Ljubljana, 9. julij 2013

PRIPRAVA PARTNERSKEGA SPORAZUMA za obdobje 2014-2020

Skupni strateški okvir• Evropska komisija je za naslednjo programsko obdobje 2014 – 2020 sprejela t.i.

Skupni strateški okvir, v katerem so opredeljena skupna določila za vseh pet skladov EU in sicer Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad (KS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR).

• glavni vir naložb na ravni EU za pomoč državam članicam pri ponovnem zagonu in povečevanju rasti ter oživljanju zaposlovanja ob hkratnem zagotavljanju trajnostnega razvoja v skladu s cilji strategije Evropa 2020, za pametno, trajnostno in vključujočo rast

• S sprejetjem skupnega strateškega okvirja želi EK zagotoviti večjo usklajenost in doseganja sinergij med ukrepi, ki jih bodo države članice izvajale v okviru posameznih skladov EU.

• Celoten prispevek Slovenije k doseganju ciljev Strategije Evropa 2020 bo opredeljen v t.i. Partnerskem sporazumu, ki ga bo Slovenija sklenila z Evropsko komisijo.

Kaj je Partnerski sporazum?• Dogovor med državo članico in Evropsko komisijo

• Določen bo celoten prispevek države k tematskim ciljem in zaveze za uresničitev ukrepov za izvajanje ciljev strategije Evropa 2020.

• Dokument sledi pripravljeni predlogi in smernicam Evropske komisije za pripravo partnerskega sporazuma

• V letu 2012 je Evropska komisija za vsako državo članico pripravila dokument o stališču Komisije za pripravo Partnerskega sporazuma in programov (t.i. Position Paper), ki je vseboval analizo glavnih izzivov ter prednostnih nalog financiranja v okviru skladov SSO v programskem obdobju 2014-2020, ki so jo pripravile službe Komisije.

• Dokumenti o stališču Komisije ter nadaljnji pogovori s Komisijo služijo kot vodilo pri pripravi Partnerskega sporazuma tako v smislu priprave vsebine, še posebej v povezavi z dajanjem prednosti razvojnim potrebam ter koncentraciji pomoči, kot tudi v smislu predstavitve podatkov.

Struktura Partnerskega sporazuma1. Analiza razvojnih razlik, potreb ter potencialov rasti ob upoštevanju tematskih ciljev in

teritorialnih izzivov ter upoštevajoč nacionalni program reform, kadar je ustrezno, in ciljev iz priporočil za vsako državo članico

2. Povzetek analize predhodnih vrednotenj programov 3. Izbrani tematski cilji ter za vsak izbran cilj povzetek glavnih rezultatov, pričakovanih za

vsak sklad SSO 4. Okvirni zneski dodeljene podpore Unije po tematskih ciljih 5. Uporaba horizontalnih načel in ciljev politike za izvajanje skladov SSO 6. Ureditve za zagotavljanje učinkovitega izvajanja skladov SSO7. Podatki, potrebni za predhodno preverjanje skladnosti s pravili o dodatnosti 8. Povzetek ocene izpolnjevanja veljavnih predhodnih pogojenosti 9. Ocena potrebe po krepitvi upravne zmogljivosti organov, vključenih v upravljanje in

nadzor programov 10. Povzetek ukrepov, načrtovanih v programih, vključno z okvirnim časovnim razporedom

za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev 11. Opis celotnega pristopa k teritorialnemu razvoju, ki ga podpirajo skladi SSO (CLLD,

CTN,urbana območja, makroregije, ETS…)12. Ureditve za zagotovitev uspešnega izvajanja partnerskega sporazuma in programov

Pri oblikovanju končnih vsebin dokumenta bodo po posameznih skladih ključne naslednje usmeritve oziroma težišča:

•Operativni program za črpanje sredstev Strukturnih skladov:– raziskave in razvoj ter inovacije, – mala in srednja podjetja,– zaposlovanje in usposabljanje (mladi in starejši),

•pri čemer bo morala Slovenija sredstva osredotočiti na izpolnjevanje tematskih ciljev, v skladu z zahtevami, ki bodo sprejete v uredbah, ki so še predmet pogajanj. Ključnega pomena pa bo tudi uporaba načela učinkovitosti, ki bo veljala za vse oblike kapitala: gospodarskega, družbenega in naravnega.

•Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020:– znanje in inovacije, – prestrukturiranje v smeri povečanja produktivnosti in trajnostne rabe naravnih virov ter blažitve in

prilagoditve na podnebne spremembe,– spodbujanje razvoja kratkih oskrbnih verig in gozdno-lesnih verig ter dvig kakovosti,– razvoj endogenih potencialov podeželja in delovnih mest.

•Operativni program za razvoj ribištva: – Ker pogajanja v okviru predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in

ribištvo še potekajo, se bodo podrobnejše vsebine analize kot podlage za izbrane prednosti Unije še dopolnjevale.

Prikaz vsebine PS po tematskih ciljih

Tematski cilj Področja

(1) krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij Nadgradnja CO, KC – v smeri pametne specializacije Posodabljanje raziskovalne infrastrukture Raziskovalni projekti – JZP – poudarek na tržno usmerjenih produktih Razvojno raziskovalni projekti podjetij (tudi razvoj visoko tehnoloških izdelkov) Netehnološke inovacije Eko inovacije Inovativni projekti s področja pametne specializacije Raziskovalci Inovativna sposobnost ribiškega sektorja Raziskave na področju kulturne dediščine, IKT

(2) povečanje dostopnosti do informacijskih in

komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in

kakovosti

Široko pasovne povezave E – vsebine

Večina vsebine IKT je porazdeljena pod drugimi cilji.

(3) povečanje konkurenčnosti malih in srednjih

podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter

sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR);

Povratne in nepovratne spodbude za rast in razvoj podjetij (v nadaljevanju je potrebno to bolj strukturirat – v platformo vseh

instrumentov – združena vsa podpora, tako sme, industriji, kulturi, energetski intenzivnosti..) Internacionalizacija in TNI Turizem in zavarovana območja in Natura 2000 Kmetijstvo in zelene tehnologije, Prestrukturiranje obstoječe industrije - v povezavi z naravnimi viri Socialno podjetništvo Revitalizacija degardiranih območij Vzpostavljanje pravne države Ribištvo in turizem, diverzifikacija, trženje ribiške dejavnost Kmetijstvo in konkurenčnost ((ekološko kmetijstvo, živilsko predelovalna industrija,..) Les - vergia Logistična dejavnost IKT okolje za podjetništvo

(4) podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih;

Učinkovita raba energije v podjetjih Energetska učinkovitost javnih stavb Ukrepi za učinkovito rabo energije v gospodinjstvih Pametna omrežja Trajnostna mobilnost (trenutno je v 7 tematskem cilju) Obnovljivi viri energije iz kmetijstva (bioplin, bioetanol, zunaj gozdni nasadi) Spodbujanje učinkovite rabe virov ter prehod v nizkoogljično gospodarstvu v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju

(raba obnovljivih virov in kogeneracije v kmetijski in živilski predelavi)

(7) spodbujanje trajnostnega prometa in odprava

ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah;

Nova in nadgradnja železniškega omrežja Trajnostna mobilnost (enotna elektronska vozovnica, javni potniški promet, parkirišča P+R, kolesarske poti) Koprsko pristanišče – kot strateška platforma (pristaniška infrastruktura) Cestna infrastruktura – navezave na TEN, razvojne osi

(8) spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne

sile;

Spodbude za zaposlovanje, predvsem v povezavi z drugimi spodbudami Programi za poslovanja mladih in starejših Samozaposlovanje Razvojni in zaposlitveni projekti, ki se izvajajo na regionalni ravni Spodbujanje prilagodljivosti zaposlenih in podjetij (skupni projekti s socialnimi partnerji, povezave z drugimi sektorji – zelena

delovna mesta,..) Usposabljanje, kvalifikacije in prekvalifikacije za nižje usposobljene brezposelne osebe Usposabljanje zaposlenih Usposabljanje in izobraževanje v institucijah trga dela, EURES, sistem ugotavljanja potreb na trgu dela Delovna mesta na področju razvoja podeželja in ribištva (turizem, kulturna dediščina in ribištvo, itd)

(10) vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vse-življenjsko učenje;

Ukrepi za večjo dostopnost v vseživljenjsko učenje (več vključenih starejših, sodelovanje socialnih partnerjev, itd) Ukrepi za dvig kompetenc (tudi za podjetništvo) Ukrepi za dvig poklicnih/specifičnih kompetenc za večjo zaposljivost (usklajenost s trgom dela) Krepitev profesionalnega kapitala strokovnih delavcev/izobraževalcev Priprava in izvedba različnih oblik usposabljanja in izobraževanje (še posebej poklicnega in strokovnega, za nova področja –

obnovljivi viri, podnebne spremembe itd.) Praktično usposabljanje Priznavanje neformalnega izobraževanja Ukrepi za večjo izobrazbeno raven Vseživljenjska karierna orientacija Pripravništvo, mentorstvo, vajeništvo, prenos znanja med generacijami Štipendijske sheme

»v analizi so ta področja (italic) pod vseživljenjskem učenju – sam bi jih uvrstil na trg dela«. Kakovost visokega šolstva Mobilnost Informacijska infrastruktura v izobraževanju Mladinska politika Ribištvo: nova znanja s področja ribiškega sektorja

(5) spodbujanje prilagajanja podnebnim

spremembam ter preprečevanja in obvladovanja

tveganj;

Protipravni ukrepi (gradbeni, vzpostavitev novih vodomernih postaj, razvoj hidroloških modelov za napovedovanje, evidenca

področij poplavnih ogroženosti, informiranje obveščanje) Protipotresne prenove (v kombinaciji z energetsko učinkovitostjo) Potrebna celovita strategija prilagajanja na podnebne spremembe (razen poplav, so pomembni pojavi podnebnih sprememb:

suša, požari, neurja in plazovi) Ukrepi s področja programa razvoja podeželja (kmetijsko okoljska in kmetijsko podnebna plačila kmetom)

(6) varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe

virov;

Izgradnja za ločeno zbiranje in ravnanje z odpadki Izgradnja in rekonstrukcija zbiranja in ravnanje s komunalnimi odpadki Opremljenost s sistemi zbiranja in čiščenja komunalnih odpadnih voda Male čistilne naprave Vodotoki (oskrba, izgradnja in obnova, zelena infrastruktura, prehodnost za vodne organizme) Natura 2000 – zagotavljanje ugodnega stanja vrst in habitatov Projekti okoljske in funkcionalne urbane prenove Ukrepi programa razvoja podeželja: namakalni sistemi, biotska raznovrstnost, učinkovita raba virov, kulturna krajina, itd Ribištvo: prenova flote, prenos znanj

(9) spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti

revščini;

Socialna aktivacija Socialno vključevanje različnih ciljnih skupin (različni programi novih socialnih inovacij, za vključevanje različnih ciljnih skupin –

Romi, povratniki, s področja kulture.. itd.) Razvoj novih storitev na področju socialnih storitev Dolgotrajna oskrba - deinstitucionalizacija: nov pristop pri skrbi in pomoči starejšim Projekti za krepitev zdravja, aktivnega življenja, med generacijski centri, sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem ter NVO Ukrepi za izboljšanje socialnega položaja kmečke populacije in ribičev ter ribogojcev

(11) izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in

učinkovita javna uprava.

Programi za večjo učinkovitost pravosodja (mobilno sodišče, kadri, elektronske storitve v pravosodju) Povezovanje posameznih informacijskih sistemov, digitalizacija Ukrepi za povečanje kakovosti javne uprave (razvoj upravljanja s človeškimi viri, usposabljanje za učinkovito izvajanje posameznih

politik). Krepitev institucij (inšpektorat za delo, povezovanje inšpekcijskih služb, povezovanje davčne in carinske službe, sistem za podporo

učinkovitega delovanja javnih financ in nadzora) Poenostavitev poslovnega in zakonodajnega okolja Krepitev institucij (NVO, socialni partnerji – ti so vključeni v cilj 3)

ČASOVNICA• MAJ: 29. in 30.5. seznanitev EK s pripravo in prvimi elementi osnutka

partnerskega sporazuma• JUNIJ: Doseči koncentraciji glede investicijskih prioritet; sprememba

prvega osnutka in dopolnitev poglavij v skladu z usmeritvami EK+ info na Vlado (4.7.2013)

• JULIJ: 5.7.2013 smo poslali na EK neformalno v usklajevanje osnutek PS, objava gradiva na spletni strani MGRT

• JULIJ, AVGUST: objava spletnega vprašalnika na katerega bo lahko zainteresirana javnost podala mnenje na vsebino osnutka, po odzivu EK dopolnjevanje in usklajevanje osnutka

• SEPTEMBER: Izvedba javne razprave z deležniki, dopolnitev teksta• OKTOBER: Predvidoma formalna oddaja osnutka PS (odvisno tudi kdaj

bodo sprejete uredbe), usklajevanje teksta z EK• NOVEMBER: Usklajevanje in dopolnjevanje teksta• DECEMBER: Končno usklajevanje in oblikovanje teksta, obravnava in

potrditev dokumenta na Vladi RS, sprejem PS s strani EK

Celostne teritorialne naložbe

Regijski projekti. »Regijski projekt« je razvojni projekt, ki temelji na regionalnem razvojnem programu, uresničuje razvojne prioritete regije in izkorišča njene razvojne potenciale. Od lokalnega projekta se regijski razlikuje po celovitem reševanju določene problematike v okviru razvojne regije oziroma širšem razvojnem vplivu na razvojno regijo in izven nje.

Razvojne naloge države, ki se na regionalni ravni opravljajo v javnem interesu na podlagi 19. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in se bodo izvajale v okviru regijske razvojne mreže:– regijske finančne sheme, – regijske sheme kadrovskih štipendij, – dejavnosti lokalnih akcijskih skupin v okviru programov razvoja

podeželja,– izvajanje promocije regije in investicij v regiji ter drugih podobnih

regijskih dejavnosti, shem in projektov. Manjše število sektorskih projektov iz državne pristojnost, ki so v regiji

prepoznani kot ključne razvojne ovire ali priložnosti.Večji strateški projekti v okviru operativnih programov evropskega

teritorialnega sodelovanja, ko bodo dogovorjeni s čezmejnimi partnerji in umeščeni v sistem izvajanja OP.

Dogovor za razvoj regije Celostne teritorialne naložbe

Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 16/2013)

Pri izboru regijskih projektov mora razvojni svet regije upoštevati:1. Splošne pogoje za uvrščanje regijskih projektov v dogovor:

• skladnost projekta z regionalnim razvojnim programom, • skladnost projekta s programskimi dokumenti s področja regionalnega razvoja,

ki so podlaga za sofinanciranje regijskih projektov, • skladnost projekta s politikami Vlade Republike Slovenije,• merljivost učinkov in rezultatov projekta, • zaprtost finančne konstrukcije projekta, • izvedljivost v načrtovanem časovnem obdobju

2. Splošna merila za uvrščanje regijskih projektov v dogovor:a)merila glede na vsebino ali namen:

• učinek na gospodarsko rast in delovna mesta, • učinek na razvoj človeškega potenciala, • pozitiven vpliv na okolje,• prispevek k ciljem prostorskega razvoja regije,

b)merila glede na sinergijski učinek: • med nameni iz prejšnje točke,• z drugimi projekti,• regionalne celovitosti, razvojne specializacije in med regionalnega sodelovanja,

c)merila glede na finančno učinkovitost: • učinek projekta glede na vložena finančna sredstva.

Splošna merila se kvantificirajo in razdelajo v regijsko specifična merila z upoštevanjem razvojne specializacije in prioritet regije.

Z novo finančno perspektivo EU spodbuja celostne pristope k teritorialnemu razvoju. Dva nova mehanizma neposredno podpirata povezovanje regionalnih in lokalnih skupnosti:- lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (Community-led local development) in- celostne teritorialne naložbe za ESRR, ESS in Kohezijski sklad (Integrated Territorial Investments for the ERDF, ESF and Cohesion Fund - ITI). Ključni elementi mehanizma celostnih teritorialnih naložb po uredbi EU:- opredeljeno območje in celostna teritorialna razvojna strategija, - sveženj ukrepov, ki jih je treba izvesti na območju in - ureditev upravljanja celostnih teritorialnih naložb (možnost prenosa posameznih nalog upravljanja). CTN v okviru Operativnega programa 2014-2020:- „območje izvajanja“ je funkcionalna regija (teritorialna razvojna strategija so regionalni razvojni programi vključenih razvojnih regij),- „sveženj ukrepov“ so regijski projekti iz dogovora za razvoj regij (CTN operacije in CTN programi, ki jih izvaja upravičenec),- naloge upravljanja se prenesejo na posredniško telo (sektor DRRETS v MGRT). Uporaba „grantov“ v primerih regijskih shem in CTN programov (prenos nalog na institucije v okviru regijske razvojne mreže, če so za to vzpostavljeni pogoji).

Skupni strateški okvir EU in celostne teritorialne naložbe

Območje izvajanja – CTN funkcionalne regijeNekatere teritorialne enote NUTS 3 so majhne in imajo posledično majhno kritično maso razvojnih potencialov. Analize prostorskega razvoja Slovenije opredeljujejo potencial za 7 funkcionalnih območij (FAGG s soizvajalci; Pogačnik s sodelavci 2010).

Avtorji so se opredelili za model sedmih funkcionalnih območij in navajajo, da so njegove prednosti v doseganju še znosnega, čezmejno konkurenčnega in racionalnega spodnjega praga urbanih središč, ki lahko vzdržujejo vse potrebne regionalne funkcije in uspešno povezujejo oziroma servisirajo ruralna zaledja. Model sedmih funkcionalnih območij še dovolj dobro odraža dejanske fizično-geografske, regionalne funkcionalne odnose in historične delitve Slovenije in se izogiba neracionalnemu drobljenju funkcij. Ocenjujejo, da model sedmih funkcionalnih regij nudi zadovoljivi kompromis z odpornostjo regij in njihovo jasno specializacijo, ki omogoča prihranke obsega, razvoj grozda dobaviteljev in druge pozitivne eksterne učinke. Menijo tudi, da ga moramo videti kot strokovno argumentiran model združevanja uradnih 12 regij NUTS 3.

Zasnova policentričnega urbanega sistema s potencialom oblikovanja funkcionalnih območij

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor.

Funkcionalna območja:obalno-kraško in notranjsko-kraško,goriško,gorenjsko,osrednjeslovensko in zasavsko,savinjsko in koroško,dolenjsko in posavsko,podravsko in pomursko.

Vsebinska področja (CTN STEBRI)

Regijski projekti (CTN operacije in CTN programi, ki jih izvajajo upravičenci)

Podjetništvo (cilj so delovna mesta s pospešenim prehodom na nizkoogljične in z zelenim znanjem podprte gospodarske dejavnosti in storitve.

Znotraj stebra podjetništvo se bo financiralo celostne regijske projekte s sinergijami, ki spodbujajo zaposlovanje in razvoj, regijske sheme socialnega podjetništva, regijske štipendijske, garancijske in druge finančne sheme, podjetništvo za mlade, sklade malih projektov, ki jih lahko izvajajo nevladne organizacije, nove inovativne podjetniške pristope in investicije v degradiranih območjih.

Trajnostni razvoj zavarovanih območij (cilj so delovna mesta s pospešenim prehodom na nizkoogljične in z zelenim znanjem podprte gospodarske dejavnosti in storitve.

Znotraj stebra trajnostni razvoj zavarovanih območij se bo financiralo celostne regijske projekte s področja narave, kulture in turizma s sinergijami, ki spodbujajo zaposlovanje in predstavljajo razvojno aktiviranje zavarovanih območij (narodni park, regijski parki, krajinski parki, naravni rezervati in naravni spomeniki).

Urbani razvoj (cilji so dostopnost in intermodalnost, socialna vključenost , okoljska vzdržnost in urbana prenova, ki neposredno prispeva k delovnim mestom.

Znotraj stebra urbani razvoj se bo financiralo integrirane regijske projekte urbanega razvoja, ki neposredno prispeva k delovnim mestom, trajnostno mobilnost in dostopnost, izboljšanja kvalitete okolja in varnosti življenja v mestih (blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe socialnega vključevanja (ranljive skupine prebivalstva) in razvoj kreativnih industrij.

CTN stebri

S tem bo v okviru novih pravil EU tudi v naslednjem programskem obdobju zagotovljena podpora izvajanju regionalnih razvojnih programov.

Delegiranje nalog upravljanja razvojnim regijam

Posredniško telo je DRRETS v MGRT.

Organ usklajevanja razvojnih pobud v regiji je razvojni svet regije. Prek mehanizma dogovorov za razvoj regij bo na razvojni svet regije prenešena naloga izbora regijskih projektov. Razvojni svet regije pripravi in sprejme regionalni razvojni program, sprejme kriterije za izbor projektov, upoštevaje splošne pogoje in merila, ki jih določi posredniško telo, izvede javni poziv za predložitev regijskih projektov, opravi izbor in rangiranje projektov ter se usklajuje s posredniškim telesom in sklene dogovor za razvoj regije.

Posredniško telo bo ostalo odgovorno za podpis pogodb z upravičenci ter izvajanje operacij razen pri regijskih shemah in CTN programih, za katere bo z dogovorom za razvoj regije določeno, da se izvajajo kot “granti”. Pri teh bo skladno z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja izvajanje prenešeno na regionalne razvojne agencije ali na institucije v okviru regijske razvojne mreže.

http://www.mgrt.gov.si/

Informacije o pripravi regionalnih razvojnih programov in drugih dokumentov razvojnega načrtovanja:http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/evropska_kohezijska_politika/priprava_regionalnih_razvojnih_programov_2014_2020/

Na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor so objavljene vsebine s področja regionalnega prostorskega načrtovanja: http://www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/prostor/prostorski_razvoj_na_nacionalni_ravni/

CELOSTNE TERITORIALNE NALOŽBE2014-2020