Embed Size (px)
Citation preview
Letno poročilo družbe Gorenje, d.d., in konsolidirano letno poročiloSkupine Gorenje.
Dovzetni za različnost,dovzetni za spremembe
lp 2003 Odličnost na vseh področjihposlovnega delovanja.
03
3
…Gorenje je eden vodilnih evropskihproizvajalcev gospodinjskih aparatov stehnično, tehnološko in poslovno odličnostjo…
...razume in razvijaodgovornost do kupcev,lastnikov, zaposlenih indo okolja...
lp 2003 …pripravljeno na nove poslovneizzive – z optimizmomin strategijo mednarodneodličnosti…
03
Vsebina
StranDosežki v letu 2003 4Pismo delničarjem 8Poročilo Nadzornega sveta 10
1. Splošni podatki 161.1. Dejavnost 161.2. Sestava Skupine 161.3. Organiziranost Skupine 181.4. Organi upravljanja in nadzorni organi 192. Poslovno poročilo 202.1. Vizija, poslanstvo, vrednote in strateški cilji 202.2. Gospodarske razmere in tržni položaj v letu 2003 212.3. Prodaja 232.4. Proizvodnja 302.5. Nabava 332.6. Razvoj 342.7. Naložbe 372.8. Upravljanje kakovosti 412.9. Ravnanje z zaposlenimi 422.10. Informatika in telekomunikacije 452.11. Finančno upravljanje 462.12. Upravljanje s tveganji 482.13. Odgovornost do okolja 492.14. Ustvarjanje vrednosti za lastnike 522.15. Načrti in pogoji delovanja v letu 2004 553. Računovodsko poročilo 603.1. Računovodske usmeritve 603.2. Računovodsko poročilo družbe Gorenje, d.d. 653.2.1. Računovodski izkazi družbe Gorenje, d.d. 653.2.2. Pojasnila k računovodskim izkazom 703.2.3. Ugotovitev in predlog uporabe bilančnega dobička 953.2.4. Poročilo revizorja 973.2.5. Računovodski kazalniki 983.2.6. Analiza uspešnosti poslovanja 993.3. Računovodsko poročilo Skupine Gorenje 1063.3.1. Sestava Skupine Gorenje 1063.3.2. Načela in postopki priprave konsolidiranih
računovodskih izkazov 1073.3.3. Konsolidirani računovodski izkazi 1113.3.4. Pojasnila k računovodskim izkazom 1383.3.5. Poročilo revizorja 1393.3.6. Računovodski kazalniki 1393.3.7. Analiza uspešnosti poslovanja 1393.4. Povzetek računovodskih izkazov Skupine Gorenje
v skladu z MSRP 143Organizacijska shema Skupine Gorenje 147Predstavitev družb Skupine Gorenje 148
4 5
1999 2000 2001 2002 2003
Čisti prihodki od prodaje v mio SIT Produktivnost v '000 SIT
Naložbe/ČP od prodaje
Čista dobičkonosnost prihodkov v %
111.876
250.000
200.000
150.000
100.000
50.000
0
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
16.834
Dosežki v letu 2003
Kakovostna rast obsegaposlovanja Skupine Gorenje je...
Legenda:Produktivnost = Čisti prihodki od prodaje/povprečnoštevilo zaposlenih
Legenda:Čista obratna sredstva = Gibljiva sredstva – dolgoročne poslovne terjatve + aktivne časovnerazmejitve – (kratkoročne poslovne obveznosti +pasivne časovne razmejitve)
Legenda:Naložbe = Naložbe v opredmetena in nepredmetenadolgoročna sredstvaNaložbe/Čisti prihodki od prodaje = Naložbe v opredmetena in nepredmetena dolgoročna sredstva/ČP od prodaje
Legenda:Dodana vrednost = Kosmati donos iz poslovanja – stroški blaga, materiala in storitev – drugi poslovniodhodkiDodana vrednost/Zaposlenega = Dodana vrednost/povprečno število zaposlenih
Legenda:Kosmati denarni tok = Poslovni izid iz poslovanja +amortizacija
Legenda:Čista dobičkonosnost prihodkov = Čista poslovni izid/čisti prihodki od prodaje
...ob posodobitvi proizvodnihin prodajnih zmogljivosti...
...vodila k večji sposobnostiustvarjanja dodane vrednosti,...
...kar se je odrazilo tudi v rastičistega poslovnega izida.
18.422
132.438
160.531
19.491 181.518
21.082196.23121.455
1999 2000 2001 2002 2003
Naložbe v mio SIT
9.582
9 %
11 %
13.977 13.674
9 %
15.126
25.26113 %
Dodana vrednost/Zaposlenega v '000 SIT
1999 2000 2001 2002 2003
Dodana vrednost v mio SIT
28.735
4.3244.740
34.074
39.920
4.847
47.649
5.534
54.090
5.914
1999 2000 2001 2002 2003
Čisti poslovni izid v mio SIT
2.517
2,1 % 2,1 %
2.736
+17 %
3.344
4.126
4.747
2,4 %
2,3 %2,3 %
Obsežne naložbe tervečji obseg poslovanjaso vodile k rasti sredstev,...
...kapitalska sestava Skupinepa ostaja trdna,...
...zaradi visoke finančne močiin rastoče sposobnostiustvarjanja denarnih tokoviz poslovanja.
+15 %
8 %
Kosmati denarni tok/čisti prihodki od prodaje %
1999 2000 2001 2002 2003
Kosmati denarni tok v mio SIT
8.046
18.000
15.000
12.000
9.000
6.000
3.000
0
10 %
8 %
6 %
4 %
2%
0
7,2 % 7,0 %
9.307
12.360
7,7 % 7,7 %
14.033
16.939
8,6 %
v mio SIT
18.528
120.000100.00080.00060.00040.00020.0000
Kapital Rezervacije Finančne obveznosti
5.454
2003
2002
2001
2000
199936.997
24.1427.34742.910
29.93510.14950.512
35.65910.84455.239
46.8798.941 +13 % +26 %58.902
v mio SIT
60.495
120.000100.00080.00060.00040.00020.0000
Stalna sredstva Čista obratna sredstva Skupaj
24.984
2003
2002
2001
2000
1999
73.95928.76745.192
89.81234.02555.787
101.36935.11466.255
114.43432.295+7 % +17 %82.139
Opombe:Vsi prikazani podatki se nanašajo na Skupino Gorenje.Vsi prikazani podatki so izraženi v mio SIT, če ni drugače navedeno.V grafih prikazani odstotki rasti predstavljajo povprečno letno rast posameznih kategorij v obdobju 1999–2003.
+12 %
35.511
+ 23 %
+20 %+17 %
+8 %
+27 %
+6 %
2,5 %
2,4 %
2,3 %
2,2 %
2,1 %
2,0 %
1,9 %
0 %
7.000
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
0
14 %
12 %
10 %
8 %
6 %
4 %
2 %
0 %
30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
60.000
50.000
40.000
30.000
20.000
10.000
0
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
0
7
JulijGorenje Zagreb d.o.o., je odprlo
nov razstavno-prodajni centerv Zagrebu.
17. julija je dolgoletni predsednikUprave Jože Stanič simbolično izročilključ vodenja novemu predsedniku,mag. Franju Bobincu.
6
FebruarObisk ministrice za gospodarstvo
dr. Teje Petrin in predstavitev razvojaSkupine Gorenje v zadnjih letih ternačrtov za prihodnost, zlasti ciljevdelovanja »Inovacijskega centra zaprenos znanja« ter »Bele knjigemanagementa znanja«.
Minister za šolstvo, znanost in športdr. Slavko Gaber je obiskal Gorenje,d.d., z namenom povezovanjaznanosti in gospodarstva za vzpod-bujanje vpisov za naravoslovne intehnične študije.
V centralni čistilni napravi Gorenja,d.d., je potekala zadnja obnovitvenafaza.
Revija Marketing magazin jeGorenju, d.d., podelila nagrado »zlatiMM« za novoletne čestitke terdiplomo »zlati MM« za Letno poročilo2002.
MarecUprava družbe Gorenje, d.d., je
predstavila poslovne rezultate leta2002, načrte za leto 2003 in projektuvedbe poslovno-informacijskegasistema SAP.
Nadzorni svet Gorenja, d.d., jeimenoval mandatarja za sestavoUprave v novem mandatu, mag.Franja Bobinca.
AprilV Hotelu Paka je potekala slovesna
podelitev diplom udeležencem14. generacije Managerske akademijeSkupine Gorenje.
V programu Kuhalni aparati družbeGorenje, d.d., so zaključili projektrazvoja nove generacije vgradnihkuhalnih aparatov.
AvgustV programu pralno-sušilnih aparatov
družbe Gorenje, d.d., se je pričelaserijska proizvodnja sušilnikov perilapo oblikovalskih zahtevah nemškegakupca.
Obratovati je začela nova tovarnastiroporne embalaže v Velenju.
SeptemberSkupina Gorenje se je na
36. mednarodnem obrtnem sejmuv Celju predstavila z linijami Alux,Pininfarina in Metalic ter ostalimiizdelki.
Na sejmu »Futura« v Salzburgu,Avstrija, so bile predstavljene novedesign produktne linije Gorenja,d.d., avstrijski javnosti.
Zaključek projekta nove tovarnePlastike.
Začetek procesov načrtovanja zaleto 2004.
OktoberV Ljubljani je pričela delovati nova
poslovna enota družbe GorenjaIndop, d.o.o., ki se ukvarja zrazvojem, projektiranjem in trženjemskladiščnih in transportnih sistemov.
Gorenju Orodjarni, d.o.o., jeSavinjsko-šaleška območnagospodarska zbornica podelilapriznanje za najbolj urejeno podjetjev kategoriji velikih podjetij.
Na oglaševalskem festivalu Zlatiboben v Portorožu in Piranu jeGorenje, d.d., dobilo »zlato paličico«za spletno stran linije Alux, ki jo jeizdelala agencija Profano/Futura.
MajInštitut Učeče se podjetje iz
Ljubljane je Gorenju, d.d., že tretjičzapovrstjo podelil priznanje »Na potik učečemu se podjetju«.
Na mednarodnem sejmu tehnike intehničnih dosežkov v Beogradu jeGorenje, d.d., dobilo »grand prix« zanajboljšo promocijo.
Aktiv novinarjev v podjetjih inzavodih je v okviru priznanj »Zlatopero« Gorenju, d.d., podelil diplomiza tretje mesto v kategoriji časopisovza interni časopis »Pika na G« in četrtomesto v kategoriji biltenov za »Črnona belem«.
Predstavništvo Gorenje Ukrajina jeskupaj s poslovnim partnerjem odprlonovo trgovino v Kijevu.
Družba Gorenje Indop, d.o.o., jeobeležila deseto obletnico svojegadelovanja.
JunijNadzorni svet Gorenja, d.d., je
3. junija imenoval novo petčlanskoUpravo, ki ji je mandat začel teči18.07.2003.
Gorenje Orodjarna, d.o.o, jeproslavilo deseto obletnico obstoja,Gorenje Gostinstvo, d.o.o., pa petoobletnico prenove in ponovne otvoritveHotela Paka.
Gorenje Notranja oprema, d.d.,je odprla prenovljene prostorerazstavno-prodajnega centrav Mariboru.
Časopisna hiša Finance je Gorenju,d.d., podelila 4. mesto mednajboljšimi letnimi poročili za leto2002.
Divizija notranje opreme se jepredstavila na »Ambienti«,mednarodnem sejmu pohištva,notranje opreme in spremljajočeindustrije v Zagrebu.
NovemberNa 14. ljubljanskem pohištvenem
sejmu se je med 300 razstavljalcipredstavila tudi divizija notranjeopreme s proizvodi Gorenja Notranjeopreme, d.d., in gospodinjskimiaparati.
V Portorožu je bila slovesnaprireditev, na kateri je revija»Gospodarski vestnik« skupajz Ekološkim razvojnim skladom RSv okviru projekta EKO 2003 Gorenju,d.d., podelila nagrado za okoljuprijazno podjetje.
DecemberZaključek projekta gradnje novega
logističnega centra NAVIS, ki je začeldelovati 05.01.2004.
Pomembnejši dogodki v letu 2003
JanuarDr. Vlado Dimovski, minister za
delo, družino in socialne zadeve, jeobiskal Gorenje I.P.C., d.o.o.
V Bukarešti je bila predstavljenalinija ALUX in poslovni načrti zaromunski trg. Predstavitve se jeudeležilo skoraj sto poslovnežev iz39 trgovskih podjetij.
Otvoritev novega predstavništvav Španiji.
8
Preteklo poslovno leto smo v Gorenjuzaključili uspešno, čeprav so bilegospodarske razmere na trgih Evrop-ske unije in drugih trgih delovanjaSkupine Gorenje izjemno težke.Takšen gospodarski položaj je bilpredvsem posledica nizke stopnjegospodarske rasti, neugodnih medva-lutnih razmerij dveh največjih svetovnihgospodarstev, Združenih državAmerike in Evrope, in težkegapolitičnega položaja, ki so gapovzročili nevarnost terorizma inlokalni vojaški spori. Že tako težakpoložaj je slabšala kriza v gradbenemsektorju in zadržanost potrošnikovzaradi nastalega gospodarskega inpolitičnega ozračja, oboje pa močnovpliva na dinamiko nakupov trajnihpotrošnih dobrin, kamor spadajo tudigospodinjski aparati in drugi izdelkiza dom.
Industrijo gospodinjskih aparatovprištevamo med zrele industrijskepanoge, kjer so učinki globalizacijeizraziti tako na proizvodni kot naprodajni strani. V izredno zahtevnemokolju obvladuje Gorenje okoli štiriodstotke evropskega trga velikihgospodinjskih aparatov. V zadnjihletih je dosegalo eno najvišjih stopenjrasti v panogi in tudi z vidikadobičkonosnosti učinkovito zmanj-ševalo zaostanek za vodilnimikonkurenti v panogi. Kljub slabenjutrga gospodinjskih aparatov jeSkupina Gorenje v letu 2003zabeležila 8,1 odstotno rast čistihprihodkov od prodaje glede na letopoprej in čisti poslovni izid v višini4.747 mio SIT, kar predstavlja15,1 odstotno rast glede na leto 2002.
Moj pogled in pogled poslovodstvaGorenja je usmerjen v prihodnost.Članstvo v Evropski uniji je izziv prvevrste in za naslednja leta prav gotovotemeljni vzvod sprememb v domačemgospodarstvu. Ugled Slovenije kotdržave članice bo zagotovo pozitivnovplival na ugled naših družb inblagovnih znamk. Tudi Gorenje jev tem trenutku v razvojno izredno
pomembnem in prelomnem obdobju.Kljub dejstvu, da v dežele Evropskeunije izvozi več kot polovico lastneproizvodnje in ima tam odličnoposlovno infrastrukturo, bo Evropskaunija pomembno vplivala na njegovoposlovanje.
Zaradi večje preglednosti trga,razvoja vseevropske distribucije terzmanjševanja števila blagovnih znamkna trgih se bo tudi za Gorenjepovečala potreba po močni,vseevropski in enotno pozicioniraniblagovni znamki. Cenovna instroškovna konkurenčnost, inovativnostpri razvoju novih izdelkov, izvirno invrhunsko oblikovanje ter učinkovitaorganizacijska struktura bodo polegmočne blagovne znamke ključnidejavniki uspeha. Našteto bopotrebno doseči tudi zaradiposlabšanja pogojev poslovanjaz nekaterimi državami jugo-vzhodneEvrope zaradi povečanja carinskihdajatev v Makedoniji, v Bosni inHercegovini ter na Hrvaškem.
Leto 2004 mora torej zaznamovatikakovostna poslovna rast, ki pomeniučinkovito uvajanje novih generacijizdelkov na naša tržišča, nadaljnjoširitev trgov, rast produktivnosti,povečevanje učinkovitosti izrabesredstev ter selektivna vlaganjav razvoj in prepoznavnost blagovnihznamk. Ker izdelujemo izdelke zapotrošnika ob izredno močnikonkurenci, bomo nadaljevali uvajanjein trženje novih generacij izdelkov,ki bodo prinesli inovativne novosti zakončne uporabnike ter utrdili naš tržnipoložaj. Ob vseh poslovnihpriložnostih in željah po doseganjuvisoko zastavljenih ciljev pa moramoostati trdno na tleh. Delo s kupci in zakupce je in ostaja naša prva naloga innaš osnovni izziv. To je tista prednostGorenja, ki je odlikovala Gorenjev preteklosti in ga mora tudiv prihodnosti.
Pismo delničarjem
9
Gorenje razpolaga z velikimbogastvom v pestrosti in raznolikostitržišč, kar se odraža v višji stopnjikompleksnosti proizvodnje inposlovanja poslovnega sistema. Ravnozaradi tega je obvladovanje vsehposlovnih procesov izjemnegapomena. Kar pa je še pomembnejše,Gorenje razpolaga z izjemnimčloveškim kapitalom, ki ga odlikujeizredna pestrost in pripadnostkolektivu. Zato želimo v Gorenju v čimvečji meri približati dostopnost znanjavsem zaposlenim, razvijati lastnekadre in biti odprti za najsposobnejšestrokovnjake iz domačega inmednarodnega okolja. Vse toz namenom krepitve konkurenčnihsposobnosti, nadaljnje poslovne rasti,povečevanja dodane vrednosti,stroškovnega optimiranja in možnostinaglega odzivanja na nove poslovnepriložnosti.Zato ni nič nenavadnega,da postavljamo v samo središčekratkoročnih in dolgoročnih strateškihusmeritev in ciljev, zaposlene, skrbza njihovo zdravje, počutje,vključenost v korporacijsko kulturoGorenja in strokovno usposabljanje.
Ob tej priložnosti se želim zahvalititudi članom Nadzornega svetadružbe Gorenje, d.d., za strokovnoin korektno sodelovanje ter za njihovprispevek k uspešnosti in razvojudružbe.
Prepričan sem, da bo SkupinaGorenje s svojim odličnim kolektivomtako kot v preteklosti tudi v prihodnjihletih uspešno premagovala izzive vsetežjega gospodarskega okolja ters povečevanjem ključnih konkurenčnihsposobnosti utrdila svoje položaje navseh trgih delovanja in še izboljšalaraven svoje poslovne uspešnosti.
Za vašo podporo in zaupanje,spoštovani delničarji, se vam iskrenozahvaljujem!
Franjo BobinacPredsednik Uprave
Spoštovani delničarji!
Nadzorni svet mi je v pomladanskihmesecih lanskega leta zaupalmandat za sestavo nove Uprave, kije z delom pričela 18. julija 2003.Ob sestavljanju vodstva sem skušaluravnotežiti izkušnjo in mladostnitalent, teoretično in izvedbenostrokovno znanje, kontinuiteto innove poglede na delovanje in razvojSkupine Gorenje. Z imenovanjemnove, petčlanske Uprave, je Gorenje doživelo še zadnjo fazogeneracijske menjave poslovodstvain vesel sem, da smo s tem ustvarilitemelje in pogoje za nadaljevanjedinamičnega razvoja celotnegaposlovnega sistema.
Uprava družbe je Nadzornemu svetupredložila v sprejem revidirano Letnoporočilo 2003 dne 23.04.2004.Nadzorni svet je Letno poročiloobravnaval na seji dne 05.05.2004.Letnemu poročilu je bilo priloženo tudiPoročilo o revidiranju računovodskihizkazov družbe Gorenje, d.d. inPoročilo o revidiranju konsolidiranihračunovodskih izkazov SkupineGorenje.
Revidiranje računovodskih izkazovin konsolidiranih računovodskihizkazov je opravila revizijska družbaKPMG Slovenija, d.o.o. Revidiranjeje bilo opravljeno tudi v vseh družbahSkupine Gorenje. Nadzornemusvetu je v zvezi s potekom revidiranjaporočal pooblaščeni revizor.Pozitivno mnenje k računovodskimizkazom so pridobila vsa revidiranapodjetja, zato je revizijska družbalahko izdala pozitivno mnenjetudi k skupinskim računovodskimizkazom, pripravljenih tako v skladus slovenskimi računovodskimistandardi kot v skladu z mednarodni-mi standardi računovodskegaporočanja.
Revizijska družba je dne 20.04.2004podala pozitivno mnenje k Letnemuporočilu Gorenja, d.d. inkonsolidiranemu letnemu poročiluSkupine Gorenje.
Pri preveritvi predloženega Letnegaporočila za leto 2003 je Nadzornisvet upošteval, da je:
družba v letu 2003 dosegla ključnekategorije gospodarskega načrta;
Nadzorni svet potrdil predlaganorazporeditev čistega dobička za leto2003 in oblikovanje bilančnegadobička v okviru pristojnosti Upravein Nadzornega sveta;
revizijska družba podala pozitivnomnenje k Letnemu poročilu za 2003,pri čemer na poročilo revizorjaNadzorni svet ni imel pripomb;
Nadzorni svet redno spremljalvodenje in poslovanje družbein Skupine Gorenje ter tekočespremljal poslovnoizidno, finančnoin premoženjsko stanje.
Nadzorni svet je ugotovil, da je Letnoporočilo za leto 2003 sestavljenojasno, pregledno in v skladu z določilizakona o gospodarskih družbah(ZGD) in veljavnimi računovodskimistandardi. Letno poročilo izkazujeresničen in pošten prikaz premoženja,obveznosti, finančnega položajain poslovnega izida ter izkazujepošten prikaz razvoja poslovanjain poslovnega položaja družbein Skupine Gorenje.
Zaradi vseh navedenih ugotovitevje Nadzorni svet na seji dne05.05.2004 sprejel Letno poročilodružbe Gorenje, d.d., in konsolidiranoletno poročilo Skupine Gorenje za leto2003 kot mu ga je predložila Uprava.
11
Nadzorni svet je v letu 2003poslovanje družbe Gorenje, d.d.,in Skupine Gorenje nadziral v okvirupooblastil in pristojnosti, določenihz zakonskimi predpisi in statutomdružbe.
Nadzorni svet, ki šteje 10 članov, jev drugi polovici leta deloval z enimčlanom manj, saj je Anton Majzelj dne11.06.2003 po izteku roka, ki je šedopuščal možnost razširitve dnevnegareda skupščine delničarjev, obvestilpredsednika Nadzornega sveta, daodstopa s funkcije člana Nadzornegasveta. O odstopu je predsednikskupščine obvestil delničarje prisotnena skupščini delničarjev dne20.06.2003. S tem je bil odstopnotificiran s pravnim učinkom na dan11.06.2003 in objavljen skupajs sklepi skupščine delničarjev.
Nadzorni svet je med letom posvečalnajveč pozornosti poslovnemu infinančnemu razvoju Skupine Gorenjes krovno družbo, pomembnimposlovnim dogodkom ter uresničevan-ju splošnih strateških in poslovnihusmeritev. Uprava družbe jeNadzornemu svetu četrtletno poročalao tekočih poslovnih dosežkih inpremoženjskem stanju SkupineGorenje in krovne družbe, o tekočiinvesticijski dejavnosti, pridobivanjufinančnih virov in izvrševanju sprejetihsklepov Nadzornega sveta. V skladuz ustaljeno prakso je Nadzorni svetgospodarski načrt krovne družbein Skupine Gorenje sprejel že predzačetkom poslovnega leta v decembru2002. S tem je bil določen okvirposlovnih dejavnosti in cilji za leto2003, katerih izpolnjevanje jespremljal med letom. V decembru2003 pa je kot običajno zadnjo sejonamenil sprejemanju gospodarskeganačrta za leto 2004. Tako jeNadzorni svet v letu 2003 opravilsedem sej, od katerih je eno opravilkorespondenčno.
V letu 2003 se je Nadzorni svet srečalz eno svojih najzahtevnejših nalog,imenovanjem Uprave za naslednjepetletno mandatno obdobje.Predsednik Uprave Jože Staničje Nadzorni svet na 5. seji, dne28.03.2004, seznanil s bližajočimse iztekom mandata Uprave, hkratipa je Nadzorni svet seznanil, da nenamerava kandidirati za novomandatno obdobje, ker se nameravaupokojiti. Nadzorni svet je po tehtnipresoji za mandatarja za sestavoUprave v novem mandatu imenovalFranja Bobinca, ki je bil član Upraveza področje prodaje in marketinga.
Mandatar je Nadzornemu svetupredstavil program bodočega razvojakrovne družbe in Skupine Gorenje inpredlog sestave Uprave za novomandatno obdobje na 8.seji, dne03.06.2003. Nadzorni svet je sprejel
predlog sestave Uprave in Upravotudi imenoval z nastopom mandatadne 18.07.2003. V pet članskoUpravo sta bila za področjiorganizacije in kadrov ter razvojain kakovosti imenovana dva članaz izkušnjami v Gorenju, od katerih jeeden bil član Uprave že v prejšnjemmandatnem obdobju, dva novoimenovana člana za področje financin ekonomike ter komerciale inmarketinga pa sta nova. Kombinacijakontinuitete, svežine in mednarodnihizkušenj v Upravi je dobra osnova zauspešno vodenje Gorenjav prihodnjem obdobju. Gorenje je doseglo ključne poslovnecilje tudi v letu 2003. Nadzorni svetje na osnovi poznavanja tržnegapoložaja in rezultatov poslovanjaocenil, da sta Skupina Gorenje inkrovna družba poslovali uspešno.Nadaljeval se je trend rasti značilenza preteklo obdobje. To kaže tudi napravilnost usmeritev poslovodstvaglede preteklih vlaganj v povečanjeproizvodnih zmogljivosti, v nenehenrazvoj izdelkov z novimi funkcijami,ki so potrošniku všečni tudi na pogledin glede vlaganj v lastno blagovnoznamko. Poleg tega se je potrdilauspešnost razvoja mreže prodajnihpodjetij na evropskih trgih insposobnost prilagajanja spremenjenimtržnim razmeram. Velik je prispevekzaposlenih, ki z znanjem in izkušnjamiter pripadnostjo kolektivupredstavljajo veliko konkurenčnoprednost.Poleg ocenjevanja in nadziranjadoseganja ciljev je Nadzorni svetspremljal tudi delovanje mehanizmovnotranjega nadzora in izpolnjevanjedogovorjenih standardov poročanjav primerjavi s slovenskimi in tudimednarodnimi standardi računovod-skega poročanja. Gorenje je že v letu2003 poročalo o četrtletnih poslovnihrezultatih in s tem presegalo veljavnestandarde poročanja. Posebnopozornost je ob spremljanju innadzoru poslovanja namenjal tudiobvladovanju vseh vrst tveganj.
10
Poročilo Nadzornega sveta
Spoštovani delničarji! 1. Delovanje Nadzornega sveta 2. Letno poročilo
12 13
Poslovanje Skupine Gorenje v obdobju1999–2003 v številkah
Čisti dobiček leta 2003 je znašal4.781.850.189,86 SIT in se jeuporabil za oblikovanje statutarnihrezerv v višini 478.185.018,98 SITin drugih rezerv iz dobička v višini2.151.832.585,44 SIT. V bilančnidobiček leta 2003 so bile sproščenedruge rezerve iz dobička v višini2.334.141.336,00 SIT, ki so bileoblikovane iz čistega dobička leta1997. Nadzorni svet je soglašalz oblikovanjem in predlogom uporabebilančnega dobička.
Bilančni dobiček družbe Gorenje, d.d.,za leto 2003 znaša6.529.417.497,94 SIT in izvira:
iz čistega dobička leta 2003 v višini2.151.832.585,44 SIT,
iz čistega dobička leta 2002 v višini1.658.217.119,70 SIT,
iz čistega dobička leta 2001 v višini356.051.481,80 SIT,
iz čistega dobička leta 1998 v višini29.174.975,00 SIT,
iz čistega dobička leta 1997 v višini2.334.141.336,00 SIT.
Uprava in Nadzorni svet skupščinidelničarjev predlagata, da se bilančnidobiček za poslovno leto 2003v višini 6.529.417.497,94 SIT uporabiza naslednje namene:
del bilančnega dobička v višini1.220.000.000,00 SIT, ki izvira izčistega dobička leta 1997, se uporabiza izplačilo dividend delničarjemv višini 100,00 SIT bruto na delnico;
del bilančnega dobička v višini4.166.101.186,94 SIT, ki izviraiz čistega dobička leta 2001, 2002in 2003, se uporabi za oblikovanjedrugih rezerv iz dobička;
preostanek bilančnega dobičkav višini 1.143.316.311,00, ki izviraiz čistega dobička leta 1997 in 1998,ostane nerazporejen.
Nadzorni svet je pri odločitviupošteval sprejeto politiko uporabe
dobička, ki se podreja razvojnemukonceptu Gorenja in interesomdelničarjev za dolgoročno povečanjevrednosti delnice. Zato je soglašalz oblikovanjem in predlogom uporabebilančnega dobička za leto 2003.Hkrati pa predlaga Skupščinidelničarjev, da Upravi podelirazrešnico za poslovanje v letu 2003.
To poročilo je Nadzorni svet izdelalv skladu z določbami 274.a členaZakona o gospodarskih družbah in jenamenjeno Skupščini delničarjev.
mag. Marko VoljčPredsednik Nadzornega sveta
3. Uporaba čistega dobička ter oblikovanje in uporababilančnega dobička
v mio SIT oz. kot je navedeno2003 2002 2001 2000 1999
IIzz iizzkkaazzaa ppoosslloovvnneeggaa iizziiddaaČisti prihodki od prodaje 196.231 181.518 160.531 132.438 111.876Kosmati donos iz poslovanja 203.691 185.391 163.137 137.101 114.886Dodana vrednost 54.090 47.649 39.920 34.074 28.735Poslovni izid iz poslovanja 7.532 5.171 4.789 3.477 3.235% v kosmatem donosu iz poslovanja 3,7% 2,8% 2,9% 2,5% 2,8%Čisti poslovni izid 4.747 4.126 3.344 2.736 2.517% v kosmatem donosu iz poslovanja 2,3% 2,2% 2,0% 2,0% 2,2%Čista dobičkonosnost kapitala 8,7% 8,2% 7,4% 7,4% 7,9%Čista donosnost sredstev 4,7% 4,6% 4,7% 4,6% 4,5%Čista dobičkonosnost prihodkov 2,4% 2,3% 2,1% 2,1% 2,3%
IIzz bbiillaannccee ssttaannjjaa ((nnaa ddaann 3311..1122..))Sredstva 161.440 139.884 121.984 102.431 82.803Kapital 58.902 55.239 50.512 42.910 36.997% v virih sredstev 36,5% 39,5% 41,4% 41,9% 44,7%Naložbe v opredmetena sredstvain neopredmetena dologoročna sredstva 25.261 15.126 13.674 13.977 9.582
ZZaappoosslleenniiPovprečno število zaposlenih 9.146 8.610 8.236 7.189 6.646Število zaposlenih na dan 31.12. 9.427 8.772 8.186 7.386 6.691
DDeellnniiccee ddrruužžbbee GGoorreennjjee,, dd..dd..Knjigovodska vrednost delnice (SIT) 4.793 4.497 3.939 3.508 3.005Enotni tečaj delnice na dan 31.12. (SIT) 4.918 4.407 2.221 2.155 2.350Izplačana dividenda na delnico (SIT) 95 80 70 – –Kapitalski donos 12,0% 98,4% 3,1% –9,1% 33,0%Dividendni donos 2,2% 1,8% 3,3% – –Skupni donos 14,2% 100,2% 6,4% –9,1% 33,0%
Drago BahunČlan Uprave za področjeorganizacije in kadrov
Žiga DebeljakČlan Uprave za področjefinanc in ekonomike
Franc KošecČlan Uprave za področjerazvoja in kakovosti
Andrej VizjakČlan Uprave za področjekomerciale in marketinga
Franjo BobinacPredsednik Uprave
1716
Splošni podatki1.
Firma:Gorenje, gospodinjskiaparati, d.d.
Datum vpisa v sodniregister: 31.12.1997
Skrajšano ime firme: Gorenje, d.d.
Sedež:Velenje, Partizanska 12
Divizija gospodinjskih aparatovDivizija notranje opremeDivizija toplotne in strojne opremeDivizija storitevDivizija energetike in varstva okolja
Legenda:
GANOTSOSTEVO
Dejavnost družbe: proizvodnja, prodaja in servisiranjeelektričnih in neelektričnihgospodinjskih ter elektrotoplotnihaparatov:
hladilnikov, zamrzovalnikovin hladilnih naprav,pralnih in sušilnih strojev,električnih, plinskih štedilnikovin pečic.
Šifra dejavnosti: 29.710 Proizvodnja električnihgospodinjskih naprav
Davčna številka: SI 72615320
Matična številka:5163676
Osnovni kapital:12.200.000.000 SIT
Delnice:12.200.000 navadnih imenskih delnicz nominalno vrednostjo 1.000 SIT;delnice družbe Gorenje, d.d.,z oznako GRVG so uvrščene v rednoborzno kotacijo Ljubljanske borze.
Skupino Gorenje je v letu 2003sestavljala krovna družba Gorenje,d.d., in 47 odvisnih družb, delujočihv Sloveniji in v tujini.
Spremembe v sestavi SkupineGorenje v letu 2003 so bilenaslednje:
predstavništvo v Bukarešti jes 1.8.2003 pričelo poslovati kotsamostojna družba GorenjeRomania s.r.l.;
družba Gorenje SkandinavienA/S, Danska je komercialnoaktivirala odvisno družbo Gorenje AS na Norveškem;
družba Gorenje, d.d., je odkupila31,56% lastniškega deleža in s temdosegla 82,56-odstotni lastniškidelež v družbi Gorenje Tiki, d.o.o.
1.1. Dejavnost 1.2. Sestava Skupine
OOddvviissnnee ddrruužžbbee DDrržžaavvaa DDiivviizziijjaa LLaassttnniišškkii ddeelleežž –– %%1. Gorenje I.P.C., d.o.o. Slovenija GA 100,00%2. Biterm, d.o.o. Slovenija GA 75,00%3. Gorenje Notranja oprema, d.d. Slovenija NO 98,05%4. Gorenje Glin, d.o.o. Slovenija NO 98,05%5. Gorenje TIKI, d.o.o. Slovenija TSO 82,56%6. Gorenje Orodjarna, d.o.o. Slovenija TSO 100,00%7. Gorenje Indop, d.o.o. Slovenija TSO 100,00%8. Gorenje GTI, d.o.o. Slovenija ST 100,00%9. Gorenje Gostinstvo, d.o.o. Slovenija ST 100,00%10. LINEA, d.o.o. Slovenija ST 98,69%11. Energygor, d.o.o. Slovenija EVO 100,00%12. Opte Ptuj, d.o.o. Slovenija EVO 100,00%13. Kemis, d.o.o. Slovenija EVO 66,66%14. Elgor, d.o.o. Slovenija EVO 100,00%
OOddvviissnnee ddrruužžbbee DDrržžaavvaa DDiivviizziijjaa LLaassttnniišškkii ddeelleežž –– %%1. Gorenje Beteiligung GmbH Avstrija GA 100,00%2. Gorenje Austria Handels GmbH Avstrija GA 100,00%3. Gorenje Vertriebs GmbH Nemčija GA 100,00%4. Gorenje Körting Italia S.r.l. Italija GA 100,00%5. Gorenje France SA Francija GA 100,00%6. Gorenje BELUX S.a.r.l. Belgija GA 100,00%7. Gorenje UK Ltd. Velika Britanija GA 100,00%8. Gorenje Skandinavien A/S Danska GA 100,00%9. Gorenje Sverige AB Švedska GA 100,00%10. Pacific Pty. Ltd. Avstralija GA 100,00%11. Gorenje USA Inc. ZDA GA 100,00%12. Gorenje Spol. s r.o. Češka Rep. GA 100,00%13. Gorenje Commerce, d.o.o. Bosna in Hercegovina GA 100,00%14. Gorenje Slovakia s r.o. Slovaška Rep. GA 100,00%15. Gorenje Budapest Kft. Madžarska GA 100,00%16. Gorenje Polska Sp. z o.o. Poljska GA 100,00%17. Gorenje Bulgaria EOOD Bolgarija GA 100,00%18. Gorenje Zagreb, d.o.o. Hrvaška GA 100,00%19. Gorenje Podgorica , d.o.o. Srbija in Črna Gora GA 98,00%20. Gorenje OY Finska GA 100,00%21. Gorenje Skopje, d.o.o. Makedonija GA 100,00%22. Gorenje , d.o.o. Srbija in Črna Gora GA 100,00%23. Gorenje Romania S.R.L. Romunija GA 100,00%24. Gorenje AS Norveška GA 100,00%25. Gorenje Küchen GmbH Avstrija NO 100,00%26. Gorenje kuchyne spol. s r.o. Češka Rep. NO 100,00%27. Gorenje Kuhinje, d.o.o. Bosna in Hercegovina NO 98,05%28. Hyundai Auto, d.o.o. Srbija in Črna Gora ST 100,00%29. Hyundai auto Zagreb d.o.o. Hrvaška ST 100,00%30. Gorenje Real Spol. s r.o. Češka Rep. ST 100,00%31. Gorenje Real Kft. Madžarska ST 100,00%32. Kemis Zagreb, d.o.o. Hrvaška EVO 66,66%33. Kemis BiH, d.o.o. Bosna in Hercegovina EVO 62,73%
1918
Organiziranost Skupine
Družbe Skupine Gorenje soorganizirane v pet divizij:
v divizijo gospodinjskih aparatov,ki vključuje družbe proizvodnjein prodaje gospodinjskih aparatov,
v divizijo notranje opreme,ki vključuje družbe proizvodnje inprodaje kuhinjskega in kopalniškegapohištva, sanitarne opreme terkeramičnih ploščic,
v divizijo toplotne in strojne opreme,ki vključuje družbe proizvodnjein prodaje grelnikov vode, orodij terindustrijske opreme,
v divizijo storitev, ki vključuje družbetrgovine, inženiringa, zastopstva,gostinstva, turizma in upravljanjaz nepremičninami in
v divizijo energetike in varstvaokolja, ki vključuje družbe ravnanjas posebnimi odpadki, odvoza inpredelave mulja ter izdelave inprodaje opeke, stropnih nosilcevin preklad.
DDiivviizziijjaa ggoossppooddaarrsskkiihh aappaarraattoovv
Program hladilno-zamrzovalnih aparatov, kuhalnih aparatov, pralnih in sušilnihaparatov, dopolnilni program, dokupni program, program komponent, programPoint ...
Osnovna dejavnost
•pohištvo:– kuhinjsko– kopalniško– predsobe– dnevne sobe
•keramika
•sanitarna oprema
Ostale dejavnostiDDiivviizziijjaannoottrraannjjeeoopprreemmee
•trgovina
•zastopstva in inženiring
•prodaja avtomobilov
•gostinstvo in turizem
•upravljanje z nepremičninami
DDiivviizziijjaassttoorriitteevv
•energetika
•varstvo okolja
DDiivviizziijjaaeenneerrggeettiikkeeiinn vvaarrssttvvaa ookkoolljjaa
•strojegradnja
•orodjarstvo
•toplotna tehnika:– radiatorji– klimatske
naprave– grelniki vode
DDiivviizziijjaattoopplloottnnee iinn ssttrroojjnneeoopprreemmee
1.3.
Predstavitev Nadzornega svetaPredstavniki kapitala Predstavniki zaposlenih
Marko VoljčPredsednik
Tomaž KuntaričNamestnik predsednika
Bogdan PušnikČlan
Igor OmerzaČlan
Anton MajzeljČlan (odstopil dne 11.06.2003)
Uprava je bila dne 18. 07. 2003 imenovana za obdobjepetih let. Nadzornemu svetu poteče mandatdne 18. 07. 2006.
Ivan AtelšekNamestnik predsednika
Jurij SlemenikČlan
Krešimir MartinjakČlan
Peter KobalČlan
Drago KrenkerČlan
1.4. Organi upravljanja in nadzorni organi
Predstavitev Uprave
Franjo BobinacPredsednik Uprave
Andrej VizjakČlan Uprave
Franc KošecČlan Uprave
Žiga DebeljakČlan Uprave
Drago BahunČlan Uprave
21
Skupina Gorenje je v strateškemposlovnem načrtu 2003–2006, ki jebil sprejet leta 2002, jasno opredelilatemeljne strateške usmeritve in strategi-je, kar je bilo mogoče storiti predvsemzaradi jasnih ciljev njenega delovanja.Z modelom strateško usmerjenegaposlovnega sistema je opredelilaosnovne cilje:
odličnost pri poslovanju s kupciin v odnosih z ostalimi poslovnimipartnerji s strategijo diferenciacije narazličnih ravneh ( na ravni izdelkov terstoritev in na ravni kupcev ter ostalihposlovnih partnerjev)
odličnost pri obvladovanju notranjihposlovnih procesov s strategijo optimi-ranja poslovnih procesov, nadzoranad njimi, optimiranjem verigevrednosti in inovacijskim razvojem,
uresničevanje modela učenja in rastiposlovnega sistema s strategijorazvoja in utrjevanja korporacijskekulture, razvoja sistema nagrajevanja,uresničevanja modela upravljanjaznanja in zagotavljanja avtonomnostizaposlenih ter
povečevanje vrednosti za lastnikes strategijo rasti prihodkov indobičkonosnosti ter strategijo rastistroškovne učinkovitosti.
Našteti osnovni cilji in iz njih izhaja-joče strateške usmeritve so podlagaza doseganje ciljev dolgoročnegauravnoteženega delovanjaposameznih družb Skupine Gorenjein Skupine kot celote.
Gospodarske razmere in tržnipoložaj v letu 2003Nizka dinamika gospodarskihaktivnosti, značilna za področjeEvropske unije v letu 2003, in razočaranje ob neuresničitvi preobra-ta v gospodarski rasti najbolj razvitihsvetovnih ekonomij, sta vplivala naposlovni utrip in slabšanje ekonomskihrazmer v Evropi.
Jeseni je mednarodno ekonomskookolje, zlasti pod vplivom napovedi
o oživljanju ameriškega trga, pričelooživljati, vendar pa so evropskiekonomski analitiki napovedali višjodinamiko gospodarske rasti šele zakasnejša četrtletja leta 2004. Obseg svetovne trgovine je v letu2003 zrasel za 3,7 % in bo po oce-nah v letu 2004 za 6,3 %, pri čemerbo gibanje gospodarske aktivnosti inizvoznih tokov bolj intenzivno za ZDA,ki so s svojo ekonomsko politiko očitnobolj uspele vplivati na ciklična gospo-darska gibanja kot Evropa. Gospo-darska rast ZDA naj bi v letu 2003dosegla 2,3%, prihodnje leto padosegla 4,1%. Lansko letno povprečjevalutnega razmerja med dolarjem inevrom je znašalo 1,13, pri čemer jeEvropa izgubljala v konkurenčnosti.
Strukturni problemi in šibka ekonomskaaktivnost držav, kot so Nemčija, Francijain Italija, so omejevale možnostimočnejšega oživljanja gospodarstva, sajpresegajo dovoljene javnofinančne pri-manjkljaje in inflacijske stopnje. Letnenapovedi gospodarske rasti za leto2004 so za sedanje države Evropskeunije za zdaj še razmeroma skromne –za države Evropske unije v povprečju1,8%, ob vseh dodatnih vplivih delov-nega koledarja v letu 2004. Nekateredržave, zlasti Nemčija, so se v letu2003 soočile z ničelno rastjo ternevarnostjo deflacije. Tako so bili sloven-ski izvozniki izdelkov in storitev nanemški trg pod povečanim pritiskomzniževanja cen v evrih. To jim je obdoseženi stroškovni inflaciji (rast cenenergentov, surovin in stroškov dela)slabšalo poslovne možnosti in rezultateposlovanja. Inflacija v državah Evropskeunije se je gibala med 0,5% (Nemčija)in 5% (Irska), z izgledi, da bo povpreč-na letna inflacija držav Unije prihodnjeleto največ 2 %. Zniževanje že takonizkih obrestnih mer ni pričakovati,v fiskalnih politikah držav Evropske unijepa je značilna usmeritev k zniževanjudajatev, kar naj bi poživilo domačopotrošnjo in investicijske aktivnosti.
20
2.1.1. Vizija, poslanstvo, vrednote
Družbe Skupine Gorenje so se skozizgodovino razvoja poslovnega siste-ma srečevale s številnimi izzivi, predkatere jih je postavljalo poslovnookolje: s potrebo po dinamičnemrazvoju in doseganju razvojnegakoraka konkurence, s potrebo poaktivnem spremljanju in prožnemprilagajanju na spremembe vposlovnem okolju, s potrebo popodročni segmentaciji svojegaposlovanja.
Naštete osnovne izzive delovanjapreteklega časa, sedanjega časain prihodnosti je krovna družbain Skupina Gorenje združila v vizijistrateškega načrta:
»Želimo biti poslovno proženin obvladljiv sistem na vsehpodročjih svojega delovanja.«
Strategija poslovne prožnosti družbSkupine Gorenje je zahtevalaneprestano spremljanje spremembv poslovnem okolju, ocenjevanjelastnih zmožnosti za prilagajanjespremembam, ustvarjanje pogojevza prilagoditve in uvajanjeprilagoditvenih sprememb. Opisaniprocesi so potekali na vseh ravnehdelovanja družb in Skupine kot celote:na ravni poslovnih aktivnosti, na ravnitehnik in tehnologij izdelave izdelkovali izvajanja storitev, na ravni kupcev,dobaviteljev, zaposlenih…Takšno delovanje pa je zaradi načelastalnega prilagajanja, torej prožnostiodzivanja na izzive okolja, povzročalovisoko stopnjo kompleksnostidelovanja in s tem relativno višjestroške, kot jih povzroča enakomerno,uravnoteženo in evolucijskoprilagajanje spremembam. Zato jebila, je in bo ena od osnovnih strategijSkupine Gorenje stalno optimiranjeposlovnih procesov in s tem stroškovposlovanja na vseh ravneh in v vsehoblikah njenega delovanja.
Posledica opisane strategije poslovneprožnosti in strokovnega optimiranjaje delovanje družb Skupine narazličnih poslovnih področjih, ki soz osnovno dejavnostjo ali med sebojv sinergični povezanosti in dajejozaradi tega širše možnosti optimiranjuposlovanja. Razvijanje različnihdejavnosti omogoča krovni in odvis-nim družbam racionalno vključevanjev poslovno okolje, medsebojno
Poslovno poročilo
Vizija,poslanstvo, vrednote in strateški cilji
2.
2.1. Strateški cilji2.1.2.
2.2.
•tradicija izdelovanja gospodinjskih aparatov•poslovne aktivnosti na mednarodnih trgih•dobro sodelovanje s pomembnimi kupci•učinkovito organizirana prodajna in poprodajna mreža v Evropi•dobro pozicionirane lastne blagovne znamke•sodobna oblika izdelkov, dobro razmerje med kakovostjo in ceno •prožnost in sposobnost hitrega odziva•pripadnost zaposlenih in dobro strokovno usposobljen kader
Konkurenčne sposobnostiSkupine Gorenje
prepletanje in maksimiranjeekonomskih zmožnosti ter uravno-teženo prerazporeditev poslovnihtveganj.
Skupina Gorenje ne deluje zgolj s ciljemmaksimiranja poslovno-izidnegarezultata, temveč s ciljem dolgoročneuravnoteženosti poslovanja, ki nadaljše obdobje uravnotežipričakovanja lastnikov, zaposlenih,poslovnih partnerjev in drugihdružbenikov. Pri uresničevanjuposlanstva izdelave, izvajanja intrženja kakovostnih, človeku prijaznihizdelkov in storitev, uresničuje vrednotedolgoročnega ustvarjanja vrednosti zalastnike, neguje odnose s potrošniki inposlovnimi partnerji, skrbi zazaposlene, za njihovo znanje, ohranjain krepi pripadnost Gorenju, razvijakorporacijsko identiteto in blagovneznamke Gorenja ter vzpodbujaekološko zavest sodelavcev in okoljasvojega delovanja.
Ocena trendov povpraševanja ingospodarske rasti v Sloveniji za leto2003 in 2004 za zdaj potrjujemožnosti nadaljnje zmerne pozitivnegospodarske rasti, čeprav je le-ta podvišino, ki bi dolgoročno omogočalazadostno realno približevanje Evropskiuniji. Rast BDP za leto 2003 jeznašala 2,3 %, mogoča rast v letu2004 pa je ocenjena na ravni 3,6 %.Povprečna letna inflacija, merjenaz rastjo cen življenjskih potrebščin, jev letu 2003 znašala 5,6%. Medletnastopnja inflacije (december 2003na december 2002) pa je bila 4,6%.V letu 2004 se pričakuje nadaljnjeznižanje stopnje inflacije, obsegznižanja pa bo odvisen od možnostiin uspešnosti pri obvladovanjumakroekonomskih tveganj.
Največja in dobro pripravljena širitevEvropske unije v maju 2004, ki najbi povečala število potrošnikov trgaEvropske unije za 16 %, skupno močUnije pa za 8,4 %, bo predvidomapozitivno vplivala na evropsko gospo-darsko rast.
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijose bodo pogoji poslovanja bistvenospremenili, saj se pričakuje dodatnoznižanje obrestnih mer, inflacije inupočasnitev depreciacije tolarja doevra. S pričetkom uporabe zunanjetr-govinskega režima in carinskih tarifEvropske unije bo poslovanje potekalobrez carinskih formalnosti, carine zaindustrijske nečlanice Evropske unijepa se bodo v povprečju znižalez 11,0 % na 6,2 %. Ukinitev trgovin-skih sporazumov med Slovenijo terBosno in Hercegovino in Makedonijobo povečalo povprečne carinskedajatve za izvoz v ti dve državi.
Tržni položaj… Trg gospodinjskih apara-tov je zaznamoval padec na večinizahodnoevropskih tržišč, kar je posle-dica zadržanosti potrošnikov zaradigospodarskih razmer in zasičenostitrga, ter znaten padec cen posameznihskupin izdelkov. Vzhodnoevropska
tržišča so beležila rahel porast trga(z izjemo nekaterih tržišč Jugo-vzhodneEvrope), pri čemer se je na teh tržiščihše naprej povečevala konkurenčnost.
Zaostrovanje razmer tržnega okolja seje odrazilo v padanju povpraševanja,slabi plačilni sposobnosti kupcev, nizkikupni moči prebivalstva, pomanjkanjumožnosti zavarovanj plačil, ki imajoza posledico večjo tveganost poslo-vanja, in nelojalni konkurenci s sivimuvozom.
Vodilni proizvajalci gospodinjskihaparatov so še naprej vlagali v izgrad-njo novih proizvodnih obratov terv prevzeme lokalnih družb in blagovnihznamk, kar jim je omogočalo večjostroškovno konkurenčnost in večjiobseg prodaje.
Na vzhodno-evropskih tržiščih se jepostopno povečevala prisotnost velikedistribucije, ki je tudi v letu 2003nadaljevala intenzivno investiranje naskoraj vseh tržiščih Vzhodne Evrope.Večino tržišč Bližnjega in Srednjegavzhoda je prizadela iraška kriza, ki jebistveno zmanjšala povpraševanje pogospodinjskih aparatih.
Kljub zaostrenim gospodarskim raz-meram se je prodaja družbe Gorenje,d.d., povečevala nekoliko hitreje, kot jerasel trg, s tem pa se je rahlo povečalnjen tržni delež na evropskem trguvelikih gospodinjskih aparatov, ki znašamed 3,5% in 4,0%.
družbe Glin, d.d., v Skupino ter deleždivizije energetike in varstva okolja,zaradi vključitve družb Kemis, d.o.o.,in Opte, d.o.o., v Skupino.
22 23
2.3.
Skupina Gorenje je v letu 2003dosegla 196.230,7 mio SIT konsolidi-ranih čistih prihodkov od prodaje, karpomeni 8,1-odstotno povečanje gledena leto 2002
V strukturi prihodkov se je delež divizijgospodinjskih aparatov nekolikozmanjšal, na drugi strani pa se jepomembneje povečal delež divizijinotranje opreme zaradi vključitve
ČČiissttii pprriihhooddkkii oodd pprrooddaajjee ppoo ddiivviizziijjaahh vv mmiioo SSIITT 22000033 22000022Divizija gospodinjskih aparatov 153.502,3 148.284,3Divizija notranje opreme 15.514,9 11.404,4Divizija toplotne in strojne opreme 6.633,6 5.516,3Divizija storitev 19.007,9 16.313,0Divizija energetike in varstva okolja 1.572,0 –Skupaj 196.230,7 181.518,0
100%80%60%40%20%0
7,9%
Struktura čistihprihodkov odprodaje po divizijahza leto 2003
3,4%
9,7%
0,8%
Gospodinjski aparati
Notranja oprema
Toplotna in strojnaoprema
Storitve
Energetika in varstvo okolja
100%80%60%40%20%0
81,2%
6,3%
Struktura čistihprihodkov odprodaje po divizijahza leto 2002
8,4%
9,0%
0,0%
Gospodinjski aparati
Notranja oprema
Toplotna in strojnaoprema
Storitve
Energetika in varstvo okolja
Prodaja
78,2%
Divizija gospodinjskih aparatov je tudiv letu 2003, kljub izjemno zaostrenimpogojem na trgu, uspela doseči 3,5-odstotno vrednostno rast prodaje,pri čemer je delež prihodkov od pro-daje izdelkov srednjega in višjegacenovnega razreda že skoraj 60 %.V strukturi prihodkov ima najpomemb-nejši delež program hladilnozamrzo-valnih aparatov, kjer smo v letu 2003na trg uspešno uvedli novo generacijoaparatov širine 540 mm ter doseglidobre prodajne rezultate s prodajonišnega segmenta hladilnih vitrin;sledita mu program kuhalnih apara-tov, kjer dosegamo uravnoteženodobre prodajne rezultate, ter programpralnih in sušilnih aparatov, kjerpričakujemo v letu 2004 povečanjeprodaje zaradi uvajanja nove gen-eracije pralnih in sušilnih aparatov naevropski trg.
V letu 2003 je bilo 48,8 % prodajerealizirane na tržiščih Evropske unije,ki predstavlja naš najpomembnejši trg.Na področju Severne in CentralneEvrope smo dosegli 6 % višjo prodajood načrtovane, kljub izredno zaostrenitržni situaciji. Vrednostna prodaja jerasla, medtem ko je trg stagniral alinazadoval. Povprečna cena se je v letu2003 v primerjavi z letom 2002povečala, kar je posledica povečevanjaprodaje izdelkov srednjega in višjegacenovnega segmenta ter povečevanjaprodaje na trgih z višjo prodajno ceno.Posebej uspešna je bila prodaja linijeaparatov Alux, nove generacije vgrad-nih pečic in steklokeramičnih ploščz elektronskim upravljanjem.
Prodaja v Jugozahodno Evropo se jepovečala za 4 %, pri čemer se jebistveno povečala prodaja v Grčiji in Italiji, medtem ko je bil obseg pro-daje na francoskem trgu nižji, kar jeposledica nadaljevanja negativnihtrendov gibanja trga in umika z manjdobičkonosnih segmentov trga.
V obdobju od leta 1993 do leta2003 beležimo na trgih JugovzhodneEvrope stalne in dinamične letne stopn-je rasti obsega poslovanja. V letu2003 pa se je rast ustavila in prodajaje ostala na ravni, doseženi v letu2002. Kljub zahtevnim tržnim razmer-am ocenjujemo, da smo na vsehtržiščih tržne deleže uspeli zadržati.Na tržišču Slovenije in Hrvaške sobile vodene intenzivne aktivnostina področju razvoja distribucijegospodinjskih aparatov in doseženoizboljšanje strukture njihove prodajez višjim deležem prodaje aparatovvišjih cenovnih razredov. Na tržiščuSrbije smo presegli načrt prodaje indodatno okrepili tržni položaj. Istovelja za tržišče Črne Gore, kjer je bilopreseganje načrta doseženo tudizaradi ukinitve kontingentov v sredinileta in s tem sprostitve uvoza blaga.Makedonsko tržišče je kljub zelovelikemu obsegu sivega uvoza ohrani-lo obseg prodaje. Tržišče Kosova jezaznamoval padec trga in posledičnoznižanje obsega prodaje, kar jeposledica zmanjšanega dotoka sred-stev iz naslova mednarodne pomoči.V Bosni in Hercegovini se je tudiv letu 2003 nadaljevalo stabilnoposlovanje.
Na področju Vzhodne Evrope smodosegli bistveno povečanje prodaje,ki je presegla rast trga na teh tržiščih,hkrati pa smo presegli tudi načrt pro-daje. Vrednostna rast prodaje je takoznašala 17 %, pri čemer je bila za20 % višja od količinske rasti, kar jepokazatelj trenda izboljševanja proda-jne strukture. Najhitrejša rast prodajeje bila dosežena na tržiščih Rusije, Bol-garije in Romunije, na ostalih tržiščihpa smo dosegli zmerno rast, pri čemerostajata pomembnejša trga na tempodročju Češka Republika in Poljska.
Na tržiščih Prekomorskih držav inAnglije so bili doseženi načrtovani cilji.Glavne značilnosti dogajanj na temobmočju so bila močna nihanja valut,ki smo jih omilili s spremembo proda-jnega asortimana. V Angliji, kjer smonadaljevali z uvajanjem blagovneznamke Gorenje na lokalni trg, se jeprodaja močno povečala. Pri tem smopovečali število prodajnih mest, v kater-ih smo prisotni, intenzivneje vstopiliv segment vgradnih aparatov in razviliposebne aparate za angleški trg. V letu2003 smo najbolj povečali prodajov ZDA (hladilne vitrine, za 67 %) inv Kanadi (pralni stroji in sušilni aparati).Področje Bližnjega in Srednjega vzho-da je, zaradi šibkega USD, iraške krizein napetosti v Izraelu in Palestini, zaosta-lo za načrtom in realizacijo v letu 2002.
24 25
2.3.1. Prodaja divizije gospodinjskih aparatov
100%80%60%40%20%0
EU-15
V Evropa
JV Evropa
Slovenija
Prekomorske države
EU-25
Vrednostnageografskastruktura prodajegospodinjskihaparatov
49 %
19 %
21 %
7 %
Dobro razpoznavna blagovna znam-ka na ključnih trgih...V letu 2003 je Gorenje, d.d., poveča-lo prodajo pod lastnimi blagovnimiznamkami na 75-odstotni delež prodaje.Nadaljevali smo z intenzivnimi vlagan-ji v izgradnjo evropsko prepoznavnein močne blagovne znamke Gorenje,ki je in bo tudi v prihodnosti ostalablagovna znamka, v katero bomoinvestirali večino sredstev za potrebemarketinga.
Razvili smo novo identitetoblagovne znamke Gorenje,ki jo bomo postopno uvedli na trgv letu 2004, z namenom njenepomladitve in prilagoditve komunikacijeciljnim skupinam potrošnikov.
Poleg prodaje pod blagovnoznamko Gorenje smo realizirali delprodaje tudi z regionalnimiblagovnimi znamkami; z blagovno znamko Sidex, ki jo tržimo v Franciji in manjši meriv Nemčiji, ter Körting, ki je prisotna v Italiji in Grčiji.
Z blagovno znamko Gorenje ponu-jamo celovito paleto izdelkov za dom,ki smo jo tudi v letu 2003 dopolnjevaliz izdelki, ki niso v lastnem proizvod-nem programu.
65 %
4 %
V diviziji notranje opreme, ki proizvajain prodaja pohištvo, sanitarno opremoin keramiko, je bila v letu 2003dosežena 36,0-odstotna rast prodaje.Pomemben vpliv na rast divizije jeimela vključitev družbe Gorenje Glin,d.o.o., v Skupino. Slovensko tržiščese je soočalo z upadanjem prodajepohištva, negativni trend se je popra-vil z delnim izboljšanjem prodajev drugem polletju, kar velja predvsemza kuhinjski program.
Kopalniški program je imel izrednougodno rast zaradi povečane prisot-nosti na prodajnih mestih. Pozitivnitrend je bilo opaziti pri boljši strukturiprodaje sistemskih izdelkov zaradiustrezne politike prodajnih ekspona-tov. Za ostala tržišča jugo-vzhodneEvrope je bila značilna rast prodajena hrvaškem trgu in slaba kupnamoč ostalih držav. Trend intenzivnepostavitve eksponatov na hrvaškemtrgu se je nadaljeval in na tej osnovismo zanesljivo prevzeli vodilno vlogos kuhinjskim in kopalniškim progra-mom ter utrdili položaj zanesljivegaproizvajalca.
Na trg smo uvedli nove modele kuhinjin kopalnic višjega cenovnega razre-da, ki so bili dobro sprejeti. Prav takosmo izvajali intenzivna izobraževanjatrgovcev, ki so še okrepila kakovostcelotne ponudbe.
Na osnovi načrtovanih aktivnostiza leto 2004 pričakujemo nadaljnjepovečevanje prodaje.
Na ostalih evropskih tržiščih je proda-ja divizije zaostajala za načrtovano,saj so se po zelo dobrem začetkuleta pojavile finančne težave večjegaposlovnega partnerja v Nemčiji inzmanjšanje naročil večje verige.Kljub temu je bila dosežena večinanačrtovanih ciljev z izboljšano struk-turo prodaje pri nosilnem segmentukopalniških blokov, z razvojem inuvedbo linije kopalniškega pohištvaz umivalniki in s predstavitvijo na
sejmih v Kölnu in Frankfurtu. Doseženoje bilo bistveno povečanje prodajena nizozemskem trgu in prodor nazahteven francoski trg. Velik izziv v letu2004 pa še vedno predstavlja razvojprodaje v Vzhodni Evropi (Rusiji),razvoj novih in trženje obstoječihmini kuhinj in kuhinjskih blokov.
V diviziji toplotne in strojne opreme jebila dosežena 20,3-odstotna rast pro-daje, na katero je imela pomembenvpliv 10-odstotna rast prodaje grel-nikov vode, prodaja radiatorjevprograma Mekom pa se je zaradiprekinitve pogodbe z večinskimkupcem v primerjavi s predhodnimletom znižala.
Prodaja družbe Gorenje Tiki, d.o.o.,se je povečala predvsem v VzhodniEvropi ter Severni in Centralni Evropi.Kljub slabim tržnim razmeram in velikizasičenosti trga grelnikov vode jedružba s 420.000 prodanimi kosiprešla med pet največjih proizvajalcevle-teh v Evropi. Na področju trženjuradiatorjev so se po izgubi ključnegakupca pričele intenzivne komercialneaktivnosti z namenom osvojitve novihkupcev in tržišč.
Gorenje Indop, d.o.o., je pridobilovečja naročila Gorenja d.d., ki bododelno realizirana tudi v letu 2004.Gradnja logističnega centra in novalinija za proizvodnjo pralnih strojevsta poleg izdelave opreme za znaneevropske proizvajalce glavna referen-ca za bodoči razvoj družbe.
2.3.2.
V Gorenju Orodjarna, d.o.o., so uvedlinov program »Termoforming«, ki pred-stavlja orodja za preoblikovanje umet-nih materialov z dovajanjem toplote(para, električni grelci...)
V diviziji storitev je prodaja preseglanačrt in raven prodaje iz leta 2002za 16,5 %. Razlog je v dobremposlvanju družb, ki zastopajo avto-mobile znamke Hyundai na Hrvaškemin v Srbiji, v hitri rasti Gorenja Gostin-stvo, d.o.o., ter preseganju poslov-nega načrta Gorenja GTI, d.o.o.S 01.07.2003 je bila na družboGorenje GTI, d.o.o., iz krovne družbeprenesena dejavnost prodaje gospod-injskih aparatov za področje Slovenije,kar je pomembno vplivalo na obsegin strukturo prodaje celotne družbe.V letu 2003 je bila zaključena petlet-na pogodba o prodaji energetskegapremoga, kar je pomembno vplivalona prihodke družbe. Na področjuzastopanja je bila najuspešnejša pro-daja klimatskih naprav v Sloveniji indržavah Jugovzhodne Evrope, ki jekoličinsko v primerjavi z letom 2002porasla za 7,5 %, na slovenskem trgupa celo za 20 %. Zelo uspešna je bilatudi prodaja aluminijeve zlitine in izo-cianata, medtem ko prodaja trans-portne in kmetijske mehanizacije nidosegla zastavljenih ciljev. Nekolikonižja od pričakovane je bila tudi pro-daja in vgradnja medicinske opremePhilips Medical Systems v bolnišnice inzdravstvene domove, kar je posledicazamika realizacije nekaterih pridoblje-nih projektov v leto 2004.
Na področju inženiringa je biluspešno zaključen projekt izgradnjeSoških elektrarn, medtem ko se jeizgradnja čistilne naprave v Celjunekoliko zavlekla. Gorenje Gostinstvo,d.o.o., je v letu 2003 doseglo 17-odstotno povečanje prodaje, zara-di dodatne ponudbe v restavraciji DKv Velenju in Golovec v Celju. Na ostal-ih področjih delovanja družbe je biladosežena zmerna rast.
V diviziji energetike in varstva okoljaje bil dan poudarek prodaji storitevs področja ravnanja z odpadki. V letu2003 je novo oblikovana divizija ust-varila preko 1.500 mio SIT prodaje;pri tem je imela nosilno vlogo družbaKemis, d.o.o., ki je v primerjavi z letom2002 svojo prodajo na tržiščih Sloveni-je in Hrvaške povečala kar za 38 %.
26 27
Prodaja ostalih divizij
Smo na pravi poti. Naše delovanje je usmerjeno v prihodnost.
Bolj kot hitrost je pomembna smer.
Letno poročilo 2003
ŽŽeelliimmoo bbiittii
VVIIZZIIJJAA::
ssvvoojjeeggaa ddeelloovvaannjjaa..
ppoosslloovvnnoo pprroožžeenn iinn
nnaa vvsseehh ppooddrrooččjjiihh
oobbvvllaaddlljjiivv ssiisstteemm
Vrednoteustvarjanje vrednosti za lastnikenegovanje odnosov s potrošniki in poslovnimi partnerjiskrb za zaposlene, za njihovo znanje, za ohranitev in krepitev pripadnosti Gorenjurazvijanje korporacijske identitete in blagovne znamke Gorenjavzpodbujanje zavesti sodelavcev in okolja
31
nikov širine 50 cm ter nekateri nišniizdelki, kot so kuhalni center, steklok-eramična vgradna kuhališča širine85 cm s pogrevalno cono ter samosto-jni štedilnik širine 60 cm z indukcijskimkuhališčem.
V programu Mekom smo zaokrožiliproizvodnjo komponent z obratomplastike, kjer smo pričeli z lastnoproizvodnjo steklenih vrat hladilno-zamrzovalnih aparatov za ameriški trgin z obratom v Rogatcu, kjer smo osvo-jili izdelavo dinamičnega kondenzator-ja hladilno-zamrzovalnih aparatov zaameriški trg, razvili nov radiator zasušenje obutve in pripravili projektnove hale.
Družba Biterm, d.o.o., je fizični obsegproizvodnje povečala za 14,3 % naskupno količino preko 3 milijone ter-mostatov. Večina rasti je bila posledi-ca povečanja prodaje kupcem izvenSkupine Gorenje, s čimer si je Biterm,d.o.o., še utrdil položaj znotraj Dan-fossove divizije termostatov, ki je z 20-odstotnim svetovnim tržnim deležemvodilni globalni ponudnik termostatov.Fizična produktivnost se je povečalaza 9 % in je bila rezultat posodabljan-ja in avtomatizacije proizvodnih pro-cesov za dvig produktivnosti dela.
Ključni cilj invalidskega podjetjaGorenja I.P.C., d.o.o., je bil, tako kotv preteklih letih, z vsemi zmogljivostmislediti razvojnim in proizvodno-tehno-loškim trendom v programih Gorenja,d.d. Družba je začela z lastnoproizvodnjo stiroporne embalažev novi tovarni, uvedla standardni raču-nalniški sistem SAP, na področju kabel-skih setov pa so uvedli tehnologijokonektorskega sistema IDC (InsulationDisplacement Connection).
Nosilec divizije notranje opreme jedružba Gorenje Notranja oprema, d.d.,ki vključuje program pohištva,keramike in program kopalnic. V pro-gramu pohištva, ki proizvaja kuhinjskein kopalniške elemente, kopalne blokein vrata, se je zaradi zmanjšanjaštevila zaposlenih in povečane proda-je produktivnost dvignila za 8 %.Proizvodnja se je specializirala zaproizvodnjo vrat v vseh družbah zno-traj divizije, poudarek pa je na foli-ranih frontah in programu Marles, kjerse je povečala proizvodnja za 429 %ter produktivnost za 8 %. Za proizvod-njo so bila značilna velika nihanjav njenem obsegu po posameznih me-secih, kar je zahtevalo veliko prožnostuporabe delovne sile. V programukeramika so v tehnologiji monožganjain v tehnologiji dodatne dekoracijeizdelali skupaj 1.579.000 m2
keramičnih ploščic. V tehnologijimonožganja omogočajo proizvodnezmogljivosti letni obseg proizvodnje2,0 mio m2 oziroma vsakih po 1,0 mio m2. Proizvodne zmogljivosti sobile izkoriščene 80-odstotno, razmerjemed proizvodnjo talnih in stenskihploščic pa je bilo stalno. Zaradislabšega izkoriščanja ekonomijeobsega v proizvodnji in naravetehnologije, so proizvedli 746.900 m2
stenskih ploščic, medtem ko so izdelali807.300 m2 talnih ploščic oziroma60.400 m2 več. V tehnologiji dodatnedekoracije so izdelali 79.500 kosovsredinskih dekorjev in listel, medtem koje bilo dodatno izdelanih dekoriranihploščic za mizno industrijo 16.200 m2.Količinski delež proizvodnje dodatnedekoracije je znašal na skupnoproizvedeno količino keramičnihploščic v letu 2003 1,6 %.V programu kopalnic so dvignili ravenfizične produktivnost z izvedbo
Celovita ponudbavisoko kakovostnih izdelkov...
2.4.2.
30
Proizvodnja divizije gospodinjskihaparatov temelji na štirih nosilnih pro-gramih: programu hladilno-zamrzoval-nih aparatov, pralnih in sušilnih apara-tov, kuhalnih aparatov in na programuproizvodnje radiatorjev in mehanskihkomponent (Mekom), ki se izvajajov Gorenju, d.d. Večanje prožnostiproizvodnih zmogljivosti je značilnostleta 2003, ki se bo zaradi umirjanjainvesticijske dinamike nadaljeval tudiv letu 2004. V letu 2003 smo prešlina lastno proizvodnjo stiroporneembalaže ter se pripravljali nazačetek skladiščenja gotovih izdelkovv novem logističnem centru. Nadaljevalismo z uvajanjem sistema 20 ključev, kipomeni temeljito preverjanje učinkovi-tosti delovanja procesov znotraj pro-gramov, začetek uvajanja filozofijekakovosti 6 sigma ter začetek projektapovečevanja produktivnosti dela.
V programu hladilno-zamrzovalnihaparatov smo s projektom razvoja inproizvodnje aparatov za ameriški trg
prešli v drugo fazo, ki vključuje vitrine zelektronskim krmiljenjem, dvopredalnik,vitrine za hlajenje pijač in vitrine za hla-jenje vina, hladilnike za odprte prostore– terase, in hladilnike za delikatesneizdelke. Začetek dela na projektunove generacije hladilno-zamrzovalnihaparatov širine 600 mm pomenizačetek njihove popolne prenove.
V programu pralnih in sušilnih apara-tov smo v drugi polovici leta 2003zaključevali projekt razvoja in vpeljavenove generacije pralnih in sušilnihstrojev, ki bo pomenila produktnoobnovitev skoraj četrtine celotneponudbe gospodinjskih aparatovod polovice leta 2004 dalje.
V programu kuhalnih aparatov smopo več kot petih letih intenzivnegarazvoja novih izdelkov in prenove vsehdružin kuhalnih aparatov umirili razvo-jno dinamiko. V proizvodnjo je bilauvedena nova generacija vgradnihpečic, kombiniranih in plinskih štedil-
2.4.
2.4.1.
Proizvodnja
Proizvodnja divizije gospodinjskihaparatov
Proizvodnja ostalih divizij
Proizvodnja (kos) Kuhalni Pralni in sušilni Hladilno zamrzovalni Skupajaparati aparati aparati
1999 634.809 500.833 965.339 2.100.9812000 739.467 590.315 1.016.502 2.346.2842001 788.247 594.098 1.062.989 2.445.3342002 904.635 666.324 1.155.095 2.726.0542003 888.546 679.442 1.200.785 2.768.773Povp. letna rast +9,5% +6,4% +5,0% +6,7%
45,9%
100%80%60%40%20%0
Kuhalni aparati Pralno sušilni aparati Hladilno zamrzovalni aparati
23,8%
2003
2002
2001
2000
199930,2%
43,3%25,2%31,5%
43,5%24,3%32,2%
42,4%24,4%33,2%
43,4%24,5%32,1%
33
Kakovost, cenovna učinkovitost inprožnost so ključne naloge, postavl-jene pred dobavitelje in nabavnofunkcijo v družbah Skupine Gorenje.Zavedamo se, da lahko našim kupcemponujamo konkurenčne aparate samov sodelovanju z dobavitelji, ki sosposobni s svojimi izdelki in z organi-zacijo dela slediti razvojnim trendomv svetu.
Ključne za učinkovitost nabavnih pro-cesov so strategije in aktivnosti, ki jihvodijo nabavne službe Skupine Gorenje:
Optimiranje števila dobaviteljev…Skupina Gorenje je imela v preteklostipreširok nabor dobaviteljev, zatoje bila prioritetna naloga nabavnefunkcije zmanjševanje števila dobavitel-jev ob hkratnem vzpostavljanju tes-nejšega sodelovanja že od razvojaizdelkov dalje. S tem se povečuje kom-pleksnost nabavnih proizvodov in izko-riščanje sinergijskih učinkov.
Procesno sodelovanje… Z zaupanjemin s pospeševanjem sodelovanja meddružbami Skupine Gorenje in partnerjiter odprto komunikacijo, delitvijo infor-macij in skupnimi odločitvami smo iskalioptimalne rešitve. Nabavne procesesmo obravnavali integralno; enakoskrb smo posvečali tako procesomdobaviteljev kot lastnim procesom.
Razvoj novih izdelkov… Nabavnafunkcija je s sodelovanjem v projektihosvajanja novih izdelkov in z zgodnjimvključevanjem dobaviteljev v njihovrazvoj prispevala k inovativnostiproizvodov, skrajševanju procesovuvajanja in stroškovni učinkovitosti.Na osnovi dolgoletnega sodelovanjas ključnimi dobavitelji smo koristilinajnovejše inovativne rešitve njihovegarazvoja. Z medsebojnim sodelovanjemmešanih skupin smo na nekaterihnovih projektih uvedli filozofijokakovosti 6 sigma dobaviteljevihproizvodnih procesov.
Obvladovanje tveganj zunanjegaokolja… Poslovodstva nabave sospremljala konjunkturne trendenabavnih trgov, spremembe nacional-nih zakonodaj, globalno konkurencoin povezovanja dobaviteljev.
Nabavna funkcija v Skupini Gorenjeje prepoznala nevarnosti in kljubovalapritiskom v razgibanih političnih intržnih okoliščinah poslovnega leta.Z nenehnim prilagajanjem spremem-bam na surovinskih in deviznih trgihter z ustreznim pozicioniranjem donabavnih virov in dobaviteljev smouspeli zmanjšati tveganja nerednihdobav in zviševanja stroškov.
Za nabavo družbe Gorenje, d.d., staza leto 2003 značilna uvedba novegainformacijskega sistema SAP, ki jepostavila osnovo za nov, učinkovitejšipretok informacij med družbo indobavitelji. Prvi učinki so bili v letu2003 že vidni, vendar proces optimi-ranja ni končan in bo ena ključnihnalog leta 2004.
V drugi polovici leta je Gorenje, d.d.pričelo s projektom optimiranjanabavne verige. Z njim želimo na osnoviprojektne organizacije dela razviti inuveljaviti nabavno strategijo SkupineGorenje. Ključni vzvodi projektaso nadaljnje zmanjševanje številadobaviteljev, zagotovitev globalnihvirov, skupen razvoj izdelkov in pro-cesov ter prestrukturiranje nabavnihpovezav. V prihodnje želimo poglabljatipartnerske odnose s tistimi dobavitelji,ki bodo sposobni slediti konkurenčnemuglobalnemu okolju in ponujati inovativneizdelke s kakovostjo, ki bo pomagaladružbi pri načrtovani rasti.Družba Gorenje, d.d., bo v bodočeaktivno povezovala nabavno funkcijocelotne Skupine z enotno nabavnopolitiko in poenotenimi aktivnostmi.Odvisno od narave posla bomo iskalisinergijske učinke in s tem povečaliučinkovitost nabavnih procesov.
2.5.
32
posodobitvenih investicij: avtomatizaci-je vozičkov, avtomatskega vrtanjaizvrtin preliva, preoblikovanja z uved-bo novih tehnologij (brez lepljenja innaknadne dodelave, pomivalniki brezbrušenja robov) ter z izboljšanjemobstoječih tehnologij.
V okviru divizije toplotne in strojneopreme je družba Gorenje Tiki, d.o.o.,proizvedla 389.000 izdelkov štirihglavnih družin lastnega proizvodnegaprograma ventilatorjev ter malo-, sred-nje- in velikolitražnih grelnikov vode.Z novo tehnološko opremo prašnelakirnice se je izboljšala kakovost laki-ranih izdelkov, zmanjšala količinaizmeta in izboljšali pogoji dela. Stro-jne zmogljivosti so bile v povprečjuzasedene preko 80 %, medtem ko sobile na posameznih tehnoloških ozkihgrlih (emajlirnica, brizganje plastike)zasedene tudi do 95 %.
Družba Gorenje Indop, d.o.o., jeizvedla dva velika projekta, in sicerprojekt transportne opreme za novgorenjev logistični center ter projektpopolnoma avtomatizirane preobliko-valne in varilne linije za izdelavo plo-čevinastih ohišij nove generacije pral-nih in sušilnih strojev za Gorenje, d.d.
Zaradi tega so oblikovali nov programskladiščnih in transportnih sistemovv poslovni enoti v Ljubljani, ki je in bospecializirana na programu logističnihsistemov. V ospredju je bil projektninačin vodenja po zahtevah avtomo-bilske industrije, s pomočjo kateregaso bili uspešno realizirani številni večjiprojekti. Na področju projektiranja inkonstruiranja je Gorenju Indop, d.o.o.,uspelo osvojiti številna nova znanja,kot so modeliranje in tridimenzionalnokonstruiranje, projektiranje krmilij, pro-gramiranje krmilnikov za robote invarilne krmilnike.
V Gorenju Orodjarna, d.o.o., sooblikovali nov profitni center za izdelo-vanje orodij za toplotno oblikovanje(»termoforming«) , ki predstavljapovsem novo proizvodno področje.
Nabava
35
Divizija gospodinjskih aparatov jezaradi izdelkov, ki jih dnevno uporabl-jamo v gospodinjstvih in so zato šetoliko bolj izpostavljeni očem kritičnejavnosti, upoštevala vsa sodobnanačela lastnega razvoja, razvojatehnologij in razvoja izdelkov. Stalno izboljševanje proizvodnihprocesov preko sistema 20 ključev,informatizacija vsakega delovnegamesta in njihova povezava v centralnisistem načrtovanja prodaje inproizvodnje, optimiranje tehnološkihprocesov, uvedba filozofije kakovosti 6 sigma, računalniško podprti sistemkomunikacije na področju razvoja injasna strategija projektnega vodenjaz doslednim upoštevanjem načelsočasnega razvoja so temeljinadaljnjega razvoja divizije, ki so bili dosledno upoštevani v letu 2003.
Priprava vseh proizvodnih procesovza proizvodnjo 3,5 milijona velikihgospodinjskih aparatov, tehnološkapriprava za proizvodnjo nove gen-eracije pralnih in sušilnih strojev,zaokrožitev proizvodnje večjih plas-tičnih komponent z brizgalnimi strojiza proizvodnjo plastičnih kadi, novatovarna stiroporne embalaže, kiomogoča proizvodnjo kakovostnejšein tehnično izboljšane embalaže,so samo nekatere naložbe v tehno-logije, ki bodo omogočaleoptimalno in cenovno konkurenčno proizvodnjo.Razvoj na področju izdelkov seodraža v njihovih novih generacijah…
2.6.1.
34
Vodilo Skupine Gorenje pri vsehrazvojnih aktivnostih je čim boljšerazumevanje potreb kupcev inposlovnih partnerjev. Na te potrebebistveno vplivajo globalne družbenespremembe, ki se pri posameznikihkažejo v njihovi individualnosti, njihovivedno višji povprečni starosti, njihove-mu povezovanju preko elektronskihmedijev, njihovemu odnosu do blagov-nih znamk in do tradicionalnih vred-not, kot je družina v poslovnem svetu,pa v združevanju proizvajalcev in dis-tribucije, dvigu kakovosti storitev in iz-delkov, vstopu konkurence z Daljnegavzhoda na tradicionalne evropske trge,nemirnosti evropskega trga zaradi vsto-pa novih članov v Evropsko unijo ipd.
Odgovor na take razmere je lahkole uravnotežen razvoj celotne družbez ekonomskega, socialnega inokoljskega vidika na eni strani, na dru-gi pa sočasni in uravnotežen razvojizdelkov, tehnologij in poslovnihprocesov. Takšen pristop omogočaustrezno pripravljenost tudi nanepričakovane dogodke in vliva zau-panje tako pri kupcih kot pri poslovnihpartnerjih.
Oblikovna odličnost izdelkov,povezana z optimalnimi funkcionalnimirešitvami, nizko porabo električneenergije, tihim delovanjem, vgrajenimiinteligentnimi sistemi, ki dodatnovarčujejo in vplivajo na kakovostosnovnih funkcij in povezujejo izdelkev kompaktne, elektronsko povezanesisteme, in dobro zamišljene tehničnerešitve, je bila tudi v letu 2003 temeljrazvoja izdelkov.
Razvoj tehnologij je potekal sočasnoz razvojem izdelkov, usmerjen pa jebil v večjo avtomatizacijo in večjeproizvodne zmogljivosti, ki so uskla-jene s cilji strateškega načrta. Ustrez-na uporaba materialov in cenovnooptimalne razvojne rešitve soomogočale obvladovanje materialnihstroškov in stroškov dela.
Velika pozornost je bila namenjenatudi razvoju poslovnih procesov ternadaljevanju prenove informacijskega sistema, ki je omogoči-lo optimiranje procesov poslovnegasistema;
najzahtevnejši sistem nadzorarazvoja, uvajanja in proizvodnjeizdelka v okviru filozofije kakovosti 6 sigma in njegovo uvajanjev proizvodnjo je odprlo vratado novih kupcev;
metodo 20 ključev za ocenjevanjekonkurenčnega položaja družbe innjenega stalnega izboljševanja smoizvajali praktično v vseh družbahSkupine;
uporaba sočasnega razvoja, prikateri uporabljamo tehnike, ki bistvenoskrajšujejo razvojne čase, se je šeutrdila in poglobila;
ustanovitev Inovacijskega centra,katerega poslanstvo je aktiviranjeintelektualnega kapitala na področjunovih znanj v povezovanju s fakultetamiin razvojno-raziskovalnimi institucijamiiz Slovenije in tujine;
članstvo Gorenja, d.d., v Evropskemzdruženju proizvajalcev gospodinjskihaparatov CECED, v katerem glavnievropski proizvajalci vodimo skupnoiniciativo, ki bo omogočila dolgoročnirazvoj dejavnosti in zadovoljstvokupcev na standardnih osnovah.
2.6. Razvoj
Razvoj divizije gospodinjskih aparatov
Nova Alux linijaje že v prvem letu proizvodnje inprodaje dosegla na trgu zelo dobrerezultate; prav tako je doseglauspešne rezultate nova generacijavgradnih pečic z vrsto izvirnih in zatozaščitenih rešitev.
Pričetek izvedbenega dela projektanove generacije pralnih in sušilnihstrojev z naročilom najpomembnejšihlinij, orodij, strojev in komponent.Metodološki pristopi k novi generaciji,izvirne tehnične rešitve, ki upoštevajosedanje in bodoče trende na področjupranja in sušenja perila, nova ozkadružina aparatov in podpultnedimenzije pralnih strojev bodoomogočile prodajo na tržiščih, kjerGorenje do sedaj še ni bilo prisotno,so popotnica za njegovo uspešnotrženje v letu 2004.
V proizvodnjo je bila uvedena novageneracija hladilno-zamrzovalnihaparatov širine 540 mm s servisnozamenljivim tesnilom. Predvsemnerjaveče izvedbe teh aparatov soodprle nove možnosti prodaje nanekaterih, za te aparate tipičnih trgih.
Poleg začetka razvoja novegeneracije samostojnih hladilnikov600 mm so bile vitrine za hlajenjevina in drugih pijač, tako za ameriškokot za evropsko tržišče, tisti izdelki,ki so zahtevali popolnoma novepristope, predvsem pa osvojitev novihmetodoloških in tehničnih znanj.Divizijska organiziranost je omogočilanov pristop do razvoja tehnologijizdelave izdelkov, saj so optimiranjeproizvodnih zmogljivosti, združevanje
36
dobaviteljev, enoten pristop do kupcevin združevanje znanja samo nekateriod parametrov, ki bodo omogočilihitrejši razvoj in ustvarjanje višjedodane vrednosti. Cilji vseh ostalihdivizij so sledili ciljem krovne družbetako v odnosih do poslovnih partner-jev kot v odnosih do končnih uporab-nikov.
Na področju delovanja divizije notran-je opreme se je pričela koncentracijaproizvodnih zmogljivosti in dobavitel-jev, ki bo omogočila njihovo optimiran-je in hkrati večjo raznolikost prodajne-ga programa, prilagojenega različnimzahtevam in potrebam kupcev. V letu2003 razvite linije novih kuhinj sledijomodnim trendom in novim pristopomh kuhanju, uvedba novih orodij zanjihovo prodajo pa postavlja kuhinjeGorenje korak pred konkurenco.Uvedba nove tehnologije proizvodnjekeramičnih ploščic z novimi grafičnimiizvedbami se idealno dopolnjujes trendi v kuhinjski industriji kakortudi s trendi na področju sanitarnegapohištva, kjer je Gorenje Notranjaoprema, d.d., poleg novih izvedbpohištva optimiralo tudi tehnološkeprocese.
Pravilnost postavljenih ciljev se kažev diviziji toplotne in strojne opreme napridobljenih poslih v najzahtevnejšihpanogah proizvodnje, kot na primerv avtomobilski industriji, kjer si jeGorenje Indop, d.o.o., utrdil statusrazvojnega dobavitelja. Na osnoviznanja, pridobljenega na področjuizgradnje visokoregalnega skladišča,je Gorenje Indop, d.o.o., začel z novodejavnostjo na področju logistike,Gorenje Orodjarna, d.o.o., pa je naosnovi znanj, pridobljenih iz lastneproizvodnje stiroporne embalaže,razvila program razvoja in proizvod-nje posebnih orodij za te izdelke.Divizija storitev je presegla pomemb-ne mejnike, saj je bil Hotel Paka, ki je v okviru družbe Gorenje Gostin-stvo, d.o.o., nagrajen z nagrado
najboljšega malega poslovnegahotela, je pa tudi nosilec grozda malihposlovnih hotelov v Sloveniji. Rastgostinske dejavnosti je bila omogoče-na z nakupom še enega gostinskegaobjekta v središču Velenja in z uvajan-jem standarda HACCP, ki postavljagostinsko dejavnost Skupine medvodilne ponudnike tovrstnih storitevv Sloveniji.
V okviru delovanja divizije energetikein varstva okolja je bilo na področjupredelave nevarnih odpadkov skupajs partnerji pridobljeno znanje zasanacijo gudronskih jam, vključnos solidifikacijo gudrona in njegovoodstranitvijo, na področju energetikepa so bila postavljena osnovna izho-dišča za nadaljnji razvoj dejavnosti.
2.6.2. Razvoj ostalih divizij
37
Z naložbami Skupine Gorenje za leto2003 v opredmetena osnovnasredstva in neopredmetenadolgoročna sredstva se zaključujeobdobje intenzivnih vlaganj…
Skupina Gorenje je izvedla naložbev višini 25.261,2 mio SIT, od tegaza opredmetena osnovna sredstva24.053,3 mio SIT in zaneopredmetena dolgoročna sredstva1.207,9 mio SIT.
Pregled naložbv neopredmetena dolgo-ročna in opredmetenaosnovna sredstvaSkupine Gorenje podivizijah v mio SIT
2.7.
Naložbe v mio SITZaključuje se intenzivnopetletno naložbenoobdobje, v kateremje Skupina Gorenjenamenila 77.620 mio SITza neopredmetenadolgoročna in opredme-tena osnovna sredstva.
30.00025.00020.00015.00010.0005.0000
Neopredmetena dolgoročna in opredmetena osnovna sredstva
2003
2002
2001
2000
1999
13.674
15.126
25.261
13.977
9.582
22000033 22000022Divizija gospodinjskih aparatov 22.496,7 11.639,8Divizija notranje opreme 420,2 363,9Divizija toplotne in strojne opreme 962,4 803,4Divizija storitev 1.151,0 2.319,0Divizija energetike in varstva okolja 230,9 0SSkkuuppaajj 2255..226611,,22 1155..112266,,11
22000033 22000022Neopredmetene dologoročna sredstva 1207,9 866,7Opredmetena osnovna sredstva 24.053,8 14.259,4Zemljišča 623,0 1201,8Zgradbe 6.601,8 5.392,0Tehnična oprema 14.874,5 6531,2Druga oprema 1.954,0 1.134,4SSkkuuppaajj 2255..226611,,22 1155..112266,,11
Pregled naložbSkupine Gorenje povrstah v mio SIT
Naložbe
39
•skupna površina 50.000 m2
•računalniški sistem zagotavlja koordinacijo vseh elementov in avtomatsko delovanje•pretočnost celotnega sistema je prilagojena proizvodnji 4 milijonov izdelkov
gospodinjskih aparatov letno oz. 20.000 izdelkov na dan•možnost istočasnega natovarjanja desetih kamionov in do deset vagonov•zaposlenih 116 delavcev v dveh izmenah•skupna investicija v tehnologijo in objekt je znašala 30,2 mio EUR
Nov logistični center v Velenju
•proizvodna hala na 9.650 m2 površine•avtomatizirani procesi ekstrudiranja, vakumiranja, brizganja in signiranja plastike•2.380 paletnih mest (3,5 dnevna zaloga)•delež programa hladilno zamrzovalnih aparatov 60%, programa pralno-sušilnih aparatov
35% in programa kuhalnih aparatov 5%•letna predelava 8.400 ton plastike•zaposlenih 220 delavcev v treh izmenah•skupna investicija v tehnologijo in objekt je znašala 10,09 mio EUR
Nova tovarna Plastikev Velenju
•povečanje proizvodnje zaradi nove tovarne hladilne tehnike•prestavitev opreme iz obrata hladilnikov zaradi projekta nove generacije 602•posodobitev in nakup nove opreme za brizganje in ekstrudiranje•povečanje zmogljivosti ter izboljšanje kakovosti, produktivnosti, prožnosti in urejenosti
delovnega okolja
•proizvodna hala na 4.750 m2 površine•najnovejša LTH tehnologija nemškega proizvajalca KURTZ•proizvodnja je v celoti informacijsko pokrita s proizvodnim informacijskim sistemom
MES in standardnim informacijskim sistemom SAP•končna zmogljivost predelanega EPS: 3.500 t/leto•zaposlenih 42 delavcev na tri izmene•skupna investicija v tehnologijo in objekt je znašala 12,5 mio EUR
Nova tovarnastiroporne embalažev Velenju
•zagotovitev hitrejše odzivnosti pri dobavi embalaže•zmanjšanje stroškov transporta•posodobitev embalaže in zmanjšanje števila postavk embalaže•sprotni in neposredni transport embalaže od montažne linije brez vmesnega pretovora•manj skladiščnih površin na dvorišču Gorenja, d.d.•cenejša embalaža•možna proizvodnja sodobne in kakovostne embalaže
•zaključek projekta povečanja proizvodnih zmogljivosti v zadnjem členu dobavne verige – logistiki•učinkovitejše delo in koriščenje prednosti enovite proizvodne lokacije•osnova za nadaljnje optimiranje izhodne logistike
Največ naložb v Skupini Gorenje je bilodoseženih v diviziji gospodinjskih apara-tov, in sicer 22.496,7 mio SIT, od tegaje bilo namenjenih 17.824,1 mio SITza naložbe v družbi Gorenje, d.d.
Z intenzivnim vlaganjem za trg inv tehnologijo se je zagotovila večjaproduktivnost, prožnost in zanesljivostproizvodnih procesov ter predvsemzniževanje stroškov.
Pri naložbah v trg je potrebno izpo-staviti projekt razvoja hladilnih vitrinza ameriški trg in projekt razvoja novegeneracije pralnih in sušilnih strojev.
Pri novi generaciji pralnih in sušilnihstrojev bodo mehanske programatorjezamenjali elektronski z mikroprocesorjiz malimi in velikimi prikazovalnimizasloni. Število obratov centrifugese povečuje tudi do 2000. Osnovnodružino bodo predstavljali aparatiz večjim volumnom bobna in kadi, insicer za 6 kg polnjenje. Večji bo pre-mer vrat. V novi generaciji pripravl-jamo še eno novost: poleg samosto-jnih bomo izdelovali tudi podpultneaparate, z možnostjo vgradnjev kuhinjski niz aparatov. Napovedaniso tudi novi stroji, ki bodo po globiniožji (420 mm), zmogljivost polnjenjapa bo 4 kg.
V aparate novih generacij so vgrajenipovsem novi materiali. Spremenjenje tudi koncept uravnoteženja pralneskupine. Mali in večji grafični prikazo-valniki z menijskim upravljanjem bodoomogočili mnogo širši izbor programov.Vgrajeni bodo različni senzorji zaposamezne funkcije. Spremenjenabo zunanjost, ki jo bodo zaznamovaleštiri konceptualne linije:Basic, Prestige,Premium in Special. Za novo generaci-jo bosta zagotovljena energijskarazreda A in A+, torej najboljše,kar je možno doseči. Koncept upravljanja, velikost in zunanjividez se prenašajo tudi na novo gen-eracijo sušilnikov perila. V programuPralno-sušilni aparati se že tudi loka-
cijsko pripravljajo na zagotovitevproizvodnje, ki bi naj ob koncu pren-ove dosegla milijon aparatov letno.Zaključek izgradnje novega logistične-ga centra, tovarne stiroporneembalaže in tovarne za proizvodnjoplastike so najnovejše naložbene pri-dobitve divizije v letu 2003. V novihobjektih v Velenju je zaposlenih378 delavcev, najsodobnejša opremapa bo omogočala učinkovitejše,predvsem pa varnejše delo in optimalneizkoristke.
2.7.1.
38
Naložbe divizije gospodinjskih aparatov
41
proizvodnjo spiral za kombiniranegrelnike. Nova avtomatska lakirnalinija omogoča boljšo kakovostlakiranja, zmanjšuje izmet in povečujeproizvodne in gabaritne zmogljivosti.Zaradi avtomatske varilne linije se ještevilo delavcev zmanjšalo, povečalapa se je produktivnost in izboljšalakakovost varjenja. Novi stroji zaproizvodnjo spiral za kombiniranegrelnike so omogočili lastnoproizvodnjo in s tem prenos izdelave izkooperacije, kar je omogočilo znatnopocenitev materialnih stroškov izdelkov.Cilji divizije energetike in varstvaokolja so bili v letu 2003 usmerjeniv oblikovanje samostojne divizije.Nakup družbe Kemis, d.o.o., v letu2002, je eden od temeljnih kamnovoblikovanja divizije, saj se družbaukvarja z zbiranjem, predelavoin odstranjevanjem odpadkovs poudarkom na ravnanju z nevarnimiodpadki. Bistveno za poslovanjeKemis, d.o.o., in njegovo dejavnostje neodvisnost glede prostora zaizvajanje dejavnosti. V ta namen smov Zagrebu kupili skladišče, ki boslužilo osnovni dejavnosti družbe tudina hrvaškem trgu.
Družbe Skupine Gorenje težijo kzadovoljevanju zahtev, potreb inpričakovanj kupcev, kar dosegajoz nenehnim izboljševanjem poslovnihprocesov.
Sistem upravljanja kakovosti temelji nazahtevah ISO 9001/2000. Skladnostdelovanja z zahtevami standardauspešno potrjujemo ob presojah našihkupcev in neodvisnih institucij.Od leta 2000 pet družb v Skupininadgrajuje sistem vodenja kakovostis programom nenehnega napredka,imenovanim 20 ključev; uspešnostprograma se potrjuje tudi skozidoseganje ciljev kakovosti.
Rast stroškov nekakovosti v primerjaviz rastjo obsega prodaje je bila nižjaod načrtovanih; ostali načrtovani ciljipodročja upravljanja kakovosti so biliv letu 2003 doseženi.
V Gorenju, d.d., je bila v letu 2003največja pozornost namenjenakakovosti proizvodnih procesovz uvajanjem filozofije kakovosti6 sigma v proizvodnjo in razvoj.
S prihodom novih generacij pralnihin sušilnih strojev smo uvedli novetehnologije in razvijali temu primernemetode sistema upravljanja kakovosti.
Leto 2003 je obeležila uvedba SAPstandardne informacijske podporeposlovanju, ki vključuje tudi osnovnekontrolne mehanizme obvladovanjaposlovnih procesov. Cilji na področjuuvajanja sistem poglobljenegaspremljanja stroškov nekakovosti pase zaradi prilagajanja prioritetamprojekta SAP prenašajo v leto 2004.
V družbi Biterm, d.o.o., je bilapresojena raven kakovosti izdelkov prikupcih in v lastni proizvodnji. Največaktivnosti je potekalo na področjusodelovanja z dobavitelji in kupci, kjersta družbo presojala dva največjakupca; družbi Gorenje, d.d., in BSH.
Družba Gorenje I.P.C., d.o.o., je v letu2003 delovala prvo leto v okviruintegriranega sistema ISO 9001 inISO 14001. Po analizi celoletnegadela v letu 2003 bodo načrtovanein izvedene aktivnosti za izboljšanjein nadaljevanje razvoja sistema kako-vosti. Družba je uvedla sistem uprav-ljanja kakovosti tudi v novem progra-mu stiroporne embalaže.
2.8. Upravljanje kakovosti
2.8.1. Upravljanje kakovostiv diviziji gospodinjskihaparatov
40
Leto 2003 je zaznamovala tudi izgrad-nja novega prodajnodistribucijskegacentra v Ljubljani. V objektu, s površino11.000 m2, bodo razstavno-prodajnisalon s celotno ponudbo izdelkovSkupine Gorenje, skladišče z zmoglji-vostjo 15.000 do 20.000 izdelkov, kibo služilo distribuciji za celo Slovenijo,servisna enota za Ljubljano z okolicoter poslovni prostori, kamor se bodo izVelenja in Celja preselile tudi vse pro-dajne in logistične funkcije za slovenskotržišče. Skupina je tako prvič na enemmestu predstavila najnovejše dosežkena področju velikih in malih gospodinj-skih aparatov, kuhinjskega in kopalni-škega pohištva, ogrevalne tehnike inklimatskih naprav ter avdio in videonaprav, hkrati pa bodo v centru poseb-no pozornost namenili izobraževanjutrgovcev in promocijskim prireditvam.
Gorenje I.P.C., d.o.o, je investiralo vprogram proizvodnje elektrokomponentza povečanje zmogljivosti in izboljšanjenjihove kakovosti, v program zatisko-vanja, v program grafike z nakupomnovega tiskarskega stroja in v programtovarne stiroporne embalaže (v orodjain logistično opremo).
V odvisnih družbah divizijegospodinjskih aparatov v tujini smoizvedli tri pomembne naložbe v skupnivišini 1.917,9 mio SIT:
pričetek izgradnje poslovno-skladiščnega središča v Podgoricis predvidenim zaključkom v prvemčetrtletju 2004,
izgradnja skladiščno-prodajnegacentra v Budimpešti in
izgradnja novega prodajno-distribu-cijskega centra s 14.150 m2 površine vZagrebu, s katerim je Gorenje Zagreb,d.o.o., zaokrožil vse svoje dejavnostina hrvaškem trgu na enem mestu.
Cilji naštetih investicij so usmerjeniv utrditev tržnega položaja s predsta-vitvijo in prodajo celotne ponudbeizdelkov Skupine ter izboljšanjekakovosti logističnih storitev zaposlovne partnerje.
V okviru divizije notranje opreme je zadružbo Gorenje Notranja oprema,d.d.,znašal skupni znesek investicij v letu2003 282,7 mio SIT. V programpohištva je bilo investiranih 111 mio SIT,kar 97 mio SIT pa je bilo namenjenihv objekt in opremo za razširitev haleza montažo ter odpremo kuhinjskegapohištva. V programu Marles sonaložbe dosegle raven 105 mio SIT,od tega 79 mio SIT za obnovorazstavno prodajnega salona.
V program keramike je bilo investiranih36 mio SIT, od tega 5,6 mio SIT v na-našalno napravo na glavnih linijah,in v programu kopalnic 14 mio SITv posodobitev obstoječe tehnologije.V okviru divizije toplotne in strojneopreme je družba Gorenje Tiki, d.o.o.,investirala 400,8 mio SIT, v skladuz njihovo strategijo povečanjakonkurenčnosti na trgu, nenehnegaizboljševanja kakovosti izdelkov,znižanja stroškov proizvodnje intehnološkega posodabljanja. Naložbev nove izdelke in izboljšanje kakovostiso vključevale prenovo malolitražnihnetlačnih grelnikov, zmogljivosti 5 in10 l, in tlačnih grelnikov, zmogljivosti10 in 15 l, izpeljan je bil projekt novegeneracije srednjelitražnih grelnikovs premerom kotla 420 mm. S prenovomalolitražnih grelnikov smo doseglipoenostavitve in s tem pocenitvezaradi univerzalnih grelcev,z znižanjem toplotne izgube zaradiizboljšane izolacije, racionaliziralismo tehnološke operacije izdelavegrelnikov, poenostavili konstrukcijo in s tem izboljšali kakovost izdelkovz vidika lažjega servisiranja, boljšegaizkoristka in daljše življenjske dobe.Prenova srednjelitražnih grelnikovje prinesla izboljšanje kamionskihnatovorov in s tem znižanje transpor-tnih stroškov, z uvedbo 150 l grelnikapa se je razširil tudi prodajni programgrelnikov. Naložba v nove strojein tehnološke linije je vključevalaavtomatsko in robotizirano varilnolinijo za varjenje kotlov, avtomatskolakirno linijo za lakiranje obloggrelnikov ter stroje in naprave za
2.7.2. Naložbe ostalih divizij
43
V družbi Gorenje, d.d., ki sodi v okvirdivizije gospodinjskih aparatov, jebilo v letu 2003 povprečno 5.409zaposlenih, na dan 31.12.2003 pa5.579 zaposlenih.
Število zaposlenih po divizijah Št. zaposlenih na 31.12. Povprečno št. zaposlenih 2003 2002 2003 2002
Divizija gospodinjskih aparatov 7.092 6.760 6.821 6.620Divizija notranje opreme 1.228 1.073 1.243 1.081Divizija toplotne in strojne opreme 666 628 653 600Divizija storitev 361 311 352 309Divizija energetike in varstva okolja 80 – 77 –SSkkuuppaajj 99..442277 88..777722 99..114466 88..661100
Število zaposlenih podivizijah
Škupina Gorenje Gorenje, d.d.Stopnja strokovne izobrazbe Št. zaposlenih na 31.12. Št. zaposlenih na 31.12.
2003 2002 2003 2002I. 3.093 2.950 1.984 1.948II. 537 511 393 393III. 315 316 183 180IV. 2.529 2.328 1.395 1.355V. 2.008 1.881 1.159 1.112VI. 376 304 169 162VII. 531 453 271 241VIII. 38 29 25 20SSkkuuppaajj 99..442277 88..777722 55..557799 55..441111
Izobrazbena strukturazaposlenih konec leta 2003
Gorenje GTI, d.o.o., je edinipredstavnik divizije storitev, ki imavzpostavljen sistem vodenja kakovostipo zahtevah ISO 9001:2000. V letu2003 so uspešno izvedli večinozastavljenih aktivnosti.
V diviziji energetike in varstva okoljaso imele družbe Kemis,d.o.o.,Energygor, d.o.o., in Elgor, d.o.o.,vzpostavljen sistem vodenja kakovostiv skladu ISO 9001/2000, tako da sov letu 2003 potekale predvsemaktivnosti v okviru zagotavljanjazahtev vzpostavljenih sistemov.
42
V okviru divizije notranje opreme sov družbi Gorenje Notranja oprema, d.d.dosegli in celo presegli večino načrto-vanih ciljev. Za redke slabše kazal-nike, ki so pod načrtovano ravnijo, sovzroki in povzročitelji znani. V ostalihdružbah divizije so bili doseženinačrtovani cilji kakovosti.
Delovanje divizije toplotne in strojneopreme je v letu 2003 obeležila prila-goditev sistema vodenja kakovostizahtevam ISO 9001/2000. Prenovaje bila uspešno zaključena v družbahGorenje Indop, d.o.o., in GorenjeOrodjarna, d.o.o., v Gorenju Tiki,d.o.o., pa je predviden zaključekv začetku leta 2004.
V družbi Gorenje Indop, d.o.o.,so začeli prenovo sistema vodenjakakovosti. Rezultate tega projektaso vključili v redni način dela.Procesi nenehnega napredka v okviruprojekta 20 ključev so v GorenjuOrodjarna, d.o.o., pozitivno vplivalina kulturo poslovnega obnašanja vsehzaposlenih. S tem se je povečalapripadnost zaposlenih in informiranosto aktivnostih družbe. Del procesanenehnih izboljšav je bila vpeljavaciljnega vodenja, ki prenaša ciljedružbe do najnižjih ravni in takoprispeva k usmerjeni rasti družbe.
Družba Gorenje Tiki, d.o.o., si jezastavila cilj znižanja stroškovnekakovosti, ki ga kljub izvedenimaktivnostim niso dosegli, predvsemzaradi uvajanja novih tehnologij inobčutnega povečanja kompleksnostiproizvodnje.
Zaposleni so ključni dejavnik uspehaza prihodnost... S svojim znanjem,motivacijo in pripadnostjo družbi sopomemben kapital, v katerega jepotrebno vlagati, ga razvijati invarovati.
Nadaljuje se že pred leti sprejetastrategija vlaganja v razvoj innenehno usposabljanje zaposlenih,s posebnim poudarkom na vzgojilastnega kadra, ki v družbah z letiprevzema ključne položaje.
V letu 2003 je bila po petih letihponovno izvedena anketa o poklicnihhotenjih in zadovoljstvu pri delu.Rezultati kažejo na pozitiven odnosključnega kadra do znanja inrazvojnih usmeritev Skupine Gorenjeter hkrati opozarjajo na pomenvodenja pri motiviranju in razvojukadrov.
Poslovni rezultati Skupine Gorenje sorezultat dela 9.427 zaposlenih konecleta 2003, kar je 7,5% več kot letopoprej. Razlog za občutno rast številazaposlenih je organska rast SkupineGorenje in povečanje obsegaposlovanja, ki je omogočila doseganjenačrtovanih ciljev za leto 2003.
2.9. Ravnanje z zaposlenimi2.8.2. Upravljanje kakovosti
v ostalih divizijah
Visoka stopnja pripadnosti družbiSploščena in procesno usmerjena organizacijska strukturaDelo v skupinah in projektni pristopŠiroko zasnovano inovativno in podjetniško vzdušjeStalni izobraževalni in učni proces v Sloveniji in v tujini
Pomen vodenja primotiviranju in razvoju kadrov
45
Uspešnost krovne družbe in SkupineGorenje odločilno pogojujejo tudizaposleni. Motivirani zaposlenizagotavljajo razliko med povprečnostjoin odličnostjo. Še tako domišljeneposlovne strategije izpuhtijo, če jihzaposleni niso sposobni, zmožni inpripravljeni zavzeto uresničiti.Zaposleni si želijo in imajo pravico bitiobveščeni o zadevah, ki se nanašajoin vplivajo na njihovo delo. Z rednimin sistematičnim informiranjem jimobveščenost tudi zagotavljamo. Enood orodij notranjega komuniciranjaso publikacije družbe: tedenskibilten Črno na belem in občasničasopis Pika na G, ob koncu leta paje izšla tudi prva številka tedenskegaE-glasila.
Informatika in telekomunikacije
Z vidika informacijske podporeposlovnih procesov je bilo leto 2003prelomno, saj se je zaključilo triletnoobdobje priprave strokovnih podlagprenove poslovnih procesov ininformacijske podpore, iskanja inizbora ponudnikov ter priprav nauvedbo integriranega informacijskegasistema. V začetku leta 2003 se jezačela vsakodnevna, redna uporabanovega informacijskega sistema SAP.
Informacijska podpora poslovnihprocesov v krovni družbi, Gorenje,d.d., …V januarju smo prešli naintegrirani informacijski sistem SAP,v katerega so bili vključeni poslovniprocesi prodaje, proizvodnje, nabave,logistike, zagotavljanja kakovosti,razvoja, finančnega upravljanja,kontrolinga in računovodstva.V začetku marca smo uvedli novoinformacijsko podporo poprodajnimprocesom, ki je povezala 9 servisnihizpostav po Sloveniji s centralnopoprodajno službo v krovni družbi.Prva faza projekta prenove je bilas tem zaključena.
Sledilo je obdobje uravnavanjasistema, odpravljanja težav,optimiranja odzivnosti sistema zakončne uporabnike in utrjevanjapoznavanja nove informacijskepodpore.
V drugi polovici leta 2003 so seizvajale nadgradnje in dopolnitve SAPinformacijske podpore ter uvedbeporočilnega sistema in analizedobičkonosnosti. Poročilni sistem seizgrajuje z informacijsko podporopodatkovnega skladišča (BusinessWarehouse – BW) kot nadgradnja SAPtransakcijskega sistema. Prva prioritetaje bil poročilni sistem za področjeprodaje. Analiza dobičkonosnostise je ukvarjala s pripravo okolja zazagotovitev informacij o donosnostiprodaje na vseh ravneh, odelementarne ravni izdelka in kupca dozdruževanih ravni programov, trgovin drugih nosilcev prihodkov inodhodkov.
Podpora procesom načrtovanja zaleto 2004, ki potekajo na vsebinskiin usklajevalni ravni, je bila prvičpodprta z novo informacijskopodporo. Potrebno je bilo izvestinastavitve sistema, testiranja inkoordinacije med različnimi poslovnimipodročji.
Za projekt logističnega centra je bilopotrebno izgraditi vmesnike zaintegracijo poslovnega sistema SAPter avtomatizirani skladiščni sistem.V sistemsko okolje računalniškegacentra je bila umeščena nova strojnaoprema, na kateri teče informacijskapodpora procesom v skladišču.Testiranje v realnem okolju je bilomogoče šele konec decembra, takoda je v začetku januarja 2004 novoskladišče začelo z obratovanjem.Vzpostavljene so bile nekaterepomembne funkcionalnosti, kot jevizualizacija natovora in intranetnipregledi statusov odvijanja nekaterihprocesov v skladišču v realnem času.
2.10.
Tako je bilo glede na leto 2002 31poškodb manj; izraženo relativnoznaša indeks 89,7. Ugoden trendkaže kazalec izgubljenih dni na enopoškodbo z indeksnim znižanjem naraven 90,4; indeks izgubljenih dni vkrovni družbi pa znaša 81,2. Pozitivnagibanja so posledica interdiscipli-narnega pristopa k optimizacijiproizvodnih procesov, upoštevajočnačela zdravega in varnega dela.Z upoštevanjem zahtev varnega inzdravega dela pri implementaciji takonovih kot posodobljenih tehnologij,z nadaljevanjem sistema dvajsetihključev in z analitičnim pristopom prianaliziranju vzrokov delovnih nezgodter izvajanjem programov varstvenihukrepov na podlagi ocene tveganjapričakujemo v prihodnosti še večjitrend padanja bolniških odsotnostiiz naslova delovnih nezgod.
V letu 2003 je bil na področju izobra-ževanja poudarek na izobraževanjuza varno delo z nevarnimi snovmi.Tega programa se je udeležilo 500zaposlenih, ki so v delovnem procesuizpostavljeni tveganjem kemijskihnevarnosti. Izvedena je bila prenovacelostne podobe navodil za varnodelo z nevarnimi snovmi. V zimsko-jesenskem delu je bilo za 1.400 zapo-slenih v programu hladilno-zamrzo-valnih aparatov izvedeno praktičnousposabljanje za pravilno in varnodelo na delovnih mestih. Ta oblika imain bo imela, tudi zaradi zakonodajnihzahtev, v prihodnosti največjo vlogopri ozaveščanju zaposlenih o zdravemin varnem delu in s tem tudi prizmanjševanju izostankov z dela zaradibolezni in delovnih poškodb v zvezi zdelom. 700 zaposlenih se je udeležilozdravstveno-preventivnih programov.Skozi vsebino programov želimozaposlenim vzbuditi zavest o zdravemnačinu življenja, kako premagovatistres, s kakšnimi telesnimi aktivnostmiohraniti gibalno sposobnost celotnegatelesa in na ta način preprečitiobolenja v zvezi z delom.
Znanje, bogate delovne izkušnje,velika pripadnost in motiviranostzaposlenih so zagotovilo zapripravljenost Skupine na vstopv Evropsko unijo in doseganjezastavljenih poslovnih ciljev.
Izobraževanje za prihodnost …Kadrovska dejavnost in Izobraževalnicenter delujeta na ravni Skupine, karomogoča povezano in enotno delo-vanje pri zaposlovanju, razporejanjulastnih kadrov, pri pripravi skupnihpravno-organizacijskih podlag, pripoenotenju metodologije spremljanjarazvoja kadrov ter načrtovanju,izvedbi in merjenju učinkov izobraže-vanja.V letu 2003 se je v različnihizobraževalnih oblikah usposabljalo4.692 zaposlenih v krovni družbi.Skoraj polovica izobraževanj je bilanamenjena strokovnemu usposabljanjuin izpopolnjevanju, kar kaže naizrazito potrebo po pridobivanjuznanj za uporabo novih tehnologij inpristopov. Posebna pozornost je bilanamenjena dvigu kakovosti usposab-ljanja že v samem procesu načrto-vanja izobraževalnih oblik, kjer so biliv pripravo načrta vključeni udeleženci,vodje in strokovne službe.
V preteklem letu je z mednarodnoudeležbo v Managerski akademijizaključila šolanje 15. generacijamladih sodelavcev. Skozi vsa letaizvajanja Managerske akademije jebila razvita edinstvena oblika šolanjaperspektivnih kadrov, ki v tako velikemsistemu omogoča povezovanje inprenos različnih znanj ter nastanekdragocenega kadrovskega zaledja.Svoja znanja so razširjali in pri temiskali nove priložnosti za razvojSkupine v poslovnih načrtih,pripravljenih v skupinah, kjer sos skupinskim delom reševali problemeiz vsakdanje poslovne prakse.
Kot pomemben dosežek skrbi zavarno in zdravo delo v letu 2003so zelo ugodna gibanja na področjuzmanjševanja delovnih poškodb.
44
47
Skupina Gorenje izvaja enotnofinančno politiko, ki opredeljujemetode in načine poslovanja nafinančnem področju z našimi zunanjimipartnerji in podjetji v Skupini. Da bifinančno bolj učinkovito poslovali, smona ravni Skupine v letu 2003 nadalje-vali s poenotenjem finančnega po-slovanja na področjih obvladovanjaobveznosti in terjatev, financiranja innaložbenja, upravljanja s finančnimitveganji, sodelovanja z bankami inzavarovalništva.
Krovna družba Gorenje, d.d., jev Skupini odgovorna za izvajanjesprejete finančne politike do bank infinančnih institucij ter za optimiranjeupravljanja z denarjem. Izhodiščnipogoji finančnega poslovanja, dogo-vorjeni z bankami s strani krovnedružbe, veljajo za vsa podjetjav Skupini, upoštevajoč značilnostiposameznih držav, v katerih le-tadelujejo.
V letu 2003 so se obveznosti iz finan-ciranja Skupine Gorenje povečaleza 11,2 mrd SIT, kar je bila v največjimeri posledica investicijsko intenzivne-ga obdobja.
Skupina je leto zaključila s 46,8 mrdSIT finančnih obveznosti, ki so bilepo pogodbeni ročnosti razdeljene na59,5 % kratkoročnih in 40,5 % dolgo-ročnih.
Obveznosti iz financiranja so valutnorazdeljena, kot sledi: EUR (86,1 %),CZK (6,5 %), SIT (5,1 %), in ostalevalute (2,8 %).
Od vseh finančnih obveznosti jih jebilo konec leta 2003 37,7 % s stalnoobrestno mero, preostale pa so bilebodisi kratkoročne bodisi s spremenlji-vo obrestno mero, večinoma vezanona EURIBOR.
2.11. Finančno upravljanje
Ostale aktivnosti so obsegaleizgradnjo neposrednih vmesnikov doproizvodnih sistemov, ki so deltehnologije ter optimiranje centralneračunalniške opreme.
Informacijska podpora poslovnihprocesov v Skupini Gorenje zagotavljaintegrirano in pregledno informacijskookolje z dostopom do informacijv realnem času.
Gorenje Austria Handels GmbH jebilo prvo hčerinsko podjetje, kjer smouvajali SAP podporo poslovanjavzporedno z uvedbo v krovni družbiGorenje, d.d. Redno delo s SAPpodporo se je začelo januarja 2003.Uspešno so bile uvedene nekaterenove funkcionalnosti, kot skladiščnoposlovanje (WM) in podporapoprodajnih procesov. Pridobljeneizkušnje so bile dragocena osnovaza nadaljnji razvoj SAP podporeposlovnim procesom v hčerinskihdružbah.
Izvedena prenova v krovni družbise bo nadaljevala s priključevanjemprodajne mreže odvisnih družb v tujinina centralni SAP informacijski sistem,s čimer se bo zaokrožila divizijagospodinjskih aparatov.
Strategija uvedbe je zastavljenav razvijanje standardne pilotske rešitve,ki se bo implementiral v vse prodajneodvisne družbe.Projektna skupina je pripravljalainformacijsko podporo za odvisnodružbo Gorenje Skandinavien A/S, kise je pričel uporabljati s 01.04.2004.
Informacijska podpora poslovanjunove tovarne stiroporne embalaže jeuvedla 'just in time' dobavo stiroporneembalaže v tovarne za proizvodnjogospodinjskih aparatov, skladiščnoposlovanje s SAP modulomskladiščnega upravljanja (WarehouseManagement – WM) in neposrednointegracijo med poslovnim SAPsistemom ter proizvodnimi sistemiProcesna in informacijska prenova
divizije notranje opreme s svojimišestimi družbami, ki imajo proizvodnjoorganizirano na različnih lokacijah,predstavlja nadaljnji korak k integriraninformacijski podpori v Skupini; projektbo stekel v sredini leta 2004. V letu2003 je bila vzpostavljena operativna infrastrukturaza preselitev računalniških obdelavdružbe Gorenje Glin, d.o.o.,v računalniški center Gorenja, d.d.
Na področju ostalih divizij so potekaleaktivnosti strokovne pomoči,distribucije Microsoft licenčne opreme,zagotavljanja informacijsker varnostiin komunikacijske infrastruktureodvisnim družbam na velenjski lokaciji.
46
100%80%60%40%20%0
59,5%
40,5%
Sestava finančnihobveznosti poročnosti kratkoročne
finančne obeznosti
dolgoročne finančne obeznosti
100%80%60%40%20%0
62%
38%
Sestava finančnihobveznosti gledena naravoobrestnih mer
spremenljive obrestne mere
stalne obrestne mere
100%80%60%40%20%0
86,1%
6,5%
Sestava finančnihobveznosti povalutah
5,1%
EUR
CZK
SIT
ostale valute2,8%
49
Obrestna tveganja… Zaradi izjemnonizkih ravni obrestnih mer v letu 2003smo se v letu 2003 odločili, daspremenljive obrestne mere pri deludolgoročnih obveznosti iz financiranjaz nakupi obrestnih zamenjavspremenimo v stalne obrestne mere.Na dan 31.12.2003 smo imeli tako37,7 % vseh obveznosti iz financiranjas stalnimi obrestnimi merami. Ocenjujemo, da je izpostavljenostSkupine Gorenje do obrestnih tveganjzmerna.
Premoženjska in pravna tveganja…Družbe Skupine Gorenje sistematičnoprenašajo na zavarovalnice ključnapremoženjska tveganja (požarnoin potresno zavarovanje, izpadproizvodnje, transportna tveganja,idr.) ter pravna tveganja (civilnaodgovornost, produktna odgovornostproizvajalca, nezgodna zavarovanja,idr.).
Tveganja plačilne sposobnosti…Tveganje kratkoročne plačilnesposobnosti Skupine Gorenje je nizko,kar je posledica učinkovitegaupravljanja z denarnimi sredstvi,ustreznih kreditnih linij za kratkoročnouravnavanje denarnih tokov, visokestopnje finančne fleksibilnosti terdobrega dostopa do potrebnihfinančnih virov. Tveganje dolgoročneplačilne sposobnosti Skupine Gorenjeje nizko, kar je posledica uspešnegaposlovanja, učinkovitegagospodarjenja s sredstvi, sposobnostiustvarjanja denarnih tokov sposlovanjem, konzervativne kapitalskesestave ter kreditne sposobnosti.
Varstvo okolja kot sestavni del letnihposlovnih načrtov, ki so v skladu zdolgoročnimi strateškimi usmeritvamiSkupine Gorenje... Poslovni načrtdružbe Gorenje, d.d., za leto 2003je vključeval cilj nadaljnjih aktivnostirazvojne podpore obstoječegaposlovnega procesa varstva okolja inrazvijanja tržnih sistemov na področju varstva okolja. Aktivno razvojnopodporo obstoječemu poslovnemuprocesu je družba Gorenje, d.d.,izvajala s politiko, cilji in programiv okviru sistema ravnanja z okoljem inv skladu z zahtevami ISO 14001. Kersmo v letu 2003 zaključevali intenzivniinvesticijski ciklus v proizvodneprocese, se je zmanjšala strma,za predhodna leta značilna rastkazalnikov zmanjševanja škodljivihvplivov proizvodnje gospodinjskihaparatov na okolje ter stopnjazmanjševanja porabe naravnih virov.Realizacija ciljev in programovje postala vse bolj odvisna odzaposlenih, ki so se v okviru različnihizobraževalnih oblik intenzivnoizobraževali za področje varstvaokolja.
Tako smo uspeli na proizvodni lokacijiv Velenju v primerjavi z letom 2002:
zmanjšati absolutno količinonevarnih odpadkov za 27,5 %,
zmanjšati količino mulja v centralničistilni napravi za 27,6 %,
v okviru odpadnih sekundarnihsurovin za 3,1 % zmanjšati količineodpadne emajlirane, lakirane ins poliuretansko peno polnjenepločevine,
zmanjšati količino odpadkov, ki se deponirajo, za 10,2 %,
zmanjšati specifično porabostisnjenega zraka za 11 %,
zmanjšati izpust koncentriranihodpadnih voda v centralno čistilnonapravo za 7 %,
znižati porabo kemikalij: porabo fritza emajliranje in soli za galvaniziranjeza 7 % ter porabo lakov v prahu za6,9 %.
2.13. Odgovornost do okolja
48
Skupina Gorenje je zaradimednarodne usmeritve in razvejanostiposlovnih aktivnosti izpostavljenadoločenim vrstam finančnih tveganj.Da bi kar najučinkoviteje obvladovalitovrstna tveganja, smo zato v letu2003 sistematično pristopili k zasnoviprocesa upravljanja s finančnimitveganji v Skupini Gorenje. Namenprocesa upravljanja s finančnimitveganji je:
doseganje stabilnosti poslovanjain zmanjšanje izpostavljenostiposameznih tveganj do sprejemljiveravni,
povečanje vrednosti podjetja in vplivna boniteto podjetja,
povečanje finančnih prihodkovoziroma zmanjšanje finančnihodhodkov ter
izničenje oziroma zmanjšanje učinkaekstremnih škodnih dogodkov.
Podlaga za upravljanje s finančnimitveganji v Skupini Gorenje sopričakovani denarni tokovi, tako daukrepe za varovanje pred tveganjiizvajamo z namenom zaščite denarnihtokov. V Skupini Gorenje delimofinančna tveganja na naslednje vrste:kreditna (zaupanjska) tveganja,valutna tveganja, obrestna tveganja,tveganja plačilne sposobnosti terpremoženjska in pravna tveganja.Za varovanje pred tveganji Skupinav okviru redne dejavnosti izvajaustrezne aktivnosti na poslovnem,naložbenem in finančnem področju,poleg tega pa se pred določenimitveganji varuje tudi preko zavarovanjoziroma z nakupi izpeljanih finančnihinstrumentov.
V nadaljevanju je na kratko opisanaizpostavljenost ter ukrepi za varovanjepred posameznimi vrstami finančnihtveganj.
Kreditna tveganja… V letu 2003 smokreditna tveganja, ki zajemajo vsatveganja, povezana z neizpolnitvijomedsebojnih obveznosti poslovnihpartnerjev, obvladovali z naslednjimisklopi ukrepov:
zavarovanje večjega dela terjateviz poslovanja ter blagovnih kreditovpred komercialnimi tveganji priSlovenski izvozni družbi, d.d., terdrugih zavarovalnicah,
dodatno zavarovanje bolj tveganihterjatev do kupcev s hipotekami,bančnimi garancijami in drugimiinstrumenti,
redno nadziranje poslovanjain finančnega stanja vseh novih inobstoječih poslovnih partnerjev teromejevanje izpostavljenosti doposameznih poslovnih partnerjev,
sistematični aktivni procesi izterjaveterjatev.
Ocenjujemo, da je izpostavljenostSkupine Gorenje do kreditnih tveganjzmerna.
Valutna tveganja… Skupina Gorenjeje zaradi mednarodnega delovanjaizpostavljena tudi valutnim tveganjem,predvsem pri izvajanju poslovnihaktivnosti v državah z boljspremenljivimi valutami, kot soHrvaška, Poljska, Madžarska, Srbijain Črna Gora, Češka, Slovaška, VelikaBritanija ter vsi dolarski trgi. Na vsehtrgih poskušamo izpostavljenostdolgoročno zmanjšati z uravnavanjemprodaje z nabavo, kratkoročno pase pred valutnimi tveganji varujemos terminskimi valutnimi pogodbami,z zadolževanjem v lokalnih valutah terv manjši meri tudi drugimi izpeljanimifinančnimi instrumenti. SkupinaGorenje ima sicer glede na evropskonaravnanost največjo čisto valutnoizpostavljenost v EUR, ki pa zaradidosledne tečajne politike BankeSlovenije ter načrtovanegaskorajšnjega vstopa v mehanizemERM2 po naši oceni ne predstavljaznatnega tveganja in se pred njo nevarujemo.
Ocenjujemo, da je izpostavljenostSkupine Gorenje do valutnih tveganjzmerna.
2.12. Upravljanje s tveganji
51
v Gorenju Notranja oprema, d.d.,so izvedli monitoring tehnološkihodpadnih vod, emisij snovi v zrak,emisij hrupa v okolje ter izdelalipredpisane ocene za odpadke izproizvodnih procesov. Pričeli soz aktivnostmi za zmanjševanje emisijhlapnih organskih spojin v zrak,izvedli ukrepe za zmanjšanje hrupav okolje, uvedli ločeno zbiranjeodpadkov in ponovno uporabo lesnihodpadkov za energent, zmanjšaliporabo toplotne energije ternadaljevali z izvajanjem projektaracionalne rabe električne energije;
v Gorenju Tiki, d.o.o., so obnovilidogovor o odvzemu in uvedbiločenega zbiranja odpadkov z Dinosd.d. in za 50 % zmanjšali količinekomunalnih odpadkov. Nevarneodpadke in odpadke, katerih nidovoljeno odlagati na komunalnihodlagališčih, so odstranili prekopooblaščenih družb (Opte Ptuj, d.o.o.,Kemis, d.o.o.). Izvedli so zakonskopredpisani monitoring odpadnih voda,emisij v zrak in emisij hrupa v okolje.S pomočjo strokovnih služb Gorenja,d.d., so izvedli aktivnosti zaspoštovanje predpisov za odpadnoembalažo, izobraževali zaposleneza ravnanje z nevarnimi snovmi terpostavili cilje varovanja okolja za leto2004.
v Gorenju Gostinstvo, d.o.o., so navseh lokacijah prilagodili zbiranje inodstranjevanje odpadnega jedilnegaolja zakonsko predpisanim zahtevam.V projekt za adaptacijo samopos-trežne restavracije in kuhinje spomožnimi prostori so vključili sistemza predelavo organskih odpadkov, kibo omogočal 80-odstotno zmanjšanjekoličin odpadkov;
v Opte Ptuj, d.o.o., ki ima statusodstranjevalca in predelovalcaodpadkov (odstranjevanjegalvanskihmuljev in predelavaodpadnih olj), so poostrili nadzorpri sprejemanju posameznih vrstodpadkov, sprejeli in izvajali ukrepeza izboljšanje obvladovanjatehnoloških postopkov odstranjevanjain predelave, izvedli obratovalnimonitoring emisij snovi v zrak terspoštovali ostale zahteve zakonskihin tehničnih predpisov za področjeravnanja z odpadki;
v Kemisu, d.o.o., so pričeli postopnovključevati zahteve ISO 14001 in18001 v vpeljan sistem vodenjapo ISO 9001 (2000). V sklopuprograma izboljšanja so urediliokolico drobilnika z ureditvijomanipulativne površine in z izgradnjostrehe ter tako zmanjšali možnostnegativnih vplivov na okolje pri procesudrobljenja odpadkov. V ustreznopreurejen prostor so preselili opremoza destilacijo, nabavili novo montažnoregalno skladišče in izboljšali opremoza notranjo logistiko.
Gorenje, d.d. je v letu 2003 že drugičprejelo nagrado okolju prijaznopodjetje, ki sta ga v okviru projektaEKO 2003 podelila revija»Gospodarski vestnik« in Ekološkorazvojni sklad RS. Okoljska nagradapredstavlja potrditev in vzpodbudo zanenehna vlaganja v varovanje okolja,ki je eden pomembnih segmentov,zapisanih v strateških usmeritvahSkupine Gorenje.
Vsi okoljski vidiki so v skladu z zakonskopredpisanimi zahtevami, kar je edenpomembnih pogojev za načrtovanopridobitev evropskega okoljskegacertifikata EMAS, ki pomeninadgradnjo sistema ravnanja z okoljempo ISO 14001 in pomembnokonkurenčno prednost po 1. maju2004. V pripravah na nekatere novepogoje poslovanja, ki jih glede navstop Slovenije v EU leta narekuje tudis sprejemanjem različnih okoljskihdirektiv, smo svoje aktivnosti okrepilipri zahtevah direktive Evropske unijeo omejeni uporabi določenih nevarnihsnovi (RoHS) in direktive o odpadnielektrični in elektronski opremi(WEEE):
s sodelovanjem v Evropskemzdruženju proizvajalcev gospodinjskihaparatov CECED;
s sodelovanjem pri implementacijivsebine direktiv v nacionalnozakonodajo;
z upoštevanjem zahtev obeh direktivpri novih generacijah gospodinjskihaparatov;
z začetkom priprav poslovneganačrta za predelavo električne inelektronske opreme (WEEE) v Slovenijis poudarkom na tehnologiji inekonomiki procesov.
Divizijo energetike in varstva okoljasestavlja nosilna družba Energygor,d.o.o., z družbami Elgor, d.o.o., OptePtuj, d.o.o., in Kemis, d.o.o. Slednjiimata dovoljenje za opravljanjestoritev z različnimi vrstami odpadkov.
V skladu z zahtevami ISO 14001imajo v Skupini Gorenje vzpostavljenein certificirane sisteme ravnanja zokoljem še družbe GorenjeOrodjarna, d.o.o.,Gorenje Indop,d.o.o., Gorenje I.P.C., d.o.o., Gorenje GTI,d.o.o., Elgor, d.o.o., in Energygor,d.o.o.. Vse omenjene družbe sov preteklem letu napodročju varovanjaokolja dosegle naslednje cilje:
v Gorenju Orodjarna, d.o.o., sos spremembo vhodnih materialovzmanjšali količine odpadnih ostružkov
aluminija, z uvedbo čistilcev emulzijev strojnem oddelku podaljšali doboobstojnosti emulzije in s tem zmanjšalikoličine odpadne emulzije ter hkratipreprečili nastajanje neprijetnegavonja;
v Gorenju Indop, d.o.o., so v pov-prečju zmanjšali količine odpadkovza 5 %, sanirali kanalizacijski sistem,zmanjšali porabo električne energijeza 3 % in porabo energije zaogrevanje prostorov za 5 %;
v Gorenju I.P.C., d.o.o., so v prvemletu obvladovanja varovanja okoljav okviru certficiranega sistema pozahtevah ISO 14001 vzpostavilispremljanje absolutne in specifičneporabe energentov ter njihovihstroškov, spremljanje porabe surovin,obvladovanje nevarnih snovi inkemikalij, vzpostavili ločeno zbiranjeodpadkov ter glede na zahtevezakonskih predpisov opravljalimonitoring za posamezne okoljskeparametre.
v Gorenju GTI, d.o.o., so bileaktivnosti usmerjene v pripravo naprilagoditev zakonskim zahtevam napodročju ravnanja z embalažo inodpadno embalažo, odpadki terozonu škodljivimi snovmi. V skladuz letnim načrtom so usposabljalizaposlene, izvedli pa so tudi vajopripravljenosti in odziva na izrednerazmere. V zadnjih mesecih letaso pričeli tudi z aktivnostmi zavzpostavitev sistema ravnanjaz odpadki in za prilagoditev drugimokoljevarstvenim zahtevam v novemdistribucijskem centru v Ljubljani;
v Bitermu, d.o.o., so za 3 %zmanjšali porabo energentov, kotsta električna energija in voda, terzmanjšali porabo svinčenih lotov,alkohola in cina.
Varovanje okolja so načrtnoin sistematično obvladovali tudiv družbah, kjer še niso pristopilik certificiranju sistemov v skladuz zahtevami mednarodnih standardovin direktiv oziroma zakonov:
50
53
Tečaj delnice v trendu rasti… Delnice sobile uvrščene v redno borzno kotacijoLjubljanske borze 10.11.2000, medtemko se je z njimi na organiziranem trgutrgovalo že od leta 1998. Vključeneso v sestavo SBI 20. Tečaj delniceje 31.12.2003 znašal 4.917,81 SIT in je v primerjavi z zadnjim trgovalnimdnevom v letu 2002 višji za 12 %. Tečajdelnice se je od polletja dalje vseskozirahlo povečeval in si opomogel odmočnejšega padca v mesecu juniju.Indeks delnic borzne kotacije SBI 20se je v istem obdobju povečal za 18 %.
Delnica ohranja 4. mesto na Ljubljanskiborzi vrednostnih papirjev z doseženim8,9 mrd SIT prometa, čeprav se je le-taz letom 2002 prepolovil. V celotnemprometu Ljubljanske borze je trgovanjez delnico GRVG predstavljalo 3-odstotnidelež.
Kapitalska družba d.d.,in Slovenskaodškodninska družba d.d.,ostajata največjadelničarja...
Tečaj in prometdelnice Gorenja
Delničar/Število delnic 31.12.2003 Delež v %1. Kapitalska družba, d.d 2.144.309 17,582. Slovenska odškodninska družba, d.d. 1.864.601 15,283. KD Investments d.d. VS Galileo 448.070 3,674. ID Maksima, d.d. 339.365 2,785. Gorenje, d.d., Velenje 264.540 2,176. Triglav Steber I, ID, d.d. 243.278 1,997. Krona Senior, d.d. 235.981 1,938. KD Investments d.d. VS Rastko 191.795 1,579. Pomurska investicijska družba 1, d.d. 155.102 1,2710. Kapitalska družba, d.d. – PPS 153.486 1,26Skupaj 10 največjih delničarjev 6.040.527 49,5Ostali delničarji 6.159.473 50,5SKUPAJ 12.200.000 100,00
52
Podatki o izdanih delnicah in kapitalu…Družba Gorenje, d.d., je postaladelniška družba leta 1997 po uspeš-no zaključenem lastninskem preobli-kovanju.Osnovni kapital v nominalnivrednosti 12.200.000.000 SIT jerazdeljen na 12.200.000 navadnihimenskih delnic z oznako GRVG inz nominalno vrednostjo 1.000 SIT.
Vse izdane delnice so enakega razre-da in dajejo imetnikom sorazmernopravico do upravljanja, tako da daje vsaka delnica pravico do enega glasu.
Statut družbe ne vsebuje določb, ki birazveljavljale sorazmernost pravic izdelnic, kot so pravice manjšinskihdelničarjev ali omejitve glasovalnihpravic.
Družba v letu 2003 ni izvajala aktiv-nosti, ki bi povzročile spremembe vosnovnem kapitalu, spremembe nomi-nalnega zneska delnice ali spremem-be pravic iz delnic, prav tako tudi niizdala novih delnic.
delež bank in zavarovalnic, in sicers 6,1 % na 3,0 %. Delež tujih lastnikovje znašal 1,65 % (199.505 delnic),od tega so posedovale tuje pravneosebe 168.982 delnic oz. 1,39-odstot-ni delež in tuje fizične osebe 30.583oz. 0,25-odstotni delež.
2.14.
Število delničarjev sepovečuje …
Na dan 31.12.2003znaša število delničarjevGorenja, d.d., 17.733,kar pomeni v primerjavis stanjem 31.12.2002(17.052) povečanještevila delničarjev za681 ali 4 %.
30.00025.00020.00015.00010.0005.0000
Število delničarjev
2003
2002
2001
2000
1999
13.540
17.052
17.733
14.572
2003 2002 2001 2000 1999Lastne delnice 2,2% 2,5% / / /Ostale fizične osebe 20,3% 21,4% 18,3% 17,5% 9,6%Zaposleni 10,2% 9,9% 11,1% 12,1% 34,3%Ostale pravne osebe 9,8% 9,4% 12,2% 13,4% 8,3%Borzne hiše 0,5% 0,6% 1,3% 1,8% /Banke in zavarovalnice 3,0% 6,1% 8,3% 7,4% /Pooblaščene investicijske družbe 19,8% 15,5% 14,7% 13,7% 14,0%Slovenska odškodninska družba, d.d. 15,3% 15,3% 14,5% 14,3% 14,3%Kapitalska družba d.d., in njeni skladi 18,9% 19,3% 19,6% 19,8% 19,5%
Gibanje lastniške strukture poskupinah delničarjev brez velikihsprememb… V lastniški strukturi se je v primerjavi s stanjem 31.12.2002povečal delež pooblaščenih investi-cijskih družb s 15,5 % na 19,8 % terdrugih pravnih oseb z 9,4 % na 9,8 %(domače in tuje). Znižal se je tudi
Ustvarjanje vrednosti za lastnike
Promet v SITEnotni tečaj GRVG v SIT5.500
5.000
4.500
4.000
3.500
3.000
700.000
600.000
500.000
400.000
300.000
200.000
100.000
0
30.12.2002Enotni tečaj 4.406,58 SIT
30.12.2003Enotni tečaj 4.917,81 SIT
+12%
19.642
30.12.02 febjan mar apr maj jun jul avg sep okt nov 29.12.03
55
2003 2002 2001 2000 1999Število delnic v trgovanju 12.200.000 12.200.000 12.200.000 12.200.000 8.515.904Število delničarjev (31.12.) 17.733 17.052 13.540 14.572 19.642Promet (v mio SIT) 8.914 17.919 6.416 7.250 4.986Povprečna tržna kapitalizacija (v mio SIT) 53.617 42.102 26.266 26.283 16.992Vrednostni obrat(promet/povprečna tržna kapitalizacija) 0,17 0,43 0,25 0,28 0,28Knjigovodska vrednost delnice (v SIT)(kapital zmanjšan za vrednost rezervza lastne deleže)/(število delnic – lastne delnice) 4.793 4.497 3.939 3.508 3.005Tržna vrednost delnice (v SIT)(zadnji trgovalni dan v letu) 4.918 4.407 2.221 2.155 2.350Razmerje med tržno inknjigovodsko vrednostjo delnice 1,03 0,98 0,56 0,61 0,78Donosnost delniceKapitalski donos v % 12,0 98,4 3,10 –9,1 33Dividendni donos v % 2,2 1,8 3,25 0 0Skupni donos v % 14,2 100,2 6,35 –9,1 33Izplačana bruto dividenda na delnico (v SIT) 95 80 70 0 0Čisti poslovni izid na delnico (v SIT) (čisti poslovni izid / (št. izdanih delnic– lastne delnice)) 400,6 328,5 274,1 224,3 206,3
Konsolidirani čisti prihodki od prodajeSkupine Gorenje so planirani v višini200,9 mrd SIT, kar pomeni 2,4-odstot-no rast glede na leto 2003.
Čisti poslovni izid za leto 2004 jeplaniran v višini 5,3 mrd SIT karpredstavlja 12,4-odstotno rast gledena leto 2003.
Kazalniki trgovanjain donosnosti delnice
Skupina Gorenje vstopa v leto 2004zmernim optimizmom... Leto 2004,v katerem Slovenija postajaenakopravna članica Evropske unije,prinaša Skupini številne izzive, ki sona eni strani povezani s splošnimgospodarskim položajem v Evropiin svetu, na drugi strani pa tudis spremembami v gospodarskemokolju, ki jih bo vstop prineselslovenskim podjetjem.
Poslovni načrt Skupine Gorenje inkrovne družbe Gorenje, d.d., za leto2004 je obravnaval in potrdilNadzorni svet na svoji redni 11. sejidne 19.12.2003.
2.15. Načrti in pogoji delovanjav letu 2004
54
Vizjak 2.500 delnic (0,021%), FrancKošec 400 delnic (0,0033%), ŽigaDebeljak 400 delnic (0,0033%) inDrago Bahun 7.132 delnic (0,059%).
Člani Nadzornega sveta so na dan31.12.2003 imeli v lasti 18.409 delnic(0,151%), in sicer: Ivan Atelšek 12.058 delnic (0,099%),Tomaž Kuntarič 400 delnic (0,0033%),Anton Majzelj 1.064 delnic (0,009%),Jurij Slemenik 1.511 delnic (0,012%),Krešimir Martinjak 100 delnic (0,001%),Peter Kobal 1.178 delnic (0,010%) inDrago Krenker 2.098 delnic (0,017%).
Na dan 01.01.2003 je imela družbaGorenje, d.d., v lasti 307.105 lastnihdelnic, kar je predstavljalo 2,52%lastništva družbe. V letu 2003 jedružba za namene zamenjave zadodatne lastniške deleže družbeGorenje Tiki, d.o.o., odsvojila 42.565delnic, tako da je imela na dan31.12.2003 v lasti 264.540 lastnihdelnic (2,17% lastništva družbe).
Na dan 31.12.2003 so imeli članiUprave družbe Gorenje, d.d., v lasti11.254 delnic (0,092%), in sicer:Franjo Bobinac 822 (0,007%), Andrej
Nadaljevanje dividendne politike in iz-plačevanje dividend… Gorenje je poli-tiko delitve čistega poslovnega izidapodredilo naložbenim potrebam inpolitiki strukture kapitala, vsekakor papri tem ni zanemarjalo pričakovanj ininteresov delničarjev. Tako je v strateš-kem načrtu predvideno, da bo Gorenje,d.d., namenilo za izplačilo dividenddo tretjine čistega poslovnega izida.V letu 2003 je družba izplačaladelničarjem bruto dividendo v višini95 SIT na delnico.
Podatek VrednostEnotni tečaj na dan 31.12.2002 (SIT) 4.406,58Enotni tečaj na dan 31.12.2003 (SIT) 4.917,81Povprečni enotni tečaj v letu 2003 (SIT) 4.394,82Najvišji enotni tečaj v letu 2003 (SIT) 5.114,57Najnižji enotni tečaj v letu 2003 (SIT) 3.801,76Povprečna dnevna količina (v lotih) 8.019Najvišja dnevna količina (v lotih) 126.075Najnižja dnevna količina (v lotih) 54Promet v letu 2003 (v mio SIT) 8.914,00
100%80%60%40%20%0
80,0%
7,9%
Načrtovanastruktura čistihprihodkov odprodajeSkupine Gorenjepo divizijah zaleto 2004 3,8%
7,7%
0,6%
Gospodinjski aparati
Notranja oprema
Toplotna in strojnaoprema
Storitve
Energetika in varstvo okolja
Tržna kapitalizacija jekonec leta 2003 znašala60 mrd SIT, povprečnatržna kapitalizacija pa53,6 mrd SIT.
5756
Svetovni standardi, ki smo jih uvedliv nov Logistični center, ki je bilsvečano odprt v začetku leta 2004,bodo omogočali učinkovito izvajanjelogističnih aktivnosti. Nova tovarnaPlastike bo s sodobnejšo opremo zabrizganje in ekstrudiranje plastikezagotavljala povečanje kapacitet inizboljšanje kakovosti, produktivnostiin fleksibilnosti. Z novo tovarno zaproizvodnjo stiroporne embalažese bodo znižali transportni stroški,zagotovila večja odzivnost pri dobaviembalaže, izboljšala kakovostembalaže in posledično znižala njenacena. Skupina je z novima prodajno –distribucijskima centroma v Ljubljani inv Zagrebu prvič na enem mestupredstavila najnovejše dosežke napodročju velikih in malih gospodinjskihaparatov ter ostalih prodajnihprogramov Skupine in tako še boljutrdila položaj na teh trgih.
Svojo konkurenčnost bo Skupinauveljavila s svojo prožnostjo oziromahitrim odzivanjem na potrebe kupcevin spremembe na trgu, s prožnostjopri definiranju izdelkov in prisodelovanju z različnimi kupci,z ekonomiko obsega in izvirnimvrhunskim dizajnom aparatov terz večjim deležem prodaje pod lastnoblagovno znamko.
Razširjeni evropski prostor pomenizaostrovanje pogojev konkurence,saj večjega gospodarskega okrevanjav letu 2004 ni zaznati, zaupanjepotrošnikov pa ostaja na nizki ravni.Vse to pa bo imelo vpliv na povpra-ševanje potrošnikov in ustvarjanjedodatnih pritiskov na cenovne ravni.
Čisti prihodki od prodaje krovnedružbe Gorenje, d.d., so planiraniv višini 134,8 mrd SIT, kar pomeni 4,5-odstotno rast glede na leto 2003.Čisti poslovni izid za leto 2004 jeplaniran v višini 5,1 mrd SIT karpredstavlja 6,7-odstotno rast gledena leto 2003.
Tržišča Evropske unije so za SkupinoGorenje tradicionalna in najpomem-bnejša, saj je Skupina prisotna na tehtržiščih že več kot 40 let ter na njihustvari približno 49% prihodkov.S pridružitvijo novih članic bo ta deležzrasel na dobrih 65 % celotnihprihodkov.
Ugled Slovenije, kot države članice,bo pozitivno vplival na ugled Skupinein blagovne znamke Gorenje.Blagovna znamka je namreč edenključnih vzvodov za učinkovito prodajov Evropsko unijo in za povečanjedodane vrednosti. Naš cilj je ustvaritimočno panevropsko blagovnoznamko Gorenje.V letu 2004 smo pričeli s prenovoblagovne znamke Gorenje z vsebino„biti skupaj doma". Naš novi slogan jeGorenje moj.tvoj.dom., ki odražanajpomembnejšo vrednoto, to pa jedružinsko življenje.Pomembna identiteta blagovneznamke postaja tudi dizajn.Naša nova podoba se zaokrožujez inovativnimi detajli.
Uvajanje novih izdelkov in s tempovečanje ugleda blagovne znamkese nadaljuje tudi v letu 2004z vpeljavo nove generacije pralnihin sušilnih strojev.
proizvodnje. Tudi na teh trgih v letu2004 pričakujemo slabo gospodarskostanje, poleg tega poslovanje ovirazelo nizka likvidnost na Hrvaškem terpolitična nestabilnost v Srbiji. Dodatenproblem predstavlja ukinitevtrgovinskih sporazumov med Slovenijo,Bosno in Hercegovino ter Makedonijo,kar pomeni povečanje povprečnihcarinskih dajatev za gospodinjskeaparate na teh trgih.Vse to sprejema Skupina Gorenje kotizziv in priložnost za nadaljnji razvoj.Pri tem stavi na nekaj posebnosti, ki joodlikujejo: visoko stopnjo pripadnostizaposlenih, delo v skupinah inprojektni menedžment, širokouveljavljeno inovativno in podjetniškovzdušje, sploščeno in procesnousmerjeno organizacijsko strukturoter razvejano in učinkovito poslovnomrežo v tujini.Glede na še vedno zelo nepredvi-dljivo poslovno okolje ter navedeneneugodne dejavnike poslovnih tveganjje poslovni načrt za leto 2004postavljen ambiciozno.
Zaradi tega bo v letu 2004 potrebnoše naprej posvečati posebnopozornost obvladovanju procesovin stroškov, kakovostni rasti prodaje,krepitvi lastne blagovne znamke,upravljanju s tveganji, gospodarjenjus sredstvi ter sprotnemu nadzorunačrtovanih projektov in aktivnosti,ter s tem izpolnjevati cilje poslovneganačrta v okviru sprejetih strateškihusmeritev.
Šibki ameriški dolar v razmerju doevra nadalje zmanjšuje primerjalnokonkurenčnost celotnega evropskegagospodarstva in prodajne možnostievropskih podjetij na dolarskih trgih,s tem pa povečuje konkurenco naevropskem trgu.
Prav tako se v začetku leta 2004pojavljajo zahteve sindikatov po rastiplač, ki bi lahko v primeru, da bidogovorjena rast plač pomembnopresegala rast produktivnosti,negativno vplivale na poslovnouspešnost Skupine Gorenje.
V začetku leta 2004 se nadaljujepomembna rast cen surove nafte,surovin za proizvodnjo jekla inneželeznih kovin, ki so zgodovinskogledano na najvišjih ravneh, kar pase postopoma vgrajuje tudi v cenepolizdelkov. Takšno gibanje censurovin bo lahko imelo pomembenvpliv na poslovno uspešnost evropskihpodjetij v elektro in kovinski industriji,vključujoč Skupino Gorenje.
Zaradi načrtovanega vstopaSlovenije v mehanizem ERM2 je gledena napovedi v kratkem pričakovatifiksiranje tečaja EUR/SIT, ki boverjetno še kakšno leto po rastizaostajal za domačo inflacijo za nekajodstotnih točk. Takšni pogoji so lahkoneugodni za neto izvoznike, saj jimzmanjšujejo konkurenčnost na tujihtrgih in stroškovno učinkovitost.
Za Skupino Gorenje so zelopomembni tudi trgi držav bivšeJugoslavije, na katere prodamopribližno 20 % izdelkov lastne
Smo na pravi poti. Naše delovanje je usmerjeno v prihodnost.
Bolj kot hitrost je pomembna smer.
V s e n a j b o l j š e i z G o r e n j a , ž e 5 4 l e t . . .
IIzzddeellaavvaa iinn
iinn ssttoorriitteevv..
ttrržžeennjjee
iizzddeellkkoovv
kkaakkoovvoossttnniihh,, ččlloovveekkuu iinn ookkoolljjuu pprriijjaazznniihh
PPOOSSLLAANNSSTTVVOO::
Strateški ciljiodličnost pri poslovanju s kupciin v odnosih z ostalimi polsovnimi partnerjiodličnost pri obvladovanjunotranjih poslovnih procesovuresničevanje modela učenjain rasti poslovnega sistemapovečevanjevrednosti za lastnike
6160
obračunano amortizacijo. V nabavnivrednosti opredmetenega osnovnegasredstva so všteti njegova nakupnacena, uvozne in nevračljive nakupnedajatve ter vsi stroški usposobitvesredstva za nameravano uporabo,zlasti stroški dovoza in namestitve.Nabavno vrednost opredmetenegaosnovnega sredstva, zgrajenega aliizdelanega v družbi, tvorijo stroški,ki jih povzroči njegova zgraditev aliizdelava in posredni stroški njegovezgraditve ali izdelave, ki mu jih jemogoče pripisati.
Nadomestljive vrednosti opredmetenihosnovnih sredstev ugotavljamo tako,da jih občasno ocenijo pooblaščenicenilci. Posebna skupina za vredno-tenje opredmetenih osnovnih sredstevv obdobju med cenitvami poobla-ščenih ocenjevalcev vrednosti, najmanjna koncu vsakega poslovnega leta,presoja nadomestljivo vrednostpomembnih skupin opredmetenihosnovnih sredstev. Oslabitev opredme-tenih osnovnih sredstev obravnavamokot prevrednotovalni poslovni odho-dek v poslovnem letu, ko je ugotov-ljena oslabitev posameznega sredstva.Opredmetena osnovna sredstva sezaradi odprave oslabitve lahkoprevrednotujejo, medtem ko se zaradiokrepitve prevrednotujejo samozemljišča.
Opredmetena osnovna sredstva nisoveč predmet knjigovodskega eviden-tiranja, če so odtujena ali izničena,ker od njih ni več mogoče pričakovatiekonomskih koristi. Pri tem uvrščamonastale dobičke med prevrednotoval-ne poslovne prihodke, izgube pa medprevrednotovalne poslovne odhodke.
Amortizacija se obračunava posamičnoz metodo enakomernega časovnegaamortiziranja. Skupinsko se lahkoobračunava le pri opredmetenihosnovnih sredstvih s posamično vrednostjo do 500 eurov. Amortiza-cijske stopnje so izračunane na podla-gi ocenjene ekonomske življenjskedobe sredstev.
najprej v breme prevrednotovalnegapopravka kapitala.
Kratkoročnih finančnih naložb v lastniš-ke in dolžniške vrednostne papirjedrugih družb, države in drugih izdaja-teljev, ki ne kotirajo na uradni borzivrednostnih papirjev, ne prevrednotu-jemo.
Zaloge materiala in trgovskega blagaso ovrednotene po zadnji nabavniceni, ki jo sestavljajo nakupna cena,uvozne in druge nevračljive nakupnedajatve in neposredni stroški nabave.Zaloge gotovih izdelkov in nedokon-čane proizvodnje so ovrednotene poproizvajalnih stroških. Proizvajalnestroške sestavljajo neposredni stroškimateriala, neposredni stroški dela,neposredni stroški proizvodnih storitev,neposredni stroški amortizacije insplošni proizvajalni stroški. Splošniproizvajalni stroški so stroški materia-la, storitev, dela, amortizacije, ki soobračunani v okviru proizvajalnegaprocesa, a jih ni mogoče neposrednopovezovati z nastajajočimi poslovnimiučinki.
Zaloge se zaradi oslabitve prevredno-tujejo, če knjigovodska vrednost,vključno s tisto po zadnjih dejanskihnabavnih cenah, presega njihovo tržnovrednost. Znesek oslabitve knjigovodskevrednosti zalog se knjiži kot povečanjeprevrednotovalnih poslovnih odhodkovobratnih sredstev. Zaloge se zaradiokrepitve ne prvrednotujejo.
Poslovne terjatve se izkazujejo z zneski,ki izhajajo iz verodostojnih listin obpredpostavki, da bodo poplačane.Prvotne terjatve se lahko kasneje pove-čajo ali pa ne glede na prejeto plačiloali drugačno poravnavo tudi zmanjšajoza vsak znesek, utemeljen s pogodbo.
Dani predujmi se v bilanci stanja izka-zujejo v zvezi s stvarmi, na katere senanašajo. Dani predujmi za opredme-tena osnovna sredstva so v isti skupinikot opredmetena osnovna sredstva.Dani predujmi za neopredmetena
Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredme-tenim osnovnim sredstvom, povečujejonjegovo nabavno vrednost, čepovečujejo njegove prihodnje koristiv primerjavi s prvotno ocenjenimi; pritem stroški, ki omogočajo podaljšanjedobe koristnosti opredmetenega osnov-nega sredstva, najprej zmanjšajo dotakrat obračunani amortizacijski po-pravek njegove vrednosti. S podaljša-njem dobe koristnosti opredmetenegaosnovnega sredstva je mišljenopodaljšanje prvotno opredeljene dobe,v kateri se opredmeteno osnovnosredstvo amortizira. Ostali izdatkibremenijo stroške tekočega poslovanja.
Finančne naložbe se v začetku izkazu-jejo po nabavni vrednosti, ki ji ustre-zajo naložena denarna ali drugasredstva. Ločeno se izkazujejo dolgo-ročne in kratkoročne finančne naložbe.
Dolgoročne finančne naložbe v odvis-ne in pridružene družbe, ki so zajetev konsolidirane računovodske izkaze,se v posamičnih računovodskih izkazihvrednotijo po kapitalski metodi, karpomeni, da se letno povečujejo za tistidel čistega dobička oziroma izgubeodvisnih družb, ki pripada obvladujočidružbi. Za učinek prevrednotenja sepovečajo finančni prihodki oziromafinančni odhodki. Kasneje prejeti deleživ dobičku (dividende) zmanjšujejoprvotno izkazano povečanje finančnenaložbe na podlagi udeležbev dobičku. Po kapitalski metodi se nevrednotijo finančne naložbe, ki so bilepridobljene zgolj z namenom, da jihbo obvladujoče podjetje odtujilo.
Kratkoročne finančne naložbe v last-niške in dolžniške vrednostne papirjedrugih družb, države in drugih izdaja-teljev se prevrednotujejo na njihovotržno oziroma borzno vrednost četrt-letno. Krepitev se izkazuje kot poveča-nje posebnega prevrednotovalnegapopravka kapitala v zvezi s kratkoroč-nimi finančnimi naložbami. Slabitev seopravi v breme prevrednotovalnihfinančnih odhodkov oziroma v primerupredhodne okrepitve teh naložb,
Pri izkazovanju in vrednotenju bilan-čnih postavk se neposredno uporab-ljajo določila Slovenskih računovod-skih standardov, razen pri vrednotenjupostavk, za katere dajejo standardimožnost izbire med različnimi načinivrednotenja; zanje je družba upora-bila usmeritve, opisane v nadaljevanju.
Neopredmetena dolgoročna sredstvaso vrednotena po nabavnih vrednos-tih, zmanjšanih za enakomerno časov-no obračunano amortizacijo. Dolgo-ročno časovno razmejene stroškeodpisujemo v okviru stroškov, ki jimpripadajo, brez oblikovanja popravkavrednosti oziroma amortizacije.
Prevrednotenje neopredmetenihdolgoročnih sredstev je spremembanjihove knjigovodske vrednosti.Nadomestljive vrednosti ugotavljamotako, da jih občasno ocenijo poobla-ščeni cenilci. Posebna skupina zavrednotenje neopredmetenih dolgo-ročnih sredstev v obdobju medcenitvami pooblaščenih ocenjevalcevvrednosti, najmanj na koncu vsakegaposlovnega leta, presoja nadomes-tljivo vrednost pomembnih skupinneopredmetenih dolgoročnih sredstev.Praviloma se pojavi kot prevredno-tenje zaradi oslabitve neopredmetenihdolgoročnih sredstev. Oslabitevneopredmetenih dolgoročnih sredstevobravnavamo kot prevrednotovalniposlovni odhodek v poslovnem letu, koje ugotovljena oslabitev posameznegasredstva.
Neopredmetena dolgoročna sredstvase zaradi okrepitve ne prevrednotujejo.
Med neopredmetena dolgoročnasredstva spadajo dobro ime, dolgo-ročno odloženi stroški, materialnepravice, neopredmetena dolgoročnasredstva v pridobivanju in predujmi,dani za pridobitev neopredmetenihdolgoročnih sredstev.
Opredmetena osnovna sredstva sovrednotena po nabavnih vrednostih,zmanjšanih za enakomerno časovno
Računovodsko poročilo3.
Računovodske usmeritve3.1.
Prevrednotenje finančnih obveznosti jesprememba njihove knjigovodske vred-nosti. Kot prevrednotenje se ne štejejopogodbeni pripis obresti in drugapovečanja glavnice dolga. Finančneobveznosti se ne prevrednotujejo zaradi oslabitve.
Poslovne obveznosti se v začetkuizkazujejo z zneski, ki izhajajo izustreznih listin, ob predpostavki, daupniki zahtevajo njihovo poplačilo,in dokazujejo prejem proizvoda alistoritve ali opravljeno delo oziromaobračunani strošek, odhodek ali deležv poslovnem izidu. Obveznosti izposlovanja, izražene v tuji valuti, soob nastanku in na dan bilanciranjapreračunane v tolarsko protivrednostpo srednjem tečaju Banke Slovenije.Ločeno se izkazujejo dolgoročne inkratkoročne poslovne obveznosti.
Prihodki se pripoznajo, če je povečan-je gospodarskih koristi v obračunskemobdobju povezano s povečanjem sred-stva ali z zmanjšanjem dolga in jepovečanje mogoče zanesljivo izmeriti.Prihodki se pripoznajo, ko se upra-vičeno pričakuje, da bodo vodili doprejemkov, če ti niso uresničeni že obnastanku. Prihodke razčlenjujemo naposlovne, finančne in izredne.
Prihodki od prodaje proizvodov,trgovskega blaga in materiala se meri-jo na podlagi prodajnih cen, navedenihv računih ali drugih listinah, zmanjšanihza popuste, odobrene ob prodaji alikasneje, tudi zaradi zgodnejšegaplačila.
dolgoročna sredstva so sestavni delneopredmetenih dolgoročnih sredstev,dani predujmi za zaloge pa sestavnidel zalog. Terjatve v posesti za trgov-anje so sestavni del kratkoročnihfinančnih naložb.
Kratkoročne poslovne terjatve se pre-vrednotujejo zaradi oslabitve, če njiho-va knjigovodska vrednost preseganjihovo pošteno vrednost, to jeudenarljivo vrednost. V primeru pre-vrednotenja zaradi oslabitve se obliku-jejo popravki vrednosti posamičnih ter-jatev v breme prevrednotovalnihposlovnih odhodkov. Terjatve, za kate-re se domneva, da ne bodo porav-nane v rednem roku ali ki niso porav-nane v rednem roku, izkažemo kotdvomljive in sporne in zanje oblikuje-mo 100 % popravek vrednosti.
Dolgoročne rezervacije se pojavijov primeru, ko je obveznost družbeposledica preteklih dogodkov in je ver-jetno, da bo za poravnavo obveznostiprišlo do zmanjšanja sredstev. Rezer-vacije so oblikovane le v primeru, čeje obveznost mogoče zanesljivo izmeri-ti. Ob koncu poslovnega leta ne smejobiti prikazane z zneskom, ki bi bilneutemeljena, skrita rezerva.
Finančne obveznosti se ob začetnempripoznanju ovrednotijo z zneski izustreznih listin o njihovem nastanku, kidokazujejo prejem denarnih sredstevali poplačilo kakega poslovnega dol-ga. Obveznosti iz financiranja,izražene v tuji valuti, so ob nastankuin na dan bilanciranja preračunanev tolarsko protivrednost po srednjemtečaju Banke Slovenije. Ločeno seizkazujejo dolgoročne in kratkoročnefinančne obveznosti.
6362
Prihodki od opravljenih storitev, razenod opravljenih storitev, ki vodijo dofinančnih prihodkov, se merijo po pro-dajnih cenah dokončanih storitev alipo prodajnih cenah nedokončanihstoritev glede na stopnjo njihovedokončanosti.
Prevrenotovalni poslovni prihodkise pojavijo ob odtujitvi opredmetenihosnovnih sredstev in neopredmetenihdolgoročnih sredstev ob upoštevanjupredhodnega prevrednotovalnegapopravka kapitala iz naslova pred-hodne okrepitve sredstev.
Finančni prihodki se pojavljajo v zveziz dolgoročnimi in kratkoročniminaložbami (deleži v dobičku, obresti)pa tudi v zvezi s terjatvami (obresti).Finančni prihodki se pripoznavajosamo, kadar ni pomembnih dvomovglede njihove velikosti ali poplačljivosti.Obresti se obračunavajo v sorazmerjus pretečenim obdobjem ter glede naneodplačni del glavnice in veljavnoobrestno mero.
Prevrednotovalni finančni prihodki sepojavljajo ob odtujitvah dolgoročnihin kratkoročnih finančnih naložb obupoštevanju morebitnega predhodne-ga prevrednotovalnega popravka ka-pitala iz naslova predhodne okrepitvefinančnih naložb.
Izredne prihodke sestavljajo neobiča-jne postavke. Pojavljajo se v dejanskonastalih zneskih.
Odhodki se pripoznajo, če je zmanj-šanje gospodarskih koristi v obračun-skem obdobju povezano z zmanjša-njem sredstva ali povečanjemdolga in je to zmanjšanje mogočezanesljivo izmeriti. Odhodke raz-členjujemo na poslovne, finančnein izredne.
Poslovni odhodki se pripoznajo, ko sestroški ne zadržujejo več v vrednostizalog proizvodov in nedokončaneproizvodnje oziroma, ko je trgovskoblago prodano.
Prevrednotovalni poslovni odhodkise pojavljajo v zvezi z opredmetenimiosnovnimi in neopredmetenimi dolgo-ročnimi sredstvi ter obratnimi sredstvizaradi njihove oslabitve. Takšno nara-vo ima pri osnovnih sredstvih tudiprimanjkljaj njihove prodajnevrednosti v primerjavi s knjigovodskovrednostjo.
Finančni odhodki so odhodki od finan-ciranja in odhodki od naložbenja.Prevrednotovalni finančni odhodkise pojavijo v zvezi z dolgoročnimi inkratkoročnimi finančnimi naložbamizaradi njihove oslabitve ter v zveziz okrepitvijo dolgoročnih in kratkoročnihdolgov.
Izredne odhodke sestavljajo neobiča-jne postavke, ki se izkazujejo v dejan-sko nastalih zneskih.
Poročanje po odsekih
Računovodske informacije o poslovan-ju so prikazane po področnih inobmočnih odsekih. Skupina Gorenjeima naslednje področne odseke,ki ustrezajo divizijski organiziranosti:gospodinjske aparate, notranjoopremo, toplotno in strojno opremo,storitve ter energetiko in varstvo okolja.
Območni odseki so zemljepisni odseki,v katere so vključene države določene-ga območja. Skupina Gorenje imanaslednje območne odseke: Evropskaunija, Vzhodna Evropa, JugovzhodnaEvropa, Prekomorske države inSlovenija.
Izkaz finančnega izida
Izkaz finančnega izida je sestavljen poposredni metodi iz podatkov bilancestanja na dan 31.12.2003, bilancestanja na dan 31.12.2002, izpodatkov izkaza poslovnega izida zaleto 2003 in iz dodatnih podatkov, kiso potrebni za prilagoditev pritokov inodtokov.
Prevajanje računovodskih izkazovodvisnih družb, delujočih v tujini
Družba Gorenje, d.d., Velenje,pripravlja in izkazuje računovodskeizkaze v slovenskih tolarjih in v skladuz določili Slovenskih računovodskihstandardov.
Računovodski izkazi odvisnih družbv tujini so preračunani v valuto krovnedružbe, in sicer bilanca stanjaz uporabo srednjega tečaja valuteBanke Slovenije na dan 31.12. in izkaz poslovnega izida z uporabopovprečnega tečaja, ki je izračunaniz mesečnih stanj.
Tečajne razlike, ki so posledica preva-janja računovodskih izkazov porazličnih deviznih tečajih, so izkazanev okviru kapitala na postavki preved-beni popravek kapitala.
64 65
Metodologija izračunaračunovodskihkazalnikov
Čista dobičkonosnost prihodkov Čisti poslovni izid / čisti prihodki od prodajeČista donosnost sredstev (Čisti poslovni izid + odhodki za obresti)/povprečna sredstvaČista dobičkonosnost kapitala Čisti poslovni izid / (povprečni kapital – povprečne rezerve
za lastne delnice – čisti poslovni izid poslovnega leta)Kosmati denarni tok/ (Poslovni izid iz poslovanja + amortizacija) /čisti prihodki od prodaje čisti prihodki od prodajeKoeficient dividendnosti Izplačane dividende v poslovnem letu/osnovnega kapitala povprečni osnovni kapitalKoeficient obračanja sredstev Čisti prihodki od prodaje / sredstvaKoeficient obračanja zalog Čisti prihodki od prodaje / zalogeKoeficient obračanja Čisti prihodki od prodaje/kratkoročnih poslovnih terjatev kratkoročne poslovne terjatveStopnja osnovnosti investiranja Osnovna sredstva / sredstvaStopnja dolgoročnosti investiranja (Osnovna sredstva + dolgoročne finančne naložbe +
dolgoročne poslovne terjatve) / sredstvaKoeficient dolgoročne pokritosti (Kapital + dolgoročne rezervacije +dolgoročni dolgovi)/ dolgoročnih sredstev (stalna sredstva + dolgoročne poslovne terjatve)Stopnja lastniškosti financiranja Kapital / obveznosti do virov sredstevStopnja dolgoročnosti financiranja (Kapital + dolgoročni dolgovi + dolgoročne rezervacije) /
obveznosti do virov sredstevKoeficient kapitalske pokritosti Kapital / osnovna sredstvaosnovnih sredstevKoeficient neposredne pokritosti Likvidna sredstva / kratkoročne obveznostikratkoročnih obveznosti (hitri koeficient)Koeficient pospešene pokritosti (Likvidna sredstva + kratkoročne terjatve)/kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) kratkoročne obveznostiKoeficient kratkoročne pokritosti kratko- Kratkoročna sredstva /ročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) kratkoročne obveznostiČiste finančne obveznosti / kapital (Finančne obveznosti – finančne naložbe – denarna sredstva)/
kapitalPoslovni izid iz poslovanja / Poslovni izid iz poslovanja /odhodki za obresti odhodki za obrestiKoeficient gospodarnosti poslovanja Poslovni prihodki / poslovni odhodkiČisti prihodki na zaposlenega Čisti prihodki od prodaje / povprečno število zaposlenihDodana vrednost na zaposlenega (Kosmati donos iz poslovanja – stroški blaga, materiala in storitev
– drugi poslovni odhodki) / povprečno število zaposlenih
Računovodsko poročilo družbe Gorenje, d.d.3.2.
Računovodski izkazi družbe Gorenje, d.d.3.2.1.
Izkaz poslovnega izidadružbe Gorenje, d.d.
v TSITPojasnila 2003 2002
1. Čisti prihodki od prodaje 1 128.944.883 119.577.2582. Sprememba vrednosti zalog 2 1.050.130 170.6973. Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov 3 1.979.502 667.1664. Drugi poslovni prihodki 4 666.990 693.207
5. Kosmati donos iz poslovanja 132.641.505 121.108.328
6. Stroški blaga, materiala in storitev 5 –100.805.389 –93.102.4497. Stroški dela 6 –20.228.053 –17.727.7848. Amortizacija 7 –6.779.545 –6.482.6229. Prevrednotovalni poslovni odhodki 7 –445.138 –414.71310. Drugi poslovni odhodki 8 –350.591 –264.08211. Rezervacije 9 0 –151.928
12. Poslovni izid iz poslovanja 4.032.789 2.964.750
13. Finančni prihodki 10 3.639.010 3.223.61514. Finančni odhodki 11 –2.527.399 –2.230.208
15. Poslovni izid iz rednega delovanja 5.144.400 3.958.157
16. Izredni prihodki 12 0 176.31017. Izredni odhodki 13 –362.450 –100.936
18. Celotni dobiček (izguba) 4.781.950 4.033.531
19. Davek iz dobička 14 –100 –126.700
20. Čisti poslovni izid obračun. obdobja 15 4.781.850 3.906.831
6766
Bilanca stanjadružbe Gorenje, d.d.
v TSITPojasnila 2003 2002
SREDSTVA 120.658.135 103.259.621
A. Stalna sredstva 72.435.594 59.134.078I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 17 1.761.708 616.666II. Opredmetena osnovna sredstva 18 48.096.377 38.553.307III. Dolgoročne finančne naložbe 19 22.577.509 19.964.105
B. Gibljiva sredstva 47.830.765 43.894.096I. Zaloge 20 12.410.051 11.546.400II. Poslovne terjatve 21 33.377.685 29.462.774a) Dolgoročne poslovne terjatve 22 293.596 368.819b) Kratkoročne poslovne terjatve 23 33.084.089 29.093.955III. Kratkoročne finančne naložbe 24 2.031.167 2.581.227IV. Dobroimetje pri bankah, čeki, gotovina 25 11.862 303.695
C. Aktivne časovne razmejitve 26 391.776 231.447
Zunajbilančna evidenca 33 15.437.609 9.462.430
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 120.658.135 103.259.621
A. Kapital 27 57.918.141 54.310.490I. Vpoklicani kapital 12.200.000 12.200.000II. Kapitalske rezerve 83.753 0III. Rezerve iz dobička 17.124.688 16.162.032IV. Preneseni čisti poslovni izid 4.377.584 2.357.602V. Čisti poslovni izid poslovnega leta 2.151.832 1.541.445VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 21.980.284 22.049.411
B. Rezervacije 28 4.153.745 6.433.407
C. Finančne in poslovne obveznosti 58.241.106 41.574.701I. Dolgoročne finančne obveznosti 29 10.984.319 9.049.317II. Dolgoročne poslovne obveznosti 1.004 1.004III. Kratkoročne finančne obveznosti 30 11.903.265 6.515.628IV. Kratkoročne poslovne obveznosti 31 35.352.518 26.008.752
Č. Pasivne časovne razmejitve 32 345.143 941.023
Zunajbilančna evidenca 33 15.437.609 9.462.430
Izkaz finančnega izidadružbe Gorenje, d.d.
v TSIT2003 2002
A. FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJUa) Pritoki pri poslovanju 7.486.255 4.978.915
Dobiček pred obdavčitvijo 4.781.950 4.033.531Amortizacija 6.779.545 6.482.622Začetne manj končne poslovne terjatve –3.914.911 –5.321.857Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve –160.329 –215.381
b) Odtoki pri poslovanju 7.884.135 2.856.933Davki iz dobička –100 –126.700Končne manj začetne zaloge –863.651 –2.014.862Začetni manj končni poslovni dolgovi 9.343.766 4.920.913Začetne manj končne pasivne časovne razmejitve –595.880 77.582
c) Prebitek pritokov pri poslovanju aliprebitek odtokov pri poslovanju 15.370.390 7.835.848
B. FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUa) Pritoki pri naložbenju 404.039 2.491.326
Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih naložb 404.039 2.491.326b) Odtoki pri naložbenju –20.004.167 –10.987.267
Pobotano povečanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev –1.453.842 –129.626Pobotano povečanje opredmetenih osnovnih sredstev –16.013.815 –8.064.320Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih naložb –2.536.510 –2.793.321
c) Prebitek pritokov pri naložbenju aliprebitek odtokov pri naložbenju –19.600.128 –8.495.941
C. FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUa) Pritoki pri financiranju 7.322.639 1.633.180
Pobotano povečanje dolgoročnih rezervacij 0 403.563Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih dolgov 1.935.002 433.376Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov 5.387.637 796.241
b) Odtoki pri financiranju –3.384.734 –1.000.843Zmanjšanje kapitala –1.105.072 –1.000.843Pobotano zmanjšanje dolgoročnih rezervacij –2.279.662 0
c) Prebitek pritokov pri financiranju ali prebitek odtokov pri financiranju 3.937.905 632.337
Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV 11.862 303.695
x) Finančni izid v obdobju –291.833 –27.756y) Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 303.695 331.451
6968
Izkaz gibanja kapitaladružbe Gorenje, d.d.
Leto 2003
Leto 2002
Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Statutarne Druge rezerve Preneseni čisti Čisti poslovni Splošni prevred. Posebni prevred. Skupajkapital rezerve rezerve lastne delice in rezerve iz dobička poslovni izid izid poslovnega popravek popravek
deleže leta kapitala kapitala12.200.000 0 3.090.330 823.941 0 12.247.761 2.357.602 1.541.445 18.703.303 3.346.108 54.310.490
83.753 29.175 4.781.850 76.895 4.971.6734.781.850 4.781.850
76.895 76.895
83.753 83.753
29.175 29.175
–116.772 478.185 1.715.189 2.094. 861 –4.171.463 01.897.497 –1.897.497 0
478.185 –478.185 0
2.151.833 –2.151.833 0
–2.334.141 2.334.141 0
–116.772 116.772 01.541.445 –1.541.445 0
–1.113.946 –104.054 –146.022 –1.364.022–1.113.946 –104.054 –1.218.000
–146.022 –146.022
12.200.000 83.753 3.090.330 707.169 478.185 12.849.004 4.377.584 2.151.832 18.703.303 3.276.981 57.918.141
12.200.000 0 3.090.330 0 0 8.373.282 4.087.601 1.603.878 18.703.303 0 48.058.3943.906.831 3.346.108 7.252.9393.906.831 3.906.831
3.346.108 3.346.108
823.941 3.874.479 –729.156 –3.969.264 02.333.034 –729.156 –1.603.878 0
823.941 –823.941 0
1.541.445 –1.541.445 0
–1.000.843 –1.000.843–1.000.843 –1.000.843
12.200.000 0 3.090.330 823.941 0 12.247.761 2.357.602 1.541.445 18.703.303 3.346.108 54.310.490
v TSITZačetno stanje 1.1. 2003Premiki v kapitalvnos čistega poslovnega izida poslovnega letavnos zneska posebnih prevrednotenj kapitalavnos zneska dobička pri prodaji lastnih delnicneizplačane dividende zalastne delnicePremiki v kapitalurazporeditev bilančnega dobička leta 2002 za oblikovanje drugih rezerv iz dobičkarazporeditev čistega poslovnega izida leta 2003za oblikovanje statutarnih rezerv razporeditev čistega poslovnega izida leta 2003 zaoblikovanje drugih rezerv iz dobička po sklepu Uprave in NSsprostitev drugih rezerv iz dobička v preneseni čisti poslovni izidsprostitev rezerv za lastne delnice prenos čistega poslovnega izida leta 2002Premiki iz kapitalaizplačilo dividendznižanje posebnega prevrednotovalnegapopravka kapitalaKončno stanje 31.12. 2003
Začetno stanje 1.1. 2002Premiki v kapitalvnos čistega poslovnega izida poslovnega letavnos zneska posebnih prevrednotenj kapitalaPremiki v kapitalurazporeditev bilančnega dobička leta 2001 za oblikovanje drugih rezerv iz dobičkarazporeditev čistega poslovnega izida leta 2002 za oblikovanje rezerv za lastne deležerazporeditev čistega poslovnega izida leta 2002za oblikovanje drugih rezerv iz dobička po sklepu Uprave in NSPremiki iz kapitalaIzplačilo dividendKončno stanje 31.12.2002
Povečanje vrednosti zalog v višini1.050.130 TSIT predstavlja razlikozačetnega in končnega stanja zalogpolizdelkov in gotovih izdelkov vobračunskem obdobju.
Postavka usredstvenih lastnihproizvodov izkazuje vrednost lastnihizdelkov in storitev, uporabljenih zapotrebe družbe, ter vrednost lastnihinvesticij, izvedenih z delom in sredstvidružbe.
Pomemben delež med drugimiprihodki iz poslovanja predstavljajoprihodki od zakupnin in najemnin vvišini 175.400 TSIT ter prejeteodškodnine zavarovalnic v višini155.952 TSIT.
Nabavna vrednost prodanegatrgovskega blaga v letu 2003 znaša8.964.418 TSIT in vključuje trgovskoblago dokupnega in dopolnilnega
programa ter stroškovno vrednostprodanega materiala proizvajalcemsestavnih delov, polizdelkov inrezervnih delov.
7170
Pojasnila k računovodskim izkazom
Izkaz poslovnega izida
3.2.2.
Stroški, združeni pofunkcionalnih skupinah,so naslednji:
v TSIT2003 2002
Čisti prihodki od prodaje 128.944.883 119.577.258Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala –8.964.418 –8.825.165Proizvajalni stroški prodanih proizvodov –91.370.615 –84.149.295Kosmati poslovni izid iz prodaje 28.609.850 26.602.798Stroški prodajanja –8.436.194 –8.239.899Stroški splošnih dejavnosti –16.807.857 –16.091.355Drugi poslovni prihodki 666.990 693.206Poslovni izid iz poslovanja 4.032.789 2.964.750
Čisti prihodki od prodaje 128.944.883 TSITPojasnilo 1
Sprememba vrednosti zalog 1.050.130 TSITPojasnilo 2
Pojasnilo 3
Pojasnilo 4
Pojasnilo 5
Čisti prihodki od prodaje v višini128.944.883 TSIT so izkazani pofakturni vrednosti, zmanjšani za danepopuste kupcem, količinske in drugerabate. V letu 2003 je družbas prodajo gotovih izdelkov ustvarila116.189.944 TSIT čistih prihodkov,s prodajo trgovskega blaga6.599.758 TSIT čistih prihodkov,s prodajo storitev 1.538.138 TSITčistih prihodkov in z ostalo prodajo4.617.043 TSIT čistih prihodkov.
Največji delež prihodkov je bilustvarjen s prodajo v Evropski uniji,in sicer v višini 60.443.909 TSIT,sledi prodaja v Jugovzhodni Evropiz Albanijo v višini 28.347.931 TSIT,
v Vzhodni Evropi v višini18.503.751 TSIT, v Sloveniji v višini14.944.934 TSIT, v prekomorskihdeželah v višini 6.329.504 TSITin v ostalih državah 374.854 TSIT.
Čisti prihodki od prodaje odvisnimdružbam v Skupini Gorenje znašajo92.085.740 TSIT. V breme čistihprihodkov od prodaje se oblikujejoin sproščajo dolgoročne rezervacijeza prodajne garancije.
v TSIT2003 2002
Prihodki od prodaje izdelkov na domačem trgu 8.471.920 8.498.790Prihodki od prodaje izdelkov na tujem trgu 107.718.024 98.637.743Prihodki od prodaje blaga na domačem trgu 2.273.708 2.503.288Prihodki od prodaje blaga na tujem trgu 4.326.050 4.309.456Prihodki od prodaje storitev na domačem trgu 1.056.998 631.675Prihodki od prodaje storitev na tujem trgu 481.140 149.307Prihodki od prodaje materiala in polizdelkov na domačem trgu 3.143.057 3.462.155Prihodki od prodaje materiala in polizdelkov na tujem trgu 1.473.986 1.384.844Skupaj 128.944.883 119.577.258
v TSIT2003 2002
Nabavna vrednost prodanega blaga 8.964.418 8.825.165Stroški materiala 77.181.972 72.645.553Stroški storitev 14.658.999 11.631.731Skupaj 100.805.389 93.102.449
Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov 1.979.502 TSIT
Drugi poslovni prihodki 666.990 TSIT
Stroški, blaga, materiala in storitev 100.805.389 TSIT
V okviru dajatev za zagotavljanjesocialne varnosti so izkazani tudistroški plačanih premij kolektivnegaprostovoljnega dodatnegapokojninskega zavarovanja v višini562.074 TSIT.
Med prevrednotovalnimi poslovnimiodhodki za obratna sredstva se239.814 TSIT nanaša na popravkevrednosti nekurantnih zalog materialain 126.064 TSIT na popravkevrednosti terjatev.
Družba v letu 2003 ni oblikovalarezervacij v breme stroškov.
7372
– Stroški materiala 77.181.972 TSIT
Pomemben delež stroškov pri izdelaviproizvodov in opravljanju storitevpredstavljajo storitve kooperantovpri dodelavi materiala oziroma poliz-delkov v višini 1.389.540 TSIT inizdelavne storitve odvisne družbe
Gorenje IPC, d.o.o., v znesku1.949.722 TSIT. Med stroški drugih storitev predstavlja-jo pomemben delež stroški pospeše-vanja prodaje in vzdrževanja prodajnemreže.
Pojasnilo 6
Pojasnilo 7
Pojasnilo 8
Pojasnilo 9
v TSIT2003 2002
Stroški osnovnega in pomožnega materiala 73.125.278 69.524.868Stroški energije 1.489.772 1.396.015Stroški nadomestnih delov za vzdrževanje 2.186.865 1.280.894Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature 210.314 203.383Odpis drobnega inventarja in inventurne razlike –43.388 30.650Drugi stroški materiala 213.131 209.743Skupaj 77.181.972 72.645.553
v TSIT2003 2002
Stroški storitev pri izdelavi proizvodov in opravljanju storitev 4.228.582 1.924.190Stroški transportnih storitev 4.308.628 4.139.987Stroški storitev vzdrževanja 653.533 793.272Najemnine 153.390 120.023Povračila stroškov zaposlencev v zvezi z delom 483.784 427.705Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev in zavarovalnih premij 512.351 445.340Stroški intelektualnih in osebnih storitev 387.260 338.273Stroški sejmov, reklame in reprezentance 2.377.505 2.511.368Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti 86.318 56.282Stroški drugih storitev 1.467.648 875.291Skupaj 14.658.999 11.631.731
v TSIT2003 2002
Plače in nadomestila zaposlenim 13.587.577 12.040.538Dajatve za zagotavljanje socialne varnosti 2.820.411 2.439.483Stroški za prevoz na delo 519.678 459.854Stroški prehrane 1.386.658 1.248.427Regres za letni dopust 926.412 812.901Odpravnine in jubilejne nagrade 115.033 112.153Drugi stroški dela (nagrade, solidarnostna pomoč) 872.284 614.428Skupaj 20.228.053 17.727.784
v TSIT2003 2002
Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev 308.800 240.203Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 6.470.745 6.242.419Prevrednotovalni poslovni odhodki od NDS in OOS 79.260 37.706Prevrednotovalni poslovni odhodki od obratnih sredstev 365.878 377.007Skupaj 7.224.683 6.897.335
v TSIT2003 2002
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov 198.423 141.895Izdatki za varstvo človekovega okolja 79.480 75.626Štipendije 30.428 26.997Drugi odhodki 42.260 19.564Skupaj 350.591 264.082
Stroški dela 20.228.053 TSIT
Odpisi vrednosti 7.224.683 TSIT
Drugi poslovni dohodki 350.591 TSIT
Rezervacije 0
– Stroški storitev 14.658.999 TSIT
75
Družba je v letu 2003 izkazalafinančne prihodke iz deleževv družbah Skupine Gorenje v višini1.791.065 TSIT.
Finančne prihodke od prevrednotenjazaradi ohranitve vrednosti pred-stavljajo finančni prihodki iz naslovadolgoročnih terjatev iz poslovanja vvišini 5.523 TSIT in finančni prihodkiiz naslova kratkoročnih terjateviz poslovanja v višini 805.720 TSIT.
Izredne prihodke sestavljajo neobi-čajne postavke, ki se pojavljajo izredno
in niso povezane z rednim poslovnimprocesom.
Izredni odhodki vključujejo neobičajnepostavke, ki niso povezane z rednimdelovanjem družbe. V letu 2003 seodhodki za odškodnine, ki so pove-zani s poslovnim procesom, izkazujejomed drugimi poslovnimi odhodki.Drugi izredni odhodki predstavljajo
plačilo po odločbi davčnega organana osnovi inšpiciranja davkov in pris-pevkov od plač in drugih osebnihprejemkov za leto 2001. V zneskuso vključene tudi zamudne obrestiv višini 104.707 TSIT. Družba se je naodločbo davčnega organa pritožila.
Družba Gorenje, d.d. je zaradikoriščenja olajšav iz naslova vlaganjv neopredmetena in opredmetenaosnovna sredstva izkazala davčnoosnovo v višini 400 TSIT in obračunanidavek iz dobička v višini 100 TSIT.Znesek skupnih davčnih olajšav iznaslova realiziranih vlaganj v opred-
metena in neopredmetena osnovnasredstva ter investicijske rezerve inolajšav iz naslova novozaposlenihdelavcev, zaposlenih invalidov in finan-ciranja pokojninskega načrta znaša7.830.423 TSIT; od tega so bileizkoriščene v višini 4.207.625 TSIT.
V letu 2003 so finančni odhodkiod prevrednotenj posojil v višini298.868 TSIT prikazani med finančnimiodhodki za obresti iz razmerij do družbv Skupini v višini 793 TSIT in med finan-čnimi odhodki za obresti iz razmerijdo drugih v višini 298.075 TSIT.
Finančni prihodki od prevrednotenjaposojil zaradi ohranitve vrednosti vskupni višini 167.245 TSIT so prikazanimed finančnimi prihodki od obresti dodružb v Skupini v višini 27.450 TSIT inmed finančnimi prihodki od obresti oddrugih družb v višini 139.795 TSIT.
74
Pojasnilo 11
Pojasnilo 14
Pojasnilo 12
v TSIT2003 2002
Prihodki od dividend in drugih deležev v dobičku 1.885.683 917.825Prihodki od obresti od družb v Skupini 311.170 341.001Prihodki od obresti od drugih družb 282.135 252.696Prihodki v zvezi z danimi posojili zaradi ohranitve vrednosti 0 57.858Prihodki od prevrednotenja zaradi ohranitve vrednosti 811.243 801.073Drugi finančni prihodki 348.779 853.162Skupaj 3.639.010 3.223.615
v TSIT2003 2002
Obresti iz razmerij do družb v Skupini 169.232 155.985Obresti iz razmerij do drugih 1.281.103 756.760Odhodki od prevrednotenja zaradi ohranitve vrednosti 850.289 1.281.380Drugi finančni odhodki 226.775 36.083Skupaj 2.527.399 2.230.208
v TSIT2003 2002
Izterjane odpisane terjatve 0 40.877Prejete kazni in odškodnine 0 135.433Prihodki iz preteklih let 0 0Druge neobičajne postavke 0 0Skupaj 0 176.310
Pojasnilo 13
v TSIT2003 2002
Odhodki iz preteklih let 0 0Denarne kazni in odškodnine 597 100.936Drugi izredni odhodki 361.853 0Skupaj 362.450 100.936
Izredni prihodki 0
Finančni odhodki 2.527.399 TSIT
Izredni odhodki 362.450 TSIT
Davek iz dobička 100 TSIT
Pojasnilo 10 Finančni prihodki 3.639.010 TSIT
Stanje dolgoročno odloženih stroškovposlovanja se je povečalo za organi-zacijske stroške uvedbe novega informa-cijskega sistema SAP. Druga neopred-
metena dolgoročna sredstva v višini651.357 TSIT vključujejo predvsemprogramsko opremo novega informacij-skega sistema SAP.
76 77
Pojasnilo 15 Gibanjeneopredmetenihdolgoročnih sredstev
Pojasnilo 17
Pojasnilo 16
Pojasnilo 18
v TSIT2003 2002
Dolgoročno odloženi stroški poslovanja 1.079.403 470.224Dolgoročno odloženi stroški razvijanja 7.397 9.616Dolgoročne premoženjske pravice 23.551 41.518Druga neopredmetena dolgoročna sredstva 651.357 95.308Skupaj 1.761.708 616.666
v TSIT2003 2002
Zemljišča 3.715.127 3.590.485Zgradbe 9.828.027 9.868.958Proizvajalna oprema 19.143.785 18.920.559Druga oprema 326.280 216.346Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 14.857.530 5.765.003Predujmi za opredmetena osnovna sredstva 225.628 191.956Skupaj 48.096.377 38.553.307
Čisti poslovni izid 4.781.850 TSIT
Čisti poslovni izid po preračunu kapitala s pomočjo rasti EUR in rasti cen življenjskih potrebščin
Neopredmetena dolgoročna sredstva 1.761.708 TSIT Opredmetena osnovna sredstva 48.096.377 TSIT
v TSIT2003 2002
Poslovni izid iz poslovanja 4.032.789 2.964.750Rezultat finančnih gibanj 1.111.611 993.407Rezultat izrednih gibanj –362.450 75.374Davek iz dobička –100 –126.700Skupaj 4.781.850 3.906.831
Znesek % rasti Izračunan Zmanjšan čistikapitala učinek poslovni izid
Kapital – preračunan po rasti tečaja EUR 53.205.419 2,79 1.484.431 3.297.419Kapital – preračunan po rasti cen življenjskih potrebščin 53.205.419 4,60 2.447.449 2.334.401
Čisti poslovni izid v poslovnem letu2003 znaša 4.781.850 TSIT. Z upošte-vanjem ohranjanja kupne moči kapitalav evrih, bi čisti poslovni izid poslovnega
leta znašal 3.297.419 TSIT, z upošte-vanjem rasti cen življenjskih potrebščinv letu 2003 pa 2.334.401 TSIT.
Bilanca stanja
Dolgoročno Dolgoročno Dolgoročne Druga Skupajodloženi stroški odloženi stroški premoženjske neopredmetena
v TSIT poslovanja razvijanja pravice dolg.sredstvaNabavna vrednost 1. 1. 2003 810.321 11.095 121.278 478.516 1.421.210NabavaPrevrednotenjePripojitev družbOdtujitve, odpisi –1.166 –3.948 –5.114Prenosi 788.644 6.838 632.806 1.428.288Povečanja (zmanjšanja) skupaj 788.644 5.672 628.858 1.423.174Nabavna vrednost 31. 12. 2003 1.598.965 11.095 126.950 1.107.374 2.844.384Popravek vrednosti 1. 1. 2003 340.097 1.479 79.760 383.208 804.544PrevrednotenjePripojitve družbOdtujitve, odpisi –862 –3.629 –4.491Amortizacija 205.642 2.219 24.501 76.438 308.800Prenosi –26.177 –26.177Dodatna vlaganjaOdpisi v obdobju skupaj 179.465 2.219 23.639 72.809 278.132Popravek vrednosti 31. 12. 2003 519.562 3.698 103.399 456.017 1.082.676
Neodpisana vrednost 1. 1. 2003 470.224 9.616 41.518 95.308 616.666Neodpisana vrednost 31. 12. 2003 1.079.403 7.397 23.551 651.357 1.761.708
Povečanje vrednosti zemljiščse nanaša na nakup zemljišča
za nov logistični center v Velenju.
7978
Gibanje opredmetenihosnovnih sredstev
Zemljišča
Povečanje vrednosti zgradb se nanašana aktiviranje hale za stiropor, rekon-strukcijo design centra, prototipnedelavnice in hale kuhalnih aparatov.Zmanjšanje njihovih vrednosti se nana-ša na prenos vrednosti odstranjenihzgradb na novo zgrajene zgradbe.
Za dolgoročni posojili, ki izvirataiz leta 1999 in 2000 in na dan31.12.2003 izkazujeta stanje v višini332.194 TSIT, so kot jamstvozastavljene poslovne zgradbe.
Zgradbe
Vrednost opreme povečuje vrednostaktiviranja proizvajalne opreme,orodij, strojne računalniške opreme,transportnih sredstev ter ostaleopreme. Zmanjšanje njene vrednosti
je posledica odprodaje neuporabneproizvajalne opreme za potrebespremenjenih okoliščin poslovanjain tehnološke ravni proizvodnjeizdelkov.
Proizvajalna indruga oprema
Predujmi za osnovna sredstva znašajo225.628 TSIT in se v pretežni merinanašajo na uvoz opreme za projekt
nove generacije pralnih strojev v višini174.328 TSIT.
Predujmi zaosnovna sredstva
Pretežni del osnovnih sredstev v izgrad-nji se nanaša na naložbe v moderniza-cijo in povečanje logističnega centrav Velenju v višini 6.216.785 TSIT,na vrednost projekta nove generacijepralnih in sušilnih strojev v višini1.279.213 TSIT, na trgovsko-distribu-cijski center Ljubljana v višini
1.262.726 TSIT in na rekonstrukcijeorodij v višini 902.341 TSIT.Opredmetena osnovna sredstva so bilapo stanju 31.12.2003 ocenjena s stranipooblaščenih cenilcev vrednosti zanepremičnine in premičnine; oslabitveniso bile ugotovljene.
Osnovna sredstvav izgradnji
Zemljišča 3.715.127 TSIT
Zgradbe 9.828.027 TSIT
Proizvajalna in druga oprema 19.470.065 TSIT
Osnovna sredstva v izgradnji 14.857.530 TSIT
Predujmi za osnovna sredstva 225.628 TSIT
Zemljišča Zgradbe Proizvajalna Druga Opredmetena Predujmi Skupajoprema oprema OS v gradnji
v TSITNabavna vrednost 1. 1. 2003 3.590.485 26.792.989 63.489.326 838.842 5.765.003 191.956 100.668.601Nabava 17.790.456 33.672 17.824.128Odtujitve, odpisi –668.681 –1.203.098 –21.931 –345.446 –2.239.156Prenosi 124.642 935.419 5.591.177 272.958 –8.352.483 –1.428.287Povečanja (zmanjšanja) skupaj 124.642 266.738 4.388.079 251.027 9.092.527 33.672 14.156.685Nabavna vrednost 31. 12. 2003 3.715.127 27.059.727 67.877.405 1.089.869 14.857.530 225.628 114.825.286Popravek vrednosti 1. 1. 2003 16.924.031 44.568.768 622.495 62.115.294Odtujitve, odpisi –486.071 –1.031.106 –20.685 –1.537.862Zmanjšanje popravka vrednosti –59.334 –286.112 –345.446Amortizacija 942.276 5.392.868 135.602 6.470.746Prenosi –89.202 89.202 26.177 26.177Odpisi v obdobju skupaj 307.669 4.164.852 141.094 4.613.615Popravek vrednosti 31. 12. 2003 17.231.700 48.733.620 763.589 66.728.909
Neodpisana vrednost 1. 1. 2003 3.590.485 9.868.958 18.920.558 216.347 5.765.003 191.956 38.553.307Neodpisana vrednost 31. 12. 2003 3.715.127 9.828.027 19.143.785 326.280 14.857.530 225.628 48.096.377
80
Povečanje postavk delnic in deleževdružb v Skupini predstavljajo dobičkiodvisnih družb doma in v tujini,dodatni nakup deleža v Gorenju Tiki,d.o.o., Ljubljana, in dodatni nakupdelnic družbe Gorenje Notranjaoprema, d.d., Velenje.
Družba ni odobravala dolgoročnihposojil članom Uprave, članomNadzornega sveta in notranjimlastnikom.
Med dolgoročnimi danimi posojilidrugim je največja postavkadolgoročni depozit pri banki.
Dolgoročno dana posojila so seobrestovala po nominalni obrestnimeri v razponu od 2,892 % do 8,3 %.
81
Naložbe v delnice indeleže družb v Skupini
Delež Kapital družbe Pripadajočiv TSIT v kapitalu 31.12.2003 kapital družbeNaložbe v delnice in deležeNaložbe v delnice in deleže družb v Skupini:V državi: 10.833.018 10.423.770– Gorenje IPC, d.o.o., Velenje 100,00% 557.903 557.903– LINEA, d.o.o., Velenje 98,69% 51.468 50.794– Gorenje GTI, d.o.o., Velenje 100,00% 446.482 446.482– BITERM, d.o.o., Bistrica ob Sotli 75,00% 368.855 297.641– Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Velenje 100,00% 1.402.758 1.402.758– Gorenje Orodjarna, d.o.o., Velenje 100,00% 1.002.018 1.002.018– Gorenje Indop, d.o.o., Velenje 100,00% 605.604 605.604– Gorenje Notranja oprema, d.d., Velenje 98,05% 4.996.924 4.899.484– Gorenje Tiki, d.o.o., Ljubljana 82,56% 1.375.688 1.135.768– Energygor, d.o.o.,Velenje 100,00% 25.318 25.318
V tujini: 6.718.560 7.547.443– Gorenje Zagreb, d.o.o., Zagreb 100,00% 2.104.253 2.104.253– Gorenje Skopje, d.o.o., Skopje 100,00% 225.159 225.159– Gorenje Beteiligungs GmbH, Avstrija 100,00% 4.389.148 4.389.148– Dobički hčera odvisnih družb 828.883
Skupaj naložbe v delnice in deleže družb v Skupini 17.551.578 17.971.213
Gibanje dolgoročnihfinančnih naložb
Razkritje ročnostidolgoročno danihposojil iz financiranja
Razčlenitev posojil, danih posebnimskupinam oseb
Dolgoročne finančne terjatve v TSIT
2003 2002V odvisne družbe 1.449.191 1.518.070Gorenje GTI, d.o.o., Velenje 1.161.308 1.091.662Gorenje Tiki, d.o.o., Ljubljana 287.883 420.108LINEA, d.o.o., Velenje 0 6.300
V pridružene družbe 0 0
V druge družbe in banke 188.240 6.757
Skupaj dolgoročne finančne terjatve 1.637.431 1.524.827
Dolgoročne finančne naložbe v delni-ce in deleže družb Skupine v državiin tujini so ovrednotene po kapitalskimetodi v skladu s Slovenskimi računo-vodskimi standardi.
Naložbe v delnice in deleže pridru-ženih družb v državi vključujejo družbo
RTC Jezero, d.o.o., Velenje, kjerrazpolagamo z 20-odstotnim deležemv kapitalu v višini 2.000 TSIT.
Vrednost drugih dolgoročnih finančnihnaložb znaša 1.667.908 TSIT v letu2003 in 1.384.954 TSIT v letu 2002.
Pojasnilo 19 Dolgoročne finančne naložbe 22.577.509 TSIT
v TSIT2003
Zapadlost od 1 do 2 let 151.791Zapadlost od 2 do 3 let 324.333Zapadlost od 3 do 4 let 1.161.307Zapadlost od 4 do 5 let 0Zapadlost nad 5 let 0Skupaj 1.637.431
Naziv Delnice Druge delnice Druge Dolgoročno dana Dolgoročno Odkupljene Skupajin deleži družb in deleži dolgoročne posojila družbam dana posojila lastne delnice
v TSIT v Skupini finančne naložbe v Skupini drugimKosmata vrednostStanje 01.01.2003 15.748.242 1.369.174 79.007 1.518.070 43.979 1.353.283 20.111.755Povečanje 2.443.516 782.564 5.229 69.645 185.048 0 3.486.002Zmanjšanje –189.280 –522.548 0 –150.056 –4.654 –116.772 –983.310Prevrednotovanje 15.936 –3.963 0 11.532 1.089 64.446 89.040Stanje 31.12.2003 18.018.414 1.625.227 84.236 1.449.191 225.462 1.300.957 22.703.487
Popravek vrednostiStanje 01.01.2003 47.201 63.227 0 0 37.222 0 147.650Povečanje 0 82 0 0 0 0 82Zmanjšanje 0 –21.754 0 0 0 0 –21.754Stanje 31.12.2003 47.201 41.555 0 0 37.222 0 125.978
Čista vrednost 01.01.2003 15.701.041 1.305.947 79.007 1.518.070 6.757 1.353.283 19.964.105Čista vrednost 31.12.2003 17.971.213 1.583.672 84.236 1.449.191 188.240 1.300.957 22.577.509
82
Lastne delnice so bile pridobljenev letu 2002 z namenom zamenjavedeležev v družbah, ki so že v pretežnilasti Gorenja, d.d., in v družbah, ki jihbo Gorenje, d.d., odkupilo v skladu ssvojo poslovno strategijo. V letu 2003je družba dne 26.09.2003 in v času
od 17.11.2003 do 19.12.2003odsvojila 42.565 lastnih delnicza pridobitev dodatnega deležav Gorenju Tiki, d.o.o., Ljubljana. Pritem je družba Gorenje, d.d., dobičekv višini 83.753 TSIT razporedilav kapitalske rezerve.
83
Lastne delnice in deleži
Pri popisu materiala so bili ugotovljeniinventurni viški v višini 43.388 TSIT inpri popisu nedokončanih in gotovihproizvodov inventurni primanjkljaji vvišini 2.162 TSIT. V okviru nekurantnih
in poškodovanih nedokončanih in goto-vih proizvodov je bilo izvedenih za121.199 TSIT odpisov vrednosti, kiso bili v veliki meri uveljavljeni kot od-škodninski zahtevki pri zavarovalnici.
Pojasnilo 20
Pojasnilo 21
Pojasnilo 23
Dolgoročne terjatve iz finančneganajema se v celoti nanašajo na krediteza stanovanja, odkupljena po
stanovanjskem zakonu iz leta 1991.Iz njihovega naslova je oblikovanpopravek v višini 67.156 TSIT.
Pojasnilo 22
Razčlenitev kratkoročnihposlovnih terjatev dokupcev po zapadlosti
Kratkoročneposlovne terjatvedo družb v Skupini
v TSIT2003 2002
Material 7.429.304 7.392.194Nedokončana proizvodnja 1.689.440 1.278.241Proizvodi 2.776.320 2.137.388Trgovsko blago 509.193 644.582Predujmi za zaloge 5.794 93.995Skupaj 12.410.051 11.546.400
v TSIT2003 2002
Dolgoročne poslovne terjatve 293.596 368.819Kratkoročne poslovne terjatve 33.084.089 29.093.955Skupaj 33.377.685 29.462.774
v TSIT2003 2002
Dolgoročni blagovni krediti, dani v državi 24.449 36.356Dolgoročni blagovni krediti, dani v tujino 86.554 99.857Dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema 249.749 320.416Popravek vrednosti dolgoročnih poslovnih terjatev –67.156 –87.810Skupaj 293.596 368.819
v TSIT2003 2002
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev – družb v Skupini 21.414.533 19.217.533Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev – druge družbe 9.426.300 8.117.345Druge kratkoročne poslovne terjatve 2.243.256 1.759.077Skupaj 33.084.089 29.093.955
v TSIT2003 2002
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev v državi 3.857.864 461.276Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev v tujini 17.556.669 18.756.257Skupaj 21.414.533 19.217.533
Zaloge 12.410.051 TSIT
Poslovne terjatve 33.377.685 TSIT
Dolgoročne poslovne terjatve 293.596 TSIT
Kratkoročne poslovne terjatve 33.084.089 TSIT
Vrednost Prevrednotenje Nakupi Prodaja Vrednost Prenos na kapi-v TSIT 01.01.2003 31.12.2003 talske rezerveOdkupljene lastnedelnice 823.941 0 0 –116.772 707.169 0Prevrednotenje 529.342 147.602 0 –83.156 593.788 83.156Dobički 597Skupaj 1.353.283 147.602 0 –199.928 1.300.957 83.753
Število Nakupi Prodaja ŠteviloŠtevilo delnic 01.01.2003 31.12.2003Odkupljene lastne delnice 307.105 0 –42.565 264.540Delež lastnih delnic 2,52 % 0 –0,35 % 2,17 %
v TSITdo 60 dni nad 60 dni Skupaj
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev – družb v Skupini 16.206.844 5.207.689 21.414.533Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev – druge družbe 7.992.227 1.434.073 9.426.300Skupaj 24.199.071 6.641.762 30.840.833
Največji del ostalih kratkoročnihposlovnih terjatev predstavljajokratkoročne terjatve za vstopni davek
na dodano vrednost v višini1.963.685 TSIT.
Pri odtujitvi kratkoročnih finančnihnaložb v delnice za nadaljnjo prodajoje bilo preneseno iz posebnega
prevrednotovalnega popravka kapi-tala za kratkoročne finančne naložbe203.339 TSIT med finančne prihodke.
Kratkoročna dana posojila so seobrestovala po nominalni obrestni meriv razponu od 3,02 % do 14,0 %.
Družba ni odobravala kratkoročnihposojil članom Uprave, članomNadzornega sveta in notranjimlastnikom.
8584
Kratkoročne poslovneterjatve do kupcev – družbv Skupini – v državi
v TSITDružba 2003• Gorenje Tiki, d.o.o., Ljubljana 130.670• Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Velenje 10.737• Gorenje Notranja oprema, d.d., Velenje 94.653• Opte Ptuj, d.o.o., Ptuj 1.318• Gorenje I.P.C., d.o.o.,Velenje 48.879• Gorenje GTI, d.o.o., Velenje 3.502.993• LINEA, d.o.o., Velenje 3.711• Gorenje Orodjarna, d.o.o., Velenje 23.441• Gorenje Indop, d.o.o., Velenje 19.275• Biterm, d.o.o., Bistrica ob Sotli 13.577• Gorenje Glin, d.o.o., Nazarje 6.734• Kemis, d.o.o., Radomlje 1.876Skupaj 3.857.864
Kratkoročno dana posojilasestavljajo naslednjepostavke:
Razčlenitev kratkoročnihposojil, danim posebnimskupinam oseb
v TSIT2003
Kratkoročni del dolgoročno danih posojil družbam v Skupini 173.062Kratkoročno dana posojila družbam v Skupini 1.152.914Kratkoročni del dolgoročno danih posojil domačim tretjim osebam 9.952Kratkoročno dana posojila domačim tretjim osebam 172.730Druga kratkoročno dana posojila 31.585Skupaj 1.540.243
Kratkoročne poslovneterjatve do kupcev – družbv Skupini – v tujini
Kratkoročne poslovneterjatve do kupcev – drugedružbe
v TSITDružba 2003• Gorenje Slovakia Spol. s.r.o., Slovaška 745.155• Gorenje Spol s.r.o., Češka Republika 604.153• Gorenje Skopje, d.o.o., Makedonija 364.993• Gorenje Zagreb, d.o.o., Hrvaška 4.467.429• Gorenje Commerce, d.o.o., Bosna in Hercegovina 896.467• Gorenje Podgorica, d.o.o., Srbija in Črna gora 382.678• Gorenje Budapest KFT., Madžarska 353.122• Gorenje Polska Sp.z.o.o., Poljska 1.104.481• Gorenje Bulgaria EOOD, Bolgarija 537.990• Gorenje d.o.o., Srbija in Črna gora 1.371.030• Gorenje Belux S.a.r.l., Belgija 34.277• Hyundai Auto, d.o.o., Srbija in Črna gora 309• Kemis, d.o.o., Hrvaška 137• Gorenje Vertriebs GmbH, Nemčija 2.712.674• Gorenje Koerting Italia S.r.l., Italija 370.464• Gorenje Austria Handels GmbH, Avstrija 544.566• Gorenje Beteiligungs GmbH, Avstrija –11.811• Gorenje Skandinavien A/S, Danska 1.682.541• Gorenje France SA., Francija 1.105.977• Gorenje UK Ltd., Velika Britanija 244.636• Prevrednotenje 45.401Skupaj 17.556.669
Druge kratkoročneposlovne terjatve
Pojasnilo 24
v TSIT2003 2002
Dani predujmi za storitve 30.992 25.755Ostale kratkoročne poslovne terjatve 2.212.264 1.733.322Skupaj 2.243.256 1.759.077
v TSIT2003 2002
Kratkoročne terjatve iz naslova obresti 57.753 47.582Druge kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki 15.749 15.749Kratkoročno dana posojila 1.540.243 1.666.623Druge delnice, kupljene za prodajo 250.312 543.163Popravek vrednosti kratkoročnih finančnih naložb zaradi okrepitve 216.498 363.927Popravek vrednosti kratkoročnih finančnih naložb zaradi oslabitve –49.388 –55.817Skupaj 2.031.167 2.581.227
Kratkoročne finančne naložbe 2.031.167 TSIT
Kosmata Popravek Čista vrednost Čista vrednostv TSIT vrednost vrednosti 2003 2002Terjatve do kupcev v državi 2.736.989 –366.361 2.370.628 3.324.855Terjatve do kupcev v tujini 7.467.237 –411.565 7.055.672 4.792.490Skupaj 10.204.226 –777.926 9.426.300 8.117.345
V okviru kratkoročno nezaračunanihprihodkov do drugih izkazuje družbanezaračunane prihodke iz naslova
priznanih količinskih rabatov zamaterial v višini 231.653 TSIT.
Osnovni kapital družbe Gorenje, d.d.,je v računovodsko izkazani višiniopredeljen v njenem statutu in ustrez-no registriran na sodišču. Njegovavrednost znaša 12.200.000 TSIT inje enaka registrirani. Razdeljen je na12.200.000 delnic, katerih nominalnavrednost na delnico znaša 1.000 SIT.Knjigovodska vrednost delnice na dan31. decembra 2003 znaša 4.793 SIT,kot razmerje med celotnim kapitalom,
zmanjšanim za rezerve za lastnedelnice, in celotnim številom delnic,zmanjšanim za število lastnih delnic.
Vse sestavine kapitala izven osnov-nega kapitala pripadajo lastnikomosnovnega kapitala v enakemrazmerju, kot znašajo njihovi deleživ osnovnem kapitalu.
Splošni prevrednotovalni popravekkapitala v višini 18.703.302 TSITv celoti predstavlja popravekosnovnega kapitala.
Posebni prevrednotovalni popravekkapitala v višini 3.276.980 TSITvključuje:
a) prevrednotovalni popravek v zveziz dolgoročnimi finančniminaložbami v višini 2.465.287 TSIT.
b) prevrednotovalni popravek v zvezis kratkoročnimi finančniminaložbami v višini 217.905 TSIT in
c) prevrednotovalni popravek v zveziz lastnimi delnicami v višini593.788 TSIT.
8786
v TSITZačetno stanje 1.1.2003 54.310.490+ povečanje za dobiček poslovnega leta 4.781.850– izplačilo dividend 1.218.000+ vnos zneska dobička pri prodaji lastnih delnic 83.753+ neizplačane dividende za lastne delnice 29.175+ povečanje za posebni prevrednotovalni popravek 76.895– znižanje za posebni prevrednotovalni popravek 146.022Končno stanje 31.12.2003 57.918.141
Pojasnilo 25
Pojasnilo 26
Pojasnilo 28
Pojasnilo 27
Gibanje posebnegaprevrednotovalnegapopravka kapitala
Gibanje kapitala družbeGorenje, d.d., v letu 2003je bilo naslednje:
v TSIT2003 2002
Denarna sredstva v blagajni in takoj vnovčljive vrednostnice 694 895Denarna sredstva v banki 11.168 302.800Skupaj 11.862 303.695
v TSIT2003 2002
Kratkoročno odloženi stroški do družb v Skupini 0 0Kratkoročno odloženi stroški do drugih družb 11.734 71.660Kratkoročno nezaračunani prihodki v Skupini 0 119.482Kratkoročno nezaračunani prihodki do drugih 380.042 40.305Skupaj 391.776 231.447
v TSIT2003 2002
za zaostanke plač 6.990 6.990za druge odškodninske zahtevke iz delovnih razmerij 152.255 198.811za velika popravila 647.346 1.178.207za prodajne garancije 3.181.961 4.520.303za odpiranje novih trgov 93.166 379.028za slabo ime 0 0za stroške reorganizacije 71.959 150.000druge dolgoročne rezervacije 68 68Skupaj 4.153.745 6.433.407
Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 11.862 TSIT
Aktivne časovne razmejitve 391.776 TSIT
Kapital 57.918.141 TSIT
Dolgoročne rezervacije 4.153.745 TSIT
Stanje Povečanja Zmanjšanja Stanjev TSIT 01.01.2003 31.12.2003Iz naslova dolgoročnih finančnih naložb 2.452.838 12.449 2.465.287Iz naslova lastnih delnic 529.342 64.446 593.788Iz naslova kratkoročnih finančnih naložb 363.927 –146.022 217.905Skupaj 3.346.107 76.895 –146.022 3.276.980
Stanje dolgoročnih rezervacij zaprodajne garancije se je glede nastanje 01.01.2003 znižalo:– zaradi izboljšanja kakovosti izdelkov
po uvedbi novih tehnologij njihoveizdelave;
– zaradi sprememb komercialnihpogojev, na osnovi katerih pridoločenih kupcih pričakovani stroškipopravil v garancijskem obdobju vobliki dogovorjenih garancijskih
rabatov neposredno znižujejozaračunane prodajne cene;
– zaradi nižje dosežene ravni stroškovpopravil v garancijskem obdobju odpričakovane v času prehoda nadvoletno garancijsko jamstvo.
Tudi ostale vrste dolgoročnih rezerva-cij so se črpale v skladu z zastavljeni-mi načrti.
Pretežni del posojil je zavarovanihz bianco menicami in določenimifinančnimi zavezami, ki izhajajo iz
posameznih pogodb. S hipoteko stazavarovani dve posojili z letom najetja1999 in 2000.
Struktura dolgoročnih finančnih obvez-nosti na dan 31. december 2003 jenaslednje:
3.400 TSIT v domači valuti, 10.980.919 TSIT v EUR.
Vsa dolgoročna posojila sonominirana v tuji valuti (EUR). Prejetadolgoročna finančna posojila so senominalno obrestovala v razponu od2,772 % do 6,215 %.
88
Gibanje dolgoročnihrezervacij je naslednje:
Gibanje dolgoročnihfinančnih obveznosti
Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti
Pojasnilo 29
Zavarovanjadolgoročnihfinančnih obveznosti
Kratkoročne finančnein poslovne obveznosti
Ročnosti dolgoročnihfinančnih obveznosti
89
v TSIT2003 2002
Dolgoročne obveznosti iz financiranja 10.984.319 9.049.317Dolgoročne obveznosti iz poslovanja 1.004 1.004Skupaj 10.985.323 9.050.321
v TSIT2003 2002
Dolgoročna posojila, dobljena pri domačih bankah 7.057.868 4.516.561Dolgoročno dobljena posojila pri drugih domačih osebah 1.183.452 1.398.051Dolgoročna posojila, dobljena pri tujih bankah 2.739.599 3.131.305Dolgoročno dobljene vloge 3.400 3.400Skupaj 10.984.319 9.049.317
v TSIT2003 2002
Hipoteke 169.425 323.179Finančne zaveze 8.342.876 7.262.410Menice 9.876.984 7.875.684Drugo 5.548.677 5.562.867
v TSIT2003 2002
Kratkoročne finančne obveznosti 11.903.265 6.515.628Kratkoročne poslovne obveznosti 35.352.518 26.008.752Skupaj 47.255.783 32.524.380
Dolgoročne finančne obveznosti 10.984.319 TSIT
Stanje Črpanje Sproščanje Dodatno Stanjev TSIT 01.01.2003 oblikovanje 31.12.2003Zaostanki plač 6.990 6.990Zahteve iz delovnih razmerij 198.811 –46.556 152.255Velika popravila 1.178.207 –530.861 647.346Prodajne garancije 4.520.303 –1.340.488 –529.765 531.911 3.181.961Novi trgi 379.028 –285.862 93.166Slabo ime 0 0 0Stroški reorganizacije 150.000 –78.041 71.959Druge dolgoročne rezervacije 68 68Skupaj 6.433.407 –2.281.808 –529.765 531.911 4.153.745
v TSIT 2003 2002Stanje 01.01.2003Dolgoročne finančne obveznosti 9.049.317 8.615.941
Povečanja 6.111.165 4.107.491Nova posojila 5.800.263 3.795.295Tečajne razlike 310.902 312.196
Zmanjšanja –4.176.163 –3.674.115Odplačila –3.134.311 –1.098.018Kratkoročni del dolg. finančnih obveznosti –1.041.852 –2.576.097
Stanje 31.12.2003 10.984.319 9.049.317
v TSIT2003
Zapadlost od 1 do 2 let 3.182.405Zapadlost od 2 do 3 let 2.953.387Zapadlost od 3 do 4 let 2.450.924Zapadlost od 4 do 5 let 1.887.643Zapadlost nad 5 let 509.960Skupaj 10.984.319
Med kratkoročnimi finančnimiobveznostmi predstavljajonajpomembnejšo postavko obveznostido bank v višini 11.541.597 TSIT inobveznosti do ostalih institucij v višini253.597 TSIT. Kratkoročno dobljenaposojila domačih družb se nanašajona odvisne družbe.
Kratkoročne finančne obveznosti v zveziz razdelitvijo poslovnega izida senanašajo na neizplačane dividende.
Struktura kratkoročnih finančnihobveznosti iz naslova prejetih
posojil na dan 31. decembra 2003je naslednja:
2.282.950 TSIT v domači valuti, 8.721.563 TSIT v EUR, 843.631 TSIT v USD.
Pretežni del kratkoročnih posojil je no-miniranih v EUR, in sicer 73,6-odstotnidelež celotne vrednosti, v domači valuti19,3-odstotni delež in ostanek v USD.
Prejeta kratkoročna finančna posojila,nominirana v različnih valutah, so senominalno obrestovala po obrestnimeri v razponu od 1,87 % do 7 %.
Pojasnilo 30
Pojasnilo 31
90 91
Gibanje kratkoročnihfinančnih obveznosti
Zavarovanjakratkoročnihfinančnih obveznosti
Pomembni del posojil je zavarovanihz bianco menicami in s finančnimizavezami, ki izhajajo iz posameznih
pogodb. S hipoteko sta zavarovanidve posojili, pridobljeni v letu 1999in 2000.
V okviru kratkoročnih obveznostido drugih dobaviteljev je izkazana
obveznost za nabavljena osnovnasredstva v višini 2.769.159 TSIT.
v TSIT2003 2002
Kratkoročno dobljena posojila domačih družb 52.950 255.524Kratkoročna posojila domačih bank 7.388.278 3.596.502Kratkoročna posojila tujih bank 788.967 0Kratkoročne obveznosti iz naslova obresti 28.921 26.033Kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida 26.200 61.472Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti do bank 3.364.352 2.329.382Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti do drugih 253.597 246.715Skupaj 11.903.265 6.515.628
v TSIT 2003 2002Stanje 01.01.Kratkoročne finančne obveznosti 6.515.628 5.719.386
Povečanja 68.737.063 33.138.870Nova posojila 67.776.301 30.333.978Tečajne razlike –81.090 228.795Povečanje kratk. dela dolg. fin. obveznosti 1.041.852 2.576.097
Zmanjšanja –63.349.426 –32.342.628Odplačila –63.349.426 –32.342.628
Stanje 31.12. 11.903.265 6.515.628
v TSIT2003 2002
Hipoteke 162.769 231.936Finančne zaveze 8.637.134 5.445.508Menice 11.146.857 5.509.448Drugo 2.462.296 1.445.623
v TSIT2003 2002
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v Skupini 4.090.279 3.432.324Kratkoročne obveznosti do drugih dobaviteljev 28.859.907 20.706.751Kratkoročne obveznosti do delavcev 1.363.776 1.264.513Kratkoročne obveznosti do države in drugih institucij 278.126 364.161Kratkoročne obveznosti za predujme 24.768 3.859Druge kratkoročne obveznosti 735.662 237.144Skupaj 35.352.518 26.008.752
Kratkoročne obveznostido dobaviteljev – družbv Skupini
v TSIT2003 2002
Obveznosti do dobaviteljev v državi 2.926.074 1.997.250Obveznosti do dobaviteljev v tujini 1.164.205 1.435.074Skupaj 4.090.279 3.432.324
Kratkoročne finančne obveznosti 11.903.265 TSIT
Kratkoročne poslovne obveznosti 35.352.518 TSIT
Kratkoročne obveznostido dobaviteljev – družbv Skupini – v tujini
v TSITDružba 2003• Gorenje Slovakia Spol. s.r.o., Slovaška Republika 125• Gorenje Spol. s.r.o., Češka Republika 48.803• Gorenje Zagreb, d.o.o., Hrvaška 220.861• Gorenje Budapest KFT., Madžarska 8.922• Gorenje USA Inc., Združene države Amerike 713• Gorenje, d.o.o., Srbija in Črna gora 40.509• Gorenje Belux S.a.r.l., Belgija 22.121• Gorenje Vertriebs GmbH, Nemčija 222.738• Gorenje Koerting Italia S.r.l., Italija 263.113• Gorenje Austria Handels GmbH, Avstija 6.669• Gorenje Beteiligungs GmbH, Avstrija 42.604• Gorenje Skandinavien A/S, Danska 10.161• Gorenje France SA, Francija 237.049• Gorenje UK Ltd.,Velika Britanija 28.735• Gorenje Romania S.r.l., Romunija 9.812• Prevrednotenje 1.270Skupaj 1.164.205
Kratkoročne obveznostido drugih dabaviteljev
Kratkoročne obveznostido delavcev
Obveznosti do delavcev se nanašajona plače za mesec december 2003,izplačane v januarju 2004, in ostale
obveznosti iz naslova plač in drugihosebnih prejemkov.
Prejeti kratkoročni predujmi se v celotinanašajo na prejete avanse od kupcevv tujini.
Kratkoročne obveznostiza predujme
Kratkoročno odloženi prihodki se na-našajo predvsem na odložene prihod-ke iz naslova zamudnih obresti, zara-čunanih kupcem, v višini 11.127 TSIT,in na odložene prihodke iz naslovaprodaje stanovanj v višini 21.879 TSIT.
Kratkoročno vnaprej vračunani stroškiin odhodki so bili oblikovani za
vnaprej vračunane stroške iz naslovanerešenih reklamacij odvisnih družbza kakovost in nepriznanih, a zaraču-nanih stroškov, v višini 101.339 TSIT,za vnaprej obračunane odhodke zaobresti na prejeta posojila v višini72.740 TSIT in za ostale vračunanestroške dela in storitev.
Pojasnilo 32
92 93
Kratkoročne obveznostido dobaviteljev – družbv Skupini – v državi
v TSITDružba 2003• Gorenje Tiki, d.o.o., Ljubljana 1.411• Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Velenje 100.661• Gorenje Notranja oprema, d.d., Velenje 6.916• Opte Ptuj, d.o.o., Ptuj 3.293• Gorenje I.P.C., d.o.o., Velenje 901.289• Gorenje GTI, d.o.o., Velenje 915.510• LINEA , d.o.o., Velenje 4.585• Gorenje Orodjarna, d.o.o., Velenje 170.510• Gorenje Indop, d.o.o., Velenje 581.021• Biterm, d.o.o., Bistrica ob Sotli 238.959• Kemis, d.o.o., Radomlje 1.919Skupaj 2.926.074
v TSIT2003 2002
Obveznosti do dobaviteljev v državi 12.995.398 10.473.798Obveznosti do dobaviteljev v tujini 15.864.509 10.232.953Skupaj 28.859.907 20.706.751
v TSIT2003 2002
za čiste plače in nadomestila plač 646.494 611.050za prispevke iz kosmatih plač 270.515 252.846za davke iz plač 168.086 157.183za druge prejemke iz delovnega razmerja 12.817 23.648za prispevke iz delovnih razmerij, ki se ne obračunajo skupaj s plačami 0 1.703za davek iz drugih prejemkov iz delovnih razmerij, ki se neobračunajo skupaj s plačami 0 3.559na podlagi odtegljajev od plač in nadomestil plač zaposlenih 265.864 214.524Skupaj 1.363.776 1.264.513
v TSIT2003 2002
Kratkoročno prejeti predujmi 22.966 2.113Prejete varščine podjetij v državi 1.802 1.746Skupaj 24.768 3.859
v TSIT2003 2002
Kratkoročno odloženi prihodki 39.432 47.378Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodki 305.711 893.645Skupaj 345.143 941.023
Pasivne časovne razmejitve 345.143 TSIT
94 95
Med drugimi zunajbilančnimi obvez-nostmi so izkazani: drobni inventar, kije že v celoti odpisan, a se še uporab-lja, ter poštene vrednosti izpeljanihfinančnih instrumentov.
Med obveznostmi za dane garancijetretjim osebam se 14.173.505 TSITnanaša na poroštva, ki jih je družbaizdala za odvisne družbe, ostanek pav pretežnem delu predstavljajoplačilne garancije.
Pojasnilo 33
Družba Gorenje, d.d., je Upravi,članom Nadzornega sveta inzaposlenim po individualnih
pogodbah v letu 2003 izplačalanaslednje prejemke:
Pojasnilo 34
Družba je s povezanimi osebamiposlovala na osnovi sklenjenihkupoprodajnih pogodb, pri čemer
so bile v medsebojnih prometihpovezanih oseb uporabljene tržnecene izdelkov in storitev.
Pojasnilo 36
Oblikovanje bilančnegadobička družbe Gorenje,d.d., za leto 2003
Po datumu izdelave bilance stanja sonastopili naslednji pomembni poslovnidogodki:
v začetku leta 2004 je družbazačela uporabljati nov logistični centerv Velenju, kar ji bo omogočilo pove-čanje učinkovitosti logističnih aktivnosti;
dne 16.02.2004 je bil odprt novtrgovsko-distribucijski center v Ljub-ljani, v katerem družba celovito pred-stavlja in prodaja svoje programe inhkrati tudi izvaja servisno terdistribucijsko dejavnost za področjeSlovenije;
družba Gorenje, d.d., je v mesecufebruarju 2004 odkupila od družbeGorenje GTI, d.o.o., 100-odstotnidelež v družbi Elgor, d.o.o. Osnovnikapital družbe se je povečal na 300mio SIT, družba pa se je preimenovalav družbo Istrabenz – Gorenje, d.o.o.Lastnika družbe po dokapitalizaciji stapostala družba Gorenje, d.d. (50,0 %)in družba Istrabenz energetski sistemi,d.o.o. (50,0 %);
družba Gorenje, d.d., je v mesecumarcu 2004 pridobila 33,33-odstotnidelež družbe Kemis, d.o.o. Drugidružbenik družbe Kemis, d.o.o.,je družba Energygor, d.o.o.,tako da je družba Kemis, d.o.o.,posredno v 100-odstotni lasti družbe Gorenje, d.d.
Pojasnilo 35
Druga razkritja
Uprava Nadzorni svet Zaposleni poindividualnih
v TSIT pogodbahSkupni znesek prejemkov– plače 132.926 35.919 309.071– nagrade iz dobička 28.266 20.015 0– bonitete 4.295 48 4.922– drugi prejemki 3.386 10.191 17.930
Skupaj 168.873 66.173 331.923
Ugotovitev in predloguporabe bilančnega dobička
Uprava družbe je sklenila, da sedel čistega dobička poslovnega leta2003 v višini 4.781.850.189,86 SIT,ki po obvezni uporabi za oblikovanjestatutarnih rezerv v višini478.185.018,98 SIT znaša4.303.665.170,88 SIT, uporabi zaoblikovanje drugih rezerv iz dobičkav višini 2.151.832.585,44 SIT.Uprava je v bilančni dobiček leta
2003 sprostila druge rezerve iz dobič-ka v višini 2.334.141.336,00 SIT,ki so bile oblikovane iz čistegadobička leta 1997. Nadzorni svet jepredlagano oblikovanje potrdil in jeustrezno izkazano v računovodskihizkazih družbe.
3.2.3.
v SITČisti poslovni izid poslovnega leta 4.781.850.189,86+ preneseni čisti dobiček 2.043.443.576,50+ sprostitev drugih rezerv iz dobička 2.334.141.336,00– povečanje statutarnih rezerv –478.185.018,98– povečanje rezerv po odločitvi Uprave in Nadzornega sveta –2.151.832.585,44= bilančni dobiček 6.529.417.497,94
v TSIT2003 2002
Obveznosti za dane garancije tretjim osebam 14.863.684 8.069.594Obveznosti za dane garancije družbam v Skupini 86.756 146.811Obveznosti do SRD za premoženje v JV Evropi 221.592 435.444Druge zunajbilančne obveznosti 265.577 810.581Skupaj 15.437.609 9.462.430
Zunajbilančna evidenca 15.437.609 TSIT
Podatki o posebnih skupinah oseb
– Dogodki po datumu izdelave bilance stanja
Posli s povezanimi osebami
Bilančni dobiček za leto 2003 znaša6.529.417.497,94 SIT in izvira iz čis-tega dobička naslednjih poslovnih let:
iz čistega dobička leta 2003 v višini 2.151.832.585,44 SITiz čistega dobička leta 2002 v višini 1.658.217.119,70 SITiz čistega dobička leta 2001 v višini 356.051.481,80 SITiz čistega dobička leta 1998 v višini 29.174.975,00 SITiz čistega dobička leta 1997 v višini 2.334.141.336,00 SIT
96 97
Uprava in Nadzorni svet skupščinidelničarjev predlagata, da se bilančnidobiček za poslovno leto 2003 v višini6.529.417.497,94 SIT uporabi zanaslednje namene:
del bilančnega dobička v višini1.220.000.000,00 SIT, ki izvira izčistega dobička leta 1997, se upora-bi za izplačilo dividend delničarjemv višini 100,00 SIT bruto na delnico;
del bilančnega dobička v višini4.166.101.186,94 SIT, ki izvira izčistega dobička leta 2001, 2002in 2003, se uporabi za oblikovanjedrugih rezerv iz dobička;
preostanek bilančnega dobičkav višini 1.143.316.311,00 SIT, ki izviraiz čistega dobička leta 1997 in 1998,ostane nerazporejen.
Poročilo revizorja3.2.4.
98 99
2003 2002KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTIČista dobičkonosnost prihodkov 3,7 % 3,3 %Čista donosnost sredstev 5,6 % 5,0 %Čista dobičkonosnost kapitala 9,0 % 8,0 %Kosmati denarni tok / čisti prihodki od prodaje 8,4 % 7,9 %Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala 9,2% 7,4%AKTIVNOSTNI KAZALNIKIKoeficient obračanja sredstev 1,07 1,16Koeficient obračanja zalog 10,39 10,36Koeficient obračanja kratkoročnih terjatev iz poslovanja 3,90 4,11KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJAStopnja osnovnosti investiranja 0,41 0,38Stopnja dolgoročnosti investiranja 0,60 0,58KAZALNIKI FINANČNE STRUKTUREKoeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev 1,00 1,17Stopnja lastniškosti financiranja 0,48 0,53Stopnja dolgoročnosti financiranja 0,61 0,68Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 1,16 1,39Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) 0,04 0,09Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) 0,74 0,98Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) 1,01 1,34Čiste obveznosti iz financiranja / kapital –0,03 –0,13Poslovni izid iz poslovanja / odhodki za obresti 2,78 3,25KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJAKoeficient gospodarnosti poslovanja 1,03 1,03Čisti prihodki od prodaje na zaposlenega (v TSIT) 23.839 22.368Dodana vrednost na zaposlenega (v TSIT) 5.821 5.190
Razlika glede Primerjavana leto 2002 z letom 2002
(v mio SIT) (indeks)Čisti prihodki od prodaje +9.367,7 107,8Poslovni izid iz poslovanja +1.068,1 136,0Čisti poslovni izid +875,0 122,4Kosmati denarni tok +1.364,9 114,4
Odmiki ključnih poslovnoizidnihkategorij v letu 2003 v primerjavi zletom 2002 so prikazani v naslednjipreglednici:
V letu 2003 so čisti prihodki izprodaje dosegli 128.944,9 mio SITin so za 1,3 % pod letnim načrtom.V primerjavi s preteklim letom so višjiza 9.367,6 mio SIT ali 7,8 %. Nedo-seganje letnega načrta je posledicaprenosa prodaje gospodinjskih apara-tov za slovensko tržišče na odvisnodružbo Gorenje GTI, d.o.o., Velenje,s 01.07.2003, kar v sprejetem poslov-nem načrtu ni bilo upoštevano.
V strukturi celotne prodaje dosegaprodaja velikih gospodinjskihaparatov 114.278,3 mio SIT ali 88,6-odstotni delež; v primerjavis preteklim letom je višja za 8,7 %.
Z usredstvenimi lastnimi proizvodi jedružba ustvarila za 1.979,5 mio SITprihodkov. Usredstveni lastni proizvodiso se nanašali predvsem na posodobi-tev proizvodnje v programu Pralno-pomivalne tehnike v višini 797 mio SITin na izvedene investicije v opremo zanov logistični center v Velenju v višini663 mio SIT.
Delež stroškov blaga, materiala instoritev zajema v strukturi kosmategadonosa iz poslovanja 76,0 %, karpomeni v primerjavi z letom 2002znižanje za 0,9 odstotne točke.
3.2.5. Računovodski kazalniki 3.2.6. Analiza uspešnostiposlovanja
100%80%60%40%20%0
76,0% 15,3 % 5,1% 3,0%0,6%
76,9% 14,6 % 5,4% 2,4%0,7%
Stroški blaga, materiala, storitev
2003
2002
Stroški dela
Amortizacija
Drugi poslovni dohodki
Poslovni izid iz poslovanja
Deleži pomembnih kategorij v kosmatemdonosu leta 2003 in leta 2002
terjatev v izpostavljenih valutah (pred-vsem PLN, GBP, USD).
Rezultat izrednih gibanj izkazujenegativni saldo v višini 362,5 mio SIT,predvsem zaradi plačila davkov inprispevkov ter zamudnih obresti poodločbi davčne uprave, ki se nanašajona izplačila osebnih prejemkov v letu2001. V letu 2003 ni bilo izrednihprihodkov iz naslova neobičajnihpostavk.
Davek iz dobička zaradi koriščenjaolajšav iz naslova vlaganj v neopred-metena in opredmetena osnovna sred-stva znaša le 0,1 mio SIT.
Čisti poslovni izid obračunskegaobdobja v višini 4.781,9 mio SITpredstavlja 3,6-odstotni delež v kos-matem donosu in je za 22,4 % višjikot v letu 2002 ter presega načrto-vanega za 5,7 %.
Kosmati denarni tok, izračunan kotvsota poslovnega izida iz poslovanjain amortizacije, je bil dosežen v višini10.812,3 mio SIT, kar pomeni 14,4 %povečanje glede na leto 2002. V čis-tih prihodkih od prodaje zavzema8,4 % delež.
Bilančna vsota na dan 31.12.2003je 120.658,2 mio SIT, kar predstavlja16,8-odstotno povečanje glede nakonec preteklega leta.
Bilanca stanja na strani sredstev se jestrukturno spremenila v korist dolgo-ročnih sredstev, tako da predstavljajostalna sredstva 60-odstotni(31.12.2002so bila 57,3%) deležcelotnih sredstev. Z dolgoročnimi viripokrivamo celotna dolgoročna sredst-va in 0,5 % kratkoročnih sredstev.Dolgoročna sredstva so višja zaradiobsežnih vlaganj v osnovna sredstva.
Delež neopredmetenih in opredmetenihosnovnih sredstev predstavlja v struk-turi bilance 41,3 % in je glede nakonec leta 2002 višji za 3,4 odstotne
Stroški dela so za 8,4 % presegli načr-tovane in so za 14,1 % nad ravnijoleta 2002; v strukturi kosmategadonosa so udeleženi s 15,3 %. Nave-deni porast je posledica realnega dvi-ga plač, večjega števila zaposlenih,večjega števila opravljenih nadur inpremik določenega števila zaposlenihiz nižjega v višji davčni razred za davek na izplačane plače.
Stroški amortizacije so v primerjavis preteklim letom višji za 4,6 %, karje posledica aktiviranj novih opredme-tenih osnovnih sredstev in neopredme-tenih dolgoročnih naložb.
Prevrednotovalni poslovni odhodkivsebujejo v največji meri prevrednoto-valne odhodke za nekurantni materialv višini 239,8 mio SIT in popravke terjatev v višini 126,1 mio SIT, ki soposledica stečajev, prisilnih poravnav,tožb in dvomljivih terjatev.
V letu 2003 družba ni oblikovala rezervacij v breme stroškov.
V letu 2003 znaša dodana vrednost31.485,5 mio SIT in je za 13,5 %višja od preteklega leta. Dodanavrednost na zaposlenega znaša5.821 TSIT in je 1,2 % višja od leta2002.
Poslovni izid iz poslovanja je v prime-rjavi s predhodnim letom višji za 36 %in v strukturi kosmatega donosa izposlovanja zavzema za 0,6 odstotnetočke višji delež.
Finančna gibanja s pozitivnim rezul-tatom povečujejo poslovni izid iz red-nega delovanja za 0,8 %. Rezultatfinančnih gibanj izkazuje pozitivni sal-do v višini 1.111,6 mio SIT, kljub temu,da je saldo obresti negativen zaradipovečanja zadolženosti; pomembnoga oblikujejo prihodki od deleževv dobičkih/izgubah odvisnih družbv višini 1.791,1 mio SIT. Saldo tečajnihrazlik iz poslovanja je negativen, karje posledica vpliva prevrednotovanj
točke. Družba je vložila v neopredme-tena in opredmetena osnovna sredstvaza 17.824,1 mio SIT sredstev. Gre zanaložbe v neopredmetena osnovnasredstva v višini 896 mio SIT, v zem-ljišča za 386,7 mio SIT, v zgradbe za3.840,3 mio SIT in proizvajalno terdrugo opremo za 12.701,1 mio SIT.
Dolgoročne finančne naložbe izkazu-jejo stanje v višini 22.577,5 mio SIT,kar predstavlja v strukturi bilancesredstev 18,7-odstotni delež in so za13,1 % višje glede na zaključek leta2002. Povečanje dolgoročnih finančnihnaložb je posledica knjiženih pripada-jočih dobičkov odvisnih družb inpovečanja naložb v odvisne družbe(Gorenje Tiki, d.o.o., Ljubljana, Goren-je Notranja oprema, d.o.o., Velenje)ter naložb v dolgoročne vrednostnepapirje in popravkov vrednosti zaradiokrepitve oziroma oslabitve. Meddolgoročnimi finančnimi naložbami soizkazane tudi lastne delnice v vrednos-ti 1.300,9 mio SIT.
Zaloge v višini 12.410,1 mio SIT sov primerjavi s stanjem leta 2002 višjeza 7,5 %, v strukturi bilance stanje pazavzemajo 10,3-odstotni delež, karje za 0,9 odstotne točke manj kot obzaključku leta 2002. Stanje zalogmateriala je glede na preteklo letovišje samo za 0,5 %, kar je posledicaugodnih cenovnih sporazumov inoptimiranja zalog materiala. Zalogegotovih proizvodov so višje za 29,9 %glede na preteklo leto, njihovapovprečna vezava je ostala naenaki ravni kot v letu 2002. Zalogetrgovskega blaga so nominalno nižjeza 135,4 mio SIT, kar je posledicauravnotežene nabave in prodajetrgovskega blaga.
Stanje kratkoročnih poslovnih terjatevje za 13,7 % višje od stanja na zadnjidan preteklega leta. Kratkoročneterjatve do kupcev obsegajo30.840,8 mio SIT in so narasle za12,8 %, kar je posledica višje prodajepredvsem na trgih Centralne in Severne
Evrope. Nižje zapadle terjatve seodražajo v povprečnih dnevih vezave,ki se je izboljšala za 3 dni glede napovprečno vezavo preteklega leta.Slabši rezultati so bili doseženi natrgih Jugovzhodne Evrope, kjer jezaradi slabšanja plačilne sposobnostikupcev povprečna vezava terjatev120 dni. Terjatve do kupcev so v letu 2003 nominalno porastle za3.505,9 mio SIT, v strukturi sredstevpa zavzemajo za 0,9 odstotne točkenižji delež kot v letu 2002.
Kratkoročne finančne naložbe v višini2.031,1 mio SIT so nižje za 21,3 %kot konec leta 2002 in so sestavljeneiz delnic za nadaljnjo prodajo, posojilin popravkov vrednosti zaradi okrepit-ve oziroma oslabitve sredstev.
Aktivne časovne razmejitve so sepovečale za 69,3 % glede na leto2002 predvsem zaradi vkalkuliranihkoličinskih rabatov za dobavljenimaterial.
V primerjavi s stanjem na dan31.12.2002 ugotavljamo v strukturiobveznosti do virov sredstev povečanje vkorist kratkoročnih virov (39,5-odstotnidelež v primerjavi z 32,4-odstotnimdeležem leta 2002 ), kar je posledicapovečanja kratkoročnih obveznosti.
Kapital predstavlja v strukturi obvez-nosti do virov sredstev 48 % in jev primerjavi z lanskim letom višji za6,6 %. Delež kapitala v strukturibilančne vsote je padel zaradi izplači-la dividend lastnikom in povečanjakratkoročnih obveznosti.
Dolgoročne rezervacije v znesku4.153,7 mio SIT so namenjene zaprodajne garancije, velika popravila,zahtevke iz delovnih razmerij, odpiran-je novih trgov in stroške reorganizaci-je. Nižje so za 35,4 % glede nakonec leta 2002, predvsem zaradikoriščenja rezervacij za prodajnegarancije, velika popravila in odpi-
100 101
102 103
ranja novih trgov, v skladu z načrtomkoriščenja dolgoročnih rezervacij.
Dolgoročne finančne obveznostiv višini 10.984,3 mio SIT predstavljajo 9,1-odstotni delež v strukturi bilančnevsote in so za 21,4 % višje od pred-hodnega leta. Sestavljene so iz poso-jil, najetih pri domačih bankah(7.057,9 mio SIT), pri tujih bankah(2.739,6 mio SIT) in posojil pri drugihdomačih osebah (1.183,5 mio SIT).Posojila so znižana za višino obvez-nosti, ki bodo zapadle v naslednjemletu.
Kratkoročne finančne obveznostiv znesku 11.903,3 mio SIT so v primer-javi s preteklim letom višje za 82,7 %,kar je pogojeno predvsem s povečan-jem stanja terjatev in zalog.
Kratkoročne poslovne obveznostiv višini 35.352,5 mio SIT so porastleza 35,9 % in povečujejo strukturnidelež za 4,1 odstotne točke. Obvez-nosti do dobaviteljev so se povečalezaradi podaljšanja plačilnih rokovter povečanja obveznosti iz naslovanabav osnovnih sredstev, kar imaza posledico povprečno povišanjednevov vezav iz 83 dni v letu 2002na 90 dni v letu 2003.
Pasivne časovne razmejitve v višini345,1 mio SIT so strukturni deležv primerjavi s preteklim letom zmanjšaleza 0,6 odstotne točke, predvsem zara-di doslednega obračunavanja bonitetkupcem in kvalitetnejše uskladitve stanjz odvisnimi družbami. Pasivne časovnerazmejitve vključujejo v pretežni merivnaprej vračunane stroške oziromaodhodke za storitve in obresti.
Uprava družbe ocenjuje poslovnerezultate leta 2003 kot dobre, šeposebej glede na težke okoliščineposlovanja v letu 2003.
Struktura sredstevv letih 2003 in 2002
100%80%60%40%20%0
Osnovna sredstva
2003
2002
41,3% 10,3 % 27,7%Zaloge
Terjatve
Ostala sredstva
20,7%
37,9% 11,2 % 28,5% 22,4%
Struktura obveznosti do virov sredstevv letih 2003 in 2002
100%80%60%40%20%0
Kapital
2003
2002
48,0% 3,4 % 19,0%Dologoročne rezervacije
Finančne obveznosti
Poslovne obveznosti
29,6%
52,6% 6,2 % 15,1% 26,1%
Osnovni programi delovanja divizijegospodinjskih aparatov
program kuhalnih aparatovprogram pralnih in sušilnih aparatovprogram hladilnih in zamrzovalnih aparatovprogram radiatorjev in mehanskih komponent
Smo na pravi poti. Naše delovanje je usmerjeno v prihodnost.
Bolj kot hitrost je pomembna smer.
Letno poročilo 2003
SSkkuuppiinnaa GGoorreennjjee bboo
ppeettiihh ppoosslloovvnniihh ppooddrrooččiijj // ddiivviizziijj..
ssvvoojjee oossnnoovvnnee
uurreessnniiččeevvaallaa ss ssiinneerrggiijjsskkiimm ddeelloovvaannjjeemm
ssttrraatteešškkee uussmmeerriittvvee iinn cciilljjee
Poslovna področja / divizijedivizija gospodinjskih aparatov divizija notranje opremedivizija toplotne in strojne opremedivizija storitevdivizija energetike in varstva okolja
106
Odvisne družbe v Sloveniji Delež v kapitalu na dan 31.12.2003 – %
Gorenje Orodjarna, d.o.o., Velenje 100,00Gorenje Indop, d.o.o., Velenje 100,00Gorenje IPC, d.o.o., Velenje 100,00Gorenje GTI, d.o.o., Velenje 100,00Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Velenje 100,00LINEA, d.o.o., Velenje 98,69Gorenje Tiki d.o.o., Ljubljana 82,56Biterm, d.o.o., Bistrica ob Sotli 75,00Gorenje Notranja oprema, d.d., Velenje 98,05Energygor, d.o.o., Velenje 100,00Gorenje Glin, d.o.o., Nazarje 98,05Opte Ptuj, d.o.o., Ptuj 100,00Kemis, d.o.o., Radomlje 66,66Elgor, d.o.o., Velenje 100,00Odvisne družbe v tujini Delež v kapitalu
na dan 31.12.2003 – %Gorenje Beteiligungsgesellschaft m.b.H., Avstrija 100,00Gorenje Austria Handelsgesellschaft m.b.H., Avstrija 100,00Gorenje Kuechen GmbH, Avstrija 100,00Gorenje Vertriebsgesellschaft m.b.H., Nemčija 100,00Gorenje Körting Italia S.r.l., Italija 100,00Gorenje France SA, Francija 100,00Gorenje BELUX S.a.r.l., Belgija 100,00Gorenje UK Ltd., Velika Britanija 100,00Gorenje Skandinavien A/S, Danska 100,00Gorenje Sverige AB, Švedska 100,00Gorenje Pacific Pty. Ltd., Avstralija 100,00Gorenje USA Inc., ZDA 100,00Gorenje Spol. s r.o., Češka Republika 100,00Gorenje Real Spol. s r.o. Češka Republika 100,00Gorenje Kuchyne Spol. s r.o., Češka Republika 100,00Gorenje Slovakia Spol. s r.o., Slovaška 100,00Gorenje Budapest Kft., Madžarska 100,00Gorenje Polska sp. z o.o., Poljska 100,00Gorenje Bulgaria EOOD, Bolgarija 100,00Gorenje Zagreb, d.o.o., Hrvaška 100,00Hyundai auto d.o.o., Zagreb, Hrvaška 100,00Gorenje Skopje, d.o.o., Makedonija 100,00Gorenje Commerce, d.o.o., Bosna in Hercegovina 100,00Gorenje Kuhinje, d.o.o., Bosna in Hercegovina 98,05Gorenje, d.o.o., Srbija in Črna gora 100,00Hyundai Auto, d.o.o., Srbija in Črna gora 100,00Gorenje Podgorica , d.o.o., Srbija in Črna gora 98,00Gorenje AS, Norveška 100,00Gorenje Real Kft., Madžarska 100,00Gorenje OY, Finska 100,00Gorenje Romania S.R.L., Romunija 100,00Kemis, d.o.o., Hrvaška 66,66Kemis BiH, d.o.o., Bosna in Hercegovina 62,73
V skladu s Slovenskimiračunovodskimistandardi so biliv konsolidiraneračunovodske izkazeSkupine Gorenjevključeni računovodskiizkazi krovne družbeGorenje, d.d. inračunovodski izkazi 47odvisnih družb izSlovenije in tujine:
107
Načela in postopki pripravekonsolidiranih računovodskihizkazov
Načela priprave konsolidiranihračunovodskih izkazov
Pri pripravi konsolidirane bilancestanja na dan 31.12.2003, konsolidi-ranega izkaza poslovnega izida infinančnega izida za leto 2003 soupoštevani Slovenski računovodskistandardi in temeljne računovodskepredpostavke: časovna neomejenostposlovanja, dosledna stanovitnost,strogo upoštevanje nastanka poslovne-ga dogodka ter upoštevanje resničnein poštene predstavitve. Kakovostneznačilnosti računovodskih izkazov ins tem tudi celotnega računovodenjaso predvsem razumljivost, ustreznost,zanesljivost in primerljivost.
Konsolidirani računovodski izkaziso sestavljeni na podlagi določilSlovenskih računovodskih standardov,ki so vsebinsko skladni z Mednarodni-mi standardi računovodskega poro-čanja. V konsolidirane računovodskeizkaze so vključeni računovodski izkaziobvladujoče družbe in računovodskiizkazi odvisnih družb, kjer imaobvladujoča družba prevladujočvpliv.
Vse medsebojne transakcije, stanjain nerealizirani dobički in izgube, kiso rezultat navedenih transakcij, sov konsolidiranih računovodskih izkazihizločeni. V konsolidiranih računovod-skih izkazih so vse vse pomembnejšeračunovodske usmeritve odvisnih družbusklajene z usmeritvami obvladujočedružbe. Manjšinski deleži so v konsoli-diranih računovodskih izkazih razkritiposebej.
Konsolidiranje kapitala
Naložbe krovne družbe v odvisnedružbe v Skupini Gorenje so ovred-notene po kapitalski metodi in obraču-nane s sorazmernim kapitalom tehdružb, ki pripada Skupini Gorenje.
3.3.2.
3.3. Računovodskoporočilo SkupineGorenje
3.3.1. Sestava SkupineGorenje
Družba Duhanpromet, d.o.o.,Sarajevo, v kateri ima SkupinaGorenje 100 % lastniški delež na dan31.12.2003, ni bila vključenav postopke konsolidiranja, ker je bilakupljena z namenom prodaje.
Poslovno leto družb Skupine Gorenjeje enako koledarskemu letu.
Konsolidiranje terjatev in obveznosti
V postopkih konsolidacije so bilemedsebojno izločene vse terjatve inobveznosti, ki se nanašajo na družbev Skupini Gorenje in so medsebojnousklajene. Glavni vir razlik med terjat-
vami in obveznostmi je časovnaneusklajenost knjiženja poslovnihdogodkov. Stanje vseh vrst terjatev in obveznostiiz razmerij med družbami v SkupiniGorenje je bilo na dan 31.12.2003naslednje:
109108
Na konsolidirani izkaz poslovnega izi-da za leto 2003 vpliva le spremembamed razliko izločenih terjatev in
obveznosti na začetku in na konculeta, ki znaša:
Razlika iz konsolidiranja terjatev inobveznosti je bila obračunana prekkonsolidiranega izkaza poslovnegaizida.
Ker je razlika na koncu leta večjakot na začetku leta, je učinek v višini1.494 TSIT izkazan v postavki drugiposlovni prihodki.
Konsolidiranje zalog oziromaizločanje vmesnih dobičkov
V konsolidiranih računovodskih izkazihje izločen dobiček, ki je bil ustvarjens prodajo tistega materiala in izdelkov
znotraj Skupine Gorenje, ki so bili31.12.2003 v posameznih družbahše na zalogi.Stanje zalog v Skupini Gorenje jebilo na dan 31.12.2003 naslednje:
v TSIT2003 2002
Skupaj terjatve 35.825.742 31.047.285Skupaj obveznosti 35.902.881 31.122.930Razlika izločenih terjatev in obveznosti 77.139 75.645
v TSIT2003 2002
Razlika na začetku leta 75.645 35.774Razlika na koncu leta 77.139 75.645Razlika v konsolidaciji 1.494 39.871
Deleži manjšinskihlastnikov v kapitalu nadan 31.12.2003 sonaslednji:
Delež Kapital Delež v čistemlastništva v % manjšinjskih posl. izidu/izgubi
lastnikov v TSIT v letu 2003 v TSITGorenje Tiki, d.o.o. 17,44 239.920 30.135Biterm, d.o.o. 25,00 99.214 19.132Linea, d.o.o. 1,31 674 74Gorenje Notranja oprema, d.d. 1,95 97.634 4.257Gorenje Podgorica, d.o.o. 2,00 3.115 355Gorenje Kuhinje, d.o.o. 1,95 0 –423Gorenje Glin, d.o.o. 1,95 0 502Kemis, d.o.o. 33,34 41.775 15.344Kemis Zagreb, d.o.o. 33,34 0 5.254Kemis BiH, d.o.o. 37,27 399 190Skupaj 482.731 74.820
Zaloge pred Izločitve Zaloge poizločitvijo vmesnih vmesnih izločitvi vmesnih
dobičkov dobičkov dobičkovv TSIT
Material 9.355.087 22.668 9.332.419Nedokončana proizvodnja 2.357.381 2.357.381Izdelki in trgovsko blago 19.762.655 2.279.361 17.483.294Predujmi za zaloge 179.580 179.580Skupaj 31.654.703 2.302.029 29.352.674
Konsolidirani računovodski izkazi3.3.3.
111110
Konsolidirani izkazposlovnega izidaSkupineGorenje
v TSITPojasnila 2003 2002
1. Čisti prihodki od prodaje 1 196.230.665 181.517.9712. Sprememba vrednosti zalog 3 2.235.397 508.7543. Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov 2 2.205.670 815.2234. Drugi poslovni prihodki 4 3.019.744 2.548.785
5. Kosmati donos iz poslovanja 203.691.476 185.390.733
6. Stroški blaga, materiala in storitev 5 –148.739.991 –136.909.8147. Stroški dela 6 –35.673.655 –30.664.1158. Amortizacija 7 –9.406.731 –8.862.5709. Prevrednotovalni poslovni odhodki 7 –1.386.749 –1.524.04710. Drugi poslovni odhodki 8 –861.179 –831.55611. Rezervacije 8 –90.972 –1.427.823
12. Poslovni izid iz poslovanja 7.532.199 5.170.808
13. Finančni prihodki 9 2.381.828 3.420.35614. Finančni odhodki 10 –4.561.932 –4.159.668
15. Poslovni izid iz rednega delovanja 5.352.095 4.431.496
16. Izredni prihodki 11 414.380 590.22617. Izredni odhodki 12 –566.151 –209.542
18. Celotni dobiček (izguba) 5.200.324 4.812.180
19. Davek iz dobička 13 –452.910 –685.870
20.Čisti poslovni izid obračun. obdobja 14 4.747.414 4.126.31021. Dobiček manjšinskih lastnikov 74.820 65.33022.Dobiček večinskih lastnikov 4.672.594 4.060.980
Na konsolidirani izkaz poslovnega izi-da za leto 2003 vpliva le spremembamed vmesnimi dobički v zalogah nazačetku in na koncu leta, ki znaša:
Ker je znesek dobičkov v zalogah nakoncu leta večji kot na začetku leta,predstavlja razlika 116.790 TSIT ne-gativen učinek v konsolidiranem izkazuposlovnega izida. Izkazana je napostavki sprememba vrednosti zalog.
Po izločitvi vmesnih dobičkov se tistidel trgovskega blaga, ki so ga doba-vile družbe v Skupini Gorenje, pa je
še vedno na zalogi, prerazporediv bilančno postavko gotovih izdelkov.V postavki trgovskega blaga ostanejosamo zaloge, nabavljene pri podjetjihizven Skupine Gorenje.
Konsolidiranje prihodkov in odhodkov
Iz konsolidiranega izkaza poslovnegaizida so izločeni prihodki in odhodkimed družbami v Skupini Gorenjev obsegu, kot so ga izkazovaleposamezne družbe.
Izločanje prihodkov in odhodkovmed družbami v Skupini Gorenjene vpliva na konsolidirani izidposlovanja.
v TSIT2003 2002
Vmesni dobički na začetku leta 2.185.240 1.687.535Vmesni dobički na koncu leta 2.302.030 2.185.240Razlika 116.790 497.705
Konsolidirani izkazfinančnega izidaSkupine Gorenje
113112
v TSIT2003 2002
A. FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJUa) Pritoki pri poslovanju 8.895.329 8.936.714
Dobiček pred obdavčitvijo 5.200.324 4.812.180Amortizacija 9.406.731 8.862.570Začetne manj končne poslovne terjatve –5.427.617 –4.735.090Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve –284.109 –2.946
b) Odtoki pri poslovanju 4.937.606 1.222.291Davki iz dobička –452.910 –685.870Končne manj začetne zaloge –3.185.149 –4.845.740Začetni manj končni poslovni dolgovi 8.978.402 6.729.591Začetne manj končne pasivne časovne razmejitve –402.737 24.310
c) Prebitek pritokov pri poslovanju ali prebitek odtokov pri poslovanju 13.832.935 10.159.005
B. FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUa) Pritoki pri naložbenju 3.259.129 2.927.405
Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih naložb 628.174Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih naložb 2.630.955 2.927.405
b) Odtoki pri naložbenju –25.858.198 –18.790.499Pobotano povečanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev –1.554.471 –922.577Pobotano povečanje opredmetenih osnovnih sredstev –24.303.727 –14.835.687Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih naložb –3.032.235
c) Prebitek pritokov pri naložbenju ali prebitek odtokov pri naložbenju –22.599.069 –15.863.094
C. FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUa) Pritoki pri financiranju 11.220.285 6.419.064
Pobotano povečanje dolgoročnih rezervacij 0 695.261Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih dolgov 6.081.333 1.776.202Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov 5.138.952 3.947.601
b) Odtoki pri financiranju –2.902.230 –303.671Zmanjšanje kapitala –999.705 –303.671Pobotano zmanjšanje dolgoročnih rezervacij –1.902.525 0
c) Prebitek pritokov pri financiranju ali prebitek odtokov pri financiranju 8.318.055 6.115.393
Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV 2.651.862 3.099.941x) Finančni izid v obdobju –448.079 411.304y) Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 3.099.941 2.688.637
Konsolidirana bilancastanja Skupine Gorenje
v TSITPojasnila 2003 2002
SREDSTVA 161.439.581 139.883.511
A. Stalna sredstva 82.139.131 66.254.880I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 16 2.823.366 1.868.138II. Opredmetena osnovna sredstva 17 73.739.635 58.243.396III. Dolgoročne finančne naložbe 18 5.576.130 6.143.346
B. Gibljiva sredstva 78.620.906 73.233.196I. Zaloge 19 29.352.674 26.167.525II. Poslovne terjatve 44.420.706 38.993.089a) Dolgoročne poslovne terjatve 293.749 393.859b) Kratkoročne poslovne terjatve 20 44.126.957 38.599.230III. Kratkoročne finančne naložbe 21 2.195.664 4.972.641IV. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 2.651.862 3.099.941
C. Aktivne časovne razmejitve 22 679.544 395.435
Zunajbilančna evidenca 29 21.819.879 12.974.802
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 161.439.581 139.883.511
A. Kapital 23 58.901.763 55.239.118I. Vpoklicani kapital 12.200.000 12.200.000II. Kapitalske rezerve 83.753 0III. Rezerve iz dobička 17.124.688 16.162.032IV. Preneseni čisti poslovni izid 2.997.434 823.303V. Čisti poslovni izid poslovnega leta 2.042.576 1.695.594VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 23.970.581 23.586.388VII. Manjšinski kapital 482.731 771.801
B. Rezervacije 24 8.941.274 10.843.799
C. Finančne in poslovne obveznosti 91.679.779 71.481.092I. Dolgoročne finančne obveznosti 25 18.919.501 12.838.168II. Dolgoročne poslovne obveznosti 6.118 21.612III. Kratkoročne finančne obveznosti 26 27.959.318 22.820.366IV. Kratkoročne poslovne obveznosti 27 44.794.842 35.800.946
Č. Pasivne časovne razmejitve 28 1.916.765 2.319.502
Zunajbilančna evidenca 29 21.819.879 12.974.802
115114
Izkaz gibanja kapitalaSkupine Gorenje Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Statutarne Druge rezerve Preneseni čisti Čisti poslovni Prevrednot. in Manjšinski Skupaj
kapital rezerve rezerve lastne delnice in rezerve iz dobička poslovni izid izid poslovnega prevedbeni po- kapitaldeleže leta pravki kapitala
12.200.000 0 3.090.330 823.941 0 12.247.761 823.303 1.695.594 23.586.388 771.801 55.239.11883.753 29.175 4.672.594 530.215 74.820 5.390.557
4.672.594 74.820 4.747.414
530.215 530.21583.753 83.753
29.175 29.175–116.772 478.185 1.715.189 2.249.010 –4.325.612 0
1.897.497 –1.897.497 0
478.185 –478.185 0
2.151.833 –2.151.833 0
–2.334.141 2.334.141 0–116.772 116.772 0
1.695.594 –1.695.594 0–1.113.946 –104.054 –146.022 –363.890 –1.727.912–1.113.946 –104.054 –1.218.000
–363.890 –363.890–146.022 –146.022
12.200.000 83.753 3.090.330 707.169 478.185 12.849.004 2.997.434 2.042.576 23.970.581 482.731 58.901.763
v TSITZačetno stanje 1.1. 2003Premiki v kapitalvnos čistega poslovnega izida poslovnega letavnos zneska prevrednotovalnega in prevedbenegapopravka kapitalavnos zneska dobička pri prodaji lastnih delnicneizplačane dividende za lastne delnicePremiki v kapitalurazporeditev bilančnega dobička leta 2002 za oblikovanje drugih rezerv iz dobičkarazporeditev čistega poslovnega izida leta 2003za oblikovanje statutarnih rezerv razporeditev čistega poslovnega izida leta 2003za oblikovanje drugih rezerv iz dobička po sklepu Uprave in NSsprostitev drugih rezerv iz dobička v preneseni čisti poslovni izidsprostitev rezerv za lastne delnice prenos čistega poslovnega izida leta 2002Premiki iz kapitalaizplačilo dividendznižanje manjšinskega kapitalaznižanje posebnega prevrednotovalnega popravka kapitalaKončno stanje 31.12. 2003
Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Statutarne Druge rezerve Preneseni čisti Čisti poslovni Prevrednot. in Manjšinski Skupajkapital rezerve rezerve lastne delnice in rezerve iz dobička poslovni izid izid poslovnega prevedbeni po- kapital
deleže leta pravki kapitala12.200.000 0 3.090.330 0 0 8.373.282 2.688.850 1.468.330 20.080.895 2.610.590 50.512.277
4.060.980 3.505.493 65.330 7.631.803
4.060.980 65.330 4.126.310
3.505.493 3.505.493823.941 3.874.479 –864.704 –3.833.716 0
2.333.034 –2.333.034 0
823.941 –823.941 0
1.541.445 –1.541.445 01.468.330 –1.468.330 0
–1.000.843 –1.904.119 –2.904.962–1.000.843 –1.000.843
–1.904.119 –1.904.11912.200.000 0 3.090.330 823.941 0 12.247.761 823.303 1.695.594 23.586.388 771.801 55.239.118
v TSITZačetno stanje 1.1. 2002Premiki v kapitalvnos čistega poslovnega izida poslovnega letavnos zneska prevrednotovalnega in prevedbenega popravka kapitalaPremiki v kapitalurazporeditev bilančnega dobička leta 2001 za oblikovanje drugih rezerv iz dobičkarazporeditev čistega poslovnega izida leta 2002 za oblikovanje rezerv za lastne deležerazporeditev čistega poslovnega izida leta 2002 zaoblikovanje drugih rezerv iz dobička po sklepu Uprave in NSprenos čistega poslovnega izida 2001Premiki iz kapitalaIzplačilo dividendznižanje manjšinskega kapitalaKončno stanje 31.12.2002
117116
Prihodki od prodaje izkazujejoprihodke od prodaje proizvodov,storitev, blaga in materiala izvenskupine, zmanjšane za popuste,odobrene ob prodaji ali kasneje, tudizaradi zgodnejšega plačila. V letu2002 je bil del rezervacij za prodajnegarancije pri družbah v tujini v višini1.213.297 TSIT izkazan v stroškovnem
delu, v tekočem letu pa so v celotiizkazane v breme čistih prihodkovod prodaje.
Struktura prihodkov po področnihin območnih odsekih ter izločitveprihodkov, doseženih s prodajodružbam v Skupini, je prikazanav pojasnilih 31 in 32.
Pojasnilo 1
Na tej postavki so izkazane investicije,izvedene v lastni režiji, v višini2.205.670 TSIT. Pretežni del, v višini
1.979.502 TSIT, se nanaša na družboGorenje, d.d.
Pojasnilo 2
Povečanje vrednosti v višini2.235.397 TSIT predstavlja razlikozačetnega in končnega stanja zalog
nedokončane proizvodnje in gotovihizdelkov.
Pomemben delež med prevrednoto-valnimi poslovnimi prihodkipredstavljajo dobički od prodajeopredmetenih osnovnih sredstev pridružbah Gorenje Spol. s r.o. in Gorenje
Real Spol s r.o. Pretežni delprihodkov od porabe in odpravedolgoročnih rezervacij v višini290.152 TSIT se nanaša na družboGorenje IPC, d.o.o.
V okviru stroškov socialnih zavarovanj soizkazani stroški dodatnega pokojninske-ga zavarovanja v višini 828.667 TSIT.
Drugi stroški dela se pretežno nanašajona regres za letni dopust, prehrano
med delom in prevoz na delo in z dela,odpravnine in jubilejne nagrade,skladno z nacionalno delovnopravnozakonodajo in notranjimi predpisidružb.
Pojasnilo 3
Pojasnila k računovodskim izrazom
Izkaz poslovnega izida
3.3.4.
Pojasnilo 4
Pojasnilo 5
v TSIT2003 2002
Prihodki od prodaje na domačem trgu 31.864.248 29.884.667Prihodki od prodaje na tujem trgu 164.366.417 151.633.304Skupaj 196.230.665 181.517.971
v TSIT2003 2002
Usredstveni lastni proizvodi in storitve 2.205.670 815.223Skupaj 2.205.670 815.223
v TSIT2003 2002
Prihodki od subvencij, dotacij in kompenzacij 128.320 41.730Prihodki od zakupnin in najemnin 130.644 184.929Prihodki od porabe in odprave dolgoročnih rezervacij 649.218 1.035.966Prevrednotovalni poslovni prihodki 1.476.210 134.521Razlika konsolidacije terjatev in obveznosti 1.494 39.871Drugi poslovni prihodki 633.858 1.111.768Skupaj 3.019.744 2.548.785
v TSIT2003 2002
Nabavna vrednost prodanega blaga 32.734.762 33.081.992Stroški materiala 84.874.485 78.981.302Stroški storitev 31.130.744 24.846.520Skupaj 148.739.991 136.909.814
Pojasnilo 6
v TSIT2003 2002
Stroški plač 24.575.909 21.347.015Stroški socialnih zavarovanj 5.901.534 4.938.739Drugi stroški dela 5.196.212 4.378.361Skupaj 35.673.655 30.664.115
Čisti prihodki od prodaje 196.230.665 TSIT
Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov 2.205.670 TSIT
Sprememba vrednosti zalog 2.235.397 TSIT
Drugi poslovni prihodki 3.019.744 TSIT
Stroški blaga, materiala in storitev 148.739.991 TSIT
Stroški dela 35.673.655 TSIT
119118
Obračunana amortizacija v znesku599.243 TSIT se nanaša na neopred-metena dolgoročna sredstva, naopredmetena osnovna sredstva pav znesku 8.807.488 TSIT.
Med prevrednotovalnimi poslovnimiodhodki obratnih sredstev se 944.557TSIT nanaša na popravke vrednostiterjatev in 305.716 TSIT na popravkevrednosti zalog. Pomemben del pop-ravkov vrednosti terjatev se nanaša na
družbe Gorenje Vertriebs GmbHv višini 203.111 TSIT, Gorenje, d.d.v višini 126.064 TSIT, Gorenje, d.o.o.Beograd v višini 93.879 TSITin Gorenje Zagreb, d.o.o. v višini88.610 TSIT.
Pomemben del popravkov vrednostizalog se nanaša na nekurantne zalogemateriala družbe Gorenje, d.d. v višini239.815 TSIT.
Med finančnimi prihodki so zneskovnonajpomembnejši prihodki odprevrednotovanja zaradi ohranitvevrednosti (pozitivne tečajne razlike)
v višini 1.272.201 TSIT, na prihodkeod dolgoročnih terjatev se nanaša14.529 TSIT in na prihodke odkratkoročnih terjatev 1.257.672 TSIT.
Med finančnimi odhodki predstavljajoglavnino odhodki od prevrednotenjazaradi ohranitve vrednosti (negativnetečajne razlike) v višini 1.807.965 TSIT
in odhodki za obresti v višini2.285.193 TSIT, ki v letu 2003vključujejo tudi tečajne razlike iznaslova prevrednotenj posojil.
Pojasnilo 7
v TSIT2003 2002
Amortizacija neopredmetenih dolg. sred. in opredm. osnovnih sredstev 9.406.731 8.862.570Prevrednotovalni poslovni odhodki NDS in OOS 136.476 133.046Prevrednotovalni poslovni odhodki obratnih sredstev 1.250.273 1.391.001Skupaj 10.793.480 10.386.617
Pojasnilo 11
v TSIT2003 2002
Izredni prihodki iz prejšnjih let 241.744 231.582Prejete kazni in odškodnine 56.678 236.771Drugi izredni prihodki 115.958 121.873Skupaj 414.380 590.226
Pojasnilo 12
v TSIT2003 2002
Odhodki iz prejšnjih let 143.886 61.501Denarne kazni in odškodnine 34.445 104.783Drugi izredni odhodki 387.820 43.258Skupaj 566.151 209.542
Pojasnilo 8
v TSIT2003 2002
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov 494.347 386.994Drugi poslovni odhodki 366.832 444.562Oblikovanje rezervacij 90.972 1.427.823Skupaj 952.151 2.259.379
Pojasnilo 10
v TSIT2003 2002
Odhodki za obresti 2.285.193 1.796.222Odhodki od prevrednotovanja zaradi ohranitve vrednosti 1.807.965 2.072.152Prevrednotovalni finančni odhodki 337.074 220.048Drugi finančni odhodki 131.700 71.246Skupaj 4.561.932 4.159.668
Pojasnilo 9
Odpisi vrednosti 10.793.480 TSIT
Drugi poslovni odhodki 952.151 TSIT
Finančni prihodki 2.381.828 TSIT
Finančni odhodki 4.561.932 TSIT
Izredni prihodki 414.380 TSIT
Izredni odhodki 566.151 TSIT
v TSIT2003 2002
Prihodki od dividend in drugih deležev v dobičku 133.064 90.329Prihodki od obresti 582.133 583.662Prihodki od prevrednotenja zaradi ohranitve vrednosti 1.272.201 1.784.048Drugi finančni prihodki 394.430 962.317Skupaj 2.381.828 3.420.356
121120
Bilanca stanja
Pojasnilo 16
Pretežni del drugih izrednih odhodkovse v višini 361.853 TSIT nanaša nadružbo Gorenje, d.d., predstavljajopa plačilo po odločbi davčnegaorgana na osnovi inšpiciranja davkovin prispevkov od plač in drugih
osebnih prejemkov v letu 2001.V znesek so vključene tudi zamudneobresti v višini 104.707 TSIT. Družbase je na odločbo davčnega organapritožila.
Dejanska izračunana davčna stopnjaje znašala v letu 2003 8,7%, letopoprej 14,2%. Pomemben deleždavkov iz dobička je nastal pridružbah v tujini, pri družbi Gorenje,
Povečanje dolgoročno odloženihstroškov se nanaša na organizacijskestroške uvedbe novegainformacijskega sistema SAP,
povečanje drugih neopredmetenihdolgoročnih sredstev pa na naložbev računalniško programsko opremo.
d.d. pa se je davek iz dobička znižalzaradi koriščenja olajšav iz naslovavlaganj v neopredmetena dolgoročnain opredmetena osnovna sredstva.
Znesek % rasti Izračunan Zmanjšan čistikapitala učinek poslovni izid
Kapital – preračun po rasti tečaja EUR 53.511.206 2,79 1.492.963 3.254.451Kapital – preračun po rasti cen življenjskih potrebščin 53.511.206 4,60 2.461.515 2.285.899
Gibanjeneopredmetenihdolgoročnih sredstevv letu 2003
Pojasnilo 13
v TSIT2003 2002
Davki iz dobička 452.910 685.870
Pojasnilo 14
Pojasnilo 15
Davki iz dobička 452.910 TSIT
Čisti poslovni izid 4.747.414 TSIT
Čisti poslovni izid po preračunu kapitala s pomočjo rasti EUR in rasti cen življenjskih potrebščin
Neopredmetena dolgoročna sredstva 2.823.366 TSIT
v TSIT2003 2002
Poslovni izid iz poslovanja 7.532.199 5.170.808Rezultat finančnih gibanj –2.180.104 –739.312Rezultat izrednih gibanj –151.771 380.684Davek iz dobička –452.910 –685.870Skupaj 4.747.414 4.126.310
v TSIT2003 2002
Dolgoročno odloženi stroški 1.389.346 735.529Dolgoročne premoženjske pravice 54.887 77.946Dobro ime 284.929 325.633Druga neopredmetena dolgoročna sredstva 1.094.204 729.030Skupaj 2.823.366 1.868.138
Dolgoročno Dolgoročne Dobro Druga ne- Skupajodloženi premoženjske ime opredmetena
v TSIT stroški pravice dolg. sredstvaNabavna vrednost 1.1.2003 1.365.419 373.791 407.042 1.782.632 3.928.884Nabava 16.617 11.317 283.571 311.505PrevrednotenjaVključitev novih družb v skupino 47.713 2.289 50.002Odtujitve, odpisi –1.342 –15.935 –17.277Prenosi, tečajne razlike 882.957 9.520 303.309 1.195.786Nabavna vrednost31.12.2003 2.264.993 440.999 407.042 2.355.866 5.468.900Popravek vrednosti 1.1.2003 629.890 295.845 81.409 1.053.602 2.060.746PrevrednotenjeVključitev novih družb v skupino 28.284 28.284Odtujitve, odpisi –1.038 –15.524 –16.562Amortizacija 271.934 51.340 40.704 235.265 599.243Prenosi –26.177 11.681 –11.681 –26.177Popravek vrednosti31.12.2003 875.647 386.112 122.113 1.261.662 2.645.534
Neodpisana vrednost 1.1.2003 735.529 77.946 325.633 729.030 1.868.138Neodpisana vrednost 31.12.2003 1.389.346 54.887 284.929 1.094.204 2.823.366
Smo na pravi poti. Naše delovanje je usmerjeno v prihodnost.
Bolj kot hitrost je pomembna smer.
Letno poročilo 2003
iinn ppoogglleedd ppoosslloovvooddssttvvaa GGoorreennjjaa
""MMoojj ppoogglleedd
jjee uussmmeerrjjeenn vv pprriihhooddnnoosstt..""
GGoorreennjjaa,, dd..dd..
PPrreeddsseeddnniikk UUpprraavvee
razvijanje nove generacijehladilno zamrzovalnih aparatov
Ključni cilji za leto 2004okrepitev tržnega položaja na obstoječih trgihnadaljna širitev in pridobitevnovih trgovrazvijanje vse-evropske blagovne znamkeGorenjeuvajanje nove generacije pralnih in sušilnihstrojev
Opredmetena osnovna sredstvapredstavljajo v sredstvih konsolidiranebilance stanja 45,7-odstotni delež.Pretežni del vrednosti v višini48.096.377 TSIT se nanaša nadružbo Gorenje, d.d., kar pomeni65,2-odstotni delež v strukturi vsehopredmetenih osnovnih sredstevSkupine Gorenje.
Opredmetena osnovna sredstva sose pomembno povečala na segmentuzgradb in opreme. Najpomembnejšivpliv na povečanje ima družbaGorenje, d.d. z vlaganji v tehnologijo,s čimer zagotavljamo večjoproduktivnost, prožnost in zanesljivost
proizvodnih procesov. Najnovejšenaložbene pridobitve so: logističnicenter v Velenju, tovarna Plastike vVelenju, tovarna stiroporne embalažein izgradnja prodajno-distribucijskegacentra v Ljubljani. V letu 2003 so bilapomembna vlaganja tudi v družbahGorenje IPC, d.o.o. (oprema zatovarno stiroporne embalaže),Gorenje Zagreb, d.o.o. (izgradnjaprodajno-distribucijskih prostorov),Gorenje Budapest (izgradnjaskladiščno-prodajnega centra),Gorenje Real Spol. s r.o. (odkupfranšiznih trgovin) in GorenjePodgorica, d.o.o. (pričetek izgradnjeposlovno-skladiščnega središča).
124 125
Pojasnilo 17
Gibanje opredmetenihosnovnih sredstev v letu 2003
Pojasnilo 18
Gibanje dolgoročnihfinančnih naložb v letu 2003
Med dolgoročnimi finančnimi naložba-mi predstavljajo najpomembnejšopostavko naložbe v delnice in deležedružb. Pomemben del naložb senanaša na družbo Gorenje, d.d.v višini 1.581.673 TSIT.V postavki dolgoročno danih posojil
se glavnina nanaša na družboGorenje France SA (376.933 TSIT).Med drugimi dolgoročnimi finančniminaložbami se pretežni del v višini333.003 TSIT nanaša na družboGorenje Notranja oprema, d.d.(naložbe v obveznice bank).
Opredmetena osnovna sredstva sobila po stanju 31. 12. 2003 ocenje-na s strani pooblaščenih cenilcevvrednosti za nepremičnine inpremičnine v družbah Gorenje d.d.,Gorenje Orodjarna, d.o.o., Gorenje
Indop, d.o.o., Gorenje I.P.C. d.o.o.,Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Biterm, d.o.o., Opte Ptuj, d.o.o.,Gorenje Notranja oprema, d.d.,Gorenje Glin, d.o.o. in Kemis, d.o.o.Oslabitve niso bile ugotovljene.
Opredmetena osnovna sredstva 73.739.635 TSIT
Dolgoročne finančne naložbe 5.576.130 TSIT
v TSIT2003 2002
Zemljišča 6.415.594 5.976.390Zgradbe 24.121.269 19.879.216Proizvajalna in druga oprema 26.153.955 23.395.419Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 16.491.077 8.148.255Predujmi za opredmetena osnovna sredstva 557.740 844.116Skupaj 73.739.635 58.243.396
v TSIT2003 2002
Naložbe v delnice in deleže 2.652.600 3.487.474Dolgoročno dana posojila 774.032 592.991Odkupljene lastne delnice 1.300.957 1.353.283Druge dolgoročne finančne naložbe 848.541 709.598Skupaj 5.576.130 6.143.346
Zemljišča Zgradbe Proizvajalna Opredmetena Predujmi Skupajin druga OS v gradnji za opredm.
v TSIT oprema in izdelavi OSNabavna vrednost1.1.2003 5.976.390 45.372.137 81.096.713 8.148.255 844.116 141.437.611Nabava 228.682 921.940 2.990.515 20.199.335 609.233 24.949.705Prevrednotenja 7.722 6.548 14.270Vključitev novih družb v skupino 161.577 1.122.760 1.558.084 5.510 2.847.931Odtujitve, odpisi –127.238 –902.024 –1.787.805 –363.139 –234.794 –3.415.000Prenosi, tečajne razlike 176.183 4.315.948 6.608.418 –11.498.884 –660.815 –1.059.150
Nabavna vrednost31.12.2003 6.415.594 50.838.483 90.472.473 16.491.077 557.740 164.775.367Popravek vrednosti1.1.2003 25.492.921 57.701.294 83.194.215Prevrednotenje 58 58Vključitev novih družb v skupino 539.564 983.844 1.523.408Odtujitve, odpisi –576.777 –1.737.795 –2.314.572Amortizacija 1.528.615 7.278.873 8.807.488Prenosi –267.109 92.244 –174.865Popravek vrednosti31.12.2003 26.717.214 64.318.518 91.035.732Neodpisana vrednost 1.1.2003 5.976.390 19.879.216 23.395.419 8.148.255 844.116 58.243.396Neodpisana vrednost31.12.2003 6.415.594 24.121.269 26.153.955 16.491.077 557.740 73.739.635
Stanje Povečanje Zmanjšanje Prevre- Stanjev TSIT 1.1.2003 dnotenje 31.12.2003Naložbe v delnice in deleže 3.487.474 796.108 –1.627.019 –3.963 2.652.600Dolgoročno dana posojila 592.991 472.511 –291.470 774.032Odkupljene lastne delnice 1.353.283 –116.772 64.446 1.300.957Druge dolgoročne finančne naložbe 709.598 356.788 –217.845 848.541Skupaj 6.143.346 1.625.407 –2.253.106 60.483 5.576.130
127126
Pojasnilo 19
Skupne zaloge so v letu 2003,v primerjavi s koncem leta 2002,višje za 3.185.149 TSIT oziroma za12,2 %. Porast zalog je posledicavečjega fizičnega obsega proizvodnje,asortimanskih sprememb in višjegavrednotenja zaradi realnega porastacen vhodnih materialov.
Zaradi povečanja vrednosti zalogso v postopku konsolidacije izločenivmesni dobički v višini 116.790 TSITbremenili rezultat poslovanja leta2003.
Med drugimi kratkoročnimi terjatvamipredstavljajo pomemben delkratkoročne terjatve za vstopni DDV,
ki so v Skupini Gorenje konec leta2003 znašale 3.221.245 TSIT.
Pojasnilo 20
V postavki delnice in deleži, kupljeni zaprodajo, se glavnina nanaša na družbiGorenje, d.d. v višini 466.809 TSIT inGorenje Notranja oprema, d.d. v višini195.504 TSIT. Gre za delnice bank indrugih družb, kupljenih za prodajo.
Kratkoročno dana posojila se nana-šajo na kratkoročne vezave presežkovdenarnih sredstev v bankah in pridružbah.
Obrestna mera za dana posojila vSloveniji znaša od 4,7 % do 14,0 %,v tujini pa od 3,0 % do 12,5 %.Kratkoročne terjatve iz naslova obrestise nanašajo na obresti od kratkoročno
danih posojil, obračunanih do koncaleta 2003.Glavnina terjatev iz naslova prejetihmenic v višini 528.856 TSIT se nanašana družbo Gorenje France S.a.
Pojasnilo 21
Pomemben del aktivnih časovnihrazmejitev predstavljajo kratkoročnonezaračunani prihodki.Glavnina med njimi, v višini380.042 TSIT, se nanaša na družbo
Gorenje, d.d., kjer so izkazani neza-računani prihodki iz naslova priznanihkoličinskih rabatov za material.
Pojasnilo 22
Zaloge 29.352.674 TSIT
Kratkoročne poslovne terjatve 44.126.957 TSIT
Kratkoročne finančne naložbe 2.195.664 TSIT
Aktivne časovne razmejitve 679.544 TSIT
v TSIT2003 2002
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 38.430.960 34.520.062Druge kratkoročne terjatve 5.466.635 3.773.511Kratkoročno dani predujmi in varščine 229.362 305.657Skupaj 44.126.957 38.599.230
v TSIT2003 2002
Delnice in deleži, kupljeni za prodajo 856.627 1.908.974Kratkoročno dana posojila 430.126 1.958.386Kratkoročne terjatve iz naslova obresti 46.633 50.462Prejete menice 834.902 1.010.216Druge kratkoročne finančne terjatve 27.376 44.603Skupaj 2.195.664 4.972.641
v TSIT2003 2002
Kratkoročno odloženi stroški in odhodki 225.863 277.236Nezaračunani prihodki 453.681 118.199Skupaj 679.544 395.435
2003 2002Gospodinjski Ostali Skupaj Gospodinjski Ostali Skupaj
aparati aparatiMaterial 7.597.637 1.734.782 9.332.419 7.577.032 1.523.439 9.100.471Nedokončana proizvodnja 1.710.556 646.825 2.357.381 1.290.166 450.082 1.740.248Proizvodi 11.557.073 1.819.494 13.376.567 10.600.508 1.157.795 11.758.303Trgovsko blago 1.878.248 2.228.479 4.106.727 1.816.571 1.295.521 3.112.092Predujmi za zaloge 120.297 59.283 179.580 226.000 230.411 456.411Skupaj 22.863.811 6.488.863 29.352.674 21.510.277 4.657.248 26.167.525
do 30 dni 30 do 90 dni nad 90 dni SkupajBanke 30.076 0 128.918 158.994Podjetja 14.281 5.501 251.350 271.132Skupaj 44.357 5.501 380.268 430.126
128 129
Pojasnilo 23
Giganje kapitalaSkupine Gorenje v letu2003 je bilo naslednje:
Začetno stanje 1.1.2003 55.239.118+ povečanje za tekoči dobiček 4.747.414– izplačilo dividend 1.218.000+ vnos zneska dobička pri prodaji lastnih delnic 83.753+ neizplačane dividende za lastne delnice 29.175+ povečanje za posebni prevrednotovalni in prevedbeni popravek 384.193– znižanje manjšinskega kapitala 363.890Končno stanje 31.12.2003 58.901.763
Gibanje posebnegaprevrednotovalnega in prevedbenega popravkakapitala
Gibanje dolgoročnihrezervacij v letu 2003
Dolgoročno dobljenaposojilaod bank
Dolgoročno dobljenaposojilaod drugih družb
Pojasnilo 24
Rezervacije za prodajne garancije sobile v letu 2003 oblikovane in črpanev breme čistih prihodkov od prodajeza kritje stroškov popravil gospodinj-skih in drugih aparatov v garancijskidobi (v preteklem letu so bile pri druž-bah v tujini v višini 1.213.297 TSITizkazane v stroškovnem delu).Rezervacije za prodajne garancijev višini 3.181.961 TSIT se nanašajona družbo Gorenje, d.d. Pomembnizneski se nanašajo tudi na družbeGorenje Skandinavien A/S, GorenjeVertriebs GmbH in GorenjeCommerce, d.o.o. Stanje rezervacij zavelika popravila pri družbi Gorenje, d.d.
znaša 647.346 TSIT. Rezervacije zavelika popravila so bile v letu 2003črpane v skladu z načrtom.
Pomemben del vrednosti drugihdolgoročnih rezervacij predstavljajorezervacije iz dotacij za osnovnasredstva in odstopljenih sredstev v višini1.719.260 TSIT pri družbi Gorenje IPC,d.o.o., pri krovni družbi pa rezervacijeza odpiranje novih trgov v višini93.166 TSIT, za predvidene obveznostiiz delovnih sporov v višini 152.254 TSITin rezervacije za reorganizacijo v višini71.959 TSIT.
Dolgoročne finančne obveznosti(posojila) so se v primerjavi s stanjemkonec leta 2002 povečala za6.081.333 TSIT, kar pomeni 47,4-odstotno rast.
Pretežni del povečanja se nanašana družbe Gorenje, d.d., GorenjeZagreb, d.o.o. in Gorenje Real Spol s.r.o.
Pojasnilo 25
Kapital 58.901.763 TSIT
Dolgoročne rezervacije 8.941.274 TSIT
Dolgoročne finančne obveznosti 18.919.501 TSIT
v TSIT2003 2002
Dolgoročne finančne obveznosti do bank 17.028.951 10.504.444Dolgoročne finančne obveznosti do drugih podjetij 1.890.550 2.333.724Skupaj 18.919.501 12.838.168
v TSIT2003 2002
Dolgoročne rezervacije za prodajne garancije 5.068.885 6.348.191Dolgoročne rezervacije za velika popravila 746.809 1.314.720Dolgoročne rezervacije za odpravnine in pokojnine 682.507 636.065Druge dolgoročne rezervacije 2.443.073 2.544.823Skupaj 8.941.274 10.843.799
Stanje Povečanja Zmanjšanja Stanjev TSIT 01.01.2003 31.12.2003Prevrednotovalni popravek kapitala 22.049.411 76.895 –146.022 21.980.284Prevedbeni popravek kapitala 1.536.977 453.320 0 1.990.297Skupaj 23.586.388 530.215 –146.022 23.970.581
Stanje Črpanje, Oblikovanje Stanje01.01.2003 sproščanje in 31.12.2003
v TSIT tečajne razlikeZa velika popravila 1.314.720 567.911 0 746.809Za prodajne garancije 6.348.191 2.756.006 1.476.700 5.068.885Za odpravnine in pokojnine 636.065 –3.616 42.826 682.507Druge 2.544.823 924.029 822.279 2.443.073Skupaj 10.843.799 4.244.330 2.341.805 8.941.274
Valuta Znesek v valuti Znesek v TSIT Obrestna mera(v 000) od do
EUR 69.939 16.553.786 2,6 6,2CKZ 50.000 363.870 3,25 3,25DKK 3.500 111.295 3,0 3,0Skupaj 17.028.951
Valuta Znesek v valuti Znesek v TSIT Obrestna mera(v 000) od do
EUR 7.584 1.859.080 2,78 2,84SIT 31.470 31.470 4,83 4,83Skupaj 1.890.550
130 131
Pojasnilo 26
Kratkoročne obveznosti do bank so sev okviru Skupine Gorenje v primerjavis koncem leta 2002 povečale za5.138.952 TSIT, torej za 22,5 %.
Pretežni del povečanja se nanašana družbi Gorenje, d.d. in GorenjeBeteiligung GmbH.
Pojasnilo 27
Kratkoročne poslovne obveznosti sose glede na stanje konec leta 2002povečale za 8.993.896 TSIT oziromaza 25,1 %. Pomembni del povečanjase nanaša na družbo Gorenje, d.d.,kjer so se obveznosti do dobaviteljevglede na predhodno leto povečale za8.151.175 TSIT.
Višje stanje je posledica povečanihdobav in doseganja dejanskopodaljšanih plačilnih rokov pridobaviteljih ter večjega obsegaobveznosti iz naslova investicijv opredmetna osnovna sredstva.
Kratkoročno dobljenaposojilaod bank
Kratkoročno dobljena posojila oddrugih podjetij
Kratkoročno vnaprej vračunani stroškiin odhodki so bili oblikovani za vna-prej vračunane stroške nerešenihreklamacij pri prodaji, vnaprej vraču-nane popuste, vnaprej vračunaneodhodke za obresti, vnaprej vračuna-
ne stroške neizkoriščenega dopustater ostale vračunane stroške storitev.Kratkoročno odloženi prihodki senanašajo predvsem na odloženeprihodke iz naslova zamudnih obresti,zaračunanih kupcem.
Pojasnilo 28
Kratkoročne finančne obveznosti 27.959.318 TSIT Kratkoročne poslovne obveznosti 44.794.842 TSIT
Pasivne časovne razmejitve 1.916.765 TSIT
v TSIT2003 2002
Kratkoročno dobljena posojila od bank 27.260.587 22.053.484Kratkoročno dobljena posojila od drugih podjetij 581.641 661.661Kratkoročne obveznosti za obresti iz financiranja 42.311 42.068Kratkoročne obveznosti iz naslova dividend 74.779 63.153Skupaj 27.959.318 22.820.366
v TSIT2003 2002
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 39.451.406 31.158.710Kratkoročne obveznosti iz naslova obresti do dobaviteljev 43.038 30.123Kratkoročne obveznosti do zaposlenih 1.251.736 1.124.910Kratkoročne obveznosti do države 1.908.270 1.918.442Druge kratkoročne obveznosti 2.140.392 1.568.761Skupaj 44.794.842 35.800.946
v TSIT2003 2002
Kratkoročno odloženi prihodki 511.631 498.807Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodki 1.405.134 1.820.695Skupaj 1.916.765 2.319.502
Valuta Znesek v valuti Znesek v TSIT Obrestna mera(v 000) od do
EUR 89.982 21.297.903 2,59 7,80CZK 369.789 2.691.106 2,8 3,08SIT 2.334.100 2.334.100 7,0 8,2USD 4.455 843.631 1,82 1,92PLN 469 23.716 6,34 6,34DKK 2.205 70.131 3,00 3,45Skupaj 27.260.587
Valuta Znesek v valuti Znesek v TSIT Obrestna mera(v 000) od do
EUR 2.440 577.617 2,78 2,84SIT 4.024 4.024 3,79 3,79Skupaj 581.641
133132
Pojasnilo 29
Izdane garancije vključujejo garancijein poroštva v višini 14.173.505 TSIT,ki jih je krovna družba izdala tretjim
osebam za obveznosti odvisnih družbSkupine.
Pojasnilo 30
Druga razkritja
Družbe Skupine Gorenje so v letu2003 spodaj navedenim skupinam
Pojasnilo 31
Drugih pomembnih dogodkov po da-tumu bilance stanja, razen opisanih pripojasnilih družbe Gorenje, d.d., ni bilo.
oseb izplačale naslednje bruto osebneprejemke:
Uprave in Nadzorni Zaposleni poposlovodstva sveti individualni
v TSIT družb pogodbiSkupni znesek prejemkov– plače 792.212 35.919 615.174– nagrade iz dobička 30.262 21.715 0– bonitete 57.399 48 8.109– ostali prejemki 22.904 10.191 40.135
Skupaj 902.777 67.873 663.418
Pojasnilo 32
Družbe skupine so s povezanimiosebami poslovale na osnovi sklenjenihkupoprodajnih pogodb, pri čemer so
bile v medsebojnih prometih povezanihoseb uporabljene tržne cene izdelkovin storitev.
Zunajbilančna evidenca Podatki o skupinah oseb
Dogodki po datumu bilance stanja
Posli s povezanimi osebami
v TSIT2003 2002
Izdane garancije 19.710.077 10.509.673Obveznosti iz meničnega poslovanja 270.363 568.909Druge zunajbilančne obveznosti 1.839.439 1.896.220Skupaj 21.819.879 12.974.802
135134
Pojasnilo 33Področni izseki
v TSITČisti prihodki od prodaje tretjim osebam
Čisti prihodki od prodaje podjetjem v skupini
Čisti poslovni izid
Sredstva
Obveznosti do virov sredstev
Pojasnilo 34Območni odseki
v TSITČisti prihodki od prodaje tretjim osebam
Čisti poslovni izid
Sredstva
Obveznosti do virov sredstev
Opomba: Podatki za posamezni območni odsek vključujejopodatke družb, delujočih na posameznem geografskemobmočju; ne glede na državo prodaje se podatkivključujejo v območje, v katerem družba deluje.
Slovenija Jugovzhodna Evropa2003 2002 2003 2002
65.515.038 53.799.018 40.996.252 38.650.433
5.580.031 4.512.128 466.864 448.704
152.075.834 126.657.334 23.226.781 19.109.747
152.075.834 126.657.334 23.226.781 19.109.747
Evropska unija Prekomorske države Vzhodna Evropa Izločitve Skupina2003 2002 2003 2002 2003 2002 2003 2002 2003 2002
71.781.481 70.991.834 708.425 587.422 17.229.469 17.489.264 0 0 196.230.665 181.517.971
310.257 430.574 9.214 7.524 191.290 258.215 –1.810.242 –1.530.835 4.747.414 4.126.310
34.784.823 34.961.299 861.544 632.704 15.388.344 13.512.173 –64.897.745 –54.989.746 161.439.581 139.883.511
34.784.823 34.961.299 861.544 632.704 15.388.344 13.512.173 –64.897.745 –54.989.746 161.439.581 139.883.51
Storitve Toplotna in strojna oprema Energetika in varstvo okolja Izločitve Skupina2003 2002 2003 2002 2003 2002 2003 2002 2003 2002
19.007.847 16.312.990 6.633.613 5.516.276 1.571.984 0 0 0 196.230.665 181.517.971
1.752.548 1.943.827 7.490.562 4.880.962 39.910 0 –117.932.225 –107.961.523 0 0
478.006 198.766 303.739 255.171 94.169 –1.349 –1.810.243 –1.530.835 4.747.414 4.126.310
17.613.067 10.793.475 7.616.751 6.640.996 1.384.607 113.875 –64.897.746 –54.989.745 161.439.581 139.883.511
17.613.067 10.793.475 7.616.751 6.640.996 1.384.607 113.875 –64.897.746 –54.989.745 161.439.581 139.883.511
Gospodinjski aparati Notranja oprema2003 2002 2003 2002
153.502.325 148.284.329 15.514.896 11.404.376
104.489.970 97.470.864 4.159.235 3.665.870
5.561.784 5.129.308 119.959 75.249
188.394.571 168.107.729 11.328.331 9.217.181
188.394.571 168.107.729 11.328.331 9.217.181
137136
Pojasnilo 35Podatki o družbahSkupine Gorenje
Družbe Osnovni Čisti poslovni Št. zaposlenihkapital (v TSIT) izid leta 2003 na dan
(v TSIT) 31.12.2003Gorenje d.d., Slovenija 12.200.000 4.781.850 5.579Gorenje Orodjarna, d.o.o., Slovenija 222.076 107.000 222Gorenje Indop, d.o.o., Slovenija 139.748 23.945 169Gorenje IPC, d.o.o., Slovenija 22.196 36.769 786Gorenje GTI, d.o.o., Slovenija 32.676 92.200 84Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Slovenija 908.148 –42.720 190LINEA, d.o.o., Slovenija 4.260 5.680 14Gorenje TIKI, d.o.o., Slovenija 26.687 172.793 275Biterm, d.o.o., Slovenija 42.897 76.527 131Gorenje Notranja oprema, d.d., Slovenija 919.033 222.343 883Energygor, d.o.o., Slovenija 2.100 24.529 0Elgor, d.o.o., Slovenija 2.100 75 0Gorenje Beteiligung GmbH, Avstrija 2.840.284 234.308 7Gorenje Austria Handels GmbH, Avstrija 775.161 5.409 59Gorenje Küchen GmbH, Avstrija 8.284 –113.028 80Gorenje Vertrieb GmbH, Nemčija 1.349.135 58.077 57Gorenje Körting Italia S.r.l., Italija 246.773 2.471 9Gorenje France SA, Francija 763.326 6.012 26Gorenje BELUX S.a.r.l., Belgija 4.401 921 2Gorenje UK Ltd., Velika Britanija 33.626 6.601 5Gorenje Skandinavien A/S, Danska 566.653 132.459 47Gorenje Sverige AB, Švedska 52.190 3.755 4Gorenje Pacific Pty. Ltd., Avstralija 197.913 5.578 0Gorenje USA Inc., Združene države Amerike 10.983 3.317 2Gorenje Spol. s r.o., Češka Republika 892.668 61.091 33Gorenje Real Spol. s r.o., Češka Republika 1.572.646 30.271 12Gorenje Kuchyne Spol. s r.o., Češka Republika 218.322 4.161 63Gorenje Slovakia Spol. s r.o., Slovaška Republika 234.895 30.343 25Gorenje Budapest Kft., Madžarska 253.876 2.373 18Gorenje Real Kft., Madžarska 5.440 3.793 0Gorenje Polska Sp. z o.o., Poljska 335.915 24.362 36Gorenje Bulgaria EOOD, Bolgarija 60.115 62.104 5Gorenje Zagreb, d.o.o., Hrvaška 1.585.937 43.625 153Hyundai auto Zagreb d.o.o., Hrvaška 868.185 64.381 38Gorenje Skopje, d.o.o., Makedonija 59.605 18.860 15Gorenje Commerce, d.o.o., Bosna in Hercegovina 310.881 110.094 46Gorenje Kuhinje, d.o.o., Bosna in Hercegovina 28.621 –21.716 5Gorenje, d.o.o., Srbija in Črna gora 317.698 105.640 28Hyundai Auto, d.o.o., Srbija in Črna gora 125.226 –20.984 9Gorenje Podgorica , d.o.o., Srbija in Črna gora 10.030 17.745 7Gorenje OY, Finska 23.669 1.462 2Gorenje Glin, d.o.o., Slovenija 2.100 25.744 197Opte Ptuj, d.o.o., Slovenija 141.857 –8.927 49Kemis, d.o.o., Slovenija 7.635 62.299 15Gorenje Romania S.r.l., Romunija 21.866 706 7Gorenje AS, Norveška 56.215 –50.758 3Kemis, d.o.o., Hrvaška 568 15.760 12Kemis BiH, d.o.o., Bosna in Hercegovina 2.418 510 4
Pojasnilo 36Tečaji valut
Država 2003 2002Končni tečaj Povprečni tečaj Končni tečaj Povprečni tečaj
v SIT v SIT v SIT v SITAvstrija EUR 1 236,690 233,705 230,267 226,224Avstralija AUD 1 141,367 134,614 124,422 130,461Belgija EUR 1 236,690 233,705 230,267 226,224Češka CZK 1 7,277 7,348 7,319 7,350Nemčija EUR 1 236,690 233,705 230,267 226,224Danska DKK 1 31,799 31,452 30,999 30,445Francija EUR 1 236,690 233,705 230,267 226,224Velika Britanija GBP 1 336,256 338,062 354,094 360,008Hrvaška HRK 1 30,972 30,903 30,838 30,591Madžarska HUF 1 0,907 0,924 0,977 0,933Italija EUR 1 236,690 233,705 230,267 226,224Poljska PLN 1 50,576 53,274 57,633 58,892Švedska SEK 1 26,095 25,623 25,168 24,700Slovaška SKK 1 5,756 5,637 5,530 5,306ZDA USD 1 189,367 207,114 221,071 240,245Bosna in Hercegovina BAM 1 120,918 119,352 117,418 115,480Bolgarija BGL 1 120,231 119,103 118,247 115,667Makedonija MKD 1 3,901 3,841 3,764 3,699Švica CHF 1 151,734 153,773 158,510 154,193Finska EUR 1 236,690 233,705 230,267 226,224Srbija in Črna gora CSD 1 3,420 3,594 3,791 3,751
Razlika glede Primerjava na leto 2002 z letom 2002
(v mio SIT) (indeks)Čisti prihodki od prodaje +14.712,7 108,1Poslovni izid iz poslovanja +2.361,4 145,7Čisti poslovni izid +621,1 115,1Kosmati denarni tok +2.905,6 120,7
Odmiki ključnih poslovnoizidnih katego-rij v letu 2003 v primerjavi z letom2002 so prikazani v naslednji preglednici:
S prodajo gospodinjskih aparatov,pohištva, grelnikov vode, strojev in orodijter z opravljanjem storitev je bilo v letu2003 ustvarjenih 196.230,7 mio SITkonsolidiranih čistih prihodkov od
prodaje, kar pomeni 2,3 % več, kot je bilo načrtovano za leto 2003.V primerjavi z letom 2002 je Sku-pina Gorenje povečala prodajo za 8,1 %.
139138
22000033 22000022KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTIČista dobičkonosnost prihodkov 2,4 % 2,3 %Čista donosnost sredstev 4,7 % 4,6 %Čista dobičkonosnost kapitala 8,7 % 8,2 %Kosmati denarni tok / čisti prihodki od prodaje 8,6 % 7,7 %AKTIVNOSTNI KAZALNIKIKoeficient obračanja sredstev 1,22 1,30Koeficient obračanja zalog 6,7 6,9Koeficient obračanja kratkoročnih poslovnih terjatev 4,4 4,7KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJAStopnja osnovnosti investiranja 0,47 0,43Stopnja dolgoročnosti investiranja 0,51 0,48KAZALNIKI FINANČNE STRUKTUREKoeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev 1,1 1,2Stopnja lastniškosti financiranja 0,36 0,39Stopnja dolgoročnosti financiranja 0,54 0,56Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 0,77 0,92Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) 0,07 0,14Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) 0,67 0,80Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) 1,08 1,24Čiste finančne obveznosti / kapital 0,62 0,39Poslovni izid iz poslovanja / odhodki za obresti 3,30 2,88KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJAKoeficient gospodarnosti poslovanja 1,04 1,03Čisti prihodki na zaposlenega (v TSIT) 21.455 21.082Dodana vrednost na zaposlenega (v TSIT) 5,914 5,534
3.3.5. Poročilo revizorja 3.3.6. Računovodskikazalniki
3.3.7. Analiza uspešnostiposlovanja
100%80%60%40%20%0
73,0% 17,5 % 4,6% 3,7%1,2%
73,8% 16,5 % 4,8% 2,8%2,1%
141140
0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200
196,2
181,5
Čisti prihodki odprodaje(v mrd SIT) 2003
2002
Divizija gospodinjskih aparatov jedosegla 153.502,3 mio SIT konsoli-diranih čistih prihodkov od prodaje,kar pomeni 78,2-odstotni delež divizijev strukturi celotne konsolidirane proda-je. Delež divizije je za 3,5 odstotnihtočk nižji glede na preteklo leto, kar jeposledica hitrejše rasti divizije notranjeopreme in divizije storitev.
Ostale divizije so dosegle 21,8-odstotnidelež konsolidiranih čistih prihodkovod prodaje, in sicer divizija storitev9,7 %, divizija notranje opreme 7,9 %, divizija toplotne in strojne opreme3,4 % in divizija energetike in varstvaokolja 0,8 %. Delež ostalih divizij jevišji glede na preteklo leto. Predvsem jepovečala delež divizija notranje opreme
(vključitev družbe Gorenje Glin, d.o.o.v Skupino in višja prodaja v ostalihdružbah divizije) in divizija storitev (višjaprodaja družb divizije). Nekoliko je višjitudi delež divizije toplotne in strojneopreme, kar je posledica višjih rasti pro-daje družb Gorenje Orodjarna, d.o.o.in Gorenje Indop, d.o.o. izven Skupine.
Z drugimi poslovnimi prihodki je biloustvarjenih 3.019,7 mio SIT, kar je za18,5 % več kot v letu 2002. Pretežnidel se nanaša na prevrednotovalneposlovne prihodke in prihodke od pora-be in odprave dolgoročnih rezervacij.
Kosmati donos iz poslovanja je bildosežen v višini 203.691,5 mio SIT in jev primerjavi z letom 2002 višji za 9,9 %.
Stroški blaga, materiala in storitev dose-gajo v strukturi kosmatega donosa izposlovanja 73,0-odstotni delež. Njihovavrednost je znašala 148.740,0 mio SIT, kar je za 8,6 %več kot leta 2002 in za 6,5 % več, kotje bilo načrtovano za leto 2003.
Stroški blaga, materiala in storitev sorasli počasneje kot kosmati donos izposlovanja, zaradi česar se je njihovdelež v strukturi kosmatega donosaznižal za 0,8 odstotnih točk. Na zni-žanje deleža so vplivala dosežena višjapokritja pri proizvodih kot posledicaugodnejše strukture prodanihproizvodov, trgov, obvladovanjaporabe in cen materiala.
Deleži pomembnejših kategorijv kosmatem donosu
Stroški blaga, materiala, storitev
2003
2002
Stroški dela
Amortizacija
Drugi poslovni dohodki
Poslovni izid iz poslovanja
Stroški dela, ki predstavljajo v strukturikosmatega donosa iz poslovanja 17,5-odstotni delež, so porasli glede naleto 2002 za 16,3 % in so za 6,2 %nad načrtovanimi za leto 2003. Poraststroškov dela je posledica usklajevanjaplač in ostalih stroškov dela s tarifnimdelom nacionalnih delovnopravnihzakonodaj, povprečno višjega številazaposlenih in vključitve družb GorenjeGlin, d.o.o., Opte Ptuj, d.o.o. in Kemis,d.o.o. v Skupino Gorenje.
Stroški amortizacije, ki predstavljajo4,6-odstotni delež v kosmatem donosu
iz poslovanja, presegajo vrednostipreteklega leta za 6,1 %, kar je pred-vsem posledica aktiviranj novih naložb.
Prevrednotovalni poslovni odhodki priobratnih sredstvih so bili doseženiv višini 1.386,7 mio SIT, kar pomeni 9,0 % manj, kot je bilo doseženih v letu2002. Glavnina se nanaša na odpiseterjatev, ki so posledica stečajev kupcev,prisilnih poravnav in tožb ter dvomljivihizterjav pri kupcih.
Poslovni izid iz poslovanja presegavrednost preteklega leta za 45,7 %.
V strukturi kosmatega donosa iz poslo-vanja dosega 3,7-odstotni delež, karje za 0,9 odstotnih točk več, kot v letu2002.
Dodana vrednost je bila doseženav višini 54.090,3 mio SIT (0,2 % več,kot je bilo načrtovano). V primerjavis preteklim letom je porasla za 13,5 %, kar pomeni hitrejšo rast odrasti prihodkov. Dodana vrednostna zaposlenega je bila doseženav višini 5.914 TSIT, kar pomeni 6,9 %več, kot je bilo ustvarjene v letu 2002.
Rezultat finančnih gibanj je zniževaldelež poslovnega izida iz rednegadelovanja v kosmatem donosu za1,1 odstotno točko. Negativni rezultatfinančnih gibanj se je glede na pretekloleto povečal zaradi doseganja višjeganegativnega salda obresti, kar je posle-dica povečane zadolženosti.
Rezultat izrednih gibanj je bil v letu2003 negativen in je znašal 151,8 mioSIT. V strukturi kosmatega donosapredstavlja 0,1 %.
Davki iz dobička so bili obračunaniv višini 452,9 mio SIT in so bili nižjiv primerjavi z letom 2002 za 34,0 %.V strukturi kosmatega donosa predstav-ljajo 0,2-odstotni delež. Davki so nižjipredvsem pri družbi Gorenje, d.d.,kjer smo koristili davčne olajšave iznaslova investicijskih vlaganj in novegazaposlovanja.
Ustvarjeni čisti poslovni izid presegavrednost preteklega leta za 15,1 % indosega 95,9 % načrtovanega za leto2003. Negativni vpliv izločitve vmesnihdobičkov na konsolidirani čisti poslovniizid je v letu 2003 znašal 116,8 mioSIT. V ustvarjenem čistem poslovnemizidu je zajet tudi delež čistega poslov-nega izida manjšinskih lastnikov v višini74,8 mio SIT.
Bilančna vsota v konsolidirani bilancistanja Skupine Gorenje je na dan31.12.2003 znašala 161.439,6 mioSIT, kar je za 15,4 % več kot konecleta 2002. Povečanje je posledicavečjega obsega poslovanja in visokeravni investiranja.
Stalna sredstva so porasla za 24,0 %,gibljiva pa za 7,4 %. V primerjavis stanjem preteklega leta se jespremenila bilančna struktura v koriststalnih sredstev; delež stalnih sredstevse je povečal s 47,4 % na 50,9 %.
Opredmetena osnovna sredstva in ne-opredmetena dolgoročna sredstva so seglede na stanje konec leta 2002 nomi-nalno povečala za 16.451,5 mio SIT;v strukturi sredstev se je njihov deležpovečal za 4,4 odstotne točke. Delpovečanja je odraz vključitve družbGorenje Glin, d.o.o., Opte Ptuj, d.o.o.in Kemis, d.o.o. v Skupino Gorenje, delpa visoke ravni investiranja v letu 2003.Naložbe v opredmetena osnovna inneopredmetena dolgoročna sredstvaso dosegle vrednost 25.261,2 mio SIT.Gre za naložbe v zemljišča v višini623,0 mio SIT, v zgradbe v višini6.601,8 mio SIT, v proizvajalno indrugo opremo v višini 16.828,5 mio SITin v neopredmetena dolgoročnasredstva v višini 1.207,9 mio SIT.
Dolgoročne finančne naložbe, ki so seglede na stanje konec leta 2002zmanjšale za 567,3 mio SIT, predstav-ljajo v strukturi sredstev 3,5-odstotnidelež. Zmanjšanje je posledica vključitvedružb Gorenje Glin, d.o.o. in Opte Ptuj,d.o.o. v postopke priprave konsolidira-nih računovodskih izkazov.
Pri gibljivih sredstvih je prišlo doznatnega povečanja zalog, ki pred-stavljajo 18,2 % v strukturi sredstev.Zaloge so za 12,2 % višje glede nastanje konec leta 2002, kar pomenipovečanje za 3.185,2 mio SIT. Pretežnidel povečanja se nanaša na gotoveproizvode in nedokončano proizvodnjo.Porast zalog je posledica večjegafizičnega obsega proizvodnje, porastacen vhodnih materialov, asortimanskihsprememb in strateških nakupovnekaterih surovin.
Vezava zalog gotovih proizvodov seje glede na leto 2002 povečala za2 dni in je znašala 23 dni, medtemko je ostala vezava zalog materialanespremenjena (39 dni).
Struktura sredstev
100%80%60%40%20%0
Osnovna sredstva
2003
2002
47,4% 18,2 % 27,5%Zaloge
Terjatve
Ostala sredstva
6,9%
43,0% 18,7 % 27,9% 10,4%
Kratkoročne poslovne terjatve pred-stavljajo 27,3-odstotni delež v strukturisredstev Skupine Gorenje. V primerjavis koncem lanskega leta so višje za5.527,7 mio SIT oz. za 14,3 %,v strukturi bilance stanja pa so se
znižale za 0,3 odstotne točke.Najpomembnejšo postavko medkratkoročnimi terjatvami predstavljajokratkoročne terjatve do kupcev, ki soporasle glede na leto 2002 za3.910,9 mio SIT oz. za 11,3 %.
Vezava terjatev do kupcev se je gledena leto 2002 poslabšala s 65 na67 dni, predvsem zaradi zaostrenegalikvidnostnega položaja na trgihJV Evrope.
Pripravo računovodskih izkazov Skupi-ne Gorenje za leto 2003 v skladuz določili Mednarodnih standardovračunovodskega poročanja, katerihpovzetki so objavljeni v letnem poro-
čilu, je pregledala revizijska družbaKPMG Slovenija, d.o.o., in k računo-vodskim izkazom podala pozitivnomnenje.
Kapital je predstavljal v strukturiobveznosti do virov sredstev konecleta 2003 36,5 %; glede na stanjekonec leta 2002 se je delež kapitalav strukturi znižal za 3,0 odstotne točke.Bilančna vsota je rasla hitreje, kot jerasel kapital. Rast kapitala je bila 6,6-odstotna, bilančna vsota pa jeporasla za 15,4 %. Kapital se je nomi-nalno povečal za 3.662,7 mio SIT, vstrukturi virov sredstev pa se je njegovdelež znižal kot posledica zmanjšanjakapitala za izplačilo dividend in zniža-nja manjšinskega kapitala zaradi spre-membe lastniške strukture v družbahGorenje Tiki, d.o.o. in GorenjeNotranja oprema, d.d. ter strukturne-ga povečanja finančnih obveznosti.
Dolgoročne rezervacije so se glede nastanje konec leta 2002 znižale, ker jebilo v letu 2003 več koriščenih insproščenih rezervacij, kot je bilododatno oblikovanih. Nižje so za1.902,5 mio SIT oziroma za 17,5 %,predvsem zaradi koriščenja rezervacijza prodajne garancije, velika popravi-la in odpiranje novih trgov, v skladu značrtom koriščenja dolgoročnih rezer-vacij. V strukturi obveznosti do virovsredstev se je njihov delež glede na
stanje konec leta 2002 znižal za2,1 odstotno točko in je znašal 5,6 %.
Dolgoročne finančne obveznosti so sepovečale za 6.081,3 mio SIT oziromaza 47,4 %. Pretežni del povečanja senanaša na družbe Gorenje Zagreb,d.o.o., Gorenje, d.d. in Gorenje RealSpol s r.o.; delno je povečanje tudiposledica vključitve družb GorenjeGlin d.o.o. in Opte Ptuj, d.o.o. vSkupino.
Glavnina povečanja dolgoročnihfinančnih obveznosti je posledicafinanciranja naložb. V strukturiobveznosti do virov sredstev predstavl-jajo dolgoročne finančne obveznosti11,7-odstotni delež (konec leta2002 9,2 %).
Kratkoročne finančne obveznosti, kipredstavljajo v strukturi obveznosti dovirov sredstev 17,3-odstotni delež, sose glede na konec leta 2002povečale za 5.138,9 mio SIT. Pretežnidel finančnih obveznosti predstavljajoobveznosti do bank. Povečanje kratko-ročnih finančnih obveznosti je bilaposledica povečanja obsega sredstev,ki je bil potreben za financiranje
povečanih terjatev in zalog. V strukturiobveznosti do virov sredstev se jedelež kratkoročnih finančnih obveznos-ti glede na leto 2002 povečal za1,0 odstotno točko.
Kratkoročne poslovne obveznosti sose povečale za 8.993,9 mio SIT gledena stanje konec leta 2002 oziroma za25,1 %. Pretežni del povečanja senanaša na krovno družbo, kjer jepovečanje posledica povečanih dobavin doseganja dejansko podaljšanihplačilnih rokov pri dobaviteljih.Povprečne vezave obveznosti dodobaviteljev so znašale v letu 200385 dni.
Pasivne časovne razmejitve so seglede na stanje konec leta 2002znižale za 402,7 mio SIT; njihov deležse je v strukturi obveznosti do virovsredstev znižal za 0,5 odstotnih točkin je znašal 1,2 %.
Uprava družbe ocenjuje poslovnerezultate leta 2003 kot dobre, šeposebej glede na težke okoliščineposlovanja v letu 2003.
Povzetek računovodskihizkazov Skupine Gorenjev skladu z MSRP
3.4.
Konsolidirani izkazposlovnega izida v skladuz MSRP
143142
v TSIT22000033 22000022
1. Čisti prihodki od prodaje 196.230.665 181.517.9712. Sprememba vrednosti zalog 2.295.496 508.7543. Drugi prihodki od poslovanja 3.672.107 4.588.3254. Stroški blaga, materiala in storitev –147.645.343 –137.225.3645. Stroški dela –35.913.806 –30.644.7646. Amortizacija –9.271.624 –8.195.8637. Drugi odhodki poslovanja –2.247.291 –2.539.8938. Rezervacije –90.972 –1.665.8229. Dobiček iz poslovanja 7.029.232 6.343.34410.Neto stroški finansiranja -2.369.013 –1.006.71111. Prihodki na podlagi deležev v dobičku 133.063 90.33012.Dobiček pred obdavčitvijo 4.793.283 5.426.96313.Davek od dobička 105.588 –787.32814.Dobiček po obdavčitvi 4.898.871 4.639.63515.Dobiček manjšinskih lastnikov 68.528 83.84616.Dobiček večinskih lastnikov 4.830.343 4.555.789
Struktura obveznostido virov sredstev
100%80%60%40%20%0
Kapital
2003
2002
36,5% 5,6% 29,0%Dolgoročne rezervacije
Finančne obveznosti
Poslovne obveznosti
28,9%
39,5% 7,7 % 25,5% 27,3%
Kratkoročne finančne naložbe soznašale konec leta 2003 2.195,7 mioSIT. Glede na stanje konec leta 2002so se zmanjšale za 2.776,9 mio SIT.Pomemben del kratkoročnih finančnihnaložb se nanaša na krovno družbo,kjer so se zmanjšali za prodajoodkupljeni vrednostni papirji inkratkoročno dana posojila.
V strukturi obveznosti do virov sredstevje prišlo do naslednjih rasti glede nastanje konec leta 2002: kapital se jepovečal za 6,6 %, dolgoročnerezervacije so nižje za 17,5 %,dolgoročne obveznosti so višje za47,2 % in kratkoročne obveznostiza 24,1 %. Tudi v letu 2003 je bilaohranjena ugodna struktura
pokrivanja dolgoročnih sredstevz dolgoročnimi viri, ki jih presegajoza 5,3 %.
145144
Konsolidirana bilancastanja v skladu z MSRP v TSIT
2003 2002SREDSTVA 159.758.129 137.024.933
A. Stalna sredstva 80.794.856 63.799.846I. Opredmetena osnovna sredstva 73.739.635 57.149.847II. Nepredmetena dolgoročna sredstva 2.420.694 901.858III. Dolgoročne finančne naložbe 4.275.273 5.126.696IV. Dolgoročne terjatve 293.749 378.765V. Odloženi davek 65.506 242.679
B. Gibljiva sredstva 78.963.273 73.225.087I. Zaloge 29.344.376 26.095.555II. Terjatve do kupcev 40.890.775 35.533.569III. Kratkoročne finančne naložbe 2.160.535 4.031.500IV. Denar in denarni ustrezniki 2.651.862 3.090.159V. Druge terjatve in druga sredstva 3.915.726 4.474.304
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 159.758.129 137.024.933
A. Kapital 57.291.835 52.349.348I. Delnice 12.200.000 12.200.000II. Rezerve 29.439.315 28.674.503III. Prevrednotovalni popravek kapitala 8.088.032 6.417.328IV. Zadržan čisti dobiček 7.788.986 5.110.125V. Lastne delnice –707.169 –823.941VI. Manjšinski kapital 482.668 771.334
B. Dolgoročne poslovne in finančne obveznosti 27.386.985 23.833.313I. Rezervacije 7.868.065 9.782.772II. Odloženi davek 593.301 1.190.761III. Dolgoročna posojila 18.919.501 12.838.168IV. Druge dolgoročne obveznosti 6.118 21.612
Č. Kratkoročne poslovne in finančne obveznosti 75.079.309 60.842.272I. Odloženi prihodki 511.630 462.493II. Obveznosti do dobaviteljev 39.494.444 31.567.768III. Kratkoročna posojila 28.086.111 22.715.145IV. Druge kratkoročne obveznosti 5.581.990 4.641.981V. Vnaprej vračunani stroški 1.405.134 1.454.885
Zunajbilančna evidenca 21.757.231 12.974.802
Konsolidirani izkazdenarnih tokovv skladu z MSRP
v TSIT2003 2002
A. DENARNI TOK PRI POSLOVANJUDobiček pred obdavčitvijo 4.793.282 5.426.963Prilagoditve za:Amortizacija 9.271.624 8.195.863Odloženi prihodki in vnaprej vračunani stroški –609 236.258Odhodki od financiranja 2.285.193 916.381Povečanje dolgoročnih rezervacij –1.914.707 724.305Povečanje odloženih davkov –420.287 –7.825
Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih obratnih sredstev 14.014.497 15.491.945
Povečanje terjatev –4.713.612 –4.505.183Povečanje zalog –3.248.821 –4.786.575Povečanje poslovnih obveznosti 8.900.433 6.523.850
Pri poslovanju pridobljena sredstva 938.000 –2.767.908
Plačane obresti in tečajne razlike –2.124.336 –916.381Plačani davki iz dobička 105.588 –361.516
Čista denarna sredstva iz poslovanja 12.933.749 11.446.140
B. DENARNI TOK IZ INVESTICIJSKE DEJAVNOSTIProdaja deležev in delnic družb 1.878.811 –251.506Nakup osnovnih sredstev –26.264.580 –15.465.395Pobotano povečanje naložb 843.577 0
Čista denarna sredstva iz investicijske dejavnosti –23.542.192 –15.716.901
C. DENARNI TOK IZ FINANCIRANJAPrejeta dolgoročna posojila 6.081.333 1.776.200Prejeta kratkoročna posojila 5.160.867 3.842.381Izplačilo dividend –1.188.825 –1.008.843Odprodaja lastnih delnic 116.771
Čista denarna sredstva iz financiranja 10.170.146 4.617.738
Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
Denarni tok iz tečajnih razlik 0 59.910
Povečanje (zmanjšanje) v denarnih sredstvih –438.297 406.887
Denarna sredstva in depoziti na dan 1.1. 3.090.159 2.683.272
Denarna sredstva in depoziti na dan 31.12 2.651.862 3.090.159
147146
Izkaz gibanja kapitalav skladu z MSRP
Divizija gospodinjskihaparatov
Divizija notranjeopreme
Divizija toplotne instrojne opreme
Divizija storitev Divizija Energetike invarstva okolja
Poslovna mreža
Gorenje, d.d.Slovenija
Gorenje NO, d.d.,Slovenija
Gorenje Tiki, d.o.o.,Slovenija
Gorenje GTI,d.o.o., Slovenija
Energygor,d.o.o.,Slovenija
Gorenje BeteiligungsGmbH, Avstrija
Gorenje VertriebsGmbH, Nemčija
Gorenje AustriaHandels GmbH, Avstrija
Gorenje UK Ltd., Velika Britanija
Gorenje PacificLtd.Pty., Avstralija
Gorenje BudapestKft., Madžarska
Gorenje Bulgaria Ltd, Bolgarija
Gorenje FranceS.A.S., Francija
Gorenje Belux S.a.r.l., Belgija
Gorenje KörtingItalia S.r.l., Italija
Gorenje SkandinavienA/S, Danska
Gorenje Spol s r.o.Češka Republika
Gorenje OYFinska
Gorenje SlovakiaSpol s r.o., Slovaška
Gorenje PolskaSp.zo.o., Poljska
Gorenje USA Inc.ZDA
Gorenje ABŠvedska
Gorenje ASNorveška
Gorenje, d.o.o.,Srbija in Črna Gora
Gorenje Commerce,d.o.o., Sarajevo, BiH
Gorenje Podgorica,d.o.o., SČG
Gorenje Zagreb,d.o.o., Hrvaška
Gorenje DOOEL Skopje, Makedonija
Gorenje Romania S.r.l., Romunija
Gorenje Gostinstvo,d.o.o., Slovenija
Linea d.o.o., Slovenija
Hyundai auto Zagreb d.o.o., HR
Hyundai auto d.o.o.,Beograd, SČG
Gorenje Real,Spol.s.r.o., Češka R.
Gorenje Real Kft, Madžarska
Duhanpromet, d.o.o.,Sarajevo BiH
Opte Ptuj, d.o.o.,Slovenija
KEMIS, d.o.o.,Slovenija
Elgor, d.o.o.,Slovenija
KEMIS, d.o.o.,Zagreb, Hrvaška
Elgor, d.o.o.,Slovenija
KEMIS, d.o.o.,Zagreb, Hrvaška
KEMIS BIH, d.o.o.,Bosna in Hercegovina
Gorenje Orodjarna,d.o.o., Slovenija
Gorenje Indop,d.o.o., Slovenija
Gorenje Glin, d.o.o.,Slovenija
Gorenje KüchenGmbH, Avstrija
Gorenje KuchyneSpol.s.r.o., Česka R.
Gorenje Kuhinjed.o.o., Sarajevo BiH
Gorenje IPC,d.o.o., Slovenija
Biterm, d.o.o.Slovenija
Skupina GorenjeOrganizacijska shema Skupine Gorenje
Osnovni Rezerve Preneseni Čisti Lastne Prevrednotovalni Manjšinjski Skupajkapital iz dobička čisti poslovni poslovni delnice in prevedbeni kapital
v TSIT izid izid popravki kapitalaZačetno stanje 1.1.2003 12.200.000 28.674.503 2.919.722 2.190.403 –823.941 6.417.328 771.334 52.349.349vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta 4.830.342 68.528 4.898.870vnos zneska prevrednotovalnegain prevedbenega popravka kapitala 1.670.704 1.670.704vnos zneska dobičkapri prodaji lastnih delnic 83.753 83.753neizplačane dividende za lastne delnice 29.175 29.175odprodaja lastnih delnic 116.772 116.772razporeditev bilančnega dobičkaleta 2002 za oblikovanjedrugih rezerv iz dobička 1.897.497 –1.897.497 0razporeditev čistegaposlovnega izida 2003za oblikovanje statutarnih rezerv 478.185 –478.185 0razporeditev čistega poslovnegaizida 2003 za oblikovanjedrugih rezerv iz dobičkapo sklepu Uprave 2.151.833 –2.151.833 0sprostitev drugih rezerviz dobička v preneseničisti poslovni izid –2.334.141 2.334.141 0prenos čistega poslovnegaizida 2002 2.190.403 –2.190.403 0izplačilo dividend –1.113.946 –104.054 –1.218.000znižanje manjšinskega kapitala –357.194 –357.194odprava prevrednotenj preteklih let –398.369 116.772 –281.597Končno stanje 31.12.2003 12.200.000 29.439.315 5.588.662 2.200.324 –707.169 8.088.032 482.668 57.291.835
Začetno stanje 1.1.2002 12.200.000 24.955.241 3.505.867 1.960.627 2.513.745 45.135.480vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta 4.555.789 83.846 4.639.636vnos zneska prevrednotovalnegain prevedbenega popravka kapitala 6.225.273 116.347 6.341.620razporeditev bilančnega dobičkaleta 2001 za oblikovanjedrugih rezerv iz dobička 1.541.445 –1.541.445 0razporeditev čistega poslovnegaizida 2002 za oblikovanje rezerv za lastne deleže 823.941 –823.941 0prenos prevrednotenj –606.751 414.698 192.053 0izplačilo dividend –1.000.843 –1.000.843znižanje manjšinskega kapitala –1.942.604 –1.942.604nakup lastnih delnic –823.941 –823.941Končno stanje 31.12.2002 12.200.000 28.674.503 2.919.722 2.190.403 –823.941 6.417.326 771.334 52.349.348
Divizija gospodinjskih aparatov
Predstavitev družb Skupine Gorenje
Gorenje gospodinjskiaparati, d.d.Predsednik Uprave: Franjo BobinacPartizanska 123503 VelenjeTel.: 03 899 10 00Fax: 03 899 28 00E-mail:[email protected]://www.gorenje.com
Gorenje I.P.C.,Invalidsko podjetniški center, d.o.o.Direktor: Franc Plaskan (do 31.3.2004)Simon Kumer (od 1.4.2004)Partizanska 123503 VelenjeTel.: 03 899 16 47Fax: 03 899 26 35E-mail: [email protected]
BITERM,Proizvodnja termostatov,d.o.o.Direktor: Simon Kumer (do 31.3.2004)Danilo Reher (od1.4.2004)Hrastje 2a3256 Bistrica ob SotliTel.: 03 800 13 00Fax: 03 800 13 20E-mail: [email protected]://www.gorenje.com
Divizija Notranje opreme Gorenje Notranja oprema,d.d.Direktor: Gregor VerbičPartizanska 123320 VelenjeTel.: 03 898 51 11Fax: 03 898 51 13 / 14E-mail:[email protected]://www.gorenje-no.si
Gorenje Glin, d.o.o.Direktor: Marjan DobrovcLesarska cesta 103331 NazarjeTel.: 03 839 31 00Fax: 03 583 23 41E-mail: [email protected]://www.gorenje-glin.si
Gorenje Kuhinje, d.o.o.Direktor: Tomaž UrlebUl. Kamenolom br. 1171000 SarajevoBosna i HercegovinaTel.: +387 33 771 380Fax: +387 33 771 390E-mail: [email protected]://www.gorenje-no.si
Gorenje Kuchyne spol s r.o.Direktor:Suad HadzićHlavní 316250 64 Mešice u PrahyČeská republikaTel.: + 420 283101942Fax: + 420 283101927E-mail: [email protected]://www.gorenje.cz
Divizija Storitev Hyundai Auto d.o.o.BeogradDirektor: Nenad IgnjatovićUzun Mirkova 3 a11000 BeogradSrbija i Črna goraTel.: + 381 11 3283 505Fax: + 381 11 3283 174E-mail: [email protected]
Gorenje Real Spol. s r.o.Direktor: Esad MujakićPobočná 1/139514100 Praha 4 – MichleČeská republika
Gorenje Real Kft.Direktor: Jožef KoconManyoki ut. 5 l. em 7.1118 BudapestHungary
Divizija Energetikein varstva okolja
ENERGYGOR,Ravnanje z odpadki, trgovi-na in posredništvo, d.o.o.Direktorica: Vilma FecePartizanska 123320 VelenjeTel.: 03 899 16 23Fax: 03 899 25 16
ELGOR,Oskrba z energijo, trgovi-na in posredništvo, d.o.o.Direktor: Vincenc TurkPartizanska 123320 VelenjeTel: 03 899 1440Fax: 03 899 2606
OPTE PTUJ, d.o.o.Direktor : Marjan PišekŽabjak 12250 PtujTel.: 02 745 90 00Fax: 02 745 90 12E-mail: [email protected]
KEMIS, d.o.o.Direktor: Zoran MatićSudiščak 310000 ZagrebHrvatskaTel.: +385 1 46 38 011Fax: +385 1 46 38 013
Poslovna mreža v tujini GorenjeBeteiligungsgesellschaft mbHDirektor: Ivan VitežnikKeplerplatz 12A-1100 WienÖsterreichTel.: +43 1 607 00 70Fax: +43 1 607 00 709E-mail: [email protected]
Gorenje Vertriebs GmbHDirektor: Alojz GabrovecGarmischer Straße 4-6D-80339 MünchenPostfach 20 09 53, 80009MünchenDeutschlandTel.: +49 89 502 070Fax: +49 89 502 07100E-mail: [email protected]://www.gorenje.de
Gorenje Austria Handelsges. mbHDirektor: Stanko KranjcSüdbahnhofgelände, Straße CA-1100 WienÖsterreichTel.: +43 1 601 31Fax: +43 1 603 31 04E-mail: [email protected]://www.gorenje.at
Gorenje UK Ltd.Direktor: Jure Fišer27-37 St. George's RoadLondon SW 19 4 DSUnited KingdomTel.: +44 20 82 47 39 80Fax: +44 20 82 47 39 99E-mail: [email protected]://www.gorenje.co.uk
Gorenje Pacific Pty. LimitedDirektor: Darko JanjičP.O.Box 2267North ParramattaNSW 2151AustraliaTel.: +61 2 9894 5539Fax: +61 2 9899 4253E-mail: [email protected]
Gorenje Budapest Kft.Direktor: Jožef KoconDohāny utca 201077 BudapestHungaryTel.: +36 1 4133140Fax: +36 1 4133149E-mail: [email protected]://www.gorenje.hu
Gorenje Bulgaria LTDDirektor: Darko MlinarJ. Bourchier Blvd. 77BG-1407 SofiaBulgariaTel.: +359 2 962 65 10Fax: +359 2 962 65 11E-mail: [email protected]
Gorenje France SASDirektor: Matjaž Geratič85, rue Edouard Vaillant –B.P. 22892306 Levallois – PerretCedexFranceTel.: +33 1 45 19 30 08Fax: +33 1 47 39 08 13E-mail:[email protected]://www.gorenje.fr
KEMISKemični izdelki, predelavain odstranjevanje odpadkovd.o.o.Direktor: Emil NanutKajuhova 4, Preserje1235 RadomljeTel.: 01 729 50 36Fax: 01 729 50 40E-mail: [email protected]://www.kemis.si
KEMIS BIH, d.o.o.Direktor: Nataša IbrahimagićKralja Tvrtka b.b.75300 LukavacBosna i HercegovinaTel.: +387 35 569 958Fax: +387 35 572 764
Divizija Storitev Gorenje GTI, trgovina,inženiring, d.o.o.Direktor: Vincenc TURKPartizanska 123320 VelenjeTel.: 03 899 13 94Fax: 03 899 26 06E-mail: [email protected]://www.gorenje.com
Gorenje Gostinstvo, d.o.o.Direktorica: Saša OprešnikPartizanska 123320 VelenjeTel.: 03 899 13 32Fax: 03 899 26 67E-mail:[email protected]://www.gorenje.com
Linea,Stanovanjsko podjetje,d.o.o.Direktor: Franjo GjerkešPrešernova 83320 VelenjeTel.: 03 586 94 35Fax: 03 586 94 36E-mail: [email protected]://www.linea.si
Hyundai auto Zagreb, d.o.o.Direktor: Boris AntolovićSlavonska avenija 11 B10000 ZagrebHrvatskaTel.: + 385 1 24 11 030Fax: + 385 1 24 11 039E-mail: [email protected]
Divizija Toplotnein strojneopreme
Gorenje TikiProizvodnja grelnikov vode,d.o.o.Direktor: Brane APATMagistrova 11521 LjubljanaTel.: 01 5005 600 / 602Fax: 01 5005 700E-mail: [email protected]://www.gorenjetiki.si
Gorenje Orodjarna, d.o.o.Direktor: Marjan KovačPartizanska 12 b3503 VelenjeTel.: 03 899 24 11Fax: 03 899 26 33E-mail: [email protected]://www.tecos.si/gorenje-orodja/gorenje-slo.htm
Gorenje Indop,Projektiranje, proizvodnjain trženje industrijskeopreme, d.o.o.Direktor: Rihard GrudnikPartizanska 12 d3503 VelenjeTel.: 03 586 47 41Fax: 03 586 44 79E-mail: [email protected]://www.gorenje-indop.si
Gorenje Küchen GmbHDirektor: Stanko KranjcSüdbahnhofgelände, Straße CA-1100 WienÖsterreichTel.: + 43 1 601 31Fax: + 43 1 603 31 04E-mail: [email protected]://www.gorenje.at
Gorenje Küchen GmbHDirektor: Stanko KranjcKüchenmöbelerzeugungWerndlstraße 7 + 9A-4240 FreistadtÖsterreichTel.: + 43 7942 709 0Fax: + 43 7942 709 11E-mail:[email protected]://www.gorenje-kuechen.at
149148
Poslovna mreža v tujini Gorenje Körting Italia S.r.l.Direktor: Andrej PucerVia Trento 1I-34132 TriesteItaliaTel.: +39 040 37 52 111Fax: +39 040 66 21 21E-mail: [email protected]://www.korting.it
Gorenje Skandinavien A/SDirektor: Klemen PrešernRoskildevej 2902610 Ro/dovreDenmarkTel.: +45 36 72 11 33Fax: +45 36 722 555E-mail: [email protected]://www.gorenje.dk
Gorenje spol s r.o.Direktor: Suad HadžićPobočná 1/139514100 Praha 4 – MichleČeská republikaTel.: +420 2 61 21 78 78Fax: +420 2 61 21 78 87E-mail: [email protected]://www.gorenje.cz
Gorenje Slovakia spol s r.o.Direktor: Bogdan UrhKrajinska cesta 192101 Piešt'anySlovakiaTel.: +421 33 77 25 535Fax: +421 33 77 25 947E-mail: [email protected]://www.gorenje.sk
Gorenje Polska Sp. z o.o.Direktor: Uroš MaroltUl. 3-Maja 805-800 PruszkówPolandTel.: +48 22 738 32 01Fax: +48 22 738 32 15E-mail: [email protected]://www.gorenje.pl
Gorenje USA IncDirektor: Darko JanjičP.O.Box 670504 Second Street-Suite 202Castle RockColorado 80104-0670USATel.: +1 720 733 9453Fax: +1 720 733 9452E-mail: [email protected]://www.gorenjeusa.com
Gorenje BELUX S.a.r.l.Direktor: Matej ČuferHoevestraat 25 A 11755 GooikBelgiumTel.: +32 54 56 97 61Fax: +32 54 56 97 63E-mail: [email protected]
Gorenje ABDirektor: Klemen PrešernSödergatan 24SE – 21134 MalmöSwedenTel.: +46 200 22 33 88Fax: +46 200 22 33 89E-mail: [email protected].//www.gorenje.se
Predstavništva Gorenje MoskvaDirektor: Marko Špan1 Smolenskij per., d.5, str. 1121099 MoskvaRussiaTel.: +70959379735/36/37Fax: +7 095 937 97 38E-mail: [email protected]
Gorenje AthensDirektor: Manzulur –Haque Chowdhury67, Daskaroli Str.Centrum Buildings A-6166 75 GlyfadaAthensGreeceTel.: +30 2 10 96 41 666Fax: +30 2 10 96 26 207E-mail: [email protected]
Gorenje UkraineDirektor: Jan Štern15 Turgenevskaya Str., 4-thfloorKiev, 01054UkraineTel.: +380 44 490 22 44 (8 channels)Fax: +380 44 490 22 44E-mail: [email protected]://www.gorenje.ua
Gorenje KrasnojarskDirektor: Roman JegličStr. Bograd 15660049 KrasnojarskRussiaTel./Fax: +7 3912 66 1020E-mail: [email protected]
Gorenje Espan~aDirektor: Branko VitamvasC./Nicaragua 46 3.3ES-08029 BarcelonaEspan~aTel.: +34 93 363 02 17Fax: +34 93 363 30 23E-mail:[email protected]
Gorenje, d.d. VelenjePredstavništvo BeogradDirektor: Jure ToplakUzun Mirkova 3 a11000 BeogradSrbija i Crna GoraTel.: +381 11 3283 505Fax: +381 11 3283 174E-mail: [email protected]
Gorenjegospodinjski aparati, d.d.
Predstavništvo v PrištiniDirektor: Roman MelanšekVeternik bb38000 PrištinaSrbija i Crna GoraTel.: 041/624 995
Društvo za promet na velikoi malo, izvoz i uvozDuhanpromet d.o.o., SarajevoDirektor: Amir ZukićSkenderpašina 2771000 SarajevoBosna i HercegovinaTel.: + 387 33 665 370Fax: + 387 33 200 536E-mail: [email protected]
Gorenje Podgorica, d.o.o.Direktor: Darko VukčevićMitra Bakića 15081000 PodgoricaSrbija i Crna GoraTel.: +381 81 620 524Fax: +381 81 621 929E-mail: [email protected]
Gorenje Zagreb, d.o.o.Direktor: Janez ŽivkoSlavonska avenija 26/410000 ZagrebHrvatskaTel.: +385 1 241 50 10Fax: +385 1 241 50 09E-mail:[email protected]
Gorenje gospodinjskiaparati DOOELDruštvo za unutrešna inadvarešna trgovinaDirektor: Nenad JovanovićPartizanska odredi br. 991000 Skopje-MakedonijaTel.: +389 2 362 323 /361 178Fax: +389 2 364 177Telex:+389 2 51 237E-mail:[email protected]
Gorenje Romania S.R.L.Direktor: Tone PrislanSos. Nordului nr. 24-26Sector 1BucharestRomaniaTel.: +40 21 233 33 90 /71Fax: +40 21 233 32 69E-mail: [email protected]://www.gorenje.ro
Gorenje OYDirektor: Klemen PrešernPL 2600 FIN00002 HelsinkiFinlandTel.: +358 1 080 22 33Fax: +358 1 080 22 45E-mail: [email protected]
Gorenje ASDirektor: Klemen PrešernPostboks 517 – SentrumNO-0105 OsloNorwayTel.: +47 984 618 662
Gorenje, d.o.o., BeogradDirektor: Marko MrzelKralja Milutina 4611000 BeogradSrbija i Crna GoraTel.: +381 11 36 10 555Fax: +381 11 36 13 215E-mail: [email protected]
Gorenje Commerce, d.o.o.Direktor: Janez KumerUl. Kamenolom br. 1171215 Blažuj-SarajevoBosna i HercegovinaTel.: +387 33 773 050Fax: +387 33 628 922E-mail: [email protected]
151150
Tekst: Gorenje d.d.Design: Studio Breg, d.o.o.Grafična priprava: HiFi ColorStudio d.o.o.Tisk: Gorenjski Tisk, d.d.Maj 2004
Ta dokument je oblikovana verzija letnega poročila za leto 2003družbe Gorenje d.d., in Skupine Gorenje, ki ga je nadzorni svetdružbe sprejel dne 5. 5. 2004. Letno poročilo, kot ga je sprejelnadzorni svet družbe, je bilo objavljeno na sistemu borznegaobveščanja in je dostopno na sedežu družbe.
Letno poročilo 2003lahko najdete na spletnih stranehwww. gorenje.com
152
