MAKEDONSKI JAZIKZA ^ETVRTO ODDELENIE

OD DEVETGODI[NOTO OBRAZOVANIE

Qiqana Atanasova

Skopje, 2009

Izdava~

Avtor: Qiqana Atanasova

Recenzenti: Jelica Nikolovska, prof. d-r Irena Ba{ovska, prof. po oddelenska nastava Blagica Andreevska, prof. spec. po pedago{ki nauki

Lektor: Qubica Sevdinska

Korica:Igor Jov~evski

Ilustracii: Nikola Nikolovski i Igor Jov~evski

Kompjuterska obrabotka i dizajn: Qubica Kareva

Pe~ati:

s3

Drag u~eniku!Izu~uvaweto na maj~iniot jazik za sekoe dete pretstavuva osnovno pravo i

potreba. Toj e osnova za razvivawe na kulturata na izrazuvawe i jasnata komu-nikacija.

Samo ako go razbira{ govorot {to go slu{a{ i tekstot {to go ~ita{, }eja sfati{ i do`ivee{ sodr`inata. I drugite polesno }e te razberat, ako priusnoto i pismenoto izrazuvawe upotrebuva{ soodvetni zborovi pri {to gi pri-menuva{ osnovnite jazi~ni i gramati~ki pravila.

Sekako, za da postapuva{ taka, potrebno e iskustvo i znaewe. Toa se steknu-va so ~itawe i u~ewe. Ti ve}e stekna izvesno znaewe i iskustvo vo prethodnitegodini. Nie se potrudivme so ovoj u~ebnik da ti pomogneme u{te pove}e da gizbogati{ i prodlabo~i{ svoite znaewa koi }e stanat tvoeto najgolemo bogat-stvo vo `ivotot. Vo nego }e naide{ na mnogu interesni sodr`ini ~ii vrednostii poraki }e gi otkriva{ sam. No sekoga{ pokraj tebe }e bidat tvojot u~itel itvoite roditeli za da te naso~at, da te poddr`at i da ti pomognat onamu kade{to navistina }e ti treba nivnata pomo{. Raboti uporno i samostojno: otkri-vaj, osoznavaj, donesuvaj zaklu~oci, pretpostavuvaj, pra{uvaj, izmisluvaj, barajre{enija, predlagaj, kreiraj... Ti mo`e{ mnogu, za{to vo tebe se krie idniotlekar, proektant, u~itel, agronom, ~evlar, pilot, pekar, arheolog...

Nie ti posakuvame prijatni migovi so likovite {to }e gi sretne{ nastranicite na tvojov u~ebnik i mnogu uspeh vo sovladuvaweto na novite znaewa!

Avtorot

BEZ MAKA NEMA NAUKA

s6

Septemvri ni doleta so utrata razladeni, ne sme iznenadeni!

Ako se` predvid se zeme, pak ni dojde navreme.

So mirisot na `oltite diwi, otkosenoto seno.Na esen potsetuva denot!

Septemvri si gi napi{aldoma{nite zada~i: pred da se oglasi yvon~eto gi isprazni pla`ite, detskiot xagor pod sonceto.

Gi svetna dvorovite,gi podnovi u~ilnicite:- Povtorno dobredojde za u~enicite!

Septemvri e prijatel nad prijatelite.

Pak sme so drugarite, so u~itelite!

Najveseli osnovcite,zdivnuvaat babite i dedovcite!

Pozdrav od doma.

Od prozorcite, od terasite:- Za eden klas porasnale na{ite!

Vasil Mukaetov

SEPTEMVRI E TUKA

Septemvri - mojot prijatel Zo{to poetot mesecot septemvri go narekuva prijatel nad prijatelite? Navedi tri pri~ini zo{to septemvri go ~uvstvuva{ i kako tvoj prijatel. Koi doma{ni zada~i si gi napi{al mesecot septemvri? Kakvi doma{ni zada~i ti postavuva tebe i na tvoite drugar~iwa?

Prvata doma{na zada~a od septemvri##Napi{i sostav so naslov Bez maka nema nauka. Pi{uvaj za tvoite obvrski

{to te o~ekuvaat vo ovaa u~ebna godina i kako planira{ da gi realizira{site zada~i {to }e ti gi postavi tvojot u~itel. Ne zaboravi da napi{e{kade }e te odvede uspe{nata realizacija na zada~ite.

s7

TAGA ZA LETOTO

\or|i (so vozdi{ka): Eh, go nema letoto... Si zamina pobrzo otkolku {tomislev! Kako i da ne bilo... Sekoga{ ona {to e ubavo, brzo zaminuva... Taka velibaba Nevena.

Viktor (i toj so vozdi{ka): Taka e, \or|i, mi go zede zborot od usta. Imapravo baba Nevena... Jas duri i ne zabele`av koga odleta letoto. Kako da trae{eeden den...

\or|i: Ete, i tebe, Viktore, kako da ti e `al {to tolku brzo go snema...Taka li?

Viktor: A Marko? Ako ne ka`e Marko?\or|i (podbivno): Toj kako da ne e tuka... Ni{to nitu gleda nitu slu{a.

Nego go interesira samo u~eweto...Viktor (so nedoverba): Kojznae dali e taka!? Na nikoj ne mo`e{ da mu

yirne{ vo srceto...Taka veli baba Stojna.\or|i: Toga{ i jas }e i` veruvam... No nie, za sekoj slu~aj, ajde da si se

ispla~eme. Za da izbega tagata od nas... So solzite }e ni bide ,,raat" na du{ata...Taka veli i baba Nevena, a ne samo tvojata baba Stojna...

Marko (za sebe): Ete, na \or|i i Viktor kako da im potonale site la|i vomoreto. A da bea hrabri kako mene nikoj nema{e da gi doznae... Ne sakaat dapo~ne u~ebnata godina... Mislat li deka letoto ve~no }e trae? I deka vu~ili{te ni{to ubavo ne se slu~uva? A mene, da bidam iskren, mi stana zdodev-no i sakav da dojde krajot na letoto... I da po~ne u~ebnata godina... Ne mo`ev daizdr`am da ne ja gledam Angela. Ne znam dali i taa istoto go misli za mene!? Ada gi vidam i drugite od oddelenieto... No tajnata so Ana si ja ~uvam samo zasebe...

\or|i (ja kreva glavata): Ajde Viktore! Ne vredi da taguvame za ne{to {tone mo`e da se vrati. Pa duri toa da bilo i prekrasno leto kako ova {to si za-mina...

Viktor (pomirlivo): Ima{ pravo, \or|i! Najdobro e da se soo~ime sovistinata. U~ebnata godina po~na i da ne se obiduvame da go vratime letoto...

\or|i (se sme{ka): Taka e, ne treba! Zatoa, simni go ranecot od grbot iizvadi go u~ebnikot po maj~in jazik...

Viktor (se {treknuva): O, sosema zaboraviv... Mene navistina letoto meodvleklo predaleku od ovaa u~ilnica...

Marko (nasmeano): Ej, \or|i, Viktor! Sakate li ne{to da vi podaram?! I nadvajcata!

\or|i (radosno): A koj ne bi sakal da dobie podarok, Marko?

z Porazgovaraj so drugar~eto zo{to so netrpenie o~ekuva{e da zapo~neu~ebnata godina i zo{to taguva{ po letoto.

Viktor: Navistina, koj? Tuku, {to bi ni podaril?! A koga si tolkudare`liv...

Marko ({egovito): Pa, ete, vo zamena za edno leto }e vi podaram prekrasnaesen, a potoa sne`na zima, no u{te i cvetna prolet... Se` dodeka da dojde u{teedno novo leto za da vi ja vrati radosta. Ne samo vam, tuku i na site. A i mene...

Gorjan Petrevski

Razgovarame za dramskiot tekst Spored {to prepozna deka ovoj literaturen tekst e dramski?

Koi likovi se u~esnici vo dramskoto dejstvo?

Za {to razgovaraat tie?

Pokraj drugite, koja e pri~inata poradi koja Marko saka da zapo~neu~ebnata godina?

Za kakov podarok zboruva Marko?

s8

U~estvuvaj vo dramskata igra

55 Spored ovoj dramski tekst izvedete dramska igra vo va{ataparalelka. Formirajte tri akterski grupi. Za da bideuspe{na, podgotvete se dobro:

1. Izberete koj }e gi igra glavnite ulogi za licata: \or|i,Viktor i Marko.Tie treba dobro da go nau~at tekstot zasvojata uloga.

2. Bidej}i }e bide{ eden od akterite, podgotvi ja dobro svoja-ta uloga: izgovaraj go tekstot so soodvetna boja i ja~ina naglasot spored uka`uvawata na avtorot, no i spored sop-stvenoto do`ivuvawe. Pritoa vnimavaj i na gestikulaciitei dvi`ewata.

3. Scenata vi e podgotvena - va{ata u~ilnica.

4. Kostimi ve}e imate - va{ata u~eni~ka rabotna obleka.

55 Ne zaboravajte da gi nagradite so aplauz site dobri akteri.

Odbrani go svoeto mislewe Iznesi go i obrazlo`i go svojot stav: ima ili nema pri~ina da se taguva za

odminatoto leto.

Koi ubavini gi nosat esenta, zimata i proletta?

Zapoznaj se so pisatelot

Gorjan Petrevski - raska`uva~, romansier za deca i mladi. Roden vo s.Mrenoga, Demirhisarsko. Avtor na knigite: Gorocvet, Zemjata od sonot,Spomenka, Tatkovite solzi, Ta`niot svira~, Marta, Zadocnetitepisma od Spomenka, Snegovite na Klimentina Evin, Dale~na qubov,Isti o~i, Proletni do`dovi i dr.

s9

Zada~aRaska`i kako go pomina tvojot prv u~ili{ten den.

TATKOVINATA SME NIE

Tatkovinata sme site nie,{to zaedni~ki u~ime, rabotime,

~ekorime.

Edno srce {to bie.Za sekogo - dobrina da storime.

Tatkovinata se sakai so podadena ~a{astudena voda so slatko.So topliot lebod tvrdite race na tatko.

Tatkovinata epostela mekai utrinski bakne` od mama.Tatkovinata ei doma{nata zada~a,i se` {to nau~iv sama.

Tatkovinata e i avtobusot dvojka,{to poln doa|a i poln se vra}a.I mustaklijata {to kataden vozi,{to mavta i pozdrav pra}a!

Tatkovinata e radost do nebopetki koga dobivame.I koga sme site ko eden,zaedno koga navivame.

Tatkovinata e vekovina.Tatkovinata e traewe.

Tatkovinata se ~uva,so razum i so znaewe!

Vasil Mukaetov

z ^ii simboli se ova zname i grb? z [to simboliziraat tie? z Kakvi ~uvstva pobuduvaat kaj tebe?

Ja otkrivam tatkovinata vo pesnata

Kakvi ~uvstva te ispolnija otkako ja slu{na ovaa pesna?

Objasni kako gi razbira{ stihovite: Tatkovinata e vekovina/ tatkovi-nata e traewe.

Izvle~i od pesnata nekolku stiha od koi najmnogu razbira{ {to e tatko-vinata i prepi{i gi vo tetratkata.

Vo poslednite dva stiha poetot pora~uva deka tatkovinata se ~uvaso razum i so znaewe.

Razmisli i objasni kako ti }e ja ~uva{ so tvoeto znaewe, sega i koga }eporasne{.

s10

55 Iska`i go tvoeto sfa}awe za tvojata odgovornost konnekoja li~nost, kon prirodata i prostorot vo koj sedvi`i{ (domot, u~ili{teto, ulicata, sportskiot klub,avtobusot, prodavnicata...). Seto toa e tatkovina.

55 ^itajte ja pesnata redosledno i izrazno strofa po strofa.55 Vo detskoto spisanie {to go ~ita{ pronajdi i drugi

pesni posveteni na tatkovinata. Izberi edna i pro~itajja izrazno doma i v u~ili{te.

^estitajZnae{ deka 8 Septemvri e Denot na nezavisnosta na na{ata tatkovina.

# Napi{i i` edna ~estitka so koja }e i` go ~estita{ golemiot den. [to }e i`posaka{?

Sozdavaj li~na enciklopedija

Pronajdi podatoci (od Internet, od razgovor so tvoiteroditeli) {to se slu~ilo na 8 septemvri 1991 godina. Ako site novi informacii gi zabele`uva{ vo edna tetratka,}e vidi{ kolku mnogu interesni podatoci si nau~il. Ako pak jadopolnuva{ so sliki, taa }e bide u{te pointeresna. Taka poste-

peno }e napravi{ li~na enciklopedija so koja }e segordee{.

[to e enciklopedija? 5 Golema kniga vo koja se predadeni mnogu znaewa od naukata.

Ima mnogu vidovi, a za tebe se najinteresni detskite enciklope-dii za{to vo niv znaewata se predadeni na na~in na koj{to mo`e{

lesno da razbere{ i nau~i{.

5 Koja enciklopedija ja ima{? 5 [to ti e najinteresno vo nea?

s11

Povrzi i objasniPovrzi go ovoj primer so primeri odsekojdnevniot `ivot. Razgovarajte na~asot, a potoa i doma so roditelite {tose slu~uva so lu|eto koi dobile la`nidiplomi. A ti znae{ {to se slu~uva sou~enicite koi ne u~at, a sakaat dobrioceni. Iznesi go svoeto mislewe.

SELANECOT I OXATA

Eden selanec imal dokument napi{an na turski i se ~udel koj da mu gopro~ita. Odej}i po patot sretnal efendija (gospodin) so ~alma - zna~i oxa.

- Efendi, efendi - mu viknal - pro~itaj mi go dokumentov!- Ne znam, bre sinko, - mu odgovoril efendijata.- Ami kako e taka, efendija so ~alma, a ne znae{ da ~ita{?! - pra{al

za~udeno ~ovekot.- Eh, {tom rabotata bila do ~almata, eve ti ja, zemi ja, vrzi ja okolu glava-

ta i pro~itaj si go dokumentot - duhovito odgovoril oxata.

Makedonska narodna prikazna

z Koj e oxa, a koj pop?

Da ti pojasnime: Oxite pred pove}e od stotina godini vo Turskata Imperijava`ele za naju~eni lu|e me|u muslimanite, a popovite me|u pravoslavnite.

Razmisli i izvle~i zaklu~ok [to te nasmea vo prikaznata?

Zo{to oxata ne znael da mu go pro~ita dokumentot na selanecot?

Spored {to }e ja opredeli{ vrednosta na eden ~ovek? Obrazlo`i.

Diskutirajte i povrzete ja narodnata izreka oblekata ne go pravi ~ovekotso ovaa narodna prikazna.

Mala prikazna - golemapoukaIzvle~i ja poukata od ovaamala prikazna, dobro oformija i zapi{i ja vo tetratkata.Mnogu }e ti pomogne naslovotna ovaa tema. Ne zaboravajsekojdnevno da se pridr`uva{na nejzinata poraka!

s12

z Podobro e da go pro~ita{ i nau~i{ nepotrebnoto, otkolku ni{to! Za{tone ~itame i ne u~ime poradi u~ili{teto, ami poradi `ivotot!

ZAPIS ZA KNIGATA

Knigata, ako ~ovek ja saka,kako brat znae da podade raka.

I ako re{i ~ovek negde da odi,knigata sigurno }e go vodi.

I ako re{i ~ovek ne{to da pravi,za pomo{ kaj knigata neka se javi.

I ako nekoga{ ne{to temno go sreti,neka ja zeme knigata, taa }e mu sveti.

I ako saka vo svet od ~udata da zajde, toj svet vo knigata }e go najde.

I ako gladen za znaewa trpi,od knigata sekoga{ mo`e da crpi.

I ako re{i spomenik da gradi{to }e trae i vekovi }e zdru`uva,neka i` izgradi spomenik na knigata -takov spomenik samo taa zaslu`uva!

Gligor Popovski

Za naredniot ~as. Izrecitiraj ja pesnata

najubavo {to mo`e{.. Usno preraska`i ja sodr-

`inata na tvojata omile-na pro~itana kniga.

Se zadlabo~uvam vo pesnata Pro~itaj ja pesnata vo sebe nekolkupati i objasni mu na drugar~eto {to se`

mo`e da napravi knigata, ako ja saka{.

So ~ija pomo{ poetot ja sporeduva pomo{ta na knigata?

Kako ni sveti knigata toga{ koga ne{to temno }e ne` sreti?

Kako sekoga{ mo`e da se crpi znaewe od knigata?

Objasni zo{to knigata zaslu`uva spomenik vekovi {to }e trae?

Iska`i se Kako ti ja izrazuva{ qubovta konknigata? [to saka{ da ~ita{ najmnogu?

Koja e poslednata kniga {to si ja pro~i-tal?

Komu i koja kniga si mu ja podaril? Koi knigi i za koj povod si gi dobil na podarok? s13

Sovet: Mo`ebi vo prviot obid }e ti odi pote{ko, no vo slednite }e se uveri{kolku e lesno, ednostavno i interesno. Izraboti i uveri se vo toa!

BIBLIOTEKA

Razmisliz Koj mo`e da ja koristi gradskata, a koj u~ili{nata biblioteka?z Koja od ovie dve biblioteki treba da e pogolema? Zo{to?z Spored {to se odreduva goleminata na edna biblioteka?

Zada~iPoseti ja organizirano ili samostojno najbliskata gradska biblioteka iza~leni se vo nea.Razgovaraj so bibliotekarot za rabotata na bibliotekata i pravilata {tosekoj korisnik na nejzinite uslugi treba da gi znae i da gi po~ituva.Zapi{i gi soznanijata vo svojata tetratka.

Pretstavi ja pro~itanata kniga

Sekoja kniga ima interesna sodr`ina za ~ie do`ivuvawe mo`e da se zboruvaotkoga }e se pro~ita celosno.

Organizirajte ~ita~ki grupi vo oddelenieto. Sekoja grupa neka pro~ita poedna kniga po sopstven izbor i neka ja pretstavi pred ostanatite u~enicispored nasokite. Razmenuvajte gi mislewata i dogovorete se {to e najdobroda zapi{ete.

Skeleten prikaz1. Edna re~enica so koja }e iska`e{ za {to se zboruva vo knigata.2. Edna ubava misla {to iska`uva ne{to va`no za knigata.3. Eden zbor {to ja ozna~uva osnovnata tema.4. Simbol ili skica so koja bi ja pretstavile knigata.5. Boja koja go pretstavuva tvoeto raspolo`enie, ~uvstva.6. Dopolnuvawe na re~enicata: Edna od najdobrite raboti vo ovaa kniga e ...

s14

z So kakvi prevozni sredstvapatuvale lu|eto vo minatoto?

z Kako se prevezuvale od edendo drug kontinent?

GOTVARSKI SKAZNI

Ste slu{nale za Kolumbo, neli? Toj bil Italijanec ispraten od {pan-skiot kral da stigne so mornari i brod do Indija, no slu~ajno vtasal do nepoz-nata zemja, podocna nare~ena Amerika. Patuval brodot po okeanot so denovi,nedeli i meseci. Na mornarite i na Kolumbo im zdodealo da gledaat samo morei ni{to drugo. Lu|eto na brodot stanuvale nervozni za{to sekojdnevno gigledale samo svoite namurteni i bradosani drugari. Zatoa ~esto doa|ale donepotrebni raspravii i tepa~ki.

Kolumbo bil umen kapetan i razmisluval kako da gi razveseli lu|eto i daja razbie zdodevnosta na patuvaweto. Zatoa predlo`il eden natprevar. Rekol -koj }e uspee da stavi vareno jajce da zastane ispraveno, }e dobie {i{e rum. Seobiduvale site, no ne uspevale. Se nervirale i pak se obiduvale, no ni{to neizleguvalo osven {to ~esto jajceto legnuvalo horizontalno ili se kr{elo.Drugite mornari, koi gi gledale obidite na natprevaruva~ite, se smeele, a smeaodamna ne be{e slu{nata na brodot. Na krajot natprevaruva~ite go priznaleporazot pred Kolumbo.

- Nevozmo`no e da se ispravi jajceto - rekle tie.- Jas mo`am da go storam toa - odgovoril Kolumbo.Se sobrale site okolu nego. Kolumbo go zel jajceto v raka, go svrtel so

vrvot kon masata i go yveknal. Se razbira, jajceto so potkr{en vrv ostanaloispraveno. Naokolu odeknala smea poradi dosetkata na Kolumbo i toa bilodovolno lu|eto da se po~uvstvuvaat prijatno.

Nabrgu po ovaa slu~ka, najmladiot mornar koj bil ka~en na najvisokatakatarka da nabquduva, viknal na set glas:

- Zemjaaaa!Se razbira deka ne viknal: - Amerikaaaa! - za{to svoeto ime taa zemja go

dobila podocna, po eden drug moreplovec Amerigo Vespu~i. No toa za nas i ne etolku va`no. Va`no e da nau~ime recept za pa{teta od jajca. Jas predlagam,{tom ne ja narekle Amerika po imeto na Kolumbo, barem nie da ja nare~eme ovaapa{teta vo negova ~est - Kolumbova pa{teta. Na kraj krai{ta, toa si e na{arabota.

Slavka Maneva s15

Pro{iri gi svoite znaewaKristofer Kolumbo e italijanski moreplovec koj stasal do bre-

govite na kontinentot Amerika. So internet prebaruva~ otvori jastranicata Wapedia-Wiki Kristofer Kolumbo i pro~itaj ne{to pove}e

za nego. ]e otkrie{ kolku patuvawa imal, koga se slu~uvalo toa, kako sevikale negovite brodovi i {to postignal so patuvawata.

KOLUMBOVA PA[TETASe gme~at so vilu{ka `ol~kite na dve tvrdo

vareni jajca (koga se varat vo vodata se dodava malkusol za da ne ispukaat). Se dodava 1 polna la`icaizgme~eno sirewe i 2 polni la`ici majonez. Setotoa se me{a dobro. Jas bi dodala i edna glavicase~kan kromid, no se pla{am da ne se smeete i dare~ete deka sum kromidarka.

Pa zatoa, po va{a `elba, so kromid ili bez nego,nama~kaj ja ovaa pa{teta na lep~e i kasni si slatko. Za dabidat lep~iwata poubavi na izgled, belkite ise~i gi na tenki lenti~ki i ukrasigi so niv. Prijatno!

^itam, otkrivam i dopolnuvam (vo tetratkata)# Lu|eto na brodot bile nervozni i namurteni zatoa {to ________________.# So natprevarot so jajceto Kolumbo uspeal da predizvika _______________.# Pisatelkata mu oddala ~est na moreplovecot Kolumbo taka {to ________.

Opi{i go likot Od sodr`inata na tekstot mo`e da se otkrijat nekolku podatoci za izgle-

dot i osobinite na glavniot lik - Kolumbo. Navedi gi i obrazlo`i gi.

Potoa vo tetratkata pismeno opi{i go Kolumbo. ]e bide interesno akoopisot go dopolni{ so portret {to }e go napravi{ sam spored negovafotografija.

Kreiraj

Za tvojot nareden rodenden iznenadi gi tvoite drugar~iwa sovakvi lep~iwa, no site da bidat razli~no ukraseni (rendano

cveklo, liv~iwa od magdonos, razni formi od varen morkov,od crveni domati, krastavica, rdokvi, cvet~iwa od brokula,maslinki...). Vklu~i ja tvojata fantazija i samiot }e se iznena-

di{ od tvoite dela!

s16

s17

RASKA@UVAM PO SERIJA SLIKI

Sekoj od nas ima nekoe svoeinteresno do`ivuvawe.Ponekoga{ nekoi na{inepromisleni postapki ne`doveduvaat vo sme{na ilimo`ebi ta`na situacija.I ova mom~ence od slikiveima svoe neprijatnodo`ivuvawe.

Razgledaj gi vnimatelnoslikive i sostavi raskazspored niv.

Za da ti pomogneme nie }eti predlo`ime naslov naraskazot Nedrugarstvo. No, ti mo`e{ da mudade{ i drug naslov akotoj pove}e ti se dopa|a.

Pro~itajte nekolku odva{ite raskazi idiskutirajte za niv.Najubavite istaknete gina yidniot vesnik vou~ili{teto.

s18

ALO, ALOLica: Jana, majkata, Ana

(Telefonot yvoni: zvrrrrrrrrr, zvrrrrrrrrr!)

Majkata: (ja kreva slu{alkata) Alo! Povelete, ovde stanot na Petrevski.

Jana: Alo, Jana!

Majkata: Da, Jana e na telefon, povelete!

Jana: Ama koja Jana? Jas sum Jana!

Majkata: Pa i jas sum Jana. Jana Petrevska.

Jana: No, mene mi treba Ana!

Majkata: Kaj nas doma vo momentov ima dve Ani. Koja saka{ da ja slu{ne{?

Jana: Drugarka mi Ana {to u~i so mene.

Majkata: A koja Ana u~i so tebe?

Jana: Ah, da! So mene u~i Ana Petrevska. Ve molam, mo`e li da ja slu{nam!

Majkata: Sekako! Sega koga kone~no razbrav kogo go bara{, }e ja povikamvedna{. No, {to da i` ka`am, koj ja bara?

Jana: Prostete, zaboraviv! Jas sum Jana Dimovska, u~ili{na drugarka na Ana.

Majkata: (Ja ostava slu{alkata do telefonskiot aparat i povikuva) Ana, te baratvojata drugarka Jana Dimovska, poveli javi se! I po~ituvaj gi pravilata zatelefonskiot razgovor, neka bide jasen i kratok.

Ana: Da, poveli! Jas sum, Ana Petrevska...........................................................................................................................................

Qiqana Atanasova

Zapoznaj seGream Bel vo 1876 godi-

na go konstruiral prviottelefon.

Kade zgre{ila Jana? Zo{to majkata na Ana ne mo`ela da razbere koj kogo bara na telefon? [to zaboravila Jana? Poso~i gi site gre{ki na Jana i zapi{i vo tetratkata kako trebalo da se

obrati. [to mo`e{ da zaklu~i{ od obra}aweto na Ana?

s19

Pro{iri gi znaewata . [to e javna govornica, koj ja koristi i kako se koristi?. Kakva e razlikata pome|u fiksniot i mobilniot telefon?

Potseti se i redosledno zapi{ivo tetratkata kako treba da seodviva eden kulturen i jasentelefonski razgovor:

- pozdravuvawe

- pretstavuvawe

- zamoluvawe

- zablagodaruvawe

- otpozdravuvawe

- izvinuvawe

- kratok razgovor

Dramska igra vo parovi

Izberi si drugar~e so koe }e vodite zamislen telefonski razgo-vor. Preku ovaa dramska igra }e nau~ite da vodite pravilen ikulturen telefonski razgovor. Sekako, }e go zacvrstite iva{eto drugarstvo. Ako pak si gi razmenite telefonskite broevi, }e imate

mo`nost i brzo i lesno da si razmenuvate korisni informacii.

Doma{na zada~a# Zapi{i go telefonskiot razgovor so edno tvoe drugar~e koe go dobiva{

posle razgovorot so eden od negovite roditeli.

s20

ESENSKA INSPIRACIJA

U~eni~kata od IV od-delenie KaterinaAngelova od OU Sv.Kliment Ohridski,Skopje, so pomo{ nakompjuterskata pro-grama Paint ja nasli-kala esenta vo nejzi-nata ulica.

, Obidi se i ti sozborovi ili slika daja pretstavi{ svojataulica vo esen.

RABOTATA GO KRASI ^OVEKOT,MRZATA GO GNASI

OD MILOST NE SE @IVEE

Grankite od orevite te`ea od rod. Naniv zadovolno se lula{e mladataververi~ka. Jade{e od plodovite doprezasitenost, a potoa bezgri`nosi zaspiva{e na nekoja granka.Niz lisjeto {ume{e esenta,yirka{e sonceto i {epote{enekoj nejasen zdiv na vetre.Ovie trepeti na esenta i` gorazbla`uvaa sonot naververi~kata.

Se slu~uva{e poneko-ga{ i da luduva, skokaj}i odgranka na granka. Kolku patigo prepla{i i stariot zajak kojdoa|a{e na po~inok domnoguletniot orev. Toj si legnu-va{e do korenot, a nemirnataververi~ka bes{umno mu pu{ta{enekoj {u{liv plod od vrvot na rasteni-eto... Kutriot star pla{livec, kako bez glavajurnuva{e kon ugorninite... A za toa vreme palavata nemirnica se previtkuva{eod smea.

Kolku prekrasno i` pominuvaa denovite!Nejzinite sestri~ki gi polnea skrivnicite so zimnica. Mlada i neiskusna,

taa zaboravi deka }e dojde i zimata.Zaduvaa vetrovite. Snegot neo~ekuvano se lizna od grbot na planinata.

Nigde hrana i sonce. Nasekade samo bela pustelija i stud.Dolga, gladna zima!Mrzelivata ververi~ka mo`e{e samo da vozdivnuva po son~evite denovi.

Vo posledniot den pred da nastapi zimata, se skri vo puknatinata na dabot.Nabrgu potoa prazniot stomak ja zapea gladnata pesna. Izgladneta i

ta`na, trgna po `iveali{tata od nejziniot rod da bara par~e milost.Najprvin otide kaj prvata sosetka.- Milost, draga sosetke! Gladna sum. Daj mi barem nekolku orev~iwa da ne

umram od glad - pobara.- O, zimata e dolga! Se pla{am i mene da ne mi bide malku hrana... Odi od

drugite baraj milost! - ja odbi sosetkata.

s22

Gladnata ververi~ka otide ponatamu so verba deka nekoj }e se smiluva.Zastana pred vratata na drugata sosetka.

- Milost, draga sestri~ke... Gladna sum. Daj mi nekolku orev~iwa za da neumram od glad... - prodol`i da moli.

- Za mrzlivite nema milost! - grubo ja prese~e i vtorata sosetka.Site ja pre~ekuvaa so istite zborovi.Nesre}nata ververi~ka zaplaka. Od nikade spas. Vo nea se vgnezdi pomisla-

ta deka }e umre od glad. A tolku saka{e da `ivee i da mu se raduva na `ivotot. Pla~ot go slu{na i starata ververica, tetka Runka.- Zo{to pla~e{? - ja pra{a.- Mi se jade... ]e umram od glad... - prodol`i da cimolka.- Ajde so mene... Cela esen rabotev i imam dovolno hrana za dvajca. Ama

nemoj da zaboravi{: Rabotata e ~esna, a mrzata e sramna...- Blagodaram, tetko Runke, }e ti se oddol`am! - se raduva{e mrzlivata

ververi~ka.Potoa dvete se vovlekoa vo toploto `iveali{te. Nadvor vetrot u{te pos-

tudeno luduva{e. Snegulkite go rascutuvaa prostorot.Gorjan Petrevski

^itam i otkrivam Kakvi plodovi jadela ververi~kata do prezasitenost?

Kako se zabavuvala mladata ververi~ka, dodeka nejzinite postarisestri~ki gi polnele skrivnicite so zimnica?

Na {to zaboravila mladata i neiskusna ververi~ka?

Kako taa uspeala da ja prezimi zimata?

Zada~iPodredi gi re~enicite spored redosledot na nastanite:

- Molewe od vrata na vrata za par~e milost.- Ververi~kata zaboravi na doa|aweto na zimata.- Starata ververica Runka e mudra i gostoprimliva.- Bezgri`niot son na mladata ververi~ka.

Izvle~i ja re~enicata {to ja izrazuva porakata na pisatelot. Zapi{i ja votetratkata i obrazlo`i zo{to e taka.Organizirajte se vo grupi od ~etvorica i izvedete dramska igra.

Povrzi so nastavata po priroda[umata e `ivotna sredina na ververi~kata. Pro~itaj od drugi izvo-ri kakvi se` `ivotni sredini ima. Otkrij kako `ivotnite se prispo-

sobuvaat na svojata `ivotna sredina. Objasni go toa so svoi zborovi.

s23

Tvori samostojno po sopstven izbor# Nacrtaj ja rasplakanata ververi~ka kako moli pred

`iveali{teto na sosetkata.# Napi{i petored za ververi~kata spored dadenive upatstva:

1. eden zbor - poimot (ververi~ka); 2. dva zbora - opisni pridavki za ververi~kata (ja opi{uvaat);3. tri zbora - glagoli (ka`uvaat {to raboti);4. re~enica za ververi~kata sostavena od ~etiri zbora i5. sinonim - drug zbor {to ima isto zna~ewe so poimot

ververi~ka.

Ververi~ka______________ _____________

______________ _____________ __________________________ _________ ___________ ___________

________________

Ispej ili otsviri na detski instrument pesna za ververi~kata,zajakot ili nekoe drugo {umsko `ivotno.

Zada~a za doma. Razmisli i razmeni go svoeto mislewe so roditelite zo{to treba da mu

se pomogne na onoj {to e vo nevolja.. Izrekata od gre{kite najdobro se u~i povrzi ja so sodr`inata na raska-

zot i so sekojdnevniot `ivot. Svoeto obrazlo`enie zapi{i go sorakopisna latinica vo tetratkata.

s24

KOMPIROT: Zdravo, jabol~e!

JABOLKOTO: ^ao, kompir~e! Ka`i mi, poz-nava{ li podobra ovo{ka od mene?

KOMPIROT: Ah, da, da...Samo da me nema mene,site gladni }e bea!

JABOLKOTO (go zdogleduva portokalot): Portokal~e, ti go propatuva celiotsvet, ka`i mu na ovoj tvrdoglav kompir, deka nema podobra ovo{ka od mene!Nema i nema!

PORTOKALOT: [to si voobrazeno! Jas sum tripati podobar od obajcata. Durii edna boja se vika portokalova, nare~ena e po mene, a ne kompirova ili jabolko-va...

KOMPIROT: Za mene si nevospitan obi~en portokal.

BANANATA (doa|a): Ej, zo{to se karate?

(Jabolkoto, kompirot i portokalot vikaat na set glas i ni{to ne se razbira)

BANANATA: Ni{to ne ve razbiram, ne vreskajte!

PORTOKALOT: Ova voobrazeno jabol~i{te si se zamisluva deka e najdobrotoovo{je na svetot.

OVO[NA KARANICA

Napi{i vo tetratkata koi ovo{ni plodovi najmnogu saka{ da gijade{? Zo{to?

s25

BANANATA: Kutroto toa, a ne znae deka jas sum najdobrata, za{to sum prvahrana za doen~iwata i decata.

JABOLKOTO: Ne e vistina! Prvata hrana za doen~iwata e mlekoto, a potoarendanoto jabolko, taka da znae{!

BANANATA: Zaborava{ deka jas i gospodinot portokal dojdovme od daleku ipodobro go znaeme svetot na vitaminite.

PORTOKALOT: A {to znae{ pak ti, kompiru eden, koga si porasnal vo temni-na, pod zemja? Pih - kompir!

BANANATA: Ili ti jabolko, koe od jabolknicata ne si videlo ni{to drugo ipodale~no od ogradata na sosedniot ovo{tarnik.

KRU[ATA: [to vi e vam? Ova bojno pole li e ili {to?..

KOMPIROT: Sekoj saka da bide najdobriot! Ete {to e!

JABOLKOTO: Ka`i, tetka kru{o, neli jas sum najdobroto ovo{je?

PORTOKALOT: Ne ti, tuku jas!

BANANATA: Ne ti, tuku jas, da znae{!

(Malku fali da se stepaat)

KRU[ATA: Ama ste sme{ni! Ako e taka toga{ i jas bi mo`ela da se natpre-varuvam za najdobra ovo{ka, za{to sum medenka i blaga kako med. Koga Biserka}e se vrati od u~ili{te, }e si podgotvi u`inka i...

KOMPIROT: ...I prvin }e si svari kompir~e!

JABOLKOTO I BANANATA: Potoa }e si ispasira jabolko i banana...

PORTOKALOT: A, ne! Prvo doa|a sokot od portokal! ]e ispie sok!

KRU[ATA: I na krajot }e se zasladi so medeno kruv~e!

SITE: Mmmmm... Dobar apetit!

Edi Majaron(Prevod: Tome Arsovski)

Razgovarame za dramskiot tekst Koi likovi se sre}avaat vo ovoj dramski tekst?

[to e pri~inata za nivnata raspravija?

Do kakov zaklu~ok do{le na krajot?

A ti, do kakov zaklu~ok dojde? Koe ovo{je e najdobro?

[to ne e ovo{je vo dramskiot tekst?

s26

Povrzi i ka`i go svoeto mislewe. Koj vistinski se kara i se fali vo `ivotot?. Kako gi narekuvame lu|eto koi sami se falat?. Zo{to ne se omileni vo svojata sredina?. Koi osobini im odgovaraat na takvite lu|e? Odberi tri

od navedenite: vredni, neskromni, odva`ni, samobendi-sani, neiskreni, falbaxii, skr`avi, gordelivi.

Potseti se {to e kuklena pretstava Dramskata pretstava vo koja se koristat izraboteni kukli za sekojod likovite e nare~ena kuklena pretstava. 5 Koj zboruva namesto kuklite?

5 Kako mo`e da se izvede dramska igra spored ovoj tekst?5 Kako mo`e da se o`iveat likovite?

U~estvuvaj vo podgotovkata na kuklenata pretstava

. Na ~asovite po Tehni~ko obrazovanie izraboti kukla zaeden od likovite. Postojat pove}e na~ini, a formite naovo{nite plodovi se mnogu pogodni za toa. Eve malku pomo{: iskoristi nekoe tvoe staro kap~e. So

za{ivawe i dodavawe na elementi oformi go vo sakaniot lik.Koga }e ja stavi{ rakata vnatre, so dvi`ewe na prstite kuklata }e

ja o`ivee{. A sekako, tvojot govor }e ja napravi u{te pointeresna. Ako ima{podobra ideja od ovaa, realiziraj ja.. Iskoristete gi izrabotenite kukli za da organizirate kuklena pretsta-

va vo oddelenieto. Izvedete ja i pred pomalite drugar~iwa.

Povrzi gi i pro{iri gi znaewataz Pro~itaj {to si napi{al na po~etokot na ~asot. Zo{to tokmu tie

ovo{ni plodovi gi saka{?z Nabroj gi vitaminite {to znae{ deka gi sodr`at tvoite omileni ovo{ja.z Zo{to se va`ni vitaminite za tvojot organizam?z Zo{to e podobro ovo{jeto i zelen~ukot da se jadat sve`i?

s27

s28

EJ, TATKOVINO

Tri ezera, stari planini~uva{ vo srceto.Na Balkanot toplo kat~e si,ej, Tatkovino!Neka gree spokojnotuka sonceto,ti si se` {to imameej, Tatkovino!

So vekovi zemjo postoi{,gorda, prekrasna,vo visini tvojte gulabimirno letaat.So vekovi zemjo postoi{,gorda, prekrasna,nedopreni tvojte cvetoviv pole cvetaat.

Ta zapej ni pesni prekrasniyvezdo na nebotoi ka`i gi tvojte sudbini,ej, Tatkovino!Neka gree spokojnotuka sonceto,ti si se` {to imameej, Tatkovino!

Ognen Nedelkovski

. Porazgovarajte so drugar~eto do tebe {to e toa tatkovina.

Otkrivam Na koi stihovi odgovaraat navedenive poetski sliki?

- Mestopolo`ba i prirodni bogatstva.- Vekovno postoewe i ubavina.- Qubov kon tatkovinata i miroqubivost.

Zo{to imenkata tatkovina iako e op{ta, poetot ja napi{al so golemabukva?

^uvstva Zvuci

Slika Svoemislewe

Izrazi se Iska`i go svoeto do`ivuvawe na pesnata

spored barawata vo sekoj od pravoagol-nicite. No, prvo nacrtaj gi vo svojata tet-ratka.

Pritoa koristi gi znaewata od matemati-ka za crtawe na pravoagolnik.

SozdavajObidi se i sam da sozdade{stihovi vo koi }e gi iska-`e{ svojata qubov kon tat-kovinata i gordosta sonejzinite ubavini.

Izrazno recitirawe Napravete recitatorski grupi i samostojno osmislete ja podelbata na sti-

hovite na recitatorite. Sekoj dobro neka gi izve`ba opredelenite stihovi i zaedno izrecitirajte

ja celosno. Odberete najdobra recitatorska grupa vo oddelenieto.

Pronajdi i ispej Ovie stihovi se ispeani vo istoimenata

detska pesna na festivalot Zlatnoslavej~e - 1993 godina. Pronajdi ja na CDili nau~i ja od nekoj {to ve}e ja znaenejzinata muzi~ka interpretacija.

Pejte ja site zaedno, prekrasno zvu~i!

Izvestuvawe So drugar~iwata od oddelenieto - organizirano ili so roditelite poseti

nekoj festival na detski pesni. Potoa sostavi pismeno izvestuvawe za nas-tanot spored dadeniot plan:

z datum, mesto na odr`uvawe i ime na festivalot; z izgled na scenata;z ime na voditelot i broj na u~esnici;z pribli`na brojnost na posetitelite na festivalot ili ispolnetost na

salata;z raspolo`enie na u~esnicite i posetitelite;z pesna {to najmnogu ti se dopadna;z li~no mislewe za festivalot;

Pro~itaj go svoeto izvestuvawe doma pred roditelite i v u~ili{te preddrugar~iwata.

s29

Oktomvri siot se kiti so zlatoi zlatni boi nasekade imazlatnici bezbroj se rojat po patot{to vetrot palav povezden gi kine.

Na ridot lozja so grozdovi dro~niv gradini kru{ii jabolka so~niko{nici, gajba i mominska smea,bera~i li~ni rabotat i peat.

Gorata lisna vo plameni boipurpurni, `olti, rumeni, sivi,livadi vla`ni ko zelena ~ojasred sino nebo p~eli~ki se rojat.

Oktomvri vreden esenta ja kaniko li~na moma na pazar da idesredbi i radost i` nudi ko laniko{nici polni so plodovi razni.

Kosara Go~kova

z Kakvo bogatstvo nudi oktomvri?z Zapi{i vo tetratkata i pro~itaj mu na drugar~eto.

OKTOMVRI

Go zbogatuvam re~nikotdro~ni (grozdovi) - nababreni, krupni, polni so sok~oja - vid debela tkaenina

s30

Gi otkrivam bogatstvoto i ubavinite na oktomvri Otkrij od koja strofa e dolovena sekoja poetska slika iska`ana

so iskazite:

- Esenta - li~na moma na pazar so polni ko{nici.- Oktomvri zakiten so zlato.- Gorata vo plameni boi.- Gajbi i ko{nici polni.

Prepi{i gi vo tvojata tetratka redosledno i pred niv stavi goredniot broj.

Objasni ja sekoja poetska slika otkako }e ja pro~ita{ strofata.

SPOREDBA Zo{to poetot vo tretata strofa livadite gi sporedil so zelena~oja? Vo pesnata ima u{te edna sporedba. Otkrij ja i prepi{i ja vo

tetratkata. So {to ti bi ja sporedil esenta? A livadata? Zapi{i vo tetratkata i

pro~itaj mu na drugar~eto.

Go objasnuvam poetskiot jazik Ve}e znae{ deka poetite vo svoite pesni pokraj so osnovnoto zna~ewe,

upotrebuvaat zborovi i izrazi so preneseno zna~ewe.

Objasni gi zborovite od prvata strofa {to imaat preneseno zna~ewe:zlato, zlatni boi i zlatnici.

Pronajdi vo koi dve strofi poetesata ja pretstavila esenta kako li~nost.

Koj u{te e pretstaven kako `ivo su{testvo? Otkrij vo prvata strofa.

Odberi kako }e se izrazi{. Nau~i napamet dve strofi koi{to najmnogu ti se dopa|aat i recitiraj gi

na naredniot ~as." Napi{i sostav so naslov Esenta vo mojot dom. Opi{i {to se slu~uva vo

tvojot dom vo vrska so podgotovkite na zimnicata. Opi{i go i bogatstvo-to od plodovi na doma{nata trpeza.

" Nacrtaj ja poetskata slika {to najmnogu ti se dopadna.

s31

@OLTA PRIKAZNA

Zlatnokosata Esen dojde tivko i neseteno.Prvo ja nasetija {trkovite. Edno utro najstariot {trk gi sobra site od svo-

jot rod i im re~e:- Zastude. Otkaj planinite po~naa da se spu{taat magli. Sonceto se` poslabo

gree. Go pokrivaat oblaci. I vodata vo rekite i barite e se` postudena. Se skrijave}e i `abite, i zmiite, i gu{terite. Vreme e da se preselime na jug, kon potop-lite krai{ta...

Na telefonskite `ici kako `iv |erdan bea naredeni stotici lastovi~ki. Itie se dogovaraa pred zaminuvaweto na jug.

Od krunata na starata jabolknica ve}e ne se slu{a{e pesnata na slavej~eto.Sekna i pesnata na ~u~uligata pod oblacite. Vrabecot Xivko be{e se` pota`en ipozagri`en. Taguva{e po denovite polni so son~evina.

Nate`nati od bogatiot rod, se vitkaa grankite od duwite, slivite, kru{itei jabolknicite. Vrednite p~eli vo roevi sega sletuvaa vrz so~nitegrozdovi...

Lu|eto se ra{trkaa po nivite, zelen~ukovite gradini,ovo{tarnicite i lozjata. Sekoj go sobira{e plodot od ona{to go posadil. Esenta svrati vo se~ij dom i na site imostavi bogati darovi...

Vo vizbite se polnea kaci i buriwa so zelka itur{ija. Na policite se redea {i{iwa so sokovi, tegli sokompot, marmelad, ajvar - i druga zimnica. Ambarite ve}ebea polni so `ito, a {talite - so hrana za dobitokot.Kamarite so drva vo dvorot, se` pove}e rastea...

A, tamu, vo {umata?Tamu sekna pesnata na pticite. Ogolea drvjata i

pasi{tata. Se slu{a{e samo `uborot na potocite,koi gi nosea prvite otkinati lisja na dabjeto,bukite, brezite i drugite listokapni drvja.

Baba Meca gi pribra svoite me~iwa vope{terata. Vrz kup suvi lisja i paprat tie }espijat zimski son. Preku letoto nasobraa dovolno salo, za da mo`at da izdr`atbez hrana do novata prolet.

Ververi~kata Tresiopa{ka od bliskata korija gi vnese vo svojot dom posled-nite orevi i le{nici i re~e:

- Dobra zima na site prijateli!Seta priroda trepere{e vo nekakva treska pod zlatno-`oltiot kilim {to

go dotkajuva{e Esenta...Kiro Donev

z Koi boi preovladuvaat vo esen?

s32

Pro~itaj go tekstot vo sebe i pismeno odgovori napra{awata spored sodr`inata na prikaznata:

- Kakvi vremenski promeni nastanuvaat vo esen?- Zo{to se vitkaat grankite na ovo{nite drvja?- [to rabotat lu|eto vo esen?- Kako se podgotvuvaat `ivotnite za do~ek na zimata?

Otkrij gi pri~inite za dolunavedenive posledici:

- Vreme e da se preselime na jug kon potoplitekrai{ta...- Vrabecot Xivko be{e se` pota`en i pozagri`en.- Se slu{a{e samo `uborot na potocite...

Izrazi se i tvori

Sostavi plan spored redosledot na nastanite vo raskazot.

Spored nego, pismeno preraska`i ja sodr`inata.

Pro~itajte si gi preraskazite so drugar~eto me|usebno iizrazete gi svoite pofalbi i zabele{ki na sledniov na~in:

- Tri yvezdi~ki za ona {to vi se dopa|a.- Dve `elbi za ona {to bi sakale poinaku da bide.

Izraboti sam Soberi `olti lisja so razli~na golemina i vo razli~ni nijansi. Od

prese~eni drva za ogrev otkorni mali par~iwa kora. So lepewe na istitei dopolnuvawe so vodeni boi izraboti esenski pejza`.

Tvojata tvorba izlo`i ja na oddelenskoto likovno kat~e.

Zapoznaj se so pisatelot

Kiro Donev - pisatel za deca i mladi. Roden vo s. Monospitovo,Strumi~ko. Avtor na knigite: @aba spiker, Bilo - ne bilo, Aprili - li,Da se zapoznaeme, Me{ana salata, Aj pogodi, [arena krienka,Dalaverite na Dobre Lo{iot, Kinder kva~ka i dr.

s33

MALI PRIKAZNI - GOLEM UM

SLEPIOT ELEN

Eden slep elen naumil da pase pokraj moreto. So zdravoto oko se svrtel konkopnoto, a so slepoto kon moreto, ne pla{ej}i se od ni{to. Slu~ajno pominu-vaj}i ottuka, ribarite go videle i go zastrelale. Aj, neverno more, vozdivnalelenot, tokmu ti me izdade od kogo jas se nadevav deka }e me za~uva!

Naravou~enieNikoj nikoga{ ne mo`e da znae od kade napast }e go snajde. ^estopati

odbegnuvame golemi nevolji, a tamu kade {to mislime deka sme nadvor od opas-nosta, nenadejno i kako molwa }e ne` snajde nevolja. Razumno e, zna~i, sekade davnimavame.

Dositej Obradovi}

Razmisli i zapi{i I ti treba da bide{ mnogu vnimatelen koga odi{ i koga se vra}a{ od

u~ili{te, vo igrite so tvoite drugar~iwa, koga odi{ vo priroda, na pla`a,koga ostanuva{ doma sam... Na {to posebno treba da vnimava{?

ELENOT I ELEN^ETO

Elen~eto go zapra{alo elenot: Tato! Kako toa, ti si pogolem od pesot igledaj kolkavi ti se rogovite, pa sepak, koga }e slu{ne{ ku~iwata da laat, tibega{? Ku~iwata, sinko, se kavgaxii, odgovoril tatkoto elen, a jas prirod-no ja mrazam kavgata, pa pove}e sakam da se zasolnam.

Naravou~enieSre}en e ~ovekot so takov karakter koj lesno ne se luti i koj mo`e da

rasuduva dodeka e lut. Koj ja mrazi kavgata i se zasolnuva, odbegnuva i se spasu-va od mnogu zlo i nemir vo `ivotot.

Dositej Obradovi}

s34

LISICATA I JARECOT

Odele lisicata i jarecot i po nekoe vreme dvajcata o`ednele. Do{le doedna dlaboka dupka, skoknale vo nea da se napijat voda, no ne mo`ele da izlezatnadvor.

Pritoa lisicata mu rekla na jarecot: Potpri se ti na yidot od jamata, a jas}e se iska~am na tvoite rogovi i }e izlezam nadvor; potoa i tebe }e te izvle~am.

Jarecot ja poslu{al, lisicata mu se iska~ila na rogovite i izlegla od jama-ta. Potoa se svrtela kon jarecot i mu rekla: Da ima{e tolku pamet kolku {toima{ vlakna vo bradata, nema{e tolku nepromisleno da skokne{ vo jamata. Jassega odam podaleku po svoja rabota, a ti kako znae{. I poslu{aj go mojot sovet:vo sekoja rabota u{te na po~etokot razmisli {to te ~eka na krajot!

@an de la Fonten

Prepoznaj Prepoznava{ li nekoi od tvoite drugar~iwa so karakterot

na elenot? Poso~i gi!

Objasni zo{to pove}e saka{ da se dru`i{ so drugar~iwakoi se popustlivi i smireni, otkolku onie koi se izbuvlivii kavgaxii.

Obrazlo`i Kako ja razbira{ poslednata misla od basnata.

Zo{to treba da go prifati{ sovetot?

s35

AKVARIUM

Vo akvariumot plivale tri zlatni rip~iwa. Kru`ele okolu-naokolu ilistoele namesto treperej}i so perkite. Okolu niv se pravele meur~iwa od vozduh,a na dnoto se ni{ale ne`nite liv~iwa na vodnite trevki. Ponekoga{ ripkite sedopirale do stakloto i yirkale nadvor. Najmaloto od niv, so crveni dam~iwa nasrebrenoto telce i so crveno ustence, bilo najqubopitno. ^esto go dopiraloglav~eto do stakloto i ja pra{uvalo ripkata do nego:

- Babo, {to ima nadvor od na{ava ku}a?- Ni{to nema - velela taa. - Tamu e prazno, bez voda i bez trevki, no ima lu|e. - Pa kako `iveat lu|eto tamu? - pra{uvalo rip~eto.- Lu|eto ne se ribi - odgovarala trpelivo starata ripka. - Tie ne `iveat pod

voda, tuku na suvo.- Zatoa tolku te{ko se dvi`at - velelo rip~eto. Od nivnoto ~ekorewe se

trese i na{ava ku}a!I toa zadovolno mavtalo so perkite i tancuvalo gore-dolu, od radost {to

mo`e tolku lesno da se dvi`i niz vodata. No bidej}i bilo qubopitno, postojanone{to pra{uvalo.

- Babo, a znae{ li ti kakvo e moreto?- Moreto e, sinko, najgolemata ku}a na ribite. I site `iveat tamu, i golemi

i mali. A so niv `iveat i rakovite, i morskite yvezdi, i koralite, i meduzite iu{te i u{te mnogu drugi {to ne im gi znam imiwata.

- Si go videla li moreto i si stignala li do negoviot kraj? - pra{uvalouporno rip~eto.

- Ne, sinko, jas ne sum go videla, no majka mi, tvojata prababa, miraska`uva{e za nego. Nikoj ne mo`e da go stigne negoviot kraj. ]e pliva{, }epliva{ so denovi, so no}i, a krajot ne se gleda...

Maloto rip~e se nata`ilo:- Jas nikoga{ nema da go vidam moreto. A sigurno }e stignev do negoviot kraj,

za{to mnogu silno mo`am da plivam - i pritoa nabrzina napravilo nekolku krugavo akvariumot.

z [to e akvarium? Razgovarajte so drugar~eto.

s36

Starata ripka se nasmeala:- Veruvam deka mo`e{ da stigne{ do krajot na moreto, samo ako ne te lapne

nekoja pogolema riba. ]e ja zine ustata i - am! - ti si ve}e vnatre, vo nejziniot mev.Rip~eto se ispla{ilo od taa misla. - Sepak podobro e jas da gi ve`bam perkive vo na{ava ku}a. Denes }e svrtam

mnogu krugovi. - Taka milo, ti si umno - odgovorila starata ripka. - Zo{to ti e moreto koga

si ima{ tolku ubava ku}a? Slavka Maneva

Razgovarame za sodr`inata na raskazot Vo kakva ku}a `iveelo maloto rip~e?

Za {to ja raspra{uvalo maloto qubopitno rip~e negovata baba?

[to mu objasnila baba mu za moreto? Koj `ivee vo nego i kakva opasnostmu se zakanuva ako se najde vo nego? Pro~itaj ja glasno re~enicata so kojababata mu ja predo~uva opasnosta na golemoto more.

Do kakvo soznanie do{lo rip~eto po odgovorot na baba mu?

Izvle~i pouka i zapi{i Izvle~i pouka od ovoj raskaz. Ka`i ja usno.

Zapi{ete na tabla nekolku najdobro formulirani pouki.

Odberi ja onaa formulacija {to najmnogu ti se dopa|a i zapi{i ja vo tvo-jata tetratka.

Napravi sporedba i povrziakvarium < ezero < more < okean = dom < grad (selo) < tu|a zemja < svet

Pro{iri gi znaewata i opi{i Nau~i ne{to pove}e za raznite vidovi slatkovodni i morski ribi od

enciklopedija.

Na internet prebaraj i pronajdi kade i kako lu|eto mo`at da nabquduvaatkako ribite i drugite morski `ivotni `iveat vo prirodna sredina.

Izberi edno od niv i opi{i go vo tetratkata.

s37

MRZLIVIOT PO[TAR

Vo edinstvenata po{ta vo gradot rabote{e i eden mrzliv po{tar. Be{etolku mrzliv {to site go zavikaa Mrzlivko. Sekoga{, koga treba{e da se odnesenekoe pismo, mrzliviot po{tar leka-poleka go fa}a{e patot pod noze i durive~erta se vra}a{e na rabota. [tom decata }e go zabele`ea kako so lazewe jaizvr{uva svojata dol`nost, postojano go zadevaa. I ne samo tie, tuku i vozras-nite ~esto mu se podbivaa, no po{tarot, verojatno od mrza, voop{to i ne im selute{e. Toj na site im nose{e pisma, na nekoi ta`ni, na drugi radosni...

No samo na gospo|ata Maestral se` u{te i` nema{e doneseno nitu ednopismo. Ta`nata gospo|a nema{e nikoj svoj, a tolku mnogu be{e qubezna so nego.Taa nikoga{ ne go narekla so pogrdnoto ime, nikoga{. Postarite lu|e veleadeka imala sin {to go grabnale piratite i sega od nego nema ni traga ni glas.Kutrata gospo|a Maestral, tolku be{e dobra.

z Kakva rabotna zada~a imaat po{tarite?

s38

Eden den po{tarot Mrzlivko treba{e da odnese edno neobi~no pismo.Be{e isprateno od nekoj ostrov na Atlantskiot Okean. Koga vide deka pismotoe adresirano do gospo|ata Maestral, po{tarot skokna od radost. Mrzata kako daja snema i v ~as otr~a da ja izraduva ta`nata gospo|a. Lu|eto ne im veruvaa nasvoite o~i koga go vidoa po{tarot kako ita po nivnata ulica. No toj voop{to neim obrnuva{e vnimanie.

Verojatno e od nejziniot sin, si misle{e po{tarot Mrzlivko i nezgre{i. Toa sinot ja izvestuva{e majka si deka, kone~no, im izbegal na piratitei se vra}a doma. Sre}na nasmevka go ogrea i nejzinoto lice.

Ta`nata gospo|a pove}e ne be{e ta`na, a i mrzliviot po{tar ne be{e ve}emrzliv.

Goran B. Stojanoski

Razgovarame za sodr`inata Zo{to edinstveniot po{tar vo gradot go narekle Mrzlivko?

Kako se odnesuvale so nego lu|eto?

Koga Mrzlivko ja izgubil svojata mrza?

[to ja napravilo sre}na ta`nata gospo|a Maestral?

Kakvo izvestuvawe i` ispratil sinot na svojata majka so pismoto?

[to te potsetuva na bajka vo raskazov?

Razmisli i ka`i Kako po{tarite znaat komu da mu go odnesat pismoto?

Od kade doznal po{tarot deka pismoto e od nejziniot sin?

Koj ja znae sodr`inata na pismoto?

Zo{to na pismoto se stava po{tenska marka?

Na koj na~in so pismoto se zapazuva privatnosta na ispra}a~ot iprima~ot?

[to se pi{uva vo pismoto?

s39

PISMO DO NEPOZNATO DRUGAR^E

Podgotovka za pi{uvawe na pismoto

Kupi si eden plik i po{tenska marka od najbliskata po{ta. Odberi siedno nepoznato drugar~e od tvoeto spisanie kade }e ja najde{ negovataadresa.

Pri pi{uvawe na pismoto pridr`uvaj se na redosledot na sodr`inata:z obra}awe do nepoznatiot;z pretstavuvawe (ime i prezime, vozrast, semejstvo, u~ili{te vo koe

u~i{...);z zapoznavawe so semejstvoto, u~ili{teto, rodnoto mesto i negovite zna-

menitosti;z izrazuvawe na `elbata za dopi{uvawe i drugaruvawe;z posakuvawa;z pozdravi i potpis.

Pro~itaj im go pismoto na tvoite roditeli, a na naredniot ~as pro~itajgo i pred drugar~iwata.

Adresiraj go pismoto, zalepi ja po{tenskata marka vo desniot goren agoli pu{ti go vo po{tensko sanda~e.

Ako adresata na prima~ot (negovata) {to se zapi{uva na prednata stranaod plikot e to~na, toj }e go primi pismoto za nekolku dena. Taka }estekne{ u{te edno novo drugar~e. Ako pak ne e, toa }e se vrati na adresa-ta na ispra}a~ot (tvojata) {to se zapi{uva na zadnata strana od plikot.

Vnimavaj: Pismoto treba da e napi{ano so ~itliv i ubav rakopis za da mo`elesno da se pro~ita i celosno da se razbere.

[TO E PISMO?Ako odgovori to~no na prethodnite pra{awa, tinau~i {to e toa pismo.

Vo tetratkata zapi{i {to se zapi{uva na prednatastrana od plikot, {to na zadnata strana, a {to na lis-

tot hartija? (na podloga od plik)

s40

KAPKA PRIMER VREDI POVE]E

OD DO@D SOVETI

KAKO VO PRIKAZNA

Marija ne {tedi pozdravi za site sou~enici.Marija so penkala vo razli~ni boi gi zapi{uva vo svojot telefonski

imenik broevite na site sou~enici.Marija deli pofalni zborovi ako se dopadne pandelkata vo kosata na neko-

ja sou~eni~ka ili noviot ranec na nekoj sou~enik.Marija gi pokani site sou~enici na svojata rodendenska zabava.Marija im poka`uva matematika na site {to ne im odi matematikata.Zatoa site ja sakaat Marija.No, edno no se zame{uva vo prikaznata. Na Zorica sekoga{ i` fali Zdravo! ili Kako si? za Marija.Zorica ne stavi srcence pokraj imeto na Marija vo imenikot na nejziniot

mobilen telefon.Zorica se potsmeva na {arenite zdolni{ta na Marija.Zorica ja narekuva Marija bubalica.Sepak, Marija sekoga{ ~uva nasmevka pove}e za vakvi situacii. Eve, denes

Zorica donese na u~ili{te kutija ~okolatca. Gi otvori na golemiot odmor i imponudi na site {to bea vo u~ilnicata.

- Ti blagodaram! - velea nekoi.- Ba{ se vkusni! - velea drugi.Marija ne re~e ni{to, bidej}i nikoj ni{to ne ja poslu`i. Sepak, taa ne

poka`a qubomora. Samo gi vrati vo ranecot u~ebnicite od prethodniot ~as.Kako {to zemaa od bonbonite, taka decata izleguvaa od u~ilnicata. Koga

ostanaa sami, Zorica goltna u{te edno od ~okolatcata. No, namesto da gonapravi voobi~aeniot izraz na u`ivawe, po~na da ka{la. Marija vedna{ sfati{to e rabotata, otide do nea i ja udri po grbot, kako {to se pravi koga nekomu}e mu zaletne zal~e hrana. Bidej}i toa ne pomogna, istr~a do nastavni~kiotkabinet, zede edna ~a{a, ja napolni voda od ~e{mata i se vrati kaj Zorica.Okolu nea se bea nasobrale site sou~enici. [tom ja vidoa Marija so ~a{a v rakai` napravija mesto da pomine.

- Napij se! - re~e taa.Zorica se napi edna goltka i po nekoe vreme ka{licata se smiri. [tom

vleze nastavni~kata, site sednaa na svoite mesta. Do krajot na ~asovite Zoricane ka`a ni zbor. Odej}i si nakaj doma i` prijde na Marija:

- Ova e za tebe - re~e i i` podade zavitkano bonbon~e.- Da ne ti e posledno? - pra{a Marija.- Posledno e, ama ako. Go ~uvav za tebe.Marija go zede i ne zaboravi da se zablagodari.

z Koja prikazna ti e najomilena? Kakov kraj ima taa?z Kakov kraj naj~esto imaat prikaznite?

s42

- Sakam da te pra{am ne{to - re~e taa. - Zo{to si sekoga{ tolku neprija-telski raspolo`ena kon mene?

- Zatoa {to postojano si tolku dobra so site. Zatoa {to se` pravi{ sotolkava `ar.

Ovoj kompliment i` gi vcrveni obrazite na Marija.- A mo`e li jas tebe da te pra{am ne{to? - prodol`i Zorica. - Zo{to, i

pokraj se`, prodol`uva{e da bide{ dobra so mene?- Zar ne e taka vo site prikazni? Zar dobrinata ne pobeduva sekoga{ na

krajot?Zar ne e toa cela vistina?

@arko Kujunxiski

Razgovarame za postapkite na likovite Koi dva lika gi sretna vo raskazov?

Koja od niv bi ja odbral za drugarka? Zo{to?

[to ne ti se dopa|a kaj Zorica?

s43

Rabotam samostojnoz Vo tetratkata nacrtaj vakva tabela (mo`e da ja izrabotite na kompjuter i

da ja otpe~atite na hartija - za sekogo po eden list) i popolnuvaj ja sporedpostavenite barawa:

Postapkite na Marija Postapkite na Zorica

_____________ _____________ _____________

_____________ _____________ _____________

Marija e ______ drugarka Taa sekoga{ se odnesuva________ kon site.

Zorica ne e ______ drugarka Taa poka`uva _________ konMarija

Marija i pokraj se` ostanuva dobra drugarka (navedi janejzinata postapka): ____________________

Prvata promena na Zorica(navedi ja nejzinata postapka): _________________________

MARIJA I ZORICA SE _______________ DRUGARKI.

Izvle~i zaklu~ok5[to e vo ovoj raskaz kako vo prikazna?5 Posle koja postapka na Marija nastanuva

pozitivna promena kaj Zorica?5[to te voshiti najmnogu kaj Marija?5 Povrzi ja izrekata kapka primer vredi

pove}e od do`d soveti so odnosot na Marijakon Zorica.

5 Od {to zaklu~i deka i Zorica e dobrodevoj~e?

5 Od ~ii gre{ki nau~ila Zorica kako treba dase odnesuva vo idnina?

Razmisli i raz-meni go misleweto

. Napi{i vo tetratka-ta u{te najmalku petraboti koi sporedtebe se va`ni za dru-garstvoto. Pro~itajmu na drugar~eto{to si napi{al idopolnete se.

Sozdavaj

# Napi{i stihovi za vistinskiot drugar/ka.# Naslikaj go tvoeto drugar~e.# Izraboti dizajnirana diploma za najdobar/ra drugar/ka. Podari mu ja na drugar~eto svojata li~na tvorba vo znak nablagodarnost za dobroto drugarstvo. Toa mo`e da bide i ori-

ginalen rodendenski podarok koj }e ostane zasekoga{ da svedo~i zava{eto drugarstvo.

s44

DVE @ABI

Dve `abi `iveele vo edna mala bara, a koga taa vo leto presu{ila, trgnale da baraatdruga. Prona{le eden dlabok bunar. Toga{ pomladata i` rekla na postarata `aba: O,prekrasna voda! Ajde da skokneme vnatre. Mo`eme mnogu lesno da skokneme dolu,odgovorila starata, no ako i ovaa voda presu{i, dali }e mo`eme da izlezeme nadvor?

Dositej Obradovi}

z Vo kakva sredina `iveat `abite?z Razmenete si gi mislewata so drugar~eto od klupata.

Pro~itaj i odgovori pismeno# Odgovori i` na pra{aweto na starata `aba.# Kako }e go oceni{ predlogot na pomladata `aba?# [to zaklu~uva{ za postarata `aba spored nejziniot odgovor? # Izvle~i pouka od ovaa basna.

Najdi re{enie za problemot: . Deneska ne si napi{al doma{na zada~a, a znae{ deka tvojata

u~itelka sigurno deka }e gi pregleduva. Za da go izbegne{ prekorotod u~itelkata ili slabata ocena, prvo {to ti pa|a napamet e da izmis-

li{ deka si bolen i da ne otide{ na u~ili{te. No toga{ ne si svesen dekaso toa pravi{ u{te pogolema gre{ka. Razmisli za posledicite!

. Razmisli i napi{i vo tetratkata kako mo`e{ da go re{i{ ovoj problem,a da nema{ nikakvi posledici.

. Pro~itaj im na roditelite {to si napi{al.

Ve`baj latinicaPrepi{i ja basnava vo tetratkata so makedonska rakopisna latinica.

s45

Razmisli i razmeni go mislewetoz So {to go povrzuva{ zborot posleden (posledni, posledna, posledno). Na

{to te asocira?

POSLEDNIOT LIST

Posledniot list na grankata stoioblean vo taga i solzi,{umata e peplosana, bez boi,po neboto temen oblak polzi.Osamen, po`olten, suv, da ti padne za nego `al, na se` okolu sebe i nem i gluv }e se najde brgu vo kal...

Do`dot studen v~era go sronimakite mu gi skrati.[tom prolet dojde, - poraka prati -}e razlista i }e se vrati!

Nenad Xambazov

s46

Razgovarame za pesnata Kakvo raspolo`enie predizvika kaj tebe ovaa pesna?

[to go predizvika takvoto raspolo`enie?

Koj period od esenta e naslikan vo pesnava?

Pronajdi gi i pro~itaj gi stihovite vo koi poetot ja opi{uva {umata.

[to misli{ ti, zo{to posledniot list e oblean vo taga i solzi?

Kako poetot go pretstavil listot {tom pla~e i pra}a poraka?

Sporedi

Napravi sporedba na ovaa pesna so pesnata Oktomvri nastr. 30. Zabele`i gi razlikite na opisite i raspolo`enieto{to go predizvikuvaat dvete pesni.

Sozdavaj Napi{i sostav vo koj }e go sretne{ posledniot list i }e

razgovara{ so nego. Kako }e go ute{i{ da ne bide ta`en? Kako }e postapi{so nego?

Bidi kreativen Soberi pove}e po`olteni lisja so razli~ni nijansi na boi, formi igolemini. Stavi gi pome|u listovite na star vesnik i pritisni gi so nekojte`ok predmet. Po nekolku dena tie }e bidat suvi i mazni, pogodni za le-pewe.So boi~ki, na list od blok, naslikaj edno drvo so ogoleni granki i nebo

kakvo {to e pretstaveno vo prvata strofa. Otkako bojata dobro }e se isu{izalepi go listot {to najmnogu ti se dopa|a na nekoja od grankite. Dolniotdel od slikata prekrij ja so preostanatite `olti lisja. Taka esenta }e javnese{ i vo tvojata u~ilnica ili vo detskata soba.

Povrzi so nastavata po Prirodaz Koi listopadni drvja gi ima vo na{ite {umi?z Pro~itaj i nau~i (od drugi izvori na u~ewe) zo{to lisjata `olteat i

pa|aat.z Zbogati ja i svojata enciklopedija so novi informacii.

s47

POGODI [TO E:Vo sin beskraj gledav vezdendur ne vidov pokriv yvezden.

( . . . . )

[TO E NEBOTONeboto e beskrajno ramno igrali{tepo koe se trkala `oltata son~eva topkavo igra so balonite.

Neboto e beskrajno ramno letali{tepo koe od utro do ve~er letaat pticitevo natprevar so avionite.

Neboto e krevet vo koj{to spijat oblacitei pateka po koja se gonat vetri{tata,neboto e najgolemata cirkuska kupolapod koja no}e priredbi davaat soni{tata.

Neboto e naj~istoto leneno platno(yirni go, legnat v treva, niz granki brezovi!)denot go tkae so zlatni son~evi ni{ki,a no}ta po nego veze yvezdeni vezovi.

Vidoe Podgorec

Razgovarame za sodr`inata Na {to se` mu li~i neboto na poetot? [to se `oltata topka i zlatnite ni{ki, a {to balonite? Zo{to neboto spored poetot e najgolema cirkuska kupola? Objasni zo{to neboto dewe tkae, a no}e veze?

Razmisli [to e navistina neboto? Do kade se prostira? Mo`e li da go doprat avio-

nite ili vselenskite brodovi? Od drugi izvori na znaewe pro~itaj kako go dobiva svoeto sinilo.

Ilustriraj i razgovaraj

Odberi edna poetska slika od pesnava {to najmnogu ti se dopa|a iilustriraj ja so tehnika po sopstven izbor. Pronajdi go

drugar~eto {to ja ilustriralo istata poetska slika i razgo-varajte so nego zo{to ste ja izbrale tokmu taa. Taka me|usebno }e

se zapoznaete podobro. Napravete izlo`ba od va{ite crte`i.

s48

^ADOR^E

Deneska vidov i staro i mladokako pokraj do`dovnite vodiod kinoto do centarot do gradotubava, `iva pe~urka odi.

Na nekoi v grlo im zastana zdivot,nekoi od ~udo {lapnaa vodi,se ~udea na toa pe~ur~e `ivokako samoto po do`dot odi?

I kako mnogu svet se zbra na plo{tadotne vodej}i smetka {to vrne, lie,vidoa deka toa bil ubav ~adorpod kogo Biljana od do`dot se krie.

Miho Atanasovski

Iska`i gi svoite vpe~atoci od pesnata Zo{to site mu se ~udele na ~ador~eto? Koj bil pod ~ador~eto? Kako ja zamisluva{ Biljana? [to postignal poetot so pi{uvaweto na edna vakva pesna za ~ador~eto? [to ne mu veruva{ na poetot?

Podgotvi pra{awa za slednive odgovori na ~ador~eto:1. Mnogu mu se lutam koga }e me frli pod krevetot i ne mo`e da me najde koga

}e mu zatrebam. Toga{ mora da se vklu~i i de`urniot detektiv - majka mu.2. Dva-tri pati dosega, i toa pod negovata klupa v u~ili{te. No za sre}a tetka-

ta {to ~isti sekoga{ me vra}a{e kaj mojot sopstvenik.3. Najsre}en sum koga pokraj mojot sopstvenik }e za{titam od do`dot i nekoe

negovo drugar~e {to si go zaboravilo svojot ~ador.

# Opi{i go tvoeto ~ador~e:- dali ti e eden od omilenite predmeti {to gi koristi{; - od kogo go dobi i kolku vreme go poseduva{;- negovata boja, eventualni {arki, ra~kata i mehanizmot za otvorawe;- kako se odnesuva{ posle upotrebata;

# Pro~itaj im go sostavot na tvoite doma{ni i na tvoeto drugar~e.

s49

NAGRADANekoj selanec na{ol bescenet kamen i go odnel kaj carot. Vlegol vo dvorecot i

po~nal da gi pra{uva kako mo`e da stigne do nego. Eden od slugite go pra{al za pri~inataza negovata poseta. Toj mu raska`al.

- Dobro, jas }e mu ka`am na carot za tebe, - mu rekol slugata - no ako mi dade{polovina od ona {to }e ti go dade toj. Ako ne se soglasi{, nema da te pu{tam.

Selanecot mu vetil, a slugata go odnel do carevite odai. Toj go zel kamenot i gopra{al:

- Kakva nagrada saka{ da ti dadam, selanecu?- Daj mi pedeset stapovi - odgovoril selanecot. - Drugo ni{to ne sakam za nagrada.

Takov be{e dogovorot so tvojot sluga, po polovina da si ja delime nagradata. Mene }e miudri{ dvaeset i pet, a i nemu isto tolku - dvaeset i pet.

Carot se nasmeal i go nabrkal slugata, a na selanecot mu dal iljada rubli.

Lav Nikolaevi~ Tolstoj

POSAKALA [UTA ROGOVI - OSTANALA BEZ U[I!z Porazgovaraj so drugar~eto na koi lu|e se odnesuva ovaa narodna pogovorka.

Zada~iz Pismeno preraska`i go tekstot vo tetratkata pri {to }e pi{uva{ so

rakopisna latinica.z Nacrtaj selanec i car.

Pro~itaj i odgovori pismeno# Zo{to selanecot sakal da vleze kaj carot?# Pod koj uslov mu pomognal eden od carevite slugi?# Kakva nagrada pobaral selanecot od carot? Zo{to?# Kako postapil carot?# Koga se slu~ilo dejstvoto vo prikaznata?# So koj lik od prikaznata }e ja povrze{ gornata pogovorka?

Opredeli gi likovite Koi likovi gi sretna vo ovaa prikazna? Koj e glaven lik? Kakvo mislewe ima{ za slugata? Koj e: al~en - _____; mudar - _____; praveden - _____. (Zapi{i vo tetratkata.) Ka`i u{te dve osobini za al~niot sluga.

s50

RADIOEMISIJA

Razmisli i potseti se Kakva e razlikata pome|u radioto i televizijata? Kakvi detski radioemisii si slu{al? Vo koe vreme od denot se emituvaat tie? [to emituvaat detskite muzi~ki emisii?

Zaklu~ivZa da ja do`iveam irazberam radiodramata

mi pomognaa slednivenejzini elementi:

- govorot na glumcite; - muzikata i - zvu~nite efekti (~ekori, otvo-rawe vrata, veter, kr{ewe staklo,glasovi na `ivotni i sl.).

Otkrij5 Islu{ajte na ~asot edna snime-

na detska radiodrama.5 Diskutirajte za sodr`inata i

na~inot za karakteristikitena radiodramata.

5 Osven govorot na akterite, {topridonesuva da dobie{ celosnapretstava za vremeto i mestotona slu~uvawata?

Kreirajte sami

Vo oddelenieto podgotvete edna radioigra. Kako sce-nario mo`e da vi poslu`i nekoj dramski tekst od u~ebnikot,od detskiot pe~at ili od nekoja kniga.

Izberete akteri {to }e go nau~at tekstot za ulogite.Nekoj od vas neka odbere i pu{ta muzika so soodvetna

ja~ina spored potrebite na dramskata igra.Potrebni se i nekolkumina {to }e proizveduvaat razli~ni zvu~ni

efekti za da go dopolnat do`ivuvaweto na slu{atelite.Otkako }e ja usoglasite igrata, snimete ja i emituvajte ja vo oddeleni-

eto. Dokolku vi se dopadne, ponudete ja na u~ili{nata radiostanica.Verojatno }e im se dopadne i na ostanatite sou~enici od va{eto u~ili{te.

Preporakaz Slu{ajte {to po~esto detski muzi~ki emisii: doma, na odmorite me|u ~aso-

vite i na ~asovite dodeka crtate ili kreirate nekoja ra~na izrabotka.Muzikata }e ve inspirira i relaksira.

s51

JAS, PA JAS

Da ve potsetime na li~nite zamenki - JAS, TI, TOJ, koi sekojdnevno giizgovarate. No, dali gi izgovarate kako {to treba?

Vie imate va{i drugar~iwa, koi ne mo`at bez ona - JAS, PA JAS!Na primer: - V~era jas i Dragan bevme na pro{etka niz gradot.A toa, ne e kulturno, - ne e po bonton. JAS ne treba da bide pred imeto na

drugiot, za kogo se zboruva. Patem re~eno, pri razgovorite vnimavajte toa - JAS,JAS... {to pomalku da go upotrebuvate.

Isto taka, koga igrate, koga se zabavuvate, nemojte va{eto JAS, sekoga{ dabide pred, ili po drugite drugari. Ako va{iot zbor bil prv, ne mora da bideposleden. Pa duri i ako site vi priznaat deka ste xek - darmar za se`, nemojteda se dr`ite kako pijan za plot, na toa svoe JAS, PA JAS!

Takvite samobendisani, kako {to veli narodot, ne se omileni vodru{tvoto, iako samite mislat deka se. Zo{to ne se omileni? Zatoa {to tie gosakaat samo svoeto - JAS! Tie ponekoga{ gi falat i drugite, no samo zatoa {totie niv gi falat.

No, na se` ima kraj, pa i na tie - JAS, PA JAS! Eden den, takvite, gi gubatsvoite drugari. A toga{ go spu{taat nosot kako da im propadnalo }eseto. No,ve}e e docna.

Zatoa treba da se znae:Drugarstvoto ne e samo - JAS! Tuku - NIE!

Naum Popeski (Od knigata Bonton za deca)

s52

Predlogz Organizirajte literaturna sredba vo oddelenieto so pisatelot Naum

Popeski (ili nekoj drug) i porazgovarajte so nego. Taka }e imate mo`nostli~no da go zapoznaete i da razberete pove}e za negoviot `ivot i tvore{tvo.

Do`ivuvawe na sodr`inata Zo{to pisatelot uka`uva deka pri zboruvaweto

treba da gi koristime site li~ni zamenki? Koi lu|e se nare~eni samobendisani? Objasni kako gi razbira{ poslednite re~enici od

ovoj tekst.

Zapomni:Ubavoto odnesuvawe u{te se narekuva i bonton. Toa so sebe nosi

mnogu prednosti vo `ivotot.

Izrazuvawe i tvorewez Od dosega{noto tvoe iskustvo i od razgovori so povozrasnite zapi{i

nekolku pravila na ubavo odnesuvawe.z Napravete oddelenska bonton-lista i zaka~ete ja na vidno mesto, da ve pot-

setuva.z Raska`i edno svoe do`ivuvawe vo koe ubavoto odnesuvawe ti donelo sre}a

i radost na du{ata.

Primeni Osmislete i izvedete dram-

ska igra na tema Na gosti vokoja }e gi primenite pravila-ta na ubavoto odnesuvawe.

Formirajte nekolku grupi vokoi }e ima doma}ini i gosti.

s53

SOOBRA]AJNA GRE[KA

Pred nekolku dena, drugar~iwa da vi ka`am, jas napraviv golema gre{ka.Navistina, ne ve la`am! Mo`ebi i nekoj od vas se na{ol vo situacija ista, predvas vistinata ja ka`uvam za da mi bide sovesta ~ista. Napraviv soobra}ajnagre{ka i za malku odbegnav nesre}a te{ka. Duri i sama ne znam kako se slu~i, nokoga na toa }e se setam i denes glavava mi bu~i.

Stanav, pojaduvav i trgnav v u~ili{te kako sekoj den, ama toj den be{epoinakov - mene mi be{e rodenden. Odej}i po trotoarot gostite {to }e gipokanam po~nav da gi brojam i pritoa zaboraviv deka na krstosnicata predsemaforot treba da stojam. Crvenoto svetlo priznavam ne go ni zabele`av, soo~ite kako da mi`ev dodeka preku kolovozot se dvi`ev. Rodendenskata tortapred mene ja zamisluvav, a na opasnosta i ne pomisluvav.

Pretpostavi {to bi mo`elo da mu se slu~i na deteto koga pominalopreku ulicata dodeka semaforot poka`uval crveno svetlo. Svojata pret-postavka zapi{i ja vo tetratkata. Potoa prodol`i da go ~ita{ raskazot.

z Koi se u~esnici vo soobra}ajot?z Kako e vospostaven redot vo nego?

s54

I namesto rodendenska pesna, slu{nav kako ne{to tresna. Sirena,ko~nica ~kripna, pred mene ~ovek ripna. Vo race me krena, na trotoarot mestavi, a potoa vedna{ vo Brza pomo{ se javi. Naokolu vidov zagri`eni lica, avo semaforot udreno kombe {to raznesuva pica. Za sre}a samo branikot navoziloto be{e skr{en, a voza~ot `iv i zdrav. Duri toga{ sfativ {to se slu~ii me spopadna strav.

Se sramev, glavata ja vednev pred ~ovekot {to mi pomogna, a i pred voza~otkoj za da ne udri vo mene udri vo soobra}ajniot znak. Toj mi prijde, me pogali poglavata zagri`eno i u~tivo me zamoli:

- Dete, denes imavme golema sre}a! Vo idnina vnimavaj dobro {tom sedvi`i{ po ulica, niz soobra}ajna vrvulica.

Po kratko vreme dojde i soobra}ajniot policaec i namesto da me iskara, dame napravi lom, toj li~no me odnese vo mojot dom. Na tatko mi mu raska`a se` pored, so zborovi kulturni i blagi kako med.

Bev zbuneta {to nikoj ne mi se luti, duri i brat mi mol~i, }uti. O~ekuvavnekoj da me iskara i vinata vo mene da ja bara. No, namesto kritika te{ka seotvori diskusija za mojata gre{ka. I zaklu~ok donesovme nie: sekoj u~esnik vosoobra}ajot treba da vnimava, a ne da spie. Poradi vakvi propusti malimo`e celiot `ivot nekoj da `ali. Da se nau~at soobra}ajnite pravila i znacine e zada~a te{ka, a vo soobra}ajot za pe{acite i voza~ite mo`e da bidetragi~na sekoja gre{ka.

Qiqana Atanasova

Sporedi ja pretpostavkata so ona {to navistina e raska`ano vosodr`inata.

To~no li pretpostavi ti? A tvoite drugar~iwa? Koj be{e najblisku?

Razgovarame za sodr`inata Po {to mo`e{ da zaklu~i{ deka soobra}ajnata nezgoda mu se slu~ila na

raska`uva~ot? [to e pri~inata za ovoj nemil nastan? Zo{to lu|eto {to vo momentot go videle nastanot imale zagri`eni lica? Kako se narekuva onoj {to so svoi o~i videl nekoj nastan ?

Razmisli, zaklu~i i obrazlo`iz Zo{to deteto bilo zasrameno?z Koja e pri~inata {to ne go iskarale za gre{kata?

s55

s56

Zada~iz Prepi{i go i objasni go so svoi zborovi zaklu~okot {to

go donelo semejstvoto. z Doma preraska`i ja sodr`inata na raskazot taka {to }e gi

iskoristi{ zborovite i nivnoto povrzuvawe vo ovaa priz-ma.

soobra}aj

nezgoda

pe{ak vozila

gre{ka soobra}ajni znaci

dvi`ewe brzinanevnimanie semafor

Jazi~na ve`baz Izdvoj gi imenkite od tekstot i opredeli go rodot na sekoja od niv.

Kreiraj sam

Za nekoi sodr`ini i od drugite nastavni predmeti {to giizu~uva{ mo`e da izrabotuva{ vakva prizma. Taka podobro ipolesno }e gi povrzuva{ faktite i }e ja razbere{ i zapom-ni{ sodr`inata. Obidi se, ne e te{ko!

NE E BOGAT TOJ [TO IMA MNOGU,

TUKU TOJ [TO DAVA MNOGU

NE E BOGAT TOJ [TO IMA MNOGU,

TUKU TOJ [TO DAVA MNOGU

s58

z Na kakov vid prikazna te potsetuva izrazot zlatno klu~e? [to mo`e da seotvora so nego?

Sostavi kraj na prikaznata# Najprvo preraska`i ja pismeno sodr`inata na prikaznata i sostavi kraj

spored svojata zamisla. Napi{i {to saka{ da najde vo kov~e`eto siro-ma{noto mom~e za da ne treba pove}e da odi po drva vo gorata.

# Ne zaboravaj deka bajkite imaat sre}en kraj i vo niv se` e mo`no.

Prodol`i doma z Zamisli si deka ti si prona{ol kov~e`e vo koe imalo nekakva kniga. Taa

kniga mo`e da te dovede do ubav i dostoinstven `ivot. Zapo~ni go pisme-niot sostav taka i prodol`i da raska`uva{. Toa }e bide mnogu interesnoza tebe i za site {to }e go slu{nat tvojot sostav.

ZLATNIOT KLU^

Bila zima, debel sneg ja pokril zemjata, a edno siroma{no mom~e trebaloda otide vo gorata po drva. Oti{lo toa, sobralo suvi pra~ki i gi natovarilo nasankata. No, bidej}i bilo mnogu premrznato, re{ilo da zapali ogin, da se nagreei potoa da se vrati nazad vo seloto. Go poras~istilo snegot za da naklade pra~ki,no odedna{ na zemjata videlo zlaten klu~.

[tom najdov klu~, sekako }e najdam i klu~alka - si reklo mom~eto.Ja porazrovilo stvrdnatata zemja i izvadilo edno `elezno kov~e`e.Samo da se fati klu~ov! - si reklo mom~eto. - Vo kov~e`evo sigurno ima

bogatstvo.Dolgo baralo i najposle ja otkrilo klu~alkata, koja bila tolku male~ka,

{to odvaj se gledala. Go stavilo klu~ot i toj se fatil. Potoa go zavrtelo edna{. Sega }e treba da pri~ekame, dodeka ne otklu~i sosem i dodeka ne go krene

kapakot. Toga{ }e doznaeme kakvi ~uda imalo vo kov~e`eto...

Bra}a Grim

Razmisli i objasni [to bi mo`elo da najde mom~eto vo kov~e`eto? [to bi sakal ti da najde{ dokolku si na mestoto od mom~eto? Objasni zo{to tokmu toa go saka{?

s59

ODGATNI JA GATANKATA[to ima{e eden bel pokriv, se` pokriva, samo Vardar ne go pokriva. (_ _ _ g)

Da razgovarame Zo{to go saka{ snegot? Zo{to e ubav snegot? Odgovori so svoi zborovi, a potoa pro~itaj kako toa

go ka`uva poetot. Poradi koja pri~ina go saka{ ti najmnogu snegot? Pro~itaj ja strofata

kade {to e iska`ana taa pri~ina. Koi zimski igri gi saka{ najmnogu?Zo{to?

Zabele`i Kakvi osobini im dal poetot na snegot, snegulkite i sankata? 7 Snegot }e sleta ---------------------------- (pticata sletuva - snegot pa|a)7 Snegulkite bela postela pletat-------------- (pleta~kite pletat - snegulki-

te se trupaat edna vrz druga)7 Sankata }e letne ------------------------ (pticata leta - sankata brzo se lizga)

Raska`i edno tvoe sne`no do`ivuvawe.

SNEGOT E UBAV

Snegot e ubav koga vo no}tana prozorecot tiho }e sleta. Snegulki koga po cel den veat i bela postelka pletat.

Snegot e ubavkoga }e padnena topla detska dlanka.

Potoa,koga }e letne po negobrza,strelovita sanka.

Najubav e koga }e stigneod vetrot nosen, na zacrvenetodetsko nose!

Vasil Mukaetov

s60

TAKVO DETE

Toa dete miluva{e so sne`ni topki da im gi simnuva {apkite na minuva-~ite. ]e naprave{e dvaesetina topki, }e se skrie{e zad ogradata i ~eka{e. ]egi propu{te{e devoj~iwata i `enite so {amii, decata i lu|eto so beretki ika~keti, a gi kutka{e samo onie so {apkite.

Takvo dete be{e.Lu|eto se vednea, si gi zemaa {apkite i vikaa:- Koj e toj razbojnik? ^ovek ne mo`e mirno da pomine po ulicata. Treba da

se kazni!Na deteto seto toa mu be{e sme{no i se smee{e.Takvo dete be{e.Utrinava pomina eden starec. Deteto nani{ani i mu ja kutna {apkata.

Starecot se navedna, mrmorej}i i obiduvaj}i se da ja fati {apkata. No se liznai padna. Zastenka. Deteto odedna{ istr~a pred starecot, ja zede {apkata i mu japodade.

- Ti si dobro dete. Ne si kako ona {to mi ja kutna {apkata. Dobro dete siti!

Dragan Luki}

z Zo{to lu|eto nosat kapa na glavata i vo leto i vo zima?z Kakvi vidovi kapi ima?

s61

Ja razbiram sodr`inata Koi vidovi {apki deteto gi simnuvalo so sne`ni topki od glavite na

lu|eto? Zo{to postapuvalo taka? Koga stanalo svesno za posledicite od svojata postapka? Objasni koi lu|e se razbojnici i zo{to lu|eto taka go narekuvale deteto? [to ti ka`uva naslovot na raskazot Takvo dete? Mo`e{ li da razbere{ kakvo mislewe ima avtorot za deteto?

Iska`i go i odbrani go svoeto mislewe

Organizirajte diskusija po slednive pra{awa vo koja treba aktivno dau~estvuva{ i da go odbrani{ svoeto mislewe:

7 Deteto e lo{o/dobro. 7 Vo pravo se/ne se vo pravo lu|eto {to mislat deka treba da se kazni dete-

to za svojata nepromislena postapka. 7 Starecot znael/ne znael deka drugo dete go kreva. Ima li razliki vo razmisluvawata na drugar~iwata? Zo{to razlikite treba da se po~ituvaat?

Izberi si zada~a - tvori samostojno

z Preraska`i ja sodr`inata na tekstot taka {to krajot }e goizmeni{ spored svoja zamisla.

z Raska`i go ova do`ivuvawe kako ti da si deteto {to gi kut-nuva {apkite. Posebno treba da ka`e{ kako se ~uvstvuva{e odupatenite zborovi na starecot.

z Raska`i edno sli~no tvoe do`ivuvawe.

z Pretpostavi i napi{i {to mo`elo da mu se slu~i na starecot pri padot ikakvi bi bile posledicite.

NOVOGODI[NA SKAZNA

Kolku Novata godina pove}e nabli`uva{e, tolku zabrzanosta vo sne`niteobla~iwa raste{e.

Ku}i~kite na malite snegulki e~ea od nivnoto podgotvuvawe za golemiotpraznik. Gi vr{ea poslednite podgotovki. Se trudea da izgledaat najubavo.Za{to mo`ebi ovaa godina Dedo Mraz tokmu niv }e gi odbere da gi zeme so sebe.I so niv da trgne kon Zemjata. Kakov bleskav uspeh bi do`iveale toga{!...

Vremeto za trgnuvawe dojde. Dedo Mraz gi vpregna zlatnite sanki.- Mo`eme da trgneme! - izvika veselo. Negoviot glas odekna niz celata

nebeska {ir.Snegulkite pobrzaa. Zastanaa v red.Kon nasmevnatiot starec prvi pristapija onie so sjajni dijademi, nakiteni

so skapoceni kamewa. So obleki od najskapi tkaenini.- So {to novogodi{nata no} najmnogu ve voshituva? - gi pra{a Dedo Mraz. - So toa {to lu|eto }e se promenat vo najubava obleka. ]e se nakitat i

ukrasat, da ti e milina da gi gleda{. Nema ni{to poubavo koga si rasko{nooble~en.

z Potseti se {to e skazna.

s62

Dedo Mraz se namurti.- Toga{ sre}en pat! Pobrzajte, no samo bez mene! - i gi isprati so nezado-

volno lice.Vedna{ po niv kon nego pristapija snegulkite so najrumeni obrav~iwa,

onie polni~kite, so zaoblena polovina.- So {to novogodi{nata no} najmnogu ve voshituva? - gi pra{a i niv Dedo

Mraz.- So toa {to lu|eto }e iznesat na trpeza najubavi jadewa i }e u`ivaat

gostej}i se. Za{to nema ni{to poubavo od toa slatko da se najade{.- Sre}en vi pat! Pobrzajte, no nikako so mene! - Dedo Mraz gi isprati i niv.

Odvaj se vozdr`a da ne ja poka`e lutinata.Potoa kon dobriot starec pristapija snegulkite {to najmnogu sakaa da

trguvaat i da kupuvaat se` i se{to. - So {to novogodi{nata no} najmnogu ve voshituva? - im go upati i nim

Dedo Mraz istoto pra{awe.- So toa {to lu|eto ne {tedat na ni{to. ]e si nabavat se` {to im pri~inuva

zadovolstvo. Xebovite im se polni so pari, a nema ni{to poubavo od toa da sibogat.

- Sre}en vi pat! Pobrzajte, no samo podaleku od mene! - i Dedo Mraz nemo`e{e ve}e da ja zadr`i svojata lutina.

- Ne gi podnesuvam onie {to parite im zna~at se` vo `ivotot - izvikagnevno, za{to misle{e deka samo dolu na Zemjata postojat al~nost i `elbi zabogatstvo...

I na slednite snegulki im go postavi istoto pra{awe.Ednite odgovaraa deka najmnogu gi voshituvaat podarocite. Drugite se

voshituvaa na slavata, mo}ta i drugo.I taka, roevi snegulki pominaa pokraj Dedo Mraz. Toj gi ispra}a{e kon

Zemjata, a samiot ostanuva{e na istoto mesto.So solzi vo o~ite pomisli deka ovaa godina }e sleze sam, bez milite

vnu~ki. A toa navistina ne e veselo...Najposle mu prijde i poslednata grupa razigrani snegulki.- So {to novogodi{nata no} najmnogu ve voshituva? - gi pra{a beznade`no

i niv.- So toa {to lu|eto se raduvaat o~ekuvaj}i ja Novata godina i novite uspe-

si. Nema ni{to poubavo od radosta.Dedo Mraz vosklikna od zadovolstvo. O~ite mu svetnaa. Siot sre}en i nas-

mevnat izvika:- Bravo! Bravo, mili de~iwa! Tokmu toa sakav da go slu{nam. Tokmu toa.

Ajde! Dojdete brzo! Sednete do mene! Da pobrzame! Novata godina samo {to nenastapila.

.......................................................................................

Nada Zekmanova-Jakimova

s63

Izrazi go svoeto mislewez [to te voshituva tebe najmnogu vo novogodi{nata no}?z Zapi{i ja svojata novogodi{na `elba.z Koga ti bi bil Dedo Mraz koi snegulki bi gi povel so sebe? Zo{to?

Do`ivuvawe i analiza na sodr`inata

^itaj ja vo sebe bajkata i so moliv~e obele`i gi {este logi~ki celini. Preraska`i ja prvata logi~ka celina - kako se podgotvuvale snegulkite za

patuvawe vo novogodi{nata no}? Otkrivaj ja od sekoja celina pri~inata poradi koja Dedo Mraz ne sakal da

gi povede na Zemjata snegulkite. Zapi{uvaj vo tetratkata. Pronajdi go i prepi{i go odgovorot na poslednata grupa snegulki i objas-

ni zo{to Dedo Mraz se izraduval.

Otkrij go karakterot na Dedo Mraz# Pronajdi i prepi{i tri re~enici od skaznata so koi }e potvrdi{ deka

Dedo Mraz:- e dobrodu{en;- gi saka lu|eto;- se raduva koga lu|eto se radosni i sre}ni;- ne gi saka al~nite i `elnite za bogatstvo.

Sozdavaj

z To~kite vo posledniot red poka`uvaat deka ovaa novogodi{naskazna ne e dovr{ena. Po svoja zamisla i `elba prodol`i daraska`uva{ vo tetratkata spored naslovot: Dedo Mrazpristigna so snegulkite. Ako saka{, mo`e{ da smisli{ i sop-stven naslov za svojata tvorba.z Postavi mu tri pra{awa na Dedo Mraz. Zapi{i gi vo

tetratkata.

s64

s65

^OVEK U^I DODEKA E @IV

Koj {to saka neka misli, ama ba{ za ni{to ne sum kriv! Ima pravo dedokoga veli: ^ovek u~i dodeka e `iv... I za toa vi velam - i~ ne mi e maka. A se`zapo~na eve tokmu vaka...

Na Badnik pred sekoj Bo`i}, neli - lep~e so pari~ka se deli? Vo se~ij dom,pa i kaj nas toa si e semejna tradicija. No, godinava jas ja zapletkav. Si priz-navam, eve i bez policija...

[to me natera toa da go storam?Dobro, }e vi ka`am ako ve}e moram...Pet-{est godini po red, Badnik koga doa|a, pari~kata sekoga{ kaj sestra

mi se nao|a! Da e edna{ ili dva-tri pati, toa nekako i mo`e da se sfati. No pet-{est godini toa da se slu~uva, nekoj drug gospod , zna~i za toa odlu~uva!...

A sestra mi i baba mi se vo trajna koalicija, pa sigurno ja la`iraat bad-nikovata tradicija. No i bate Vasko ne pase treva, pa celi pet godini ne krevavreva!

Dosta vi be{e, prijatelki moi! ...Toa si go rekov i vakov plan si skroiv:Koga dedo po~na nad trpezata da se krsti, si sokriv edno denar~e v dlanka,

me|u prsti. A koga na site od lep~eto im dade i pred nekoj da po~ne da jade, vomoeto del~e pari~eto go piknav i bo`em iznenaden na set glas viknav:

- Eve gooo!Pa im go poka`av pari~eto na delo.- [tooo?!? - spiska sestra mi i smurti ~elo...- Dosta ti be{e - i` vrativ - petgodi{nata privilegija. Sre}ata ja smeni,

sestro, svojata strategija!]e i` ka`ev u{te ne{to, no me prese~e dedo:- Neka ti e so sre}a, ima{ pravo ~edo!A baba:- Kone~no i tebe, Vasko ti dojde redot!...Me bakna mama, mi ~estita tato, sal sestra mi luta go istegna vratot. Ja vide baba i po~na da ja te{i:I sre}ata, Zorke, znae da zgre{i...Dedo me pogledna i po~na da se sme{ka:- Aj jadete - re~e - se` si e bez gre{ka! - Kako nikoga{ dosega ni e bogata

trpezata!

z Koi verski praznici gi o~ekuva{ so radost i zo{to?z Kako se praznuva Badnik vo tvoeto semejstvo?

Baba mi, pak, spiska:- Mi otide protezata! Lele, lele, lu|e od bolka }e {iznam! [to li }e e

ova vo lep~evo {to go griznav!?[to grizna baba, jas vedna{ sfativ, pa pobrgu od strela - magla nadvor

fativ...Baba si dobi nova proteza po Badnik. Ama i jas si dobiv ne{to od tato po

mojot zadnik...I sega ne e va`no koj kolku e kriv. Ta neli ~ovek u~i dodeka e `iv?

Kiro Donev

Zbogati go svojot re~nik:Zabele`a deka nekoi zborovi pisatelot gi stavil pod navodnici.Razgledaj go nivnoto osnovno zna~ewe, pa }e ti stane jasno zo{to e toataka.koalicija - zdru`uvawe, sojuzla`irawe - mesteweprivilegija - prednoststrategija - voen plan, voena ve{tina}e {iznam- }e pobudalam (uli~en izraz, nestandarden)tradicija - prenesuvawe obi~ai i pravila na odnesuvawe od koleno nakoleno.

s66

s67

Potseti se[to e rima? Verojatno zabele`a deka rimata ima svoja uloga i voproznite tekstovi. Koja e nejzinata uloga vo ovoj humoristi~en

raskaz? Otkrij gi rimuvanite zborovi od ovoj tekst i zapi{i gi sorakopisni latini~ni bukvi vo tetratkata.

[to nau~il Vasko? Kakov somne` imal Vasko? Obrazlo`i zo{to negoviot somne` bil neopravdan. Kaj kogo navistina padnala pari~kata? Kako dozna? Kakvi bile posledicite od postapkata na Vasko? I na krajot, {to nau~il Vasko?

Zada~i: Usno raska`i kako vo tvoeto semejstvo go praznuvate Badnik.# Pismeno opi{i ja onaa badnikova ve~era koga kaj tebe se padnala pari~-

kata., Modeliraj sam od testo badnikova poga~a. Ukrasi ja so detali (krst, cve-

tovi, piliwa, zaja~iwa...)

Sovet: Testoto za modelirawe se zamesuva so bra{no, pogolema koli~ina soli malku studena voda. Taka nema da bide leplivo, pobrzo }e se su{i i nema daispuka.

Nau~i pove}e za hristijanskitetradicionalni obi~ai preku raz-govor, radio ili TV-emisii iinternet-prebaruvawe. Zapoznajtradicionalni obi~ai i na drugireligii i otkrij gi sli~nostite irazlikite.

z [to e vodoskok? Objasni mu na drugar~eto.

KRAJ VODOSKOK ZELEN

Ve~erva sekoj e beskrajno sre}en,srcata v gradi se karanfil-cve}e.Veselo se` e do docna dobakraj vodoskok zelenbliknat vo soba...

Dodeka nadvor veterot vee i belo bra{no od oblaci seepesna vo pesna bez po~in se glasikraj vodoskok zelenno}ta {to ja krasi.

Godinata nova od daleku ide -gostinka mila taa }e ni bide -najubavi `elbi {epotat sitekraj vodoskok zelen,kraj vodoskok kiten...

Du{ko Avramov

s68

s69

Moite novogodi{ni `elbi

lesno pote{ko najte{ko

Otkrivaj Za kakov vodoskok poetot pee vo ovaa pesna? Objasni ja sli~nosta na elkata so vistinskiot vodoskok. Slikarot sozdava sliki so boja, a poetot so zborovi. Odredi na koja strofa odgovaraat navedenive poetski sliki:

- Beskrajna sre}a kraj elkata.- Cela no} so pesna.- Novogodi{ni `elbi.

Sozdavaj

Izraboti novogodi{na elka od tri triagolni par~iwa hartijaso zelena i edno pravoagolno par~e hartija so kafeava boja.Pred da gi zalepi{ na pogolem list, so obid otkrij kako

treba da bidat postaveni za da ja dobie{ sakanata forma.Ise~i i krugovi vo razli~na boja {to }e gi zalepi{ na elkata

kako lampioni. Dokolku vo sekoj lampion napi{e{ po edna novogodi{na`elba postoi mo`nost nekoi od niv da ti se ispolnat.

z [to misli{, koi `elbi mo`e da ti se ispolnat?

^estitaj# Ne zaboravaj da gi isprati{

novogodi{nite ~estitki na tvo-ite dragi li~nosti koi `iveatvo drugi mesta ili dr`avi.Napi{i gi ubavo, adresiraj gipravilno i pu{ti gi vo po{ten-sko sanda~e ili odnesi gi vonajbliskata po{ta.

Iska`i se7 Napravi popis na tvoite novogo-

di{ni `elbi vo vakva tabela {to}e ja nacrta{ vo tvojata tetratka.Vnesi gi `elbite koi{to o~eku-va{ da ti se ispolnat lesno, `el-bite koi }e ti se ispolnat malkupote{ko i onie koi bi ti se ispol-nile najte{ko. Obrazlo`i {totreba da napravi{ za da ti seispolnat nekoi od tvoite `elbi.Potrudi se toa da go napravi{!

JA PRODOL@UVAM TRADICIJATA

KOLEDICA MELEDICA

Koledica, meledica,edna{ mi e vo godina kako cve}e vo gradina.

Kolede, babo, kolede!Daj mi edno kosten~e,ednoto za menedrugoto za brat mi.

(Bitolska detska koledarska pesni~ka)

Kamenovo srce, olovo,denes be{e {kolovo:~as po ruski -site deca guski;~as po matematika -nekoj frli patika;~as po istorija -

site se izmorija;~as po biologija -ura, ura, ura,nastavnikot dobi temperatura,sto trieset i deveti padna vo krevet!

Detska zalagalka

z Vo zimskiot period se proslavuvaat najubavite hristijanski praznici.Sekoe semejstvo gi proslavuva spored obi~aite {to gi nasledile od svoitebabi i dedovci. Nekoi semejstva imaat i svoi doma{ni slavi na koi se od-dava posebna po~it na svetecot {to se smeta za za{titnik na domot i semej-stvoto.

Doseti sez Kakvi pesni se detskite zalagalki? (Odgovorot se krie vo nivnoto ime)

Razgovaraj i zapi{i# Koga se praznuva Kolede?# Koja koledarska pesna se pee vo tvojot kraj?# Zapi{i ja koledarskata pesna {to ja znae{.# Nekoj postar ~len od semejstvoto neka ti raska`e za zna~eweto na eden od

zimskite praznici i na~inot na proslava na istiot. # Zapi{i vo tetratkata i pro~itaj pred tvoite drugar~iwa.

s70

s71

PROVERI GI SVOITE ZNAEWA

Prepi{i go tekstot vo tetratkata so makedonska rakopisna latinica.Odgovorite pak, pi{uvaj gi so kirili~no pismo.Pri re{avawe na sekoja od zada~ite, pro~itaj go vnimatelno tekstot.

ZIMAVo dekemvri zimata pristigna so seta nejzina ubavina. Nejzinoto doa|awe

go najavija bezbrojnite sne`inki {to neprestajno se plastea vo dvorot.Ace gi gleda{e od prozorecot i im se raduva{e. Tie bea svetkavi i beli.

Ne`no sletuvaa na zemjata kako mali padobranci. Na snegot mu se raduvaa idesetina deca od ulicata. So drvenite sanki se upatija kon ogoleniot rid. Seraduvav i jas.

Samo pette vrap~iwa na trevnikot bea ta`ni i ispla{eni. Gi ~epkaaposlednite kafeavi grut~iwa zemja i baraa hrana...

z Koj go najavil doa|aweto na zimata?

z Pokraj Ace, koj u{te mu se izraduval na prviot sneg?

z Zo{to vrap~iwata bile ta`ni i ispla{eni?

z Pronajdi ja sporedbata i prepi{i ja.

z Podeli gi na slogovi slednive zborovi: zima, ubavina, sne`inki, padnaa,prozorecot.

z Podredi gi imenkite po vid vo vakva tabela:

z Vo sekoja grupa imenki po edna ne pripa|a na toj rod. Pri prepi{uvaweto,smesti ja vo redot so soodvetniot rod:

z Prepi{i gi {este imenki {to se vo mno`ina.

z Pronajdi gi i prepi{i gi li~nite zamenki.

z Prepi{i gi i opisnite pridavki.

Konkretni imenki Apstraktni imenki

Ma{ki rod dvorot, Ace, prozorecot, ubavina, snegot, rid, trevnikot

@enski rod zimata, padobranci, sne`inki, zemjata, ulicata, sanki

Sreden rod deca, vrap~iwa, hrana, grut~iwa

BRZ KVIZ

z Ovoj kviz organizirajte go na ~asot so va{iot u~itel. Sekoj neka si podgotvitri karton~iwa so mo`nite odgovori: A, B i V. Otkako u~itelot }e vi gopostavi pra{aweto i na tabla (grafoskop) }e gi napi{e trite mo`ni odgo-vori, na dadeniot znak sekoj neka go podigne karton~eto so bukvata {to sesovpa|a so to~niot odgovor.

z To~niot odgovor zapi{uvaj go vo tetratkata!

1. Vo makedonskiot jazik soglaski ima:

a) 26 b) 27 v) 5

2. Koj zbor ne e pravilno pode