PRAVOSLAVEN BOGOSLOVSKI FAKULTET "SVETI KLIMENT OHRIDSKI" - SKOPJE

INSTITUT ZA MAKEDONSKI JAZIK " KRSTE MISIRKOV" - SKOPJE

MAKEDONSKIOT JAZIK VO SOVREMENIOT

PREVOD NA BIBLIJATA

(Javna tribina)

SKOPJE, 2008

1

Pokrovitel N.E. Nikola Gruevski Pretsedatel na Vladata na Republika Makedonija

Pretsedatel na Koordinativniot odbor: Pero Stojanovski Pretsedatel na Programsko-organizaciskiot odbor: Liljana Popovska

Programski koordinator: d-r Ilija Velev Koordinator na javnata tribina: d-r Aco Girevski, protoerej

Programsko-organizaciskiot odbor na manifestacijata

2008 - Godina na makedonskiot jazik vo sorabotka so

Pravoslavniot bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski“ - Скопје i

Institutot za makedonski jazik „Krste Misirkov“ - Skopje

ima ~est da Ve pokani na

Javnata tribina

MAKEDONSKIOT JAZIK VO SOVREMENIOT PREVOD NA BIBLIJATA

Temi: prof. d-r \orgi Pop-Atanasov, Bele{ki kon jazikot na makedonskiot prevod na Biblijata (Gavriloviot prevod i revidiranata verzija) prof. d-r Aco Girevski, Upotrebata na makedonskiot jazik vo Цrkvata d-r Liljana Makarijoska, Makedonskiot jazik vo izdanijata na MPC

9 dekemvri 2008 godina (vtornik) vo 11 ~asot

Javnata tribina }e se odr`i vo salata „Aрhiepiskop Dositej“ na Pravoslavniot bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski“- Скопје

Zagrepska 29 (do manastirot „Sv. Jovan“ Kapi{tec)

2

MAKEDONSKIOT JAZIK VO SOVREMENIOT

PREVOD NA BIBLIJATA

(Javna tribina)

Va{e Bla`enstvo, Va{i Visokipreosve{tenstva, g-in ministre, po~ituvan pretsedatele na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, dragi akademici, mnogupo~ituvan rektore na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" vo Skopje, po~ituvan direktore na Komisijata za odnosi so verskite zaednici, draga g-|o pretsedatel na Programsko-organizacioniot odbor, profesori i nau~ni dejci, visokopre~esni protoerei, ~esni oci, dragi studenti, bra}a i sestri,

Godinava, nekade kon sredinata na fevruari, vo MANU be{e objavena golemata kulturna akcija - 2008 da se proglasi za godina na makedonskiot jazik. Pokrovitel na manifestacijata e N.E Nikola Gruevski, Pretsedatel na Vladata na Republika Makedonija. Ova se slu~uva vo godinata koga i UNESKU ja proglasi 2008 za godina na jazicite. Nekako, i dvata nastani, se sovpadnaa so golemiot jubilej na Makedonskata pravoslava crkva - 50 godini od svojata samostojnost, pa

3

kako rezultat na zaedni~ko demokratsko `iveewe vo Republika Makedonija se vklu~uvame kon ovaa isklu~itelno blagorodna ideja.

Vo imeto na Pravoslavniot bogoslovski fakultet "Sveti Kliment Ohridski" od Skopje i Institutot za makedonski jazik "Krste Misirkov", od Skopje, Nie, izlaga~ite se usoglasivme osnovnata tema na dene{nava tribina da bide od jazi~en i crkoven aspekt. Odnosno, da bidat prezentirani predavawa vrzani za makedonskiot jazik vo prevodot na Biblijata (Gavriloviot prevod i revidiranata verzija); makedonskiot jazik vo izdanijata na Makedonskata pravoslavna crkva i voop{to upotrebata na makedonskiot jazik vo Crkvata.

Dodeka, pak, za da dobie na zna~ewe ovaa manifestacija, vo dogovor so Programsko-organizacioniot odbor datumot go dobli`ivme do Svetiklimentovite ~estvuvawa, ve}e na{ zaedni~ki dr`aven praznik.

Se nadevam deka proiznesenite referati }e frlat nova svetlina vrz kulturnoto i nau~noto `iveewe vo Republika Makedonija, no i deka }e predizvikat pra{awa i dobronamerni polemiki. Me|utoa, pre da mu dadam zbor na prof. d-r \orgi Pop Atanasov, dopu{tete da izvr{am eden mnogu zna~aen ~in: primopredavawe na originalnata skulptura vo gips na arhiepiskopot Dositej, vozobnovitelot na Ohridskata arhiepiskopija vo liceto na Makedonskata pravoslavna crkva.

Za toj ~in ima pove}e povodi, no jas }e spomnam samo dva od niv: edniot e {to salata na Bogoslovskiot fakultet go nosi negovoto ime, a vtoriot e {to denes na bla`enoupokoeniot arhiepiskop Dositej mu be{e praznikot doma{en - prepodoben Alimpij Stolpnik, datum koj {to se sovpadna so dene{nava na{a nau~na tribina.

Pravoslavniot bogoslovski fakultet ova prekrasno delo go dobiva kako spomen na ve~nosta od akademik g. Tome Serafimovski. Toj e nesporno najgolemiot makedonski skulptor na vekot koj {to izmina, i daj Bo`e vo noviot milennium {to zapo~na, nekoj od negovite u~enici i da go nadmine.

Go pokanuvam mnogupo~ituvaniot akademik g. Tome Serafimovski da go otkrieme obrazot na arhiepiskopot Dositej i da mu zablagodarime!

*

4

G.G. Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski

Minatata godina vo ~est na jubilejot {to go praznuvavme, pred soborniot

hram <Sveti Kliment" be{e postaven samo vo bronza spomenikot na vozobnovitelot na Ohridskata arhiepiskopija bla`enoupokoeniot arhiepiskop Dositej. I eve, }e re~am, na istiot praznik, na praznikot na sveti Kliment, ovde vo salata {to go nosi imeto na vozobnovitelot Dositej se postavi istoto delo samo vo gips.

5

Sakam i ovde da mu zablagodaram na akademikot Serafimovski za trudot {to go vlo`uva maksimalno da go dobli`i do originalot likot na onoj {to go raboti, posebno ovde, likot na arhiepiskopot Dositej. Da mu posakame u{te mnogu dela i u{te mnogu godini rabota na akademikot Serafimovski.

6

Vovedno izlagawe na g-|a Liljana Popovska Pretsedatel na Programsko-organizaciskiot odbor

Po~ituvano visokosve{tenstvo, po~ituvani akdemici, po~ituvani prisutni, koga se zboruva za godinata na makedonskiot jazik, eve dojde red da zboruvame i za makedonskiot prevod na Biblijata. Toa be{e nezaobikolna rabota, koja {to moravme da ja imame vo programata zatoa {to prevodot na Biblijata na makedonski jazik e edna va`na civilizaciska pridobivka za sekoj narod koj {to Biblijata ja smeta za svoja sveta kniga. Zatoa dene{niot den }e go posvetime tokmu na toa. Koga se zboruva za zna~eweto na eden jazik, sekoga{ se misli za zna~eweto {to go imal niz vekovite i go ima sega vo civilizaciska smisla niz pove}e narodi, niz pove}e zemji vo svetot. Makedonskiot jazik ja imal taa sveta misija u{te od damnina da go zapo~ne svojot pohod na opismenuvawe na slovenskiot svet i tokmu za taa negova misija veruvam deka deneska }e progovorime i tokmu zatoa nie deneska mo`eme so gordost da ka`eme deka makedonskiot jazik ima dlaboki koreni i deka dijalektot od solunskiot kraj e prviot na koj {to bila prevedena Biblijata na koj slovenskiot svet ponatamu go zapo~nuva svojot pohod na {irewe na pismenosta me|u ostanatoto slovenstvo.

7

Me|utoa za ovie raboti se razbira tuka ima stru~ni lu|e koi `ivotot go posvetile na toa i }e mi bide i mene li~no zadovolstvo da slu{nam pove}e za toa i site zaedno pove}e da nau~ime za toa.

Vi blagodaram! Koga se zboruva za 2008 kako godina na makedonskiot jazik, dojdeno e red

da se zboruva za makedonskiot prevod na Biblijata. I koga se zboruva za zna~eweto na makedonskiot jazik, se misli za negovoto zna~ewe niz vekovite. Makedonskiot jazik ima dlaboki korewa i dijalektot od solunskiot kraj e prviot slovenski jazik na koj e prevedena Biblijata.

*

8

TRUDOVI

9

Pop-Atanasov;

TRUDOT

REZIMETO NA MAKEDONSKI (VO RAKOPIS)

Gjorgji Pop-Atanasov

Notes on the language of the Macedonian translation of the Bible (Gavril’s translation and the revised version)

(Resume)

The language of the Bible by itself presents a specific phenomenon, especially if we take cognizance of the fact that the books which the Bible is composed of, have been composed in different time intervals, and have been written by more than one author in three different languages, in different social and political conditions and so on. Translating such a work in modern language is a difficult and very responsible task, which is why the archbishop Gavril had worked on the Macedonian translation of the Bible for almost five decades. When in 1942 he began with the translation of the Gospel Book and the texts of the apostles, there was not an official codification of the Macedonian contemporary language, and even after its codification which took place after the end of the Second World War, Macedonian as a language was not yet official. Apart from this, there was the need of an authentic Macedonian biblical and theological terminology to be composed.

The language of the Macedonian translation of the Bible was surely explicitly or implicitly influenced by the original languages that the biblical texts were written in (Hebrew, Aramaic and Greek), as well as by the ancient and latest translations of the Bible which were useful for the translators of the Macedonian Bible. In this direction, there was a great influence of the Macedonian biblical tradition, which is based on the old Slavic translation of Bible, done by the holy brothers Cyril and Methodius, in a south Macedonian dialect, enriched with new theological vocabulary. Due to the fact that the translation of the Bible is an extraordinary difficult task, no matter whether it is an older translation or a modern translation, it always undergoes certain additional corrections aiming at a translation that best mirrors the original biblical text. In accordance to this practice, a revision of the Gavril’s translation has been made. The revised version of the Macedonian Bible was published in 2006. This version includes corrections of textual and lingual nature: an introduction at the

10

beginning of every biblical book is added, the personal nouns and toponyms have been standardized with the Hebrew original, the unnecessary vocabulary of foreign origin has been replaced by the authentic Macedonian vocabulary, some inconvenient phonetic features of the Macedonian language have been standardized with the Macedonian dialect tradition and writing, etc. Key words: Macedonian translation, lingual features, Gavril’s translation, revised version.

Otcenka za trudot na prof. d-r. Pop-Atanasov: Mu blagodaram na prof. \or|i Pop Atanasov za negovoto stru~no i

nau~no izlagawe za jazi~nite osobenosti na Gavriloviot prevod na Biblijata na sovremen makedonski jazik. Od negovoto izlagawe mo`evte da ~uete i za nekoi leksi~ki i stilski osobenosti na revidiranata verzija.

Prof. d-r Pop-Atanasov bil u~esnik vo redaktorskata komisija za revidiranata verzija. Osven toa {to dodega go ka`a, uva`eniot profesor e pogodna li~nost i za drugi pra{awa vo vrska so upotrebata na makedonskiot jazik vo prevodot na Biblijata.

Makarijoska:

D-r Liljana Makarijoska, nau~en sovetnik

Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov“

MAKEDONSKIOT JAZIK VO SOVREMENIOT BIBLISKI PREVOD I VO IZDANIJATA NA MPC

Prevodot na Biblijata vo sekoja nacionalna kultura e va`na i makotrpna rabota koja otvora i teolo{ki i jazi~ni problemi, a go pretstavuva i odnosot na narodot kon religijata, kon sopstveniot jazik i tradicionalnata kultura kako najgolemi duhovni vrednosti.

Celta na bibliskiot prevod e neposredno so razvojot na jazikot, da se osovremeni prevodot za polesno razbirawe na sodr`inata, pa taka i vklu~uvaweto na makedonskiot prevod na Biblijata vo bogoslu`bata se dol`i na zalo`bata za primena na makedonskiot jazik vo bogoslu`bite i vo crkovnata administracija1.

1 Jazikot na bogoslu`bata se razgleduva i od aspekt na golemite stilsko-izrazni mo`nosti na crkovnoslovenskiot jazik kako na{e duhovno kulturno nasledstvo, no i od aspekt na potrebata za pogolema razbirlivost na bogoslu`bata. Statusot na crkovnoslovenskiot jazik na istoriski plan zavisel od op{testveno-politi~kite i kulturnite okolnosti, javnoto mislewe za slovenskoto edinstvo, jakneweto na duhovniot `ivot. No, sekako upotrebata na sovremeniot makedonski jazik se prifa}a kako najgolema duhovna pridobivka vo duhot na uka`uvaweto na Mitropolitot prespansko-pelagoniski i administrator avstaliski i novozelandski g. Petar „na{ata vera }e ja razbereme, ako ni e predadena i propovedana na razbirliv maj~in (sovremen makedonski) jazik“ (vo Predgovorot na Posniot triod, 2005), kako i na protoerej Girevski (Propovedta e za da pou~uva vo verata) „Za razbirawe na svetite

11

Prou~uvaweto na jazikot na sovremenite prevodi na Svetoto pismo, kako i na crkovno-religioznite tekstovi: prevodnite, avtorskite, obrazovno-vospitnite, e zna~ajno za definiraweto na odlikite na religiskiot stil, {to iako vo razli~ni jazici projavuva zaedni~ki karakteristiki, sepak ima i specifi~nosti kaj sekoj jazik oddelno.

Kaj prevodnite tekstovi neophodno e to~no prenesuvawe na tekstot vo integralna, kompoziciska smisla, no i svoevidno osovremenuvawe. Od su{tinsko zna~ewe e soodvetniot izbor na stilsko-izraznite sredstva so koi se oformuva sovremeniot tekst. Mora da se ima predvid, od edna strana, potrebata za ednostaven jazik, dostapen za obi~niot vernik, poradi negovata nedovolna upatenost vo oddelni apstraktni poimi od dogmatski karakter, a od druga strana nastojuvaweto poto~no da se prenese crkovnata ili bibliskata sodr`ina. Tekstot ne treba da bide bukvalen prevod, ne treba da gi gubi od predvid osnovnite stilski odliki2.

Ja prosledivme upotrebata na makedonskiot jazik vo pogolem broj izdanija na MPC. Izdava~kata dejnost opfa}a i duhovna literatura, informativni glasila za pravoslavnoto `iveewe itn., periodi~ni spisanija za pravoslavna vera, kultura, obrazovanie i umetnost3. Potvrda za gri`ata za jazikot e me|u drugoto toa {to najgolem del od niv se lektorirani, a pravopisnite i morfolo{kite otstapuvawa od normata se retki.

Bi sakale da uka`eme na nekoi jazi~ni osobenosti na tekstovite. Od pravopisna gledna to~ka }e ja spomeneme upotrebata na golemata

bukva: On, Negov, Nego, Go, Tvoj; vo site epiteti na Isus pr. Go slu{ame Boga koga On ni zboruva Go povikuvame, Go prizivame; Mu re~e; O~e, Ti blagodaram, oti Me poslu{a; pred Tebe; Koj ve prima vas, Me prima Mene, a koj Me prima Mene, Go prima Onoj {to Me pratil; slava na Tvojata gri`a, slava na Tvojata milost, ^ovekoqup~e; Sinot ^ove~ki; Spasitelot, na Bogorodica Bogorodica, Deva i Prisnodeva, Majka na Tvorecot; Ro`destvoto Hristovo Crkvata go posvetuva na Majkata Bo`ja – Presveta Bogorodica Marija; na svetata crkva: Sveta

bogoslu`bi od osnovno zna~ewe e istite da se izvr{uvaat na sovremen makedonski jazik. Preku razbirliviot zbor na vernicite im se dava mo`nost da ja razberat propovedta. Dogmatsko-moralnoto u~ewe na crkvata ima mnogu simbolizam, koj obi~no ne im e razbirliv na hristijanite, potrebno e da se objasni sodr`inata i dlabokata smisla na svetata Liturgija, kako i na site oddelni bogoslu`bi i na toj na~in liturgiskite dogmi da se o`iveat i da se pribli`at do vernicite“.

2 ]e spomeneme nekoi razliki pri sporedbata na tekstot na Noviot zavet - dinami~en prevod, Me|unarodno zdru`enie „Gideoni“ (1999) so Gavriloviot makedonski prevod na Svetoto pismo (1990). Pr. Jov10,1; J10,7 Ve uveruvam Vistina, vistina vi velam; Jov10,18 Ova ovlastuvawe go primiv od Mojot Tatko Ovaa zapoved ja primiv od Svojot Otec; Jov15,9 Jas ve sakam isto kako {to i Tatkoto Me saka Mene Kako {to Me vozqubi Otecot, i jas ve vozqubiv vas; A1,11 Galilejci, zo{to stoite i zjapate vo neboto gledate kon neboto; Mar14,58 ]e go razurnam ovoj hram izgraden so ~ove~ka raka i za tri dena }e izgradam drug {to nema da bide izgraden od ~ove~ka raka ]e go urnam ovoj rakotvoren hram i po tri dni }e soyidam drug, nerakotvoren; Mar10,21 prodaj go siot svoj imot ti }e dobie{ imot na neboto prodaj se {to ima{ }e ima{ sokrovi{te na neboto; Luk1,41 deteto vo nejzinata utroba se razmrda zaigra mladenecot vo utrobata nejzina.

3 pr. Pelagonitisa na Prespansko-pelagoniskata eparhija, Pravoslavie na Skopskata eparhija, Troi~nik na Bregalni~ka eparhija, Vistina glasnik na Prespansko-pelagoniskata eparhija, Glasnik na oddelni crkvi pri eparhiite na MPC itn.

12

Makedonska Pravoslavna Crkva; Ro`destvoto Hristovo Crkvata go posvetuva na Majkata Bo`ja Presveta Bogorodica Marija.

Retko se dokumentiraat li~nite imiwa vo nivnata crkovnoslovenska forma: Ieremija, Iezekil (Eremija, Ezekil), pa Ierusalim (Erusalim), Gavriil (Gavril).

Od morfolo{kite osobenosti obi~na e upotrebata na li~nata zamenka za 3 l. edn. On (karakteristi~na za severnite i isto~nite makedonski govori, no ne i za standardniot makedonski jazik) koga se odnesuva na Gospod Isus Hristos i toa vo Evangelieto, Apostolot i vo dr. bibliski knigi. Gi bele`ime i ostatocite od starite genitivno-akuzativni formi na -a kaj li~nite imiwa od m. rod: Isusa, Marka, Petra, Adama, Filipa itn.

Od morfolo{kite karakteristiki na prevodnite tekstovi }e ja spomeneme i za~estenata upotreba na 2 l. edn. sega{no vreme poradi koristeweto na direkten govor, za direktno obra}awe kon Bogorodica, Isus ili kon ma~enicite, a vo vrska so direktnoto obra}awe se i redovnata upotreba na vokativnite formi i zgolemenata upotreba na imperativnite formi (vo vtoro lice): O velik Caru; Sedr`itelu, milostiv Gospodi Isuse Hriste Bo`e moj; sevospeana Majko, Roditelke na Slovoto; O~e, prosti im, za{to ne znaat {to pravat; Gospodi, spasi me, Otvori mi gi vratite na pokajanieto, @ivotodatelu; Raduvaj se, Nevesto nenevestna; barajte pravda, spasuvajte ugneten, za{tituvajte sirak, zastapuvajte se za vdovica .... za 3 l. mn.: Neka se posramat i upla{at site moi neprijateli, da se povratat i vedna{ da se zasramat. za 3 l. edn. vo molitvata O~e na{.

Povtoruvaweto na zamenskite formi obi~no e usloveno od odredeni ritmo-sintaksi~ki zakonitosti itn. Za nekoi prevodni tekstovi e karakteristi~no povtoruvaweto na oddelni zborovi, naj~esto zamenski formi, no i predlozi i sl. so tendencija da se privle~e vnimanieto na ~itatelot ili da se ovozmo`i kontekstot da se zadr`i vo se}avaweto na vernicite, odnosno za polesno pametewe.

Ti si pomo{nik moj i za{titnik moj, Bo`e moj; povtoruvawe na predlozi: so usrdnost, so gri`livost, so ~uvawe, so bdeewe i so mnogu molitvi da izbirame.

Od oblasta na leksikata ja bele`ime upotrebata na crkovnoslovenizmite: blagouha: sveti i blagouha, ~ertog: nebesniot ~ertog; kon~ina: ja ~uvstvuva svojata kon~ina.

Voobi~aeno e tolkuvaweto na crkovnoslovenizmite {to se smetaat za nepoznati. Pr. bezmolvie, tihuvawe – mir na srceto, nepomatena sostojba na umot, osloboduvawe na srceto od pomislite; sozercanie, sogleduvawe, sozercanieto e gledawe na slavata Bo`ja; So poslu{anieto, odnosno so slobodnoto predavawe na drugiot i so otka`uvawe od svojata sopstvena volja, posvetuvaat golemo vnimanie na poklonite (metaniite); bo`estvena ikonomija ili bo`estven Domostroj; se vikaat Evharistija (Blagodarewe); na krajot na Liturgijata, liturgot (sve{tenoslu`itelot); pokajanieto (preumuvawe, metanoija).

Spored prof. Bl. Koneski „vo jazikot treba da si najdat mesto leksi~kite elementi so apstraktna sodr`ina kako nasledstvo od

13

staroslovenskiot i crkovnoslovenskiot ... me|utoa mo`e da se najdat i ubavi zameni za crkovnoslovenizmite, a pokraj toa crkovnoslovenizmite treba spored formata da se soobrazat so aktuelnata sostojba na zboroobrazuvaweto vo na{iot jazik“.

Vo taa smisla se soglasuvame so misleweto i na prof. Girevski (2004: 201), kako i na drugi istra`uva~i na jazikot na bibliskite prevodi deka nesomneno i vo makedonskata crkovna terminologija treba da se ostavi dovolno prostor i za leksi~kite elementi so apstraktna sodr`ina, koi kako na{e zaedni~ko crkovnoslovensko nasledstvo se upotrebuvaat i vo ruskiot, bugarskiot i srpskiot jazik. Nesoodvetnata zamena na crkovnoslovenizmite mo`e da ja promeni smislata na bibliskiot tekst4. Nekoi izrazi od crkovnoslovenskiot tekst se zadr`ani, za{to nivnite prevodni paraleli dobile drugo zna~ewe vo sovremeniot jazik. Vo taa smisla i prof. Pop-Atanasov uka`uva deka „idnite ispravuva~i na postojniot makedonski prevod na Biblijata }e mora posebno vnimanie da posvetat na koristenata terminologija, koja treba da e soodvetna na bibliskata epoha, a ne da bide soobrazena so dene{nite na{i sfa}awa i sovremenata terminologija“ (sp. i Girevski, 2004: 192).

Od oblasta na zboroobrazuvaweto sufiksot -nie se upotrebuva pred sé kaj imiwata na religioznite praznici i na svetite tajni kon koi e izgraden poseben odnos. Sp. Vovedenie vo hramot, Bogojavlenie, Sretenie, kr{tenie itn. Pr. I taka Gospod Isus so Svoeto kr{tavawe vospostavi golema sveta tajna – svetoto kr{tenie.

So svojata frekventnost se izdeluvaat i: sozdanie, smirenie, spasenie, sozercanie, po~itanie, poslu{anie, poklonenie, trezvenie, iscelenie (pred liceto Bo`jo, so smirenie i pokajanie). ^esti se i obrazuvawata so sufiksot -ie: blagolepie, velikolepie, milosrdie, bessufiksnite obrazuvawa: pomin (pominot na pridojdeniot), vik (so golem vik izleguvaa), celiv (pozdravete se ..preku svet celiv); smev (smevot va{ neka se pretvori vo pla~ itn.

Prefiksiranite obrazuvawa so ne-: On e nezlobiv, neporo~en; hramot nerakotvoren; nezalezna (svetlina); nepobedlivo (oru`je), neporo~na (`rtva), neiska`livo (ra|awe), neproodna (vrato); netlen (plod) i bez-: bezma`na (majka); bezbolna (naslada); bespo~eten (Car); da postane bezdejstvena (voljata na |avolot), bessemeno (za~nuvawe); beslovesnite i nerazumni (`ivotni) se zna~ajni i od zboroobrazuva~ka i od semanti~ka gledna to~ka (pri obrazuvaweto na sinonimi i antonimi).

Pokraj superlativnite formi so naj-: najbo`estveniot (Isus); najproslavena itn., za~estena e upotrebata na prefiksot pre za izrazuvawe svojstvo vo najgolem stepen, kako apsoluten priznak: Preve~no Slovo; svetilo presvetlo; Presvet, krstu; Presveta Bogorodica; premilostiviot Hristos; prevospevanoto ~edo tvoe; negovite pre~isti noze, preslavnoto Ro`destvo na Bo`jata Majka.

Vo vakva uloga ja bele`ime i upotrebata na se- (od stsl. + -): Raduvaj se, seblagoslovena; svet, sesvet i posvet od site svetii; sesvet (krst); se~ista Majka; sepravedniot Sozdatel; sesvetla (palato); sevi{en; sedu{evna vera, seblagiot Bog, sevospeana, seneporo~na Majko.

4 blagost vo crksl. ozna~uva dobrina, milost, a vo sovremeniot jazik bla`ina,

blag, sladok vkus, posredstvo vo crksl. zna~i sredina, a denes pomo{, posredstvo.

14

^esta e i upotrebata na kombinacijata na prefiks so partikula ne- i toa kako stilsko izrazno sredstvo za vozvi{uvawe na ne{to {to se smeta za sovr{eno, vo duhot na hristijanskata religija i filozofija: logosot neizglagoliv; neiska`livi blaga; }e voskresnat neraspadlivi.

Prefiksot so- upatuva na zaedni~koto izvr{uvawe na dejstvoto so drug subjekt, odnosno ima socijativno zna~ewe: ti si sobesednik na angelite, so`itel na pravednicite; sozercateli na stradawata tvoi; se vovle~e vo nekoj monah, so}elijnik na Naktarij; so Oca i so Sina sopoklonuvan i soslavuvan; da pastiruvaat zaedno i da sodejstvuvaat sp. i: najdlaboko od se vo hristijanskata vera e taa soestestvenost (soprirodnost) na Hrista so nas.

Od oblasta na glagolskata prefiksacija vpe~atliva e i po~estata upotreba na prefiksite voz-: vozobnovi: }e go vozobnovi{ na{eto carstvo; voznese: se voznesuva gore; vozqubi: kako {to Me vozqubi Otecot, i jas ve vozqubiv vas; vozgordee: da ne se vozgordee; vosfaluva; vospeva: vospevajte go i prevozvi{uvajte go (niz vekovite); vospejte Go i prevoznesete Go; vozveli~i: da se vozveli~at ~udata tvoi; u-: usli{i: usli{i ja molitvata; uni`i: uni`eni li se; o-: o~isti: da go o~istime srceto itn.

Vo prevodnite tekstovi evidentna e pogolemata zastapenost na slo`enkite i toa spored prvata komponenta bogo-: vistinsko bogoqubie; bogozra~na (svetlina), bogotkaen (venec/obleka), bogodvi`ni (prsti), bogovdahnoveni (zborovi), bogorazumen oblak, bogorazumna (tajna/ svetlina), bogo~ovek; bogonosen; bogougodni (pesni/misli); bogotvorni (doblesti); `ivo-: `ivotvorna (hrana), `ivotvorni (zborovi); zlato-: zlatozra~ni (stapki/bukvi), zlatozra~na (utroba); edno-: (dru`ino) ednorodna, i ednodu{na, i ednomislena; mnogu-: mnogubo`e~ka izmama, mnogumete`en svet, mnoguglagolivite; mnoguquben; tri-: trila~no (sonce), trisijatelna (svetlina), trisveta (pesna), ~oveko-: ~ovekoqubie; ~ovekoqubivi (misli, zborovi, postapki, odnesuvawa i delotvorewa). Nasproti slo`enkite so ino-: inoplemenici, inoplemeni (narodi) se sre}avaat i obrazuvawa so drugo-: drugoplemenici.

Sp. i radosnotvoren (pla~); svetlotvorno (vreme), svetlonosen (svetilnik); du{egubna (bolka); du{etlana (taga); trpelivodu{ni (ma~enici); visokoumstvo (na gordite); zlo{teten (jazik); ~edomorstvo; ramnoangelski; samoqubec; prvoroden (grev), pustinoqubiva (grlica), pustino`itel (pokraj pustinski `itel), stihoslovime (pesni); prefiksirani: oblagodatil, trikomponentni: mnogublagoutrobniot Gospod.

Od stilskite osobenosti na religiskiot stil bi gi spomenale me|u drugoto upotrebata na sinonimnite formi za pogolema ekspresivnost, upotrebata na antonimite, za~estenata upotreba na frazeolo{kite izrazi, epitetite i metaforite, povtoruvaweto na zamenskite formi itn.

Ima neposredna upotreba na sinonimni formi: Go povikuvame, Go prizivame Boga; Otecot }e go usli{i, }e go ~ue; Raduvajte se i veselete se; se preprava, dvoli~i, licemeri; }e zaridate i }e zapla~ete; nekakov prelestnik, izmamnik, negovoto voplotuvawe, Negovoto vo~ove~uvawe; neskverna, ~ista gulabice.

15

Se projavuva i streme` za varirawe na iskazot. Pr. nemu Gospod }e mu gi otvori dverite na pokajanieto vo slednata re~enica Otvori mi gi vratite na pokajanieto; ili Gospod i nam da ni gi otvori portite na Svoeto carstvo.

Tendencijata za varirawe na iskazot e dokumentirana so brojni primeri: slava mu na Boga na vi{ini (vo vi{ini) = Mir na zemjata i slava vo viso~inite/visinite! Osana vo vi{inite!, a na istata stranica Osana vo viso~inite!

Sega i sekoga{ i vo site vekovi = sega i sekoga{ = I sega, i sekoga{ i vo ve~ni vekovi; Vo vekovite na vekovite (posledniot go smetame za nesoodveten)5 Vistina, vistina vi velam = Vistina, vistina vi zboruvam.

Varirawe na iskazot se bele`i i vo: Gledajte i videte deka sum Jas va{iot Bog; Poglednete i videte deka Jas sum va{iot Bog; Falete go Gospoda site narodi, pofalete Go.

I upotrebata na antonimite e karakteristi~na odlika na religiskiot stil. Bog e @ivot i Spasitel na site koi se daruvani so slobodata; vernite i nevernite, pravednite i nepravednite, pobo`nite i bezbo`nite, besstrasnite i strasnite, monasite i mirjanite, pametnite i glupavite, zdravite i bolnite, mladite i starite. Bog e gospodar na ra|aweto i na upokojuvaweto. Za{to sekoj {to se vozdiga }e bide ponizen, a koj se ponizuva }e bide vozdignat; smevot va{ neka se pretvori vo pla~, a radosta vo taga. prestanete da pravite zlo, nau~ete se da pravite dobro; denes nevidliviot vidliv stanuva; ako poni`uvaweto za tebe e pofalba, siroma{tijata – bogatstvo, nedostatokot izobilie. Sepak, naj~esta e upotrebata na sinonimnite parovi: angel i |avol, nebo i zemja.

Od oblasta na sintaksata evidentna e po~estata upotreba na svrznicite, razlikite vo zbororedot i vo isti konteksti Da mu se pomolime na Gospoda = na Gospoda da mu se pomolime. Smetame deka ne e isklu~ena promenata na zbororedot dokolku toa go iznuduva bogoslu`bata na Gospoda da mu se pomolime pri {to bi se istaknala ulogata na Gospoda. Vpe~atliv e i zbororedot vo sintagmite od pridavka i imenka6: vrato neproodna.

Od oblasta na sintaksata evidentna e pofrekventnata upotreba na svrzuva~kite sredstva, diferenciraweto na zbororedot7. Razlikite vo zbororedot vo isti konteksti verojatno se rezultat na individualnata tvore~ka postapka, so streme` da se postigne odredena ekspresivnost bidej}i so promenata na mestata na zborovite vo re~enicata se menuvala i aktualizacijata na iskazot.

5 Vo TRMJ (2003 :221) se poso~uva i Za vek i vekov za site vremiwa, zasekoga{. 6 Vo odnos na zbororedot na pr. za poetskiot evangelski tekst Milo{ev uka`uva

deka pridavkite stojat zad imenkite ({to e karakteristi~no i za prevodite na drugite jazici) za da ne se zagubi muzikalnosta, odnosno ritmi~kiot karakter na bibliskiot tekst na tekstot (Girevski, 2004: 191).

7 neutralniot zborored (so leksika {to imenuva predmeti i poimi od sekojdnevniot `ivot) i obele`an zborored ({to se doveduva vo vrska i so redot na zborovite vo staroslovenskiot jazik {to bil sloboden). Obi~no subjektot stoel pred predikatot, a zborovite koi gi pojasnuvale glavnite re~eni~ni ~lenovi stoele zad ~lenovite na koi{to se odnesuvale.

16

^esto se sre}ava glagolot da e na krajot na re~enicata ili na del-re~enicata: Taka i stana pokraj Bit1,7 i I stana taka Bit 1,9; kako i t.n. biblisko i: I vide Bog deka svetlinata e dobra; i ja oddeli Bog svetlinata od temninata. I bi ve~er, i bi utro – den prvi. I sozade Bog svod, i ja odvoi vodata od pod svodot od vodata nad svodot. Taka i stana Bit 1,4-5, 7-8; i gi postavi Bog na svodot nebeski da ja osvetluvaat zemjata i da upravuvaat so denot i no}ta, i da ja oddeluvaat svetlinata od temninata. I vide Bog deka e dobro. I bi ve~er, i bi utro – den ~etvrti Bit 1,17-19 ]e go spomeneme i voveduvaweto vo evangelskite ~itawa so Vo toa vreme: Vo toa vreme, edna sabota, Isus minuva{e preku nivjeto, a u~enicite Negovi ogladnea, pa po~naa da kinat klasje i da jadat; Mat12,1; Vo toa vreme glasot za Isusa dojde i do Iroda, ~etvorovlasnikot, Mat14,1; Vo tie dni: Vo tie dni dojde Jovan Krstitel i propoveda{e vo pustiwata Judejska Mat3,1.

Specifi~no e na pr. obra}aweto do objektot {to se slavi so zborovite raduvaj se: Raduvaj se, raduvaj se, blagoslovena, raduvaj se najproslavena. I sega, i sekoga{ i vo ve~ni vekovi; Raduvaj se, vrato neproodna! Raduvaj se, kapino nesogorliva! Raduvaj se, stomno zlatna! Raduvaj se, goro nese~ena! Raduj se, zemjo vetena, raduj se, od tebe te~e med i mleko; Raduj se, Majko na Yvezdata {to ne zao|a; raduj se zraku na tainstveniot den!; Raduj se, od tebe }e izgree radosta; raduj se preku tebe }e is~ezne kletvata!. anaforskata upotreba na videte, videte, {to pokraj za ritmi~nosta na tekstot pridonesuva i za svrtuvawe na vnimanieto na slu{atelot koga }e ~ue ne{to ve}e ~ueno prethodno i se postignuva intenzifikacija na tekstot.

Vo funkcija na slavewe na Boga se i brojnite povtoruvawa: Slava Ti, Bo`e na{, Slava Ti! Svetli se, svetli se, nov Erusalime, za{to slavata Gospodova na tebe zasvetli. Zapejte mu na Gospoda pesna nova. Zapejte mu na Gospoda blagoslovete go imeto Negovo, pa Zapejte mu na Gospoda, pejte mu na negovoto ime. Vo toa ime slavete Go, proslavuvajte Go i preproslavuvajte Go imeto Gospodovo, sega, sekoga{ i vo site vekovi! Milosta Bo`ja neka prijde na vas i slava Negova neka se voznesuva i prevoznesuva sega, sekoga{ i vo site vekovi

Vpe~atliva e i upotrebata na smiluvaj se, pomiluvaj, o~isti, po{tedi (so ogled na pokajni~kata sodr`ina na tekstovite): Smiluj se na nas, Gospodi, smiluj se! Pomiluj me, Bo`e, pomiluj me! O~isti me, Bo`e, o~isti me, Spasitelu moj. Po{tedi go, po{tedi go, Gospodi, tvoeto sozdanie.

^esto e i prisustvoto na bibliskite citati, zna~ajno za funkcioniraweto na tekstot. Tie se prifa}aat kako bo`jo slovo i se objekt na tolkuvawe i razjasnuvawe. Bla`eni se – veli Samiot Gospod vo Svetoto Evangelie – ~istite po srce, za{to tie }e go vidat Boga (Mat5,8) ... zna~i treba pove}e da se gri`ime za srceto. I navistina, kakva e polzata od pameten ~ovek, ako ima lo{o srce?

Nesomneno neodminlivo e pra{aweto za raznoobraznosta na makedonskata crkovna terminologija. Smetame deka se projavuva potreba

17

za ednoobraznost vo na{ata crkovna terminologija8, sogleduvawe na oddelni mislewa vo vrska so upotrebata na pove}e specifi~ni zborovi i termini vo na{ite crkovni izdanija ‡ vesnici, spisanija i trudovi izdadeni vo na{ite crkovni centri, a vo prilog na tendencijata „bo`joto slovo da se propoveda na ubav, jasen i razbirliv makedonski jazik“.

Se postavuvaat pra{awata: ja smetame li za soodvetna upotrebata na zborovite ispoved (ne ispovest) i ispoveduvawe, i vo koi slu~ai se dopu{ta i: ispovedanie? Smetame deka mo`e da se dopu{taat formite na -nie pr. ispovedanie, spasenie, pokajanie, poklonenie, veroispovedanie i veroispoved9. ]e se soglasime li deka pri crkovno-religiskiot izraz ne mo`e da se poistoveti dali barame spas ili spasenie, ne mo`e da se poistoveti poklonuvawe so poklon/poklonenie, kaewe so pokajanie, ili pak pro{tavawe, pro{ka, pro{tenie? ]e se soglasime li deka za na{iot Bog, kako tvorec na svetot, spasitel na ~ovekiot rod posoodvetno e da go upotrebuvame zborot sozdatel, nasproti sozdava~, tvorec, spasitel, nasproti spasuva~, ili na pr. pobeditel nasproti pobednik, ute{itel nasproti ute{uva~ 10?

Mo`e li da se dade prednost, od crkoven aspekt na nekoj od terminite: miropomazanie, pomazanie, mirosuvawe?

Postoi raznoobraznost na pr. vo vrska so imenuvaweto na I. Sveta tajna pri~est/pri~esna (ne pri~estna), pri~estie, Sveta tajna ven~avawe/ven~anie, Sveta tajna kr{avawe/kr{tenie.

Postojano se aktuelizira pra{aweto za Ra|aweto/Ro`destvoto Hristovo Bo`ik ili Bo`i}, pa soodvetno na toa se dopu{ta upotrebata na pridavkite bo`iken, bo`ikniot, bo`i}en, bo`i}niot.

Nekoi pra{awa ostanuvaat otvoreni pred teolozite i pred lingvistite. Bi istaknale deka vo crkovnoreligioznite tekstovi, glavno se po~ituva jazi~nata norma, no se izdeluvaat i opredeleni osobenosti na religiskiot stil. Osovremenuvaweto na bibliskiot tekst treba da bide vo duhot na sovremeniot makedonski jazik, da se odbegnuva upotrebata na neslovenska leksika pri postoewe na soodvetni slovenski zborovi, pa i na nekoi tu|i zboroobrazuva~ki sredstva (pr. -xija: pa posoodvetno e namesto silexija da se upotrebuva nasilnik i sl.) da se zamenuvaat arhai~nite formi dokolku postojat soodvetni. Iako tekstovite treba da se soobrazat so aktuelnite sostojbi vo sovremeniot makedonski jazik, nesoodvetniot izbor na jazi~nite sredstva i svesnoto potisnuvawe na formite od crkovnoslovenskata tradicija, nivna zamena so drugi jazi~ni sredstva pri

8 vo noemvri 2002 god, na Pravoslavnata bogoslovija „Sveti Kliment Ohridski“ –

Skopje, e odr`ana Bogoslovska tribina na tema Ednoobraznost vo makedonskata crkovna terminologija.

9 sufiksot -nie vo 50-ite godini na XX vek be{e okarakteriziran kako tu| na narodniot jazik, pa imenkite bea zameneti so poproduktivni na~ini na zboroobrazuvawe: o~ajanie - o~aj, po~itanie - po~it, spasenie - spas, bogoslu`enie - bogoslu`ba, nakazanie - kazna itn. No, so op{testveno-politi~kite promeni kon krajot na XX vek i so vleguvaweto na MPC vo javniot `ivot na dr`avata, dojde i do zasileno prisustvo na imenkite na -nie: spasenie, pokajanie, poklonenie, zave{tanie.

10 Kaj istokorenskite sinonimi so sufiksite tel, -nik, -a~, ustanovuvame deka prvite sozdatel, pobeditel, spasitel se upotrebuvaat samo za imenuvawe na Isus, tvorecot na s# {to postoi, koj{to ja pobedil smrtta, go spasil ~ove~kiot rod.

18

osovremenuvawe na tekstot, mo`e i negativno da se odrazi na stilsko-izraznite vrednosti na crkovnoreligioznite tekstovi.

Odnosot na MPC kon makedonskiot jazik, sogledan i vo izdanijata, jasno ja potvrduva svesta deka jazikot e neprocenlivo va`en za istoriskata i duhovnata sudbina na pravoslavieto na na{ive prostori, za nacionalno-kulturnoto opstojuvawe, a sudbinata na na{iot narod, na na{iot jazik niz vekovite bila i sudbina na Crkvata. Zatoa da si gi ~uvame na{ata Sveta makedonska pravoslavna crkva, na{iot makedonski jazik, na{eto makedonsko ime, za{to bez niv nema ni{to da bideme.

Liljana Makarijoska

MAKEDONSKIOT JAZIK VO SOVREMENIOT BIBLISKI PREVOD I VO IZDANIJATA NA MPC

(Rezime)

Prou~uvaweto na jazikot na sovremenite prevodi na Svetoto pismo, kako i na crkovno-religioznite tekstovi: prevodnite, avtorskite, obrazovno-vospitnite, e zna~ajno za definiraweto na odlikite na religiskiot stil. Tekstovite so crkovno-religiozna sodr`ina projavuvaat opredeleni jazi~ni i stilski karakteristiki i toa na razli~ni nivoa: pravopisno, morfolo{ko, sintaksi~ko, leksi~ko i zboroobrazuva~ko. Pri izborot na jazi~nite sredstva vo tekstovite so crkovno-religiozen karakter se odrazuvaat nivnite stilsko-izrazni vrednosti. Od su{tinsko zna~ewe e soodvetniot izbor na izraznite sredstva so koi se oformuva sovremeniot tekst. Mora da se ima predvid, od edna strana, potrebata za ednostaven jazik, dostapen za obi~niot vernik, poradi negovata nedovolna upatenost vo oddelni apstraktni poimi od dogmatski karakter, a od druga strana nastojuvaweto poto~no da se prenese crkovnata ili bibliskata sodr`ina. Tekstot ne treba da gi gubi od predvid osnovnite stilski odliki. Ja prosledivme upotrebata na makedonskiot jazik vo pogolem broj izdanija na MPC, pa mo`eme da zaklu~ime deka pravopisnite i morfolo{kite otstapuvawa od normata se retki, pr. upotrebata na golemata bukva i upotrebata na li~nata zamenka za 3 l. edn. On koga se odnesuva na Gospod Isus Hristos. Ima leksi~kite elementi so apstraktna sodr`ina, koi se na{e zaedni~ko crkovnoslovensko nasledstvo. Od stilskite osobenosti na religiskiot stil bi gi spomenale me|u drugoto upotrebata na sinonimnite formi za pogolema ekspresivnost, upotrebata na antonimite, za~estenata upotreba na frazeolo{kite izrazi, epitetite i metaforite, povtoruvaweto na zamenskite formi itn. Od oblasta na sintaksata evidentna e po~estata upotreba na svrznicite, razlikite vo zbororedot.

Nekoi pra{awa ostanuvaat otvoreni pred teolozite i pred lingvistite. Iako tekstovite treba da se soobrazat so aktuelnite sostojbi vo sovremeniot makedonski jazik, nesoodvetniot izbor na jazi~nite sredstva i svesnoto potisnuvawe na formite od crkovnoslovenskata tradicija, nivnata zamena so drugi jazi~ni sredstva pri osovremenuvawe na

19

tekstot, mo`e i negativno da se odrazi na stilsko-izraznite vrednosti na bibliskite i crkovnoreligioznite tekstovi.

Odnosot na MPC kon makedonskiot jazik, sogledan i vo izdanijata, jasno ja potvrduva svesta deka jazikot e neprocenlivo va`en za istoriskata i duhovnata sudbina na pravoslavieto na na{ive prostori, za nacionalno-kulturnoto opstojuvawe

Klu~ni zborovi: bibliski i crkovno-religiozni tekstovi, religiski stil, leksika, zboroobrazuvawe, crkovnoslovenizmi

20

Liljana Makarijoska THE MACEDONIAN LANGUAGE IN THE CONTEMPORARY BIBLICAL TRANSLATION AND IN THE PUBLICATIONS OF THE MACEDONIAN

ORTHODOX CHURCH (Summary)

The study of the language of the contemporary translations of the Holly Bible, and of the church-religious texts: the translational ones, authorial, and educational, are significant for defining the distinction of the religious style. The texts with church-religious content enounce certain linguistic and stylistic characteristics on different levels: orthography, morphology, syntax, vocabulary, and word formation. In the choice-making of the linguistic means, in the texts with church-religious nature, their expressive and style values are reflected. The corresponding choice of the expression means with which the contemporary text is formed has a significant value. We have to bear in mind, on one hand, the need for a simple language, accessible for the ordinary believer, because of his insufficient knowledge in certain abstract terms from dogmatic character, and on the other, the striving for a more correct transfer of the church or biblical content. The text should not lose sight of the basic stylistic distinctions. We followed the use of the Macedonian language in many publications of the Macedonian Orthodox Church, and we can conclude that the orthographic and morphological deviations from the norm are rear, for example the use of the capital letter and the use if the personal pronoun for the third person singular, Он (He) which refers to Lord Jesus Christ. There are lexical elements with abstract content that are part of our common Church Slavonic heritage. From the style singularities of the religious style we would also like to mention the use of synonyms for greater expression, use of antonyms, the frequent use of phrases, epithet and metaphor, repetition of pronoun forms, etc. From the domain of the syntax more frequent is the use of conjunctions, the differences in word order.

Some questions stay open to the theologists and linguists. Even though the texts should be standardized will the current state of the modern Macedonian language, the inappropriate choice of the linguistic tools and the conscious suppression of the forms of the church Slavic tradition, can also reflect badly on the stylistic values of the biblical and church religious texts.

The attitude of the MOC towards the Macedonian language documented in publishing, clearly confirms the notion that language is important both for the historical and religious destiny of the Orthodoxy in these regions in terms of a national and cultural survival.

Key words: biblical and church-religious texts, religious style, vocabulary,

word formation, church-Slavic words

21

BIOGRAFIJA

D-r Liljana Makarijoska e rodena 1963 god. vo Skopje, kade {to go

steknuva osnovnoto i srednoto obrazovanie i diplomira na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Vo 1993 god. go odbranuva magisterskiot trud pod naslov Jazi~nite osobenosti na Radomiroviot psaltir, a vo 1999 god. doktorskata disertacija pod naslov Deverbativnite imenki vo makedonskite crkovnoslovenski rakopisi od XII-XVI vek. Od 1987 god. do denes e vrabotena vo Institutot za makedonski jazik „Krste Misirkov“ vo Skopje, a od 2006 god. e direktor na Institutot. Taa e rakovoditel i ~len na redakcijata na Re~nikot na crkovnoslovenskiot jazik od makedonska redakcija. Rabotela i na proektite Leksikata na materijalnata kultura vo makedonskite crkovnoslovenski tekstovi, Orbelskiot triod.

Avtor e na ~etiri monografski truda i toa: Radomirov psaltir (1997), Deverbativnite imenki vo makedonskite crkovnoslovenski rakopisi (2002), Leksikata na materijalnata kultura vo makedonskite crkovno-slovenski rakopisi (2003), Studii od istoriskata leksikologija (2008), a soavtor i ~len na redakcijata sum na prviot tom od Re~nikot na crkovnoslovenskiot jazik od makedonska redakcija (Skopje, 2006), soavtor na Makedonski spomenici so glagolsko i so kirilsko pismo (Skopje, 2008). Ima objaveno stotina prilozi glavno, vo makedonskiot nau~en pe~at (Makedonski jazik, Literaturen zbor, Slavisti~ki studii, Kirilometodievistika, Spektar, Kulturen `ivot, Sovremenost, Jazikot vo praktikata i dr.), no i vo spisanija i zbornici vo stranstvo, vo ^e{ka, Rusija, Bugarija, Srbija, Hrvatska (Slavija, Rije~, Filolo{ki spiski, Crkvene studije) itn.

LITERATURA

BajiÊ R., Bogoslu`beni jezik, Beograd 2007 Girevski A., ^ist makedonski zbor i vo na{ite crkovni propovedi,

Matica makedonska, Skopje 1995 Girevski A., Makedonskiot prevod na Biblijata, Pravoslaven

bogoslovski fakultet, Skopje 2004 Girevski A., Organizirawe na Makedonskata pravoslavna crkva i

oficijalizirawe na Gavriloviot prevod na Biblijata, Jubileen zbornik 100 godini Ilinden, Pravoslaven bogoslovski fakultet, Skopje 2006, 75-85

Girevski A., Bibliski tekstovi koristeni pri prevodot na makedonskata Biblija, Kirilometodievistika, 3, Skopje 2006, 21-32

Makarijoska L., Zboroobrazuvaweto vo tekstovite so crkovnoreligiozna sodr`ina, Zb. Funkcionalnite stilovi vo makedonskiot jazik, Skopje 2007, 104-109

22

Makarijoska L., Jazikot i stilot na tekstovite so crkovno-religiozna sodr`ina, Croatica et Slavica Iadertina, Zadar 2007, 119-130

Minova-\urkova L., Stilistika na sovremeniot makedonski jazik, Skopje 2003

Pjanka V., Bibliskata leksika vo sovremeniot prevod na makedonski jazik, XXV nau~na diskusija na XXXI me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Skopje 1999, 151-162

Posen triod, prevod i prepev od crkovnoslovenski protojerej-stavrofor Jovan Takovski, MPC, Skopje 2005

Pranjković I., Hrvatski jezik i biblijski stil, Raslojavanje jezika i književnosti, Zbornik radova 34. seminara Zagrebačke slavističke škole, Zagreb 2006, 23-32

Sveto pismo na Stariot i Noviot zavet, Skopje, 1990 Takovski J., Terminologija od oblasta na teologijata Makedonska

terminologija, 102, MANU, Skopje, 1999 Tolkoven re~nik na makedonskiot jazik, red. K. Koneski, S.

Velkovska, @. Cvetkovski, tom I Skopje 2003, tom II Skopje 2005, tom III Skopje 2006

EKSCERPIRANI IZDANIJA

– Vistina, glasnik na Prespansko-pelagoniskata eparhija, br. 31-33 Bitola 1999, br. 35, Bitola 2000, br. 36, 37, 38 Bitola 2001, br. 43-44 Bitola 2003, br. 47 Bitola 2005 – Glasnik, Makedonska pravoslavna crkva, Skopska eparhija, Crkva „Sveti Velikoma~enik \or|i“, nas. ^air – Skopje, 2004 – Glasnik, Makedonska pravoslavna crkva, Skopska eparhija, Crkva „Sveti Arhangel Mihail“, nas. Avtokomanda, br. 2, br. 3, br. 4 2002, br. 5, br. 6 2003; – @itie i slu`ba na sv. Nektarij Bitolski, Bitola 2001 – I bi slovo, Hristos voskrese – navistina voskrese, Makedonska pravoslavna crkva, hram „Sv. Paraskeva – Petka“, god. IV, br. 38, 2004 – Gospodovata molitva „O~e na{“, proto|akon Ratomir Grozdanoski, Skopje 1999 – Pelagonitisa, spisanie za pravoslavna vera, kultura, obrazovanie i umetnost na Prespansko-pelagovniskata eparhija, I, br. 1, 2, Bitola 1996 – Pravoslaven pat, br. 1 spisanie na Skopskata eparhija, noemvri-dekemvri 2003 – Pravoslavie, spisanie za pravoslavna vera, kultura, umetnost, i vospituvawe i obrazovanie, br. 2, MPC – Skopska eparhija, Skopje 2001 – Podvig vo Hrista i otpadni{tvoto denes, Bitola 2001 – Posen triod, MPC, prevod i prepev od crkovnoslovenski protojerej-stavrofor Jovan Takovski, Skopje 2005

– Svetiklimentovo slovo, Crkoven almanah, MPC, Debarsko-ki~evska eparhija, Ohrid 2003

23

– Troi~nik, spisanie za pravoslavna vera, kultura, obrazovanie i vospitanie, Bregalni~ka eparhija na MPC, br. 5, god. II, [tip 2004

Otcenka za trudot na d-r. Makarijoska: I blagodaram na d-r Liljana Makarijoska za prekrasnoto izlagawe.

Go ~uvte nejziniot stav deka prevodot na Biblijata na sovremen makedonski literaturen jazik denes otvora mnogu jazi~ni i teolo{ki pra{awa.

So vklu~uvaweto na makedonskiot prevod na Biblijata vo bogoslu`bata se ogleda gri`ata na MPC za primenata na makedonskiot jazik.

I, kone~no, kako mo`e{e da se zabele`i od izlagaweto na d-r Makarijoska, vo izdanijata na MPC jazi~nite gre{ki se retki, a deka toa se dol`i na anga`iranosta na lektori, so {to u{te edna{ se istaknuva gri`ata na MPC za neguvawe, ~uvawe i promovirawe na makedonskiot jazik.

*

Protoerej prof. d-r Aco GIREVSKI

UPOTREBATA NA MAKEDONSKIOT JAZIK VO CRKVATA

( 2008 - Godina na Makedonskiot jazik)11

Makedonskata pravoslavna crkva i nejzinite institucii, otsekoga{ bile involvirani vo nosewe va`ni odluki za sozdavawe i gradewe na novata dr`ava, pa vo taa smisla, makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo poddr`ano od svoeto pastvo, so pravo mo`e da se ka`e deka ima zna~aen pridones za op{tiot progres vo na{ata dr`ava.

Vo moevo predavawe }e se obidam da uka`am na doslednosta na domorodnoto makedonsko sve{tenstvo vo ~uvawe, neguvawe, razvivawe i promovirawe na makedonskiot jazik vo te{kite vremiwa (na okupacija i vojni) i denes vo edno demokratsko i slobodno op{testvo. Koga zboruvame za istorijata na Makedonskiot narod, ne mo`eme da ja stavime nastrana istorijata na Makedonskata pravoslavna crkva, od prosta pri~ina {to tie me|usebno se isprepletuvaat. Istoto bi mo`elo da se ka`e i za makedonskiot govoren (dijalekti~en) i makedonskiot literaturen jazik. Op{topoznata vistina e deka sovremeniot makedonski jazik e proizvod od centralnite makedonski govorni podra~ja. A temelot

11 Predavaweto se odr`a na Javna tribina pri Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje vo organizacija na Programsko-organizacioniot odbor za manaifestacijata 2008 - Godina na makedonskiot jazik vo sorabotka so Pravoslavniot bogoslovski fakultet i Institutot za makedonski jazik od Skopje, na 9 dekemvri 2008.

24

e staroslovenskiot jazik, odnosno starocrkovniot, popravo re~eno staromakedonskiot jazik od okolinata na Solun.

Makedonskiot jazik se razvival i se usovr{uval najmnogu, uslovno ka`ano, preku crkovnite zaednici, bidej}i u~ili{tata bile ili pri hramovite ili pri manastirite. Dodeka, pak, nositeli na razvojot na jazikot vo Crkvata bilo mesnoto sve{tenstvo, u~itelite (sve{tenicite ~esto bile i u~iteli) i monasite, nekoi od niv so visoko crkovno dostoinstvo. Toa e vreme pred i pome|u dvete svetski vojni. Po osloboduvaweto od tu|ite porobuva~i slikata na jazi~en plan vo dr`avata se menuva. Nastapuva vreme koga jazikot }e bide kodificiran so svoj pravopis (1945). Ottoga{ navamu glavnata uloga okolu razvojot i promocijata na na{iot jazikot }e ja prevzemat prosvetnite institucii i specijaliziranite instituti na ~elo so MANU. Me|utoa, po vozobnovuvaweto na Makedonskata pravoslavna crkva so svoi domorodni arhiereji, sve{tenici i monasi, narodnoto sve{tensto i natamu ostanuva eden od promotorite na makedonskiot jazik sred svojot narod vo zemjata i osobeno vo dijasporata. Ja imav taa mo`nost, pri zaedni~kite soslu`uvawa so Arhiepiskopot Stefan da ~ujam kako vo svoite besedi silno apelira{e da se so~uva i neguva sovremeniot makedonski jazik, patriotska gri`a {to ja neguvaa i negovite prehodnici, arhiepiskopite Mihail i Gavril. Edna od monografiite za arhiepiskopot Gavril nosi naslov "^ist makedonski zbor i vo na{ite crkovni propovedi" (1995).

Koga go istaknuvame pra{aweto za makedonskiot jazik denes, prikaznata mora da ja zapo~neme mnogu porano ili barem eden vek porano u{te koga arhimandritot Partenija Zografski be{e rekol: "U~i napred kniga na svoi-ot iazik, posle ako ima{ vreme i na drugi iazici!". Ili ne{to podocna vo po~etokot na 20-ot vek koga golemiot rodoqubec Krste Petkov Misirkov go ka`al istoto, samo so drugi zborovi. Imeno, toj silno se zalagal za obnova na Ohridskata arhiepiskopija (kako Makedonska pravoslavna crkva), oti edinstveno samo taa, spored nego, bi mo`ela da gi obedini makedoncite; zaedno intelegencijata i narodot, za da se izborat vo makedonskite parohii i nivnite crkovno-u~ili{ni op{tini da se u~i i vo hramovite da se slu`i i propoveda maj~iniot makedonski jzik. Ovie dve dlaboki misli na ovie velikani, vo nivno vreme iako samo proro~ki, podocna stanaa realnost, blagodarenie na toj ist narod i sekako na duhot i upornosta na domorodnoto makedonsko sve{tenstvo. Upotrebata na makedonski jazik od makedonskite-sve{tenici imalo zna~aen odraz za lu|eto. Toa, ne samo {to deluvalo ohrabruva~ki, tuku gi pottiknuvalo Makedoncite na odr`uvawe na maj~iniot jazik. Vlijanieto {to sve{tenikot go imal vrz svoite parohijani, pokraj hristijanskiot duh, imalo sila na hranewe i odr`uvawe duhot na nacionalnata samobitnost. Nacionalno-patriotski zadoenite, i vo toj duh vospitani sve{tenicite - makedonci, ve{to ja polzuvale prednosta {to im ja davala funkcijata. Sekojdnevnoto komunicirawe so parohijanite, poedine~no i zaedni~ki, nikoj ne mo`el dokraj da go kontrolira. Eve eden podatok: Vo toa "nevreme" vo Veles kaj sve{tenikot \or|i Milo{ev (podocne`en arhiepiskop Gavril), koj{to skri{um go preveduval

25

Evangelieto na makedonski jazik, do{le sve{tenikot Cvetko Krstevski od Prilep (podocna arhiepiskop Angelarij) i sve{tenikot Metodi Gogov od [tip (podocna arhiepiskop Mihail), aktivno vklu~eni vo borbata za osloboduvawe na Makedonija, i otkako zele od prevedenite crkovni formulari {to gi preveduval o. Milo{ev, se upatile kon {tabot vo Gorno Vranovci bez da bidat zabele`ani. Uspehot bil vidliv najmnogu koga sve{tenicite vr{ele individualni poseti, odnosno crkovni trebi po domovite na svoite parohijani, vodosveti, kr{tevki, ven~avki, pogrebenija. Vo takvite prigodi makedonskite sve{tenici se slu`ele isklu~ivo so makedonskiot jazik. Maj~iniot makedonski zbor i jazik sve{tenicite go upotrebuvale i vo svoite besedi. A, da se slu{ne maj~iniot jazik od amvonot na makedonskite hramovi, toa bilo pottik za parohijanite. Nim mnogu im zna~el zborot i mislata slu{anata od svoite pastiri особено кога тие се изречени од Bo`jite hramovi. Sve{tenicite za upotrebata na narodniot makedonskiot govor, vo vremeto na vojna i okupacija, se zasolnuvale zad pastirsko-misionerskata rabota. Se povikuvale na Hristovoto i na apostolskoto u~ewe, za rasprostranuvawe i odr`uvawe na hristijanstvoto (Matej 28, 19-20, Marko 16,15). A, narodniot, razbirliv jazik sekoga{ bil najdobroto sredstvo za uspe{na misionersko-pastirska dejnost. Svetiot apostol Pavle - prviot rasprostranuva~ na Evangelieto vo Makedonija, be{e rekol: "Vo crkvata pove}e sakam da ka`am pet zbora razbirlivi, za da pou~am i drugi, otkolku iljadnici zborovi na nepoznat jazik" (1. Kor 14,19). Sfa}aj}i go zna~eweto na jazikot i prosvetata voop{to, posebno vo Crkvata, Inicijativniot odbor za vozobnovuvawe na Pravoslavnata crkva vo Makedonija, u{te na Tretototo zasedanie na Plenumot od 24 oktomvri 1945 godina, pra{aweto za prosvetata i jazikot go postavil na dneven red. I toga{ bilo odlu~eno pri IO da se formira Prosveten oddel, so zada~a da razviva crkovno-prosvetna dejnost vo Makedonskata crkva: da se zapo~ne so pe~atewe na kalendar i razni knigi so religiozno-moralna sodr`ina. Bilo odlu~eno da se organizira izdavawe Crkoven glas na makedonski jazik, kako slu`ben organ na IO, a istiot da bide vo nadle`nost na Prosvetniot oddel. Kako pretplatnici bile zadol`eni: crkovnite odbori, manastirite i parohiskite sve{tenici. Ocenuvaj}i gi te{kotiite vo koja se nao|ala op{testvenata zaednica (Federalna Makedonija) poradi nedostatok od u~eni kadri, IO se soglasil sve{tenicite da mo`at da bidat nazna~uvani za u~iteli vo svoite mesta na slu`buvawe, dokolku toa ne im pre~elo vo parohiskata rabota (Plenum od 19.06.1945). I koga po osloboduvaweto na Makedonija bile formirani gimnaziski u~ili{ta, gi rakovodele diplomirani teolozi. Za normalno odvivawe na administrativnite i drugi raboti, IO, isto taka, prezemal aktivnosti, kako na primer: prevodi i pe~atewe na buxetski i drugi vrednosni knigi, potoa crkovni takseni marki, izgotvuvawe na {tembili i pe~ati, so soodvetna sodr`ina na makedonski jazik, kako na primer: "Makedonska parvoslavna crkva, hram (imeto) i mesto" i drugo. Paralelno so prezemenite merki za voveduvawe makedonski jazik vo administracijata i pe~ateweto potrebna crkovna literatura na naroden jazik, IO (na sednicata od 19.06.1945 godna) zapo~nal so pribirawe na site tu|inski vrednosni knigi, marki i druga

26

literatura zate~eni pri crkvite i manastirite i nivna zamena so makedonska sodr`ina и современ јазик. So vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija vo liceto na Makedonskata pravoslavna crkva, Sinodot zabrzano se zalo`il za upotreba na makedonskiot jazik vo bogoslu`bite i vo crkovnata administracija, ozakonuvaj}i go na toj na~in makedonskiot jazik vo Ustavot na MPC (^len 5). Vedna{ potoa se zapo~nalo so prevodot na potrebnite bogoslu`beni knigi na sovremen makedonski jazik, kako na primer: evangelieto, apostolot, psalmite, slu`ebnikot, trebnikot kako i razni molitvenici. Se prevede, postniot triod, a se prodol`i so prevodot na cvetniot triod. A ~as poskoro }e gi imame vo prevod i mineite, koi{to se dvanaeset toma (kolku i mesecite vo godinata). Архиепискиопијата, на пример, и епархиите Дебарско-кичевската и Повардарската многу успешно ја развија својата pastirsko-misionerska издавачка дејност. Na sovremen makedonski jazik se prevede mo{ne zna~ajnata svetoote~ka patristi~ko-asketska literatura, prepoznatliva pod imeto Dobrotoqubie.

Makedonskata pravoslavna crkva denes ja ima vo prevod Biblijata nare~ena u{te i Sveto pismo, kako najzna~ajna crkovno-bogoslovska kniga12. So prevodot na Bilijata na sovremen makedonski jazik, na{ite vernici mo`at ne samo da go razbiraat Slovoto Bo`jo, tuku i da go praktikuvaat vo `ivot. Imeno, so voveduvaweto na sovremeniot makedonski jazik vo bogoslu`enieto, toa prehodno skameneto, nedovolno razbirlivo poradi zastarenosta na jazikot, odedna{ stana jasno, razbirlivo, postana `ivo.

So prevodot na Biblijata na sovremen makedonski literaturen jazik se dade mo`nost preku verou~enie da se postigne proverka na znaeweto, prodlabo~uvawe, ve`bawe i prifa}awe na steknatite znaewa od Biblijata. Za ovie, eve skoro dvaesettina godini kako se otpe~ati prvoto celosno Sveto pismo - Biblijata (1990), ima mo{ne vidlivi znaci deka verata nitu e opium, nitu skameneta, a nitu mrtva, 12 Isklu~itelniot proekt "Prevodot na Biblijata na sovremen makedonski jazik" nesomneno mu pripa|a na arhiepiskopot Gavril kako negovo `ivotno delo i negov prepoznatliv kod, me|utoa zaslu`uvaat posebna pofalba, ~est i uva`enie i negovite bliski sorabotnici: arhiepiskopot Mihail za prevod na devterokanonskite knigi, i profesorite Trajan Mitrevski i Boris Bo{koski za redakcijata na celosniot prevod na Biblijata na sovremen makedonski jazik. Ova e op{topoznato soznanie koe vo sebe go nosam ne samo kako istra`uva~, tuku i kako sovremenik na ovoj mo{ne zna~aen istoriski proekt. Vr{ej}i promocija na Svetoto pismo (Biblijata), navistina bea imenuvani lica koi ne u~estvuvale vo preveduvaweto, no izgleda samo i samo neopravdano da se namali i negira vistinskiot preveduva~, {to ne odi vo prilog na vistinata. Ja koristam ovaa prilika da poso~am na sekoj eden dobronameren istra`uva~, vistinata samiot da ja proveri preku originalnata prepiska vo vrska so makedonskiot prevod na Biblijata (145 dokumenti), koja za prv pat se otpe~ati vo prilog na mojava kniga Makedonskiot prevod na Biblijata, vo izdanie na Bogoslovskiot fakultet "Sveti Kliment Ohridski" vo Skopje, 2004.

27

kako {to nekoi sakaat da mislat, tuku e `iva sila koja potpolno i legitimno go pretstavuva duhot Hristov vo postojanen podem i kontinuitet od drevnata do sovremenata Crkva. I {to e mnogu bitno, Crkvata ve}e mnogu lesno mo`e da odr`uva vrska so mladite generacii i toa na nivniot sovremen jazik.

Ovoj sovremen prevod na Svetoto pismo ne samo {to pridonese za {ireweto na nabo`nosta me|u mirjanstvoto, tuku vo isto vreme poslu`i kako temelen dokument za razvitokot na makedonskiot kni`even jazik. Dotolku pove}e {to so prevodot na Biblijata se dade ubedliv dokaz deka makedonskiot jazik e melozvu~en, molitven, kr{liv, razigriv i deka na nego mo`at da se prenesat i poslo`eni do misti~ki bi rekol misli, pogledi, formulacii {to se sre}avaat vo bibliskite tekstovi.

So ogled na toa {to prviot prevod na Biblijata na sovremen makedonski literaturen jazik opfa}a periot od celi 50 godini na postoewe na kodificiran jazik kaj nas, Biblijata stanuva edna dobra platforma za natamo{niot razvoj i uovr{uvawe na makedonskiot jazik. I u{te edna pri~ina, od mnogu drugi, a toa e deka ovoj prevod pretstavuva osnova za site natamo{ni revizii na Biblijata. Vpro~em toa se gleda i pri prvoto revidirano izdanie na Makedonskata Biblija (2006). A sega da vi predo~am eden mnogu va`en moment. So voveduvawe na Biblijata vo praktikata, osobeno vo bogoslu`enieto, Makedonskata pravoslavna crkva voedno se opredeli za jazikot na Biblijata, i toa e sosema opravdan izbor. Za{to, Pravoslavnata crkva upotrebuva mnogu jazici vo svoeto bogoslu`enie (gr~ki, slovenski, angliski, makedonski), no sepak nejziniot osnoven jazik e liturgiskiot jazik, odnosno bibliskiot bogoslu`ben jazik. Toa e jazikot na Svetoto pismo, jazikot na Biblijata. Za da se razbere liturgijata, na primer, ne e dovolno samo da se prevede na nekoj od "razbirlivite" jazici pa i na makedonski jazik. Za da se razbere liturgijata treba da se znaat nejzinite bibliski simboli i sodr`ini, t.e. slikite, metaforata, refrenite, so eden zbor eden cel sistem na zborovi zemeni posredno i neposredno od Biblijata.

Ete zatoa se javi potrteba za normirawe na makedonski bibliski jazik. So ova pra{awe se zafati prvo Redaktorskata sinodska komisija u{te pri prevodot na Biblijata na sovremen makedonski jazik. Potoa, na ovoj problem mu posvetija golemo vnimanie komisiite koi rabotea na prevodot na bogoslu`benite knigi, i kone~no, so ova pra{awe se zanimava{e i MANU vo sorabotka so Bogoslovskiot fakultet vo Skopje, preku rabotata na makedonskata terminologija, konkretno na terminologijata od oblasta na teologijata (1999). Toa pretstavuva potraga kon usoglasuvawe na crkovno-administrativnata, propovedno-bogoslu`benata, prevodnata i drug vid na crkovna terminologija, proces koj {to prodol`uva. Vo toa ime i nie denes diskutirame.

Aco GIREVSKI, protoerej

UPOTREBATA NA MAKEDONSKIOT JAZIK VO CRKVATA

28

(2008 - Godina na Makedonskiot jazik)

(Rezime)

Vo moevo predavawe se obidov da uka`am na doslednosta na domorodnoto makedonsko sve{tenstvo vo ~uvawe, neguvawe, razvivawe i promovirawe na makedonskiot jazik vo te{kite vremiwa (na okupacija i vojni) i denes vo edno demokratsko i slobodno op{testvo. Uka`av i na faktot deka koga zboruvame za istorijata na Makedonskiot narod, ne mo`eme da ja stavime nastrana istorijata na Makedonskata pravoslavna crkva, od prosta pri~ina {to tie me|usebno se isprepletuvaat. Istoto bi mo`elo da se ka`e i za makedonskiot govoren (dijalekti~en) i makedonskiot literaturen jazik. Op{topoznata vistina e deka sovremeniot makedonski jazik e proizvod od centralnite makedonski govorni podra~ja. A temelot e staroslovenskiot jazik, odnosno starocrkovniot, popravo re~eno staromakedonskiot jazik od okolinata na Solun.

Predo~iv i na vistinata deka Makedonskiot jazik se razvival i se usovr{uval najmnogu, uslovno ka`ano, preku crkovnite zaednici, bidej}i u~ili{tata bile ili pri hramovite ili pri manastirite. Dodeka, pak, nositeli na razvojot na jazikot vo Crkvata bilo mesnoto sve{tenstvo, u~itelite (sve{tenicite ~esto bile i u~iteli) i monasite, nekoi od niv so visoko crkovno dostoinstvo. Toa e vreme pred i pome|u dvete svetski vojni. Slikata na jazi~en plan se menuva po osloboduvaweto od tu|ite porobuva~i na dr`avata. Nastapuva vreme koga jazikot }e bide kodificiran so svoj pravopis. Ottoga{ navamu glavnata uloga okolu razvojot i promocijata na na{iot jazik ja prezemaat prosvetnite institucii i specijaliziranite instituti na ~elo so MANU. Me|utoa, po vozobnovuvaweto na Makedonskata pravoslavna crkva so svoi domorodni arhiereji, sve{tenici i monasi, narodnoto sve{tensto i natamu ostanuva eden od promotorite na makedonskiot jazik sred svojot narod vo zemjata i osobeno vo dijasporata.

Klu~ni zborovi:

Makedonska pravoslavna crkva, domorodno makedonsko sve{tenstvo vo uloga na ~uvar, neguva~ i promotor na makedonskiot jazik vo zemjata i dijasporata.

Aco GIREVSKI, archpriest THE USAGE OF THE MACEDONIAN LANGUAGE IN THE CHURCH

(2008 – Year of the Macedonian Language) (Summary)

29

In my lecture I made an attempt to point out the consistence of the aboriginal Macedonian priesthood in guarding, nurturing, developing and promoting the Macedonian language in times of difficulties (of occupation and wars) and today in a democratic and free society. I also pointed out the fact that when we talk about the history of the Macedonian people, we cannot put aside the history of the Macedonian Orthodox Church, the simple cause of which is being entwined together. The same could be said about the Macedonian living language (dialect) and the Macedonian literary language. The truth, that the contemporary Macedonian language is the product of the central Macedonian living language areas. And the foundation is the Old Slavonic language, respectively the Old Church, i.e. the Old Macedonian from the surroundings of Thessalonica. I indicated the truth that the Macedonian language developed and perfected mostly trough the church communities, because the schools were located at the temples or at the monasteries. The carriers of the development of the language in the Church were the priesthood, the teachers (priests were often teachers) and the monks, some of them with a high church dignity. That is the time before and between the First and the Second World War. The linguistic picture changes after the emancipation of the foreign oppressors of the country. A time when the language would be codified with its orthography supervened. From then on the main role of developing and promoting our language was taken over by the educational institutions and specialized institutes headed by the Macedonian Academy of Arts and Science. However, after the renewal of the Macedonian Orthodox Church with its bishops, priests and monks, the priesthood continues to be one of the promoters of the Macedonian language among its people in the country and in the diaspora. Key words: Macedonian Orthodox Church, priests in the role of guardians, nurtures and promoters of the Macedonian language in the country and in the diaspora.

BIOGAFIJA

Prof. d-r Aco Girevski e roden 1955 godina vo Stroimanci. Porasnal i se {koluval vo Skopje. Zavr{i Bogoslovija, a potoa i Teolo{ki fakultet vo Skopje, prva generacija indeks broj eden. Stanal sve{tenik i profesor na Bogoslovskiot fakultet vo Skopje. Vo 2003 god. go odbranuva doktorskiot trud pod naslov Makedonskiot prevod na Biblijata so poseben osvrt vrz negovata uloga vo sovremenata misija na Crkvata.

Avtor e na pet monografski truda, a ima objaveno stotina prilozi glavno, vo crkovniot makedonski nau~en pe~at (vo Godi{niot zbornik na Bogoslovskiot fakultet vo Skopje, Vesnik - slu`ben list na MPC, Pravoslaven blagovesnik, Voskresenie, Crkoven `ivot, Svetoklimentovo slovo, Pravoslaven pat, Kirilometodievistika, Makedonija, i vo drugi izdanija), no i vo spisanija i zbornici vo stranstvo, Patience as a Precondition for Peace and Tolerance, Temple University,

30

vo Winter-Spring, 2002, volume XXXIX, Numbers 1-2, 96-99; Durimi si parakusht për paqe dne tolerancë, Ndërtimi i besimit përmes dialogut ndërmet kishave dhe bashkësive fetare në Magedoni, "Ecumenical Press", Philadelphia, 2004, 142-147.

Negoviot nau~en interes go naso~uva kon oblasta na pastirsko-omiliti~koto bogoslovie, upotrebata na makedonskiot literaturen jazik vo crkovnata prosveta i obrazovanieto, veronaukata vo obrazovanieto, istorijata na MPC, ulogata na makedonskiot prevod na Biblijata vo sovremenata misija na Crkvata, pokloni~kiot (verskiot) turizam i sl. Zabele`itelno e u~estvoto na prof. d-r Girevski na brojni nau~ni sobiri, stru~ni sovetuvawa, javni tribini, duri i na me|unarodni konferencii vo zemjata i vo stranstvo.

Bil glaven urednik na Studentskoto glasilo Pravoslaven blagovesnik i glaven i odgovoren urednik na Godi{niot zbornik pri Bogoslovskiot fakultet vo Skopje. Denes e dekan na Pravoslavniot bogoslovski fakultet "Sveti Kliment Ohridski" vo Skopje. @ivee vo Skopje (e-mail: aco.girevski@gmail.com).

Literatura: Boris Bo{koski, Pravoslavnata crkva vo Makedonija vo minatoto i denes, Skopje, 1990. Done Ilievski, Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987. Aco Aleksandar Girevski, Makedonskiot prevod na Biblijata, PBF

"Sveti Kliment Ohridski" - Skopje, 2004. Od istiot avtor: Monografija - Negovo bla`enstvo arhiepiskopot Gavril, tret po red vo obnovenata ohridska arhiepiskopija, Matica makedonska, 1994, Skopje; ^ist makedonski zbor i vo na{ite crkovni propovedi, Matica makedonska, Skopje, 1995; Ulogata na Makdonskiot jazik vo svetite bogoslu`bi i crkovnite propovedi, Zbornik "Obrazovanieto i vospitanieto na makedonskoto iseleni{tvo", me|unaroden nau~no-stru~en sobir vo organizacija na Dru{tvo, nauka i umetnost - Bitola, Bitola, 1995, 279-289.

Mihail, arhiepiskop, Na{eto sveto pravoslavie, Matica makedonska, Skopje,1996. Slavko Dimevski, Istorija na MPC, Makedonska kniga, Skopje, 1989. Ustav na MPC, 1995.

31

32

DISKUSII

A sega, otvoram diskusijata na po site temi od izlagaweto! Koj se

javuva za pra{awe i dikusija?

Temi:

prof. d-r \orgi Pop-Atanasov, Bele{ki kon jazikot na makedonskiot prevod na Biblijata (Gavriloviot prevod i revidiranata verzija) prof. d-r Aco Girevski, Upotrebata na makedonskiot jazik vo crkvata

33

d-r Liljana Makarijoska, Makedonskiot jazik vo izdanijata na MPC Postaveni pra{awa i odgovori:

1. D-r Ilija Velev Pra{awe: <Vo svojstvo na programski koordinator za godinata na

makedonskiot jazik, vo po~etokot sakam da gi pozdravam stru~nite izlagawa na trojcata moi kolegi i prijateli, no i vo toa svojstvo, sakam da naglasam deka tokmu takvite tribini gi organizirame prigodno, promotivno, so ogled na toa {to i celite na godinata na makedonskiot jazik se poznati, ve}e afirmirani vo dr`avata i kako takvi celi se obiduvame da gi afirmirame i nadvor, vo drugite sredini.

Po~uvstvuvav potreba, ovde, na ovoj auditorium, da go ~ueme i pra{aweto i problemot na prisustvoto na istorijata na makedonskiot jazik, na makedonskata pismenost vo Biblijata i vo bibliskite tekstovi. So ogled na toa {to mojot po~ituvan kolega Pop Atanasov e eden od retkite stru~waci vo Makedonija i e dobar biblist, pred sè, i go poznava staroevrejskiot jazik, no isto taka toj e stru~wak i od oblasta na staroslovenskata pismenost, pa bi sakal da se dade ovdeka edno afirmativno soznanie vo smisla na toa kolku i kako makedonskite dijalekti od oblasta na Solun vo natamo{nata tradicija na istorijata na makedonskiot jazik se reflektirani vo samata Biblija i vo samite bibliski tekstovi, a osobeno periodot na 19-iot vek koga imame isklu~itelno golem broj na so~uvani pismeni spomenici pi{uvani na skoro site dijalekti od site oblasti na etni~ka i geografska Makedonija.

Vi blagodaram!"

Odgovor: Пrof. d-r \or|i Pop Atanasov odgovori na pra{aweto: <Svetite bra}a Kiril i Metodij zboruvale na eden ju`nomakedonski dijalekt, koj {to e zbogaten so nekoi termini od oblasta na bibliskata terminologija. Taka zna~i }e go smetame toj prevod kako prv makedonski prevod, a ovoj ve}e kako prevod na sovremen makedonski literaturen jazik. Posebno e bitno, isto taka, da se ka`e deka onie pismeni spomenici koi se so~uvani so bibliska sodr`ina mo`e da ka`eme deka makedonskite rakopisi so bibliska sodr`ina se najstarite rakopisi, kako na primer: glagolskite rakopisi, Semanovo evangelie, Marinsko evangelie, Zografsko evangelie. Toa se makedonski rakopisi i retko ima pismeni spomenici od toa vreme za koi mo`eme da tvrdime deka $ pripa|aat na druga pismena tradicija. Bitno e da se ka`e i deka pismenata tradicija vo drugite slovenski zemji se {irela preku Makedonija, preku Ohridskata kni`evna {kola. Najstarite ruski rakopisi, bibliski, pa i drugi se nastanati vrz osnova na makedonski predo{ki, {to zna~i deka od Makedonija se prateni crkovni knigi i tamu tie knigi se prepi{uvani i {ireni vo ruskata pismena tradicija. Na primer profesorot Mo{in ni doka`a deka novorodskite liv~iwa, koi se del od eden kodeks od 10-iot vek, a toj pak kako original pretstavuva predo{ka za nastanuvaweto na Ostromomirovoto evangelie od 1956/57 godina, koj {to e najstar ruski rakopis. I site drugi najstari ruski rakopisi poteknuvaat od Ohridskata kni`evna {kola, odnosno od Makedonija. I podocna se {iri taa tradicija, pa vo 19-iot vek po~nuva da se pi{uva i na naroden govor, na dijalekten govor se preveduvaat bibliskite tekstovi i druga crkovna sodr`ina i spored tie crkovni knigi se slu`elo i se ~italo Evangelieto, za da mo`e prisutnite vo crkvata dobro da go razberat bibliskiot tekst."

2. Akademik Petar Ilievski

34

Pra{awe: <Bi sakal da se obyrnam na tri va`ni i principielni to~ki. Prvo }e se zadr`am na edno mislewe koe preovladuva, a toa e deka vo bogoslovskite {koli nema nauka, tuku tamu se bara samo vera. No, ne e to~no. Bogoslovskite {koli se programirani taka {to vo osnovata se filolo{ko-bogoslovski. Na Bogoslovijata se izu~uvaat 6 jazici, pokraj gr~kiot, staroevrejskiot i latinskiot koj se osnovni. Zo{to mu e potrebno tolku znaewe na bogoslovot? Bidej}i bogoslovite se upatuvani da odat pravo na izvorot, da go razberat izvornoto zna~ewe za da ne zastranat vo svoeto u~ewe, vadej}i gi zborovite od kontekstot. A takvi gre{ki nastanuvale niz vekovite duri i kaj najeducirani preveduva~i, kako {to bil bla`eni Jeronim. Vo Petokni`ieto kade {to e opi{an nastanot koga Mojsej slegol od Sinajskata gora i liceto mu sjaele oti bil vo blizina na Bog, eden zbor napi{an so tri konsonanta <krn" mo`el da se pro~ita na 5-6 razli~ni na~ini. Toj go pro~ital kako <keren", {to zna~i rog i Mikelanxelo, koj slepo mu veruval i ne mo`el da se posomneva deka Bla`eni Jeronim mo`el tuka da pogre{i ja napravil skulpturata na Mojsej so rog na glavata. Posle ima interpretacija na toa, me|utoa izmestena e osnovata.

]e se povratam na pra{aweto {to be{e dopolnitelno vovedeno za istorijata na slovenskite prevodi. Prviot prevod napraven od seslovenskite prvou~iteli e registriran vrz baza na slovenskite govori od Ju`na Makedonija. No, nie nemame pravo toj jazik da go prisvojuvame, nitu da go pravime starobugarski, nitu staro~e{ki i t.n. Toj e zaedni~ki jazik koj minimalno se razlikuva vo dijalektot. So prevodite na toj jazik bra}ata Kiril i Metodij bile do~ekani vo Moravija radosno, kako {to se veli. Rostislav gi primil zatoa {to narodot tamu mo`el da go slu{a Evangelieto na svoj jazik. Tie se vo Centralna Evropa, a osnovata e makedonska.

Prv prevod na tekstovi od Biblijata nie imame vo 16-iot vek. Toa e Grigorieviot prevod na Damaskinoviot zbornik. Tamu, po ugled na Damaskina i Grigorij, koj{to e episkop na Ohridskata arhiepiskopija, no e Makedonec. Toj ne go znae gr~kiot jazik dobro, sum go sporeduval, pravi gre{ki vo jazikot i se poznava deka mu e u~en jazik a ne maj~in. Po primerot na Damaskin postapuva i episkop Grigorij Pelagoniski. Toj go iznesuva prvo tekstot na star jazik, onoj novozavetniot gr~ki jazik, a potoa go preraska`uva na naroden govor. Taka vodi smetka da ne se oddale~i mnogu od osnovnoto. Vuk Karaxik, pak, vo po~etokot na 18-ot vek go ponarodil tolku mnogu Noviot zave, {to lu|eto ponekoga{ }e si go potkasaat jazikot za nekoj izraz. A potoa se vratil nazad, duri po 40 godini toj specijalno vovel arhaizmi. Nie ne smeeme da se otka`eme od tradicijata. Ubavo e da se preveduva na razgovoren jazik, no tuka treba da ima dva jazika: eden standarden, dostoinstven so arhaizmi, drugiot e dinami~en i razgovoren. Toa se ve}e dva prevoda. Ako sakame nie toa da go spoime, te{ko e. Kako treto, }e ka`am kako se slu~i prevodot na makedonski jazik. U{te vo 1945 godina verou~itelite bea nekako vklu~eni vo preveduvawe i na bibliski tekstovi i na tekstovi od bogoslu`bite, najmnogu od Noviot zavet: Evangelijata, Apostolot, no i psalmite. Verou~itelite gi preveduvaat tie tekstovi i se zaslu{uvaat kako }e zvu~at koga }e gi ~itaat, za slednata godina ve}e da izlezat tekstovite vo druga verzija, malku podobreni. Makedonskite tekstovi bea sedum godini taka prepravani, oti vo po~etokot nemavme nie nitu eden svesen pravopis, odnosno pravopisot be{e mnogu oskuden, nemavme ni re~nik. Nie verou~itelite toga{ odevme na pazar, da kupuvame zelka i piperki i baravme lu|e od najzafrleni mesta od Makedonija za da gi pra{ame kako bi rekle tie cela fraza, samo za da ja slu{neme. I kolku {to mo`evme napravivme. Otec Milo{ev be{e napravil ve}e kompleten prevod na Noviot zavet i Inicijativniot odbor gi zadol`i verou~itelite da izvr{at revizija, da gi vklopat i svoite soznanija kako i svoite tekstovi, pa 1952 godina izleze ^etvoroevangelieto.

35

Po odnos na arhaizmite, morame da vodime smetka da ne preterame. Vo makedonskie dijalekti s# u{te se `ivi i dativot, a akuzativot koga se odnesuva za `ivite su{testva e taka va`na rabota. Jas ne mo`am da zamislam kakov e toj izraz <Zaedni{tvo so Bog", a toj }e go sretnete na stranicite vo <Premin na pove}e mesta". Toa ne mo`e taka, toa e opredmetuvawe na naj`ivoto su{testvo! Akuzativot i genitivot vo slovenskite jazici imaat posebno zna~ewe, iako vo dijalektikata toa e izgubeno, ne smee toa da se nametne na cela Makedonija!

Odgovor: Prof. d-r \or|i Pop Atanasov Vo revidiraniot prevod na Biblijata genetivnite konstrukcii za `ivite lica se otfrleni, no idenstveno koga stanuva zbor za Boga genitivot e za~uvan, pa se veli: na Gospoda, na Boga... A promenata e napravena za drugite imiwa za da ne dojde do zabuna, pa da se sfati deka stanuva zbor za `enski imiwa, pa taka namesto: na petra, na Jovana smeneto e: na Petar, na Jovan... Toa e napraveno taka bidej}i na mladoto pokolenie ve}e mu e te{ko da gi prifati genetivnite konstrukcii, koi ne gi u~at kako del od makedonskiot sovremen literaturen jazik i zatoa mladite toa ne mo`at da go sfatat.

3. Docent m-r. Petko Zlateski Pra{awe: Golemiot eseist Herman Hese vo svojata <Sidarta"

posebno mu se voodu{evuval na <splavarot" poradi negovata sposobnost {to mo`el so strplivost da gi soslu{a drugite. Kolku {to gledam, и nie ovde, kako stareeme, taka s# pove}e sakame da zboruvame, a pomalku da slu{ame.

Jas sega, slu{aj}i gi predava~ite na ovaa tribina, dojdov do zaklu~ok deka ovoj sobir, vsu{nost e prete~a na ona {to nie vo Bibliskoto zdru`enie na Republika Makedonija go pripremame u{te od mesec juni godinava. Treba da imame predvid deka nema sovr{en prevod na Biblijata i vo taa nasoka sekoga{ treba da se trudime da odime napred i da se dobli`ime do originalot. Vo Germanija, na primer, na sekoi 20 godini, se pravi revizija na Biblijata. Nie, Makedoncite, vo 1990 godina, koga za prvpat go dobivme prevodot na Biblijata na makedonski jazik, bevme presre}ni, iako i toga{ mnogumina imaa svoi zabele{ki na prevodot. Vo septemvri 1994 godina se odr`a Seminar vo Kali{te - Struga i toga{, vo prisustvo na golem broj u~esnici od Makedonskata pravoslavna crkva, pretstavnici na drugite verski zaednici i drugi stru~ni u~esnici, se re{i da se napravi revizija na prevodot na Biblijata na makedonski jazik i so istata rabota se zapo~na vo 1995 godina.

[to se odnesuva pak, kaj nas, do ostatocite od pade`nite formi vo genetivna, odnosno akuzativna forma kaj imiwata, morame da ka`eme deka vo na{ite gimnazii ve}e ne se izu~uvaat i ne se koristat, pa zatoa, koga }e se raboti na nov prevod, treba na toa posebno da se obrne vnimanie, bidej}i novite generacii so pravo }e mo`at da n# kritikuvaat za upotreba na pade`i vo makedonskiot literaturen jazik.

Vo dekemvri ovaa godina, Bibliskoto zdru`enie }e odr`i seminar za nov prevod na Noviot zavet, na koj }e u~estvuva i eden sovetnik za prevod na bibliski tekstovi od Anglija - gospodin Lenart. Seminarot za

36

37

nov prevod na Noviot zavet na makedonski literaturen jazik, }e se odr`i tokmu vo ovie prostorii na Bogoslovskiot fakultet na 22 dekemvri vo 10.00 ~asot. Pri ovaa prilika, ja koristam mo`nosta da Ve pokanam i site Vas da zemete u~estvo na ovoj seminar.

Imaj}i ja, pak, predvid potrebata od eksperti, koi odli~no go vladeat novozavetniot gr ~ki jazik za kvaliteten prevod na Biblijata na sovremen makedonski jazik, sakam da ka`am deka na{eto Biblisko zdru`enie e spremno da stipendira dvajca ili trojca studenti koi }e bidat isprateni na studii vo Grcija i tamu }e mo`at podobro da go usovr{at ovoj jazik, a podocna, koga }e se vratat, da mo`at da pridonesat pri preveduvaweto na Biblijata na makedonski jazik.

Odgovor: Prof. d-r Aco Girevski

Prof. d-r Aco Girevski: Dali ima u{te nekoj za zbor i diskusija? Nema! Bidej}i denot prevali, vremeto iste~e ja zatvoram diskusijata, a so

toa i krajot na Javnata tribina. Mu blagodarime na Pokrovitelot,

na Koordinativn-programskite organizatori, na izlaga~ite, kako i na site koi{to bevte vo salata denes!

Zapovedajte na eden skromen i posen koktel! (12,30)