LETNO POROČILO 2019

Marec 2020

1

Kazalo vsebine1. OSEBNA IZKAZNICA....................................................................................................................52. KDO JE KDO...................................................................................................................................53. ORGANIZIRANOST.......................................................................................................................64. NAGOVOR DIREKTORJA.............................................................................................................85. POROČILO NADZORNEGA SVETA..........................................................................................116. DEJAVNOST SLOVENSKE TISKOVNE AGENCIJE................................................................176.1. Opredelitev javne službe.............................................................................................................176.2. Tržna dejavnost STA...................................................................................................................186.3. Financiranje dejavnosti STA.......................................................................................................186.4. Upravljanje in nadzor Slovenske tiskovne agencije....................................................................187. STORITVE STA.............................................................................................................................20I. POSLOVNO POROČILO..............................................................................................................251. STRATEŠKI CILJI IN USMERITVE............................................................................................252. UREDNIŠKE AKTIVNOSTI V LETU 2019................................................................................273. MARKETINŠKE AKTIVNOSTI V LETU 2019..........................................................................374. NABAVA IN IZVAJANJE JAVNIH NAROČIL............................................................................415. RAZVOJ PROGRAMSKIH ORODIJ IN TEHNIČNA SREDSTVA............................................416. UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI.......................................................................................437. SKRB ZA OKOLJE.......................................................................................................................458. KAZALCI POSLOVANJA............................................................................................................479. IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE..........................................................................................5010. OBVLADOVANJE TVEGANJ....................................................................................................5310.1. Notranja revizija........................................................................................................................56II. RAČUNOVODSKO POROČILO.................................................................................................581. BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2019....................................................................................582. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA od 1.1.2019 do 31.12.2019.........................................................593. MNENJE NEODVISNEGA REVIZORJA....................................................................................604. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM.......................................................................634.1. Podlage za sestavo računovodskih izkazov.................................................................................634.2. Računovodske usmeritve.............................................................................................................634.3. Pojasnila postavk v bilanci stanja................................................................................................694.3.1. Neopredmetena sredstva...........................................................................................................694.3.2. Opredmetena osnovna sredstva................................................................................................704.3.3. Dolgoročne finančne naložbe...................................................................................................714.3.4. Odloženi davki..........................................................................................................................714.3.5. Kratkoročne poslovne terjatve..................................................................................................714.3.6. Popravek vrednosti terjatev......................................................................................................724.3.7. Starostna struktura terjatev.......................................................................................................724.3.8. Denarna sredstva......................................................................................................................724.3.9. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve..................................................................................724.3.10 Kapital.....................................................................................................................................734.3.11. Bilančni dobiček.....................................................................................................................734.3.12. Rezervacije.............................................................................................................................734.3.13. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve................................................................................744.3.14. Dolgoročne finančne obveznosti............................................................................................744.3.15. Kratkoročne finančne obveznosti...........................................................................................744.3.16. Kratkoročne poslovne obveznosti..........................................................................................754.3.17. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve...............................................................................754.3.18. Izven bilančna evidenca.........................................................................................................754.3.19. Delitev bilance stanja na splošno in tržno dejavnost..............................................................764.4. Pojasnila postavk izkaza poslovnega izida..................................................................................782

4.4.1. Poslovni prihodki......................................................................................................................784.4.2. Stroški porabljenega materiala.................................................................................................784.4.3. Stroški storitev..........................................................................................................................784.4.4. Stroški dela...............................................................................................................................794.4.5. Odpisi vrednosti........................................................................................................................794.4.6. Drugi poslovni odhodki............................................................................................................804.4.7. Finančni prihodki......................................................................................................................804.4.8. Finančni odhodki......................................................................................................................804.4.9. Davek od dohodkov pravnih oseb............................................................................................804.4.10. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja..............................................................................804.4.11. Delitev izkaza poslovnega izida na javno in tržno dejavnost v EUR.....................................815. DRUGA RAZKRITJA...................................................................................................................83

3

Soška dolina

4

1. OSEBNA IZKAZNICA

Družba: Slovenska tiskovna agencija d.o.o., LjubljanaSkrajšano ime družbe: STA d.o.o. LjubljanaSedež: Tivolska cesta 48, 1000 LjubljanaTelefon: +386 1 24 10 100Faks: +386 1 434 29 69E-pošta: desk@sta.siSpletna stran: www.sta.siDejavnost: 63.910 - Dejavnost tiskovnih agencijPravna oblika: družba z omejeno odgovornostjoMatična številka: 5488745Davčna številka: 73929948Identifikacijska številka za DDV: SI73929948Vpis v sodni register: Okr. sod. v Lj., št. reg. vl. 1/12427/00 z dne 3. 6. 1991Osnovni kapital: 46.466 EURDatum ustanovitve: 24. 5. 1991Družba ni povezana oseba.

2. KDO JE KDO

Bojan VeselinovičDirektorTelefon: +386 (0)1 24 10 122E-pošta: bojan.veselinovic@sta.si

Barbara ŠtrukeljOdgovorna urednicaTelefon: +386 (0)1 24 10 150E-pošta: barbara.strukelj@sta.si

Mojca ZorkoUrednica uredništva za notranjo politikoTelefon: +386 (0)1 24 10 135E-pošta: mojca.zorko@sta.si

Sergeja Kotnik ZavrlUrednica uredništva za zunanjo politikoTelefon: +386 (0)1 24 10 112E-pošta: sergeja.kotnik@sta.si

Urška Kristan KastnerUrednica uredništva za gospodarstvoTelefon: +386 (0)1 24 10 142E-pošta: urska.kristan.kastner@sta.si

Sebastijan Razboršek MačekUrednik uredništva angleškega servisaTelefon: +386 (0)1 24 10 115E-pošta: sebastijan.macek@sta.si

Gorazd JukovićUrednik uredništva za športTelefon: +386 (0)1 24 10 155E-pošta: gorazd.jukovic@sta.si

5

Alenka VesenjakUrednica uredništva za kulturoTelefon: +386 (0)1 24 10 148E-pošta: alenka.vesenjak@sta.si

Nadja PodobnikUrednica za dopisnike iz Slovenije in dodatne vsebineTelefon: +386 (0)1 24 10 110E-pošta: nadja.podobnik@sta.si

Nejc KastnerVodja skupine za multimedijoTelefon: +386 (0)1 24 10 151E-pošta: nejc.kastner@sta.si

Aljoša ReharVodja skupine za digitalno strategijoTelefon: +386 (0) 1 24 10 129E-pošta: aljosa.rehar@sta.si

Rada BatageljVodja finančno-računovodske službeTelefon: +386 (0)1 24 10 125E-pošta: rada.batagelj@sta.si

Robert HrovatVodja službe za informacijsko tehnologijoTelefon: +386 (0)1 24 10 106E-pošta: robert.hrovat@sta.si

Peter PenkoVodja službe za marketingTelefon: +386 (0)1 24 10 126E-pošta: peter.penko@sta.si

3. ORGANIZIRANOST

Slovenska tiskovna agencija je strukturno razdeljena na novinarski sektor in upravni sektor.Novinarski sektor je organiziran v osem uredništev in dve skupini:− desk,− uredništvo za notranjo politiko,− uredništvo za gospodarstvo,− uredništvo za zunanjo politiko,− uredništvo za kulturo,− uredništvo za šport,− uredništvo angleškega servisa− uredništvo za dopisnike iz Slovenije ter− skupino za digitalno strategijo in− skupino za multimedijo.

Podporne službe v upravnem sektorju so:- finančno-računovodska služba,- služba za marketing,- služba za informacijsko tehnologijo.

Slovensko tiskovno agencijo vodi direktor agencije.6

mailto:peter.penko@sta.si

Piran

7

4. NAGOVOR DIREKTORJA

Slovenska tiskovna agencija (STA) ima s svojim poslanstvom opravljanja javne službe edinstvenpoložaj na domačem medijskem trgu, v širšem merilu pa se lahko enakovredno primerja s tujimitiskovnimi agencijami s podobnim statusom.

Zaradi finančnih razlogov, spremenjenih navad odjemalcev medijskih vsebin in globalizacijecelotne medijske ponudbe se je celotna panoga znašla pred neizbežnimi ukrepi prestrukturiranja instroškovnega krčenja, ki ga lahko omejita edino uspešen razvoj novih produktov in procesprilagajanja poslovnih modelov. To toliko bolj velja za nacionalno tiskovno agencijo v državi zmajhnim medijskim trgom, ki je še vedno prevladujoče polje za ustvarjanje naših tržnih prihodkov.

Biti vodilni ponudnik kakovostnih medijskih storitev o dogajanju v Sloveniji za domače in tujeuporabnike – to je vizija družbe, opredeljena v našem strateškem dokumentu, ki opredeljuje razvojSTA do leta 2022. Strategija STA temelji namreč na sledenju opredeljenim strateškim ciljem. Greza zagotavljanje kakovostnih medijskih storitev, razvoj produktov, nadgradnjo tržnih aktivnosti,prožno in učinkovito organiziranost ter krepitev blagovne znamke družbe. Sledili smo jim tudi v letu2019, pri čemer vsi vključujejo tudi že začeti proces digitalne preobrazbe, drugi pomemben temeljvseh strateških ciljev pa je informacijska varnost.

Pregled doseganja merljivih ciljev pokaže, da so bili v letu 2019 doseženi vsi, saj smo se na trgupojavili z novimi produkti, povečali prihodke iz naslova nemedijskih naročnikov in ob tem ohranilinajpomembnejše naročnike, gibanje stroškov dela prilagodili rasti prihodkov in sodelovali pridružbeno odgovornih projektih.

Priprava vsebin je ob spoštovanju novinarske avtonomije temeljila na agencijskih standardih invodilih uredništva STA, kot so ažurnost, nepristranskost in verodostojnost. Objavljene vsebine so vskladu s poslanstvom STA zagotavljale neodvisen, kredibilen in pluralen prerez dogajanja vSloveniji in tujini ter široko družbeno obveščenost. Ob volitvah v Evropski parlament smozasnovali novo spletno mesto Ne/Ja (neja.sta.si) s poslanstvom razbijanja mitov in dezinformacij,ki se širijo v javnosti. S tekstovnimi, avdio, foto in video vsebinami smo zagotavljali kakovosteninformativni servis, okrepili smo ažurnost, vsebine pa posredovali po različnih tehnološkihplatformah in s tem povečali njihov domet. Rast sledilcev STA na različnih družbenih omrežjih jekumulativno znašala 12 %. Slovenska spletna stran STA je v letu 2019 imela prvič več kot polovicoobiskovalcev z mobilnih telefonov in tablic; samo za primerjavo: v letu 2014 je ta delež znašal le 19%.

Cilje smo dosegli s povečano tržno dejavnostjo STA, v minulem letu pa prvič znotraj minulegadesetletja tudi z višjim nadomestilom za opravljanje javne službe. Po koncu leta 2019 tako lahkozapišemo ugotovitev, da je bilo na mestu naše opozorilo, da je treba nujno zagotoviti povečanjenadomestila za opravljanje javne službe in storiti vse za postopno polno financiranje stroškov, ki pritem nastajajo. Samo na ta način smo namreč lahko zagotovili stabilno poslovanje in z okrepljenotržno dejavnostjo pridobili sredstva za pokritje izgube pri opravljanju javne službe, koder so stroškiše vedno višji od nadomestila zanjo. Delež javnih prihodkov je tako predstavljal slabo polovico(49,7 %) vseh poslovnih prihodkov, medtem ko so bili tržni prihodki zastopani z nekaj več kotpolovičnim deležem. Tudi v letu 2019 smo manjkajoča sredstva, potrebna za delovanje agencijekot celote in pri tem za pokrivanje izgube, ki nastaja pri opravljanju javne službe, zagotovili z našotržno dejavnostjo. Ob tem poudarjamo, da gre za tržne prihodke iz naslova sodelovanja pri raznihprojektih in organizaciji dogodkov, saj dodatnih prilivov na račun prodaje agencijskega servisa nimogoče zagotoviti.

Tako smo v letu 2019 izvedli več odmevnih dogodkov v sodelovanju z drugimi partnerji. Sklenilismo večletni projekt LivEU v okviru večletnega partnerstva z Evropskim parlamentom. Končali smotudi sodelovanje v projektu Renoir znotraj evropskega programa za raziskave Obzorja 2020. V letu2019 pa je bil začet projekt za nadgradnjo prototipnega orodja za sledenje člankov, sofinanciran vokviru Googlovega sklada za spodbujanje inovativnih medijskih projektov DNI Found.

8

STA je v minulem letu spremljala pomembnejše dogajanje doma in v svetu. Na domačemprizorišču smo poročali o delovanju manjšinske vlade premierja Marjana Šarca, ki se je proti konculeta zaradi razhoda z Levico znašla v vse večjih težavah, strankarskem dogajanju, delu DZ in DSter dogajanju v gospodarstvu, družbi, kulturi, športu in na drugih področjih. Kljub napovedim inpričakovanjem številnih deležnikov reformnih premikov v zdravstvu, sploh glede usodedopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in skrajševanja čakalnih dob, ni bilo, enako velja zaproblematiko dolgotrajne oskrbe, ki je posebej pereča ob slabem stanju na področju skrbi zastarejše in neugodnih demografskih projekcijah. Povečano število nezakonitih prestopov meje je vdelu politike in javnosti, predvsem lokalnih prebivalcev ob meji, okrepilo pozive k odločnejšemuukrepanju pri omejevanju migracij. Vlada je izpeljala davčno optimizacijo, sprejela razbremenitevregresa, več sredstev je namenila tudi socialnim transferjem in ter uskladila pokojnine. Na področjuinfrastrukturnih projektov se je začela gradnja drugega železniškega tira Divača-Koper, končuje setudi izbor izvajalca za gradnjo druge cevi karavanškega predora. Tudi leto 2019 ni minilo brezpogrevanja arbitraže.

Volitve v Evropski parlament so bile eden večjih dogodkov v letu, ob oblikovanju nove Evropskekomisije je bil imenovan nov komisar iz Slovenije. Poleg Strateškega foruma Bled je Slovenijagostila tudi dogodek pobude Treh morij. V svetu so se vrstile številne geopolitične napetosti, zanajvečjo zaskrbljenost pa so poskrbeli trgovinski spori in grožnje z uvedbo carin na relaciji ZDA terKitajske in EU, ter seveda brexit, kjer je bil končno določen datum izstopa, a se bodo pogajanja oprihodnjih odnosih šele začela. Na področju kulture je bila priprava vsebin posvečena aktualnimdogodkom, za slovenskim športom je znova zelo uspešno leto, čeprav nogometašem vkvalifikacijah ni uspel preboj na evropsko prvenstvo 2020.

Poslovanje STA v letu 2019 lahko ocenimo kot uspešno. Doseženi poslovni izidi kažejo, da jedružba poslovno leto končala pozitivno, z 10.650 EUR dobička. Ustvarili smo 4,23 mio EURposlovnih prihodkov, kar je 4,3 % več kot v letu 2018, pri čemer so bili tržni prihodki višji za 2,5 %.Poslovni odhodki so bili leta 2019 v primerjavi z letom prej večji za 4,6 %. Med odhodki so bilistroški materiala manjši za 18 %. Stroški storitev so bili zaradi sodelovanja v projektih višji za 7 %.Stroški dela so višji za 3 % in vključujejo tudi stroške iz naslova skupnega načrta dodatnegakolektivnega pokojninskega zavarovanja, izplačila poslovne uspešnosti za leto 2019 ter zaposlitevdelavcev, ki delajo na projektih za določen čas. S takšnimi zaposlitvami nadomeščamo tudizačasno odsotne delavce. Regres je bil izplačan v višini 70 % zadnje objavljene povprečne plače vRepubliki Sloveniji.

Vseskozi sledimo razvojnim trendom na tehnološkem področju in procesom digitalizacije. Ssodelovanjem v mednarodnih projektih smo vzpostavili vrsto povezav z domačimi in tujimiraziskovalnimi ustanovami. Robot za strojno podporo pri pisanju novic, plod lastnega razvoja, ki gaže uporabljamo za pisanje dnevnih povzetkov trgovanja na Ljubljanski borzi, nadgrajujemo zapisanje novic s področja statistike in za zajem podatkov. Naše neposredne spletne prenose si je vminulem letu ogledalo skoraj 2,4 milijona obiskovalcev spletne platforme.

Za konec zato še enkrat opozarjamo, da je zagotavljanje stabilnih virov financiranja nujni pogoj tudiza to, da bo STA lahko nenehno sledila razvojnim trendom. Tega ne bo zmogla brez dodatnihsredstev za zagotovitev postopnega polnega financiranja naše javne službe. Vse to pa je pogoj, dabo tiskovna agencija znala naslavljati tudi nove generacije, ki po najnovejših raziskavah v Evropizaradi številnih neverodostojnih spletnih ponudnikov in lažnih novic vse bolj cenijo preverjeneinformacije novinarsko usposobljenih medijskih hiš.

Bojan VeselinovičDirektor STA d.o.o. Ljubljana

9

Vršič

10

5. POROČILO NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet so 31. 12. 2019 sestavljali:

I. člani, imenovani v Državnem zboru RS:

1. Mladen Terčelj, predsednik nadzornega sveta- član, imenovan v DZ RS kot strokovnjak za informatiko,- univerzitetni organizator dela, do upokojitve delal kot pooblaščenec za varovanje informacij invarstvo osebnih podatkov in je preizkušeni revizor za področje informacijske tehnologije. Je članSlovenskega inštituta za revizijo in vodilni presojevalec sistema vodenja varovanja informacij priSlovenskem institutu za kakovost in meroslovje.

2. mag. Aleksander Igličar, član in namestnik predsednika nadzornega sveta- član, imenovan v DZ RS kot ekonomsko-finančni strokovnjak,- končal magistrski študij Poslovna politika in organizacija, zaposlen na Ekonomski fakultetiUniverze v Ljubljani kot višji predavatelj na Katedri za računovodstvo in revizijo.

3. Jure Brankovič, član nadzornega sveta- član, imenovan v DZ RS kot strokovnjak za medije,- univerzitetni diplomirani zgodovinar in novinar, zaposlen kot vodja službe za odnose z javnostmiUKC Ljubljana.

II. član, izvoljen s strani Sveta delavcev STA kot predstavnik delavcev:

4. Jernej Šmajdek- član, imenovan s strani Sveta delavcev STA,- univerzitetni diplomirani politolog, smer mednarodni odnosi,- zaposlen kot novinar na STA.

Postopek za imenovanje člana NS kot strokovnjaka s pravnega področja je bil ponovljen in še nikončan. V skladu z ZSTAgen je NS STA konstituiran in veljavno odloča, ko so imenovani vsaj triječlani.

Pred tem se je v začetku decembra 2019 iztekel štiriletni mandat prejšnjemu NS STA.

Prejšnjemu NS je štiriletni mandat trajal od 10.12. 2015 do 10. 12. 2019. Do tedaj so NS STAsestavljali:

1. dr. Marko Hočevar, predsednik nadzornega sveta- član, imenovan v DZ RS kot ekonomsko-finančni strokovnjak,- zaposlen na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani kot redni profesor za področje financoziroma področja računovodstva in revizije.

2. Mladen Terčelj, član in namestnik predsednika nadzornega sveta- član, imenovan v DZ RS kot strokovnjak za informatiko,- univerzitetni organizator dela, do upokojitve delal kot pooblaščenec za varovanje informacij invarstvo osebnih podatkov in je preizkušeni revizor za področje informacijske tehnologije. Je članSlovenskega inštituta za revizijo in vodilni presojevalec sistema vodenja varovanja informacij priSlovenskem institutu za kakovost in meroslovje..

3. Marinka Šlibar Vende, članica nadzornega sveta- članica, imenovana v DZ RS kot pravna strokovnjakinja,- univerzitetna diplomirana pravnica, zaposlena na AJPES-u z izkušnjami na različnih pravnihpodročjih, od nepremičninskega prava, gospodarskega prava, delovnega prava in civilnegaprava. Iz sodnega registra je bila izpisana 26. 11. 2019, in sicer po podani odstopni izjavi prediztekom mandata.11

4. Lidija Pavlovčič, članica nadzornega sveta- članica, imenovana v DZ RS kot strokovnjakinja za medije,- diplomirana sociologinja, zaposlena kot vodja Službe za korporativno komuniciranje skupineHolding Slovenske elektrarne - HSE d.o.o.

II. član, izvoljen s strani Sveta delavcev STA kot predstavnik delavcev:

5. Aljoša Rehar- član, imenovan s strani Sveta delavcev STA,- univerzitetni diplomirani sociolog kulture in novinar,- zaposlen kot novinar na STA. Vsi člani NS STA in direktor STA so vpisani v Sodni register, enako Akt o ustanovitvi STA d.o.o, kije v skladu z ZSTAgen objavljen tudi v Uradnem listu RS št. 27/12 z dne 13. 4. 2012.

Člani NS STA imajo t. i. enotni mandat, ki se vsem članom izteče štiri leta po konstituiranju (11.12. 2019), in sicer 11. 12. 2023.

Mandat članov NS STA je štiri leta z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. Spoštujoč todoločilo ZSTAgen je tudi v tem mandatu član NS STA Mladen Terčelj, ki je bil člana NS STA že vprejšnji sestavi.

NS STA v prejšnji sestavi se je v letu 2019 sešel na petih rednih in dveh korespondenčnih sejah,11. 12. 2019 pa je bila ustanovna seja novega nadzornega sveta.

NS STA je v skladu s svojimi pristojnostmi nadzoroval poslovanje in vodenje družbe. Tudi v letu2019 je bila spoštovana praksa dvostopenjskega odločanja o najbolj pomembnih dokumentih. Natakšen način sta bila sprejeta Letno poročilo STA d.o.o. Ljubljana za leto 2018 in Poslovni načrtdružbe za leto 2020. Sprejetje letnega Poslovnega načrta je po ZSTAgen pogoj za podpis pogodbes financerjem javne službe v letu 2020, ki je bila podpisana konec leta 2019.

NS STA je ustanoviteljico večkrat opozoril, da je treba zagotoviti stabilne in zadostne proračunskevire za delovanje STA in storiti vse, da država kot edina lastnica STA zagotovi postopno polnofinanciranje izdatkov za opravljanje javne službe tiskovne agencije. Stroški, ki nastajajo zopravljanjem javne službe, so namreč vrsto let večji od proračunskega nadomestila zanjo. Na tanačin bi zmanjšali tveganja, ki jih za STA predstavljajo negotove razmere na medijskem trgu.Vlada se je odzvala tako, da je družba v poslovno leto 2019 vstopila z nadomestilom, ki je bilo za 2% višje od tistega v letu poprej, kar je omogočilo pripravo načrtovanega izkaza poslovnega izida, spozitivnim poslovnim izidom, še vedno pa ne pokritja vseh stroškov pri opravljanju javne službe. Žekonec leta 2018 je zato poslovodstvo skupaj z NS STA pozvalo vlado, naj v rebalansu državnegaproračuna za leto 2019 zagotovi dodatna sredstva za povečanje nadomestila za opravljanje javneslužbe STA.Na vse to je vodstvo družbe sproti (v rednih četrtletnih poročilih o izvajanju javne službe innamenski uporabi proračunskih sredstev) opozarjalo ustanoviteljico. O tem, da javno službo lahkoSTA zagotavlja edinole prek prihodkov iz tržne dejavnosti, je bil sproti seznanjen tudi NS STA.

Predsednik NS STA in direktor sta na to opozorila tudi pristojne v parlamentu ob seznanitvi zletnim poročilom družbe za poslovno leto 2018. Le-to je Komisija za kulturo, znanost, šolstvo inšport Državnega sveta RS obravnavala 11. 4. 2019, seja Odbora za kulturo Državnega zbora RSpa je bila 24. 4. 2019. Na seji pristojnega delovnega telesa državnega zbora je bila vlada ponovnopozvana, da z ustreznim financiranjem zagotovi polno izvajanje javne službe STA. Odbor jepohvalil poslovanje družbe, letno poročilo in poslanstvo STA kot verodostojnega prinašalcamedijskih vsebin. Vsi, vključno s predstavnikoma ministrstva za kulturo, so izpostavili pomenjavnega servisa, ki ga opravlja STA.

12

Nadomestilo za opravljanje javne službe je bilo do konca poslovnega leta tako povečano zadodatna 2 %, pri čemer je NS STA odločal o tem na dveh korespondenčnih sejah, na katerih je bilvsakič sprejet rebalans poslovnega načrta, s čimer se je v načrtovanem izkazu poslovnega izidapredvidelo ustrezno zmanjšanje izgube na javnem delu. To je nedvomno pripomoglo k boljstabilnemu poslovanju družbe v poslovnem letu 2019, pa čeprav dobljeno nadomestilo še vednone pokriva vseh stroškov, ki nastajajo pri opravljanju javne službe.

Ker je poslovodstvo pred sprejetjem državnega proračuna za leto 2020 dobilo informacijo, da naj bibilo za financiranje javne službe za leto 2020 za STA odmerjeno manj sredstev kot v letu 2019, insicer samo v obsegu, ki ga je ustanoviteljica za to namenila v letu 2018, je NS STA skupaj zvodstvom družbe začel pisno opozarjati, da bi se to ne smelo zgoditi. Ustanoviteljico smoopozarjali, najprej avgusta in potem še novembra lani, da s tolikšnimi sredstvi družba ne bo moglapripraviti niti pozitivnega poslovnega načrta za leto 2020 niti zagotoviti stabilnega poslovanja.Dodatnih sredstev družba ni dobila, pač pa pisno napoved, da naj bi jih skušali zagotoviti srediposlovnega leta 2020. NS STA je tako sprejel poslovni načrt 2020, v katerem je načrtovan obsegnadomestila za javno službo, s kakršnim smo vstopili v poslovno leto 2019 z ločenim prikazommanjkajočih sredstev. Ob tem smo opozorili, da bomo pozitivno poslovanje lahko zagotovili samo vprimeru, da bomo zadostna sredstva za javno službo v resnici dobili med poslovnim letom.

Vodstvo družbe je NS STA sproti seznanjalo tudi s poslovnimi potezami za zagotavljanje finančnestabilnosti družbe. NS STA je ob tem opozoril, da je edino pokrivanje stroškov javne službe zustreznim letnim nadomestilom zanjo lahko jamstvo, da STA ohrani vlogo ustvarjalca mnenjskonevtralnih, celovitih in ažurnih medijskih vsebin, kar od nas terjajo načela opravljanja javne službe,in da krepi neprecenljivo vlogo pri obveščanju tujine o dogodkih doma in tistih, ki so povezani sSlovenijo. STA je namreč edina medijska hiša pri nas, ki ima dnevni servis novic v angleškemjeziku. Brez ustreznega nadomestila za javno službo bo po mnenju NS STA izpostavljenost tržnimtveganjem za nacionalno tiskovno agencijo prevelika. V skladu z načeli korporativnega upravljanja je vodstvo družbe - spoštujoč tudi dobre praksenadzorništva - sprotno pisno poročalo NS STA o poslovanju na podlagi mesečnih izkazovposlovnega izida, s čimer je bilo zagotovljeno redno sprotno spremljanje kazalnikov uspešnostiposlovanja. Sproti, na podlagi polletnih poročil, so se poslovodstvo in člani NS STA seznanjali tudiz varnostjo informacijskega sistema ter porabo virov informacijske infrastrukture. Vodstvo družbe jeza delovanje in odločanje nadzornikov zagotovilo tudi vse druge potrebne dokumente in podatke.

Člani NS STA so bili sproti seznanjeni tudi s spreminjajočimi se trendi delovanja agencij v svetu,predvsem v okviru evropskega združenja EANA in prizadevanji STA za širitev palete produktov instoritev.

Zaradi večje finančne stabilnosti je vodstvo družbe tudi za to leto predlagalo sprejetje ukrepa zapovečanje varnosti pri zagotavljanju tekoče likvidnosti, NS pa je v skladu z ZSTAgen dal soglasje knajetju revolving posojila znotraj poslovnega leta. Družba se ni znašla v položaju, da bi moralazaradi likvidnostnih težav črpati to posojilno obliko.

Vodstvo družbe je pripravilo informacijo o cenah tržnih dejavnosti, na podlagi česar je NS STA dalsoglasje k cenam tržnih dejavnosti v letu 2019.

Potrdili smo predlog vodstva družbe za izbor revizijske hiše za revidiranje računovodskih izkazovSTA za leto 2019 in zunanjega izvajalca notranje revizije v letu 2019 za notranje kontrole listin, kiso pomembne za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.

NS STA se je seznanil z letnim poročilom Sveta delavcev STA za leto 2019.

Pri izvajanju svoje funkcije so člani v družbo vpeljevali in implementirali dobre prakse nadzorništva.Nadzor poslovanja družbe se je izvajal v skladu s pooblastili in pristojnostmi, ki jih ob ZSTAgentemeljno opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), dodatno pa še Akt o ustanovitvidružbe ter Poslovnik o delu NS STA. Člani NS so delovali v skladu s pravili o varovanju poslovne13

skrivnosti ter ravnanju v primeru nasprotnih interesov.

Načela Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, nazadnjespremenjenega novembra 2019 s strani Slovenskega državnega holdinga (SDH), so bila doslednospoštovana. Družba dokument uporablja prostovoljno; podobno kot je pred tem prostovoljnouporabljala Kodeks upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države, sprejetim v času delovanjaAgencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN). V celoti je spoštovana vladna Uredba osejninah in povračilih stroškov predsedniku in članom NS STA, katera predpisuje sejnine za člane(200 EUR bruto) in predsednika (260 EUR bruto). Sejnina za sodelovanje na vsaki dopisni sejiznaša 80 % redne sejnine.

Na spletni strani STA so objavljeni zahtevani podatki, tako kot to velevajo veljavni predpisi odostopu do informacij javnega značaja.

Upoštevan je bil Zakon o prejemkih poslovodnih oseb družbe v državni lasti (ZPPOGD) v zvezi splačami predsednikov uprav družb v večinski lasti države. NS STA je bil seznanjen tudi spredlogom direktorja o podaljšanju veljavnosti vsebine aneksa, prvič podpisanega za poslovno leto2013, ko je bilo uvedeno 10-odstotno zmanjšanje njegovega osnovnega plačila, o čemer sta spredsednikom NS STA podpisala aneks k pogodbi o zaposlitvi in poslovodenju, veljaven zaposlovno leto 2020.

Revizijska družba VALUTA, družba za revizijo d.o.o. je revidirala računovodske izkaze družbe STAd.o.o. Ljubljana. Razvidno je, da je revizijska družba revidirala računovodske izkaze, bilanco stanjana dan 31. 12. 2019 in izkaz poslovnega izida za tedaj končano leto ter povzetek bistvenihračunovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne informacije.

Po mnenju revizorja navedeni računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih predstavljajopošten in resničen finančni položaj družbe STA d.o.o. Ljubljana na dan 31. 12. 2019 ter njenposlovni izid za tedaj končano leto v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Prav tako jemnenje revizorja, da je poslovno poročilo skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi. Tudinadzorni svet je zavzel pozitivno stališče do mnenja revizorja.

NS STA je Letno poročilo STA d.o.o. Ljubljana za leto 2019 obravnaval na seji, dne 7. 5. 2020. Naosnovi temeljitega pregleda in preveritve revidiranega Letnega poročila družbe STA d.o.o.Ljubljana je nadzorni svet ugotovil:

da je vsebina poročila realen prikaz poslovanja in finančnega položaja družbe, da je letno poročilo jasno, pregledno in sestavljeno v skladu z določili ZSTAgen in ZGD-1, da letno poročilo omogoča natančno preveritev finančnega stanja in izida poslovanja

družbe, da po mnenju revizorja računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih predstavljajo

pošten in resničen finančni položaj STA d.o.o. Ljubljana na dan 31. 12. 2019 ter njenposlovni izid za obdobje od 01.01. do 31.12. 2019 v skladu s Slovenskimi računovodskimistandardi.

Nadzorni svet je na podlagi vseh navedenih ugotovitev in pozitivnega mnenja revizijske družbepotrdil Letno poročilo družbe STA d.o.o. Ljubljana za leto 2019.

Hkrati s potrditvijo Letnega poročila družbe STA za leto 2019 je nadzorni svet potrdil tudi predloguporabe bilančnega dobička. Nadzorni svet potrjuje predlog direktorja o uporabi bilančnegadobička za leto 2019, da se del bilančnega dobička, ki predstavlja čisti poslovni izid poslovanja leta2019 v višini 10.650 EUR, razporedi v druge rezerve iz dobička.

Cilj stabilnega in uspešnega poslovanja družbe STA je bil po mnenju NS STA kvalitetno dosežen,pri čemer družba stroške pri opravljanju javne službe, ki so višji od nadomestila zanjo, pokriva spresežki iz svoje tržne dejavnosti. NS STA ob tem meni, da bi bilo nadaljevanje takšne prakseškodljivo. Izpostavljenost STA negotovim razmeram na medijskem trgu je tolikšna, da to14

predstavlja preveliko poslovno tveganje. Po mnenju NS STA je treba zagotoviti tolikšnonadomestilo za opravljanje javne službe STA, da bodo postopno pokriti vsi stroški, ki pri temnastajajo.

Ustanovitelj STA mora po mnenju NS STA, o čemer je sprejel tudi sklep na svoji seji 7. 5. 2020,tako zagotoviti postopno polno financiranje javne službe STA, saj so že več let stroški, ki nastajajoz opravljanjem javne službe, večji od proračunskega nadomestila zanjo in ob tem storiti vse, da sesredstva za opravljanje javne službe v poslovnem letu 2020 ne bodo znižala.

Nadzorni svet je to poročilo soglasno sprejel na svoji seji, 7. maja 2020.

Mladen TerčeljPredsednik NS STA

15

Velika planina

16

6. DEJAVNOST SLOVENSKE TISKOVNE AGENCIJE

STA je bila ustanovljena leta 1991 in organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo.

STA je sprva delovala na podlagi Akta o ustanovitvi družbe STA d.o.o., sprejetega na Vladi RS, od12. 7. 2011, ko je bil uveljavljen Zakon o STA (ZSTAgen, sprejet 15. 6. 2011, objavljen v Uradnemlistu RS št. 50, 27. 6. 2011), pa njeno delovanje ureja ta zakonski predpis. STA deluje kot družba zomejeno odgovornostjo (d.o.o.). Za vprašanja, ki niso urejena z ZSTAgen, velja zakonska določbaiz tega zakona, po kateri se uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe. Družba je ustanovljenaza nedoločen čas in tudi po sprejetju ZSTAgen deluje kot d.o.o. Edini ustanovitelj in družbenikSTA je Republika Slovenija.

V skladu z ZSTAgen, Aktom o ustanovitvi STA d.o.o. (Ur. l. RS št. 27/12) in zakonom, ki urejapodročje medijev, STA opravlja javno službo stalnega, celovitega, točnega in objektivnegazagotavljanja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji in po svetu za potrebe javnosti v RepublikiSloveniji, Slovencev po svetu in slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah v slovenskemjeziku ter o dogajanju v Republiki Sloveniji za potrebe medijev in javnosti v Republiki Sloveniji inzunaj meja Republike Slovenije v angleškem jeziku.

ZSTAgen opredeljuje obseg in vsebino javne službe, režim izvajanja javne službe ter vsebinodejavnosti, ki ne spadajo v javno službo (tržna dejavnost). Z opredelitvijo pojmov ZSTAgenopredeli obseg in vsebino javne službe. Zakon vsebuje tudi posebno določbo, da je vsebina javneslužbe STA na voljo vsem potencialnim uporabnikom pod enakimi pogoji. S tem je uvedenzakonski okvir javne službe. Ker pa STA opravlja še nekatere druge dejavnosti, ki ne sodijo v javnoslužbo, zakon posebej opredeljuje, katere so te dejavnosti, ter določa, da za te dejavnosti lahkoSTA zaračunava storitve svojim uporabnikom.

ZSTAgen določa tudi, da je STA izdajatelj medija v skladu z zakonom, ki ureja področje medijev.

6.1. Opredelitev javne službe

STA opravlja javno službo vsakodnevnega ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in posredovanjapovzetkov novic, ki vsebuje ključne, najbolj bistvene podatke o dogodku, o dogajanju v RepublikiSloveniji in po svetu v slovenskem jeziku z naslednjih področij: politika, gospodarstvo, kultura,izobraževanje, zdravstvo, kronika, šport, dogodki iz sveta, znanost, prostovoljsko delo in nevladneorganizacije, razvedrilne in druge vsebine.

STA opravlja javno službo vsakodnevnega ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in posredovanjapovzetkov novic, ki vsebuje ključne, najbolj bistvene podatke o dogodku, o dogajanju v RepublikiSloveniji v angleškem jeziku z naslednjih področij: politika, gospodarstvo, šport, zdravstvo, kultura,izobraževanje, znanost, kronika in druge vsebine.

STA v okviru javne službe objavlja tudi besedila radijskih novic, prirejenih za objavo v radijskemmediju, in avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih.

STA mora v okviru javne službe zagotavljati vsebine o delovanju avtohtone italijanske inmadžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebine o delovanju romske etnične skupnostiv Republiki Sloveniji, vsebine za pripadnike drugih narodnih in etničnih skupnosti v RepublikiSloveniji, vsebine za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za Slovence v zamejstvu inpo svetu ter v okviru dnevnega angleškega servisa vsebine za tujo javnost v Republiki Sloveniji.

Vsebine v okviru javne službe STA brezplačno razširja prek svoje spletne strani in so dostopnevsem pod enakimi pogoji.

17

6.2. Tržna dejavnost STA

STA poleg opravljanja javne službe opravlja tudi tržno dejavnost, prek katere si zagotavljapomemben delež prihodkov za svoje delovanje. Tržne dejavnosti, ki jih opravlja STA in ne spadajov okvir javne službe, so trženje razširjenih novinarskih vsebin, zlasti zbirnih novic, tematskih inanalitičnih novinarskih besedil, biografij, intervjujev, kronologij, trženje oglaševalskega prostora vtistem delu portala, ki ne sodi v javno službo, ustvarjanje in posredovanje specializiranih servisov,tržne storitve, vključno s tržnimi interaktivnimi vsebinami in storitvami, organizacija javnihdogodkov, zagotavljanje posredovanja originalnih tekstovnih sporočil STA, založniška dejavnost vdelu, ki je namenjena izključni komercialni uporabi na trgu, komercialno razpolaganje z arhivskimgradivom in druge dejavnosti, katerih opravljanje dovoljuje akt o ustanovitvi STA.

6.3. Financiranje dejavnosti STA

STA v skladu z ZSTAgen od leta 2012 za svoje delo pridobiva sredstva iz državnega proračuna vobliki mesečnega nadomestila za opravljanje javne službe na podlagi letne pogodbe medustanoviteljem in STA ter iz opravljanja tržne dejavnosti, iz sponzoriranja in donatorstva ter drugihvirov v skladu z ZSTAgen in aktom o ustanovitvi.

ZSTAgen določa zakonsko dolžnost ustanovitelja, da zagotovi institucionalno avtonomijo inuredniško neodvisnost STA in primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službena podlagi letnega Poslovnega načrta STA.

Novi način financiranja, ki je določen z ZSTAgen tako predvideva, da STA za opravljanje javneslužbe prejme finančna sredstva v obliki nadomestila, ki po tolmačenju DURS ni obdavčeno zdavkom na dodano vrednost, in sicer na podlagi letne pogodbe, ki predvideva vsakomesečnezahtevke za izplačilo nadomestila za opravljanje javne službe.

STA spoštuje zakonsko načelo finančne preglednosti pri opravljanju javne službe in pri temzagotavlja jasno, pregledno in primerno ločevanje dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti.Notranji računovodski izkazi za dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti so ločeni. V skladu zzakonom, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti je NSSTA sprejel splošna pravila računovodstva in pravila stroškovnega računovodstva, po katerih sevodijo ločeni računi za dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti. Pri tem upoštevamo določiloZakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti(ZPFOLERD-1), katero kot normativ za pripravo sodil, ki so namenjena razporejanju posrednihstroškov po dejavnostih, določa metodo ABC (ActivityBasedCosting – t. i. Metodo sestavindejavnosti). Če aktivnosti ni mogoče določiti, je dovoljena uporaba metode deleža neposrednihstroškov.

Z novim, zakonsko urejenim načinom financiranja STA tako upošteva tudi pravila evropskegaprava, ki zahtevajo, da se sredstva državnega proračuna uporablja za financiranje javne službe, kimora biti vnaprej jasno definirana.

6.4. Upravljanje in nadzor Slovenske tiskovne agencije

Zakon jasno opredeli pravice ustanovitelja, ki hkrati skrbi za javni nadzor nad delom STA ter za zagotavljanje kvalitetnega in objektivnega izvajanja dejavnosti javne službe ter za novinarsko in strokovno avtonomijo STA.

Zakon ureja organe STA, in sicer nadzorni svet, ki je glavni predstavniški ter nadzorni organ(predstavlja javnost in stroko), ter direktorja, ki upravlja in vodi STA.

Člani nadzornega sveta, ki ne smejo biti politični funkcionarji, podrobno pa so navedene tudi drugezakonske omejitve glede konflikta interesov, se imenujejo za dobo štirih let in so lahko še enkrat18

ponovno izvoljeni na ta položaj. Urejeni so postopki izbire članov NS STA in t.i. nadomestnihčlanov, zakonsko pa je tudi določeno, da so lahko razrešeni le zaradi točno navedenih razlogov,kar pomeni, da zakon ne dopušča »političnih« razrešitev članov nadzornega sveta, kar krepinjihovo avtonomijo in reprezentativnost. Zanje se smiselno uporabljajo določbe o skrbnosti inodgovornosti, kot jih za člane organov vodenja oz. nadzora v delniških družbah določa ZGD.

Nadzorni svet STA ima pet članov. Štiri člane nadzornega sveta imenuje Državni zbor RS z večinoglasov vseh poslancev, s čemer je zajamčena samostojnost in nevtralnost dela STA. Pri sestavinadzornega sveta je velik poudarek dan strokovnosti tega organa, zato zahteva, da v njem sedijostrokovnjaki za področje medijev, prava, ekonomije oz. financ ter informacijski strokovnjaki. Enegačlana nadzornega sveta STA izvoli svet delavcev.

NS STA imenuje direktorja družbe, v zakonu pa so opredeljene tudi zakonske možnosti za njegovorazrešitev. Direktor je imenovan za dobo petih let. Direktor tako kot nadzorni svet odškodninskoodgovarja za škodo, ki jo povzroči s svojim delom STA.

Z ZSTAgen in medijsko zakonodajo je zavarovana tudi novinarska avtonomija uredništva,odgovornega urednika in ostalih urednikov. Direktor STA ne more mimo volje kolektiva samimenovati odgovornega urednika, ta pa urednikov uredništev. Mandat odgovornega urednika trajaštiri leta. Odločanje NS STA pri imenovanju odgovornega urednika je predvideno v primeru, če bidirektor družbe nameraval imenovati odgovornega urednika, ne da bi pred tem dobil pozitivnomnenje novinarskega kolektiva.

Mandat članov NS STA začne teči z dnem konstituiranja nadzornega sveta in traja štiri leta, razenv primeru, ko gre za nadomestnega člana. Člani NS STA imajo t.i. enotni mandat, ki se vsemčlanom izteče štiri leta po konstituiranju ne glede na to, kdaj je bil vanj posamezni član dejanskotudi imenovan. Štiriletni mandat članov prvega NS STA po sprejetju ZSTAgen je začel teči 9. 12.2011 in je trajal do 9. 12. 2015. Prejšnjemu NS STA je začel štiriletni mandat 10. 12. 2015 in trajaldo 10. 12. 2019. Zdajšnji NS STA pa je svoj mandat začel 11.12. 2019 in traja do 11.12. 2023.

Zdajšnji petletni mandat direktorja STA se je v skladu z ZSTAgen in sklepom NS STA začel 31.12. 2016.

Že ob začetku veljavnosti ZSTAgen je Vlada RS sredi leta 2011 naložila tedanji Agenciji zaupravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (AUKN), da iz »Strategije upravljanja kapitalskihnaložb do leta 2015« izloči STA d.o.o. To se je s sklepom Vlade RS z dne 30. 6. 2011 tudi zgodilo,tako da se zakonska ureditev upravljanja kapitalskih naložb države in v zvezi s tem položaj STAd.o.o. ni spremenil. To se ni zgodilo niti po sprejetju Zakona o Slovenskem državnem holdingu(ZSDH-1), ki ureja delovanje SDH kot naslednika ukinjenega AUKN. Ministrstvo za finance je vdopisu z dne 21. 7. 2015 pojasnilo, zakaj družba STA ni zajeta v Odloku o strategiji upravljanjakapitalskih naložb države. ZSTAgen jasno določa, da štiri člane NS STA imenuje Državni zbor RS,enega pa izvoli svet delavcev. 12. člen ZSTAgen določa tudi pogoje za člane NS STA, ki soprilagojeni specifiki družbe in tako drugačni od pogojev iz 21. člena ZSDH-1. Direktorja v skladu zdoločili ZSTAgen imenuje nadzorni svet na podlagi izvedenega javnega razpisa. STA oziromanadzorni svet o svojem delu poroča Državnemu zboru, ki mu pošlje letno poslovno poročilo STA vseznanitev. Status in delovanje STA določa ZSTAgen, ki že samo z določbo, da pravicedružbenika izvaja vlada, preprečuje SDH, da bi izvajal vse navedene določbe zakona o tejustanovi, zaradi česar, kot rečeno, STA ni upoštevana v strategiji upravljanja kapitalskih naložbdržave.

19

7. STORITVE STA

Storitve STA predstavljajo enega ključnih informativnih virov za domače medije ter prek njih tudi zacelotno slovensko javnost. Servisi STA so namenjeni tudi državnim ustanovam, poslovni javnosti,veleposlaništvom in drugim zainteresiranim javnostim. Hkrati je STA edini ponudnik dnevnih novicv angleškem jeziku v Sloveniji, poleg tega pa je angleški servis STA eden ključnih virov informacijo dogajanju v Sloveniji za tuje tiskovne agencije in mednarodno javnost.

STA nenehno razvija svojo ponudbo storitev, ki jih prilagaja potrebam trga in sodobnimtehnološkim zahtevam. Z inovativnostjo in tržno naravnanostjo se tako STA prilagaja čedalje boljkonkurenčnemu okolju, nabor storitev STA pa v ničemer ne zaostaja za ponudbo primerljivihevropskih tiskovnih agencij. V letu 2019 je STA zagnala novo spletno stran NE/JA, ki je namenjenapreverjanju dejstev in vzpodbujanju medijske pismenosti. Prav tako smo v letu 2019 dodatno razviliSTAfokus, ki je prilagojen novim potrebam trga, navadam uporabnikov in distribuciji prek socialnihomrežij.

Servis novic v slovenskem jeziku

Splošni servis novic v slovenskem jeziku, ki predstavlja najbolj izčrpen informativni vir o dogajanjuv Sloveniji in po svetu, je osrednja storitev v ponudbi STA. V okviru splošnega servisa STAposreduje do 300 novic dnevno, ki jih pripravljajo novinarji, uredniki in dopisniki STA. Sodobnaspletna stran omogoča pregleden in uporabniku prijazen način dostopanja do novic. Novice indrugi prispevki v okviru splošnega servisa so v okviru strani razdeljeni v kategorije Slovenija, svet,gospodarstvo, šport, kultura ter zanimivosti, nabor novic pa dopolnjujejo še kratke in ažurneinformacije oziroma t.i. hitra vrstica.

Splošni servis vključuje še napovedi dogodkov, preglede dogodkov, sporočila uredništvom, pregledtiska, aktualne prometne informacije o stanju na slovenskih cestah in najnovejše informacije ovremenskih razmerah.

Servis novic v angleškem jeziku

Angleški servis novic je najpomembnejši dnevni vir poročanja o aktualnih dogodkih, povezanih sSlovenijo, v angleškem jeziku. Posebno uredništvo angleškega servisa pripravi dnevno do 50novic, tem, intervjujev, pregledov tiska in drugih prispevkov, ki ponujajo celovit in sproten vpogled vdogajanje v politiki, gospodarstvu, družbi, znanosti, kulturi in športu. Servis angleških novic ssvojimi vsebinami spremlja mednarodno dejavnost Slovenije, še posebej v okviru Evropske unije,jugovzhodne Evrope in mednarodnih organizacij. Velik poudarek namenja tudi gospodarski politikiSlovenije in aktivnostim slovenskih podjetij na domačem in tujih trgih. Zaradi svoje izčrpnostipredstavlja angleški servis nepogrešljiv vir informiranja za tujegovorečo javnost v Sloveniji,veleposlaništva, druge mednarodne institucije, tuje medije in številne partnerske tiskovne agencije.

STAfoto

Pomemben del ponudbe storitev STA, namenjene širokemu spektru uporabnikov, predstavljafotoservis STA, ki dnevno zagotavlja fotografije najpomembnejših dogodkov v Sloveniji. Fotografijezagotavljajo izkušeni fotografi STA ter njeni dopisniki iz Slovenije in tujine. STA ima vzpostavljenotudi mrežo izmenjave fotografij z nekaterimi tujimi partnerskimi agencijami, s čimer dodatnobogatimo nabor fotografij. Celotna ponudba fotografij je dostopna na spletni strani foto.sta.si, kiuporabniku omogoča pregleden, funkcionalen in prijazen način iskanja fotografij ter možnostnjihovega nakupa po prilagojenem cenovnem modelu.

Ponudbo fotoservisa poskušamo v zadnjih letih dopolniti tudi s produkcijo video vsebin na podlagiindividualnih dogovorov in z upoštevanjem naročnikovih želja, v luči prilagajanja sodobnim trendompa smo svoje storitve razširili tudi z možnostjo snemanja z brezpilotnim letalnikom iz zraka. V tanamen smo usposobili tudi nekatere fotografe, kar nam omogoča še večjo prilagodljivost potrebamnaročnikov.20

STA je v letu 2019 nadaljevala z izvajanjem protokolarnih fotografskih storitev za Vlado RS invečino ministrstev, Urad predsednika RS in nekaterimi drugimi državnimi institucijami.

Radijski servis STA-R

Radijski servis STA-R je namenjen radijskim postajam, saj vključuje dostop do tonskih izjav,primernih za objavo v radijskem programu. Namen storitve STA-R je zagotoviti pretežno lokalnimradijskim postajam dostop do kakovostnih informativnih vsebin, ki jih same zaradi svojih objektivnihomejitev težko zagotavljajo. Radijski servis pokriva vse ključne informativne dogodke iz notranje inzunanje politike, gospodarstva, kulture, športa ter ostalih področij in dopolnjuje obstoječi dnevniservis STA. Servis STA-R ustvarjajo novinarji STA s pomočjo dopisniške mreže.

STAvživo

STAvživo je storitev STA, v okviru katere zagotavljamo spletne video prenose v živo z izbranihdogodkov v Sloveniji. Uporabniki lahko na ta način s katere koli naprave spremljajo tudi dogodke,ki se jih v živo ne morejo udeležiti, oziroma jih podoživijo s pomočjo arhivskega video posnetka. Vokviru storitve zagotavljamo dnevno ponudbo video prenosov aktualnih dogodkov predvsem zanaše medijske naročnike, sočasno pa omogočamo najem naše storitve tudi za druge partnerje.

STAnapoved

Napovednik dogodkov STAnapoved je napredna storitev, ki je v celoti plod lastnega razvoja,uporabnikom pa ponuja vpogled v najbolj celovit nabor napovedanih dogodkov za medije in širšojavnost. Storitev hkrati omogoča zelo enostavno razvrščanje dogodkov po izbranih kategorijah.Namenjena je vsem, ki želijo imeti celovit pregled prihajajočega dogajanja, hkrati pa medijem indrugim naročnikom omogoča lažje načrtovanje uredniškega dela ter vpogled v aktivnosti drugihorganizacij.

STA mobilni servis (STAm)

Mobilna aplikacija STAm v slovenski ali angleški različici je namenjena uporabnikom pametnihtelefonov in tabličnih računalnikov, ki želijo biti prek svojih mobilnih naprav v stiku znajpopolnejšimi, zanesljivimi in ažurnimi informacijami. Uporabniki STAm lahko dostopajo do vsehnovic, ki jih ponuja splošni servis STA. Prednosti uporabe STAm, ki smo jo v celoti razvili z lastnimznanjem, so takojšen dostop do vsebin STA, intuitiven in pregleden grafični vmesnik ter nastavitevsprotnega obveščanja. Prenovljena aplikacija prinaša še vrsto drugih funkcionalnih prednosti, kotso bogatejše možnosti nastavljanja prikaza novic in možnost obveščanja o novicah z izbranimiključnimi besedami.

Spletna stran STAkrog

Stran STAkrog je poseben spletni portal z vsebinami o slovenskih razvojnih dosežkih in geslom"ko razvoj okrepi gospodarstvo". Portal s pozitivno naravnanostjo dnevno prinaša novice odosežkih slovenskih podjetij, mladih zagonskih podjetij oziroma startupov, znanstvenih institucij terdrugih razvojno usmerjenih aktivnosti v družbi. Poleg tega portal spremlja tudi razvoj slovenskihmedijev, pri čemer je osredotočen na razvoj na področju informativnih vsebin oziroma produktov.Na spletni strani, katere vsebina je v celoti dostopna vsem spletnim uporabnikom, so tudi vsebine,ki jih pripravljamo v okviru večletnega projekta, sofinanciranega s strani Evropskega parlamenta.

Elektronski bilten STAkrog predstavlja nadgradnjo spletne strani. Bilten vsak torek razpošljemo nanaslove registriranih uporabnikov, njegova vsebina pa povzema najpomembnejše aktualne teme sspletne strani.

21

Spletna stran STAmisli

Spletna stran STAmisli je v celoti posvečena dogajanju v kulturi. Stran je odprta in tako dosegljivanajširšemu krogu spletnih uporabnikov. Vsebine vključujejo napovednike dogodkov v kulturi,novice, intervjuje, predstavitve knjižnih novosti in druge zanimivosti. Poleg tega bralce strani vsakteden obvestimo o novih vsebinah s posebnim elektronskim biltenom, ki v prenovljeni podobipovzema najaktualnejše vsebine na spletni strani in ga prek elektronske pošte pošljemo širšemukrogu naslovnikov.

Spletna stran STAznanost

STAznanost je spletni portal STA z vsebinami o znanosti, s poudarkom na dosežkih slovenskeznanosti. Poleg multimedijskih novic vključuje tudi napovednik znanstvenih dogodkov in e-bilten, kise tedensko pošilja relevantnim akterjem v slovenski znanstveni sferi. Delovanje portalasofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

Spletna stran NE/JA

Spletni portal Ne/Ja je projekt STA, ki je nastal aprila 2019 pred volitvami v Evropski parlament.Sprva se je osredotočil na preverjanje dejstev v času volilne kampanje, razbijanje mitov inpojasnjevanje manj znanih dejstev v zvezi z EU. V tem času je bil financiran s strani Evropskekomisije. STA s projektom Ne/Ja nadaljuje tudi po oblikovanju nove Evropske komisije ter ganadgrajuje in širi s predstavitvijo pomena in pristopov k preverjanju dejstev, stran pa je namenjenatudi k spodbujanju medijske pismenosti. Preverjanje izjav in trditev usmerja tudi na družbenorelevantne teme z različnih področij (politika, gospodarstvo, šport, kultura,...) tako na državni kotlokalni ravni, pa tudi na teme v mednarodnem okolju, ki so relevantne za Slovenijo. Nadaljevanjeprojekta je omogočeno s finančnimi sredstvi ministrstva za kulturo. Projekt bo potekal do koncaleta 2020.

STAfokus

STAfokus je novinarsko pripravljeno besedilo, obogateno s fotografijami in kratkimi video izjavami.Na poljuden in razumljiv način obravnava določeno temo – s fokusom na določen vidik in zizpostavljenimi poudarki. Vsebinsko in oblikovno je STAfokus prilagojen tudi diseminaciji prekdružbenih omrežij, s čimer lahko dosežemo večji krog končnih uporabnikov.

STAklub

STAklub postaja v javnosti čedalje bolj prepoznana in cenjena blagovna znamka, pod okriljemkatere organiziramo javne dogodke in okrogle mize, ki se osredotočajo na najrazličnejše aktualneteme in so namenjeni različnim ciljnim javnostim. STAklub omogoča tudi izvedbo okroglih miz inmedijskih partnerstev z zunanjimi naročniki. Dogodki, organizirani v skladu z najvišjimiprofesionalnimi standardi, prispevajo k prepoznavnosti STA, saj gre praviloma za odprte, javnedogodke, ki jim svojo pozornost namenijo tudi drugi mediji.

Servis originalnih sporočil za javnost O-STA

V servisu O-STA, ki je sicer ločen od splošnega servisa, objavljamo sporočila za javnost v izvirniobliki, namenjen pa je podjetjem in organizacijam, ki želijo domači in tuji javnosti sporočiti novostiali jih obvestiti o spremembah v svoji dejavnosti, izdelkih ali storitvah. Vsa obvestila so arhivirana intorej dostopna v vsakem trenutku. V servisu O-STA nudimo poleg posredovanja obvestil tudimožnost objave fotografij, preglednic in logotipa organizacije z možnostjo povezave na stranpošiljatelja. Sprejem obvestil O-STA je brezplačen. Obvestila objavljamo v angleškem inslovenskem jeziku, na željo naročnika lahko obvestilo tudi prevedemo. Prenovljeni servis O-STA jeprilagojen sodobnim tehnološkim, funkcionalnim in oblikovnim zahtevam.

22

Kliping STA

Kliping STA je storitev, ki vsebinsko temelji na splošnem dnevnem servisu vesti. Ponuja hipnoobveščenost o objavljenih novicah v splošnem servisu STA na podlagi izbranih ključnih besed.Novice se filtirajo avtomatsko, naročnik pa prejme na svoj elektronski naslov obvestilo o novicitakoj po njeni objavi. Glavne ciljne javnosti so predstavniki za odnose z javnostmi, ki jim časobveščenosti predstavlja ključno komponento pri njihovem delu, ter podjetja, ki jim storitev klipingadrugih specializiranih ponudnikov predstavlja previsok strošek.

Dnevni bilten STA

Dnevni bilten STA vsebuje strnjen in informativen pregled najaktualnejšega dogajanja doma in vsvetu, tematske prispevke o ključnih dogodkih dneva, napovedi dogodkov v Sloveniji in svetu zaprihodnji dan ter pregled pisanja tiska in poročanja tujih tiskovnih agencij o Sloveniji. Izhaja velektronski obliki šestkrat tedensko, v letu 2019 pa je bil deležen celovite grafične in vsebinskeprenove.

Informativni blok in spletna pasica STA-AND (Agencijske Novice Dneva)

Informativni blok STA-AND je vsebinska obogatitev digitalnih oglasnih zaslonov. S pomočjoinformativnega bloka lahko ponudniki svojim gledalcem oz. uporabnikom ponudijo ažurne, kratke injedrnate informacije o aktualnih dogodkih doma in po svetu. Poleg tega kratke informativnevsebine lahko povečajo tudi atraktivnost komercialnih sporočil in posledično njihovo večjoučinkovitost.

Spletna pasica STA-AND je tehnološko napredna storitev, namenjena vsebinski obogatitvi spletnihstrani z vedno svežimi, aktualnimi novicami dneva, ki jih pripravljajo novinarji STA. Namenjena jespletnim ponudnikom, ki želijo povečati obisk ter informativnost svojega spletnega mesta.

23

Luka Koper

24

I. POSLOVNO POROČILO

1. STRATEŠKI CILJI IN USMERITVE

Poslovanje v letu 2019 je potekalo v skladu z oblikovanimi strateškimi cilji, uresničeni pa so bili tudivsi merljivi cilji, opredeljeni v poslovnem načrtu STA za leto 2019. Vsa naša dejavnost je potekala vskladu z našim poslanstvom, po katerem je STA nacionalna tiskovna agencija, ki o dogajanju vdržavi in tujini ažurno, verodostojno in nepristransko obvešča domače in tuje javnosti v slovenskemin angleškem jeziku. Vizija družbe opredeljena v srednjeročnem dokumentu Strategija STA 2017–2022 je biti vodilni ponudnik kakovostnih medijskih storitev o dogajanju v Sloveniji za domače intuje uporabnike. V komuniciranju z notranjo javnostjo stavimo na kakovost, ažurnost in razvoj naših storitev, kar vseje pogoj za nadaljnji razvoj naše družbe. V letu 2019 smo sklenili večletno sodelovanje vmednarodnem inovacijsko-raziskovalnem projektu Renoir, ki razvija orodja za analizo širjenjainformacij v spletnem prostoru. Projekt je sofinanciran v okviru programa Obzorje 2020, medtem koje projekt za nadgradnjo prototipnega orodja za sledenje člankov sofinanciran v okviruGooglovega sklada DNI Found in bo končan v prvi polovici leta 2020. Na podlagi medijskegarazpisa Evropskega parlamenta smo izpeljali projekt LivEU.

Sodelovanje STA na mednarodnih razpisih sodi med tržne dejavnosti družbe, s katerimi blažimotežave, ki jih prinašajo negotove razmere na medijskem trgu, koder še vedno ustvarjamo največprihodkov in zmanjšujemo tveganja, ki jih prinaša nepolno financiranje javne službe s straniustanoviteljice. Med tržno dejavnost te vrste uvrščamo tudi sodelovanje na domačih razpisih(Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, SPIRIT pd.) ter pripravo različnihdogodkov in oblikovanje medijskih partnerstev v zvezi s tem. Tako smo že tradicionalno, sodelovalina vrsti odmevnih javnih dogodkov (Strateški forum Bled, dogodki v sodelovanju sPredstavništvom Evropske komisije v Ljubljani, agencijama Spirit in STO).

Tudi v letu 2019 smo nadaljevali nadgrajevanje naše spletne strani z novimi formati spletnihvsebin; za vsebine ob izrednih in kontinuiranih dogodkih ter za prikazovanje neposrednih spletnihprenosov, pri realizaciji katerih sodelujemo z zunanjim partnerjem. Izpostavljamo tudi infografičniprikaz volilnih rezultatov, ki so se ob spremljanju volitev v Evropski parlament samodejnoosveževali na podlagi neposredne povezave s sistemom državne volilne komisije.

Nadaljnji razvoj STA, pa ne le to, ampak celo obstoj avtonomne in neodvisne medijske hiše kotponudnice ažurnih, nepristranskih in verodostojnih vsebin se lahko zagotovi edinole s povečanjemsredstev za opravljanje javne službe. Nadomestilo zanjo se mora v prihodnjih letih postopomapovečevati, tako da bi zagotovili polno financiranje javne službe. S tem bi zmanjšali tržna tveganja,ki jih ponazarjajo podatki o padanju deleža sredstev iz naslova letne pogodbe za javno službo vposlovnih prihodkih. V letu 2019 so predstavljali 49,7 % vseh prihodkov, kar je sicer odstotno točkoveč kot leta 2018 (48,8 %), a nadomestilo za javno službo še vedno ni pokrivalo vseh stroškov, kipri tem nastajajo. Za primerjavo: leta 2017 je nadomestilo za javno službo predstavljalo 50,7 %vseh prihodkov, leta 2016 je delež javnih prihodkov predstavljal 51,7 %, leta 2015 pa 52,2 % vsehprihodkov. Kako veliki so bili napori družbe pri ustvarjanju tržnih prihodkov v minulem obdobju,kaže tudi podatek, da je STA še leta 2008 dobila s strani državnega proračuna 61 % sredstev zaopravljanje javne službe. A ob tem so tveganja, ki jih prinaša takšna struktura prihodkov, kakršnaje v opazovanem letu, tolikšna, da bi bilo s strani države kot ustanoviteljice in edine lastnice STAneodgovorno, če ne bi zagotovila postopnega zvišanja nadomestila za opravljanje javne službe.Edino tako lahko zagotovi stabilnost poslovanja STA, v nasprotnem pa tvega, da se medijski trgdodatno zamaje zaradi izgube ali okrnjene ponudbe medijske hiše, ki velja za ponudnicoverodostojnih vsebin. STA ima v primerjavi z drugimi tiskovnimi agencijami, ki imajo podobenmodel lastništva in financiranja, nižji delež v skupnih prihodkih, financiran s strani države.

25

Graf 1: Gibanje prihodkov iz naslova tržne dejavnosti in javne službe

Sledili smo zavezam iz Strategije STA 2017-2022. Dokument opredeljuje strateške cilje STA:zagotavljanje kakovostnih medijskih storitev; razvoj produktov; nadgradnja tržnih aktivnosti; prožnain učinkovita organiziranost ter krepitev blagovne znake družbe. Uresničili smo vse merljive cilje, kismo jih za to leto opredelili v Poslovnem načrtu STA za leto 2019: - poslovni prihodki so bili v letu 2019 za 4,3 % večji kot v letu 2018. Poslovni prihodki so večji naračun naše tržne dejavnosti (+ 2,5 %) in zvišanega nadomestila za javno službo (+ 6,1 %) . Rasttržnih prihodkov ni odraz zviševanja cen naročnikom, ampak temelji predvsem na večjih prihodkihiz naslova našega sodelovanja na domačih in tujih razpisih, v projektih, pri organizaciji dogodkov inmedijskih partnerstvih,- poslovni odhodki so bili višji za 4,6 %,- materialni stroški so bili za 18 % manjši kot v letu 2018, kar je rezultat učinkovitih notranjihkontrol in nadzora porabe,- stroški storitev so za 7 % višji kot leta 2018, in sicer predvsem zaradi sodelovanja v EU projektih,- stroški dela so se povečali za 3 %; vračunani so stroški kolektivnega dodatnega pokojninskegazavarovanja, izplačila posloven uspešnosti za leto 2019 in zaposlitev za določen čas, s katerimismo nadomeščali daljše odsotnosti sodelavcev in angažirali sodelavce na številnih projektih- zasnovali smo novo spletno mesto Ne/Ja (neja.sta.si) s poslanstvom razbijanja mitov indezinformacij, ki se širijo v javnosti,- upoštevaje vse sodobne tehnološke platforme, prek katerih STA posreduje medijske vsebine, jeobseg slovenskega in angleškega servisa na primerljivi ravni minulih let,- ob tem smo izboljšali zvrstnost objavljenih besedil in povečali ažurnost; tako prek hitre vrstice innaše podstrani za poročanje v živo, kot takojšnjih objav na socialnih omrežjih (število sledilcev navseh pomembnejših profilih STA se je kumulativno povečalo za 12 %) in prek neposrednih spletnihprenosov (v povprečju smo izpeljali po več kot enega na delovni dan),- ohranili smo vse najpomembnejše naročnike,- med družbeno odgovornimi dogodki izpostavljamo naše sodelovanje pri medijski podporiNacionalnega meseca skupnega branja (NMSB), katerega osrednji namen je bil vzpodbujanjebralne kulture v družbi. Zaposleni so se udeležili številnih internih in zunanjih oblik izobraževanj, kar smo zagotovili preksofinanciranja s strani institucij EU ter različnih partnerjev družbe. Ohranili smo stalno oblikosodelovanja z zunanjo lektorsko službo, ki sproti opozarja na jezikovne napake in skrbi za cikličneoblike jezikovnega izobraževanja.

Uredništvo in Marketing STA v nadaljevanju popisujeta ukrepe za dosego naših strateških ciljev spodročja povečanja kakovosti servisa v slovenskem in angleškem jeziku, za izboljšanje notranjihdelovnih procesov, povečevanje produktivnosti zaposlenih ter za povečevanje tržnih prihodkov obrazvoju produktov in iskanju novih tržnih priložnosti.26

2008 2014 2015 2016 2017 2018 20190,00 %

10,00 %

20,00 %

30,00 %

40,00 %

50,00 %

60,00 %

70,00 %

tržni prihodkijavni prihodki

2. UREDNIŠKE AKTIVNOSTI V LETU 2019

Uredništvo STA je svoje aktivnosti v letu 2019 izvajalo v skladu z zakonskimi obveznostmiopravljanja javne službe obveščanja javnosti, ki jih opredeljuje Zakon o STA, smernicamiStrategije STA 2017-2021, vsebinsko zasnovo STA in letnimi cilji uredništva.

Podlaga za načrtovanje aktivnosti so bili finančna in organizacijsko-kadrovska izhodišča vPoslovnem načrtu STA za leto 2019. STA kot nacionalna tiskovna agencija v skladu sprofesionalnimi novinarskimi zavezami in poslanstvom v servisih v slovenskem in angleškem jezikuzagotavlja informativen in širok vpogled v dogajanje v Sloveniji in svetu ter v aktivnosti slovenskihpredstavnikov v tujini.

Uredništvo je delovalo v smeri nadaljnjega izboljšanja agencijskih vsebin s ciljem zagotavljanja čimvečje informativnosti, ažurnosti in širokega nabora tematik, ki jih odjemalcem zagotavlja narazličnih platformah, predvsem pa krepi digitalno produkcijo. Uredništvo STA je z letom 2019začelo tudi spremljati potrebe naročnikov in uporabnikov servisa s ciklično anketo, saj želi čim boljustrezno odgovoriti na njihove potrebe .

Dejstvo je, da mora agencija zaradi vse večje vloge, ki jo mediji kot glavni odjemalci servisov STAnamenjajo digitalnim platformam, ustrezno okrepiti svojo ponudbo. Nove tehnologije in drugačnenavade končnih uporabnikov pri dostopanju do informacij so predrugačile zahteve po vsebinah,zato mora STA storiti vse za zagotovitev tako ustreznega nabora kot ponudbe na različnihplatformah. Kako pomembno vplivajo nove tehnologije na odjem informacij, kaže tudi podatek, daje z letom 2019 število dostopov do servisa STA prek mobilnih tehnologij krepko poskočilo in prvičv zgodovini agencije preseglo polovico vseh dostopov.

Produkcija se je gibala na primerljivi ravni glede na prejšnja leta, novi formati spletnih inmultimedijskih vsebin pa dobivajo vse večjo težo. V letu 2019 so bile izstopajoč primer evropskevolitve, kjer smo interaktivne vsebine objavljali na odprti spletni strani, posebna stran z izidi volitev,zagnana na sam volilni večer, pa je omogočala prikaz volilnih izidov v realnem času ternaročnikom servisa in splošnim uporabnikom nudila celovit statistični pregled po različnihparametrih.

STA veliko pozornost namenja tudi razvojno-inovativnim projektom. Ustrezen kader in druge vireza realizacijo razvojnih nalog zagotavljamo s prerazporejanjem notranjih virov, sploh ob dejstvu, daagencija ne zmore alocirati dodatnih, za ta namen predvidenih sredstev. V letu 2019 je bilaopravljena nadgradnja robotov za strojno pisanje novic v posameznih uredništvih ter drugetehnološke rešitve za učinkovitejše delo uredništva, med večjimi uspehi pa je zagotovo zagonprojekta nadgradnje orodja za slednje člankov, s katerim je STA uspela na razpisu Googlovegasklada DNI Fund. Uredništvo je sodelovalo tudi pri izvedbi medijskih partnerstev ter pri pripravi inorganizaciji projektov s tržnim potencialom.

Zagotavljanje kakovostnih informativnih vsebin za različne skupine odjemalcev

Uredništvo je pripravljalo širok in pluralen prerez dogajanja v domači in mednarodni politiki,gospodarstvu, družbi, kulturi, športu, izobraževanju, znanosti in na drugih področjih, ki sopomembna za obveščenost odjemalcev in uporabnikov servisov STA, in sicer v slovenskem inangleškem jeziku. Spremljalo je tudi delovanje italijanske in madžarske narodne skupnosti terdrugih narodnih in etničnih skupnosti v Sloveniji, pa tudi slovenske narodne manjšine v sosednjihdržavah in Slovencev v zamejstvu in po svetu.

Uredništvo je vsebine pripravljalo ob upoštevanju novinarske avtonomije ter agencijskihstandardov in profesionalnih vodil STA, kar so ažurnost, točnost, verodostojnost in nemnenjskost.Objavljene vsebine so v skladu s poslanstvom STA in agencijskimi standardi zagotavljaleneodvisen, kredibilen in pluralen prerez dogajanja v Sloveniji in tujini ter široko družbenoobveščenost.

27

Ključni vsebinski poudarki leta 2019 so bili na domačem prizorišču namenjeni delovanjumanjšinske vlade premierja Marjana Šarca, ki se je proti koncu leta zaradi razhoda z Levico znašlav vse večjih težavah. Kljub napovedim in pričakovanjem številnih deležnikov pa reformnih premikovv zdravstvu, sploh glede usode dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in skrajševanja čakalnihdob, ni bilo, enako velja za problematiko dolgotrajne oskrbe, ki je posebej pereča ob slabem stanjuna področju skrbi za starejše in neugodnih demografskih projekcijah. Povečano število nezakonitihprestopov meje je v delu politike in javnosti, predvsem lokalnih prebivalcev ob meji, okrepilo pozivek odločnejšemu ukrepanju pri omejevanju migracij. Vlada je izpeljala davčno optimizacijo, sprejelarazbremenitev regresa, več sredstev je namenila tudi socialnim transferjem in ter uskladilapokojnine. Na področju infrastrukturnih projektov se je začela gradnja drugega železniškega tiraDivača-Koper, končuje se tudi izbor izvajalca za gradnjo druge cevi karavanškega predora; leto jeprineslo stečaj že dolgo načete Adrie Airways, medtem ko se usoda Mercatorja še ni razpletla.Tudi leto 2019 ni minilo brez pogrevanja arbitraže: odmevali so ostri toni med komisijo DZ zanadzor obveščevalno-varnostnih služb in vlado, o tožbi Slovenije proti Hrvaški na Sodišču EU se jeizrekel pravobranilec.

Volitve v Evropski parlament so bile eden večjih dogodkov v letu, ob oblikovanju nove Evropskekomisije je bil imenovan tudi nov komisar iz Slovenije. Poleg Strateškega foruma Bled je Slovenijagostila tudi dogodek pobude Treh morij. V svetu so se vrstile številne geopolitične napetosti, zanajvečjo zaskrbljenost pa so poskrbeli trgovinski spori in grožnje z uvedbo carin na relaciji ZDA terKitajske in EU, ter seveda brexit, kjer je bil končno določen datum izstopa, a pogajanja se bodošele začela. Na področju kulture je bila priprava vsebin posvečena aktualnim dogodkom, zaslovenski šport je minilo znova zelo uspešno leto, čeprav nogometašem v kvalifikacijah ni uspelpreboj na evropsko prvenstvo 2020.

Klasične agencijske vsebine – hitre, verodostojne poročevalske informacije o najpomembnejšihdogodkih dneva – so vsekakor med ključnimi produkti agencije, ki jih uporabniki tudi najboljpotrebujejo. Tudi v letu 2019 smo krepili tovrstno poročanje, zlasti prek t. i. hitrih vrstic in njihovenadgradnje, pa seveda prenosov v živo in poročanja v živo, ki postajata vse bolj spremljan in iskanformat pri uporabnikih servisov STA. Uredništvo je pripravljalo tudi spletne fokuse in drugenaprednejše formate, ki omogočajo multimedijsko poročanje o najbolj aktualnih dogodkih terposredovanje prek spletnih družbenih omrežij, kjer število sledilcev STA še vedno krepko narašča.

Vključevanje in razvoj novih formatov za objavo na spletu in spletnih družbenih omrežjih za STApostaja nujnost, če želi svojim naročnikom glede na njihove spremenjene in specifične potrebe terpojav novih tehnologij zagotoviti konkurenčen produkt. V letu 2019 je bil na ta način pripravljenprojekt spremljanje volitev v Evropski parlament, ki je na volilni dan omogočal prikaz izidov vrealnem času po različnih statističnih parametrih, v kar so uredniško-novinarske in IT ekipe vložileveliko dela. Zagnali smo tudi novo spletno stran NE/JA, ki osvetljuje pomen in načine preverjanjadejstev, osvetljuje morebitne zavajajoče informacije ter prinaša tudi vsebine s področja medijskegaopismenjevanja.

Ob tem je skušala STA zagotoviti tudi tematsko širok spekter agencijske ponudbe, kamor sodijododatne, lastne vsebine, pa tudi številni tematski in drugi žanrsko zahtevnejši prispevki (ozadja,kronologije, seznami, tabele, pojmovniki). Prav ti so pomembni za kontekstualizacijo in širšoumestitev pomembnejših dogodkov, kar sicer terja poglobljeno pripravo in dobro poznavanjetematik, a je ključnega pomena za celovit informativni servis. Napore smo usmerili tudi vnadgradnjo in prenovo nekaterih produktov (npr. rednega elektronskega biltena, ki ima novovsebinsko zasnovo in posodobljen izgled) in vpeljavo tehnoloških inovacij v delo uredništva.

Vsa navedena prizadevanja in premiki k še boljši kakovosti servisa veljajo tako za produkte vslovenskem jeziku, pa tudi za angleški servis STA, ki dnevno pripravi okoli 50 novic onajpomembnejšem dogajanju v in za Slovenijo. Podatki namreč kažejo, da so za vsebine vangleškem jeziku, katerih priprava terja še več poglobljenih ozadij in konteksta, novi mediji izjemnopomembni.

28

Pregled produkcije v slovenskem in angleškem jeziku

Priprava vsebin STA je v zadnjih letih doživela temeljito preobrazbo, ki prinaša ne le nove načinedela, ampak terja tudi drugačen organizacijsko-izvedbeni pristop. Poleg še vedno najboljodjemanih tekstovnih vsebin, priprave radijskega servisa novic s tonskimi posnetki in fotografskeprodukcije se bistveno povečujejo aktivnosti agencije pri pripravi in posredovanju nekaterih novihoblik poročanja. Prednjačijo spletni prenosi v živo, poročanje v živo, spletni fokusi in vsebine zmultimedijskimi elementi, pa tudi video produkcija, ki sicer ni del rednega servisa, ampak jenamenjena dodatni podpori pomembnejših vsebinskih projektov in določenim tržnim aktivnostim.Tu je še rastoč obseg vsebin za družbena omrežja (predvsem Facebook, Twitter, Instagram), sajse število sledilcev glavnih računov STA povečuje.

STA produkcijsko gledano torej krepi ponudbo vsebin na različnih platformah, ki so pomembne zanjene odjemalce pri doseganju končnih uporabnikov. Vsako leto seveda zaznamuje drugačnadinamika in vsebinski poudarki, je pa potrebno ob tem dodati, da priprava vsebin za različneplatforme terja večji kadrovski vložek.

Pregled produkcije po posameznih pomembnejših vsebinskih kategorijah tako kaže, da je se ještevilo novic s področja EU v medletni primerjavi okrepilo za skoraj tretjino, kar je posledicaevropskih volitev in z njimi povezanih tematik v servisu STA. Za več kot četrtino se je povečaloštevilo novic s področja šolstva in zdravstva. Opaznejšo rast so zabeležile še kategorijegospodarstvo, kultura in družba. Nekaj manj kot leta 2018, ko smo imeli dvojne volitve, je bilo novicv kategoriji notranje politike, pa tudi v športu, saj leta 2019 ni bilo olimpijskih iger, ki v servisu STApredstavljajo pomemben vsebinski projekt. Ob upoštevanju večje dinamike dogajanja naevropskem prizorišču je število novic o dogajanju v mednarodni politiki rahlo nižje od primerljivegav letu 2018. Še vedno raste število novic na področju znanosti, kjer STA zavzeto skrbi za rednoprodukcijo aktualnih vsebin tako s področja domače kot mednarodne znanosti. Vsebinam vslovenskem tekstovnem servisu je sledil tudi angleški servis, kjer so se okrepile vsebine s področjagospodarstva, okolja, zdravstva in znanosti, manj je bilo politike in športa.

V radijskem servisu se je leta 2019 število radijskih tekstovnih novic v primerjavi z letom poprejpovečalo, in sicer za štiri odstotke. Nekaj manj je bilo tonskih posnetkov, rahlo nižji je bil odjemradijskih postaj.

Število objavljenih fotografij v fotoservisu STA je bilo na primerljivi ravni izpred leta, medtem ko seje znova povečal odjem fotografij, predvsem na področju aktualnih dogodkov ter tematskih oz.arhivskih fotografij. Bistveno se je povečalo tudi število tržnih naročil.

Na področju spleta in spletnih družbenih omrežij, za katere sta pristojni skupini za digitalnostrategijo in multimedijo, se je okrepilo število prenosov v živo, ki na posebni platformi STAvživovečinoma dosegajo visoko število ogledov – v letu 2019 skupno skoraj poldrugi milijon. Krepi seprodukcija spletnih podstrani za posebne projekte, spletnih fokusov oz. poročanja v živo zanajpomembnejše dogodke ter interaktivnih grafik, pa tudi izdelava videov za najpomembnejševsebinske in nekatere tržne projekte. Število obiskovalcev na javno dostopnih straneh STA(STAkrog, STAmisli, STAznanost) se vztrajno povečuje.

Podatki o gibanju sledilcev glavnih računov STA na spletnih družbenih omrežjih v letu 2019 vmedletni primerjavi kažejo 12-odstotno kumulativno rast. Prednjačita angleški in slovenski račun naFacebooku, število sledilcev pa se je povečalo tudi na vseh treh glavnih računih na Twitterju.Podatki kažejo, da so spletna družbena omrežja vse pomembnejši dostopni kanal do vsebin STA,obisk prek mobilnih naprav pa je prvič v zgodovini STA presegel polovico celotnega dostopa.

Število popravkov STA v servisu je v letu 2019 v medletni primerjavi nižje. V deležu skupnegaštevila vesti je znašalo 0,42 odstotka, kar je nekaj stotink odstotne točke manj kot leto pred tem.Pohvalno je, da se trend zniževanje števila popravkov nadaljuje, pri čemer so v kumulativi poleglastnih upoštevani tudi popravki, ki so posledica napak pri viru, pa jih STA tudi objavi v obliki29

popravka.

Najpomembnejše vodilo STA je, da po odkritju napačne informacije (z lastno zaznavo ali poopozorilu tretje strani) in pridobitvi pravilnega podatka čim hitreje posreduje točno navedbo; slednjevelja tudi v primeru, da se je napaka zgodila na strani vira, torej pri posredovanju določenenapačne informacije tretje strani. Večina popravkov je povezana z napakami pri objavi podatkov,imen, nazivov, športnih rezultatov oziroma gre za zatipke, zamenjave imen, lapsuse v besednihzvezah. Protokoli objav popravkov so določeni v agencijskem priročniku in so znani vsem članomuredništva, zato so zahteve za objavo popravka oz. prikaza nasprotnih dejstev po zakonu o medijihredke.

Oblikovanje v inovativno in razvojno močno medijsko hišo

Medijske storitve in produkti v zadnjih letih doživljajo hitro in temeljito preobrazbo, predvsem zaradinovih tehnologij. Te po eni strani vplivajo na produkcijo – njihova uporaba v uredništvih omogočapripravo boljših in celovitejših novinarskih vsebin –, na drugi pa na distribucijo - informacije dokončnega uporabnika prihajajo po najrazličnejših, predvsem digitalnih kanalih.

STA je tudi zaradi svojega specifičnega položaja zgodaj prepoznala nujnost oblikovanja razvojno-inovacijskega potenciala ter preoblikovanja storitev in produktov. Ob dejstvu, da dodatnih sredstevza razvoj ni bilo na voljo, smo s kadrovskimi prerazporeditvami oblikovali močno razvojno jedro, kiizvaja vse naloge oblikovanja in implementacije tehnoloških novosti za potrebe uredništva.Nenazadnje so bili tovrstni napori prepoznani tudi v Evropskem združenju tiskovnih agencij(EANA). V okviru jesenskega zasedanja je bila prav STA med tistimi evropskimi agencijami, ki sobile povabljene k predstavitvi svojih aktivnosti na razvojno-inovativnem področju.

Med razvojne aktivnosti sodijo tudi redna nadgradnja in nameščanje dodatnih funkcionalnostiuredniškega sistema STAnka, nadgradnja algoritmov za avtomatsko pisanje novic, pripravaprojekta digitalizacije planov in organizacije dela, orodje za sledenje člankom in rešitve zaopremljanje novic z metapodatki. Stekel je tudi razvoj rešitev za digitalizacijo posameznihadministrativnih nalog in nadgradnjo producentskega dela storitve za spletne video prenoseSTAvživo.

Še vidnejša pa je vloga razvojne ekipe STA v razvojno-tehnoloških projektih s tretjimi partnerji,predvsem v obliki mednarodnih konzorcijev. V letu 2019 je stekel projekt nadgradnje orodja zasledenje člankom na spletu d4editor, ki ga STA razvija v okviru Googlovega sklada DNI. Po štirihletih pa se je sklenil mednarodni raziskovalno-inovacijski projekt Renoir, ki je bil osredotočen naanalizo širjenja informacij v spletnem prostoru in je bil sofinanciran v okviru evropskegaraziskovalnega programa Obzorje 2020.

Skrb za zaposlene v uredništvu

Dejavnost STA temelji na kakovostnem in usposobljenem novinarsko-uredniškem kadru, ki morabiti glede na spremembe v panogi ustrezno opolnomočen. V uredništvu se zavedamo, da novipogoji dela zahtevajo dodatna znanja in veščine, pomembno pa je tudi zadovoljstvo zaposlenih terobčutek pripadnosti podjetju.

Tudi v letu 2019 smo tako pripravili več delavnic z internimi in zunanjimi izvajalci za pridobivanjedodatnih znanj in veščin, organizirali smo tudi več izobraževanj za osvežitev obstoječih znanj inposredovanje novih, ki so potrebna za delo z novimi produkti. Dejstvo je, da multimedijskoporočanje zahteva dodatni kadrovski angažma, zato smo skušali dodatno optimizirati delouredništva z meduredniškim sodelovanjem in iskanjem sinergij. Nadaljevali smo tudi s projektommeduredniškega kroženja, s katerim zasledujemo cilj, da je čim večji del sodelavcev usposobljenza različna dela in naloge.

Nadaljevali smo s spodbujanjem aktivnosti, ki prispevajo k prepoznavnosti in ugledu STA, tako zaktivno udeležbo sodelavcev STA kot predavateljev/voditeljev na dogodkih doma in v tujini. STA je30

tudi v letu 2019 gostila študente novinarstva in ponudila možnost opravljanja študentske prakse,saj delo z mladimi prepoznavamo kot izjemno pomembno.

Zadovoljstvo zaposlenih kot pomemben element delovanja STA uresničuje tudi z izvajanjemsistema nagrajevanja, ki je tudi v letu 2019 potekalo glede na finančne zmožnosti družbe. Ob temje potekala vrsta dodatnih aktivnosti za motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih, povezanih tudi sskrbjo za zdravje na delovnem mestu, redno pa se pripravlja tudi interni mesečni elektronskinovičnik za boljšo komunikacijo .

Pregled aktivnosti po organizacijskih enotah uredništva STA

Uredništvo za notranjo politiko

Leto 2019 je bilo prvo polno operativno leto manjšinske vlade pod vodstvom Marjana Šarca. Ta jevečji del leta še delovala s podporo zunajkoalicijske partnerice Levica, a jo je jeseni izgubila, kar jeob kadrovskih menjavah in odprtih zakonodajnih postopkih povečalo negotovost pri sprejemanjuvladnih predlogov zakonov in hkrati okrepilo moč državnega sveta. Ključnih napovedanih reform napodročju zdravstva, predvsem glede usode dopolnilnega zdrtavstvenega zavarovanja inskrajševanja čakalnih vrst, dolgotrajne oskrbe, varnosti oz. obrambe ter visokega šolstva inznanosti leto ni prineslo, pač pa so dodatni denar namenili posodobitvi Slovenske vojske, policijeter vzdrževanju železniške in cestne infrastrukture.

Nadaljevala so se usklajevanja glede sprememb sistema volitev v DZ, ki jo terja ustavna odločba,in novega poskusa regionalizacije. Na področju javnega sektorja so se nadaljevala usklajevanjaglede plačnega sistema - sprejet je bil dogovor o zvišanju plač in napredovanj, leto je postreglo tudiz več ukrepi glede zvišanja socialnih transferov posameznikom in gospodinjstvom ter uskladitvijopokojnin, a politiko razdelilo glede dodatka za delovno aktivnost.

Uredništvo je spremljalo živahno strankarsko dogajanje, v navezi z zunanjepolitičnim uredništvompa kot enega glavnih projektov leta evropske volitve. Poročalo je o aktivnostih predsednikarepublike, vlade, DZ ter DS. Vsekakor si bomo leto zapomnili tudi po napetih odnosih medparlamentarno komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ter Sovo in premierom zaradidomnevne zaposlitve premierjeve znanke oz. ministrstvom za obrambo zaradi afere s prisluhi vpostopku arbitraže.

Med glavnimi temami je bilo tudi dogajanje v šolstvu, kjer še vedno ni uresničena ustavna odločbao financiranju zasebnih šol, visokem šolstvu, sodstvu, kjer so med drugim odmevala nesoglasjamed ustavnimi sodniki, uredništvo je spremljalo tudi aktivnosti nevladnih organizacij in civilno-družbenih gibanj, začel je delovati nov varuh človekovih pravic. Med temami, ki so bile boljizpostavljene v letu 2019, je bilo zagotovo tudi področje varnosti oz. obrambe ter povečanegaštevila nezakonitih prehodov meje, ki so povzročili nelagodje med lokaln