LOBISTINO POROILO O FINANNEM POSLOVANJU OBINE KOMEN KOMUNALNI PRISPEVEK 2008-2012

1

Predstavitev Obine Komen Predstavitev lokalne samouprave Predstavitev komunalnega prispevka (od strani 12 dalje )

Avtor poroila : Lobist2 Boris Mati Komen 52 6223 Komen

1 2

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ob%C4%8Dina_Komen_grb.gif https://www.kpk-rs.si/sl/lobiranje-22/register-lobistov

Uvodni del : OBINA KOMEN

Obina Komen je kraka obina, ki se razteza na 103 km2 povrine od slovensko-italijanske meje, kjer meji z obino Devin-Nabreina, do Branike doline na severnem robu Krasa, kjer se obmoje nadaljuje v Vipavsko dolino in meji z obinami Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Ajdovina in Vipava na slovenski strani in Doberdob na italijanski. Na juni strani meji na obino Seana ter na italijansko obino Zgonik. V 20 vakih skupnostih, ki jih sestavlja 35 naselij ivi 3556 prebivalcev (iz l. 2010)3 naselja v obini: Brestovica pri Komnu, Brje pri Komnu, Coljava, Divi, Dolanci, ehovini, ipnje, Gabrovica pri Komnu, Gorjansko, Hruevica, Ivanji Grad, Klanec pri Komnu, Kobdilj, Kobjeglava, Koboli, Kodreti, Komen, Lisjaki, Lukovec, Mali Dol, Nadroica, Preserje pri Komnu, Rubije, Sveto, ibelji, kofi, krbina, tanjel, Tomaevica, Trebiani, Tupele, Vale, Vekoti, Volji Grad, Zagrajec4

3 4

http://www.itis.si/OBCINA-KOMEN?4609492 http://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Komen

Podrobneja analiza statistinih podatkov Obine Komen5

Statistini podatki za leto 2009 kaejo o tej obini tako sliko: Sredi leta 2009 je imela obina priblino 3.500 prebivalcev (priblino 1.700 mokih in 1.800 ensk). Po tevilu prebivalcev se je med slovenskimi obinami uvrstila na 141. mesto. Na kvadratnem kilometru povrine obine je ivelo povpreno 34 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manja kot v celotni dravi (101 prebivalec na km2).tevilo ivorojenih je bilo nije od tevila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v obini je bil torej v tem letu negativen, znaal je -1,7 (v Sloveniji 1,5). tevilo tistih, ki so se iz te obine odselili, je bilo nije od tevila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v obini je bil torej pozitiven, znaal je 8,0. Setevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v obini je bil pozitiven, znaal je 6,3 (v Sloveniji 7,2).Povprena starost obanov je bila 43,2 leta in tako vija od povprene starosti prebivalcev Slovenije (41,4 leta). Med prebivalci te obine je bilo tevilo najstarejih tako kot v veini slovenskih obin veje od tevila najmlajih: na 100 oseb, starih 014 let, je prebivalo 143 oseb starih 65 let ali ve. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to obino vija od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 118). Pove pa tudi, da se povprena starost prebivalcev te obine5

http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2011&id=66

dviga v povpreju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kaejo, da je bila vrednost indeksa staranja za enske v vseh slovenskih obinah vija od indeksa staranja za moke. V obini je bilo tako kot v veini slovenskih obin med enskami ve takih, ki so bile stare 65 let ali ve, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri mokih je bila slika enaka. V obini sta delovala 2 vrtca, obiskovalo pa ju je 110 otrok. Od vseh otrok v obini, ki so bili stari 15 let, jih je bilo 68 % vkljuenih v vrtec, kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (72 %). V tamkajnjih osnovnih olah se je v olskem letu 2009/2010 izobraevalo priblino 240 uencev. Razline srednje ole je obiskovalo okoli 140 dijakov. Med 1.000 prebivalci v obini je bilo povpreno 50 tudentov in 11 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povpreno 56 tudentov in 9 diplomantov. Med osebami v starosti 15 let64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo priblino 61 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je enako slovenskemu povpreju. Med aktivnim prebivalstvom obine je bilo v povpreju 7,0 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povpreja v dravi (9,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu kot v veini slovenskih obin ve ensk kot mokih. Povprena mesena plaa na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej obini v bruto znesku za priblino 11 % nija od letnega povpreja mesenih pla v Sloveniji, v neto znesku pa za priblino 8 %. Vsak 43. prebivalec obine je bil prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoi. Za celotno Slovenijo pa je veljalo, da je bil vsak 23. prebivalec prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoi. Vrednost bruto investicij v nova osnovna sredstva v obini (469 EUR na prebivalca) je bila nija od slovenskega povpreja (2.564 EUR na prebivalca). V obravnavanem letu je bilo v obini 469 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Priblino 72 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali ve). Povprena velikost stanovanja je bila 88 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v obini je imel osebni avtomobil (64 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povpreju star 8 let. V obravnavanem letu je bilo v obini zbranih 280 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 124 kg manj kot v celotni Sloveniji.

Podatki za leto 2009 Povrina km tevilo prebivalcev tevilo mokih tevilo ensk Naravni prirast Skupni prirast tevilo vrtcev tevilo otrok v vrtcih tevilo uencev v osnovnih olah tevilo dijakov (po prebivaliu) tevilo tudentov (po prebivaliu) tevilo delovno aktivnih prebivalcev (po prebivaliu) tevilo zaposlenih oseb tevilo samozaposlenih oseb tevilo registriranih brezposelnih oseb Povprena mesena bruto plaa na zaposleno osebo (EUR) Povprena mesena neto plaa na zaposleno osebo (EUR) tevilo podjetij Prihodek podjetij (1.000 EUR) tevilo stanovanj, stanovanjski sklad tevilo osebnih avtomobilov Koliina zbranih komunalnih odpadkov (tone)2

Obina 103 3.510 1.720 1.790 -6 22 2 110 237 141 189 1.450 562 177 110 1.276,71 857,25 223 46.311 1.649 2.236 983

Slovenija 20.273 2.042.335 1.011.767 1.030.568 3.106 14.614 863 71.124 160.252 85.030 114.873 858.171 767.373 90.798 86.354 1.438,96 930 160.931 83.060.213 838.252 1.058.858 825.747

KOMUNALNI PRISPEVEK

Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za obmoje Obine Komen Uradni list Republike Slovenije, t. 121/2008 Datum sprejema: 17.12.2008 Datum objave: 23.12.2008 Datum zaetka veljavnosti: 7.1.2009

Spotovani obani, V uvodnem delu smo spoznali obseg Obine Komen ter statistine podatke, ki so nam na voljo v okviru informacij javnega znaaja. V nadaljevanju se bomo seznanili s pojmom komunalni prispevek. tevilke, obrauni in nadaljne matematine/statistine analize podatkov, se vedno bazirajo na pridobljene podatke iz uvodnega dela. Moj namen je, da vam v okviru kmeke pameti, poskuam im bolj enostavno predstaviti zakonodajne odlobe oz. odloke, s im manjo uporabo pravnih oz. drugih strokovnih izrazov. S tem namenom, ker je poroilo namenjeno krakim bralcem, bo tudi slog pisanja v jeziku, ki je vsem razumljiv dialekt nae domae govorice.

Alora bomo pisali po domae, k se nam ni treba djlat enih finih gospodu szi mesta, k usi vjmo, d slovenski jezik mora negovat in ga ahtat, tku ku so ga negovali in uvali nai predniki. In n dialekt ni nobena izjema, sga ne smemo sramovat in ga mormo znat ohranjat u ustni in pisni obliki! Ga j potrebno glih tku obvarvat, in ga uvat, d bojo nai nasledniki znali, d govorica ne izraa stopnje razvitosti intelekta, prej ku tu, jh kn dobi pu gwbci, se afna in nzna povjdat naim ljudem tku, d se usi zastupemo. Lobistino poroilo ni namenjeno enim kurcm sz ljubljane,

oz. d nebi kn slabo zastupu, n krasi so usi kurci uredi, m tu poroilo je namenjeno nai manjini, z nae ljudi, wd naih. (z nae korce, k jih je treba oblagt sz kamnjm d jh burja n odpihne) e kwga kej mwte, nej si plaa lektoriranje sam pu veljavnem ceniki lektoriranja ( circa 1500 besed n stran, in e tu ti povem, t wskube prow na hitro, sti nie pospravljat napak zad za sabu) Kukr bomo vidli, ejo dbmo mi pospravljali napake wd drugih, m kukr s poznamo, nbjo. Tuj borja je tuj borja, in kopi si greznicu kamr ti pae. Jzt j n rabm, pokliem turka kdr em, raji vidm d mi pomagajo moji sosjdi, ku d gljdm neke bosanerote szi podjetja tm sz seane. Prijetno branje vam elim!

torja se zane s famoznim odlokom t. 121/2008. Zdej se vam zdi ta tevilka kr nekej, in verjetno si e zdej mislite, d si ju ne boste zapomnli. O ja, pej si ju bste. Usak mulo si zapune lof od tastarga, k je mislu, d wae nbo vidu kku j zmanjkala miela, pero motor u garai sje skriu za dva entima drgam, kukr je ponavadi biu pen. Odlok 121, j ena taka rj, ku d ti prije tuj mulo wd 14 let u toju hiu szi cigaretm, n dan nedelje, k ti zabruse, da nbo kwsu trave, k ima za se dobit sz sosjdm, k bojo igrali igrce. In ta mulo jej toju hranu, uporablja toju elektriku, gljda toju televizju in tika raunalnik k smu ga dau z birmu. Kdr boste use prebrali, boste ta odlok t. 121, vidli kukr tga mulota..m d je namesto s ikm, pru sz ojntm! e ga tisti moment ne prcba, ti sam socialni center da pooblastilo z cbadu, ma pero z toju ret. k za mulota j ej prepozno

2. len (predmet komunalnega prispevka) Predmet obrauna komunalnega prispevka so predvideni in obstojei objekti na obmoju Obine Komen, ki se bodo prvi opremljali z vodovodnim omrejem, fekalnim kanalizacijskim omreje, omrejem cest, javno razsvetljavo oziroma se bo zanje izvajala obvezna gospodarska javna sluba zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov.

2. len definira komunalni prispevek. Ob nadaljnem branju zasledimo, da se pod komunalnim prispevkom skriva ve predpostavk, ki niso v sozvoju s prvo asociacijo komunala. Kaj najprej pomislimo ob besedni zvezi komunalni prispevek? Najbr Plailo za fekalije. Vendar s pozornim branjem ugotovimo, da je komunalni prispevek veliko ve, kot samo

greznica. Po domae, j e enih 5 tok zraven. Ena od tih je Vodovod. Druga je drek. Tretja je avalt, tuji tisti pruti krbini, pole immo tle arnce k kn dan svetejo, kn dan je pej prow tma, in poli immo na konci e odvoz in deponiranje komunalnih odpadkov. Tmi bi lahko rekli tuji z drugo besedo, kvace. Alora so se nm smejali sz 35 razlinih naselji, d so nafukali samo kwmnci sz komunalnm prispevkm. Zdej pej vidmo, d komunalni prispevk obsega cjlu obinu, in dbmo usi plaavali drek,cestu,lui,kvace, in wadu sz Brestovice, k bju lahko prodajali, nmesto d nm ju zaraunavajo. Pej nej si Kwper ie soju wadu wkuli ku vej in zna. Mogoe boste rekli, da je to la. Zakaj bi nekdo v Divih ali pa v Jablancu plaeval komunalni prispevek, saj nima nobene kanalizacije. O jebenti, se prow bojim dneva, k bjo drugi pogruntali, d so u e veji kaloniji, kukr kwmnci J nutile govort kej ti ima na borjai al nima. Dejstvo je sledee : Glede na opremeljenost nepreminine z monostjo prikljuitve na komunalno infrastrukturo, doloena nepreminina je dolna poravnati del celotne infrastructure v obliki komunalnega prispevka. Merilo za plailo komunalnega prispevka je monost priklopa oz. dostop do opremeljene infratrukture. Dej, udarmo po domae. Obina ns je fuknla u drek z 30+ mio euru. Zdej nevejo kaku bi se tu plaalo. Sej e tkrat niso vedli, so pej upali, d nbojo drugi znli spravat. Ma pizda orova, e mi pride mene en mu sz listkam u roki in ree, d ta listek je raun wdi 10.000 za komunalni prispevek, mu bom jzt rjku, d se u moji punji skriva en tak listek, k smu ree ti nb jmu ve zbow. Ve kolko cajta sm mogu delt n rno, d sm si lhko kupu auto a ti bi zdej sz listkm mi pobrau use jebanje pu Italji?... Dej pokami ta tuj pofukn listek. Kej tle pie? Kej bm jzt plaavu greznicu, k tisto ima kwmn, ne pej jeztMa gospod In potem vam ta fant, k ne ve, kaj pomene bruta figura, zane v uradnem jeziku Republike Slovenije obrazodevati nastalo situacijo. Gospod, po izraunu komunalnega prispevka, vi ne boste plaevali dodatno prikljuitve na infrastrukturo fekalne deponije. Ste pa oddaljeni manj kot 100m od najblije cestne razsvetljave, kar pomeni, da boste plaevali po enabi, 1,3xpenajst ve kot tisti, ki nimajo v okolici svoje nepreminine, monost rabe javne razsvetljave. Odvoz smeti oz. kvace kot vi temu reete, vkljuno s cesto, pod doloenimi pogoji, pa plaajo vsi Obani enako, saj se smatra za javno dobro.

Tu javno dobro, smi zdi, nism pa siguren, j dobro z enga strica sz obine, k se klie Javno in pie Dobro. In mu usi pravemo d je treba plaat z tga fanta Javno Dobro. In zgleda, d ta fant je zelo priljubljen med nami, k mu ejo usi pomagat. Ksm zbiru soude za gume pr auti, sm zajebu ksm rjku d je zame Bi mogu ret, d mi morjo plaat gume, zrd Javno Dobrega, k ene mi bo zljtjla katla sz krbine pruti kwmni u njivu wd Javno Dobro, primlo zid wd Javno Dobrega in konalo na strehi pr kandelabri wd Javno dobrega..Jzt pej niem kodovat Javno Dobremu. In ku da bi znali, mi grejo nasrat enih 6 kandelabrov v ravni liniji drita mimo moje bajte. ( in leei policaj, sz tu fintu, da so pobrali zgornji del asvalta, tku da bo sz uporabo malo logike in fizike, zarad minus stopinj, vode, leda, s asvalt razcvetu, d bojo meli spet monost si puhnt soudke u soje vartke, k bo treba dajat z popravilo javno dobrega) Ki smo otali, aja lui. e mene praa, tista rj svjte samo za dipetu, d me lahko mati vidi ej wd del, kku se konan premikam pruti bajti, d bo ja mjla zjutro kej za praat, ki sm biu, ksm zgledu cca 125m od bajte zelo, zelo nestabilno. K wana e zmerm misle, kukr usaka mati, d njn sin pej nevej kej pomene vino in nevej kej pomene bt pijan, k tazga sina pej wana nima.. in wkuli pej same trte.. ne mi bt ku naa mati, k si zatiska wi. Tisti listek wd rauna kom. prispevka ti ga wdpre, d b hodu szi vizinkami wkuli dobrih par otav cajta. Wani so rekli tku. Mi imamo ta raun za plaat ( obina je tu rekla, kdu pej e) In ga bomo postavli kukr ploice pu celi obini. In tolko ploic kukr ti uzame bajta, tak deu tga rauna bo plau. e ima enu mikenu bajtu, bo plau en miken raun, k toja bajta uzame malo kvadrature. Alora smo vidli kku je tu enostavno. Pero je treba nrdt bl zajebano, d moja mati nbo zastupla. In e moja mati nbo zstupla, pej bi mogla, k ui otroke u uli, kjri drugi kurc jh pej bo? ( beji brat tisto kar je v rdeem, tisto je samo en kuek t torje, glih usega na pladnji ti pej nbom ou dajat)

II. MERILA IN PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA

3. len (obraunsko obmoje) Obmoja, opremljanja s posamezno komunalno opremo, so prikazana v kartografskem delu programa opremljanja. Obraunsko obmoje za vodovodno omreje je prikazano na karti 1: Vodovod pregledna karta obraunskih obmoij;

Obraunsko obmoje za kanalizacijsko omreje je prikazano na karti 2: Kanalizacija pregledna karta obraunskih obmoij; Obraunsko obmoje za prometno opremo je prikazano na karti 3: Ceste pregledna karta obraunskih obmoij; Obraunsko obmoje za javno razsvetljavo je prikazano na karti 4: Javna razsvetljava pregledna karta obraunskih obmoij; Obraunsko obmoje za slubo ravnanja z odpadki je prikazano na karti 5: Ravnanje z odpadki pregledna karta obraunskih obmoij; Obraunska obmoja posamezne komunalne opreme, navedena v alinejah od 1 do 5, so podrobneje prikazana na kartah, ki so sestavni del kartografskega dela programa opremljanja in so izvedena v merilu 1:5.000. e je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno, da objekt, ki je predmet odmere, nima monosti prikljuka na posamezno komunalno opremo, ki je s programom opremljanja doloena za obmoje, na katerem objekt lei, ali le-te ni mogoe uporabljati, se komunalni prispevek odmeri glede na dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo. e je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno, da objekt, ki je predmet odmere, ima monost prikljuevanja na posamezno komunalno opremo, ki pa s programom zanj ni doloena, se komunalni prispevek odmeri glede na dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo. 4. len (dejanska opremljenost objekta s komunalno opremo) e pristojni organ obine ne odloi drugae, velja: Vsak predvideni objekt, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je opremljen s cestnim omrejem, e je iz projektnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja razvidno, da se zanj lahko izvede prikljuek na obstojee javno cestno omreje. e mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi ali izboljati del javnega cestnega omreja, objekt ni opremljen s cestnim omrejem. Vsak predvideni objekt, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je opremljen s kanalizacijskim ali vodovodnim omrejem, e je iz projektnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja to nedvoumno razvidno. e mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi ali izboljati del javnega kanalizacijskega ali vodovodnega omreja, objekt ni opremljen s kanalizacijskim ali vodovodnim omrejem. Za izboljanje javnega omreja se tejejo vsa dela, ki jih je treba izvesti na javnem vodovodnem, kanalizacijskem ali cestnem omreju na zahtevo upravljalca z namenom omogoitve prikljuitve objekta na obstojee omreje. Za izboljanje se ne tejejo dela na individualnem prikljuku objekta. Vsak objekt je opremljen z javno razsvetljavo, e je objekt javne razsvetljave oddaljen od roba objekta najve 100 metrov. S slubo zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov so opremljeni vsi objekti na obmoju obine. 5. len (razmerje med merilom parcele in neto tlorisno povrino objekta) Razmerje med merilom gradbene parcele (D(pi)) in merilom neto tlorisne povrine objekta (D(ti)) je na celotnem obmoju opremljanja enako in znaa D(pi) = 0,3 ter D(ti) = 0,7. 6. len (faktor dejavnosti) Faktor dejavnosti se skladno s Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka doloi za vso komunalno opremo, ki jo doloa ta odlok in se doloi po naslednjih kriterijih: Preglednica 1: Doloitev faktorjev dejavnosti glede na vrsto objekta+----------------------------+---------------+-----------------+

|Vrsta objekta | K(dejavnosti) | Oznaka v | | | | klasifikaciji | | | | objektov CC-SI | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Tri- in vestanovanjske | 1,30 | 1122 | |stavbe | | | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Trgovske in druge stavbe za | 1,15 | 123 | |preteno storitveno | | | |dejavnost | | | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Gostinske stavbe | 1,15 | 121 | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Stanovanjske stavbe | 1,00 | 11 | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Industrijske stavbe | 0,90 | 125 | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Stavbe splonega drubenega | 0,80 | 126 | |pomena | | | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Garani objekti | 0,70 | 1242 | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Objekti za port, rekreacijo| 0,70 | 241 | |in drugi objekti za prosti | | | |as | | | +----------------------------+---------------+-----------------+ |Nestanovanjske kmetijske | 0,70 | 1271 | |stavbe | | | +----------------------------+---------------+-----------------+

Remo, mojga sosjda, k se jebe sz recesiju glih tku kukr ostali podjetniki, mu bo obina z veseljem phnla e polonicu za dobrodolicu, k nima samo bajte, ima tuji poslovni prostor, k si ga je SAM napravu, ztu, d lhko poskrbi za SVOJU druinu. Ola, zdej bo pej ratalo zanimivo!

7.len -listek (skupni in obraunski stroki) Prikaz skupnih in obraunskih strokov komunalne opreme. Preglednica 2: Prikaz skupnih in obraunskih strokov+---------------------------+----------------+-----------------+ | Komunalna oprema |Skupni stroki v| Obraunski | | | EUR | stroki v EUR | +---------------------------+----------------+-----------------+ |1. Vodovod | 7.878.508| 5.086.070| +---------------------------+----------------+-----------------+ |2. Kanalizacija | 2.710.694| 1.306.758| +---------------------------+----------------+-----------------+ |3. Ceste | 19.704.138| 8.040.358| +---------------------------+----------------+-----------------+ |4. Javna razsvetljava | 685.431| 528.431| +---------------------------+----------------+-----------------+ |5. Ravnanje z odpadki | 278.620| 113.842| +---------------------------+----------------+-----------------+

Evo, pa smo prili do listka. e setejemo te milijone, in naredimo 6. toko, ki povzame vsoto vseh petih tok, pridemo do naslednje ugotovitve : (skupni stroki) 24.167.391 ( tu se bere tiri in dvajst miljonu, stu sjdm in iiset taunt, tristu ena in dviiset) euru.

Ampak Boris, govoril si o vsoti nad 30 mio euru. Lanjivec pokvarjen, da te ni sram. Zakaj si napihnil tevilke za dobrih 6 mio euru in ve?? Prvo ku prvo,

bwdi tiho d ti nebm kej razbiu n glavi, k ti si sploh si n predstavlja kolko je tu soudu. th, samo 24 miljonu, prvo smi navadi lwit skupne wd obraunskih strokov in pole mi lhko vzajama zrak wkuli mene. kolko smo rekli d ns je u obini? enih tri taunt petstu. Zdej ns je malo v, k usi moji letniki so se napalli nrdit svoj bataljon wn sz vrtca.. verjetno so pogruntali d je roditeljski sestank en dobr izgovor, d sga grej pohajat, kukr u starih cajtih.. e tu tevilku /th 24mio delimo sz usimi, kar nas je u obini komen, prije tu priblino 6.796,23 na prebivalca. Tu pomene, d so se na obini odluli, da bojo na vsazga prebivalca, nrdili enu super pogruntavinu, k smu ree, dejmo speljat projekt : usak sz obine, nej bo ob enga voh tanovga

twingota brez opreme. Tu so se li ti nai kurci. Nardili so investiciju tku skorda 7 taunt euru na osebo. Kolko vas je pr hii? trije? alora, rauni d je SKUPEN stroek : 3x voh twingo brez klime cca 21 jurjev. E pero vide, d ti pridejo ret, kolko vas je u bajti? in ti ree, 4, ne fak, 5 k moja zdej ima za rodit..ti bo uni reku, alora bo mogu plaat 28 jurjev..a ta peti..estitam..ve da obina daje jurja euru za vsazga novga lana? pero tu pole pomene, e sedem taunt zravn pr komunalnemi prispevki alora, vi gospod, k ste sosed od JAVNO DOBRO, bste plaali 35 taunt euru. Samo, je treba nrdt enabu.

III. IZRAUN KOMUNALNEGA PRISPEVKA

10. len (izraun komunalnega prispevka) Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se izrauna na naslednji nain:KP(ij) = (A(parcela) x Cp(ij) x Dp) + (K(dejavnost) A(tlorisna) x Ct(ij) x Dt) kjer je: KP(ij) znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obraunskem obmoju A(parcela) povrina parcele A(tlorisna) neto tlorisna povrina objekta Dp dele parcele pri izraunu komunalnega prispevka Dt dele neto tlorisne povrine objekta pri izraunu komunalnega prispevka K(dejavnost) faktor dejavnosti Cp(ij) obraunski stroki, preraunani na m2 parcele na obraunskem obmoju za posamezno vrsto komunalne opreme Ct(ij) obraunski stroki, preraunani na m2 neto tlorisne povrine objekta na obraunskem obmoju za posamezno vrsto komunalne infrastrukture. x

Povrina parcele se za objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kadar parcele objekta ni mogoe izraunati na nain, doloen s prejnjim odstavkom oziroma parcela ni doloena, se le-ta doloi kot minimalna gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov obine. e podatka o povrini parcele iz prejnjega odstavka ni mogoe pridobiti, se parcela doloi kot fundus objekta, ki se pomnoi s faktorjem 1,5. Neto tlorisna povrina objekta se za objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, izrauna po standardu SIST ISO 9836 tako, da se povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. e podatka o neto tlorisni povrini objekta ni mogoe pridobiti na nain iz prejnjega odstavka, se le-tega pridobi iz uradnih evidenc Geodetske uprave

Republike Slovenije. Kadar neto tlorisne povrine objekta ni mogoe pridobiti, se komunalni prispevek odmeri le od povrine parcele, ki se pomnoi s faktorjem 2,0.

E vid, ne more tku enostavno use povedat, k pole te enostavno pretepejo. Ztu je treba gledat, ki se nahaja toja bajta, in kolko od tga twingota brez klime b mogu plaat. ( in zkej glih twingo brez klime, d mi sluajno ne bi kn usaju d ima twingota. Pizda, sm ou na avto net in sm dobu nou avto z take soude. OK?) E, si zastupu kej si prebru? TI JE JASNO KEJ POMENE STANDARD SIST ISO 9836? Pojma nima, povej po pravici. e mi mati nzna upalit ranunalnika, k sm ji stu botow pokazow, ki je btun za prtisnt, kej ji em razlagat wd enga stavka, k jih je e stu drugh zravn. Wana mi ree, Boris, wstase mi razlagat, k t n rzumem prow ne, dej, ti nrdim nekej za jst. Kej b kne hrenovke, ti ocvrem kna jajka? Ma mati, ma jzt ti pravm, d cvrjejo naa jajca in nism lan in e sm lan, si znam sam uzet sz hladilnika picu s hoferja in sju znam sam dt u mikrovalovnu. Tu niso heci mati, poslume..In wana tue soju Nimam cajta, ne me mwtet, zdej so nadaljevanke n pop teveji in jzt imam e par majc z zaivat. Ja pr pizdi matrni, oprosti Gabrijela ( Mati wd Matere ) ste me lepu uili, d se u nai bajti ne smej preklinjat, m dijo porko! Kej ne tekaste, d tu ni ve naa bajta? D so nas zadouili za dobrega twingota na usaku ret, k je u hii, kej vid kku velika je ta investicija???!! In pole se ude, e prsmrdim pu travi. Jzt imam rdee wi wd alosti, k se me ne zastupe, ne pej zradi mamilj, k rasteju zad za bajtu. ( in e mi ej greste gledat kej je zad za bajtu, imam skritu kokainu u zidah. Tku da kumej akam, d mi greste tipat pu zidi wd metra dvajsti, k je biu narjan takoj po vojni sz ameriku pomoju, k ta zid rjs rabe neu potrebnu obnovu, in e se zgodi, d se n ne dobi, ste mi douni spravt u prvotno stanje pu 190. leni OZ. Lohko je, lohko ni, m jzt bi reku, d je u saki lai, malo resnice ;) )

In zdej tle se lohko dobi kn, remo kukr z Obine, k berejo kej se dogaja na fejsbuki, dsm se spet zlgow. Ma pr pizdi matrni, kdu lae? Ok..Skupni stroki so 24 miljonov. Obraunski stroki (tu je una druga razpredelnica, pej so samo

15075459 tu se bere : petnajst miljonu pjt in siinset taunt, tirstu, dvjt in piiset) Spodobilo bi se, da se na tem mestu, obrazloi razliko med skupnimi in obraunskimi stroki.

15 milijonov je bila tevilka iz leta 2008, podpisana, oigosana iz strani nae Obine. Obraunskim strokom bi lahko rekli tudi z drugo, bolj preprosto besedo : komunalni prispevek. Ali pa e laje : tolko mormo plaat Kdo je ta mi? Kdo so ti fantje in dekleta, ki morajo to plaati? To so fantje in dekleta, ki imajo ploice na obmoju Obine Komen. Ta znesek predstavlja 4239,44 na prebivalca. Samo, zaradi tega, k se med svetniki govori, d tisti Boris lae, in e 10 ljudi neki govori, pole tu pomene, d velja za cello Obino, sm si mogu uzet 12s pr strici GOOGLI, d sm poisku po uradnem listi, uradno obrazloitev pojmov. Citiram6 : Skupni stroki obsegajo vse stroke, ki so povezani s projektiranjem in gradnjo posamezne vrste komunalne opreme na obraunskem obmoju. Obraunski stroki so tisti del skupnih strokov, ki se financirajo iz sredstev, zbranih s plaili komunalnih prispevkov in bodo bremenili dololjive zavezance. Za parcelo se teje zemljika parcela ali njen del, na kateri je mono graditi objekt ali je objekt e zgrajen in za katerega mora zavezanec plaati komunalni prispevek. Za parcelo se teje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov. Neto tlorisna povrina je setevek vseh tlorisnih povrin objekta in se izrauna po standardu SIST ISO 9836. Gremo zdej mi tu po domae povedat. K res dsm tudiru, ma me taki stavki prow zamislejo, kej jzt ustvarjam u svojem ivljenji, d n razumem osnov.

6

http://www.uradni-list.si/1/content?id=110302

Skupni stroki so rauni tisti, k jih puni godina u kaslc u usaki uri kdr brenijo stroji tle pu krasi upan jih mora videt, upan jih mora pregledat, upan jih mora podpisat. Tga sam ne zmore, raunov je dosti, rekli so da jih je za enih 24 miljunov, pero eni znajo, d obresti od neplail se nabirajo usaki mesc, (in 7% je skori 2 mio na leto.. in ne pozabmo, d je ta lobist zvohu, d so prodali terjatve bankam, tku da nismo dolni obini, smo douni uni rei k je na djsno od obine, prow nima istga imena..) ztu k sam ne mwre wsake karte glih podpisat, ima tle e 10 svetnikov, kr je svetga od njih e ostalo. Obraunski stroki so pej tisti stroki, k se jih bo dobilo szi dinarjem od komunalnega prispevka. e delimo petnajst miljonov wd 24 miljonov, videmo d je tu 0,625, kar nm pove, e smo posluali kej pr urah matematike, d bmo mi plaali 60%-15miljonov (oz. 62,5%) Obina bo pej zaloila 9 mio, tku da pridemo na skupne stroke, 24 mio eurov.

Wani so se tku odluli, kukr se niso odluli nikjer u Sloveniji. In je dokazano, d immo najdraje ploice n Krasi, d bmo plaali 60% investicije mi sami, k drgje pu normalnih obinah, kamr je e slabe in e veja recesija, bojo plaavali 800% manj, kukr mi, k smo zabiti, in rabmo taku obinu, d skrbi za ns, k sami si ne znamo nnka riti obrisat, kej pej d bi si znali nrdt kandot.

Za bolje razumevanje : http://www.youtube.com/watch?v=YqGUMAhZ34I&list=UU_hC4_Hg_BpWjs1VRcH59IQ&index= 2 Kku 800% kej pej tu? Smi nie ti razlagat, j petek, prjatu ima rojstni dan, punca je jzna name, d ki sm, d wana bi me tjla kej videt, in jzt tipkam tle enu re, k ju nebo noben tou prebrat, k je previ besed. ( word mi prave, d jih je th besed du zdej, 4807) Pero, predn smi e odpirat dokumentacijo in gledat, kolko je drava postavla okvirne cene, ki naj se jih obine okvirno drijo, in kaku so ns okvirno, z 800% prekorali, smi nie, k buhvari d se zve, d je u resnici 768%, kar je skorda 40% zlaganga dragi moji..pr 30 mio, en euro gor al dol. Pero, bi vam tou enu re pokazat. Ju nebom komentiru, dejte si ju sami. Dragi moji, vas nimam za bedake, tiste k jih imam, jm tu tuji povem, sm pokdu na balkoni ene tiri ike preve kukr ponavadi, k me take rei razpizdejo, in sm provu use ukop zadrat, da sm raji tipkow na hecen smeen nain, ku d bi skrivu jezu u sebi, in ahtu kku se bom izraow. Smi neda vlet wn zakonov o svobodi govora, in da imam pravico, kot avtor, pravico do skesanja, e se je kn wasu dobu u the besedah, in se poute ualjen, morm ret, d sm jzt ualjen, k nimam doma 4 twingotow brez klime. In se mi zdi stvarno poniujoe, da se, zaradi dialekta, ovrednoti teo napisanih besed kot manjvredne, samo zaradi tega, ker je nek drug nain, bolji. Tu sm napisow z moje prjatle, in une k jih nimam z prjatle, d nej se ustavejo mi govorit, kej so objavli na spletni strain od obine, k tak izraun : ( objava iz dne 6.12.2012)

semStanje vseh kreditov (najetih posojil) Obine Komen na dan 30.11.2012 (v EUR)Kreditodajalec Abanka Vipa ** Unicredit banka Unicredit banka Datum pogodbe 27.12.2006 23.12.2009 03.11.2010 Znesek kredita 172.341,85 2.000.000,00 600.000,00 Meseni Stanje obrok 30.11.2012 2.872,76 0 8.333,00 1.708.345,00 2.500,00 542.500,00 2.250.845,00 Zapadlost v letu 2012 0 99.996,00 30.000,00 129.996,00 Konno odplailo 26.12.2011 28.12.2029 30.12.2030

** Kredit predasno odplaan dne 23.12.2010

aljivo, ne povej en kurac ne, ni videt amortizacije, ni videt planiranih strokov, ni videt tekoih strokov, ni videt zadolitev iz prejnjih let, ni videt kolk je primankljaja, ni videt kolk je negativnega stanja, ni videt kolk je negativnih obresti, ni videt plana in ekonomskega narta na kano obdobje se bo pokrivalo samo obresti, da se prido do glavnice, ni videt prow ne, kukr da niso meli tistih 9 mio, so si rekli, d jih bojo dobili do leta 2030 (kdr bom jzt jmu 42 let, k jih zdej imam kumej 24 in ti kurci od obinarjev, k majo priblino 50 let..jih bomo mi ez 2 leti in pol spet volili.. in kredit bo zapadu za ga odplaat, kdr bojo wani meli 68 let..alora glih u penziju bojo skoili, in rekli..tu ni n problem, tu je biu problem od slamia ej unga leta, k niti nevem kjro je blo.. in tku za nazaj..in tku za naprej in u zadnjih 18 letih, ENI IN ISTI SVETNIKI. D vas ni sram, se drkat z manu, k smi zgbiste na pokoenem In wd ki jzt use tu znam? In wd ki jzt use tu vem? Ztu k doma nimmo soudu, in sm si mogu use preraunat, e sm si hotu kej prvot. Ztu k jzt ne morem ret moji polonici, tu so skupni stroki, pii mi pu kredita na javno dobropero boste meni gledli kku skrbim z soju ret..ja..grozno tko..in e imam jzt probleme, k usi znaju, d sm biu u tretjem razredi najbulji u raunanji je igra, pole pej nevem kej se dogaja z drugmi smi zdi, d drugi glih tku jebejo jea, samo da wani ne vejo, kdu jim je nastavu ja. Jzt pej vem, ki je ta j doma, kdaj ma uradne ure, in kdaj pride na malcu in me pozdrave in me vpraa, d kdaj bojo demonstracije tuji po kwmni. Jzt bm tazadn dvignu plakat, pero bom verjetno, kukr poznam soje ivce, taprvi u marici. Kej bm jzt spet delu na zadnjih policijskih sedeih, je moja torja, ma ta cejt se nbste ukvarjali z manu, s bste ukvarjali sz ljudmi, k ste jih nafukavali wdkr so misnli, da obstaja pravna drava. K ju ni blo, ne pred vojnu in ne po vojni.. in ne govorim od leta 91, ma wd une tm, k mi je nardila slabe zide wkul bajte.

V. OPROSTITVE IN OLAJAVE PLAILA KOMUNALNEGA PRISPEVKA 15. len (oprostitve in olajave plaila komunalnega prispevka) Komunalni prispevek se ne plaa za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in pri objektih, kjer je investitor obina. Komunalni prispevek se ne plaa tudi za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo posameznih vrst stavb za izobraevanje (oznaka 12630 v CC-SI), znanstveno-raziskovalno delo (oznaka 12630 v CC-SI) in zdravstvo (oznaka 12640 v CC-SI) po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov. Plailo komunalnega prispevka se lahko delno ali v celoti oprosti za gradnjo vseh ali posameznih vrst ne-stanovanjskih stavb po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov, e tako na predlog upana odloi obinski svet. V tem primeru mora obina oproena sredstva v enaki viini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov obinskega prorauna. Pri klasifikaciji objektov se obvezno uporablja Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o doloitvi objektov dravnega pomena (Uradni list RS, t. 33/03).

prva alineja. Obina ne plauje komunalnega prispevka. ( Obrnite stavek kakor elite, to je dejstvo.) Vse kar sem si ustvaril v svojem ivljenju, sem si moral izboriti. Tako kot moji sosedje, tako kot moji prijatelji, tako kot vsi v Obini Komen, razen vas, ki ste si pustili manevrski prostor, da se na predlog upana, odloi obinski svet, da se upanu in obinskemu svetu oprosti plailo komunalnega prispevka. Zato boste rebalansirali proraun iz naslova nenamenskih prihodkov obinskega prorauna, da bo Obina krila va prispevek. Seveda je vse uradno in dovoljeno, saj upan da predlog, svet potrdi, skupaj pa naredite rebalans in namenite e tisto, kar bi morali vi, kot dravljani Republike Slovenije, PLAATI KOT DRAVLJANI, ste e to izkoristili, da plaa JAVNO DOBRO. Seveda se to ne bo zgodilo, vendar v odloku nikjer ne pie, da so do olajav in oprostitev plail, izkljueni dravljani, ki so zaposleni v Obini. Ne se fukat, sm ve kart prenaredu, kukr ste jih vi sposobni prebrat v enem dnevu. In tu sz slikcami.

Jzt mam en predlog. Glede na to, da se gremo lokalno samoupravo, in se mi ne da obrazlagat, kaj tu pomene..bom

spet po kmeko dau idejo.. vs je 13.

Wd tga, jih pol ljudi od vsega srca spotujem. Drugh pol jih ne poznam, enga prow ne morm vidt. Ste me gledli od mikenga kku sm vm rasu in krow fige pred bajtu, nikoli n slabga mi niste nardili. In jzt tuji vem, d se je tu delalo pred letom 2008, in d smo zdej leta 2012. k je drugi mandat.. s skuzi buh.. izkoristite priliko, pomagajte svojim vaanom. Vsi smo razpizdjeni in nimamo soudu z vam plaavat.. IN JA VEMO, D NISTE VI TEGA PODPISALI.. Sm dau predlog, d se obrne na ustavno sodie, prikae realno stanje, kupno mo gospodarstva in da se prikae preko minimalnih pla, glede na investicijo, da je 4.000 znesek, ki pahne osebo z minimalno plao, na rob socialne in ekonomske eksistence. ztu k sm en kurac mlad, sme ni poslualo. In glih zaradi vs, sm se mogu registrirat kukr lobist, d tistga najmlajga u sloveniji, usaj kn kurac MORA posluat, ene druzga, zrd tga k te prsilm preko tob in ovadb zaradi korupcije VI IMASTE KARJE IN PLATNO VAS PROSIM.. rete svoje ime in svojo ast, zavrnite dodatna vlaganja, pejte med ljudi in pejde povedat, VI IMATE MO. POMAGAJTE NAM.

in da ti jebem mater, e mi pole ree med kafetm, da tu so taki zakoni in se n ne da JEBENTI SO ODLOKI K JIH VI SPREJMETE Obinski svetOrgani obine | Obinski svet

IZVOLJENI LANI OBINSKEGA SVETA V MANDATU 2010-2014

SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Igor Zega Martina Rebula

SOCIALNI DEMOKRATI Gojmir Lenjak Marijan Guli

N.Si KRANSKA LJUDSKA STRANKA Ivo Kobal Ivan elina

LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Ivanka Grmek Ivan vokelj

LISTA ZA NAE KMETIJE Marjan Mrek

SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Vid Sorta

ZZP ZVEZA ZA PRIMORSKO Damjan Grmek

ZA KRAS IN BRKINE, NEODVISNA LISTA OBANOV Vojko Markoi

ZARES NOVA POLITIKA Stojan Kosmina

PROSIM! Jzt vam bom e jebu mater in vam phnu polonicu nazaj ma po vseh besedah in vseh kletvicah..VI STE EDINI KI NAS LAHKO REITE ne da se mi greste poniavat in reavat fris na fejsbuku s tabelco narjeno v wordu v 5min Ja. Sm vas izpostavu. Da se izpostavite in pomagajte svojim ljudem. K tu so moji vaani, glih tolko kukr so vai..

Prosim. V Komnu, 7.12.2012 -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------bOKI