, kerpisanje uvodnika ni ravno priljubljena stvar), da napi�eva Vam �eznani uvodnik. Ker v tem nisva izurjeni, se ne zgra�ajte nad�bluzenjem�. :)Bli�a se čas, ko se vsi zredimo za okoli vsaj 5 kg, nekateri se pa �eza več (posebno znani v tem sta Pina & Toma). Imamo vsaj razlog,da lahko potem do naslednjih praznikov huj�amo. Ko nastopijonaslednji prazniki, pa se zgodba ponovi. In tako smo čisto
prestra�eni, ko se pogledamo v ogledalo in si pravimo, da je očka kupilprevarantsko zrcalo. Potem smo �e na trnih, ker pogledamo na koledar inuzremo datum, ko naj bi se s prijateljicami odpravile na zabavo, kjer bo tudiva�a simpatija. Oziroma �e huje, ko se bli�ajo poletne počitnice in je trebaodvreči vse obleke (skoraj vse razen, če gre� na FKK PLA�O).Kot ste verjetno �e sami opazili, je letos na� okoli� lep�e okra�en kot kadarkolipoprej, saj so to vlogo prevzeli kaskaderji. To ne bi uspelo, če dva frajerjaiz na�e prelepe Cerkljanske ne bi hodila v �ivosrebrno mesto pomagatnerazvitim, kot bi dejal čistokrvni Franjewc. :)Da pa se bli�a zadnji dan starega leta, nas opozarjajo pokajoče se petarde,ki nas stra�ijo med pohajkovanjem po okra�enih ulicah. Na ta poseben dannas, oziroma Vas, bodo drevesa povedla v novo leto (ansambel Javor),mogoče bodo naslednje leto k nam v goste pri�le breze, lipe, smreke ali pacelo vrbe. Bolj slabo pa nam ka�e s snegom, menda pa nas bo presenetilprav na silvestrski večer (no ja, pa saj zdaj �e verjetno veste, kako je bilo naSilvestrovo, saj Siga�čana berete, ko je �e novorojeno leto). Kar se tičebarvnih, migajočih lučk pa so Sigade letos v ozadju (smrk smrk � ja no,zmieri pa tut na mrma bit ta glauni!).
Siga�čan 24
www.sigacan.net 3
Dobrota Siga�čanov je letos presegla vse meje, zato Vam poklanjamo darilo,ki nas je stalo celo premo�enje, in smo sedaj tik pred bankrotom. Dragebralke, dragi bralci sedaj lahko vidite, kaj mi vse storimo za Vas (ooooooosrečkica) :), lahko bi tudi Vi kaj za nas!
No ja, se usem Wam �eliwa kajt wesejla, pa de bi se radi imil!
NAM, KI REDNO PI�EMO V SIGA�ČANU, �ELIVA �E VELIKOUSPE�NIH �TEVILK, ZANIMIVIH ČLANKOV, USPEHA, ZDRAVJA,LJUBEZNI, VELIKO U�ITKOV NA SNEGU IN DOMA :) V NOVEMSIGADSKEM LETU 2004!
Siga�čan 24
Sigačan re�uje �ulejna. Siga�čan je ri�u �ulejna �terih ldi, ka sa se pazim umrazu latil jet ga na Purzn. Sam sa bli ma zgubast, pa sa bli pazabil, de je �emraz, pa nisa bli uziel neč za padkurit, pa �e taku fajhtnu je blu use, samSiga�čan pride useruot, tud čegar je pr�u. Tam je bi, pa se �rtwowau, de sabli z nem lahk zakuril wagn.Pločnik. Ja, u Cierknam je preweč zelejne, sploh wab Zapuo�k, zatu je blutriba wad mastu pred Maksajm da ta nawe občine na ta lij stran ciste usepapulit, ka je blezu na ta druj stran pločnik tuk pouhn, de ga je blu triba nawabeh nardit. Edinu ane rči na zastuopma, zaki mre bit ltjerna pastawlena lihsred pločnika?Kuot sa mački? Mački na Sigadah sa zadne cajte tuk tiha, de se medruj �espra�ujema kam je zginlu �ulejne. Se sploh �e guonje, al sa se bli �e dakanca zganil. Pa de zej wsi preguojneni kuot le�ije.Cerkljanska ne rabi več knji�nice. Končno! Dosegli smo popolnost!Najvi�je stanje duha! Nirvano! Knjig ne rabimo več, ker tako ali takovemo več, kot pa v njih pi�e! Zato smo si lahko privo�čili zaprtjeknji�nice, saj kdo jo sploh �e rabi!? Knjige so za slabiče, ki v njih i�čejola�no uteho, berejo jih, da utečejo realnosti, da be�ijo pred vsakdanjimiproblemi! Da, knjige so res pravi opij za ljudstvo! Se�gimo jih! DragiCerkljani, pozivam vas! Prinesite vse knjige, ki jih imate doma, da naGlavnem placu naredimo veliko grmado! Naj gorijo � preklete človekovesovra�nice !!!Park Slavnih. Zraven cerkljanskega muzeja se očitno obeta postavitevparka slavnih, kjer naj bi bili kipi zaslu�nih cerkljanskih rojakov. No, začlane kolektiva Siga�čan je dovolj prostora, tako, da �e čakamo napovabilo na slovesno odkritje na�ih kipov in divjo �urko po njem. Ni trebada so kipi ravno zlati, tudi s srebrnimi bomo čisto zadovoljni, glavno je to,da nam izka�ete hvale�nost, vi prebivalci krompirjeve doline!Bertolinijev večer uspeh! CMAK je gastiu Bertolinijeu wečer, kuodrsma imil prilika pamastiti se z wacwirkajca, pa pagliedat an kop lipih slik,pa paslu�et radijska predstawa, kar tak naprej, pa �e kajt tačih wečierau!
Siga�čan 24
www.sigacan.net 5
O detelju in veverici
Napočil je čas, ki daje vtis kot, da je celotna de�ela ovita v stiropor.Ti�ina prevladuje, večina �ivali je poskritih, lepo preskrbljenih za zimo,edini zvok je tiho frfotanje v zraku in kar naenkrat �vigne mimo nekajbelega, črnega in rdečega. Ko ga dohitimo, opazimo, da skozi zrakpospe�eno �iba detelj in očitno nekaj mrzlično i�če. Vsake toliko časa sespusti na kak�no drevo, si ga nekaj časa zanimivo ogleduje, nekajkratpovrta po njemu s kljunom, a očitno nezadovoljen kmalu odleti stran teri�če naprej. Kmalu prileti skorajda do roba gozda, kjer se potem začnejopre�irne planjave. Tam, malce ven iz gozda zagleda prelepo smrečico, ne�e polne velikosti, a vseeno je merila dobrih 10 metrov . Ta pogled deteljaizredno razveseli in v ostrem zavoji začne pikirati proti smreki, prileti navejo, najprej začudeno opazi mno�ico majhnih stor�ev najrazličnej�ih barv.Eni so bili okrogli in večji, drugi pa manj�i in malce bolj podolgovati.Detelj se zanje ni preveč kaj zmenil, navsezadnje ni pri�el zaradi njih, tako,da odstopica počasi med veje, dokler ne dose�e debla. Najprej se malcerazgleda, najde lep kotiček in se pripravi da bi s kljunom zavrtal vanj, kozasli�i glas. »Ej, jaz tega ne bi storil če bi bil ti�« Glas je pripadal rahlozamorjeni veverici, ki je stala malce stran. Detelj jo nejeverno pogleda.Veverica je bila vse to kar veverice ponavadi niso, bila je izrednozavaljena, debelih polnih lic, rahlo se je nagibala nazaj, da je ustvarjalaravnote�je s trebuhom. Prednja sekalca sta ji krivo visela iz ust v katerih jeočitno ravno nekaj �večila. »Kaj?« Vpra�a detelj. »Rekel sem, da noče�tega storiti.« Ponovi �e enkrat veverica, se pridu�no počoha po riti,pogoltne kar je ravnokar �večila in si z repom obri�e usta. »In zakaj nebi?« povpra�a detelj. »Glej stari, če sem ti rekel da ni pametno potemočitno ni pametno, kaj spra�uje�.« Zamorjeno odgovori veverica, glasnorigne, s prstom povrta po u�esu, naredi kratko in�pekcijo vsebine na prstuin sopihajoče odtaca do bli�njega barvastega stor�a in se mukoma vsedenanj. Ni treba posebej poudarjati, da je detelja vse to izredno razdra�ilo invznejevoljilo. »In kdo misli�, da si ti, da takole meni pravi� kaj naj in kajne.« »Ej, jaz sem veverica, jasno? Si me razumel, veverica, tako da brezteh tvojih for prosim.« In izvede kratko in�pekcijo �e drugega u�esa z
Siga�čan 24
drugo roko in primerja rezultat s prej�njim, tako da oba prsta podr�i predočmi. Takoj nato se okrogli stor� zatrese, zasli�i se zvok, kot da bi trgalplatno in pojavijo se ogabne vonjave. »Hehe, brez panike, sem bil jazhehe.« Brez sramu prizna veverica ob ogabnem smehu. Detelj odskočikorak dva nazaj in si s perutnico zakrije nos. »Fuuuj! Kako si ogabenizgini!« Veverica ga ob tej izjavi grdo pogleda, mukoma vstane in na velikonejevoljo detelja odkoraka do njega. »Glej, stari, če misli� te�it odfrčajstran, jaz sem veverica in ne mislim prena�at takih izjav od tebe, jasno?«Ob vsaki besedi se je veverica bolj nagibala k detelju in bolj se je le taodmikal kajti iz veveričinih ust so prihajali ogabni hlapi nečesa. Kot da biveverici nekaj zlezlo v usta in tam umrlo a se veverici to po nekaj tednih �eni dalo odstraniti. Detelj odskoči in odfrči nasosednjo vejo. »Kaj si toliko siten, drevo jedovolj veliko za oba.« Reče detelj. »Kot prvoje to smreka in se samo »drevo« in drugič menini treba prena�ati nekega detelja, ki skače pomoji smreki jasno?« Zabrusi veverica. Deteljnazaj. »Kaj je samo tvoja smreka, ali karkolije �e to� prevelika je zate, čisto dovoljprostora je tudi zame!« Veverica resno poka�ena svoj vamp. » Vidi� tole, a? Vidi� tale vamp?Frfočalo malo. Ta vamp pravi, da ni dovoljprostora, kapi�?« Detelj se ne vda in vztraja.»Ve� kaj, ne more� mi sploh preprečiti, da ne bi vrtal, glede na tvoj vampin vsesplo�no maso mi sploh ne more� nič! Grem vrtat.«In odleti dobli�njega okroglega stor�a, ki je bil sumljivo čisto zraven stebla. A detelj sene pusti zmesti, pač meni, da je to malce bolj sumljiva verzija drevesa. Znogicami se oprime stor�a in se �e pripravi, da bi udaril po lesu, ko seveverica znova oglasi. »Res ti bo �al če bo� to storil.« Detelj jo pogleda,sploh se ni premaknila bli�je njemu, ampak je sedela sedaj na enemmanj�em bolj podolgovatem stor�u, takem kot je stal sam. Ni bila videtikot kaka gro�nja, tako, da vzvi�eno odvrne. »Le kako mi bo� preprečil,ne pride� do mene pravočasno.« Ter kar zavrta v les. »Opozoril semte�« Reče veverica. Detelj je �e globoko zavrtal v smreko in iskal črve.
Siga�čan 24
www.sigacan.net 7
Ko je tako stikal po deblu je začutil, da mu kljun obliva nekak�na gostatekočina in ko je hotel kljun izvleči, je kar naenkrat ugotovil, da ga nemore. Kmalu zasli�i ogaben smeh veverice, ki se mu smeje.»Ahhahaheheheh, kak�en butec, hehehe, zataknjen je� pa �e opozorilsem ga! Haha!« Cela se je tresla od smeha, se tolkla po kolenih in po licihso ji polzele solze, ki so zaradi umazanije kmalu dobile temno barvo.Detelj je obupano poizku�al izvleči kljun, a brez uspeha v u�esih pa mu jeneprestano odmeval smeh veverice. Ko je �e čisto obupal je naenkratopazil, da stor�i pričenjajo svetiti, kar naenkrat se je svetloba začela �iritiod spodaj proti vrhu. In kmalu dosegla veverico, ki je bila ravno vnaslednjem valu smeha in jo močno streslo in osmodilo. Tako, da jekadeče riti pikirala navzdol po smreki direktno neki čudni pokončni �ivalina glavo, katera je potem vpila naokoli, da de�uje kosmate, zavaljene insmrdeče krogle. Detelj nato opazi, da tudi stor�, na katerem je stal predenkot se je zataknil �ari in da oddaja toploto, tako da z no�ico previdnopremakne zadevo bli�je in kmalu začuti, da se gosta tekočina okoli kljunatopi ter osvobodi kljun. Urno odleti stran in si reče, da nikoli ne bo večimel opravka z vevericami, ki imajo več kot kilogram in pol.
Nauk: Smola se dogaja tudi tam, kjer je najlep�e.
POLENJENJE
Bukova, hrastova, kostanjeva, smrekova, � dober je seveda tudi les sadnihdreves. Vseh mo�nih oblik, velikosti, dol�in, �irin � Lahko so �e sve�a, dase iz njih cedi sok oz. smola, lahko pa �e več let vsa zapra�ena čakajo v kotukak�ne drvarnice na milosten se�ig. Govorimo seveda o čisto navadnih �polenih. Ljudje �e od davnih let uporabljamo polena za ogrevanje, za mnogadruga gospodinjska in manj gospodinjska opravila, vendar v dobi, ko les priogrevanju vse bolj zamenjujejo alternativni viri energije, polena dobivajopovsem drugo funkcijo.
Gre za to, da se polena zelo pogosto uporablja tako, da ga zalučamo
Siga�čan 24
nekomu pod noge, torej gre za, preprosto rečeno, METANJE POLENPOD NOGE, nadvse splo�no priljubljeno opravilo. Tudi pri meni ni izjeme,rad zalučam kak�en lep kos drva komu pod noge, velikokrat merim tudimalce vi�je, če priznam po pravici. Ko je meni naklonjeno kako poleno,sem vedno vesel. Skrbno jih pobiram izpod nog in jih zbiram v drvarnici zamrzle letne čase. Kmalu bo novo leto in zima, ni več le pred vrati, ampak je�e zdavnaj stopila skoznja se udobno namestila v naslonjač in pomenljivapogledala, če� »vem, vem mraz je, a vedi, pomlad je �e daleč, ha!« in drvazaradi tega pridejo �e kako prav. V na�em malem kraju je �e od nekdaj tradicionalna navada, da si mečemopolena pod noge. Gre za nekak�en ritual, ki razveseljuje mlado in staro. No,največkrat bolj staro, kot mlado. Tista najmlaj�a mlade� verjetno takoj porojstvu �e ne podle�i neustavljivi �elji po tem priljubljenem hobiju, ampak seskozi leta tega pridno učijo od starej�ih in s pridobivanjem izku�enj svojotehniko izpopolnijo do potankosti. Ker me je ta, da ne rečem, fenomenpodmetavanja polen vedno zelo zanimal, sem se nekoč, po prekrokani noči,takoj ko sem v wc-ju, sklanjajoč se nad �koljko, ugnobil podivjanega mačka,usedel v udoben naslonjač (ni bil isti, na katerem sedi zima!), pri�gal cigareto(čeprav ne kadim, ampak veliki filozofi so vsi pri�igali čike, ne da bi splohpotegnili en sam dim) in premi�ljeval, premi�ljeval in zopet premi�ljeval,premleval pa premleval ter �e enkrat premleval in po �e dodatnempremlevanju končno pri�el do genialne ideje. V bistvu, tako genialne, dadvomim, da se bom �e kdaj spomnil kaj genialnej�ega, razen, če bom dokazalpovezavo med povečano aktivnostjo zunajzemeljskimi bitij v zemeljskiatmosferi ter nebrzdanem, da ne rečem razuzdanem parjenju morskih levovna �ir�em območju Aljaske, kar naj bi bila posledica globalnega segrevanja(ha ha ha!), toda to je �e druga zgodba. Torej da vam zaupam svojo idejo: Smiselno bi bilo, da bi vsak leto organiziralinekak�en praznik oz. »Dan metanja polen pod noge«, kjer bi si v enemdnevu ljudje zmetali pod noge vsa polena, ki so jih nacepili čez leto, ko bi pripolenjenju (kako lep izraz in da, sam sem se ga izmislil) abstinirali. Pomislite,Cerkno bi bilo zasuto z drvmi! � A moja, navkljub vsemu �e vedno genialnaideja �epa pri tem, da bi samo metanje polen potem izgubilo svoj smisel,kajti pri polenjenju je pomemben faktor presenečenja, se pravi, da jenasprotnika treba čimbolj presenetiti, najbolje takrat, ko vam ka�e hrbet.
Siga�čan 24
www.sigacan.net 9
No v tem primeru lahko namesto meta polena uporabimo tudi prečudovitotehniko porivanja no�a v hrbet. Učinek presenečenja je namreč �e večji,celo dvojen. Precej koristna sta tudi, brca v rit (dobro namerjena dela čude�e!)ter udarec v zatilje. Pri tem lahko mogoče uporabite tudi kak�en top predmet.Precej zabavno zna biti tudi spotikanje, takrat kadar hočete koga začasnoonemogočiti, kajti spotikate lahko na več načinov, tako, da tarča pade nanos, na hrbet ali pa na kak�no drugo stran neba. Za konec se �e malce vrnimo k polenjenu. Kak�ni naj bi bili vzroki zapodmetavanje polen? Kako presodimo, da je pravi čas za lučaj enega lepegapolena pod noge ničslutečega? Mogoče zna bolje lesti v »postonjskojamo« nadrejenemu, je bolj uspe�en pri nasprotnem spolu, vam je antipatičen,ker ni oblečen po va�em okusu, ker ne poslu�a ista glasbe kot vi, ne pijeistega piva kot vi, ne navija za isto nogometno ekipo kot vi ali pa si va�apotencialna tarča drzne biti na kakr�enkoli način bolj�a od vas (nezasli�ano!)in jo zaradi tega preprosto ne marate, ne prenesete, črtite, sovra�ite, bi joutopili v �lici vode, če bi le imeli na voljo dovolj veliko �lico � Skratka,vsaka zamera je dovolj dobra zamera za polenjenje!
NOVO LETO �E KONEC NOVEMBRA
Zej nawim, a sa mene transportieral kam bel na ju�n tečaj, a jest na gremu korak z ura, al je pa swit �e tuk padeujeu, de �e sam na wi, ki bi. Se nezarad drujga, sam men se zdi, kot de bi blu palitje, čeprov je ris nikam zlamraz...ka palit sa rekl, de nej bi biu dan lih za ke�na menuta dal� kotpazim.Zadnč an dan, ka sm pr�la s �tacune bel tak zwečier wakul pete in smmislna, de se bom zgubila pa tel tom. Pa sm se bla ma pakriga, ka sm usejajca pabila, ka me je zla�ilu če pa tleh, pa de nabenga na widm, ka sepe�ta za ke�nim wuoglam in sploh na mrm neč nest naprej da pa wos...Zglieda, de me je un gar bel pr ta vesačih, ka blezu, de ta luč rihta, ka ji miprajma Sunce, sli�au, ka sm se prta�wa. In nauste verjel, druj dan, ka smpr�la wad ane s tadrugih kancev, kuodr sva ma predebatierale, ki se wseto pa Cierknam dagaje... no ja, se prajm, druj dan ka sm lih wab anmutačmu cajtu pr�la damou, kot an dan prej, se nism nkamr neč spattaklna,
Siga�čan 24
use wuogle sm widla, pa usačga, ka se je tam za nemi pe�tau. Men ni bluneč jasnu, sm si mislna, ki bi le lahk blu, de je tak svetlu... Sm si mislna, dese je sigurnu na�mu Suncu mal zme�al, sam ka sm mal bel paglieda čewakul mpa widla, de je use nikam zla oran�nu, kukr sm pa gar u luftpaglieda pa sama TOMA! Se prajm, de mi ni blu neč jasnu (pamaje mazarad tega, ka je prej�n dan pralu, pa se wablaki nisa skadil). Sm začiemislt, ki sm jest tist dan use widla... Sta se ris ane dwa prou fajn pubča,taka ka sa jima rakawi puokal pa �ivih, uspejne ga pa kandelabru mpaniki miga tam. Taprej sm pamislna, de sta sigurna dwa wad Čipndejlsau,ka se tal radi slačje mpa ka�eje tistu saje mesu, in probawata ta nawapliesna točka, de bom jest lahk drugič, ka bom �la na nehn nastop, spietna jesk stapila. Sam pamet mi je da mislt, de tu na bo tu. Ka sta imi lujtrempa nkop anih lustrau pa �arnc. Takat se mi je pa PASVETILU!Wanedwa sta Cierkna spremenila u Lasje Wiegas. Ana taka lipapode�elska wasica sta nardila za wele mista. Tu se mi je na začietku proufajn zdilu, pa tut pal, ka sm pr�la da stanwajne mpa �la u soba, uzie anabukwa (ne hrast!) pa bra, brez de bi ki luči imi pr�gane, ka je blu tukswetlu zuni. Sam pal pa dwominutnem utrudljiwem pa napuornem brajnu,ka se mi je zazdil, de bo dast za tist dan in se mi je začiel �e spat, mi jezačielu jet pa na �iwce. U soba mi ta tanau lustr swit, kot de bi bla urapoudne, pa bi sunce na�igwalu direkt dal. Spat na morm, zjutre imam wačizelenu krwawe, usi misleje de sm ga začie uriedu pit... Sam bel ka gliedamče wakul, bel se mi zdi, de sa tut ta druj lih tač, usak dan bel skurjen. Tut�wali je čest zme�alu. Peteln gar na griču paje wab pou dweh panač, kanej bi bla panawad �e uriedu toma. Pamaje je tut nega čest wrgl, ka muswit direkt če u glawa. Posi sa padeujal, zmieri bel ratujeje paduobni unmposam, ka �wije tam u mej- wouki al ki sa �e. Tulje gar u luči, ka mislejede je pouhna luna, pal jim ni pa neč jasnu, ka zravn widje �e ane par lihtakih lun. Tisti ldje, ka ka ma luna ma več upliwa na na neh, de jih vr�eusake tuk cajta, ka je lih mal bel pouhna, al je pa sploh ni, sa tut čestpabezlan. Usake tuk cajta pi�e u ta črn kronik, de je ke�n wagrnu dal sstrihe, ka je mislu, de ga luna nuos.Jest prajm, de čem ta stare luči nazaj, tut če se kodi spattoknem mpajajca ubijem, pa nimam pal neč za gawarit, ka nabenga na widm tam zawuoglam. Buli tu, kot de pa panač neč na spim, pa de sa �wali čest
Siga�čan 24
www.sigacan.net 11
zme�ane. A ni dast anu rmenu sunce padnej, pa ana luna panač?? Kiboma nucal tuk lamp? Sej za gritje ima pa tut usak lih ke�nu drowa, raznče nima na nafta, ane.Sam bajim se �e, kdaj bo �e ke�n awion prletu wad kuot, ka bo Cierknazamejneu za prstajalna stoza...
Urad za razvoj Kraljevine SigadeNo, pa sma spiet to, sej zadnč nisma uhtil neč načečkat za cajtng, nam jeprou zmajnkalu cajta ane! Tak de se wam oprawičujema u imenu Uradarepublike Sigade za kar se je nardilu in upama, de nam naboste zarad temalejnkast zamierl, tak de boma mrbit danc pa lih ma weč napisal.No, najbel de začnema tak kot panawad wad začietka, kot �e wiste sa seu prej�nih miscih pospe�enu latil kar an par wejčih projektau, ka sa zlapomembna za nadaln razwoju RS. Kot taprwu nej waminma, de se jezačie dilat nawa bencinska, ka bo če bo �lu tak naprej kot da zdej, prouhmal narjena. No, ka usi wima de zdej ka je bencinska dal pr fabrk, grema na �iuce ta wesačm tam, ka hodje dilauci med malca ma nakupuwat
Siga�čan 24
ke dal, ka jem malca kdaj pa kdaj na de�i lih najbel. In ka se ta wesačibajije de bi se dilauci najidl ke�nih sendwičau wons poliwinila in de jm blupatl pa tem �e slabu in de zared tega nab mogl pal dilat useh uosm ur kotzmi�an. Tak de sa se patle wadlačil, de je boda premokln ma wonscierkna in tak nabo benga weč matilu tu, de bi ke�n čest slab hadu dalwakul.No, tadruga rič ka je bi waminu je bla wabnawa cierkwe, čeprou se namje umis mparkat pa�tenu zatoklnu, tak de an cajt nisma mogl prou neč nambena krej, se je patl le wabrnilu na bul�, pa je kaplnu �e ma soudau wadbuh wi kuot in sma patl lahka wabrajhal �e tistih npar woglau, ka jih jewastalu, tak de tud cerku lpu mpa fajn wabrajhana!No, kar je pa wa�nu pa je, de se ma zdej lahka hadil tud ma grit kedal kazdej ka je talnu wagriwajne, nas nabo weč u nagie zieblu, pa tud tapledenih �ekuonau nabo triba sam za u cerku wabuwat.Ma ka mbenga nisma dabil to u cil Kraljevin Sigade sma mogl pa kr ana zprovince Rusije prisilnu prpelet, ka je blezu edina, ka zna tak fajn tistpejnzlc u rakah dr�et in se je skazalu de je ris, ka je prou hitra nami�a mabarve mpa prepejnzla tiste waknca pred cierkwije, ka sa prej tak prazneble widet.No, ana rič ka je pa �e nisa čest dakamplil ja pa nau pločnik, skari ucentru samih Sigad. Ta pločnik bo, upajma, hmal narjen čeprou nawima �etočnu zaki se je ustajlu, sam blezu de je u betonarn katrana zmajnkalu zaasfalt, nisma pa �e čest sigurni al je tu ris al ne.No, ka werjetnu se usi spra�ujete zaki sploh �e rabma an pločnik bomazdej napisal npar rči zaki mre tu tak bit.
Ka usi wima de prbli�nu wakul dveh ka se anm začne �iht tadrjm pakampli rata ana zla welika gu�wa in zatu de se boda ldie lahka izoglntemu pa de slučajnu naboda srejčel koga ka ga nejčeje widet, zatu kaboda tist ka kamplije �iht hadil pa disn stran ciste, tist ka pa greda na�iht pa pa lij stran ciste.Zvečer, ka se �e ma toma nardi, pa rata gu�wa za na britaf pawagledwajne pa firbcajne kadu hudier nejk je un ka sedi tam pred unabetula, bo� lahka če bo� fierbčn �ou pa tastarmu pločniku, če panabo� pa pa tanajmu.Sploh pa ka wima, de je zla gu�wa, ka če� jet s ke�na punca ma
Siga�čan 24
www.sigacan.net 13
pahajet in je br� gu�wa z ke�nmi hotelci al pa prikupnmi starej�miparčki, tak de bo skari sigurnu ana stran pločnika fraj.
Sploh se pa prej ni neč widlu nat u na�a prelipa Zapuo�ka, tak deboste lahka zdej u mieru wagledwal pristne sigadske pastrwi, ka blezu�e nisa uhtile use pakrepat. Sam wela pa anu wa�nu wapazarila zaradteh rib; Nasmite jih futrat z kroham, ka sa blezu alergične na use kar nimesnatu! Jest tega raj� nabi probawau, ka če was dabi čuwaj wam lahka tu zaprou fajn zaračunat, pa tud �erif bi was znau ki hmal dabit pa zaprit,ka ma lih čez cista saje pisarna( čeprou lih ma dvomim, ka nawim čema �e uradne ure).No, tu blu za danc dast, ka nam zmjnkuje placa kar ga je namejnenuza na�a rubrika. Pa srejčne praznke usem ka wiste zaki je triba zidat!
Padplat&Tajnica
Siga�čan 24
www.sigacan.net 15
KAKO JE TE�KO BITI MULEC �
Kraj poglavitnega dogajanja je čisto navadno blokovsko naselje, kjer so vsibloki drug drugemu podobni, kot jajce jajcu. Ti bloki so naseljeni z mladimidru�inami, ki vsebujejo mulce in mule. Ker je bilo te mularije toliko, so sestar�i odločili, da jim ne bodo dajali običajnih imen, ampak, da jo bodozaradi la�jega nadzora in vodenja evidence kar o�tevilčili v stilu, mulc 1,mulc2, mulc 3,� in mula 1, mula 2, mula 3 � Tak sistem je onemogočalzme�njave, kadar je bilo na kupu več Andrejev, Martinov, Matej in Mojc.Tako so se z blokovskih balkonov razlegali klici: »mulc 12, takoj na kosilo!«,»mula 45, večerja!«, »mulc 22, ne vleci za kitke mule 34!, »mula 55 nepretepaj ubogih mulcev 2,3,8,21 in 39!«, itd. Ta mno�ična mularija se je, razen tega, da je bolj ali manj pridno hodila v�olo in pisala domače naloge, ukvarjala tudi z, za odrasle sostanovalceneprijetnimi storitvami: Pu�čanje zraka iz gum na kolesih, svinjanje blokovskihhodnikov, razbijanje �ip, povzročanje prask in vdrtin na avtomobilih, čečkanjepo stenah, pokanje s petardami, � Posledice teh storitev so bileobojestranske, pri mulariji največkrat navita u�esa, izpra�ene zadnjice, odklofut skeleča lica in zlasane glave, v huj�ih primerih tudi obiski policajev nadomu in klicanje star�ev na pogovor v �olo. Pri odrasli populaciji pa načeti�ivci, ter posledično povečana uporaba pomirjeval in pa mno�ičen eksodusupokojencev, ki so menili, da bodo v bloku mirno pre�iveli jesen svojega�ivljenja. Kako prekleto so se zmotili. Okolica blokovskih naselij nudi neprecenljive mo�nosti za avanturističnepodvige. Travniki, njive in gozd nudijo zavetje mulariji, ob enem pa so tudipolni pasti, s katerimi se mora navaden mulec spopasti, če hoče pre�iveti inse uveljaviti v krutem mulčevskem svetu. Zelo vabljive lokacije za opona�anjeIndiane Jonesa so okoli�ki seniki in kozolci, katerih lastniki so pa ponavadiprecej neprijazni, da ne rečem divji in pravi izziv za pogumno mularijo. Otem priča pripetljaj, ki so ga imeli čast do�iveti in tudi bolj ali manj srečnopre�iveti mulci 12, 13, 19, 76, 83, 44. Ti so se nekoč �li kavbojce in indijancena enem izmed senikov in pri tem pozabili, da so resnični kavbojci in indijancipri zasledovanju in zalezovanju drug drugega predvsem tiho. Omenjeni mulcipa se niso dr�ali tega zlatega pravila, ampak so raje tulili, kolikor so jimdopustila grla. Bili so precej nepazljivi, in očitno so si tako �ivo predstavljali,
Siga�čan 24
da se podijo po kanjonih divjega zahoda, da niti niso opazili, da se je priseniku naslikal njegov lastnik, točneje kmet Silak-Orjak, stran in trepetblokovske mularije. Senik je bil prav gotovo vesel obiska svojega lastnika,mulci pa malo manj, kajti v trenutku, ko so se zavedli, da se je indijanskiprerijski duh groze utelesil v seniku, so ob enem ugotovili, da jim je orja�kapostava zablokirala vhod. V grozi niso vedeli, kaj storiti, a so se nekako lena hitro odločili za skupinski izpad na �ivljenje in smrt. Izpad med nogamiSilaka-Orjaka je uspel vsem, razen mulcu 19, ki je nato občutil grenkobo
bolečine ob stiku njegove spodnjeustnice in črnega, umazanega�kornja Silaka-Orjaka. Tuleč se je,z zabuhlo, krvavečo ustnico, pognaldomov, od kjer ga je zaskrbljenioče malce popeljal dozdravstvenega doma. Tam je dobrizdravnik njegovi ustnici podarilnekaj lepih �ivov, takih, da bi jih �eizku�ena �ivilja s svojim �ivalnimstrojem ne znala napraviti, zanameček pa je dobil �e injekcijoproti tetanusu. Bojna rana se jezacelila, ostal je pa spomin nanjo.Za mulca 19 �e ena izku�nja več. S Silakom-Orjakom so imeli mulci�e večkrat opravka, kajti
napovedali so mu vojno, v kateri pa niso bili preveč uspe�ni. Ponavadi so»osvojili« in zasedli kak�no njegovo njivo ali seneno kopico, a ko so opazili,da se jim bli�a z vilami v naročju, kdaj pa kdaj pa je v roki dr�al �trik, nakaterem je bil privezano njegovo najstra�nej�e oro�je � pravi pravcati �ivibik, so se tuleči pognali v beg. Nekoč se je nekaj bojevito razpolo�enih pogumnih mulcev (�lo je za mulce4, 15, 26, 29, 31, 32, 47, 49 in 60) odločilo, da opusto�ijo koruzni nasadSilaka-Orjaka. V njem sicer �e nekaj časa ni bilo več niti stor�a koruze,kajti bili so �e pobrani, a �lo je za taktičen princip, prizadeti vsaj malce�kode sovragu in se mu ma�čevati za pretekle bege pred vilami in bikom.
Siga�čan 24
www.sigacan.net 17
Nekaj časa so lomastili po koruzi, a so se prav kmalu upehali. Bojevanje jete�ka zadeva in zahteva precej energije. Pred nasadom so se postavili krogin zbijali �ale na račun Silaka-Orjaka, če� danes se nas je pa ustra�il, mogočepa ravno doma pere svoje pokakane gate, haha, itd. Na�i bojevniki so postajalivse bolj brezskrbni in niso opazili sence, ki se jim je bli�ala z one straninasada. V bistvu so postali �e za kak�en decibel bolj glasni in nekateri so seod smeha valjali po tleh.Kar naenkrat je v koruzi zalomastilo in dogodki so si sedaj hitro sledili edenza drugim. Tisti s hitrimi refleksi, ki so opazili veliko postavo s kolom v rokiv trenutku, ko je ta skočila iz koruze, so se takoj pognali v beg in tekli so,kot da bi jih neslo po zraku. Nekateri so rabili več časa, da so se zavedli, kajse dogaja, vendar so vseeno hitro sledili prvim. Mulam 4, 5 in 12, ki so od daleč opazovale dogajanje na travniku, so sepovečale oči in od strahu so kriknile. Mula 4 je k sebi stisnila Barbiko in, shitrostjo modrega dirkača na speed-u, je, vpijoč »mami, maaaaaami!!!«zdrvela proti bloku, v varno zavetje svojega domeka. Seveda sta ji sledilitudi ostali dve muli.Orjaku-Silak, ki se je s hiper-hitrostjo pognal za be�ečo mularijo je dohitelnajbolj počasnega, točneje mulca 26, in nekajkrat po njem zamahnil s kolom,se obrnil in počasi od�el proti svojem domu. Posledica teh zadnjih dogodkovje bi en objokan, na tleh le�eč mulc z rumeno-smrdečo mokroto v hlačah.Ko se je zavedel mokrote, je vstal in po kavbojsko od�torkljal do svojegabloka in se zraven �e drl, kot da bi na njem trli orehe. Tudi drugi mulci so bilipo�teno prestra�eni, imeli so mehka kolena in noge so se jim tresle, eden paje celo izjavil, da meni, da misli, da je mo�no, da se je znalo zgoditi, da jetudi njemu nekaj u�lo v hlače, a tisto nekaj ni bilo ravno samo rumene barve,ampak se je zraven prikradel odtenek temno rjave, ki je nato nadvladalrumeno. Prav tako tisto nekaj ni bilo tekoče, ampak v precej trdnej�emagregatnem stanju. Drugi so se samo namrdnili, stisnili nosove in okolipokakanca naredil radij varnostne razdalje.Zopet izku�nja več za vse in ne zadnja v nizu mnogih. Res je te�ko je bitimulec. Uči� se na napakah, �ivljenje te tepe, ko si pa končno enkrat nabere�kopico izku�enj, pa �e odraste� in začne� razmi�ljati popolnoma drugače,ne več preprosto po mulčevsko, ampak predvsem kako bi kaj kjezakompliciral, kakor pač le odrasli znamo � če to ni krivica �
Siga�čan 24
Ljubezni Iskanja»Poslu�aj ti kreten, zdaj pa dovolj!« zabrusi Helga. »Do sedaj sem te �eprena�ala, sedaj pa konec milosti, pijan si, te�i�, misli� kak�en frajer si, aizbral si napačno �ensko! Če se takoj ne odstrani� stran, se ti bo prej�njagro�nje glede tvoje roke zdela naravnost privlačna v primerjavi s tem karte sicer čaka!« Vse to je bilo povedano striktnim, ostrim glasom, ki nidopu�čal dvomov in kateri v mo�kih zbudi starodavni spomin na kakoizredno strogo vzgojiteljico ali učiteljico iz mladih let, ki ga je ravnokarujela pri neprijetnem, izredno neza�elenim ter sramotilnim dejanjem »Tiporeden fantek ti�« in vzbudi grozo ter sramoto v �e tako mogočnempredstavniku zara�čenej�ega spola. Tudi ta pijanček, četudi izredno dalečod kateregakoli pridevnika, ki bi kakorkoli spominjal ali se navezoval namogočnega, razen v striktnem pomenu �irine, ni uspel ostati ravnodu�en into ne glede na prej�nji prikaz ignorance. Desni zgornji kotiček v večninasme�ek zavihanih ust je začel podrhtavati, oči so se zavile nekamnavzgor, kot da bi hotele vpogled v lastne mo�gane in celo nasme�ek, kise je poprej zdel nepremakljiv je začel popu�čati. Celotno telo je izgledalokakor, da je v te�kem stanju hude kontemplacije in da mo�gani mrzličnoprebavljajo ravnokar sprejeto informacijo ter i�čejo kakr�enkoli odgovor.Po nekaj sekundah poprej opisanega stanja, se pijančkovo telo umiri invtis je dan, da so mo�gani in telo dosegli dogovor, ki je obema v�ečen.Staro nasmejano obrazno mimiko nadomesti nova, ki naj bi dajala vtisizredne u�aljenosti, katere si njen lastnik nikakor ni zaslu�il in izusti:»Prasica�«. Nato se obrne, ter samopa�no, z visoko dvignjeno glavoodmaja stran od Helge, tre�či v steber, kjer je prej slonel, se opoteče, zroko podrgne po bolečem nosu, izusti �e nekaj kletvic naperjene zoperstebru, le kateri jih pametno ignorira ter izgine v mno�ico.Helga se močno oddahne, si po tihem čestita in rahlo odkrevsa v �enskostrani�če, kajti palec jo je �e vedno bolel in bala se je, da si ga je mogočepo�kodovala. Hitra in�pekcija palca in či�čenje čevlja, je razkrila, da spalcem ni nič huj�ega in da brca na čevlju ni pustila nič pijančkovega.Sledi �e hiter toaletni pregled in Helga se polna veliko bolj�egavsesplo�nega občutka odpravi nazaj v bar. V mislih si pove, da bo
Siga�čan 24
www.sigacan.net 19
nemudoma zapustila lokal in njega vsebino, kajti oboje ji je �lo močno na�ivce. »Dana pa naj stori kar hoče, ni moja skrb�«, si misli Helga in seozre po njej. Na njeno veliko �alost, v katero je bilo, na njeno manj�o�alost, prime�anega tudi nekaj zadovoljstva, opazi, da se Dani počasi
pribli�uje taisti pijanček, ki je prej moril njej sami, in dasta njena spremljajoča dudonosca obrusila pete nekamv neznano, verjetno od strahu pred pijančkom. Dana nimogla nikamor, miza takih manevrov ni dopu�čala, bilaje dobesedno vdelana v zid in za obema klopcama je
slonela pregrada, ki je ločevala mize. Edina smer bega je bila protipijančku, ki pa se ji je sam nezadr�no bli�al. Prej�nji nasme�ek je bilobnovljen, nasploh kake hude razlike na njem od prej, ko je te�il Helgi, nibilo, razen večjega, zelo napihnjenega in �e bolj rdečega nosu, ki mu jesedaj zaradi svoje velikosti resno omejeval pogled. Cyrano bi bil ponosen.Helga je pristopila bli�je, a ne toliko, da bi jo ali pijanček ali Dana opazila.Z rahlim občutkom krivde, a z močnej�im občutkom zado�čenosti, seodloči, da bo zadevo najprej malce opazovala. »Navsezadnje, te je onazvlekla sem« meni Helga, »da vidimo, kako se ga bo re�ila.«. Pijanček sepo dolgem in utrudljivem, predvsem pa gugajočem stopicanju, uspepribli�ati Danini mizi. Danin obraz je bil poln zaskrbljenosti in očitnenelagodnosti, a hkrati se je trudila obdr�ati vljuden, nasmejan izraz.Neprestano trzanje mi�ic na njenem obrazu je poskrbelo za zanimiv prelivmed tema dvema izrazoma, kot da bi tresel puding. Pijanček je dosegelmizo, se naslonil na njo, natančneje na njo omahnil, počasi obrnil glavoproti Dani in, čeprav je te�ko verjeti, nasme�ek razpotegnil �e malce vi�je,u�esa pa so nadaljevala tekmo proti končnemu cilju - pristajalni stezi zavinske mu�ice na vrhu pijančkove glave. Dana se, ne vedoč kaj najpravzaprav stori, pijančku nervozno nasmehne nazaj, Helga skrita vozadju pa zavije z očmi. »Mi�lm� ane� �e ena či�t o�amljena dekliča�pa re� ni nobenga dedča tle, deb mal po�krbu� za te lepotičke� ja�bom mogu pa je�t a ne!!!« se vite�ko ponudi pijanček in poizkusi zlesti zamizo. Temu dejanju se upre njegov vamp, ki očitno ni bil zadovoljen zdimenzijami mize ter klopi in je pijančku povzročil nemalo te�av privstopu. Zadevo elegantno re�i tako, da vamp vzdigne z obema rokama inga dobr�en del odlo�i na mizo, nedvomno za to, da bi imel lep�i razgled.
Siga�čan 24
Dana je celoten proces opazovala z dobr�no dozo strahu in panike, ki jevse bolj nadome�čal nasmeh in poprej�njo prepričanje v ro�ni pogled nasvet. Celo do te mere, da pravzaprav �e sploh ni nič odgovorila pijančku.Helgi, ki je z neodobravanjem opazovala dogajanje se tačas pribli�avelikanska oseba, ki definitivno ni spadala v ta kraj in jo potreplja poramenu, Helgi, nejevoljni, da jo kdo zmoti pri opazovanju najprej v nosudari rahli vonj po oddaljenih livadah in gnoju, nato reče »E? Kaj?« ne dabi ga pogledala »Či j to lajdn?« reče oseba »Kaj?« reče Helga in sekončno ozre k njemu oziroma navzgor, ni bil dobro viden a vtis je bil dan,da ni zadovoljen s krajem in je njo izbral ker je bila normalneje oblečenaod ostalih. »Skriet� eee wc�« reče po premisleku. »Aha, tamodzadaj.« ga na hitro odslovi Helga in se ozrne nazaj na Dano in pijančka,ko se na čez čas ozre za njim, se �e brez te�av prebija skozi mno�ico, kise je zanj sama odmikala. »Oprostite mislim, da ste sezmotili pri mizi!« končno reče Dana, povsem prijaznoin vljudno, le na koncu glas ponovno skoči v sfere, kibi jih mo�ki lahko dosegli le, če bi jim v rosno de�kihletih storili kaj groznega s ponosom. »Hhh, hhh ja��heveda je to prava mi�a� ker �n kar vidu, kako mečaka�h� mislm� tačga deca tapravgha� hhh�.« jepijančkov nedvoumni odgovor. »He, ne ne, nekoga čakam, kmalu pride!«pove z la�nim navdu�enjem Dana. »Ja� �heveda si ga čakala� in �ej �nphr�u� �ham �ate� a ve��« osladno pove pijanček in se �e bolj nagnek Dani, tako, da mu je glava �e skoraj počivala na vampu. »Mi�lm, kok silu�na� ma to �i �ihr morhala mene čakat�« �armira �e naprej. »Ohhvala za kompliment, ampak resnično mislim, da moram iti�« nič več niDanina beseda skakala v vi�avo, navkljub �e zadnjim poizkusom, da bidelovala kar se da veselo in nasmejano, je bil izraz groze na njenemobrazu nespregledljiv za vse � razen pijančka, ki je bil njega vir. »Ma �evem, hhh� da �e men ne mor�h upret� sej te či�t ra�umem� kdob��e�ploh mogu�« postavi pijanček če�njico na vrh svoje smetanesamopa�nosti. Nato hinavsko iztegne nogo da Dani zablokira izhod inpočasi začne stegovati roke proti njej. Pijanček je naenkrat izgledal kotnagrav�na hobotnica, ogromen vamp, na vrh njega postavljena glava zvelikanskim rdečim nosom, katere ustnice so se izoblikovale v poljub kot
Siga�čan 24
www.sigacan.net 21
lij in dve �pehasti roki, ki sta se počasi iztegovali izza vampa. Danin obrazje bil sedaj poln strahu, vse veselje je izginilo z njega, stisnila se je kolikorse le da k steni, a pijanček se ji je nezadr�no bli�al. Njegove roke so bile�e skoraj na njej, ko se nenadoma dobesedno iz zraka pojavi Helginčevelj, dodatno pospe�en s Helgino roko in se s peto zapiči v pijančkovoroko. Le ta stra�ansko zarjovi zamahne z glavo nazaj in lepo pribije vsteno ki ločuje mize. Helga si hitro natakne čevelj nazaj na nogo, kajtipijanček je po prvem �oku udarca poizkusil vstati a je miza pritrjena vsteno in tla to onemogočila. V obupu pograbi vamp in ga vr�e z mize, karza sabo potegne tudi njega lastnika in skupaj tre�čita na tla. Ko sepobere, kar je zahtevalo izreden napor vseh mi�ic in te�ko koordiniranjevseh udov in okončin, jezno preko nosu pogleda Helgo in �e hoče planitinanjo, ko Helga, pograbi svoj kozarec z mize v katerem je bilo �e nekajvode in ga urno po�kropi z njo po obrazu. Če je bil pijančkov krik prejob napadu s čevljem grozen, je bil ta naravnost stra�en, očitno je ob stikus tekočino, ki ni vsebovala čisto nič alkohola, do�ivel �ok, ki je bil zanjhuj�i od fizične bolečine. Oslepljen od nealkoholne tekočine prične jeznomahati okoli sebe in nevedoč zadane velikansko osebo, ki se je ravnokarvračala z wc-ja. Le ta ga jezno pogleda in pijanček ko si obri�e očinejeverno zazija vanj. »Ki mlat�?« reče velikanska oseba. Pijanček sezazre vanj, osredotoči pogled, jezen �e od prej, dodatno podkrepljen zalkoholom, popolnoma ignorira zdrav razum, nagon za samoohranitev inlastne oči. »Kaj bluzi�h, ti kmetav�har�te ničh ne �a�topm�« reče�kodo�eljno in s posmehovalnim nasme�kom ter se nagne naprej k njemu.»Waprawič se!« zarohni velikanska oseba. »Kaj bo�hti!« zarenči pijanček nazaj in poskusi velikansko oseboodriniti stran a odrine le sebe, kajti velikanska osebaje trdno stala. Pogled velikanske osebe se dodatnoizostri, pijanček pa rahlo zmeden a prepričan, da se nebo tako zlahka vdal ponovno posku�a odrinitivelikana. Le ta ga z eno roko odrine nazaj, da se zvrnena mizo. Pijanček sedaj popolnoma besen sploh ne opazi, da je mno�icaustvarila velik krog okoli njiju in besno napade. Velikansko osebo zagrabiin ga hoče zvrniti a mu ne uspe, zato se z njim nekako vrti v krogu,pijanček tesno objet okoli velikana in slednji ga sku�a odriniti stran.
Siga�čan 24
izhodu. Preden kot gresta ven pogleda �e enkrat proti plesi�ču in vidivelikansko osebo, ki je pijančka ravnokar zalučala v mno�ico invarnostnike, ki se mu previdno pribli�ujejo.»Končno ven iz tega, uf, sve�i zrak.« reče Helga končno zunaj, ozre se poDani in vidi, da �e vedno dregeta. »No no, je �e mimo.« jo sku�a pomiritiHelga, kajti Dana se ji je v svojem izgledu kar zasmilila. Dana pogledaHelgo in reče »Kak�na baraba! Kar, kar� prijeti me je hotel!« »No,sedaj je mimo, po moje �e en čas ne bo več povzročal te�av.« Dana se jesedaj nekako spravila skupaj in napuh in ponos sta ponovno prevzelinadzor. »Uf, kaka groza, grem stran, grem domov! To ni za prena�at!Nasvidenje Helga!« spet izjavi v svojem starem tonu in načinu, se obrneter začne korakati v pribli�no smer svojega doma, ne da bi opazila, da jenjeno kičasto krilo na enem predelu rahlo temnej�e kot je bilo prej. »Pahvala�« reče Helga za njo, ne dovolj glasno, da bi sli�ala, pa tudi če bibilo glasneje verjetno ne bi pomagalo. Počasi se tudi sama obrne protisvojemu domu in si po tihem prizna, da popolnoma dolgočasno pa le nibilo in da včasih lahko iz kozarca vode iztr�i� tudi kaj več, pa naj bo cena�e tako neizprosna.
*zaključek in začetek nove naslednjič*
Sierkauc
Maln je piu, palahn je touku, ka je wada tekla čez nega. Sierkauc pa spau,kot de bi ga bli ubil. Če bi ga pagliedau skuz wakna, ga sploh na bi widu, kase je zweu u klaučk tam na un puosl. Tejst negou teč se je usiedu gar nadnegowa glawa, pa prou palahn smrčau. Zglieda, de se je wad ldi nauču usata wejč naumnast.
Sunce je pačas pagliedalu skuz weje bukawe meje, lih fajn je touklu skuzwakna tistmu teču gar nad Sierkaucam direkt u wači. Wan se je wabudu pazačieu drit, kot de bi ga s kuo�e diwal. Sierkauc je bi bel gniu, pa se ni teu lihtakoj wabudit, se je zdrou nad bujm tečam, de se je wos wapla�en skreu čeza an lanc, ka je bi ga na palic.
Helga vmes pograbi Dano in jo zvleče izza mize ter prične vleči proti
Siga�čan 24
www.sigacan.net 23
Spajne je blu dougu m pa lipu. Sierkauc je sejneu, kaku se ma lpu, pa jemalnar u anmu malnu, ka je ta libi deleč waku. Ima ta wejč ta biu kamn zamlit, pa lahk muoka ta bel finu na drabnu zmejle. Sejeneu je, kaku zaba sambiu kroh, ka drujga mu tak al tak ldje na stije. H nemu nuosje mlit pieki scilga suta.
Lpu je blu, dukr je blu. Pal je pa ajnkat sunce imilu dast usega, pa jezasutilu Sierkaucu direkt u fris, de se je �e mogu wabudit. Pagliedau je wakulsebe, pa widu, de tistu kar je sejneu, niti ni blu tuk deleč wad resnice. �eprej je pa nadrou tisga sajga teča, de nima prou bene krjance, ka ga budi �enawsezguda zjutre. Pa nej drugič da gmah, ka če ne mu bo zafrtaču ke�ngrubl direkt če u glawa.
Teč se je wos pamulen pakazau z za lanca. Pa začieu prou palahn fiehtatza zabajne. �e dabru, de je blu ma �unice �e na tleh, de mu je je Sierkauczagnau, pa je teč use lpu pazabau, pa začieu tak lpu pit, kot pajeje le sunicezguda zjutre na pumlad.
Pal se je pa na� Sierkauc ma wagliedau wakul, pa wos zadawuoln widu,de ima ris ta wejč kamn za mlit, kar ih je widu da zej. Pa si mislu, de bi bluprou fajn, de bi kar an cajt to wastau, pa pačakau, če bo kadu wad kuotpr�u, če na bo nabenga, bo pa kar za malnarje an cajt. Se wad začietka mubo �lu bel �wah, sam s cajtam se bo �e nawadu.
Pa je stapu pred maln, de bi si ma wagliedau, ke�na je negowa ta nawadamačije, kuodr bo wan wad zej naprej gaspadaru. �ou je u klit, pa widu,de ima pouhnu muoke, pa �pieze, ka bo mogla kar za an cajt zalie�t. Woswesieu se je zagliedau u grapa, ka je pa ne tekla wada, pa suka negow maln.
Kadu bi si mislu, de bo ta na� Sierkauc tak hitra pr�u na welika naga, pazačieu lpu �wit. Jest �e ne, če ste se pa wedruj truo�tal de bo, pa tud prou.
U glawnem, najdu je tud ana wablika, taka bila, lipa pa čiedna kot se zamalnarje spaduob. Wabliku se je u nuo, pa se pastaju če na sred malna, pasedeu pa čakau. Zrawn nega je bi pa tist teč. Prou smi�nu je blu za widettam sred malna, tisga Sierkauca na�ga, m pa tisga �ekastga teča ga na negojram. Sierkauc pa neč, kar u ana je sedeu tam pa čakau. Če ne na drujga, nadruj dan.
Siga�čan 24
Suhe či�pe pa gnile japka
Bel ka gliedama, kaku se lita prbli�uje kancu, pa jemle kanc, bel jemlemakanc tud medruj. Pačas ratujema set usega, pa bi se ta raj� adn drujgasklaftal, če bi le ki pamagalu. Sam wad tega na bli prou neč imil, ka bi se legrdu gliedal. Tak, de se imama �e zmieri radi, pa nej bo kar če�. �e zmierisma kmieti, pa zmieri ma wastal. Če ne zarad drujga, de boma imil zmieridamače klabase pa mulce pr rac.
Prou lpu je tud gliedat te garjewe pose, ka se pakladaje to wakul papadije za mačkam, ka se blezu kar u ana guonje. Usaj ki se nardi, če se anmačk pa an pos usake tuk ma zgarbata.
Sam zima je pa bel fajhtna kot ki drujga, durh le ke�n do� pada dal, tud čebi pa usej logik moglu mest, zglieda, de dast mede ldjem, tak de ni triba, debi �e u naraj medlu. Pal bi blu pa use skop �e uriedu zmedenu, pa zbledenu,če bi �e zuna začielu mest. Jel de �
Kdaj se čut člauk prou ta prajga butaunka. Se bi nariedu ki zatu, de bi sepačutu ki bel brihtnga � pa bi začieu brat. Sam zglieda, de mrma ldje to uCierknam pa ta najm brat le suhe či�pe, pa gnile japka, ka sa ble wastale natleh.
Kaku bi blu, de bi lahk �ou ki drujga brat. Se pal bi člauk lahk ratau �e mabel brihtn, pa bi nariedu ke�na naumnast, pa spisau ke�na kniga, ka bi u nenapisau tud ki tačga, ki ni lih lpu. Ta buli je wastat butaunk, pa gliedat če utiste gnile japka, ka le�ije pa tleh, pa se truo�tat, de z neh bo �e ki ratalu, čeih bo� brau. Se ke�nu �gajne se �e �e da skuhat wn, sploh iz či�p, sam če sapresuhe pa gwi�na ni lih zaki tistu �gajne.
Ja, use je wabcagalu, tud wreme raj� sam �e rjewe, ka mu ki weč nawastane. Se s cajtam se bo �e najdlu ke�nu rcnje, če na bo �e prekosna, pabo �e use skop tak wabalilu, de na bo benu rcnje weč nucalu. Čeprou sa bli�e stari ldje prajl, de za usaka balizn rase ruo�ca na switu.
Takat sa ble �e �e rasle ruo�ce, zej pa nimaje cajta, ka je triba trawapasilowat z drekam, de če utečt wn, pa ruo�cam na sti, de bi se wabudile.Pa raj� wabstaneje not u zeml, kot de bi se pakazale. Se use se scajta, patud tu se bo.
Gnile japka tud ajnkat zgnijeje, pa či�pe se tud tuk pre�ije, de neč na
Siga�čan 24
www.sigacan.net 25
wabstane weč. Pa pa ni prou neč weč za brat. Ki pa pal?Aja, se imama �e ciste to wakul. An kop ih je, pa use greje weč al mejnčez grič. Jah, bo triba pa čez grič jet, de bo tam ki za brat, ka če člauk nimaneč za brat, se ustaj. Ka pa ajnkat wabstane, na gwiera weč douga, ka nimaza ki weč.
Sam tud či�me se ajnkat wabnucaje, pa je triba prit nazaj � se bi se pr�lu,če bi blu �e kam prit. Če wastane člawi�ku je prou lpu zmieri prit nazaj, čepa na wastane neč, pa ni nkamr weč prit.Če drujga ne, bo to wastau Siga�čan za brat, se ni ki kajt, ma bul� kot neč
je. Se pa an stran nam tu �e bel pa�e, ka pal ka ajnkat wlada anuumje, nite�ku dirigierat tak, de usi ldje pajeje tak kot ti če�. Na srejče Siga�čani teganejčema, pa sma �e zmieri tuk drgačn adn wad drujga to, de se boma zmierilih ma druozal, sam lih tuk, de na boma zaspal, pa zale�al. Se zatu boma pa�e zmieri bral, če na bo to ki za dabit, boma pa wad drguot nasil.
Siga�čan 24
Lita zasuk
Hudu je, ka se lita wasukne,�e prit kot te bok uriedu rukne.Se lih wabudi�, wapre� wači,
�e se ti naprej dilat mdi.
Je triba paglej�tat, �win nastlat,je triba karejne, cujne waprat,je triba ki snist, fru�k nardit,
je triba salata �e zjutre waplit.
Se je triba tud ma wabrit,na mr� jet namarn na fri�nu kasit.Ka sklieple� tista skrhana kasa,
pa�i se s trawe �e usa rasa.
Prekline� pa na glas koune�,ka kar u ana pa traj touče�,ka se nejče palahn padrit,pa pa �e zakasi� u swit.
Ka use skop nkakau patrgat ti rata,se s ka�em nkukr na spraj� skuz �talska wrata,
se zahakle� pa nkamr na mr� jet,pal puo�le� use skop u ret.
�e dabru, de palitje se kampli,pa snig �e pačas z wablakau leti,
zej kumi lahk člauk ma le�i,sam ki, ka za brat neč ni.
Siga�čan 24
www.sigacan.net 27
Na wastane mu drujga, de zaspi,pa se da pumlad na wabudi,pal pa spet kot panawad,
dila tuk, de te kar prime srat.
Siga�čan 24
In vedite ... " opazujemo vas ...
Supercitat
CERKNONe več toliko novost za bralce
DOSTAVA NA DOMOdslej naprej je mogoče priti do Siga�čana tudi drugače. Pi�ite nam na e-mail naslov: [email protected] sporočite va� naslov in obvestili vas bomo,kam lahko pridete iskati najnovej�o �tevilko Siga�čana. Pričakujemo, da
nam boste ob va�em obisku na taisti naslov dostavili tudi potico (pomo�nosti z rozinami in veliko nadeva).
-Pride Janez u wa�tarije pa reče kielnari, �Natač angamačnga, lih ma prej sn se z maje mičkena baba garbau!��In kaku je �lu?� Pra�e kielnar. Pa wadgawari Janez,�Ka swa kamplila, sej prplazla h men pa kalinih pa parakah!� �Ki!?! Na morm werjet, ja, kij pa dja?�Pra�e kielnar wos fierbčn, pa Janez pawi: �Zliz s pad puostle ti baječka!�
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti �tefanova 5, pp 1699, 1000 Ljubljana, Slovenija tel.:+ 386 1 24 10 500, 2410 516 e-po�ta: [email protected]
“Wajska bo, ka gre narod tak kri•m,pa fajerce kaštaje lih tuk kot anu jajce.”
