Embed Size (px)
Citation preview
MARIBOR, FEBRUAR 2013
LETNO PORO^ILO
2012»Ustvarjeno v Drami, Operi, Baletu
Slovenskega narodnega gledali{~a Mariborin na Festivalu Bor{tnikovo sre~anje«
Created in Drama, Opera, Ballet of the Slovene National Theatre Maribor
and at Maribor Theatre Festival
2
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Ime zavoda: Slovensko narodno gledali{~e Maribor, javni zavodSkraj{ano ime: SNG Maribor
Slovenska 27, 2000 MariborMati~na {tevilka: 5053315000Dav~na {tevilka: SI19801491Dejavnost: 90.030TRR: 01100-6000012730, odprt pri UJP Slovenska BistricaTelefonska {tevilka: 02/ 250 61 00Telefaks: 02/ 250 61 08Elektronski naslov: [email protected]: Vlada R Slovenije (Ur. l. 46/2003, 68/2003, 98/2008, 59/2010 – Sklep Vlade
Republike Slovenije o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodnogledali{~e Maribor)
Javni zavod je vpisan v sodni register pravnih oseb pri Okro‘nem sodi{~u v Mariboru pod registrsko{tevilko 397-00.
Organi zavoda: direktor, Svet SNG Maribor in Strokovni svet SNG Maribor.
Svet SNG MariborGregor Pivec, predsednikJaki Jurgec, namestnik predsednikaLidija Divjak MirnikVlasta Drozgmag. Zdravko Luketi~Marija Ribi~Tadej To{
Ustanovitelj javnega zavoda Slovensko narodno gledali{~e Maribor
Vlada Republike Slovenije
Strokovni svet SNG MariborDarko Brlek, predsednikJaki Jurgec, namestnik predsednikaToma‘ HabeAlenka LauferAna PerneToma‘ RodeTadej To{Matija Varldr. Jernej Weiss
Direktor SNG MariborDanilo Ro{ker
Umetni{ki direktor DrameVili Ravnjak
Umetni{ki direktor OpereBenjamin Pionnier
Umetni{ki direktor BaletaEdward Clug
Umetni{ka direktoricaFestivala Bor{tnikovo sre~anje
Alja Predan
Pomo~nik direktorjaza podro~je tehnike
Drago Prosnik
Pomo~nica direktorjaza finan~ne zadeve
Aleksandra Hojnik
3
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
SLEDENJE ZASTAVLJENI VIZIJI V KRIZNIH RAZMERAH –var~evalni ukrepi in racionalizacija stro{kov
Leto 2012 se je v Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor za~elo s previdnim optimizmom.V ~asu hitrih sprememb, globalizacije in negotovih gospodarskih razmer se je z var~evalnimiukrepi in racionalizacijo stro{kov na vseh podro~jih {e bolj kot kadar koli doslej pokazalo,kako pomembno je odgovorno vodenje. V gledali{~u smo dobro obvladovali spremenjeneokoli{~ine in uspe{no izvajali na{e poslanstvo.
Kljub {e poglobljeni ekonomski krizi je na{e gledali{~e pre‘ivelo leto 2012 kot institucionalnoin profesionalno stabilno ter umetni{ko nadpovpre~no produktivno, saj je bila zaznanaumetni{ka rast vseh ansamblov – dramskega, opernega in baletnega. Z mo~no marketin{kopodporo in skrbno pripravljenimi programi smo privabili {e ve~ obiskovalcev – smo edinogledali{~e v Sloveniji, ki mu je v lanskem letu naraslo {tevilo abonentov. Z zmanj{anim{tevilom zaposlenih, ki kljub te‘ki gospodarski situaciji ~utijo nezmanj{ano pripadnost ustanoviin svoje delo {e naprej opravljajo z enakim entuziazmom kot v letih gospodarske konjunkture,smo planirani program za leto 2012 izvedli ne samo v celoti, ampak smo cilje tudi presegli.
V minulem letu smo se zelo dejavno vklju~ili v projekt Maribor 2012 – Evropska prestolnicakulture. V sodelovanju z Zavodom Maribor 2012 smo izvedli {tevilne koprodukcijske projekteter na na{ih odrih s tehni~no podporo gostili veliko dogodkov v produkciji EPK. [e nikoliniso bila prizori{~a na{e gledali{ke hi{e tako zasedena kot v letu 2012. ^eprav sta na{ainfrastruktura in tehni~na opremljenost precej obubo‘ani (na{a Velika dvorana je stara ‘e 30let), smo vendarle bili glavno prizori{~e za mnoge prireditve EPK. Kljub temu da smoinstitucija nacionalnega pomena, smo zadnji trenutek spremenili lastni program zaradi potrebEPK. Zavedamo se svojega poslanstva v mestu in zato dajemo prilo‘nost, da se v na{i hi{ipredstavijo tudi drugi. Poleg (pre)zasedenosti odrov so bili nemalokrat preobremenjeni delavcina{ih tehni~nih slu‘b. Vsekakor je bilo usklajevanje programov EPK z na{o lastno produkcijo,Festivalom Bor{tnikovo sre~anje in drugimi prireditvami velik organizacijsko-tehni~ni zalogaj,ki smo ga uspe{no realizirali. Vrhunec otvoritvenih slovesnosti Evropske prestolnice je bilapremiera Kogojeve opere ^rne maske, ki jo je izvedla na{a Opera v koprodukciji s SNGOpera in balet Ljubljana ter z Maribor 2012 – EPK. Naslednja koprodukcija je bila svetovnabaletna premiera Hommage à Stravinsky. V sodelovanju z ljubljansko Dramo in EPK je nastalaizjemno odmevna uprizoritev Veliki briljantni val~ek, ki se ji obetajo {tevilne ponovitve nana{em in ljubljanskem odru, saj je Jan~arjeva drama ena izmed {tirih, vklju~enih v temomaturitetnega eseja v letu 2014 z naslovom ^lovek v svetu. V sodelovanju z EPK je bilizveden koncert ob 150-letnici Debussyjevega rojstva, na katerem je ponovno blestelaDubravka Tom{i~ Srebotnjak. Omeniti velja tudi nepozaben Koncert pod zvezdami, ki ga jekonec avgusta v sodelovanju z EPK na Trgu Leona [tuklja izvedel na{ simfoni~ni orkesterskupaj z opernim zborom in baletniki. V veliki koprodukciji med Festivalom Bor{tnikovosre~anje in EPK ter {tevilnimi uglednimi mednarodnimi ustanovami je nastala otvoritvenapredstava 47. Festivala Bor{tnikovo sre~anje When the mountain changed its clothing. V skorajpolstoletni zgodovini Bor{tnikovega sre~anja se je zgodilo prvi~, da je festival sodeloval kotkoproducent. – Na{a Drama se je poleti 2012 pridru‘ila mednarodni koprodukciji gledali{~
4
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
iz dr‘av biv{e Jugoslavije – uprizoritvi Odisej, ki je do‘ivela izjemen medijski odmev in kiuspe{no gostuje po evropskih gledali{kih hi{ah. V sezoni 2010/2011 uvedeni avtorski projektiigralcev na{e Drame so se nadaljevali tudi v letu 2012, in sicer z izvedbo projekta Do tu segagozd, ki polni tribuno na odru Stare dvorane. Prav gotovo bo ve~ mednarodnega sodelovanja(izmenjav predstav in umetni{kih ustvarjalcev, izobra‘evanja ipd.) omogo~ilo tudi v letu2012 sklenjeno polnopravno ~lanstvo na{e Drame v Evropski gledali{ki konvenciji (ETC). –Baletna predstava Romeo in Julija v koreografiji Valentine Turcu je ~ez no~ postala uspe{nicav vseh pogledih, kar dokazujejo tudi vabila na ugledne mednarodne festivale.
V gledali{~u smo organizirali odmevne pogovore z vrhunskimi intelektualci, avtorji uprizoritevv so/produkciji na{e Drame: Christopherjem Hamptonom (Nevarna razmerja), Jean-Claudom Carrièrom (Zborovanje ptic) in Goranom Stefanovskim (Odisej). Med {tevilniminagradami in priznanji naj omenimo Glazerjevo listino, ki jo je za dose‘ke na podro~ju kulturev zadnjih dveh letih prejela ~lanica na{e Drame Nata{a Matja{ec Ro{ker, in Severjevonagrado, ki jo je za vlogo v drami Nevarna razmerja prejel igralec Branko Jordan.
Umetni{ki ansambli na{ega gledali{~a so tudi lani gostovali na uglednih doma~ih inmednarodnih festivalih, med drugim je Opera gostovala v Padovi in Oderzu v Italiji, Dramav Zagrebu in Beogradu, dogovarjamo pa se za ve~ gostovanj v Aziji, Ju‘ni Ameriki in Evropi.
Tudi v letu 2012 smo posebno skrb posve~ali vzgoji in izobra‘evanju mlaj{ih. Opera je krstnouprizorila otro{ko opero Kdor upa, ne odneha, Drama pa se je s premiero igre Juri Muri vAfriki poklonila lani preminulemu pesniku Tonetu Pav~ku.
Zavedamo se, da gospodarska kriza {e ni kon~ana, zato smo glede prihodnosti na{egaustvarjanja zaskrbljeni. Mnogi jemljejo kulturo in umetnost kot stro{ek, je pa v bistvuinvesticija. Prepri~ani smo, da se kultura v prihodnosti lahko razvija kot perspektivnagospodarska panoga, ~esar se ‘e zavedajo v nekaterih dr‘avah. V kulturo je treba investirati.Nekateri sponzorji so to ‘e spoznali, investiranje v kulturo jim pomeni dodano vrednost.
Gledano v celoti lahko re~emo, da je v letu 2012 SNG Maribor – Drama, Opera,Balet, Festival Bor{tnikovo sre~anje – kljub var~evalnim ukrepom in racionalizacijistro{kov izkazal umetni{ko rast in poslovno stabilnost.
Danilo Ro{kerdirektor SNG Maribor
5
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
VSEBINA
I. POSLOVNO PORO^ILOSplo{ni delPoro~ilo o dose`enih ciljih in rezultatih
1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro~je javnegauporabnika
2 Dolgoro~ni cilji SNG Maribor2.1 Temeljni cilji2.2 Klju~ni elementi vizije in dolgoro~nega razvoja, ki ga pri svoji dejavnosti zasleduje
SNG Maribor3 Vsebinsko poro~ilo javnega zavoda SNG Maribor – Drama, Opera in Balet – za leto 20123.1 Zastavljeni cilji za leto 20123.2 Dose‘eni cilji v letu 20124 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev za leto 2012 in primerjava z
dose‘enimi rezultati v letu 20124.1 Dose‘eni rezultati v letu 20124.2 Analiza dose‘enih rezultatov poslovanja4.2.1 Splo{ne ugotovitve za doseganje prihodkov4.2.2 Splo{ne ugotovitve za doseganje odhodkov4.3 Splo{ne ugotovitve5 Nastanek morebitnih nedopustnih in nepri~akovanih posledic pri izvajanju programa6 Ocena uspeha pri doseganju ciljev v primerjavi z dose‘enimi cilji iz poro~ila
preteklega leta7 Ocena gospodarnosti in u~inkovitosti poslovanja glede na opredeljene standarde in
merila8 Ocena delovanja sistema notranjega finan~nega nadzora9 Pojasnila za podro~ja, na katerih zastavljeni cilji niso bili dose‘eni, zakaj niso bili
dose‘eni10 Ocena u~inkov poslovanja posrednega uporabnika na druga podro~ja11 Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in investicijskih vlaganj11.1 Poro~ilo o uporabi sredstev za investicijsko vzdr‘evanje in nakup opreme11.2 Analiza kadrovanja in kadrovske politike11.2.1 Sestava zaposlenih v SNG Maribor na dan 31. 12. 201211.2.1.1 [tevilo zaposlenih po organizacijskih enotah11.2.1.2 Sestava zaposlenih po statusu zaposlitve11.2.1.3 Sestava zaposlenih po delovni dobi11.2.1.4 Sestava zaposlenih po starosti11.2.1.5 Sestava zaposlenih po spolu11.2.1.6 Zaposleni z omejeno delovno zmo‘nostjo11.2.2 Napredovanja zaposlenih11.2.3 Fluktuacija11.2.3.1 Prenehanje delovnega razmerja po razlogih11.2.3.2 Upokojitve11.2.4 Bolni{ke odsotnosti zaposlenih11.2.4.1 Nadomestila bolni{kih odsotnosti
6
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
I POSLOVNO PORO^ILO ZA LETO 2012
Glede na namen, zaradi katerega je bil zavod ustanovljen, kot javno slu‘bo opravlja naslednjenaloge:
• izvaja gledali{ke, operne in plesne predstave;• izvaja koncerte, plesne in druge prireditve sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami;• organizira in izvaja gledali{ke, plesne in glasbene delavnice;• nudi prireditve mlaj{emu ob~instvu in te‘je prilagodljivim dru‘benim skupinam po
dostopni ceni;• programsko in poslovno sodeluje z dr‘avnimi dramskimi in opernimi gledali{~i,
Cankarjevim domom in Slovenskim gledali{kim muzejem;• na podlagi poslovnega sodelovanja svojo produkcijo in prireditve predstavlja na RTV
Slovenija;• sodeluje z Akademijo za glasbo in Akademijo za gledali{~e, radio, film in televizijo in
umetni{kim {olam omogo~a predstavitve njihove umetni{ke produkcije;• organizira in izvaja gledali{ki festival Bor{tnikovo sre~anje;• nudi domicil mednarodnemu tekmovanju opernih pevcev Ondina Otta;• skrbi za razvoj gledali{ke, operne in plesne dejavnosti z uvajanjem novitet, usposabljanjem
umetni{kih ustvarjalcev in poustvarjalcev ter usposabljanjem tehni~nega osebja;• skrbi za gledali{ko, operno in plesno vzgojo mladih, omogo~a predstavljanje novih
del slovenskim avtorjem ter vzdr‘uje ravnovesje med kulturnim izro~ilom in novimiumetni{kimi stremljenji;
• omogo~a umetni{ki razvoj najbolj talentiranim mladim umetnikom;• skrbi za kulturni razvoj z izdajanjem gledali{kih listov in drugih publikacij in neguje
strokovno in publicisti~no refleksijo;• skrbi za dokumentiranje in arhiviranje predstav;• skrbi za predstavitev kvalitetne umetni{ke produkcije z organizacijo gostovanj doma~ih
in tujih gledali{~;• predstavlja svojo umetni{ko produkcijo na gostovanjih v Sloveniji;• predstavlja svojo umetni{ko produkcijo na gostovanjih v tujini;• nudi prostorske pogoje ter produkcijsko in tehni~no pomo~ drugim izvajalcem
kulturnih programov;• sodeluje s slovenskimi kulturnimi organizacijami v zamejstvu in tujini;• sodeluje s kulturnimi institucijami v kulturnih sredi{~ih sosednjih regij in v
mednarodnem prostoru;• se vklju~uje v kulturno ‘ivljenje lokalne in {ir{e skupnosti in omogo~a uporabo svojih
prostorskih in tehni~nih zmogljivosti za druge javne kulturne prireditve;• predstavlja svojo in slovensko umetni{ko produkcijo mednarodni strokovni javnosti
preko Festivala Bor{tnikovo sre~anje in z na~rtnim vabljenjem tuje strokovne javnostiin selektorjev mednarodnih festivalov.
7
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
PORO^ILO O DOSE@ENIH CILJIH IN REZULTATIH
1 ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJODELOVNO PODRO^JE JAVNEGA UPORABNIKA
Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro~je SNG Maribor:• Zakon o delovnih razmerjih• Zakon o uresni~evanju javnega interesa za kulturo• Zakon o javnih uslu‘bencih• Zakon o sistemu pla~ v javnem sektorju• Zakon o javnih financah• Zakon o ra~unovodstvu• Zakon o zavodih• Zakon o zaposlovanju in delu tujcev• Zakon o varnosti in zdravju pri delu• Zakon o varstvu osebnih podatkov• Zakon o interventnih ukrepih• Zakon za uravnote‘enje javnih financ• Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledali{~e Maribor• Kolektivna pogodba za javni sektor• Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji• Kolektivna pogodba o skupni metodologiji za uvr{~anje orientacijskih delovnih mest
in nazivov v pla~ne razrede• Uredba o pla~ah direktorjev v javnem sektorju• Uredba o napredovanju javnih uslu‘bencev v pla~ne razrede• Uredba o kriterijih za dolo~itev vi{ine polo‘ajnega dodatka• Pravilnik o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik• Merila in kriteriji za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev• Pravilnik o delovanju Festivala Bor{tnikovo sre~anje• Pravilnik o pogojih sodelovanja na Festivalu Bor{tnikovo sre~anje• Pravilnik o avdicijah in delu avdicijske komisije• Pravilnik o oddaji dvoran in drugih prostorov SNG Maribor• Pravilnik o ra~unovodstvu• Pravilnik o enotnem kontnem na~rtu za prora~un, prora~unske uporabnike in druge
osebe javnega prava• Pravilnik o raz~lenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava• Pravilnik o na~inu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoro~nih in opredmetenih
osnovnih sredstev• Pravilnik o pripravi konsolidirane premo‘enjske bilance dr‘ave in ob~in• Pravilnik o na~inu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. ~lenu Zakona o ra~unovodstvu• Pravilnik o sestavljanju letnih poro~il za prora~un, prora~unske uporabnike in druge
osebe javnega prava• Navodilo o pripravi zaklju~nega ra~una dr‘avnega in ob~inskega prora~una ter
metodologije za pripravo poro~ila o dose‘enih ciljih in rezultatih neposrednih inposrednih uporabnikov prora~una
8
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
2 DOLGORO^NI CILJI SNG MARIBOR
Temeljne zna~ilnosti, ki omogo~ajo dolgoro~ni strate{ki razvoj zavoda, so: poslovna stabilnost,strokovnost in umetni{ka rast, blagovne znamke Drama, Opera, Balet SNG Maribor in FestivalBor{tnikovo sre~anje, geostrate{ki polo‘aj mesta Maribor, dejstvo, da je Maribor univerzitetnomesto, bli‘ina gledali{kih sredi{~, kot so Gradec v Avstriji, Zagreb na Hrva{kem in Budimpe{tana Mad‘arskem.
2.1 TEMELJNI CILJI
• izgrajevati ustvarjalno, inovativno, uspe{no in prepoznavno gledali{~e v slovenskem,evropskem in svetovnem prostoru – utrjevanje polo‘aja kulturnega sredi{~a na geografskiosi Milano–Maribor–Dunaj–Budimpe{ta;
• imeti eno od najpomembnej{ih in klju~nih vlog pri izvedbi projekta Maribor 2012 –Evropska prestolnica kulture;
• kot kulturna prestolnica biti generator in gibalo kulturnega, gospodarskega inturisti~nega razvoja ter razvoja ~love{kih virov in kakovosti ‘ivljenja v okolju;
• projekti in umetni{ke stvaritve Drame, Opere, Baleta ter Simfoni~nega orkestra najimajo prepoznaven “karakter oz. pe~at SNG Maribor”;
• prispevati k uveljavljanju slovenske dramske, operne, baletno-plesne in glasbenekulturne zakladnice v multikulturni Evropi in {ir{e v svetu;
• sodelovati z najpomembnej{imi kulturno-umetni{kimi institucijami in osebnostmi vdoma~em mestu, celotnem slovenskem prostoru, zamejstvu in tujini na kulturno-umetni{kem in strokovnem nivoju;
• sodelovanje z nevladnimi organizacijami;• omogo~iti umetni{ki razvoj nadarjenim mladim umetnikom na podro~ju gledali{ko-
glasbenih in plesnih dejavnosti;• sistemati~no skrbeti za novo slovensko dramsko in glasbeno produkcijo (krstne
izvedbe);• skrbeti za ohranjanje in negovanje slovenskega jezika in kulturne dedi{~ine;• biti gledali{~e, ki dosega evropsko primerljive standarde in rezultate po kakovosti svojih
programov in na~inu organiziranosti;• sodelovati na uveljavljenih festivalih doma, v Evropi in drugod v svetu;• biti gledali{~e, ki s svojimi kakovostnimi programi zadovoljuje ‘elje, pri~akovanja in
hotenja ciljnih skupin publike, pokroviteljev in gospodarstva;• sistemati~no spodbujati mlade za negovanje in ustvarjanje gledali{ke kulture;• z marketin{kimi aktivnostmi pove~evati {tevilo obiskovalcev in tr‘ni dele‘;• spodbujati kreativnost in pozitivno motiviranost zaposlenih in drugih sodelavcev.
9
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
2.2 KLJU^NI ELEMENTI VIZIJE IN DOLGORO^NEGA RAZVOJA, KI JIHPRI SVOJI DEJAVNOSTI ZASLEDUJE SNG MARIBOR
• oblikovanje, razvijanje in udejanjanje kulturne in {ir{e nacionalne identitete;• izvajanje dogovorjenega dela javnega interesa iz nacionalnega kulturnega programa;• razvijanje in pospe{evanje kulture, {e posebej kulture turisti~nega mesta, regije in
republike;• zadovoljevanje kulturnih potreb dr‘avljanov in dr‘avljank Slovenije in Slovencev v
zamejstvu;• sooblikovanje odprtosti mesta z vsestranskim kulturno-umetni{kim in turisti~nim
mednarodnim pretokom;• predstavljanje, produciranje, koproduciranje, organiziranje kulturno-umetni{kih,
protokolarnih in drugih prireditev ter festivalov;• zagotavljanje prostorskih, tehni~nih in kadrovskih pogojev za izvajanje razli~nih
programov;• skrb za mednarodno kulturno, umetni{ko in strokovno sodelovanje kot vse
pomembnej{e dejavnosti za razvoj ~love{ke skupnosti, doseganje miru, medsebojnegarazumevanja in so‘itja med narodi in dr‘avami sveta;
• sodelovanje s sorodnimi kulturnimi institucijami doma in po svetu za uresni~itev novihkulturno-umetni{kih projektov;
• s svojimi repertoarnimi programi sodelovati pri razvoju mesta Maribor, ki je zgodovinsko,turisti~no in kulturno dovolj zanimivo, da postane eno pomembnej{ih evropskih mest;
• biti gledali{~e, ki bo omogo~alo umetni{ki razvoj najbolj talentiranim mladimumetnikom na podro~ju gledali{ko-glasbenih dejavnosti;
• gledali{~e, v katerega bodo prihajali najve~ji umetniki in ansambli s celega sveta;• biti gledali{~e, ki bo v slovenskem, evropskem in svetovnem gledali{kem prostoru
zavzemalo vidnej{e, opa‘eno in izpostavljeno mesto.• biti gledali{~e, ki je s svojimi programi aktivno sodelovalo v projektu Maribor 2012 –
Evropska prestolnica kulture.
10
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
3 VSEBINSKO PORO^ILO JAVNEGA ZAVODA SNG MARIBOR –DRAMA, OPERA IN BALET – ZA LETO 2012
3.1 ZASTAVLJENI OPERATIVNI CILJI za leto 2012
• izvedba dramskih premier po finan~nem na~rtu in programu dela za leto 2012;• ponovitve izbranih predstav po finan~nem na~rtu in programu dela za leto 2012;• izvedba opernih in baletnih premier po finan~nem na~rtu in programu dela za leto 2012;• izvedba simfoni~nih in drugih glasbenih koncertov po finan~nem na~rtu in programu
za leto 2012;• samostojni koncert zbora, vokalno-instrumentalna dela – rekviemi, kantate, ma{e;• koprodukcijsko (programsko in izvedbeno) sodelovanje s slovenskimi in tujimi
opernimi in baletnimi hi{ami ter festivali;• programsko sodelovanje z javnim zavodom MARIBOR 2012 pri projektu Evropska
prestolnica kulture;• o‘ivitev starega mestnega jedra s programi Drame, Opere in Baleta ter s simfoni~nim
orkestrom SNG Maribor in Festivalom Bor{tnikovo sre~anje;• var~evalni ukrepi in racionalizacija na vseh podro~jih delovanja;• reorganizacija in konsolidacija javnega zavoda po organizacijskih enotah;• pritegnitev ~im ve~jega {tevila mladega ob~instva (vrtec, osnovne {ole, dijaki,
{tudentje) s pedago{ko-andrago{kimi programi;• mednarodna gostovanja;• motiviranje zaposlenih in pove~anje marketin{kih aktivnosti na podro~ju pridobivanja
sredstev iz nejavnih virov – sponzorstva;• ureditev formalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturne
dejavnosti v RS, ki so v nasprotju z delovnopravno zakonodajo in v svojih dolo~ilihonemogo~ajo specifi~nost procesa v gledali{~u in njegov nadaljnji razvoj;
• povrnitev benificirane dobe za baletne plesalce (sprememba Zakona o ZPIS, Ur. l.RS {tev. 106/99, ~len 193);
• uporaba temeljnih na~el odli~nosti po organizacijskih enotah, ki bodo imela klju~nivpliv na motiviranje zaposlenih na vseh podro~jih;
• sodelovanje z drugimi javnimi zavodi;• pospe{eno programsko sodelovanje z zamejstvom ;• pospe{eno izvajanje marketin{kih in PR-aktivnosti s prepoznavnostjo Drame, Opere,
Baleta in simfoni~nih koncertov Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor;• izbolj{anje infrastrukture javnega zavoda – nabava tehnolo{ke opreme za izvedbo
programov Drame, Opere, Baleta in Festivala Bor{tnikovo sre~anje (obnova garderobza umetni{ki ansambel in zamenjava zdravju {kodljivih talnih oblog);
11
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
3.2 DOSE@ENI CILJI
V letu 2012 so bili dose‘eni vsi zastavljeni cilji v Drami, Operi, Baletu, pri simfoni~nih inzborovskih koncertih, na Festivalu Bor{tnikovo sre~anje, saj smo v preteklem letu vSlovenskem narodnem gledali{~u Maribor imeli 573 prireditev, ki jih je obiskalo 188.240obiskovalcev. Med temi prireditvami sta bili tudi 2 dobrodelni.
Med dose‘ene cilje uvr{~amo tudi:
• uspe{no sodelovanje z Zavodom Maribor 2012 – pri projektu EPK 2012• Drama SNG Maribor je postala polnopravna ~lanica Evropske gledali{ke konvencije –
ETC,• na{a gostovanja v tujini,• gostovanja drugih pri nas,• druge prireditve, ki smo jih organizirali,• pove~anje marketin{ke aktivnosti za dvig obiskanosti predstav,• izvajanje motivacijskih in izobra‘evalnih prijemov za vzgojo osnovno{olske, srednje{olske
in {tudentske publike,• izvajanje motivacijskih in izobra‘evalnih dejavnosti za umetni{ke ansamble, tehni~ne
delavce in strokovne slu‘be,• nove programe in primerne vsebine za pove~anje programske ponudbe in s tem
zagotovitev optimalne zasedenosti zaposlenih v SNG Maribor,• dosegli smo dogovore za mednarodna gostovanja programov Drame, Opere, Baleta
SNG Maribor.
V letu 2012 nismo dosegli:
• program Drame, Opere, Baleta ni bil optimalen zaradi projekta EPK;• ureditve formalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturne
dejavnosti v RS, ki so v nasprotju z delovnopravno zakonodajo in v svojih dolo~ilihonemogo~ajo specifi~nost procesa v gledali{~u in njegov nadaljnji razvoj, na kateresmo sicer opozarjali, a so v pristojnosti vlade in sindikatov;
• na~rtovanih prihodkov iz nejavnih virov zaradi globalne finan~ne krize.
Nismo uspeli izbolj{ati pogojev dela za umetni{ki ansambel in zaposlene v tehniki inskupnih slu‘bah:
• izbolj{anja infrastrukture javnega zavoda – nabava tehnolo{ke opreme za izvedboprograma Drame, Opere, Baleta in Festivala Bor{tnikovo sre~anje (obnova garderobza umetni{ki ansambel in zamenjava zdravju {kodljivih talnih oblog) zaradinedodeljenih sredstev s strani financerja;
• nabava instrumentov.
12
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Vili Ravnjakumetni{ki direktor Drame
SNG Maribor
Poro~ilo o delu Drame SNG Maribor v letu 2012
Leto 2012 je bilo za Maribor prelomno zgodovinsko leto: najprejzaradi celoletnih prireditev Maribor 2012 – Evropska prestolnicakulture, drugi~ pa zaradi protestni{kega gibanja v novembru indecembru tega leta zoper koruptivno politiko mariborskega‘upana in ob~inske oblasti. Evropska prestolnica kulture bonajbr‘ pozabljena veliko prej kot ljudska vstaja, ki se je izMaribora raz{irila na vso Slovenijo.
Mariborska Drama je leto 2012 pre‘ivela kot institucionalno inprofesionalno stabilno ter umetni{ko visokoproduktivnoobdobje, torej kot ~as, ko smo ‘eli pozitivne poslediceumetni{kega razvoja minulih let.
Izvedenih je bilo pet premier rednega programa: Nevarnarazmerja (10. 3. 2012), Sen kresne no~i (6. 4. 2012), Paradoks oigralcu (30. 5. 2012), Veliki briljantni val~ek (29. 9. 2012), Odisej(10. 10. 2012) in dve premieri dodatnega programa: uprizoritevza mladino Totalka (15. 11. 2012) in igralski avtorski projekt Dotu sega gozd (16. 11. 2012).
Uprizoritve Nevarna razmerja, Sen kresne no~i in Paradoks o igralcuso prinesle zelo sodobne in aktualne interpretacije klasi~nihbesedil (C. de Laclosa, W. Shakespeara, D. Diderota in J.Racina); v igralskem in re‘ijsko dramatur{kem pogledu so bilev marsi~em prave inovacije, zlasti Paradoks o igralcu v avtorskire‘iji S. Horvata, ki je hkrati hvalnica gledali{~u in poglobljena{tudija igralske umetnosti; domi{ljijsko bogata in izvirna je bilatudi re‘ija Sna kresne no~i D. Zlatarja Freya. Najve~ vrhunskihigralskih kreacij je nastalo v Nevarnih razmerjih, ki se jih bomospominjali {e po odli~ni scenografiji in kostumografiji. UprizoritviVelikega briljantnega val~ka in Odiseja, ki sta temeljili na tekstihsodobnih avtorjev (D. Jan~ar, G. Stefanovski), sta se prav takoodlikovali po dobri ansambelski igri. Igralsko odli~na in re‘ijskodomiselna ter tekstovno izzivalna je bila uprizoritev Do tu segagozd, ki je nastala kot avtorski projekt ~lanov na{ega igralskegaansambla (N. Matja{ec Ro{ker, D. Herga, B. Jordan).
V letu 2012 se je utrdil ansambelski na~in igre, kar je enabistvenih odlik dana{nje mariborske Drame. V uprizoritvah kotnpr. Nevarna razmerja ali Paradoks o igralcu, pa tudi Veliki briljantnival~ek in Do tu sega gozd, je pri{el do polnega izraza skozi ve~zadnjih sezon razvijajo~i se na~in igre ali odrske (igralsko-re‘ijske)konvencije, ki temelji na ~ustveno in miselno natan~no izdelanihdramskih likih oz. njihovih medsebojnih odnosih ter na visokinotranji koncentraciji igralcev in igralk, ki te like napravijo {ele
13
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
zares ‘ive in prepri~ljive. Sposobnost visoke umske koncentracije(polna notranja prisotnost) in delovna motiviranost izvajalcevodlo~ata o kvaliteti posamezne uprizoritve, pa tudi ponovitev.
V letu 2012 sta bili izvedeni dve veliki, tehni~no in organizacijskozelo zahtevni koprodukciji. V okviru prireditev Evropskaprestolnica kulture je nastala uprizoritev Veliki briljantni val~ek,pri kateri sta kot koproducenta sodelovala SNG DramaLjubljana in Zavod Maribor 2012. Na povabilo gledali{~aGavella iz Zagreba in Teatra Ulysses z Brionov smo se pridru‘iliveliki mednarodni koprodukciji gledali{~ iz dr‘av biv{eJugoslavije, v okviru katere je nastala uprizoritev Odisej. Obepredstavi sta zdru‘ili najbolj{e ustvarjalce iz razli~nih mati~nihgledali{kih hi{, kar je omogo~ilo zanimive, predvsem pa medijskoodmevne gledali{ke dogodke, zagotovilo pa nam je tudi ve~mednarodnih gostovanj ter ve~je {tevilo ponovitev in gledalcev.
[tevilo publike (41.917) in {tevilo ponovitev predstav (222) jebilo v letu 2012 v povpre~ju zadnjih let. Bistveno se je pove~alo{tevilo gostovanj (63), zlasti mednarodnih (25).
Na organizacijsko izvedbo programa v prvi polovici leta 2012je mo~no vplivala telesna po{kodba igralke v uprizoritvi Paradokso igralcu. Zaradi navzkri‘nih zasedb z ostalimi uprizoritvami jebila premiera, prvotno na~rtovana za 20. januar, lahko izvedena{ele 30. maja 2012, kar je povzro~ilo tudi manj{e {tevilo ponovitev.
V letu 2012 smo gostili tri tuje dramske pisce, katerih tekstesmo uprizorili: v maju Christopherja Hamptona (Nevarnarazmerja) in Jean-Clauda Carrièra (Zborovanje ptic), v oktobruGorana Stefanovskega (Odisej).
V tem letu smo postali polnopravni ~lani Evropske gledali{kekonvencije (ETC – European Theatre Convention), kar nambo omogo~ilo v prihodnjih letih veliko ve~ mednarodnegasodelovanja in gostovanj na{ih predstav v tujini.
Gledano v celoti lahko re~emo, da je za nami ustvarjalno bogatoleto, v katerem je mariborska Drama znova izkazala umetni{korast in institucionalno stabilnost ter na ta na~in potrdila splo{noprepri~anje, da je med najbolj{imi dramskimi gledali{~i vSloveniji in {ir{i regiji.
Vili Ravnjakumetni{ki direktor Drame
Maribor, 5. februar 2012
14
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Premierne uprizoritve
»O~itno imajo v mariborski Drami zelo sre~noroko pri realizaciji dramskih tekstov, ki so obgledali{ki do‘iveli {e filmsko realizacijo.Predstava Od blizu Patricka Marberja je postalaprava doma~a in mednarodna uspe{nica,Nevarna razmerja imajo {e za stopnjo vi{jipotencial, oboje pa dale~ presega filmskoprodukcijo z zvezdni{ko zasedbo.«
Peter Rak, Ni~ ve~ in ni~ manj kot ljubezen, Delo,17. marec 2012
Choderlos de Laclos,Christopher Hampton
NEVARNA RAZMERJA(Les Liaisons dangereuses)
Re‘iser AleksandarPopovski
Premiera 10. marec 2012Stara dvorana
»Freyev Sen kresne no~i je neulovljiva,ambivalentna predstava, ki gledalca ‘e karnejevoljno zlahka ovija okoli prsta, in obenemzbuja sumni~avost, ko tako brezsramno izkazujesvojo namero po razdajanju tako hipoma inscela.«
Nika Leskov{ek, Brezsramna zapeljivostgledali{kega eklekticizma, Dnevnik,19. april 2012
William ShakespeareSEN KRESNE NO^I
(A Midsummer Night’s Dream)Re‘iser Damir Zlatar Frey
Premiera 6. april 2012Stara dvorana
»Toliko igralskega ansambla na odru nismo videli‘e dolgo, {e pomembnej{e pa je, da ‘e dolgoniso skupaj tako zelo dobro igrali. /…/Zaradi po{kodbe v igralskem ansamblu je bilapremiera za skoraj pet mesecev prestavljena.Ni~ za to. Tudi zdaj je paradoks o igralcu sijajenteater o teatru, v katerem blesti vsa mariborskaDrama. Predstava je gotovo »prete‘ka« za {irokopraznovanje, postavlja pa imeniten slavolokzmage gledali{~u igralca in gledalca.«
Petra Vidali, Paradoks igralca, Ve~er,20. junij 2012
Denis Diderot,Jean Racine
PARADOKS O IGRALCUPrva slovenska uprizoritev
Re‘iser Sebastijan HorvatPremiera 30. maj 2012
Stara dvoranaKoprodukcija z E. P. I. centrom
15
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Drago Jan~arVELIKI BRILJANTNI
VAL^EKRe‘iser Diego de Brea
Premiera 29. september 2012Stara dvorana
Premiera 17. november 2012SNG Drama Ljubljana
Koprodukcija s SNG DramaLjubljana in z Zavodom Maribor
2012 - EPK
Goran StefanovskiODISEJ
Krstna uprizoritevRe‘iser Aleksandar Popovski
Premiera 20. julij 2012Gledali{~e Ulysses na Brionih,
Hrva{kaPremiera v Mariboru
10. oktober 2012Velika dvorana
Koprodukcija z Gledali{~emUlysses Brioni, GDK Gavella
Zagreb, Ateljejem 212 Beograd,Festivalom Sterijino pozorje NoviSad, Srpskim narodnim pozori{temNovi Sad in Teatrom na navigatorot
Skopje
»De Brea svojo zna~ilno re‘ijo sprosti, v estetskihrazgledih se napaja na tujem, ko ga zanimakoreografiranje in orkestriranje ritmi~nihprestopkov, ter jo razmahne v aktualno u~inkovitsplet simbolnih indicev, alegori~nih prepletov,atmosferskih udu{itev, z nekaj glasbenimiintervencijami (chopinovske) epifanije. /…/Najsi gre za izris krogotoka neizbe‘nega stanjaali poskus (utopi~ne) alternative, je uprizoritevvsekakor nekaj, kar je slovenska publika zrazlogom navdu{eno pozdravila.«
Nika Leskov{ek, Ko metafora prikli~e realnost,Dnevnik, 8. oktober 2012
»Glavni izplen te predstave je fascinacija,pa ne nad vsebino, ampak nad formo –nad dovr{enostjo re‘ije, nad fenomenalnonaravnanostjo glavnega igralca, nad iskrivimihumornimi ko{~ki, ki jih Popovski razporedi povsej predstavi, ki je res estetsko dovr{ena inna trenutke navdihujo~a.«
Vesna Jurca Tadel, Zakaj Stefanovski potrebujeOdiseja?, Pogledi, 24. oktober 2012
16
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Dodatni program
»Ne glede na odgovor, dober avtorski projektje to. Te‘o mu daje tudi neforsiranje prvotneavtorske instance – v predstavi so vloge vsehtreh izvajalcev enakovredne in enako dobroodigrane.«
Petra Vidali, Razdejani, Ve~er,20. november 2012
Nata{a Matja{ec Ro{kerDO TU SEGA GOZD
Krstna uprizoritevSamostojni umetni{ko-
raziskovalni avtorski projektigralcev Nata{e Matja{ec Ro{ker,Branka Jordana in Davorja Herge
Premiera 16. november 2012Tribuna na odru Stare dvorane
Tamara Matevc, Maja BorinTOTALKA
Krstna uprizoritevRe‘iserka Branka Nikl KlampferPremiera 15. november 2012
Mali oder
Predstava za mladino
17
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
1. ^AROVNICA HILLARYGRE V OPERO (2005)
2. VILIN^EK (2007)
3. PRAVLJICA O CARJUSALTANU (2009)
4. MALOME[^ANSKASVATBA (2009)
5. BEBOP (2010)
6. OD BLIZU (2010)
7. JANKO IN METKA(2010)
8. ANTIGONA (2010)
9. DON JUAN (2011)
10. SRE^NI DNEVI (2011)
11. ZBOROVANJE PTIC(2011)
12. JURI MURI V AFRIKI(2011)
13. @ENSKA, KI SEM JIBRAL (2011)
Ponovitve uprizoritev iz prej{njih let
1.2.
3.
4.5.
6.
7.8.
10.11.
9.
12.
13.
18
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Nagrade in priznanja
PETER BO[TJAN^I^Bob leta 2011, ~asnik Ve~er
(29. januar 2012)
MILADAKALEZI] BO[TJAN^I^
Naj kulturnik Maribora 2011po izboru novinarjev,
revija Maribor~an(3. februar 2012)
PETER TERNOV[EKDobitnik Glazerjeve nagrade za
‘ivljenjsko delo(21. marec 2012)
19
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
NATA[AMATJA[EC RO[KERDobitnica Glazerjeve listine
za dose‘ke na podro~ju kulturev zadnjih dveh letih(21. marec 2012)
VLADO NOVAKprejel ~astni naziv
Ambasador SNG Maribor(9. november 2012)
BRANKO JORDANSeverjeva nagradaSeverjeva nagradaSeverjeva nagradaSeverjeva nagradaSeverjeva nagrada
za vlogo Vikonta de Valmontav Nevarnih razmerjih
(16. december 2012)
20
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Nagrada spletni straniSNG Maribor
Spletna stran Slovenskeganarodnega gledali{~a Maribor
je osvojila glavno nagradona hrva{kem nate~aju “VIDI Web
Top 100” v kategoriji “VIDI WebTop 10 exU”.
(december 2012)
21
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Statisti~ni pregled produkcije
Skupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavDramine predstaveDramine predstaveDramine predstaveDramine predstaveDramine predstave
Predstave v SNG Maribor• Dramine predstave• gostujo~e predstave• Festival Bor{tnikovo sre~anje
Dramine predstave na gostovanjih• Sloveniji• v tujini in zamejstvu
Skupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevObiskovalci na Draminih predstavahObiskovalci na Draminih predstavahObiskovalci na Draminih predstavahObiskovalci na Draminih predstavahObiskovalci na Draminih predstavah
Obiskovalci v SNG Maribor• na Draminih predstavah• na gostujo~ih predstavah• na predstavah Festivala Bor{tnikovo sre~anje
Obiskovalci na Draminih gostovanjih• po Sloveniji• v tujini
Zasedenost dvoranZasedenost dvoranZasedenost dvoranZasedenost dvoranZasedenost dvoran
* Na odrih SNG Maribor/Drama smo v letu 2012 zabele‘ili {e 37 drugih prireditev(od tega 8 prireditev v organizaciji EPK), ogledalo si jih je 4.642 obiskovalcev(od tega 1.794 obiskovalcev EPK).
** Statistika Festivala Bor{tnikovo sre~anje za leto 2012 je prikazana v samostojni tabeli.
20082008200820082008
111119696969696111117777799999
111115555533333136
215
4343434343367
4444477777.4.4.4.4.4777777777743.48943.48943.48943.48943.489
31.82831.82831.82831.82831.82827.840
3153.673
111115.6495.6495.6495.6495.64913.4162.233
85,4%
20092009200920092009
200200200200200111118282828282
111116565656565147
513
35353535352510
333336.76.76.76.76.76868686868333333.73.73.73.73.74040404040
25.83625.83625.83625.83625.83622.8081.0541.974
111110.930.930.930.930.93222228.4152.517
81,5%
22222000001111100000
268268268268268230230230230230
2222211111333331751127
55555555554114
42.83642.83642.83642.83642.83635.49535.49535.49535.49535.495
333331.01.01.01.01.0111115555523.6743.3194.022
111111.821.821.821.821.82111118.1403.681
82,8%
22222000001111111111
222227777733333260260260260260
23023023023023021713
**
43434343432914
42.942.942.942.942.9777777777738.39838.39838.39838.39838.398
333333.13.13.13.13.1777773333328.594
4.579**
9.8049.8049.8049.8049.8045.8343.970
83,7%
22222000001111122222
236236236236236222222222222222
11111777773333315914**
63636363633825
44.95144.95144.95144.95144.951444441.91.91.91.91.91111177777
222226.06.06.06.06.0111114444422.9803.034
**
111118.938.938.938.938.937777711.1157.822
86,9%
22
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Gledali{~a
SNG Drama Ljubljana• ^AROVNICA HILLARY
GRE V OPERO• NEVARNA RAZMERJA
• VELIKI BRILJANTNI VAL̂ EK(koproducent)
Cankarjev dom• JANKO IN METKA
Mini teater Ljubljana• JANKO IN METKA
Avditorij Portoro‘• DON JUAN
!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""
Festivali
47. Festival Bor{tnikovosre~anje
SNG Maribor• ZBOROVANJE PTIC
• NEVARNA RAZMERJA
Pikin festival,Velenje
• JURI MURI V AFRIKI
Festival Bobri, Ljubljana• JURI MURI V AFRIKI
Drama na gostovanjuGostovanja in festivali v Sloveniji
!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""
23
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
• Gledali{~e Ulysses Brioni, Hrva{ka
• GDK Gavella Zagreb,Hrva{ka
• Srpsko narodnopozori{te Novi Sad, Srbija
• ODISEJ (koproducenti)
INK Pula, Hrva{ka• OD BLIZU
!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""
Festival Zlati lev,Umag, Hrva{ka
• @ENSKA, KI SEM JI BRAL
Festival Mucijevi dani,Beograd, Srbija
Pozori{te Atelje 212• ZBOROVANJE PTIC
Gostovanja in festivali v tujini
!!!!!"""""!!!!!"""""!!!!!"""""!!!!!"""""!!!!!"""""
24
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Slovensko stalno gledali{~e Trst, Italija
• ^AROVNICA HILLARYGRE V OPERO
Zamejstvo
Kulturni dom Pliberk,Avstrija
• @ENSKA, KI SEM JI BRAL
25
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Gostovanja drugih gledali{~
INK Pula, Hrva{ka1. SAMICE
HNK Vara‘din, Hrva{ka2. KOMEDIJA O LONCU
Theatre Gigante3. DRUGE TRI SESTRE
SNG Drama Ljubljana4. KO SEM BIL MRTEV5. MALA ^AROVNICA
SNG Nova Gorica6. KROJA^I SVETA
(koprodukcija z EPK)
SLG Celje7. MUHE
Mestno gledali{~e Ptuj8. GAJA[, ARESTANT
Zavod Bunker Ljubljana9. TAM DALE^ STRAN
1.
3.
5.
2.
4.
6.
7.
8.
9.
26
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Ostale zanimivosti v letu 2012
150. ponovitev uprizoritve^arovnica Hillary gre v
opero(8. september 2012)
50. ponovitev uprizoritveJuri Muri v Afriki
(15. september 2012)
100. ponovitev uprizoritveVilin~ek
(15. december 2012)
27
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Gledali{ki listi in plakati v letu 2012
Pogovori o uprizoritvah
s Slavkom Pezdirjemv SNG Maribor • Nevarna razmerja(20. marec 2012) • Sen kresne no~i
(17. april 2012)
Pogovori z avtorji uprizoritev
Drame SNG Maribor vsodelovanju z Zavodom
Maribor 2012 - EPK • Christopher Hampton –
Nevarna razmerja(22. maj 2012)
• Jean-Claude Carrière – Zborovanje ptic(31. maj 2012)
• Goran Stefanovski – Odisej(12. oktober 2012)
Drama SNG Maribor je v letu 2012postala polnopravna ~lanica
Evropske gledali{ke konvencije(ETC – European Theatre Convention).
28
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Alja Predanumetni{ka direktorica FBS
Beseda umetni{ke direktorice Alje Predan o47. Festivalu Bor{tnikovo sre~anje 2012
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje je potekal med 16. in 26.oktobrom 2012 pod sloganom Ostrimo ustvarjalnost!Festival se je po preobrazbah v preteklih treh letih utrdil vvsebinskem in organizacijskem smislu. V letu, ko je bil MariborEvropska prestolnica kulture, se je {e uspe{neje in bogatejemednarodno pozicioniral, obenem pa ponudil najobse‘nej{obero najbolj{ih slovenskih predstav doslej.Tekmovalni program po izboru selektorja Primo‘a Jesenka jeobsegal 12 predstav, skoraj {e enkrat toliko, 11 naslovov, pa je{tel tudi spremljevalni program, ki sta ga izbrala selektor inumetni{ka direktorica.@e tretje leto smo organizirali slovenski showcase. Letos je {tel10 predstav, ki so bile izbrane iz obeh glavnih programov, potekalpa je pet dni, med 16. in 20. oktobrom. Gostili smo 38mednarodnih strokovnjakov, bodisi kritikov bodisi festivalskihprogramerjev, ki so si ogledali na{o selekcijo. Po njihovih odzivihsode~, je bil showcase uspe{en in je dobro reprezentiral slovenskogledali{~e. Seveda pa tudi na tem mestu poudarjam, da jeshowcase samo prilo‘nost, kjer se snidejo na{e predstave in tujistrokovnjaki. Kako to prilo‘nost iztr‘ijo na{a gledali{~a, je sevedaodvisno od njih samih. Festival samo prijazno omogo~iplatformo, vse drugo ni in ne sme biti ve~ v njegovi domeni.Gotovo najpresti‘nej{i dogodek je bila otvoritvena predstava,velika mednarodna koprodukcija When the mountain changed itsclothing. V zgodovini Bor{tnikovega sre~anja se je zgodilo prvi~,da je festival sodeloval kot koproducent, {e posebej pa kotenakopraven partner velike mednarodne koprodukcijske mre‘e.Producent te uprizoritve je bil ugleden nem{ki festivalRuhrtriennale iz Bochuma, ustvarila pa sta jo veliki magevropskega glasbenega gledali{~a Heiner Goebbels in vrhunskovokalno gledali{~e Karmine [ilec Carmina Slovenica.Koproducenti tega presti‘nega mednarodnega projekta so bilepoleg FBS in Maribora 2012 – EPK ugledne mednarodneustanove Steirischer Herbst (Gradec, Avstija), FestivalD’Automne (Pariz, Francija), Grand Théâtre Luxembourg(Luksemburg), Kunstfestspiele Herrenhausen (Hannover,Nem~ija), Kunstenfestivaldesarts (Bruselj, Belgija), HollandFestival (Amsterdam, Nizozemska).Program mostovi je bil v letu EPK {e posebej bogat, {tel je vsegaskupaj 7 predstav iz Nem~ije, Poljske, ̂ e{ke, Srbije in Hrva{ke.V ‘ari{~u smo se posvetili ~e{ki drami in gledali{~u. Izdali smoknjigo Sodobna ~e{ka drama. Pogovarjali smo se z dramatikomaRomanom Sikoro in Petrom Kole~kom, na bralnih uprizoritvah
29
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
sli{ali njuni igri v slovenskem prevodu, spoznali zavidanja vrednopra{ko ustanovo In{titut za umetnost in gledali{~e in si ogledalipredstavo Narodnega gledali{~a iz Brna.Tradicionalno je postalo tudi sodelovanje z obema visoko{olskimaustanovama, AGRFT in Filozofsko fakulteto v Mariboru, terSlavisti~nim dru{tvom Maribor. Povezovanje in utrjevanje dobrouhojenih poti med nami je postalo bistvenega pomena. Vse ve~{tudentov postaja aktivnih tako na organizacijskem kot tudi nasvojih strokovnih podro~jih.
Festival je v svoji spremljevalni dejavnosti gostil okroglo mizo vorganizaciji Dru{tva gledali{kih re‘iserjev z naslovom 4+4+4.[est uglednih slovenskih gledali{kih re‘iserjev je izpostavilo svojpogled na gledali{~e, na kriti~ne razmere na podro~ju kulture inna napovedi strukturnih sprememb na podro~ju uprizoritvenihumetnosti.Petdnevni mednarodni seminar za mlade kritike je nastal vsodelovanju z mednarodno mre‘o Zdru‘enja gledali{kih kritikovAICT/IATC. Gostili smo 13 mladih kritikov z vsega sveta, odJu‘ne Koreje prek evropskih dr‘av do Kenije. Njihovi zapisi ofestivalu so iz{li v lokalnih medijih in jih je mo~ najti na spletnistrani festivala.Letos smo izvedli tudi tri filmske projekcije: Placebo (Karmina[ilec), Designated Space (^e{ki fokus), {e posebej pa smo ponosnina poklon divama slovenskega gledali{~a [tefki Drol~evi inIvanki Me‘anovi, ki smo si ju ogledali v filmu re‘iserja Vlada[kafarja Deklica in drevo in se po projekciji z njima tudi v ‘ivopogovarjali. Na ta dogodek smo povabili tudi vse dobitnike indobitnice Bor{tnikovega prstana in Bor{tnikovih zlatih zna~k.Odzvalo se jih je 12.Festival smo ‘e preteklo leto raz{irili na druge mestne lokacije,ki so nam ostale zveste tudi letos: Lutkovno gledali{~e Maribor,Vetrinjski dvor, [TUK, Prvi oder Prve gimnazije, II. gimnazija itd.Okrepili smo tudi delo pri pridobivanju publike, predvsem jehvalevreden podatek, da so bile letos {tudentske predstave,odigrane na [TUK-u, dobro obiskane s strani lokalne {tudentskepopulacije. Prav tako se je pove~alo {tevilo obiskovalcev izLjubljane, ki so uporabili festivalski javni prevoz.
Alja Predanumetni{ka direktorica FBS
Maribor, februar 2013
30
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Simona Semeni~Zgodba o nekem slastnem
truplu ali gostija ali kakoso se Roman Abramovi~,
lik Jan{a, {tririindvajsetletnaJulia Kristeva, Simona
Semeni~ in inicialki Z. I. zna{liv obla~ku toba~nega dima
Re‘ija Primo‘ EkartImaginarni
Program 47. Festivala Bor{tnikovo sre~anje sta zasnovalaselektor Primo‘ Jesenko in umetni{ka direktorica Alja Predan.
Mandi}strojRe‘ija Bojan Jablanovec
Via negativa inSNG Drama Ljubljana
Anton Pavlovi~ ^ehovTri sestre
Re‘ija Oliver Frlji}Pre{ernovo gledali{~e Kranj
Iztok MlakarSljehrnik
Re‘ija Vito TauferGledali{~e Koper in
SNG Nova Gorica
Tekmovalni program – 12 predstav
31
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Farid ud-Din Attar, Jean-ClaudeCarrière, Peter BrookZborovanje pticRe‘ija Jernej LorenciDrama SNG Maribor
Zoltán Balázs po J. CocteaujuTristan in Izolda
Re‘ija Zoltán BalázsMini Teater in
Maladype Színház (Mad‘arska)
Aleksander Nikolajevi~Ostrovski
NevihtaRe‘ija Jernej Lorenci
Mestno gledali{~e ljubljansko
Choderlos de Laclos,Christopher Hampton
Nevarna razmerjaRe‘ija Aleksandar Popovski
Drama SNG Maribor
32
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Georg BüchnerDantonova smrtRe‘ija Jernej Lorenci
Slovensko mladinsko gledali{~e,Mestno gledali{~e Ptuj inMaribor 2012 – Evropska
prestolnica kulture
Razredni sovra‘nik (Re-/de-/konstrukcija)
Re‘ija Borut [eparovi}Slovensko mladinsko gledali{~e
John Logan Rde~a
Re‘ija Zvone [edlbauerSNG Drama Ljubljana
Miroslav Krle‘aGospoda Glembajevi
Re‘ija Ivica BuljanSNG Drama Ljubljana
33
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012Spremljevalni program – 11 predstav
Zinnie HarrisDlje od najdlje
Re‘ija Tijana Zinaji}Mestno gledali{~e ljubljansko
Neda R. BricKdor sam do ve~era
potuje skoz svet(Simon Gregor~i~)Re‘ija Neda R. BricSNG Nova Gorica
Oscar WildeRibi~ in njegova du{a
Re‘ija Ivan Peternelj[KUC gledali{~e,
Slovensko mladinsko gledali{~ein Zavod Projekt Atol
Janez Jan{aKdo je naslednji?
Re‘ija Janez Jan{aMaska Ljubljana,
Tanzquartier Wien (Avstrija) inInkonst Malmö ([vedska)
Po izboru selektorja Primo‘a Jesenka in umetni{ke direktoriceAlje Predan.
34
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Vedrana Rudan, Marko BulcKurba
Re‘ija Marko BulcMarko Bulc v koprodukciji z
Gledali{~em Glej
Marko ^eh po motivihA. P. ^ehova
Astrov vstopi v tovarnoRe‘ija Marko ^eh
E. P. I. center inCankarjev dom
Andrej JusV prelomu
Re‘ija Andrej JusE. P. I. center,
Lutkovno gledali{~e Maribor,Lutkovno gledal{~e Ljubljana in
Moment
Matija Solcepo motivih Franza Kafke
Proces ali‘alostna zgodba Josefa K.
Re‘ija Matija SolceLutkovno gledali{~e Maribor
Predstava iz spremljevalnegaprograma Astrov vstopi vtovarno (E. P. I. center inCankarjev dom) je bilaodpovedana zaradi bolezniv ansamblu.
35
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Baba, babi, baboRe‘ija Minca Lorenci
Moment inKlub KGB
Martin McDonaghObdlanjenje v Spokanu
Re‘ija Matja‘ LatinSlovensko ljudsko gledali{~e
Celje
Katja HenselCifra, mo‘
Re‘ija Marko BulcSNG Nova Gorica,
KUD Pozitiv Ljubljana in Umetni{ka gimnazija Nova
Gorica
36
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012Slovenski showcase – 10 predstavSestavljen je iz 6 predstav tekmovalnega in 4 predstav spremljevalnega programa.
1. Mandi}strojRe‘ija Bojan Jablanovec
Via negativa in SNG Drama LjubljanaF. ud-D. Attar, J.-C. Carrière, P. Brook
2. Zborovanje pticRe‘ija Jernej LorenciDrama SNG Maribor
Simona Semeni~3. Zgodba o nekem slastnem
truplu ali gostija ali kakoso se Roman Abramovi~,
lik Jan{a, {tririindvajsetletnaJulia Kristeva, Simona
Semeni~ in inicialki Z. I. zna{liv obla~ku toba~nega dima
Re‘ija Primo‘ EkartImaginarni
Zinnie Harris4. Dlje od najdlje
Re‘ija Tijana Zinaji}Mestno gledali{~e ljubljansko
C. de Laclos, C. Hampton5. Nevarna razmerjaRe‘ija Aleksandar Popovski
Drama SNG MariborAnton Pavlovi~ ^ehov
6. Tri sestreRe‘ija Oliver Frlji}
Pre{ernovo gledali{~e KranjPo J. Cocteauju
7. Tristan in IzoldaRe‘ija Zoltán Balázs
Mini Teater inMaladype Színház (Mad‘arska)
Oscar Wilde8. Ribi~ in njegova du{a
Re‘ija Ivan Peternelj[KUC gledali{~e, SMG in
Zavod Projekt Atol
Janez Jan{a9. Kdo je naslednji?
Re‘ija Janez Jan{aMaska Ljubljana, Tanzquartier Wien(Avstrija) in Inkonst Malmö ([vedska)Matija Solce po motivih F. Kafke
10. Proces ali‘alostna zgodba Josefa K.
Re‘ija Matija SolceLutkovno gledali{~e Maribor
4.
5.
6.
1.
2.
3.
7.
8.
9.
10.
37
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012Mednarodni program mostovi –7 predstav
3.
4.
1.
2.
5.
6.
7.
{
Heiner Goebbels,Carmina Slovenica
1. When the mountainchanged its clothing
Re‘ija Heiner GoebbelsRuhrtriennale (Nem~ija),
Festival Bor{tnikovo sre~anje,Maribor 2012 – Evropske
prestolnice kulture et al.
Milan Markovi}, Maja Pelevi}2. Oni ‘ivijo (V iskanju
nultega teksta)Milan Markovi} & Maja Pelevi}
Sylwia Chutnik, Magda Fertacz,Malgorzata Sikorska-Miszczuk
3. III FurijeRe‘ija Marcin Liber
Teatr im. Heleny Modrzejewskiejw Legnicy (Poljska)
Patrik Ouredník4. Europeana
Re‘ija Jan Mikulá{ekNárodní divaldo Brno – Divadlo
Reduta (^e{ka)
Jan Fabre5. Car neuspeha
Re‘ija Jan FabreZagreba~ko kazali{te mladih
(Hrva{ka) in Antwerpen/Troubleyn/VZW (Belgija)
Oliver Frlji}6. Sovra‘im resnico!
Re‘ija Oliver Frlji}Teater &TD (Hrva{ka)
Witold Gombrowicz7. Ivona, princesa
BurgundijeRe‘ija Mateja Kole‘nik
Theater Chemnitz – Schauspielhaus (Nem~ija)
38
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
1. Al dente
Jean-Baptiste Poquelin Molière2. Don Juan
3. U~ene pi~keali naj svet {umi
Anton Pavlovi~ ^ehov4. Tri sestre
Anton Pavlovi~ ^ehov5. Utva
6. Zadet pravi ~as
PREZIR II7. Zaprta vrata
8. Ni ga ni ga9. Hamlet/Medij
10. Televizijska drama alidrama televizije
11. Bralne uprizoritvedramskih besedil
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012AGRFT – 9 predstav in dogodka
OPOMBA: Predstava Zadet pravi ~asje odpadla zaradi vi{je sile.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
39
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Na~rtovanih:41 uprizoritev in 7 ponovitev uprizoritve Gostija,skupno 48 predstav.
Realiziranih:39 predstav in 7 ponovitev uprizoritve Gostija,skupno 46 predstav.
NagradeMednarodna strokovna ‘irija je ob zaklju~ku 47. FBS podelila11 nagrad. @irija za podelitev najvi{jega priznanja za igralskoustvarjalnost je Bor{tnikov prstan podelila dramskemu igralcuIgorju Samoborju.Podeljena je bila tudi nagrada DGKTS za najbolj{o uprizoritevpretekle sezone.
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Igor Samobor, dobitnik Bor{tnikovega prstana
40
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012Strokovni del
Strokovni pogovoriso potekali po vsehtekmovalnih predstavah inpredstavah programskegasklopa mostovi razen poEuropeani. Vodili sta jihteatrologinji Nika Arharin Katja ̂ i~igoj.
Simpozija1. okrogla miza v organizaciji Dru{tva gledali{kih re‘iserjev z
naslovom 4+4+4 – Prispevki o vizijah gledali{~a v sodelovanjus Festivalom Bor{tnikovo sre~anje. Strokovno sre~anje je biloizvedeno 20. 10. 2012 ob 15.00 v Vetrinjskem dvoru.Sodelovali so Ivana Djilas, Matja‘ Zupan~i~, Jernej Lorenci,Zvone [edlbauer, Jure Novak in Boris Kobal.
Ve~ o dogodku je dostopno nahttp://www.borstnikovo.si/sl /simpozij i-2012/444/.
2. Seminar za mlade kritikeV organizaciji Mednarodnega zdru‘enja gledali{kih kritikovv sodelovanju s Festivalom Bor{tnikovo sre~anje je letos prvi~potekal Seminar za mlade kritike. Namenjen je bil mladimgledali{kim kritikom z vsega sveta, ki so sodelovali v kriti~nihrazpravah o odrskih stvaritvah leto{njega festivala in izmenjaliizku{nje s podro~ja gledali{~a in gledali{ke kritike v svojihdr‘avah. Delo je potekalo v dveh jezikovnih skupinah, ena vangle{~ini, druga v franco{~ini, kon~na besedila pa so bilaobjavljena v posebnem Biltenu FBS.
Povezava na bilten: http://www.borstnikovo.si/sl/arhiv-biltenov.
Seminar sta spremljala in mentorsko vodila izku{ena kritikaMark Brown, britanski ~lan izvr{nega odbora IATC in izrednidirektor seminarjev IATC, ter Philippe du Vignal, nekdanjidirektor Gledali{ke {ole Chaillot v Parizu.
Seminar je potekal od 16. do 21. 10. 2012.Skupno {tevilo udele‘encev: 13.Dr‘ave udele‘encev: Slovenija, Kenija, Romunija, Ju‘na Koreja,Republika ̂ e{ka, Bolgarija, Finska.Ve~ o seminarju je dostopno nahttp://www.borstnikovo.si/sl/simpoziji-2012/seminar-za-mladekritike/ in na http://www.borstnikovo.si/sl/drugi-o-nas/.
41
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
^e{ki fokusv sodelovanju z In{titutom za umetnost in gledali{~e iz Prage jebil namenjen predstavitvi sodobne ~e{ke dramatike in gledali{~a.Fokus je obsegal naslednje dogodke:a) izbor, prevajanje in urejanje knjige Sodobna ~e{ka drama;b) bralne uprizoritve prevedenih treh dram v izvedbi {tudentov
AGRFT pod re‘ijskim vodstvom Yulie Roschina na Prvemodru Prve gimnazije;
c) pogovori z dramatikoma Romanom Sikoro in PetromKole~kom ter prevajalko Nives Vidrih, moderirala GordanaLaci} na Prvem odru Prve gimnazije;
d) predstavitev In{tituta za umetnost in gledali{~e iz Prage sstrani vodje za mednarodno sodelovanje Martine ^erná naPrvem odru Prve gimnazije;
e) projekcija filma Designated space o Pra{kem kvadrienalu 2011na Prvem odru Prve gimnazije;
f) predstava Europeana v okviru sklopa mostovi Narodnegagledali{~a Reduta iz Brna.
^e{ki fokus je potekal od 22. do 24. 10. 2012.Ve~ o Fokusu je dostopno nahttp://www.borstnikovo.si/sl/simpoziji-2012/ceski-fokus/.Skupno {tevilo mednarodnih udele‘encev: 7.
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
42
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Mednarodni gostjeV letu 2012 so bili mednarodni gostje udele‘enci mednarodnegaseminarja za mlade kritike, udele‘enci ̂ e{kega fokusa in vabljenina ogled predstav v okviru slovenskega showcasa, ki ga jevsebinsko skoordinirala Alja Predan.Zadovoljivo {tevilo mednarodnih gostov znotraj tega sklopaponovno dokazuje uspe{nost tovrstno zastavljenega programain selekcije, prav tako pa omogo~a tudi ve~jo prepoznavnostfestivala doma in v tujini. Sodelovanje je potekalo brezhibno,kar dokazujejo tudi {tevilne pohvale, zahvale in ob{irne kritike,ki smo jih prejeli po zaklju~ku festivala v festivalsko uredni{tvo sstrani direktorjev posameznih gledali{~ in evropskih festivalov,priznanih gledali{kih kritikov, udele‘encev posameznih sre~anj,zainteresirane javnosti in posameznikov. Udele‘enci so si znotrajShowcase programa skupno ogledali 10 uprizoritev.Showcase je potekal od 17. do 22. 10. 2012.Skupno {tevilo mednarodnih udele‘encev: 18.
Dr‘ave udele‘encev: Mad‘arska, Hrva{ka, Republika ^e{ka,[panija, Srbija, Poljska, Avstrija, Slova{ka.Ve~ o showcasu je dostopno nahttp://www.borstnikovo.si/sl/showcase-2012/.Skupno {tevilo gostov iz tujine je bilo 38.
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
43
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Knji‘ne predstavitveLetos so bile knji‘ne publikacije predstavljene v trehpopoldanskih dogodkih. Pripravili smo jih v sodelovanju zMariborsko knji‘nico v dvorani Rotov‘. Skupaj je bilopredstavljenih 7 publikacij s podro~ja uprizoritvenih umetnosti.Predstavitve je vodila Ksenija Repina Kramberger s pomo~jo{tudentk-prostovoljk FF UM.
Razstavi• v avli SNG Mariborsmo v sodelovanju z Lo{kimmuzejem [kofja Lokapripravili razstavoPodobe karizmeob 40-letnici ustanovitveSeverjevega sklada;
• v preddverju Malega odrapa razstavo igralskihportretov slikarke in igralkeMete Vrani~.
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
44
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
AGRFT in FF MBOddelek za gledali{~e in radio na Bor{tnikovem sre~anjuOddelek za gledali{~e in radio je na FBS sodeloval na razli~nihravneh: predstavitev lastne produkcije, sodelovanje na bralnihuprizoritvah, sodelovanje na delavnicah.V glavnem ocenjujemo sodelovanje s Festivalom Bor{tnikovosre~anje kot odli~no. Ker gre za zelo veliko akcijo, ki zahteva posebentip organiziranja dela, se nam zdi, da se vsako leto nau~imo kajnovega in to uporabimo pri organizaciji naslednjega festivala.Tako se nam zdi, da je sodelovanje Akademije in FBS vsako letobolj{e, {ir{e in globlje. Vsekakor pa vedno ostaja {e nekaj nere{enihzadev, ki jih moramo vsi upo{tevati pri pripravi naslednjih dogodkov.
1. delavnica lutkovnega gledali{~a pod vodstvom Nori Sawe.Delavnica je bila polno zasedena, {tudenti so bili v glavnemzadovoljni, je pa res, da ima na~in skoncentriranega dela tudisvoje slabosti. Vedno obstaja nevarnost, da ostane delo na ravnipredstavitve in seznanjanja z metodo. Pri na~rtovanju delavnicbomo morali biti pozorni tudi na to in poskusiti organiziratidelavnice, ki bodo tekle skozi dalj{e ~asovno obdobje.
2. produkcije AGRFT na BS. AGRFT je na FBS od 11na~rtovanih izvedla 10 svojih produkcij oziroma dogodkov.Potekali so na [TUK-u in v Vetrinjskem dvoru. ̂ eprav se obiskpredstav na FBS izbolj{uje, {e vedno ni optimalen.
3. Bralne uprizoritve so za‘ivele v najbolj{em pomenubesede. [tudenti so sodelovali pri uprizoritvah ~e{kih dram, kijih je organiziral FBS, letos pa so pripravili tudi bralno uprizoritevlastnih dramskih besedil. Ve~ino so pripravili v okviru predmetatehnika govora s pomo~jo re‘iserke, ki je vodila projekt, oziromamentorice {tudentskih tekstov, doc. mag. @anine Mir~evske.
4. Katedra za govor na FF. Ta projekt je bil izveden prvi~ inje pravzaprav predstavljal najve~jo te‘avo. Kljub temu da smona Filozofsko fakulteto v Mariboru pravo~asno sporo~ili termine,{tevilo sodelujo~ih {tudentov in teme, se je izvedba projektaspremenila v nekaj povsem drugega, saj FF ni bila sposobnazagotoviti dogovorjenih terminov, {tevilo sodelujo~ih {tudentovpa je v nekaterih primerih izrazito odstopalo (kot primer najnavedem lastno predavanje/delavnico, kjer sem prosil za 20udele‘encev, pri{lo pa jih je preko 80; ‘al niso dobili dovoljmaterialov, pa tudi izvedba je bila okrnjena in dale~ od za‘elene).
45
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Dramatur{ki oddelek[tudentje dramaturgije in scenskih umetnosti so na FBSsodelovali kot sodelavci pri biltenu in udele‘enci pogovorov (p)ogostujo~ih predstavah ter na drugih dogodkih, na posebnem(in dobro obiskanem) dogodku so predstavljali svoje naloge pripredmetu dramsko pisanje, seveda pa so si tudi ogledali same(tekmovalne, spremljevalne in gostujo~e) predstave. Rezultatlanskega sodelovanja je naslednji:
Za sodelovanje pri pripravi biltena FBS se je urednicapredhodno dogovorila z nekaj {tudenti dramaturgije, vendar obza~etku festivala ni bilo nikogar, ki bi bil pripravljen pisati(bolezen, neprisotnost vse dni festivala ipd.), po mojemposredovanju je pri biltenu sodelovala {tudentka 2. letnika;mislim, da je sodelovanje pomembno obdr‘ati, vendar se je trebapredhodno bolj natan~no dogovoriti o njem; dejstvo je, da jenabor {tudentov danes manj{i kot neko~ ({tudentje 1. letnika {ene morejo sodelovati, tako da ostaneta samo dva letnika) in morabiti dogovor zlasti s strani {tudentov bolj obvezujo~; po mo‘nostibi se bilo dobro dogovoriti za aktivnej{e sodelovanje {tudentovDSU pri drugih dogodkih (okrogle mize, pogovori, simpoziji,bralne uprizoritve ipd.), vendar pred samim festivalom inpopolnoma konkretno (po dnevih in poimensko).
Oddelek za film in televizijoTa oddelek je na FBS v letu 2012 sodeloval prvi~ in to na svojoizrecno ‘eljo.Izvedli so dva dogodka:1. Delavnica uli~nega gledali{~aVodila sta jo prof. dr. Ebru Gokdag z Anatolijske univerze vEskisehirju, Tur~ija in Goro Osojnik.Delavnice so se udele‘ili {tirje {tudentje igre drugega letnika.[tirje dnevi priprav so bili izvedeni v Ljubljani na AGRFT,zaklju~ek – javna predstavitev pa v Mariboru, v okviru FestivalaBor{tnikovo sre~anje.Oba mentorja sta se izredno pohvalno izrazila o {tudentih innjihovem delu. Motilo ju je le majhno {tevilo udele‘enih. Za taktip delavnice je idealno najmanj{e {tevilo udele‘enih sedem. Poogledu priprav v Ljubljani ter po pogovorih z udele‘enimi {tudentisem dobil vtis, da so bili tudi oni z delavnico v glavnem zadovoljni.Kriti~na pripomba je letela na zaklju~ni del. Mentorja sta bilamnenja, da javna predstavitev delavnice ni bila na ustrezen na~invklju~ena v festival oz. je bilo videti, kot da ni del festivala.
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
46
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
2. TV-drama oz. drama televizijeOddelek za film in televizijo UL AGRFT je pripravil projekcijodveh televizijskih dram, Kara|i}ev test in Kekec, tri dni pred poroko,ki so jih v koprodukciji s TV Slovenija pripravili in izvedli {tudentjepod mentorskim vodstvom red. prof. Igorja [mida. Projekcijinaj bi sledila okrogla miza, ki je zaradi neudele‘be gledalcevodpadla. Tehni~na izvedba prireditve je bila neustrezna.
Pripravili izr. prof. Toma‘ Guben{ek, predstojnik Oddelka za gledali{~ein radio, doc. dr. Bla‘ Lukan, predstojnik Centra za teatrologijo infilmologijo, doc. Jan Zakonj{ek, predstojnik Oddelka za film in televizijo.
Odli~no sodelovanje s Filozofsko fakulteto v Mariboru se jenadaljevalo tudi pri izvedbi 47. FBS v obliki prostovoljnega dela{tudentk in {tudentov FF UM.
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
47
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Tr‘enje, publikacije, ogla{evanje
a) Prve marketin{ke aktivnosti za FBS so se za~ele marca 2012.Nana{ale so se na oblikovanje {tevilnih gradiv za promocijoFestivala BS.Kot najpomembnej{i dose‘ek in uspeh izkazujemo bistvenove~ji porast {tevila prodanih vstopnic. Prihodki od prodajeso zna{ali 20.250 €, lani 17.000 €, kar pomeni, da bele‘imo19,11 % porast prihodkov iz naslova prodaje vstopnic.Pove~anje prihodka od prodaje vstopnic je rezultat aktivnosti,usmerjenih v oblikovanje ustreznih ponudb, ter uvedbe inuporabe razli~nih prodajnih kanalov za posamezne ciljneskupine.Razlog za dvig prodaje v preteklih treh letih (2010, 2011,2012) je druga~en pristop k prodaji, restrikcija pripodeljevanju brezpla~nih vstopnic, za~etek prodaje vstopnic5. septembra, posebne akcije in popusti.Po lanskoletni uspe{ni uvedbi Bor{tnikovega abonmaja smoletos razpisali dva Bor{tnikova abonmaja. V prvega se jevpisalo 32 abonentov, v drugega 15.Skupaj smo prodali 47 abonmajev.
b)Letos smo na festivalu izdali naslednje tiskovine:• dvojezi~ni slovensko-angle{ki Almanah• knjiga Sodobna ~e{ka drama s prevodi treh dramskih besedil
(Iz zvezdnega prahu, Izpoved mazohista, Jajce) in spremnobesedo Vita Pokornýja
• kartica – napovednik festivala• kartica – napovednik abonmajev• kartica – napovednik festbusa• dvojezi~na slovensko-angle{ka programska zlo‘enka• plakati city light• plakati gigant• plakati B1• plakati tam tam• Bilten 47. FBS: vsak dan festivala je iz{el bilten – skupno 11
{tevilk v slovenskem jeziku (avtorji prispevkov so {tudenti in{tudentke FF UM in {tudentka AGRFT UL) in dve posebniizdaji: ena v angle{kem jeziku s prispevki, nastalimi v okviruseminarja za mlade kritike (uredila Mark Brown in KsenijaRepina Kramberger), ter izdaja ob novinarski konferenci inslavnostnem podpisu listin s pokrovitelji.Skupno torej 13 {tevilk.
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012Poslovni del
48
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
c) Ogla{evanje, kakr{nega zmore kulturni dogodek, kot je FBS,je bilo usmerjeno v pojavnost in ozave{~anje javnosti o samemdogodku. Uporabili smo klasi~ne oblike, kot so plakati, letaki,~asopisni, radijski oglasi, TV-spoti, city lighti, programskazlo‘enka, ~lanki v revijah in promocijski material – svin~niki,{il~ki, reklamni sladkor, vre~ke, trakovi, kartice.Glede na finan~ne zmo‘nosti smo sponzorsko uredilibrezpla~no ogla{evanje v dnevniku Ve~er, na Radiu Mariborin Radiu City, na RTS (kjer smo uspeli zagotoviti dvadvotedenska vsakodnevna bloka po dvakrat dnevno) ter vjutranji oddaji Dobro jutro TV Slovenija.
Odnosi z javnostmiZ novo sodelavko za odnose z javnostmi smo znatno okrepilikomuniciranje s strokovno in zainteresirano javnostjo.Zelo intenzivno je bilo na{e pojavljanje na spletu. O dogodkihsmo a‘urno obve{~ali na facebooku, naro~nikom smo po{iljalinewsletter sporo~ila; atraktivno oblikovana in dinami~na spletnastran je poglobljeno poro~ala o aktualnih dogodkih na festivalu.
Izvedli smo:• dve novinarski konferenci• poseben termin za medije s Heinerjem Goebbelsom• facebook
- na~rt in izvedba nagradnih iger – trajanje 8 tednov- pravila in splo{ni pogoji nagradnih iger- vsakodnevne aktivnosti na zidu, napovedovanje dogodkov,
oblikovanje albumov po programskih sklopih, v ~asufestivala vsakodnevno menjavanje naslovne fotografije inizbor fotografij za album preteklega dne
- objavljanje povezav do medijskih objav, komuniciranje zuporabniki
• newsletter- priprava 5 newslettrov za slovensko javnost- priprava 2 newslettrov za tujino
• akreditacije- vpeljava elektronske oddaje akreditacije- vodenje akreditiranih medijev, obve{~anje o »tehni~nih«
zadevah v zvezi s festivalom- priprava seznama akreditiranih za blagajno, obvestila o
potrditvi/zavrnitvi akreditacije (35 odobrenih, 5 zavrnjenih)
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
49
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
• medijsko sredi{~e- uvedba medijskega sredi{~a na spletni strani, v katerem je
mo~ najti vsa sporo~ila za javnost in razlagalno gradivo- dve posebni vabili (okrogla miza in virtualna razstava)
• pressclipping- spremljanje medijskih objav in reagiranje, po potrebi- skrb za pridobitev objav (tv, radio, tisk)
• sporo~ila za javnost- napisanih, poslanih in objavljenih je bilo deset (10) sporo~il
za medije z naslednjimi temami: za~etek predprodaje kart,mednarodni program – mostovi, mladi – AGRFT, FFMB,podpis listin in novinarska, pred odprtjem, na dan odprtja,knjige na FBS in AGRFT, ̂ e{ki fokus, polovica festivala infilm, pred zaklju~kom, nagrajenci
- uvedba press koti~ka v SNG
PrevoziTudi letos je dnevno vozil avtobus na relaciji Ljubljana–Maribor–Ljubljana. [tevilo potnikov in prevozov se je v primerjavi zlanskim letom pove~alo za 50 %, saj je letos vozil minibus vsakdan, lani pa le 5-krat. Povpre~no je bilo dnevno pripeljanih 7obiskovalcev. S prevoznikom ugotavljamo, da bo ob letosuvedenih aktivnostih drugo leto {tevilo potnikov {e nara{~alo.Pove~anje {tevila prevozov je rezultat aktivnosti, ki so bileusmerjene v pove~anje informiranosti o prevozih. Gre za letakein plakate, ki so bili razdeljeni v Ljubljani in so obve{~ali oprevozih. Naslednje leto je treba to aktivnost ohraniti ter dodatnoustrezno organizirati prodajno mesto v Ljubljani.
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
50
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
V ilustracijo nekaj primerjalnih statisti~nih analiz medijskegapojavljanja v preteklih dveh letih.
PovzetekAnaliza medijskih objav v letu 2012 v primerjavi z letom 2011pri~a o tem, da mediji festival vse bolj prepoznavajo kot osrednjigledali{ki dogodek.Festival Bor{tnikovo sre~anje je z na~rtovanimi aktivnostmi napodro~ju odnosov z mediji v letu 2012 kar za 65 odstotkovpove~al pojavnost v slovenskih medijih. Ob tak{nem pove~anju{tevila objav se je pove~al tudi prostor, ki so ga mediji nameniliobjavam o festivalu. Najve~ objav je bilo tako kot leto prej vtiskanih medijih, velik vzpon pa so do‘ivele objave na internetu(iz 72 na 242 objav). Razveseljivo je, da sta od tiskanih medijevnajve~ prostora festivalu namenila dnevnika Ve~er in Delo, sajveljata za najbolj brana slovenska ~asopisa. Ob zavedanju, dase v rtv-hi{ah kr~ijo finan~na sredstva za delovanje in s temnovinarske ekipe na terenu, je podatek o enaki pokritosti festivalana rtv-medijih ve~ kot odli~en, saj ka‘e na pomembnost festivala,ki ga ima ta pri urednikih rtv-medijev.K rezultatom je pripomogla mo~no raz{irjena novinarskaadrema, ki vsebuje okoli 500 kontaktov vseh slovenskihnovinarjev, urednikov, fotografov ipd. Poslanih je bilo nekaj manjkot 10 vabil za dogodke. Sestavljenih je bilo 12 sporo~il za medije(tematsko naravnanih), pred novinarsko konferenco je bilopripravljeno osnovno medijsko gradivo o festivalu, po razglasitvinagrad pa poro~ilo o nagrajencih. Napisanih je bilo tudi ~ez 10vnaprej dogovorjenih objav v medijih. Izpeljani sta bili dvenovinarski konferenci in poseben termin za medije s HeinerjemGoebbelsom ter z nagrajencem Igorjem Samoborjem.
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012Statistika FBS 2012 v primerjavi s FBS 2011
Heiner Goebbels Igor Samobor
51
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
1 ANALIZA PO MESECIHIzpis statistike po datumu ~lanka za obdobje 1. 6. 2011 – 30. 12. 2011
Mesec [t. ~lankov2011 Junij 252011 Julij 62011 Avgust 72011 September 412011 Oktober 3502011 November 332011 December 14Skupaj 476
Izpis statistike po datumu ~lanka za obdobje 1. 6. 2012 – 30. 12. 2012
Mesec [t. ~lankov2012 Junij 362012 Julij 92012 Avgust 272012 September 582012 Oktober 5262012 November 542012 December 27Skupaj 737
V primerjavi z letom prej se je pojavnost/prisotnost FestivalaBor{tnikovo sre~anje v medijih pove~ala kar za 65 odstotkov.Porast je opaziti skozi vse primerjalne mesece, {e zlasti pa vseptembru, oktobru in novembru. Odmevnost festivala vmedijih, zlasti v ~asu trajanja festivala, gre pripisati skrbnemuna~rtovanju odnosov z mediji in konstantnemu po{iljanjusporo~il za medije, vabil za dogodke ter poro~il o dogajanju nafestivalu.
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012Statistika FBS 2012 v primerjavi s FBS 2011
52
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
2 ANALIZA PO ZVRSTIIzpis statistike po ’zvrsti’ za obdobje 1. 6. 2011–31. 12. 2011
Naziv zvrsti [t. ~lankovELEKTRONSKI 146DNEVNIK 144INTERNET 113TEDNIK 48MESE^NIK 12[TIRINAJSTDNEVNIK 7DVOTEDNIK 3OB^ASNIK 3DVOMESE^NIK 1Skupaj 477
Izpis statistike po datumu ~lanka za obdobje 1. 6. 2012 – 30. 12. 2012
Naziv zvrsti [t. ~lankovINTERNET 297DNEVNIK 177ELEKTRONSKI 133TEDNIK 89OB^ASNIK 11MESE^NIK 11[TIRINAJSTDNEVNIK 7TISKOVNE AGENCIJE 6DVOTEDNIK 4BLOG 3Skupaj 738
Podatki ka‘ejo izrazit porast {tevila ~lankov, objavljenih nainternetu (kar 3 x pove~anje objav). Dnevniki {e vedno ostajajona drugem mestu in bele‘ijo 25 % rast objav. V primerjavi zletom 2011 je bilo kar 4 x ve~ objav v ob~asnikih, na enakemnivoju je ostalo pojavljanje v mese~nikih. Festival Bor{tnikovosre~anje se je letos pojavil tudi v zapisih na blogih.
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012Statistika FBS 2012 v primerjavi s FBS 2011
53
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
3 ANALIZA PO TIPU MEDIJAIzpis statistike po ’tipu zvrsti’ za obdobje 1. 6. 2011–31. 12. 2011
Tip medija [t. ~lankovTiskani medij 218Radio 102Internet 72TV 44Tiskovna agencija 41Skupaj 477
Izpis statistike po ’tipu zvrsti’ za obdobje 1. 6. 2012–31. 12. 2012
Mesec [t. ~lankovTiskani medij 299Internet 242Radio 92Tiskovna agencija 65TV 41Skupaj 739
Tiskani mediji so tudi v letu 2012 ostali na prvem mestu po tipumedija. Izredno navdihujo~ je podatek, da se je {tevilo objav nainternetu pove~alo kar za 400 odstotkov, kar pomeni, da jefestival uspel pridobiti tudi mlaj{e obiskovalce in izobra‘ene, kinovice prebirajo na spletu. Zaznati je zelo rahel upad objav naradiu in televiziji, ki pa je ob zavedanju, da rtv-hi{e kr~ijo svojeekipe in novinarje le redko po{iljajo na teren, zanemarljiv.Oziroma z drugimi besedami: festival je kljub kr~enju rtv-ekipohranil enako {tevilo objav kot leto prej.Lokalno najbolj brani dnevnik Ve~er je skoraj podvojil {teviloobjav glede na leto 2011, saj bele‘i kar desetino vseh objav.Lani je tak{en procent zavzel ~asopis Delo, katerega poro~anjeo festivalu je letos ostalo na enakem nivoju kot lani. [tevilo objavse je podvojilo na www.rtvslo.si in spletnem Delu (www.delo.si).Od televizij prevladujeta Televizija Slovenija, prvi kanal inTelevizija Maribor. Izmed radijskih medijev je najve~ pozornostiposve~al Radio Slovenija 3, ki je glede na leto 2011 za tretjinopove~al {tevilo objav. Porast je opaziti tudi pri portalu Siol.net.Precej{en upad je opaziti pri pokrivanju festivala s strani RadiaMaribor, ~emur pa botruje kr~enje sodelavcev, ki delajo naprogramu, in sredstev za delovanje. (Pripravila Da{a [prin~nik)
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012Statistika FBS 2012 v primerjavi s FBS 2011
54
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012Statistika realiziranega programa
* [tevilka v oklepaju pomeni {tevilo ponovitev predstaveGostija.
Na 47. FBS se je zvrstilo 78 dogodkov, ki jih je obiskalo 6.740obiskovalcev. Odigranih je bilo 46 predstav, ki si jih je ogledalo4.851 gledalcev. Ostalih dogodkov je bilo 32 in obiskalo jih je1.889 obiskovalcev.
SklepV ~asu 47. FBS se je skupno zvrstilo 78 dogodkov,od tega 27 v prostorih SNG Maribor, 44 pa na osmih drugihprizori{~ih v mestu.46 predstav si je ogledalo 4.851 gledalcev;32 drugih dogodkov je obiskalo 1.889 obiskovalcev.
Vse dogodke si je ogledalo 6.740 gledalcev.
Dogodki [tevilo [tevilo Prizori{~a Prizori{~adogodkov obiskovalcev v SNG izven SNG
PROGRAMSKISKLOPI SKUPAJ 46 4.851 20 19
Tekmovalni program 12 (+7)* 2.179 10 2Spremljevalni program 10 659 4 6
Mostovi 7 1.723 6 1AGRFT 10 290 - 10
OSTALI DOGODKI 32 1.889 7 25Razstava 2 50 2 -
Filmi 3 355 2 1Strokovni pogovori 18 583 1 17
^e{ki fokus 3 73 - 3Knjige na FBS 3 36 - 3
Okrogla miza 1 51 - 1Mednarodni seminar
za mlade kritike 1 13 1 -Sklepna prireditev 1 728 1 -
VSI DOGODKI 78 6.740 27 44
55
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Festival Bor{tnikovo sre~anje je tisti gledali{ki dogodek, ki je ‘e 47. leto zapored vSlovenskem narodnem gledali{~u Maribor oziroma Mariboru zdru‘il izbranoodrsko, zaodrsko in obodrsko ustvarjalnost. FBS ni samo najstarej{i in najuglednej{igledali{ki festival v Sloveniji, ampak tudi eden tistih izzivov, ki jih postindustrijskomesto, kot je Maribor, potrebuje.FBS se pribli‘uje okrogli obletnici in njegova zgodovina je bila prepletena z vzponiin padci, ki so sestavni del vsakega procesa, tudi kulturno-umetni{kega. Tudiodkloni v levo in desno ter diagonalno so festivalu o~itno dali tisto potrebnotrdo‘ivost in pogum, ki je dandanes {e kako nujen.Festivalski program se resni~no pomika tudi ~ez meje domovine. Veliko je tujihgostov, mednarodnih simpozijev, tuji producenti v Maribor prina{ajo tako evropskokot svetovno gledali{~e.Peter Lubej, Mariborski utrip, 26. oktober 2012
Internacionalizacija Bor{tnikovega sre~anja, najve~jega in prvega slovenskegagledali{kega festivala, je bila pred leti, pred ero direktorice FBS Alje Predan, primnogih nedoumljivo problematizirana. Nekdanja vodstva gledali{~ so terjalareprezentacijski, sindikalno revizijski pristop k festivalu in popuste v smislu, najvsak teater predlaga najbolj{o predstavo. Spet drugi so zagovarjali finan~no krizo,in to tedaj, ko je {e sploh ni bilo na vidiku, ko so {e sponzorji dare‘ljivo odpiralimo{nje bor{tnikovanju v znamenju mo{ta, kostanjev, teni{kih turnirjevgledali{~nikov in modnih revij.Z dana{nje perspektive so take dileme neverjetne. Kako imeti festival, kjer sedoma~a produkcija ne bo postavila ob bok tuji ali kjer si doma~ih predstav ne biogledovala tuja in tujih doma~a kritika? Vsi relevantni festivali, tudi tisti ju‘neje invzhodneje, denimo beograjski Bitef ali romunski Sibfest iz Sibiua, so ‘e v socializmugostili mednarodno sceno. Le Bor{tnik je moral po~akati na pravi ~as? Ali pa~ zgoljna pravega ~loveka in zrelost okolja? ^as za mednarodni prodor je, kar zadevafinance, kriti~en kot malokateri. Bolj nelagodje kot ponos nad neverjetnoskromnostjo vseh dele‘nikov vzbuja podatek, da organiziramo najcenej{i gledali{kifestival v Evropi, z najni‘jim bud‘etom od festivalov na Balkanu.Morda pa bo sedanji bor{tnikovski upravljavsko-finan~ni model postal pilotskiprimer za vse druge, kako z minimalnim prora~unom dosegati maksimalne u~inke,dale~ od pralnodenarnih sku{njav, klientelizma in ~udnih producentov nejasnih provenienc.Kar je danes na festivalskih pa tudi epekajevskih scenah dokaj pogosta praksa.Festival Bor{tnikovo sre~anje je resni~no dokaz, da je bogato in mednarodnoprepoznavno vsebino mogo~e razvijati tudi brez razbohotenega organizacijskegaaparata, ki ga v teh krajih zmeraj predimenzioniramo in povampirimo, br‘ ko se zato najde kak{na ni{a.Melita Forstneri~ Hajn{ek, 7 dni, 24. oktober 2012
Tako imenovan showcase, izbor slovenske gledali{ke produkcije za tuje kritike,direktorje gledali{~ in selektorje festivalov, je eden pomembnej{ih sklopov FestivalaBor{tnikovo sre~anje. Je tudi ena redkih prilo‘nosti za predstavitev slovenskegagledali{~a tuji strokovni javnosti.Peter Rak, Delo, 25. oktober 2012
Pøed nìkolika dny skon~il významný slovinský divadelní festival v Mariboru. Jeholeto{ní ro~ník byl pro nás o to významnìj{í, ‘e se jeho vedení rozhodlo dát vìt{íprostor pro prezentaci sou~asného ~eského divadla. Vy{el sborník tøí ~eských herve slovinském pøekladu, hostovala zde brnìnská Reduta a mladí autoøi ~etli ze svétvorby. Co mù‘e taková zahrani~ní prezentace pøinést?Festival Bor{tnikovo sre~anje je nejstar{í a nejpresti‘nìj{í divadelní festival veSlovinsku. Jeho 47. ro~ník zahájila letos 16. øíjna neobvyklá pùvodní premiéra -spole~né dílo experimentujícího nìmeckého re‘iséra Heinera Goebbelse a místníhopìveckého sboru Carmina Slovenica.Festival má nìkolik programových sekcí a jednou z nejdùle‘itìj{ích je samozøejmì
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012Kritike
56
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
soutì‘. Leto{ní hlavní cenu za nejlep{í slovinskou inscenaci udìlila porota inscenaciOstrovského Bouøe, kterou pøedstavilo Mìstské divadlo z Lublanì ve výraznémoderní úpravì. Dal{í sekcí byla pøehlídka sou~asné slovinské tvorby Showcase,mezinárodní ~ást nazvaná Bridges a Focus - tentokrát zamìøený na ~eské divadlo.Vilém Faltýnek, ̂ e{ký Rozhalas, 31. oktober 2012
Írjuk le külön is, mert lényeges a szám: negyvenhetedik alkalommal rendeztékmeg Mariborban Szlovénia legnagyobb színházi fesztiválját, amire idén – mivel aváros Európa Kulturális Fõvárosa – a szokottnál is nagyobb figyelem irányul.A magyar különösen fejlett panaszkultúrával rendelkezõ náció, s hajlamosrácsodálkozni bármire, ami a térképen tõle – ha egy mód van rá – nyugatra fekszikés hogy, hogy nem, mûködik. Egy mindjárt fél évszázada létezõ, az évi bõ százszlovén színházi premierbõl a legjobb tizenkettõt egy helyre gyûjtõ és nemzetközizsûri által odaítélt díjakkal elismerõ találkozó, ami mára tekintélyes nemzetköziprogrammal, a külföldi fesztiválmenedzserek munkáját segítõ showcase szekcióval,változatos kísérõprogramokkal, valamint a színházi felsõoktatásban készültmunkákat is bemutató programmal rendelkezik – nos, ez maga a mennyország egyrendszeres fesztiváljárónak. Aztán egy-két, a részleteket firtató kérdés után kiderül,hogy azért itt sincs kolbászból a színházak kerítése.A megnyitón például a színpadra lépõ kulturális miniszter hosszú és unalmasbeszéde egy pontján a zsúfolásig telt nézõtér szabályos köhögõrohamát kapjaútravalóul. Mint vendéglátóink elmondják, a közvélemény igen rossz néven vette,hogy tavaly óta nincs önálló kultusztárca: ide csapták az oktatást, a tudományt ésa sportot is, deklarálva ezzel a terület nem lényeges mivoltát. És persze itt isvannak komoly pénzügyi gondok, de mindez a színpadokon (még?) nemigen látszik.A szlovének nem nagyon értik a magyar független színházi alkotóknak a rendszerbenelfoglalt pozícióját (akik, ne feledjük, még egy fillért sem láttak az idei pénzükbõlkét hónappal az év vége elõtt), hiszen náluk evidensen a nagy, többtagozatosnemzeti színházak produkciói a progresszív, útkeresõ elõadások is. A következõhárom elõadást azért választottam a tucatnyi, Mariborban látottból, mert jólmutatják a szlovén színházi kultúra rugalmasságát és nyitottságát.Jászay Tamás, Revizor, 26. oktober 2012
S podelitvijo tradicionalnih festivalskih nagrad ter izro~itvijo Bor{tnikovega prstanaza ‘ivljenjsko delo igralcu Igorju Samoborju je sino~i v Slovenskem narodnemgledali{~u Maribor odrske deske zapustila 47. izvedba FBS, osrednjeganacionalnega dogodka te vrste. Enajstdnevno gledali{ko dogajanje, ki se je odvrtelopod sloganom Ostrimo ustvarjalnost, je ponudilo ve~ kot {estdeset dogodkov,med temi tudi uprizoritve dvanajstih predstav tekmovalnega programa ter karsedem tujih postavitev. »Pestrost in raznolikost programa je tokrat nadgradilo tudisodelovanje z Evropsko prestolnico kulture – Maribor 2012, zato je bil mednarodniprogram Mostovi letos najobse‘nej{i in najambicioznej{i doslej,« poudarjaumetni{ka direktorica festivala Alja Predan.Kljub temu pristavlja, da publiko, ki je ob skoraj vseh uprizoritvah napolniladvorane, {e vedno bolj pritegnejo predstave doma~e produkcije. »Za ob~instvotujih predstav se je treba potruditi, ga negovati in usmerjati, da se privaditujejezi~nosti in za~ne u‘ivati v predstavi tudi, le je odvisno od nadnapisov. Vsekakorpa zanimanje za tovrstne predstave iz leta v leto raste.«Bitka v tekmovalnem programu je potekala med dvanajstimi predstavami, naborkaterih je opravil selektor Primo‘ Jesenko, medtem ko je o zmagovalcih odlo~alastrokovna ‘irija v sestavi gledali{kega kritika in teatrologa Marka Browna,dramaturginje in gledali{ke kriti~arke Zale Dobov{ek (predsednica), novinarja,prevajalca, gledali{kega kritika in teatrologa Ja{e Drnov{ka, scenografke in re‘iserkeMete Ho~evar ter dramaturga in teatrologa Arthurja Sonnena. Tako reko~ v vsehdimenzijah in elementih je peterico ekspertov najbolj prepri~ala Nevihta Aleksandra
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
57
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Nikolajevi~a Ostrovskega, ki jo je na oder Mestnega gledali{~a ljubljanskega postavilre‘iser Jernej Lorenci. Ta se ni okitila le z veliko nagrado za najbolj{o uprizoritevin nagrado za re‘ijo, temve~ je odnesla tudi skorajda vsa priznanja v preostalihkategorija. Med enajstimi konkurenti je ‘irija zaznala nekaj prese‘ka le {e v igriznotraj predstav Rde~a in Gospoda Glembajevi v produkciji SNG DramaLjubljana.V splo{nem je ‘irija pozdravila precej{njo prisotnost novih slovenskih dram vtekmovalnem programu, na drugi strani pa se ji je v nekaterih uprizoritvah kotnekoliko mote~a pokazala te‘nja po pretirani ekspresivnosti, prikazani denimoprek kri~anja, fizi~nega nasilja ali golote. Vrh tega je izrazila dvom, ali predstave,izbrane v tekmovalnem programu, dejansko odra‘ajo reprezentativno podobonajbolj{ih gledali{kih praks v Sloveniji.Vrhunec sklepne slovesne prireditve je, kot obi~ajno, predstavljala podelitevBor{tnikovega prstana, najpomembnej{e in najpresti‘nej{e igralske nagrade za‘ivljenjsko delo. @irija, ki so jo tokrat tvorili Silva ^u{in, Jernej Lorenci, Du{anMlakar, Alja Predan in Ivo Svetina, je nadela prstan ~lanu ansambla SNG DramaLjubljana Igorju Samoborju.Sandra Krko~, Dnevnik, 27. oktober 2012
Yuh-Jhung Hwang, The Korean Theatre Journal, zima 2012
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
58
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Benjamin Pionnierumetni{ki direktor Opere
SNG Maribor
Beseda umetni{kega direktorja Opere SNG Maribor
@ivahno, drzno in odmevno
Opera SNG Maribor je v koledarskem letu 2012 uspe{no vodilatako glasbenogledali{ko kot tudi koncertno dejavnost ter doseglavidne uspehe, o katerih, na podro~ju operne umetnosti, pri~agostovanje mariborske Opere na Glasbenem bienalu v Zagrebu(Muzi~ki Biennale Zagreb) v letu 2013. Zagreb{ki bienale jemednarodni festival in velja za enega izmed najpomembnej{ihfestivalov sodobne glasbe v Evropi. Na zagreb{kem bienalu sebo mariborska Opera predstavila z delom, ki sodi med slovenskomodernisti~no operno tradicijo, in sicer s Kogojevimi ^rnimimaskami, ki so bile kot prva premiera v letu 2012 izvedene vjanuarju. V tej uprizoritvi je Opera SNG Maribor v koprodukcijisodelovala s SNG Opera in balet Ljubljana ter z Maribor 2012– Evropska prestolnica kulture.K slovenski operni ustvarjalnosti so se uspe{no priklju~ile tuditri stvaritve tujih ustvarjalcev, ki so popularnej{ega zna~aja. Prvaje bila izvedena marca 2012 in nosi naslov Vesela vdova (Die lustigeWitwe), avtorja Franza Lehárja. Skladatelj velja za najvidnej{egaustvarjalca dunajske operete z za~etka 20. stoletja. Tej zvrstipripada tudi Vesela vdova, ki je bila v Mariboru izvedena v re‘ijiHuga de Ane in pod glasbenim vodstvom mladega in uspe{negaslovenskega dirigenta Simona Dvor{aka ter v sodelovanju zgledali{~em Teatro Comunale Verdi iz Padove. Opereti je sledilaDonizettijeva komi~na opera v dveh dejanjih Ljubezenski napoj(L’elisir d’amore), ki velja za ‘ivahno in glasbeno ognjevito delo.Re‘ijo je vodil gledali{ki ustvarjalec in re‘iser Pier FrancescoMaestrini, ~igar re‘ije so do‘ivele uprizoritve na mnogihpresti‘nih gledali{kih odrih po Italiji in v tujini. Glasbeno vodstvoje prevzel francoski dirigent Benjamin Pionnier, ki od sezone2011/2012 deluje kot umetni{ki in glasbeni direktor Opere SNGMaribor. Kot zadnja je bila uprizorjena Verdijeva opernamojstrovina Rigoletto, za katero so zna~ilni dramati~ni zapleti,drzna glasba ter solisti~ne linije, ki zahtevajo od izvajalcevnadpovpre~no pripravljenost, zrelost ter ~ustveno pripadnostoperi. S to opero se je tako kot celotni glasbeni svet tudimariborsko gledali{~e ‘elelo, ob skoraj{nji 200-letnici rojstva,pokloniti opernemu velikanu Giuseppeju Verdiju, naslednikuitalijanske operne umetnosti Bellinija in Donizettija. Tudi pri tejoperi je glasbeno vodstvo prevzel Benjamin Pionnier, re‘ijo pare‘iser nem{kega porekla Dieter Kaegi.
59
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Poleg omenjenih smo v mariborskem gledali{~u poskrbeli tudiza mlaj{o populacijo, saj posebno skrb posve~amo vzgoji inizobra‘evanju mlaj{ih – za njih smo v letu 2012 pripravili novoprodukcijo otro{ke opere Kdor upa, ne odneha, ki je nastala izpodperesa slovenskega skladatelja Vitja Avsca in bila izvedena v re‘ijiJakija Jurgca ter pod glasbenim vodstvom Simona Robinsona.
Poleg operne umetnosti je dejavnost Opere posegla tudi napodro~je simfoni~ne umetnosti, znotraj katere je na prvem mestutreba omeniti abonma Simfoni~ni cikel. V okviru cikla smo vletu 2012 izvedli 4 koncerte, vsebinsko pa je cikel nadaljeval z‘eleznim repertoarjem simfoni~ne glasbe od klasicizma,romantike pa vse do glasbene dedi{~ine impresionizma inekspresionizma, pri tem pa v svoj program uvr{~amo tudikvalitetna dela slovenskih skladateljev iz 20. stoletja in dana{njega~asa. Med pomembnej{imi koncertnimi koprodukcijami veljaomeniti sodelovanje z EPK – Maribor 2012, znotraj katerega jebil na primer izveden tudi Koncert ob 150-letnici Debussyjevegarojstva, na katerem se je poslu{alcem v Mariboru ponovnopredstavila slovenska pianistka svetovnega slovesa DubravkaTom{i~ Srebotnjak. Poleg Debussyja je Simfoni~ni cikel zvrstnoobsegal tudi filmsko glasbo, in sicer Metropolis GottfriedaHuppertza, dela nem{kih mojstrov Beethovna, Wagnerja inRicharda Straussa ter tudi slovenskih, med katerimi sta Prvasimfonija za veliki orkester, sopran, mezzosopran in zbor Toma‘aSveteta ter oratorij Veronika Milka Lazarja.
V letu 2012 smo kot dopolnilo Simfoni~nega cikla izvedli tudiabonmajske koncerte cikla Plus. Znotraj teh koncertov sonekateri bili imenovani tudi kot Mojstri klasike; slednji so odseptembra do decembra 2012 postali samostojni abonma, pri~emer smo ukinili abonma cikla Plus. Z abonmajskimi koncertiMojstri klasike nadaljujemo tudi v letu 2013.Koncerti cikla Plus so bili poljudni in didakti~ni – gre za dela izobdobja dunajske klasike –, poglavitni namen cikla pa je biloizobra‘evanje publike (predvsem mlaj{e), po drugi strani pa soslu‘ili tudi negovanju in ohranjanju poustvarjalne ravni orkestra,ki je primerno kondicijsko zaseden ~ez vso sezono. Tako je bilov okviru cikla izvedenih nekaj instrumentalnih del Mozarta,Rossinija, Beethovna, Berga in Smetane – slednja so bilaizvedena s strani Godalnega kvarteta Fegu{ –, Josefa Suka,Haydna ter drugih. Tudi Mojstri klasike so nadaljevali tradicijocikla Plus in vanj tako uvrstili dela Mozarta in Haydna.
60
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Poleg Simfoni~nega orkestra SNG Maribor je pomembenansambel znotraj gledali{~a tudi Zbor Opere SNG Maribor,~igar vodstvo je v sezoni 2012/2013 prevzela mlada innadebudna zborovodkinja Zsuzsa Budavari-Novak. Zbor polegrednih vaj in seveda koncertov ter nastopov v opernihprodukcijah hi{e koncertira tudi ‘e na tradicionalnih bo‘i~no-novoletnih koncertih; v letu 2012 je bil ta izveden 18. decembrav Kazinski dvorani SNG Maribor. Na teh koncertih se ZborOpere predstavi kot tehni~no zmogljiv izvajalski aparat in hkratiposlu{alce seznani z zanimivim ter s priljubljenim repertoarjemzborovske glasbe.
Leto 2012 je bilo uspe{no, o tem pri~a tudi kritika, saj je bilo ooperni premieri Ljubezenski napoj zapisano:»Zadnja operna premiera je tako zaokro‘ila eno najboljodmevnih mariborskih opernih sezon v zadnjih nekaj desetletjih.Novemu umetni{kemu vodji ‘elimo v prihajajo~em obdobju{e ve~ drznosti v smislu programskih preseganj zgolj tradicionalnega‘eleznega repertoarja.« (Jernej Weiss, Ljubezenski napoj u~inkuje!,Ve~er, 12. 6. 2012, 14.)
Orkester, zbor in program smo oblikovali dobro; napredekhi{nih ansamblov in repertoarna rast sta bila razvidna. Programje bil izbran premi{ljeno in je stremel k novemu repertoarju,modernim operam, glasbi 20. in 21. stoletja ter slovenskimstvaritvam. Vse omenjene elemente pa ‘elimo tudi v prihodnostipribli‘ati dosedanjim poslu{alcem ter z njimi privabiti novopubliko oz. poslu{alce; z oblikovanim programom in uprizorjenimiprodukcijami prodreti izven mariborskega gledali{~a, ssodelovanjem in koprodukcijami v mednarodne vode ter tudimedije. Slednje nam je v letu 2012 ‘e uspelo, saj so na RTVSlovenija nekajkrat predvajali koncerte iz na{e Velike dvorane.Tudi nivo zasedb se je vidno zvi{al; mladi, obetajo~i slovenskiustvarjalci in solisti so izredno veseli, da so oziroma da lahkopostanejo del Opere SNG Maribor.@elimo pa si, da bi bili {e uspe{nej{i, zato bomo prizadevnonadaljevali ter {e naprej skrbeli za kakovostne operne produkcijein simfoni~no, komorno ter vokalno poustvarjalnost.
Benjamin Pionnierumetni{ki direktor Opere
Maribor, februar 2012
61
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Edward Clugumetni{ki direktor Baleta
SNG Maribor
Beseda umetni{kega direktorja Baleta SNG Maribor
Inovativno, drzno in mednarodno prodorno
Leto 2012 sta zaznamovali dve svetovni baletni premieri,Hommage à Stravinsky v koreografiji Edwarda Cluga (premiera13. aprila) ter Romeo in Julija v koreografiji Valentine Turcu(premiera 9. novembra).Balet Hommage à Stravinsky je takoj po premieri spro‘il velikozanimanja uglednih doma~ih in tujih festivalov. Po mnenjumednarodnih strokovnih kritikov je nova interpretacijamojstrovine Stravinskega, ki nosi naslov Posvetitev pomladi, enaod najbolj prodornih in izvirnih v zadnjem desetletju. Plesnakriti~arka Maggie Foyer je v uglednem ~asopisu Dance Europenapisala: »Edward Clug, director of the Maribor Ballet, has achievedthe near impossible: a new and meaningful interpretation of Stravinsky’sLe Sacre du Printemps«. (Direktor mariborskega Baleta Edward Clugje dosegel skoraj nemogo~e: novo in pomembno interpretacijo baletaPosvetitve pomladi I. Stravinskega.)V mesecu septembru je predstava gostovala na Festivalu Ljubljana,aprila 2013 bo gostovala na pomembnem plesnem festivalu»Dance open« v Sankt Peterburgu. @irija festivala, sestavljena izumetni{kih direktorjev vodilnih baletnih hi{ po svetu, je zazaklju~ni ve~er izbrala tri baletne ansamble, ki so zaznamovaliprej{nje leto: Balet dr‘avne opere Semperoper iz Dresdna, Baletgledali{~a Bol{oj teater iz Moskve in Balet SNG Maribor.Predstava Romeo in Julija v koreografiji Valentine Turcu je tako reko~~ez no~ postala uspe{nica v vseh pogledih. Valentina Turcu ter izjemnisolisti in ~lani na{ega ansambla so z novo in drzno interpretacijoShakespearove tragedije uspeli ustvariti neoklasi~ni balet, ki izstopaiz konvencije in nudi izjemno gledali{ko do‘ivetje. Predstava boodprla leto{nji Festival Ljubljana, julija pa bo gostovala vDubrovniku na poletnem festivalu Dubrova~ke ljetne igre.V letu 2012 smo ponovili uspe{nice iz preteklih sezon, kot soDon Kihot, Grk Zorba, Labodje jezero, Tango in jubilejna 100.ponovitev Radio and Juliet.V letu 2012 je mariborski Balet pokazal izjemen kreativni ininovativni potencial, ki postavlja na{ ansambel na vodilni polo‘ajv razvoju plesne in baletne umetnosti v tem delu Evrope.
Edward Clugumetni{ki direktor Baleta
Maribor, februar 2013
62
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Premiere
Igor Stravinski/Borut Kr‘i{nik/Edward Clug
HOMMAGE À STRAVINSKY
Koreograf Edward ClugPremiera 13. april 2012
Koprodukcija zMaribor 2012 - EPK
Franz LehárVESELA VDOVA
Dirigent Simon Dvor{akRe‘iser Hugo de Ana
Premiera 16. marec 2012
»^rne maske so lep primer, kako se z velikimdelom provincializem prese‘e, premaga […]^e se v Mariboru zgodijo vrhunske stvari, je toprispevek k preseganju slovenskega provincializma.«
Marijan Zlobec, »Predstavo moramo pokazati povseh azimutih: O ^rnih maskah s predsednikom;Danilo Turk je v Maribor pri{el na odprtje EPK inna premiero«, Delo, 19. 1. 2012, 18.
Marij Kogoj^RNE MASKE
Dirigent Uro{ LajovicRe‘iser Janez Burger
Premiera 15. januar 2012Koprodukcija z
Maribor 2012 – EPK inSNG Opera in balet Ljubljana
»Odziv ob~instva nas je prepri~al, da bi veljalo narepertoar mariborskega hrama boginje Talijepogosteje uvr{~ati operete.«
Jernej Weiss, »Operetni bestseller Vesela vdovauspel«, Ve~er, 20. 3. 2012, 14.
»Edward Clug, […], has achieved the nearimpossible: a new and meaningful interpretationof Stravinsky’s Le Sacre du Printemps.«
»Edward Clug, […], je dosegel skoraj nemogo~e:nova in pomenljiva interpretacija Le Sacre duPrintemps Stravinskega.«
Maggie Foyer, »Maribor Ballet Hommage áStravinsky Maribor«, Dance Europe, junij 2012.
63
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Gaetano DonizzetiLJUBEZENSKI NAPOJDirigenta Benjamin Pionnier,
Simon RobinsonRe‘iser Pier Francesco Maestrini
Premiera 1. junij 2012
»Benjamin Pionnier je […] vodil predstavo dovoljdinami~no. Nagle glasbene kon~nice so tekleprav nabrito«.
Jure Dobovi{ek, »Pevci so sve‘i, simpati~ni«,Delo,8. 6. 2012, 18.
»Zbor je bil v ritmi~nem pogledu zglednopripravljen, […], podobno pa je mogo~e trdititudi za orkester pod vodstvom BenjaminPionnierja. Ta je igral urejeno, zvo~no usklajeno«.
Gregor Pompe, »Za~injeno z ran~arskoikonografijo«, Dnevnik, 6. 6. 2012, 15.
Giuseppe VerdiRIGOLETTO
Dirigenta Benjamin Pionnier,Simon Robinson
Re‘iser Dieter KaegiPremiera 28. september 2012
»Re‘ijsko modenizacijo velja pohvaliti […] izbranepevske kreacije so presegle doma~e povpre~je.«
Gregor Pompe, »Meseno zapeljevanje z mla~nospremljavo«, Dnevnik, 3. 10. 2012, 20.
»Tokratna uprizoritev Rigoletta je prepri~ala. IdejaVerdijeve opere in njena glasbena govorica pa~ostajata nad~asni.«
Jernej Weiss, »Rigoletto z mafijskim navdihom«,Ve~er, 2. 10. 2012, 14.
Sergej ProkofjevROMEO IN JULIJA
Dirigent Aleksej BaklanKoreograf Valentina Turcu
Premiera 9. november 2012
»Novo koreografijo Romeo in Julija odlikujejoinovativnost, izbru{ena estetika in poudarjena~utnost. Od Valentine Turcu lahko {e velikopri~akujemo!«
Tina [rot, »Inovativno in poglobjeno«, Pogledi,{tirinajstdnevnik za umetnost, kulturo in dru‘bo,14. 11. 2012, 22.
64
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Ponovitve
Ludwig Minkus1. DON KIHOT
Aleksej BaklanKoreograf Krzysztof Nowogrodzki
Johann Strauss ml.2. NETOPIR
Dirigent Simon RobinsonRe‘iser Vito Taufer
Giuseppe Verdi3. LA TRAVIATARe‘iser Hugo de Ana
Dirigenta Benjamin Pionnier,Simon Robinson
Mikis Theodorakis4. GRK ZORBA
Dirigent Simon RobinsonRe‘iser Lorca Massine
5. RADIO AND JULIETKoreograf in re‘iser Edward Clug
Edward Clug6. TANGO
Koreograf in re‘iser Edward Clug
Peter Ilji~ ^ajkovski7. LABODJE JEZERO
Dirigent Simon RobinsonKoreograf in re‘iser Viktor Litvinov
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
65
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Dodatni program
OTRO[KA OPERA
Vitja AvsecKDOR UPA,
NE ODNEHADirigent Simon Robinson
Re‘iser Jaki Jurgec
METROPOLITANSKAOPERA HD LIVEV SNG MARIBOR
Metropolitanska opera v NewYorku je ena najbolj znanih
opernih hi{ na svetu.Na njenem odru stojijo
najve~je operne zvezde.
^AROBNI OTOKSOMRAK BOGOV
ERNANIMANON
LA TRAVIATALJUBEZENSKI NAPOJ
OTELLOLA CLEMENZA DI TITO
PLES V MASKAHAIDA
66
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Koncertna dejavnostSimfoni~ni cikel
4. abonmajski koncert Simfoni~nega orkestra
SNG MariborVRHUNCI ROMANTIKE
Dirigent Benjamin PionnierSolisti Petya Ivanova sopran,
Mihaela Komo~ar sopran,Janez Lotri~ tenor,Jaki Jurgec bariton
13. in 14. februar 2012
5. abonmajski koncert Simfoni~nega orkestra
SNG MariborMETROPOLISDirigent Robert Israel
29. februar in 1. marec 2012
6. abonmajski koncert Simfoni~nega orkestra
SNG MariborKONCERT ZA MARIBOR
Dirigent Simon RobinsonZbor Opere SNG Maribor
Solisti Igor Samobor k. g. (SNGDrama Ljubljana),
Gabriela Nedok sopran, Irena Petkova mezzosopran
8. marec 2012
1. abonmajski koncert Simfoni~nega orkestra
SNG MariborSimfoni~ni orkester SNG Maribor
in solisti Akademije za glasboOB 150-LETNICI ROJSTVA
CLAUDA DEBUSSYJADirigent Benjamin PionnierSolistka Dubravka Tom{i~
Srebotnjak13. september 2012
4. abonmajski koncert VRHUNCI ROMANTIKE
1. abonmajski koncert OB 150-LETNICI ROJSTVACLAUDA DEBUSSYJA;solistka Dubravka Tom{i~ Srebotnjak
5. abonmajski koncert METROPOLIS;©©©©© Friedrich-Wilhelm-Murnau-Stiftung
6. abonmajski koncert KONCERT ZA MARIBOR;Milko Lazar, skladatelj, in Toma‘ Svete, skladatelj
Foto Tone Stojko
67
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
4. koncert PlusMOJSTRI KLASIKE - MOZARTMOJSTRI KLASIKE - MOZARTMOJSTRI KLASIKE - MOZARTMOJSTRI KLASIKE - MOZARTMOJSTRI KLASIKE - MOZART
Simfoni~ni orkester SNG MariborDirigent Benjamin Pionnier
28. januar 2012
5. koncert PlusZVO^NE POKRAJINE EVROPEZVO^NE POKRAJINE EVROPEZVO^NE POKRAJINE EVROPEZVO^NE POKRAJINE EVROPEZVO^NE POKRAJINE EVROPE
VE^ER RUSKIH INVE^ER RUSKIH INVE^ER RUSKIH INVE^ER RUSKIH INVE^ER RUSKIH IN IT IT IT IT ITALIALIALIALIALIJJJJJANANANANANSKISKISKISKISKIH PH PH PH PH PESMESMESMESMESMIIIIISolisti Lana Kos sopran,
Miro Solman tenor,Valentin Pivovarov bas,
Robert Mra~ek klavir2. februar 2012
6. koncert PlusSEPTETSEPTETSEPTETSEPTETSEPTET
Komorni koncert ~lanov Simfoni~nega orkestra
SNG MariborEva Slana flavta, Evgen Celcer
klarinet, Vasko Lukas fagot,Veronika Flammer Gidró rog,
Maja Peternel violina,Levente Gidró viola,
Zsófi Klascmann violon~elo,Uro{ Le~nik kontrabas
23. februar 2012
7. koncert PlusGGGGGODODODODODALNALNALNALNALNI KI KI KI KI KVVVVVARARARARARTETETETETET FT FT FT FT FEEEEEGUGUGUGUGU[[[[[
Filip Fegu{ violina,Simon Peter violina,Andrej Fegu{ viola,
Jernej Fegu{ violon~elo8. marec 2012
8. koncert PlusGGGGGODODODODODALNALNALNALNALNI TRI TRI TRI TRI TRIO MARIO MARIO MARIO MARIO MARIIIIIBORBORBORBORBOR
Miladin Batanovi} violina, Levente Gidró viola,
Gorazd Strli~ violon~elo,Daniela Candillari klavir
29. marec 2012
Koncertna dejavnostCiklus Plus
4. koncert Plus MOJSTRI KLASIKE - MOZART;dirigent Benjamin Pionnier
7. koncert Plus GODALNI KVARTET FEGU[
5. koncert Plus ZVO^NE POKRAJINE EVROPEVE^ER RUSKIH IN ITALIJANSKIH PESMI;solisti Lana Kos, Valentin Pivovarov,Miro Solman in Robert Mra~ek, klavir
68
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
9. koncert cikla PlusMOMOMOMOMOJJJJJSSSSSTRTRTRTRTRI KLI KLI KLI KLI KLASIASIASIASIASIKE KE KE KE KE – HA HA HA HA HAYDN &YDN &YDN &YDN &YDN &
BEETHOVENBEETHOVENBEETHOVENBEETHOVENBEETHOVENSimfoni~ni orkester SNG Maribor
Dirigent Benjamin PionnierSolist Nejc Kamplet klavir,
14. april 2012
10. koncert cikla PlusPOKLPOKLPOKLPOKLPOKLON CLON CLON CLON CLON CLAUAUAUAUAUDU DEBDU DEBDU DEBDU DEBDU DEBUUUUUSSSSSSSSSSYYYYYJJJJJUUUUU
IN JULESU MASSENETUIN JULESU MASSENETUIN JULESU MASSENETUIN JULESU MASSENETUIN JULESU MASSENETUFrédéric Lagarde klavir,
Jasna Nadles flavta,Milan Vrsajkov violon~elo
V sodelovanju s Francoskimin{titutom Charles Nodier iz
Ljubljane17. maj 2012
11 koncert cikla PlusKONCERT A DUEKONCERT A DUEKONCERT A DUEKONCERT A DUEKONCERT A DUE
Miha Haas klavirNikolaj Sajko violon~elo
7. junij 2012
1. koncert cikla Mojstri klasikeSimfoni~ni orkesterSimfoni~ni orkesterSimfoni~ni orkesterSimfoni~ni orkesterSimfoni~ni orkester
SNG MariborSNG MariborSNG MariborSNG MariborSNG MariborDirigent Simon Dvor{ak
Solistki Ur{ka Kri‘nik Zupan harfa,Eva Slana flavta
Koncertna dejavnostCiklus Plus
9. koncert Plus MOJSTRI KLASIKE – HAYDN &BEETHOVEN; Nejc Kamplet, klavir
11 koncert cikla Plus;Miha Haas, klavir, Nikolaj Sajko, violon~elo
Foto Sasa Hozjan
10. koncert Plus POKLON CLAUDUPOKLON CLAUDUPOKLON CLAUDUPOKLON CLAUDUPOKLON CLAUDUDEBDEBDEBDEBDEBUUUUUSSSSSSSSSSYYYYYJJJJJU IU IU IU IU IN JN JN JN JN JUUUUULESU MASSENLESU MASSENLESU MASSENLESU MASSENLESU MASSENEEEEETUTUTUTUTU;Jasna NadlesJasna NadlesJasna NadlesJasna NadlesJasna Nadles, flavta, Frédéric Lagarde Frédéric Lagarde Frédéric Lagarde Frédéric Lagarde Frédéric Lagarde, klavir
69
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
KKKKKONCERONCERONCERONCERONCERT POD ZVEZDT POD ZVEZDT POD ZVEZDT POD ZVEZDT POD ZVEZDAMAMAMAMAMIIIIISimfoni~ni orkesterSimfoni~ni orkesterSimfoni~ni orkesterSimfoni~ni orkesterSimfoni~ni orkester
SNG MariborSNG MariborSNG MariborSNG MariborSNG MariborDirigent Benjamin Pionnier
30. avgust 2012
GGGGGOSOSOSOSOSTTTTTOOOOOVVVVVANANANANANJJJJJE SIE SIE SIE SIE SIMMMMMFONFONFONFONFONI^NI^NI^NI^NI^NEEEEEGAGAGAGAGAORKESTRA SNG MARIBORORKESTRA SNG MARIBORORKESTRA SNG MARIBORORKESTRA SNG MARIBORORKESTRA SNG MARIBORV ORAN@NEM ABONMAJUV ORAN@NEM ABONMAJUV ORAN@NEM ABONMAJUV ORAN@NEM ABONMAJUV ORAN@NEM ABONMAJU
SLSLSLSLSLOOOOOVENVENVENVENVENSKE FSKE FSKE FSKE FSKE FIIIIILHARLHARLHARLHARLHARMONMONMONMONMONIIIIIJJJJJEEEEEDirigent Robert HoulihanSolista Anja Ko‘uh harfa,
David Bismuth klavir
BO@I^NI KONCERT ZBORABO@I^NI KONCERT ZBORABO@I^NI KONCERT ZBORABO@I^NI KONCERT ZBORABO@I^NI KONCERT ZBORAOPERE SNG MARIBOROPERE SNG MARIBOROPERE SNG MARIBOROPERE SNG MARIBOROPERE SNG MARIBORZbor Opere SNG Maribor
Zborovodkinja Zsuzsa Budavari-Novak
18. in 20. december 2012
Ostali koncerti
Koncert Pod zvezdami
Bo‘i~ni koncert zbora Opere SNG Maribor
70
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Dogodki, ki so zaznamovali leto 2012
^RNE MASKEVRHUNEC OTVORITVENEGAVIKENDA MARIBOR 2012 –
EVROPSKA PRESTOLNICAKULTURE
RADIO AND JULIET100. PONOVITEV
KONCERTPOD ZVEZDAMIKoncert Simfoni~nega orkestra SNG Maribor
Dirigent Benjamin Pionnier
Nagrada spletni straniSNG Maribor
Spletna stran Slovenskeganarodnega gledali{~a Maribor
je osvojila glavno nagradona hrva{kem nate~aju “VIDI Web
Top 100” v kategoriji “VIDI WebTop 10 exU”.
(december 2012)
71
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Statisti~ni pregled lastne produkcije
20082008200820082008
111113333300000
1111102020202022929292929
9999977777,9 %,9 %,9 %,9 %,9 %
96,96,96,96,96,7 %7 %7 %7 %7 %99,8 %99,8 %99,8 %99,8 %99,8 %
11111111113.13.13.13.13.19999977777
69.469.469.469.469.4111113333343.743.743.743.743.78484848484
20092009200920092009
111112222277777
1111100000111112626262626
98,98,98,98,98,7 %7 %7 %7 %7 %
98,3 %98,3 %98,3 %98,3 %98,3 %99,9 %99,9 %99,9 %99,9 %99,9 %
1111100.300.300.300.300.38383838383
777775.85.85.85.85.87777733333222224.54.54.54.54.51111100000
Skupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstav
• domadomadomadomadoma• na gostovanjihna gostovanjihna gostovanjihna gostovanjihna gostovanjih
Skupna zasedenost predstavSkupna zasedenost predstavSkupna zasedenost predstavSkupna zasedenost predstavSkupna zasedenost predstav
• domadomadomadomadoma• na gostovanjihna gostovanjihna gostovanjihna gostovanjihna gostovanjih
Skupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcev
• domadomadomadomadoma• na gostovanjihna gostovanjihna gostovanjihna gostovanjihna gostovanjih
22222000001111100000
111112222233333
96969696962727272727
9999977777,3 %,3 %,3 %,3 %,3 %
9999977777,1 %,1 %,1 %,1 %,1 %98,1 %98,1 %98,1 %98,1 %98,1 %
9999977777.90.90.90.90.9011111
777773.623.623.623.623.6222222222224.24.24.24.24.27777799999
22222000001111111111
111112222222222
99999111113131313131
96 %96 %96 %96 %96 %
94,6 %94,6 %94,6 %94,6 %94,6 %98,9 %98,9 %98,9 %98,9 %98,9 %
11111111116.56.56.56.56.57777799999
65.83465.83465.83465.83465.834555550.70.70.70.70.74545454545
22222000001111122222
111111111188888
96969696962222222222
96,6 %96,6 %96,6 %96,6 %96,6 %
9999977777,6 %,6 %,6 %,6 %,6 %94 %94 %94 %94 %94 %
92.092.092.092.092.01111177777
6666677777.808.808.808.808.808222224.14.14.14.14.18989898989
[tevilo predstav [tevilo obiskovalcev
Predstave OperePredstave OperePredstave OperePredstave OperePredstave Opere 58 49.828
Predstave BaletaPredstave BaletaPredstave BaletaPredstave BaletaPredstave Baleta 39 30.155
Koncertna dejavnostKoncertna dejavnostKoncertna dejavnostKoncertna dejavnostKoncertna dejavnost
• simfoni~ni ciklus simfoni~ni ciklus simfoni~ni ciklus simfoni~ni ciklus simfoni~ni ciklus 6 4.290
• abonmajski koncerti abonmajski koncerti abonmajski koncerti abonmajski koncerti abonmajski koncerti 9 1.773
• ostali koncerti ostali koncerti ostali koncerti ostali koncerti ostali koncerti 6 5.971
Gostujo~e predstaveGostujo~e predstaveGostujo~e predstaveGostujo~e predstaveGostujo~e predstave 7 4.373
SkupajSkupajSkupajSkupajSkupaj 125 96.390
Statisti~ni pregled produkcije v letu 2012
72
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Opera in Balet na gostovanju - SlovenijaGostovanja in festivali v Sloveniji
Cankarjev domLjubljana
• ^RNE MASKE• SIMFONI^NI ORKESTER
SNG MARIBOR
Festival Ljubljana, Kri‘anke
• HOMMAGE À STRAVINSKY
Slovenska filharmonijaLjubljana
• SIMFONI^NI ORKESTERSNG MARIBOR
SNG Nova Gorica• TANGO
Kulturni center JanezaTrdine Novo mesto
• SIMFONI^NI ORKESTERSNG MARIBOR
Junij v LjubljaniKongresni trg
• RADIO AND JULIET
Kongresni trg Ljubljana
73
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
• Srpsko narodno pozori{te Novi Sad, Srbija
• Osje~ko ljeto kulture,Hrva{ka
RADIO AND JULIET
• Oderzo, ItalijaLJUBEZENSKI NAPOJ
• Teatro Verdi Padova,Italija
LA TRAVIATA
Opera in Balet na gostovanjuTujina
Srpsko narodno pozori{te Novi Sad, Srbija
Oderzo, Italija
Teatro Verdi Padova, Italija
74
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Gostovanja drugih
Konservatorij za glasboin balet Maribor
• PRODUKCIJA BALETNE [OLE• BO@I^NI KONCERT MLADIH
BALETNIH PLESALCEV
Dru{tvo baletnih umetnikov Slovenije
• SVE^ANI BALETNI VE^ER INPODELITEV NAGRAD
• MEDNARODNI GALA BALETNIVE^ER & GAUDEAMUS GALA
Produkcija Baletne {ole
Mednarodni gala baletni ve~er
Gaudeamus gala
75
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Dogodki Maribor 2012 – Evropskaprestolnica kulture v SNG Maribor
• Tradicionalni koncert Toti big band –s klasiko, jazzom in popom po Evropi
• Ciciban poje in ple{e – Javni sklad za kulturnedejavnosti
• AFS [tudent – letni koncert• Gardenia• Droge so me obdr‘ale pri ‘ivljenju• Travelogue• Evropski pesni{ki turnir• Hamlet: Biti ali biti!• Dvanajst – Pogovor z Goranom Stefanovskim• Mandragola• Ustavljivi vzpon Arturja Uia – v koprodukciji SNG Drama Ljubljana, Cankarjevega doma in Maribor 2012 – EPK, re‘iser Eduard Miler• Vojna in mir – v koprodukciji HNK Zagreb, Pandur.Theaters in Maribor 2012 – EPK, re‘iser Toma‘ Pandur• Gora okrog tebe• Dvanajst – Boris Groys• Koncert Felix Laiko• Zagreb{ki filharmoniki in Ivo Pogoreli}• Dvanajst – Hans Magnus Enzensberger• Gala ve~er baletnih zvezd iz Sankt Peterburga• Dvanajst – Tzevan Todorov• Italijanski mesec• Tobari• Dvanajst – Rebecca Horn• Out of the box – konferenca ob obisku dalajlame• Dr‘avna kapela iz Weimarja• Koncert D. Robinson in T. Castaneda• Jan Fabre• Carmina Burana – Szegebi kortars balett• Dvanajst – Charles Simic• Dvanajst – Felicitas Hoppe• Dvanajst – Vikas Swarup• Dvanajst – Garry Kasparov• Koncert kosovskih glasbenikov
Zagreb{ki filharmoniki in Ivo Pogoreli} Ciciban poje in ple{e
Predstava Tobari
Gala ve~er baletnih zvezdSankt Peterburga
Konferenca ob obisku dalajlame
Vojna in mir, poklon
Tradicionalni koncert Toti big band
Koncert Dr‘avne kapele iz Weimarja Predstava Gardenia
Predstava Gora okrog tebe
Predstava Droge so me obdr‘ale pri ‘ivljenju
76
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Ostale prireditve v SNG MariborV okviru SNG Maribor• Novinarske konference• Predstavitev sezone• Klub ljubiteljev Opere in Baleta• Spremljevalni program FBS• Pogovori o predstavah
Koncerti• Koncert DGUM• Koncerti Maribor• Koncert Slovenske vojske• Koncert A. Vezonik• Koncert pevskega zbora Prve in Druge gimnazije Maribor• Koncert KUD Nove KBM• Koncert MPZ PRO Musica Maribor• Koncert KUD Po{ta• Koncert triptih: Festival Maribor• Etno ve~er z Vaskom Atanasovskim in Kvartetom Fegu{
Dobrodelne prireditve• Tadej To{ v ‘ivo• Koraki za korakce – Perpetum Jazzile
Drugi pri nas• Plesna izba – letna produkcija Avenija 25• Festival Maribor
Ostale prireditve
• Koncert Rade [erbed‘ija• Naj Maribor~an• Podelitev Bob leta• Sprejemi in prireditve sponzorjev• Proslava ob kulturnem prazniku• Iz prakse v prakso• Proslave in sprejemi MO Maribor• Sprejem za odli~njake• Mi{i~evi vodarski dnevi 2012• Slavnostna akademija ob prazniku MO Maribor• Slovesnost ob dr‘avnem prazniku• Dokumentarni film o Brunu Hartmanu• Gledali{ka delavnica za pred{olske otroke• Snegulj~ica• Kulturni dnevnik• Obmo~no sre~anje gledali{kih skupin• Koncert Big banda• Pogovor s Christopherjem Hamptonom• Pogovor z Jean-Claudom Carrièrom• Bellydance Evolution• Mirka, @ivka in Dadakice• Devetsto• Met Opera live HD• Podelitev Glazerjevih nagrad• Slavnostna akademija: Dru{tvo za srce in o‘ilje• Sve~anost ob 30-letnici delovanja Dru{tva za boj proti raku• Konferenca ob obisku dalajlame• Mojstrski te~aj s Patricio Stiles• Predstavitev knjige dr. H. Neubauerja• Kako je Bubi dobil krila – KD Center plesa• Obraz notranje mo~i: Slavnostna akademija za Slom{ka• Kulturni ve~er invalidov• Spominski dan generala Maistra in 20 let 72. brigade• Koncert Prifarskih muzikantov: Prifarci gremo v svet Bob leta 2011 Peter Bo{tjan~i~ Kako je Bubi dobil krila – KD Center plesa
Klub ljubiteljev Opere in BaletaPerpetum Jazzile
Rade [erbed‘ija
Vasko Atanasovski
Mirka, @ivka in Dadakice, plakat Pogovor s Christopherjem Hamptonom
Plesna izba – letna produkcija Avenija 25
Tadej To{ v ‘ivo
77
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
[tevilo predstav oz. prireditev [tevilo obiskovalcev
DRAMADRAMADRAMADRAMADRAMA• Lastne predstave 222 41.917
• Gostujo~i 14 3.024
FFFFFestival estival estival estival estival BBBBBor{tnikovo sre~anjeor{tnikovo sre~anjeor{tnikovo sre~anjeor{tnikovo sre~anjeor{tnikovo sre~anje 78 6.740
OPERA IN BALETOPERA IN BALETOPERA IN BALETOPERA IN BALETOPERA IN BALET• Operne predstave 58 49.828
• Baletne predstave 39 30.155
• Koncertna dejavnost 21 12.034
• Gostujo~i 7 4.373
MARMARMARMARMARIIIIIBOR 2BOR 2BOR 2BOR 2BOR 200000111112 - EP2 - EP2 - EP2 - EP2 - EPKKKKK 39 17.039
OSOSOSOSOSTTTTTALE PALE PALE PALE PALE PRRRRRIIIIIRRRRREDITEDITEDITEDITEDITVEVEVEVEVE 95 23.130
SkupajSkupajSkupajSkupajSkupaj 573 188.240
[tevilo dogodkov in obiskovalcev v letu 2012
78
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
4 OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV ZA LETO2012 IN PRIMERJAVA Z DOSE@ENIMI REZULTATI V LETU 2012
4.1 DOSE@ENI REZULTATI V LETU 2012
Cilje, ki smo si jih v SNG zastavili v letu 2012 s finan~nim na~rtom, smo v celoti izpolnili.V naslednji tabeli prikazujemo rezultate poslovanja v letu 2012 v primerjavi z dose‘enimirezultati v letu 2011 in s planom 2012.
Tabela1 Poslovni izid SNG Maribor (v EUR)
OPISOPISOPISOPISOPIS REALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJA PLANPLANPLANPLANPLAN REALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJA Struk. del.Struk. del.Struk. del.Struk. del.Struk. del.22222000001111111111 22222000001111122222 22222000001111122222 v %v %v %v %v %
1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 33333 44444 55555
I. PRIHODKII. PRIHODKII. PRIHODKII. PRIHODKII. PRIHODKI 1 1 1 1 13.53.53.53.53.548.4348.4348.4348.4348.4344444 111113.23.23.23.23.2222222.52.52.52.52.50000000000 1 1 1 1 13.13.13.13.13.1111114.34.34.34.34.32222288888 111110000000000
MIZK[ 11.622.537 11.155.000 11.193.801 85MOM 323.113 433.000 433.000 3Prih. iz nejav. virov 1.296.048 1.360.000 1.260.164 10Sponzorstva, donac. 291.642 260.000 205.659 2Finan~ni prihodki 234 500 1.803 0Drugi prihodki 4.906 4.000 2.950 0Prevred. posl. prih. 9.954 10.000 16.951 0
II. ODHODKIII. ODHODKIII. ODHODKIII. ODHODKIII. ODHODKI 111113.53.53.53.53.546.346.346.346.346.37777733333 111113.23.23.23.23.2222220.50.50.50.50.50000000000 111113.13.13.13.13.1111112.12.12.12.12.15555555555 111110000000000
Material 630.397 693.000 733.780 6Storitve 1.735.453 1.732.000 1.760.792 13Storitve-AH 1.497.436 1.450.000 1.413.320 11Stro{ki dela 9.619.621 9.272.500 9.134.108 70Amortizacija 0 0 0 0Rezervacije 0 0 0 0Drugi stro{ki 44.567 35.000 33.446 0Finan~ni odhodki 13.795 30.000 30.677 0Drugi odhodki 5.104 3.000 0 0Prevred. posl. odhodki 0 5.000 6.032 0
PRESE@EK PRIH.PRESE@EK PRIH.PRESE@EK PRIH.PRESE@EK PRIH.PRESE@EK PRIH. 2.06 2.06 2.06 2.06 2.0611111 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.1 2.1 2.1 2.1 2.17777733333
PRESE@EK ODH.PRESE@EK ODH.PRESE@EK ODH.PRESE@EK ODH.PRESE@EK ODH.
Davek od dohodkaDavek od dohodkaDavek od dohodkaDavek od dohodkaDavek od dohodka 1.61.61.61.61.61111133333 1.0001.0001.0001.0001.000 864864864864864
Prese‘ek prihodkov zPrese‘ek prihodkov zPrese‘ek prihodkov zPrese‘ek prihodkov zPrese‘ek prihodkov z upo{tevanjem davkaupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davka 448448448448448 1.0001.0001.0001.0001.000 1.3091.3091.3091.3091.309
Prese‘ek odhodkov zPrese‘ek odhodkov zPrese‘ek odhodkov zPrese‘ek odhodkov zPrese‘ek odhodkov zupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davka
79
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Poslovni izid je pozitiven in zna{a 1.309 EUR ciljanega pozitivnega poslovnega izida. Dose‘eniprihodki in odhodki dosegajo na~rtovane. V letu 2012 so bili dose‘eni prihodki v vi{ini13.114.328 EUR in ne presegajo na~rtovanih za leto 2012.
Odhodki v letu 2012 so bili dose‘eni v vi{ini 13.112.155 EUR in ne presegajo na~rtovanih.Ni‘ji odhodki glede na na~rtovane so predvsem odhodki iz naslova pla~ in avtorskihhonorarjev. Stro{ki materiala in storitev so nekoliko vi{ji od na~rtovanih.
Slika 1 Struktura prihodkov v letu 2012
Slika 2 Struktura odhodkov v letu 2012
80
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
4.2 ANALIZA DOSE@ENIH REZULTATOV POSLOVANJA
4.2.1 Splo{ne ugotovitve za doseganje prihodkov
• Poslovni rezultat v letu 2012 je pozitiven, in sicer je Slovensko narodno gledali{~e Mariborustvarilo 1.309 EUR pozitivne razlike med prihodki in odhodki. Program dela je v celotiizveden.
• MIZK[ je v letu 2012 financiral Slovensko narodno gledali{~e Maribor v vi{ini11.193.801 EUR oz. 3,7 % manj kot leto prej. V strukturi celotnega prihodkaSlovenskega narodnega gledali{~a Maribor v letu 2012 zna{a dele‘ MIZK[ 85 %.
• V letu 2012 je gledali{~e s prihodki iz nejavnih virov v primerjavi s programskimiprihodki MIZK[ vlagalo v program SNG Maribor v razmerju 39 : 61 Dele‘ prihodkoviz nejavnih virov in sponzorstva je manj{i, kar je posledica te‘ke finan~ne situacije vregiji.
4.2.2 Splo{ne ugotovitve za doseganje odhodkov
• Odhodki v letu 2012 so ni‘ji za 3,2 % v primerjavi z letom 2011.
• Razlika v dose‘enih odhodkih v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 izhaja predvsemiz naslova ni‘jih stro{kov dela in storitev – avtorskih honorarjev.
• Najvi{ji znesek v strukturi odhodkov predstavljajo stro{ki dela, ki zna{ajo 70 % vsehodhodkov. Ta strukturni dele‘ je v primerjavi z letom 2011 ostal enak.
81
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
4.3 SPLO[NE UGOTOVITVE
Slika 3 Primerjava prihodkov iz nejavnih virov z dele‘em programskih prihodkov MIZK[ v letu 2012
Primerjava prihodkov iz nejavnih virov z dele‘em programskih prihodkov MIZK[ po letih:
Leto SNG MIZK[
2009 55 % 45 %
2010 51 % 49 %
2011 47 % 53 %
2012 39 % 61 %
82
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Slika 4 Primerjava prihodkov iz nejavnih virov s prihodki MIZK[ v letu 2012
5 NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH IN NEPRI^AKOVANIHPOSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA
V letu 2012 sta se celotni program dela in financiranje delovanja javnega zavoda izvajala pofinan~nem na~rtu in programu dela za to leto.
6 OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU CILJEV V PRIMERJAVI ZDOSE@ENIMI CILJI IZ PORO^ILA PRETEKLEGA LETA
Poslovni izid je v skladu s kratkoro~nimi na~rti.V letu 2012 smo poslovanje racionalizirali na nivoju na~rtovanega.
83
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
7 OCENA GOSPODARNOSTI IN U^INKOVITOSTI POSLOVANJAGLEDE NA OPREDELJENE STANDARDE IN MERILA
V Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor zasledujemo in dosegamo vse standarde inmerila, kot jih predpisuje MIZK[.Prizadevamo si dosegati vedno vi{ji strukturni dele‘ prihodkov iz nejavnih virov v celotnemprihodku. Le-tega v zadnjih letih dosegamo in ta podatek je pomemben temelj za ocenjevanjena{e uspe{nosti. Prihodek iz nejavnih virov nam omogo~a izvajanje visokega nivojaumetni{kega izvajanja zastavljenega programa.
8 OCENA DELOVANJA SISTEMA NOTRANJEGA FINAN^NEGANADZORA – izjava (priloga)
V SNG Maribor obstajajo interna pravila in postopki delovanja v vseh delih poslovanja.Za finan~ni nadzor sta bila odgovorna pomo~nica direktorja za finan~ne zadeve in direktor,za nadzor nad poslovanjem pa direktor zavoda.
9 POJASNILA ZA PODRO^JA, NA KATERIH ZASTAVLJENI CILJINISO BILI DOSE@ENI, ZAKAJ NISO BILI DOSE@ENI
V celoti ni bil izpolnjen zastavljeni cilj o prehodu na projektno zaposlovanje umetnikov,predvsem zaradi obveznosti, ki bi v zvezi s tem nastale po delovni zakonodaji do zaposlenih.
10 OCENA U^INKOV POSLOVANJA POSREDNEGA UPORABNIKANA DRUGA PODRO^JA
Slovensko narodno gledali{~e Maribor je s svojo lastno produkcijo Drame, Opere, Baleta inFestivala Bor{tnikovo sre~anje osrednje kulturno sredi{~e severovzhodne Slovenije. Vsodelovanju z Evropsko prestolnico kulture – Maribor 2012 smo izvedli koprodukcijskeprojekte Drame, Opere, Baleta, simfoni~ne koncerte in projekte Festivala Bor{tnikovosre~anje ter na na{ih odrih s tehni~no podporo gostili veliko dogodkov v produkciji EPK.
84
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
11 DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA ININVESTICIJSKIH VLAGANJ
11.1 PORO^ILO O UPORABI SREDSTEV ZA INVESTICIJSKOVZDR@EVANJE IN NAKUP OPREME
Tabela 2 Investicijsko vzdr`evanje in nakup opreme v letu 2012
OPREMAOPREMAOPREMAOPREMAOPREMA DOBADOBADOBADOBADOBAVITELVITELVITELVITELVITELJJJJJ DDDDDAAAAATUTUTUTUTUM PM PM PM PM PLLLLLAAAAA^I^I^I^I^ILLLLL ZNESEKZNESEKZNESEKZNESEKZNESEK
I .I .I .I .I . RRRRREKEKEKEKEKONONONONONSSSSSTRTRTRTRTRUUUUUKKKKKCICICICICIJJJJJE IE IE IE IE IN ADN ADN ADN ADN ADAPTAPTAPTAPTAPTAAAAACICICICICIJJJJJEEEEE 0,000,000,000,000,00
II.II .I I .I I .I I . DROBDROBDROBDROBDROBNNNNNI II II II II INVENTNVENTNVENTNVENTNVENTARARARARAR 111110.70.70.70.70.742,542,542,542,542,566666 2 kom TV Philips Merkur 11. 12. 12 994,98 LCD TV Big Bang d. o. o. 29. 2. 12 298,49 tiskalnik Rolan 18. 4. 12 108,07 tab-ekran Horvat Gregor s. p. 11. 12. 12 200,59 ~inele a-due zildjan Dimitri~ Denis s. p. 8. 11. 12 300,00 pomivalni stroj-rekvizita Merkur 21. 11. 12 402,90 router Brbre-Namestnik Oto s. p. 31. 10. 12 110,00 ra~unalnik+server Brbre-Namestnik Oto s. p. 9. 11. 12 682,00 PC+office Brbre-Namestnik Oto s. p. 110,00 fotelj ergoline Poredo{ d. o. o. 5. 9. 12 206,16 scanner epson Mimovrste d. o. o. 9. 11. 12 374,32 scanner epson Mimovrste d. o. o. 9. 12. 12 349,47 samsung TV Big Bang d. o. o. 30. 4. 12 220,87 stol Antikvitete Lipovec 19. 10. 12 342,00 oddajnik+sprejemnik-4 kom Avc group 5. 6. 12 1.071,73 PC HP+office Brbre-Namestnik Oto s. p. 8. 8. 12 210,00 prenosnik Brbre-Namestnik Oto s. p. 31. 10. 12 230,00 oja~evalnik extron Avc group 12. 4. 12 690,13 transportni vozi~ki-6kom Prosigma d. o. o. 11. 7. 12 3.074,14 laser two channel Prostt d. o. o. 14. 12. 12 434,38 mikrofon za violino Lastra Company 11. 12. 12 332,33 III.III.III.III.III. AAAAAVDIOVDIOVDIOVDIOVDIO-----VIVIVIVIVIDEDEDEDEDEO OPO OPO OPO OPO OPRRRRREMAEMAEMAEMAEMA 4.634.634.634.634.631,1,1,1,1,7777711111 wings vioso dual channel-software Vioso gmbh 31. 10. 12 3.801,70 m-audio profire-audio interfac Audio pro d. o. o. 11. 12. 12 830,01
IVIVIVIVIV..... OPREMAOPREMAOPREMAOPREMAOPREMA 1.021,841.021,841.021,841.021,841.021,84pohi{tvo Lesnina 2. 10. 12 1.021,84
(v EUR)
85
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
VVVVV..... INFORMACIJSKI SISTEMINFORMACIJSKI SISTEMINFORMACIJSKI SISTEMINFORMACIJSKI SISTEMINFORMACIJSKI SISTEM 222229.19.19.19.19.18888877777,3,3,3,3,355555 licenca-potni nalogi Probit d. o. o. 20. 4. 12 1.422,05
prenosnik Lenovo ideapad Rolan 21. 3. 12 596,00 tiskalnik [pica 12. 10. 12 1.314,59 ra~unalnik MB
pro 150 qiuad-core EPL d. o. o. 11. 12. 12 1.975,07 komunikacijski sistem Telex Prostt d. o. o. 18. 4. 12 23.879,64 VI .VI .VI .VI .VI . APAPAPAPAPARARARARARAAAAATITITITITI 111115.75.75.75.75.7555550,020,020,020,020,02 LCD TV Big Bang d. o. o. 31. 5. 12 727,78 Extron oddajnik-sprejemnik AVC Group 12. 4. 12 1.076,95 Extron oddajnik-sprejemnik AVC Group 12. 4. 12 1.076,95 stereo snemalnik-Tascam AVC Group 26. 9. 12 947,20 meh~alec vode-2 kom diafit 28. 11. 12 1.506,83 prenosno sestavljivo
video platno AV Stumpfl gmbh 26. 4. 12 3.074,79 5 kom radijske postaje Ken lab d. o. o. 29. 10. 12 2.653,96 Pentax objektiv Foto Beseni~ar d. o. o. 2. 10. 12 1.860,49 objektiv et-dle 055 AVC Group 6. 9. 12 2.825,07
VII .VII .VII .VII .VII . INSTRUMENTIINSTRUMENTIINSTRUMENTIINSTRUMENTIINSTRUMENTI 0,000,000,000,000,00
SKUSKUSKUSKUSKUPPPPPAAAAAJ OPJ OPJ OPJ OPJ OPRRRRREDMEDMEDMEDMEDMEEEEETENA ITENA ITENA ITENA ITENA IN NN NN NN NN NEEEEEOPOPOPOPOPRRRRREDMEDMEDMEDMEDMEEEEETENA SRTENA SRTENA SRTENA SRTENA SREDSEDSEDSEDSEDSTTTTTVVVVVAAAAA 666661.31.31.31.31.3333333,483,483,483,483,48
86
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
11.2 ANALIZA KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE
KADROVSKO PORO^ILO ZA LETO 2012
Slovensko narodno gledali{~e Maribor zdru‘uje naslednje organizacijske enote: Drama,Opera, Balet, Festival Bor{tnikovo sre~anje, Tehnika ter Skupne slu‘be.Na dan 31. 12. 2012 je bilo v Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor 301 zaposlenih.Slovensko narodno gledali{~e Maribor je v letu 2012 izvajalo var~evalne ukrepe po navodilihMinistrstva za izobra‘evanje, znanost, kulturo in {port na vseh podro~jih delovanja in v skladuz dolo~ili Zakona za uravnote‘enje javnih financ zmanj{alo {tevilo zaposlenih. Zaposlene, kiso izpolnili pogoje za upokojitev in jim je iz tega razloga prenehalo delovno razmerje, smonadomestili zgolj v enem primeru.V letu 2012 je zato pri{lo do zni‘anja {tevila zaposlenih, predvsem zaradi upokojitev inodpovedi pogodb o zaposlitvi. [tevilo zaposlenih se je med letom sorazmerno spreminjalotudi zaradi porodni{kih in star{evskih dopustov, bolni{kih odsotnosti in invalidskih postopkov.
• OE DRAMAV Drami se je z upokojitvijo dramske igralke zmanj{alo {tevilo zaposlenih, saj nismo realiziralinadomestne zaposlitve.
• OE OPERAV Operi se je {tevilo zaposlenih ob~utno zmanj{alo predvsem zaradi upokojitev, nadomestnihzaposlitev pa nismo realizirali.
• OE BALETV Baletu se je {tevilo zaposlenih zmanj{alo zaradi upokojitve baletne plesalke.
• OE FESTIVAL BOR[TNIKOVO SRE^ANJEOrganizacija in izvedba festivala sta bili v letu 2012 izpeljani v sodelovanju z drugimi slu‘bami.
• OE TEHNIKAV Tehniki smo kljub pove~evanju {tevila zaposlenih z zdravstvenimi te‘avami uspeli zmanj{ati{tevilo vseh zaposlenih. Zaradi invalidskih postopkov smo bili prisiljeni v prestrukturiranjedela in delovnih mest.
• SKUPNE SLU@BEV Skupnih slu‘bah v letu 2012 ni bilo sprememb.
87
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
11.2.1 Sestava zaposlenih v Slovenskem narodnem gledali{~u na dan 31. 12. 2012
11.2.1.1 [tevilo zaposlenih po organizacijskih enotah
Tabela 3: [tevilo zaposlenih na dan 31. 12. 2012
Organizacijska enota [tevilo zaposlenih Odstotek
OE Drama 35 11,6
OE Opera 117 38,9
OE Balet 28 9,2
OE Festival Bor{tnikovo sre~anje 1 0,3
OE Tehnika 102 34,0
Skupne slu‘be 18 6,0
SKUPAJ 301 100
Slika 5: Odstotek zaposlenih na dan 31. 12. 2012
V OE Drama je bilo 35 zaposlenih, v OE Opera 117 zaposlenih, v OE Balet 28 zaposlenih,v OE Festival Bor{tnikovo sre~anje 1 zaposlen, v OE Tehnika 102 zaposlenih in v Skupnihslu‘bah 18 zaposlenih. Umetni{ki ansambli predstavljajo 60-odstotni dele‘ vseh zaposlenih.V primerjavi s preteklim letom gre za ob~utno zni‘anje vseh zaposlenih, kar je posledicasledenja var~evalnim ukrepom.
88
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
1.2.1.2 Sestava zaposlenih po statusu zaposlitve
Razlogi za sklenitev delovnega razmerja za dolo~en ~as so nadome{~anja odsotnosti zaradidalj{ih bolezni, porodni{kega in star{evskega dopusta, zaposlovanje tujcev in opravljanje dela,ki je vezano na izvedbo repertoarja oz. programa sezone.
Tabela 4: Sestava zaposlenih za nedolo~en/dolo~en ~as na dan 31. 12. 2012
Organizacijska [tevilo Nedolo~en Odstotek Dolo~en Odstotekenota zaposlenih ~as ~as
OE Drama 35 35 100,0 0 0,0
OE Opera 117 111 94,9 6 5,1
OE Balet 28 28 100,0 0 0,0
OE Festival
Bor{tnikovo sre~anje 1 1 100,0 0 0,0
OE Tehnika 102 99 97,1 3 2,9
Skupne slu‘be 18 18 100,0 0 0,0
SKUPAJ 301 292 97,0 9 3,0
Najve~ zaposlenih za dolo~en ~as je v OE Opera, kar je posledica dejstva, da je v tej organizacijskienoti zaposlenih najve~ tujcev, katerih zaposlitev je vezana na dovoljenja za zaposlitev.
Slika 6: Odstotek zaposlenih za nedolo~en/dolo~en ~as na dan 31. 12. 2012
Na dan 31. 12. 2012 je bilo 9 zaposlenih za dolo~en ~as, kar predstavlja 3-odstotni dele‘vseh zaposlenih v Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor.
89
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
11.2.1.3 Sestava zaposlenih po delovni dobi
Tabela 5: Sestava zaposlenih po delovni dobi na dan 31. 12. 2012
Delovna doba [tevilo zaposlenih Odstotekpod 10 let 45 15,0
od 10 do 20 let 82 27,2
od 20 do 30 let 85 28,2
od 30 do 40 let 88 29,3
nad 40 let 1 0,3
SKUPAJ 301 100
Slika 7: Odstotek zaposlenih po delovni dobi na dan 31. 12. 2012
Glede na delovno dobo so zaposleni razporejeni v pet skupin. V primerjavi s preteklim letomje zaznati zmanj{anje zaposlenih, ki imajo nad 40 let delovne dobe, kar je posledica uveljavitveZUJF. Tudi poslej predstavljajo najve~ji dele‘ zaposleni z delovno dobo od 30 do 40 let inpredstavljajo 30-odstotni dele‘ vseh zaposlenih.
90
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
11.2.1.4 Sestava zaposlenih po starosti
Tabela 6: Sestava zaposlenih po starosti na dan 31. 12. 2012
Starost OE OE OE OE Festival OE Skupne VsiDrama Opera Balet Bor{tnikovo Tehnika slu‘be zaposleni Odstotek
sre~anje
manj kot30 let 0 5 2 0 2 0 9 3,0
od 30do 40 let 13 30 15 0 24 5 87 28,9
od 40do 50 let 9 36 11 0 41 8 105 34,9
od 50do 60 let 8 35 0 1 32 5 81 26,9
nad60 let 5 11 0 0 3 0 19 6,3
SKUPAJ 35 117 28 1 102 18 301 100,0
Slika 8: Odstotek zaposlenih po starosti na dan 31. 12. 2012
Starostna struktura ka‘e na pribli‘no izena~enje v odstotkih med 30 do 40 in 50 do 60 letstarosti zaposlenih. Najve~ji dele‘ zaposlenih ima od 40 do 50 let in predstavljajo 35-odstotnidele‘ vseh zaposlenih.
91
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
11.2.1.5 Sestava zaposlenih po spolu
Tabela 7: Sestava zaposlenih po spolu na dan 31. 12. 2012
Organizacijska [tevilo Mo{ki Odstotek @enske Odstotekenota zaposlenihOE Drama 35 19 54,3 16 45,7
OE Opera 117 69 59,0 48 41,0
OE Balet 28 12 42,9 16 57,1OE FestivalBor{tnikovo sre~anje 1 0 0,0 1 100,0
OE Tehnika 102 69 67,6 33 32,4
Skupne slu‘be 18 4 22,2 14 77,8
SKUPAJ 301 173 57,5 128 42,5
Slika 9: Odstotek zaposlenih po spolu na dan 31. 12. 2012
Specifi~en delovni proces v gledali{~u se odra‘a tudi v dele‘u zaposlenih ‘ensk in mo{kih.Dele‘ zaposlenih ‘ensk v OE Tehnika je 32-odstoten. Sicer mo{ki predstavljajo 57-odstotnidele‘ vseh zaposlenih.
92
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
11.2.1.6 Zaposleni z omejeno delovno zmo‘nostjo
Tabela 8: Zaposleni z omejeno delovno zmo‘nostjo na dan 31. 12. 2012
Kategorije invalidnosti [tevilo zaposlenih
Invalid I. kategorije 1
Invalid III. kategorije 13
SKUPAJ 14
Dne 31. 12. 2012 je imelo 14 zaposlenih priznano omejeno delovno zmo‘nost. Od 14 jih jeimelo 13 priznano III. kategorijo invalidnosti in en zaposleni I. kategorijo invalidnosti. Enpostopek je {e v teku.
11.2.2 Napredovanja zaposlenih
Tabela 9: Napredovanje zaposlenih v letu 2012
Organizacijska enota Redno napredovanje Napredovanje v naziv
OE Drama 3 1
OE Opera 7 1
OE Balet 0
OE Festival
Bor{tnikovo sre~anje 0
OE Tehnika 18
Skupne slu‘be 0
SKUPAJ 28 2
93
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
V letu 2012 je napredovalo 30 zaposlenih, kar predstavlja 10-odstotni dele‘ vseh zaposlenih.V skladu s 163. ~lenom ZUJF zaposleni, ki so napredovali v letu 2012, pridobijo pravico dopla~e v skladu z vi{jim pla~nim razredom s 1. junijem 2013. Prav tako zaposleni, ki sonapredovali v naziv ali vi{ji naziv in niso pridobili pravice do pla~e v skladu s pridobljenimnazivom, pridobijo pravico do ustrezne pla~e s 1. junijem 2013.
11.2.3 Fluktuacija
V letu 2012 je prenehalo delovno razmerje 22 zaposlenim. Realizirali smo le 3 najnujnej{enadomestne zaposlitve v OE Tehnika, ki so bile nepogre{ljive za izvedbo programa in izvedenev skladu z dolo~ili ZUJF. Za preostalo {tevilo zmanj{anja zaposlenih pa smo ustrezno organiziralidelovni proces z namenom, da bomo {e naprej sledili cilju zmanj{anja {tevila zaposlenih.
11.2.3.1 Prenehanje delovnega razmerja po razlogih
Tabela 10: Razlogi prenehanja delovnega razmerja v letu 2012
Razlogi za prenehanje delovnega razmerja [tevilo zaposlenih Odstotek
Pisni sporazum o razveljavitvi pogodbe 7 31,8
Potek ~asa, za katerega je bila sklenjena pogodba 1 4,5
Upokojitev 14 63,7
SKUPAJ 22 100,0
Slika 10: Odstotek zaposlenih, ki so napredovali v letu 2012
94
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Slika 11: Razlogi prenehanja delovnega razmerja v letu 2012
V preglednici je prikazano {tevilo odhodov zaposlenih v letu 2012. Razlogi za prenehanjedelovnega razmerja so opredeljeni v skladu z dolo~bami Zakona o delovnih razmerjih inZUJF. Najve~ji dele‘ prenehanja delovnega razmerja v letu 2012 predstavljajo upokojitve.
11.2.3.2 Upokojitve
Tabela 11: Upokojitve v letu 2012
Vrsta upokojitve [tevilo Odstotek
Upokojitev 14 100,0
Invalidska upokojitev 0 0,0
SKUPAJ 14 100,0
V primerjavi s preteklim letom se je {tevilo upokojitev bistveno pove~alo zaradi sprejetezakonodaje. V letu 2011 so se upokojili 4 zaposleni, medtem ko so se je v letu 2012 upokojilo14 zaposlenih.
95
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
11.2.4 Bolni{ke odsotnosti zaposlenih
V letu 2012 je bilo v primerjavi z letom 2011 zaznati zmanj{anje zadr‘anosti od dela zaposlenihiz razloga bolni{ke odsotnosti. Leta 2011 je bilo obra~unanih 22.448 ur zadr‘anosti od dela,medtem ko je bilo v letu 2012 obra~unanih 19.064 ur zadr‘anosti od dela.
Tabela 12: Razlogi zadr‘anosti zaposlenih v letu 2012
Razlog zadr‘anosti Ure Odstotek
Boleznine do 30 dni 9.180 48,2
Boleznine nad 30 dni 3.376 17,7
Po{kodbe izven dela do 30 dni 1.452 7,6
Po{kodbe izven dela nad 30 dni 1.968 10,3
Po{kodbe pri delu do 30 dni 1.672 8,8
Po{kodbe pri delu nad 30 dni 1.112 5,8
Nega 304 1,6
SKUPAJ 19.064 100,0
Slika 12: Razlogi zadr‘anosti zaposlenih v letu 2012
V letu 2012 je bilo skupaj obra~unanih 19.064 ur zadr‘anosti od dela iz razloga bolni{keodsotnosti. Od tega najve~ji dele‘ predstavljajo zadr‘anosti od dela iz razloga bolezni do 30dni – 9.180 ur, kar predstavlja 48,2-odstotni dele‘ vseh zadr‘anosti od dela. Najmanj{i dele‘predstavljajo zadr‘anosti od dela iz razloga nege – 304 ure, kar predstavlja 1,6-odstotni dele‘vseh zadr‘anosti od dela.
96
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Tabela 13: Bolni{ke odsotnosti po mesecih v letu 2012
Mesec Ure Odstotek
Januar 1.820 9,5
Februar 2.416 12,7
Marec 2.976 15,6
April 2.320 12,2
Maj 2.076 10,9
Junij 1.332 7,0
Julij 560 2,9
Avgust 220 1,2
September 1.120 5,9
Oktober 1.624 8,5
November 1.356 7,1
December 1.244 6,5
SKUPAJ 19.064 100,0
Slika 13: Bolni{ke odsotnosti po mesecih v letu 2012
Iz preglednic je razvidno, da je bilo najve~ bolni{kih odsotnosti februarja, marca in aprila.Najmanj bolni{kih odsotnosti je bilo julija in avgusta.
97
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
11.2.4.1 Nadomestila bolni{kih odsotnosti
V letu 2012 je bilo v primerjavi z letom 2011 izpla~anih manj nadomestil bolni{kih odsotnosti.V letu 2011 je bilo izpla~anih skupaj 192.541,24 EUR nadomestil, medtem ko je bilo v letu2012 izpla~anih skupaj 171.790,99 EUR nadomestil. V letu 2012 je v primerjavi z letom2011 zaznati zmanj{anje izpla~anih nadomestil v breme ZZZS – refundacije. V primerjavi spreteklim letom pa je v letu 2012 zaznati pove~anje izpla~il nadomestil v breme SNG Maribor,kar ka‘e na porast bolni{kih odsotnosti do 30 dni. V letu 2011 je bilo izpla~anih 99.680,80EUR nadomestil v breme SNG Maribor, medtem ko je bilo v letu 2012 izpla~anih 108.372,07EUR nadomestil v breme SNG Maribor.
Tabela 14: Nadomestila bolni{kih odsotnosti v letu 2012
Organizacijska Boleznine nad 30 dni - Boleznine do 30 dni - SKUPAJenota refundacija ZZZS v breme SNG Maribor OE Drama 9.254,19 8.570,43 17.824,62 OE Opera 33.850,35 49.204,89 83.055,24solisti 4.214,17 12.895,42 17.109,59orkester 22.159,26 18.789,32 40.948,58zbor 7.476,92 17.520,15 24.997,07 OE Balet 4.028,12 2.550,78 6.578,90 OE Tehnika 16.286,26 46.189,44 62.475,70 Skupne slu‘be 0,00 1.856,53 1.856,53 SNG - SKUPAJ 63.418,92 108.372,07 171.790,99
98
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Slika 14: Nadomestila bolni{kih odsotnosti v letu 2012
V letu 2012 je bilo izpla~anih 171.790,99 EUR nadomestil bolni{kih odsotnosti, od tega jebilo 108.372,07 EUR izpla~anih nadomestil v breme SNG Maribor, nadomestila v vi{ini63.418,92 EUR, ki izhajajo iz boleznin nad 30 dni, pa smo dobili refundirana od Zavoda zazdravstveno zavarovanje R Slovenije.
Ambiciozno zastavljeni program Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor – Drama, Opera,Balet, Festival Bor{tnikovo sre~anje – bo zahteval vsakokratno prilagajanje organizacije inzaposlenosti glede na finan~ne zmo‘nosti in program umetni{kih enot. Zaradi tega bo pove~antrend v smeri racionalizacije delovnih procesov v soodvisnosti sredstev, zagotovljenih za program.
Dinami~ni program Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor bo zahteval ve~jo fleksibilnostpri zaposlovanju, kar bo zahtevalo vsakokratno prilagajanje organizacije in zaposlenosti gledena finan~ne zmo‘nosti in program umetni{kih enot. Potrebno {tevilo zaposlenih definiramoglede na programske vsebine za dolo~ena obdobja, vezana na mandat direktorja in umetni{kihvodij. Zaradi tega bo potreba po projektnem zaposlovanju in zaposlovanju za dolo~en ~asbistveno presegla dosedanjo prakso zaposlovanja za nedolo~en ~as. V bistvu bomo kadrezaposlovali prete‘no projektno, glede na potrebe in sredstva, ki bodo zagotovljena za program.
Danilo Ro{kerdirektor SNG Maribor
99
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Letno poro~ilo so pripraviliDanilo Ro{kerAleksandra HojnikJasna RuparAna VogrinAndreja HictalerAlenka SmoleNina Novkovi~Metka Lipov‘Darja ^i‘ekAlan Kav~i~Sandra Po‘unTja{a RibizelJanez Bosti~Jo‘e Vodu{ek
FotografijeArhiv SNG MariborArhiv FBSMediaspeedTiberiu MartaSandra Po‘unSimon Stojko FalkDamjan [varc
100
L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 2
Program financiraMinistrstvo za izobra‘evanje, znanost,kulturo in {port Republike Slovenije
Generalna pokroviteljicaGeneralna pokroviteljicaGeneralna pokroviteljicaGeneralna pokroviteljicaGeneralna pokroviteljicaSimfoni~nega ciklusaSimfoni~nega ciklusaSimfoni~nega ciklusaSimfoni~nega ciklusaSimfoni~nega ciklusa
Program sofinancirajoGeneralna pokrovitel j ica SNG MariborGeneralna pokrovitel j ica SNG MariborGeneralna pokrovitel j ica SNG MariborGeneralna pokrovitel j ica SNG MariborGeneralna pokrovitel j ica SNG Maribor Glavni pokrovi tel j Glavni pokrovi tel j Glavni pokrovi tel j Glavni pokrovi tel j Glavni pokrovi tel j BBBBBaletaa letaa letaa letaa leta
I n v e s t i n g i n a C u l t u r a lC u l t u r a lC u l t u r a lC u l t u r a lC u l t u r a l T o m o r r o w I n v e s t i r a n j e v k u l t u r n i k u l t u r n i k u l t u r n i k u l t u r n i k u l t u r n i j u t r i
