Melita Košak, univ. dipl. psih., CTA

Inštitut za integrativno

psihoterapijo in svetovanje, Stegne 7, 1000 Ljubljana

info@institut-ipsa.si www.institut-ipsa.si

IZKUSTVENA VAJA

OPREDELITEV ČUJEČNOSTI

Čuječnost pomeni usmerjati svojo pozornost na določen način:

namerno,

v sedanjem trenutku

in brez presojanja.

Jon Kabat-Zinn

OPREDELITEV ČUJEČNOSTI

ČUJEČNOST je...

...nepresojajoče, sprejemajoče zavedanje svojega doživljanja

v sedanjem trenutku.

Miha Černetič

KONCEPT

korenine v 2500 let stari budistični tradiciji

univerzalen fenomen

zavedanje tega, kar se dogaja v sedanjem trenutku in vzdrževanje te pozornosti skozi čas

nasprotje od miselnih stanj, kadar je naša pozornost usmerjena drugam, npr. preokupiranost s spomini, fantazijami, načrti ali skrbmi ter avtomatičnim vedenjem brez zavedanja našega delovanja

vključuje občutek približevanja svojemu doživljanju z odprtostjo in prijazno radovednostjo

KAJ NI ČUJEČNOST?

Pozitivno razmišljanje

Kontrola misli

Relaksacijska tehnika

Doseganje stanja transa

Doseganje stanja praznega uma

• prispodobe

• stanje, osebnostna poteza

• razvoj čuječnosti

OPIS KONSTRUKTA

STRUKTURA ČUJEČNOSTI

ZAVEDANJE SPREJEMANJE ČUJEČNOST

POZITIVNI UČINKI ČUJEČNOSTI (Černetič, 2005)

Duševno področje

• stres • anksiozne motnje • depresija • zloraba substanc • kompulzivno

prenajedanje • mejna osebnostna

motnja • motnja

pomanjkljive pozornosti in hiperaktivnosti

• vedenjski problemi

• psihoze

Telesno področje

• bolečina • imunski sistem

(gripa, HIV) • rak • multipla skleroza • luskavica • melatonin

Drugo

• količina simptomov, blagostanje, kakovost življenja

• presaditev organov

• travmatska poškodba možganov

• starševstvo • partnerski odnosi • otroci,

starostniki, učitelji, zdravniki, športniki, pravniki, psihoterapevti

UČINKI ČUJEČNOSTI

Praksa čuječnosti prispeva k (Davidson idr., 2003):

k zmanjšanju subjektivnih stanj trpljenja,

zmanjšanju simptomov stresa,

izboljšanju imunskega delovanja,

pospešenemu zdravljenju,

zniževanju negativnega afekta,

povečanemu občutku kontrole,

izboljšanju medosebnih odnosov in

splošnemu občutku kvalitete življenja.

NEVROBIOLOGIJA IN ZAKAJ ČUJEČNOST DELUJE? odebelitev prefrontalnega korteksa – regulacija

čustev, uglaševanje v odnosih, fleksibilnost odzivanja, uravnavanje strahu, zmožnost uvida in empatije (Siegel, 2007)

regulacija čustev, pozornosti in zavedanja (Cahn in Policy, 2006; Lutz, 2008)

povečana gostota sive substance v hipokampusu, ki je povezan z učenjem in pomnenjem ter samo-zavedanjem, sočutjem (Massachusetts General Hospital)

zmanjšanje amigdale (stres in anksioznost)

aktivirajo se področja možganov, ki so povezana s pozitivnim čustvovanjem v odnosih z drugimi (Hucherson, Seppola in Gross, 2008)

IZKUSTVENA VAJA

ČUJEČNOSTI V PSIHOTERAPIJI

Čuječnost je vse bolj pomemben koncept znotraj različnih psihoterapevtskih tradicij (še posebno vedenjske in psihoanalitične)

Martin (1997) trdi, da je čuječnost faktor, ki je skupen različnim psihoterapevtskim pristopom

NA ČUJEČNOSTI OSNOVANI PRISTOPI

Na čuječnosti osnovano obvladovanje stresa (Mindfulness based stress reduction – MBSR: Kabat-Zinn, 1990)

Na čuječnosti osnovana kognitivna terapija (Mindfulness based cognitive therapy – MBCT: Segal, Williams in Teasdale, 2002)

Na čuječnosti osnovana transakcijska analiza (Mindfulness based transactional analysis – MBTA: Žvelc, Černetič in Košak, 2011)

Orodje za razvijanje čuječnosti je intenzivna praksa meditacije (MBSR, MBCT, MBTA).

Na čuječnosti osnovana transakcijska analiza

(Mindfulness based transactional analysis – MBTA)

MBTA je pristop k transakcijski analizi, ki umesti čuječe zavedanje v

osnove teorije in prakse.

(Žvelc, Černetič and Košak, 2011)

AVTONOMIJA

ZAVESTNOST 'sposobnost videti lonček za kavo ali slišati ptičje petje na sebi lasten način in ne tako, kot so nas naučili…' (Berne, 1964, str. 181) SPONTANOST 'Spontanost pomeni možnost svobodnega izbora in izražanja lastnih čustev, ki jih doživljamo.' (Berne, 1964, str. 183) INTIMNOST vzpostavitev intimnosti v medosebnem odnosu, kjer gre za deljenje svojega notranjega sveta z drugo osebo – za avtentično srečanje z drugim

EGO STANJA IN ČUJEČNI ODRASLI (Žvelc, 2010)

PARENT

CHILD

ODNOS DO INTERNALNEGA DOŽIVLJANJA (Žvelc, 2009)

ZLIVANJE Z DOŽIVLJANJEM

ODMAKNJENOST OD DOŽIVLJANJA

“BITI” Z DOŽIVLJANJEM

( kapaciteta Čuječnega Odraslega)

kognitivna

vedenjska čustvena

telesna

Relacijski sistem

ČUJEČNI ODRASLI V RELACIJSKEM SISTEMU (Erskine & Trautman, 1997/1993)

Relacija med čuječnostjo in osnovnimi TA koncepti

Čuječni Odrasli

Ego stanja

Transa-kcije

Igre

Skript

Čuječnostne intervence v TA

Psihoterapevtova prisotnost. Psihoterapevt, ki je polno prisoten in udeležen v psihot. procesu , spodbuja stanje čuječnosti v klientu.

Specifične intervence za vzpostavitev kontakta s Čuječnim Odraslim. Primer: ‘Vzemite si nekaj časa in naredite prostor za ta občutek. Samo ostanite s tem.’

Praksa čuječnostne meditacije

Vabilo klientom, da so prisotni v svojem vsakdanjem življenju

IZKUSTVENA VAJA

MBTA PROGRAM

MBTA program je zasnovan na podlagi obstoječih, na čuječnosti osnovanih programih (MBSR, MBCT).

Praktični del treninga čuječnosti je enak kot pri MBSR in MBCT.

Od obstoječih programov se razlikuje v teoretičnem delu, ki se eksplicitno povezuje s TA koncepti.

MBTA PROGRAM MBTA je strukturiran 2-mesečni program - 9 skupinskih

srečanj (enkrat tedensko, dve uri) in eno indivirualno srečanje

Domača naloga – čuječnostne meditacije in vaje

STRUKTURA POSAMEZNEGA SREČANJA: pričetek s formalno vadbo pregled domače naloge teorija skupinska vaja, ki se navezuje na teoretično temo v

posameznem tedenskem srečanju zaključek s čuječnostno vadbo pregled domače naloge za prihodnji teden

MBTA PROGRAM

VKLJUČENI TA KONCEPTI: Avtonomija (Eric Berne) Model Ego stanj in čuječni Odrasli Življenjski scenarij in čuječe prepoznavanje

skriptnih vzorcev Analiza transakcij, pravila komunikacije Analiza driverjev in vpliv driverjev na naša

življenja

Vsebine programa po posameznih srečanjih

1. srečanje: Čuječnost: biti tukaj in zdaj

2. srečanje: Ego stanja in čuječnost

3. srečanje: Stres in psihološko obvladovanje stresa

4. srečanje: Bdihanje in obvladovanje stresa

5. srečanje: Čustvena pismenost (sprejemanj/dopuščanje)

6. srečanje: Moč misli in prepričanj

7. srečanje: Medosebni odnosi in komunikacija

8. srečanje: Osebnostni stili in stres

9. srečanje: Kvaliteta življenja in zavedanje

CILJI NA ČUJEČNOSTI OSNOVANE TA

Razvijanje in jačanje kapacitete čuječnega Odraslega – vnašanje zavedanja v vsakodnevno življenje

Prepoznavanje vsebin ego stanja Starša in Otroka Obvladovanje stresa, depresije in tesnobe Sprejemanje sebe in svojega izkustva Prepoznavanje skriptnih vzorcev in čuječe odzivanje Čuječe zavedanje iger in transakcij Sprejemanje in transformacija neprijetnih občutkov Čuječni odrasli kot kot vir v psihoterapiji(MBTA kot

dopolnino psihoterapije) Pozitivni učinki za psihoterapevta: preventiva pri

izgorevanju in vnašanje prisotnosti v psihoterapevtski odnos

GOSTIŠČE

To človeško bitje je gostišče.

Vsako jutro se obeta nov prihod.

Veselje, depresija in nesmisel,

zavedanje trenutka kot nenapovedan gost.

Izrecite jim dobrodošlico in jih pogostite!

Čeprav so stkani iz bolečine in gorja,

ki neobrzdano odnašajo pohištvo.

Vendarle, vsakega od njih spoštujte,

zjasni vas z novo radostjo lahko.

Temno misel, sram, sovraštvo,

z nasmehom jim odprite vrata

in jih noter povabite.

Bodite hvaležni za vsakega, ki pride,

prav vsak je bil vodnik

iz onostranstva k nam poslan.

Coleman Barks in John Moyne (1997). The Essential Rumi. Harper, San Francisco.

Literatura

Berne, E. (1964). Games people play: The psychology of human relationship. New York: Grove Press.

Černetič, M. (2005). Biti tukaj in zdaj: čuječnost, njena uporabnost in mehanizmi delovanja. Psihološka obzorja, 14 (3), 73-92.

Davidson, R. J., Kabat-Zinn, J., Schumacher, J., Rosenkranz, M., Muller, D., Santorelli, S. F.,

Urbanowski, F., Harrington, A., Bonus, K., Sheridan, J. F. (2003). Alterations in

Brain and Immune Function Produced by Mindfulness Meditation. Psychosomatic

Medicine, 65, 564-570.

Erskine, R. G., & Trautmann, R. L. (1997/1993). The process of integrative psychotherapy. In R. G. Erskine, Theories and methods of an integrative transactional analysis: A volume of selected articles (pp. 79-95). San Francisco: TA Press.

Erskine, R. G., Moursund, J. P. in Trautmann, R. L. (1999). Beyond empathy. A therapy of

contact-in-relationship. Philadelphia: Brunner/Mazel.

Kabat-Zinn, J. (1990). Full Catastrophe Living. How to cope with stress, pain and illness

using mindfulness meditation. London: Piatkos

Martin, J. R. (1997). Mindfulness: A Proposed Common Factor. Journal of Psychotherapy

Integration, 7(4), 291-310

Literatura

Segal, Z. V., Wiliams, J. M. G., & Teasdale J. D. (2002). Mindfulness-Based Cognitive

Therapy for Depression. A New Approach to Preventing Relapse. New York,

London: The Guilford Press.

Siegel, D. J. (2007). The Mindful Brain. Reflection and Attunement in the Cultivation of

well-being. New York, London: W.W. Norton & Company.

Stern, D. N. (2004). The Present Moment in Psychotherapy and Everyday Life. New York,

London: W.W. Norton & Company.

Žvelc, G., & Žvelc, M. (2008). The power of present moment. Mindful processing in psychotherapy and counseling. Workshop presented at 4th European conference on

positive psychology, 1.–4. July, Rijeka, Opatija. Book of abstracts.

Žvelc, G. (2009). The present moment in integrative psychotherapy. Unpublished keynote speach at International Integrative Psychotherapy Conference. Bled, Slovenija.

Žvelc, G. (2010). Relational Schemas Theory and Transactional Analysis. Transactional

Analysis Journal, 40, 8-22.

Žvelc, G., Černetič, M., & Košak, M. (2010). Mindfulness based transactional analysis (MBTA). Transactional Analysis Journal, 41, 241-254.

Sedanjost je edini čas, ko je komurkoli od nas potrebno živeti – vedeti karkoli – občutiti – se učiti – delovati – se spreminjati – se zdraviti. JON KABAT-ZINN, Full Catastrophe Living

HVALA ZA POZORNOST