MESO KAMNIK d.d. SKUPINA FARME IHANFI-EKO d.o.o. 7.210 34,29% KZ DOMŽALE z.o.o. 900 4,28% KZ CERKLJE, Z.O.O. 477 2,27% ... na katerem temelji v letu 2013 prenovljena blagovna znamka

MESO KAMNIK d.d.SKUPINA FARME IHAN

MESO KAMNIK d.d.

3

KAZALOStran:

Izjava predsednika uprave 4

UVOD 1. 5

Predstavitev družbe 1.1. 6

Predstavitev skupine Farme Ihan 1.2. 9

Poslovanje v letu 2014 1.3. 10

Strategija, vizija in poslanstvo 1.4. 11

Načrti za leto 2015 1.5. 11

Poročilo predsednika uprave 1.6. 12

Poročilo predsednika nadzornega sveta 1.7. 13

POSLOVNO POROČILO 2. 15

Poslovno okolje 2.1. 16

Poslovanje po poslovnih funkcijah 2.2. 16

Upravljanje tveganj 2.3. 22

Dogodki po datumu bilance 2.4. 22

RAČUNOVODSKO POROČILO 3. 23

Bilanca stanja 3.1. 24

Izkaz poslovnega izida 3.2. 25

Izkaz drugega vseobsegajočega donosa 3.3. 26

Izkaz denarnega toka 3.4. 27

Izkaz gibanja kapitala 2014 3.5. 29

Izkaz gibanja kapitala 2013 3.6. 30

Kazalniki 3.7. 31

Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov 3.8. 33

Računovodske usmeritve 3.9. 34

Pojasnila k bilanci stanja 3.10. 38

Pojasnila k izkazu poslovnega izida 3.11. 49

Druga razkritja 3.12. 53

LETNO POROČILO 2014


4

LETNO PORO�ILO ZA LETO 2014

5 | 54

1.1. PREDSTAVITEV DRUŽBE

Polni naziv: MESO KAMNIK d.d.

Sedež podjetja: Korenova cesta 9, Podgorje, 1241 Kamnik

Direktor: Mag.Marko VIŠNAR, dr.vet.med., MBA

Osnovna dejavnost družbe: 10.100 Proizvodnja mesa in mesnih izdelkov

Število zaposlenih (31.12.2014): 130

Leto ustanovitve: 1959

Osnovni kapital (31.12.2014): 883.050 EUR

Reg.št.: Okrožno sodiš�e v Ljubljani, vložna štev. 1/01792/00, z dne 20.9.1982

Mati�na številka: 5014026

Dav�na številka: SI90819594

Transakcijski ra�un: SI56 0231 2001 0910 569 – NLB d.d.

05010 0801 2208 121 Abanka Vipa, d.d.

Velikost družbe: Srednje velika družba

Lastniška struktura družbe Meso Kamnik d.d. na dan 31.12.2014

Delni�ar št. delnic Delež

FARME IHAN d.d. 9.602 45,67%

FI-EKO d.o.o. 7.210 34,29%

KZ DOMŽALE z.o.o. 900 4,28%

KZ CERKLJE, Z.O.O. 477 2,27%

KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. 348 1,66%

Mali delni�arji - fizi�ne osebe 2.488 11,83%

Skupaj 21.025 100,00%


6


6 | 54

Lastniška struktura družbe Meso Kamnik d.d. na dan 31.12.2014

Organi družbe v letu 2014:

� skupš�ina družbe

� nadzorni svet;

�lani:

o Iztok Svetin, predsednik

o Aljoša Flis, �lan

o Boštjan Hribar, �lan

� uprava;

� mag. Marko Višnar, dr. vet. med., MBA

LETNO POROČILO 2014 UVOD

7


7 | 54

Družba Meso Kamnik d.d. se ponaša z dolgoletno poslovno tradicijo, s svojimi za�etki v letu 1938.

Kamniška klavnica je kmalu prerasla svoje okvire. Razširila je svojo dejavnosti in se razvila v mesno

predelovalni obrat, ki se je odlikoval po odli�nih, okusnih izdelkih, izdelanih po starih doma�ih receptih.

Družba je nekaj �asa delovala v sklopu trgovske družbe Delikatesa Ljubljana, v letu 1982 se je združila

z domžalsko klavnico in predelavo ter ubrala samostojno pot pod imenom Meso Kamnik. Družba je

poslovno sodelovala z okoliškimi zadrugami, kot so Domžale, Kamnik, Morav�e, Izlake, ki so skozi

kamniško klavnico prodajale živino okoliških kmetov. Zaradi prostorske omejitve, nefunkcionalne loka-

cije v središ�u Kamnika ter evropskih veterinarskih pravil, je bil leta 2005 na Duplici pri Kamniku zgra-

jen povsem nov obrat. Obrat ustreza vsem EU standardom in to dokazuje s pridobljenim ovalnim

žigom, ki podjetju Meso Kamnik omogo�a formalno neomejeno proizvodnjo in trgovanje v Evropski

Uniji.

Danes Meso Kamnik posluje v novem, sodobnem klavniško - predelovalnem obratu na Duplici pri

Kamniku. Tehni�na zmogljivost klavnice in predelovalnice je zakol 43.000 govedi. V klavnici se poleg

zakola za lastne potrebe opravlja tudi storitveno klanje. Poleg klanja in razseka mesa podjetje proizva-

ja tudi mesne in polpripravljene izdelke. Program mesnih izdelkov obsega vrsto klobas, barjenih izdel-

kov, izdelkov iz prekajenega mesa in posebnosti, polpripravljene pakirane mesne proizvode pa lo�uje-

mo glede na njihovo namembnost na klasik, žar, minutni in rezano meso.

Priklju�itev Mesa Kamnik v skupino Farme Ihan sega v leto 2005. Strateška povezava za družbo

pomeni prednost na nabavnem podro�ju, saj je zagotovljena nemotena dobava svežega svinjskega

mesa slovenskega porekla, na katerem temelji v letu 2013 prenovljena blagovna znamka Mesar Anton

iz Kamnika, pod katero se prodaja ve�ina proizvodov družbe Meso Kamnik.


8


8 | 54

1.2. PREDSTAVITEV SKUPINE FARME IHAN

Skupino Farme Ihan na dan 31.12.2014 sestavlja 8 delujo�ih družb v ve�inski lasti. Najpomembnejše

dejavnosti skupine so poljedelstvo, živinoreja, pridelava mesa in mesnih izdelkov ter proizvodnja mle-

ka.

Organigram skupine Farme Ihan

Poslovanje v skupini Farme Ihan lahko razdelimo na kmetijski in mesnopredelovalni del. Kmetijski del obsega poljedelstvo, praši�erejo in govedorejo.

Integrirano poslovanje družb v skupini omogo�a potrošniku uživanje kakovostnega mesa in mesnih izdelkov slovenskega porekla.


9


9 | 54

1.3. POSLOVANJE V LETU 2014

Družba Meso Kamnik d.d. je v letu 2014 dosegla �iste poslovne prihodke v višini 31,18 mio EUR, kar je

za 0,5 odstotka ve� v primerjavi z letom 2013. �isti poslovni izid poslovanja družbe je dobi�ek v višini

268 tiso� EUR.

Skupna koli�inska prodaja v letu 2014 je znašala 9.324 ton, kar je za 1,5 odstotka ve�ja prodaja kot v

preteklem letu. Na podro�ju zakola smo v letu 2014 realizirali 3,6 odstotni porast števila zaklanih

živali, na podro�ju mesnih in polpripravljenih izdelkov pa smo v letu 2014 realizirali 14,3 odstotno rast

proizvodnje. Rezultati prodaje kažejo, da nam uspeva slediti zadanim ciljem prestrukturiranja prodaje

iz prodaje svežega mesa v ve�ji delež prodaje polpripravljenih in mesnih izdelkov, kjer ustvarjamo tudi

višjo dodano vrednost.

Na podro�ju poslovanja družbe smo nadaljevali z racionalizacijo stroškov, optimiranjem proizvodnih

procesov ter planiranjem proizvodnje in nabave surovin na podlagi planov prodajnih aktivnosti. Stalno

izboljševanje proizvodnih procesov v družbi je prineslo vrsto pozitivnih u�inkov, ki so se izkazali v pozi-

tivnem rezultatu.

Na podro�ju kakovosti proizvodov ohranjamo visok nivo, kar nam dokazujejo tudi številna priznanja in

dobljene nagrade na tekmovanjih v slovenskem in mednarodnem prostoru (AGRA, DLG).


10


10 | 54

1.4. STRATEGIJA, VIZIJA IN POSLANSTVO DRUŽBE

Poslanstvo družbe Meso Kamnik d.d. je oskrba slovenskega trga s kakovostnim rde�im mesom, polpri-

pravljenimi in mesnimi izdelki slovenskega porekla.

Na dolgi rok želi družba z ve�jo prepoznavnostjo svojih izdelkov, kakovostjo izdelkov in dobav ustvariti

donosno, uspešno in varno družbo, ki se kaže v pripadnosti zaposlenih, v premagovanju konkurence in

v zadovoljstvu kupcev.

1.5. NA�RTI ZA LETO 2015

V družbi Meso Kamnik d.d. bomo v letu 2015 nadaljevali s prizadevanji za zagotavljanje visoke

kakovosti mesa in mesnih proizvodov s poudarkom na slovenskem poreklu ter kakovosti dobav, kar

posledi�no vpliva na zadovoljstvo kon�nih potrošnikov. Prizadevali si bomo za dolgoro�no korektni

poslovni odnosi s kupci.

Za leto 2015 na�rtujemo koli�insko prodajo na nivoju leta 2014. Nadaljevali bomo z strategijo družbe,

ki temelji na pove�evanju proizvodnje mesnih in polpripravljenih proizvodov ter poskušali ohraniti

prodane koli�ine veletrgovcem in pove�ati prodane koli�ine pri diskonterjih ter v prodajnem kanalu

maloprodaja in mali sistemi. Ob navedenih izhodiš�ih na�rtujemo prihodke v višini leta 2014 ter

pozitivni rezultat poslovanja družbe.

V sklopu finan�nega prestrukturiranja skupine Farme Ihan se bodo reprogramirali tudi dolgovi družbe

Meso Kamnik, d.d. V predlogu reprograma je predlagano podaljšanje ro�nosti kreditov ter znižanje

obrestne mere. Izjema so revolving krediti, za katere se pogoji �rpanja ter obrestne mere dolo�ajo na

letni ravni.


11


12


13

MESO KAMNIK d.d.

14


14 | 54

2.1. POSLOVNO OKOLJE

Bruto doma�i proizvod se je po prvih ocenah SURS-a, v letu 2014 realno zvišal za 2,6 odstotka. Glavni

generator gospodarske rasti v letu 2014 je bilo zunanje povpraševanje. Zaradi mo�ne rasti izvoza in

nekoliko po�asnejše rasti uvoza je bil prispevek salda menjave s tujino h gospodarski rasti izredno

velik.

Po navedbah UMAR-ja so se po padcu v tretjem �etrtletju 2014, oktobra vrednosti kratkoro�nih kazal-

nikov gospodarske aktivnosti v evrskem obmo�ju pove�ale, kazalniki zaupanja so nakazovali nadalje-

vanje šibkega okrevanja. Oktobra so se obseg industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih,

vrednost opravljenih del v gradbeništvu in prihodek v trgovini na drobno pove�ali (desezonirano).

Vrednosti vseh treh so bile tudi višje kot pred letom. Kazalnik gospodarske klime (ESI) se je po posla-

bšanju v drugem in tretjem �etrtletju oktobra in novembra 2014 nekoliko izboljšal, in sicer v industriji

in trgovini na drobno. Razpoloženje potrošnikov pa se od pomladi poslabšuje.

Po podatkih SURS-a, povzetih iz statisti�nega registra delovno aktivnih prebivalcev se je število delov-

no aktivnih prebivalcev v letu 2014 v primerjavi s predhodnim letom pove�alo za 4.000, število regis-

triranih brezposelnih oseb pa je ostalo skoraj enako, znašalo je 120.000. Tudi stopnja registrirane

brezposelnosti je ostala nespremenjena, 13,1-odstotna. Ugotavlja pa se da je v zadnjih letih slovenski

trg dela postal prožnejši, saj se na eni strani ve�a število oseb z bolj negotovimi delovnimi mesti, na

drugi strani pa upada število oseb z varnejšimi, bolj zanesljivimi delovnimi mesti.

.

2.2. POSLOVANJE PO POSLOVNIH FUNKCIJAH

2.2.1.Prodaja in marketing

V letu 2014 je bilo prodanih skupaj 9.324 ton svežega mesa, mesnih in polpripravljenih izdelkov ter

stranskih živalskih proizvodov. Družba sledi za�rtanim ciljem prestrukturiranja prodaje, ki je usmerjeno

v pove�anje deleža prodaje mesnih in polpripravljenih izdelkov, pri katerih se ustvarja višja dodana

vrednost.

16



15 | 54

Struktura koli�in prodaje po glavnih skupinah proizvodov

Družba Meso Kamnik d.d. ve� kot polovico (56 odstotkov) vseh prodanih koli�in svežega mesa, mesnih

in polpripravljenih proizvodov proda v trgovske sisteme. Z 22 odstotki sledi prodaja malim sistemom

(mesarstva, mali trgovci, horeca…) ter prodaja diskonterjem z 13 odstotki. Prodaja preko lastne

maloprodaje predstavlja 5 odstotkov vseh prodanih koli�in.

Struktura prodanih koli�in v letu 2014 po vrstah kupcev

17

LETNO POROČILO 2014 POSLOVNO POROČILO


16 | 54

Leto 2014 je bil marketing v Meso Kamniku še vedno v znamenju projekta, preoblikovanja celostne

grafi�ne podobe in zaokrožitve celotnega videza podjetja z blagovno znamko Mesar Anton iz Kamnika.

Po spremembi vizualne podobe embalaže v letu 2013, nam je za leto 2014 ostala zgolj še sprememba

embalaže barjenega programa in cotto-a. V letu 2014 smo zato pospešeno delali na prenovi

elektronske spletne strani, ki bi bila bolj dopadljiva, sveža in u�inkovita. Novo, moderno in vše�no

spletno stran www.mesaranton.si, nam je uspelo lansirati junija 2014, obenem pa smo osvežili tudi

družbeno-socialno omrežje Facebook, ki je bil aktualiziran in usklajen s spletno stranjo.

Aktivno smo promovirali novo linijo izdelkov za žar Balkan Express, ki smo jo razvili zaradi kulinari�ne

povezave in nekakšne nostalgije po »�evapdžinicah« bivše Jugoslavije. Izdelke smo zaradi druga�ne

sestave cenovno pozicionirali nekoliko pod izdelki BZ Mesar Anton. V portfelj pa smo vklju�ili Uži�ke

�evap�i�e, �evap�i�e Harambaša, pikant �evap�i�e, pikant klobase za žar in specialne žar ploš�e. Novo

blagovno znamko smo oglaševali ciljno. Preko Facebook strani, preko radia Center v akciji Piknik

maraton in razli�nih akcijah pri trgovcih, ki so vsebovale promocijo v letakih, televiziji in radiju.

Celotna promocija je bila podprta tudi z degustacijami v trgovskih centrih.

S prodajnimi degustacijami smo v trgovskih sistemih promovirali tudi ostale svoje izdelke skozi vse

leto. Lahko re�emo, da so degustacije med potrošniki tudi zelo dobro sprejete in kot take, u�inkovito

orodje pospeševanja direktne prodaje. Zaradi pomembnosti degustacij in njihove korektne izvedbe,

smo v juniju 2014, izvedli izobraževalno delavnico za vse degustatorje, kjer je bila predstavljena tudi

nova podoba degustatorjev in degustatorskih pultov - Mesar Anton iz Kamnika.

S promocijskimi degustacijami in v novi podobi smo se udeležili tudi številnih ve�jih prireditev kot so

Kra�evanje v Žužemberku, državnega tekmovanja Žar mojster 2014 v Ihanu, 44. Narodne noše v

Kamniku in seveda Kmetijsko – živilski sejem AGRA 2014 v sklopu kampanje Kupujem slovensko,

Šuštarska nedelja, po Vinskih poteh, Okusi Kamnika , itd...

Tudi v preteklem letu smo se udeležili mednarodnega tekmovanja mesnih izdelkov AGRA 2014, kjer

smo dosegli odli�ne rezultate in pobrali dobro mero medalj. Še bolj pa smo ponosni na dosežne

medalje v Nem�iji. Meso Kamnik je namre� v letu 2014 želel prvi� preveriti svojo odli�nost in kakovost

izdelkov tudi zunaj meja Slovenije. Tam, kjer tekmujejo najve�ji in najbolj priznani »mesarji«, na

mednarodnem tekmovanju mesnin DLG 2014 v Nem�iji. Rezultati, so bili ve� kot odli�ni. S svojimi

izdelki »mesar Anton iz Kamnika« smo se kljub ostri konkurenci izvrstno odrezali in ob bok postavili

mesninam iz cele Evrope. Od štirih prijavljenih izdelkov smo dosegli 3 zlate DLG medalje in 1 srebrno.

Z odliko je bila prav tako ocenjena tudi naša nova embalaža pakiranega mesa, kar pomeni da je bila

preobleka oz. sprememba celostne grafi�ne podobe narejena pravi �as. Doseženi rezultati so dokazali,

da smo izbrali pravo pot in lahko še bolj pogumno sledimo svoji za�rtani poti. Kakovost in slovensko

18



17 | 54

poreklo surovine so namre� ponovno dokazali, da izdelki Mesarja Antona iz Kamnika sodijo v sam vrh.

Naša tehnološka ekipa in sodelavci v proizvodnji pa so s svojim znanjem in izkušnjami upravi�ili naš

slogan: »dobro kot neko�.«

V družbi Meso Kamnik se ves �as trudimo osveš�ati potrošnike o kakovosti slovenskega mesa, zato

smo dejavni �lan številnih gospodarskih interesnih združenj kot so GIZ Meso, GIZ Kranjska klobasa, in

Zbornica kmetijsko živilskih podjetij (Kupujem slovensko), kjer aktivno delujemo v dobrobit

slovenskega svežega mesa in mesnih izdelkov, svoje komercialiste, pospeševalce na terenu in

degustatorje pa o tem tudi nenehno izobražujemo.

2.2.2.Proizvodnja

Podro�je proizvodnje pokriva procese klanja (lastno in storitveno), razseka, proizvodnje mesnih in

polpripravljenih izdelkov. Na razporeditev proizvedenih koli�in po posameznih proizvodnih programih v

najve�ji meri vpliva struktura prodaje. Na podro�ju zakola smo v letu 2014 realizirali 3,6 odstotni

porast števila zaklanih živali, na podro�ju mesnih in polpripravljenih izdelkov pa smo v letu 2014

realizirali 14,3 odstotno rast proizvodnje.

Na podro�ju proizvodnje strmimo k pove�evanju rentabilnosti posameznih delovnih procesov ter

poskušamo biti hitro prilagodljivi na spremembe na trgu.

Tako nadaljujemo z izvajanjem aktivnosti :

� planiranja proizvodnje in nabave surovin na podlagi planov prodajnih aktivnosti,

� optimiranja proizvodnih procesov s ciljem zniževanja stroškov v topli in hladni predelavi,

� izbraževanja zaposlenih za pove�anje deleža izplena s kakovostnejšo obdelavo,

� aktivnosti za zapolnitev klavnih kapacitet.

2.2.3. Nabava

V stroških materiala in storitev s 75,9 odstotki najve�ji delež predstavljajo stroški nabave osnovnih

surovin (žive živali za zakol (govedo) in sveže meso). Pomembnejši delež v strukturi stroškov nabave

predstavljajajo še stroški repromateriala, prevozne storitve ter stroški prodaje in marketinga, ki se v

glavnem nanašajo na obra�unane bonitete trgovcev ter pla�ilo akcij v trgovskih sistemih. Stroški

ostalih storitev, ki v strukturi nabave predstavljajo 10 odstotkov, vklju�ujejo stroške podizvajalskih

storitev, telekomunikacije, IT storitev, ban�nih storitvev, stroške �iš�enja, veterinarskih storitev in

intelektualnih storitev.

19



18 | 54

Struktura nabave materiala in storitev v letu 2014

Družba Meso Kamnik d.d. je v sklopu skupine Farme Ihan umeš�ena v vertikalno verigo vzreje, pitanja

in prodaje svežega svinjskega mesa slovenskega porekla. Tako ve�ji del svinjskega mesa nabavi od

sestrske družbe Farme Ihan MPR d.o.o., ki opravlja zakol in razsek praši�ev vzrejenih in rejenih v

družbi Farme Ihan d.d.. Osnova za dolo�itev cene svinjine med družbami je avstrijska borzna cena

AMA.

2.2.4. Kadri

Konec leta 2014 je bilo v družbi Meso Kamnik d.d. zaposlenih 130 delavcev, kar je 9 delavcev ve� kot

na isti dan preteklega leta.

Število zaposlenih po oddelkih

31.12.2014 31.12.2013 Indeks 14/13

Klavnica 23 24 96 Razsek 7 6 117 Proizvodnja mesnih izdelkov in obdelava 21 17 124 Proizvodnja polpripravljenih izdelkov 28 24 117 Vodstvo proizvodnje 3 3 100 Skladiš�e in expedit 26 26 100 Prodaja 11 11 100 Vzdrževanje 2 3 67 Režija (FRS, kakovost, nabava, vratarji) 8 6 133 Uprava 1 1 100 Skupaj 130 121 107

20



19 | 54

V letu 2014 je povpre�na bruto pla�a na zaposlenega znašala 969 EUR (upoštevaje individualne pogo-

dbe).

Število zaposlenih po izobrazbeni strukturi

Stopnja izobrazbe 31.12.2014 31.12.2013

osnovna šola ali manj 31 31

III. 1 1IV. 56 50V. 28 26VI. 3 3VII. 8 8VIII. 1 1IX. 2 1

Skupaj 130 121

2.2.5. Varovanje zdravja in okolja

Meso Kamnik je del integrirane verige kmetijsko - živilskih podjetij, ki so zaokrožena v skupino Farme

Ihan. Skupina s celovitim nadzorom skozi popolnoma integriran proces vzreje, zakola, razseka in pre-

delave rde�ega mesa potrošnikom zagotavlja visoko kakovost in najvišjo varnost izdelkov. S popolnim

pregledom vhodnih surovin in obvladovanjem vseh faz proizvodno - distribucijskega procesa, zagotav-

ljamo sledljivost izdelkov.

Poslovni procesi v podjetju Meso Kamnik so vodeni skladno s standardoma ISO in HACCP, od novem-

bra 2010 pa tudi skladno s standardom IFS (International Food Standard).

21



20 | 54

2.3. UPRAVLJANJE TVEGANJ

V družbi Meso Kamnik se zavedamo izpostavljenosti tveganjem in nujnosti obvladovanja sprememb,

pravo�asnega odzivanja, razvoja ter prepletenosti dejavnikov v poslovnem okolju in družbi. V ta

namen imamo oblikovana pravila in aktivnosti za obvladovanje posameznih vrst tveganj.

Opredel i tev Obvladovanje

Prodajno tveganje

Med prodajnimi tveganji je najve� pozornosti namenjene spremljanju konkuren�nosti družbe Meso Kamnik pri prodaji proizvodov in spremembam prodajne cene mesa.

Prodajna tveganja obvladujemo z ustreznimi trženjskimi aktivnostmi in spremembami vproizvodnem procesu. S ponudbo svežega mesa slovenskega porekla in kakovostjo dobav(kapilarna pokritost trga, pogostost dobav, hiter odziv pri ponaro�ilih…) znižujemo tveganjenaraš�ajo�e pogajalske mo�i kupcev ob vdoru cenejše tuje konkurence.

Tveganja na podro�ju nabave

Pri procesu nabave so dejavniki tveganja povezani z obvladovanjem nepri�akovanih sprememb cen surovin, dobavnih rokov in kakovosti vhodnih surovin.

Strateško sodelovanje s sestrsko družbo Farme Ihan MPR tveganja na nabavnem podro�juzmanjšuje s politiko dolo�anja transfernih cen, ki temelji na avstrijski borzni ceni AMA (AgrarMarkt Austria). Sodelovanje z mati�no družbo kot najpomembnejšim dobaviteljem zmanjšujetveganja dobav svinjskega mesa in pomeni skupen razvoj pri kakovosti s pozitivnimi u�inki naobe družbi.

Tveganja na podro�ju proizvodnih procesov

Se nanašajo na nedelovanje klju�ne opreme

Tveganja na podro�ju proizvodnih procesoc se omejujejo z rednimi vzdrževalnimi pregledi sstrokovno usposobljenimi sodelavci in z rednimi preventivnimi pregledi. Premoženje družbe jetudi primerno zavarovano.

Tveganja iz varstva pri delu

Tveganja so povezana predvsem z mehanskimi poškodbami v proizvodni, predvsem pri klanju in razseku

Tveganja iz varstva pri delu so opredeljena z ustreznimi pravilniki, ki predpisujejo tudi ukrepeza zagotavljanje ustrezne varnosti zaposlenih pri delu.

Valutno tveganje

Tveganje zaradi spremembe deviznega te�aja

Poslovanje družbe je ve�inoma omejeno na slovenski trg, zato družba ni izpostavljenavalutnim tveganjem.

Obrestno tveganje

Tveganje spremembe obrestne mereDobljeni krediti družbe so vezani na gibanje EURIBOR-a, pove�an za fiksni pribitek

Likvidnostno tveganje

Tveganje zaradi nastanka kratkoro�ne pla�ilne nesposobnposti družbe

Z usklajevanjem ro�nosti terjatev in obveznosti obvladujemo denarne tokove in skušamooptimizirati kratkoro�no pla�ilno sposobnost. S tedenskim, mese�nim in letnim planiranjemdenarnih tokov zmanjšujemo možnost nastanka kratkoro�ne pla�ilne sposobnosti družbe.

2.4. DOGODKI PO DATUMU BILANCE

V letu 2015 z bankami potekajo dogovori v zvezi s finan�nim prestrukturiranjem družb v skupini, med

katerimi je tudi družba Meso Kamnik, d.d. Drugih pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na prikazane

rezultate leta 2014, ne beležimo.

22



22 | 54

3.1. BILANCA STANJA

Premoženje družbe konec leta 2014 znaša 12,0 milijonov EUR. Med dolgoro�nimi sredstvi, ki skupaj

predstavljajo 48,6 odstotkov sredstev, imajo najve�jo vrednost zgradbe in zemljiš�e družbe. Na dan

31.12.2013 je bilo zemljiš�e družbe na podlagi cenitve slabljeno na novo nižjo pošteno vrednost.

v EUR Pojasnilo 31.12.2014 31.12.2013 Indeks 14/13

SREDSTVA 12.047.340 13.115.128 91,9Dolgoro�na sredstva 5.859.077 6.390.819 91,7Neopredmetena sredstva in dolgoro�ne A�R 3.10.1. 1.939 1.645 117,9

Opredmetena osnovna sredstva 3.10.2. 5.765.041 6.297.077 91,6

Naložbene nepremi�nine Dolgoro�ne finan�ne naložbe Odložene terjatve za davek 3.10.3. 92.097 92.097 100,0

Kratkoro�na sredstva 6.126.196 6.663.480 91,9Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo Zaloge 3.10.4. 932.899 1.010.034 92,4

Kratkoro�ne finan�ne naložbe 3.10.5. 290.000 340.209 85,2

Kratkoro�ne poslovne terjatve 3.10.6. 4.891.438 5.301.324 92,3

Denarna sredstva 3.10.7. 11.859 11.913 99,5

Kratkoro�ne aktivne �asovne razmejitve 3.10.8. 62.067 60.829 102,0ZUNAJBILAN�NA SREDSTVA 3.10.16. 6.021.999 6.733.741 89,4

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 12.047.340 13.115.128 91,9Kapital 3.10.9. 1.912.607 1.587.743 120,5Vpoklicani kapital 883.050 883.050 100,0

Kapitalske rezerve 908.435 908.435 100,0

Rezerve iz dobi�ka 148.162 148.162 100,0

Presežek iz prevrednotenja 261.609 204.682 127,8

Prenesen �isti poslovni izid -556.586 -811.377 68,6

�isti poslovni izid poslovnega leta 267.937 254.791 105,2

Rezervacije in dolgoro�ne P�R 3.10.10. 517.757 668.740 77,4Dolgoro�ne obveznosti 71.146 1.515.316 4,7Dolgoro�ne finan�ne obveznosti 3.10.11. 29.223 1.473.393 2,0

Dolgoro�ne poslovne obveznosti Odložene obveznosti za davek 3.10.12. 41.923 41.923 100,0Kratkoro�ne obveznosti 9.001.079 8.651.099 104,0Obveznosti, vklju�ene v skupine za odtujitev Kratkoro�ne finan�ne obveznosti 3.10.13. 3.619.630 2.016.067 179,5

Kratkoro�ne poslovne obveznosti 3.10.14. 5.381.449 6.635.032 81,1

Kratkoro�ne pasivne �asovne razmejitve 3.10.15. 544.751 692.230 78,7ZUNAJBILAN�NA SREDSTVA 3.10.16. 6.021.999 6.733.741 89,4

� Pojasnila k ra�unovodskim izkazom so sestavni del teh izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi.

24



23 | 54

3.2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

v EUR Pojasnilo 2014 2013

�isti prihodki iz prodaje 3.11.1. 31.180.497 31.030.222

Prihodki doseženi na doma�em trgu 30.318.836 29.536.699

Prihodki doseženi na tujem trgu 861.661 1.493.523

Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon�ane proizvodnje -61.560 122.927

Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve

Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 3.11.2. 192.437 147.884

Stroški blaga, materiala in storitev 3.11.4. 27.868.972 27.498.241

Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 23.626.974 23.221.511

Stroški storitev 4.241.998 4.276.730

Stroški dela 3.11.5. 2.117.062 2.015.625

Stroški pla� 1.482.389 1.419.217

Stroški socialnih zavarovanj 260.322 250.444

Drugi stroški dela 374.351 345.964

Odpisi vrednosti 830.521 1.186.056

Amortizacija 3.11.6. 643.142 857.810Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sred. in opredmete-nih osnovnih sredstvih 0 0

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 187.379 328.246

Drugi poslovni odhodki 31.967 36.199

DOBI�EK IZ POSLOVANJA 462.852 564.912

Finan�ni prihodki iz deležev 0 0

Finan�ni prihodki iz danih posojil 5.700 9.177

Finan�ni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini 1.554 9.177

Finan�ni prihodki iz posojil, danih drugim 4.146

Finan�ni prihodki iz poslovnih terjatev 43.629 15.674

Finan�ni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini 1.992 0

Finan�ni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 41.637 15.674

Finan�ni odhodki iz oslabitev in odpisov finan�nih naložb

Finan�ni odhodki iz finan�nih obveznosti 3.11.7. 190.907 223.064

Finan�ni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 1.681 12.166

Finan�ni odhodki iz posojil, prejetih od bank 183.494 203.635

Finan�ni odhodki iz izdanih obveznic Finan�ni odhodki iz drugih finan�nih obveznosti 5.732 7.263

Finan�ni odhodki iz poslovnih obveznosti 3.11.7. 40.388 41.327

Finan�ni odhodki iz posl. obveznosti do družb v skupini 2.020 683

Finan�ni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meni�ne obveznosti 36.373 38.985

Finan�ni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 1.995 1.659

Drugi prihodki 18.224 23.745

Drugi odhodki 4.562 66.671

Davek iz dohodka pravnih oseb 3.11.8. 26.611 22.238

Odloženi davki 3.11.9. 0 -5.417

�isti poslovni izid obra�unskega obdobja 3.11.10. 267.937 254.791

� Pojasnila k ra�unovodskim izkazom so sestavni del teh izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi.

25

LETNO POROČILO 2014 RAČUNOVODSKO POROČILO


24 | 54

3.3. IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJO�EGA DONOSA

Opis 2014 2013

�isti poslovni izid obra�unskega obdobja 267.937 254.791 Spremembe presežka iz prevred. neopredmetenih sredstev in opred.osnovnih sredstev 0 244.970 Spremembe presežka iz prevrednotenja finan�nih sredstev, razpoložljivih za prodajo Dobi�ki in izgube, ki izhajajo iz prevedbe ra�unovod. izkazov podjetij v tujini (te�ajne razlike) Druge sestavine vseobsegajo�ega donosa 56.927 5.417

Celotni vseobsegajo�i donos obra�unskega obdobja 324.864 505.178

26



25 | 54

3.4. IZKAZ DENARNIH TOKOV

v EUR (brez centov) 2014 2013 A. Denarni tokovi pri poslovanju a) Postavke izkaza poslovnega izida

Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finan�ni prihodki iz poslovnih terjatev 31.434.787 31.199.008 Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevredn.) in finan�ni odh. iz posl. obveznosti -30.124.511 -29.493.809 Davki iz dobi�ka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih -69.234 1.241.042 1.705.199

b) Spremembe �istih obratnih sredstev (in �asovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja Za�etne manj kon�ne poslovne terjatve 238.085 -34.976 Za�etne manj kon�ne aktivne �asovne razmejitve -1.238 321.490 Za�etne manj kon�ne terjatve za odloženi davek 0 5.417 Za�etna manj kon�na sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo Za�etne manj kon�ne zaloge 77.135 -234.864 Kon�ni manj za�etni poslovni dolgovi -1.201.628 628.390 Kon�ne manj za�etne pasivne �asovne razmejitve in rezervacije -241.535 205.228 Kon�ne manj za�etne obveznosti za odloženi davek 0 -5.417 -1.129.181 885.268

c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b) 111.861 2.590.467

B. Denarni tokovi pri naložbenju a) Prejemki pri naložbenju

Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobi�ku, ki se nanašajo na naložbenje 10.507 44.268 Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki od odtujitve naložbenih nepremi�nin Prejemki od odtujitve dolgoro�nih finan�nih naložb Prejemki od odtujitve kratkoro�nih finan�nih naložb 3.731.061 3.741.568 44.268

b) Izdatki pri naložbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -650 Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -110.750 -44.816 Izdatki za pridobitev naložbenih nepremi�nin Izdatki za pridobitev dolgoro�nih finan�nih naložb Izdatki za pridobitev kratkoro�nih finan�nih naložb -3.680.852 -327.179 -3.792.252 -371.995

c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) -50.684 -327.727

C. Denarni tokovi pri financiranju a) Prejemki pri financiranju

Prejemki od vpla�anega kapitala Prejemki od pove�anja dolgoro�nih finan�nih obveznosti 18.626 28.925 Prejemki od pove�anja kratkoro�nih finan�nih obveznosti 11.851.213 16.491.674 11.869.839 16.520.599

b) Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -220.625 -315.663 Izdatki za odpla�ila dolgoro�nih finan�nih obveznosti -1.422 Izdatki za odpla�ila kratkoro�nih finan�nih obveznosti -11.710.099 -18.499.490 Izdatki za izpla�ila dividend in drugih deležev v dobi�ku -346 -11.931.070 -18.816.575

c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) -61.231 -2.295.976

27



26 | 54

�. Kon�no stanje denarnih sredstev 11.859 11.913 x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) -54 -33.236 y) Za�etno stanje denarnih sredstev 11.913 45.149

28


3.5.

IZK

AZ G

IBAN

JA K

APIT

ALA

2014

IZKA

Z G

IBAN

J KA

PITA

LA Z

A LE

TO, K

ON

�AN

O 3

1. D

ECEM

BRA

2014

Sku

paj

Dru

ge

Sku

paj

Pre

se-

žek

Pre

nes

eni

�is

ti

O

snov

ni

vpok

li-ca

ni

Kap

ital

-sk

eZa

kon

-sk

e

reze

rve

reze

rve

iz

iz

�ist

i po

slov

ni

izid

(v E

UR)

kapi

tal

kapi

tal

reze

rve

reze

rve

iz d

obi�

-ka

do

bi�k

a pr

e-vr

ed.

posl

ovn

i iz

id

leta

Sk

upa

j

St

anje

na

dan

31. de

cem

bra

2013

88

3.05

0 88

3.05

0 90

8.43

5 14

8.16

0

2 14

8.16

2 20

4.68

2 (8

11.3

77)

254.

791

1.58

7.74

3

Stan

je n

a da

n 1.

janu

arja

201

4 88

3.05

0 88

3.05

0 90

8.43

5 14

8.16

0

2 14

8.16

2 20

4.68

2 (8

11.3

77)

254.

791

1.58

7.74

3

Pr

emik

i v k

apita

l

-

- -

-

Celo

tni v

seob

sega

jo�i

don

os o

bra�

unsk

ega

obdo

bja

Vn

os �

iste

ga p

oslo

vneg

a iz

ida

poro

�eva

lske

ga o

bdob

ja

- -

- -

-

- -

- 26

7.93

7 26

7.93

7

Sp

rem

emba

pre

sežk

a iz

pre

vred

note

nja

opre

dmet

enih

osn

o-vn

ih s

reds

tev

-

-

D

ruge

ses

tavi

ne v

seob

sega

jo�e

ga d

onos

a po

ro�e

vals

kega

ob

dobj

a -

-

-

- -

56.9

27

- -

56.9

27

-

- -

-

- -

56.9

27

- 26

7.93

7 32

4.86

4

Prem

iki i

z ka

pita

la

Raz

pore

dite

v pr

eost

aleg

a de

la �

iste

ga d

obi�

ka p

rimer

jaln

ega

p

oro�

eval

skeg

a ob

dobj

a na

dru

ge s

esta

vine

kap

itala

254.

791

(254

.791

)-

Dru

ge s

esta

vine

kap

itala

-

- -

-

- -

-

-

-

- -

-

- -

254.

791

(254

.791

)-

Stan

je n

a da

n 31

. de

cem

ber

2014

88

3.05

0 88

3.05

0 90

8.43

5 14

8.16

0

2 14

8.16

2 26

1.60

9 (5

56.5

86)

267.

937

1.91

2.60

7

BI

LAN

�NA

IZG

UBA

(556

.586

)26

7.93

7 (2

88.6

49)

RA

ČU

NO

VO

DSK

O P

OR

OČ

ILO

MES

O K

AM

NIK

d.d

.SK

UPI

NA

FA

RM

E IH

AN

29

3.6.

IZ K

AZ G

IBAN

JA K

APIT

ALA

2013

IZKA

Z G

IBAN

J KA

PITA

LA Z

A LE

TO, K

ON

�AN

O 3

1. D

ECEM

BRA

2013

Sku

paj

Dru

ge

Sku

paj

Pre

seže

k P

ren

esen

i�

isti

O

snov

ni

vpok

lican

i K

apit

al-

ske

Zako

nsk

e

reze

rve

reze

rve

iziz

�i

sti

posl

ovn

i iz

id

(v E

UR)

kapi

tal

kapi

tal

reze

rve

reze

rve

iz d

obi�

kado

bi�k

a pr

evre

d.

posl

ovn

i iz

id

leta

Sk

upa

j

Stan

je n

a da

n 3

1. d

ecem

bra

20

12

58

8.71

4 58

8.71

4 89

2.88

9 14

8.16

0 2

148.

162

444.

234

(510

.379

)(3

00.9

97)

1.26

2.62

3

Stan

je n

a da

n 1

. jan

uar

ja 2

01

3

588.

714

588.

714

892.

889

148.

160

2 14

8.16

2 44

4.23

4 (5

10.3

79)

(300

.997

)1.

262.

623

Pre

mik

i v k

apit

al

Vp

la�i

lo o

snov

nega

kap

itala

29

4.33

6 29

4.33

6

29

4.33

6

D

ruga

pov

e�an

ja s

esta

vin

kapi

tala

15

.546

15

.546

294.

336

294.

336

15.5

46

309.

882

Cel

otn

i vse

obse

gajo

�i d

onos

obr

a�u

nsk

ega

obdo

bja

Vn

os �

iste

ga p

oslo

vneg

a iz

ida

poro

�eva

lske

ga o

bdob

ja

- -

- -

- -

- -

254.

791

254.

791

Sp

rem

emba

pre

sežk

a iz

pre

vred

. op

red.

osno

vnih

sre

dste

v

(2

44.9

70)

(2

44.9

70)

D

ruge

ses

tavi

ne v

seob

sega

jo�e

ga d

onos

a po

ro�e

vals

kega

ob

dobj

a -

-

- -

- 5.

417

-

5.41

7

- -

- -

- -

(239

.553

)-

254.

791

15.2

38

Pre

mik

i iz

kapi

tala

Raz

pore

dite

v pr

eost

aleg

a de

la �

iste

ga d

obi�

ka p

rimer

jaln

ega

p

oro�

eval

skeg

a ob

dobj

a na

dru

ge s

esta

vine

kap

itala

(300

.997

)30

0.99

7 -

D

ruge

ses

tavi

ne k

apita

la

- -

- -

- -

1 (1

)

-

- -

- -

- 1

(300

.998

)30

0.99

7 -

Stan

je n

a da

n 3

1. d

ecem

ber

20

13

88

3.05

0 88

3.05

0 90

8.43

5 14

8.16

0 2

148.

162

204.

682

(811

.377

)25

4.79

1 1.

587.

743

BIL

AN

�N

A I

ZGU

BA

(811

.377

)25

4.79

1 (5

56.5

86)

RA

ČU

NO

VO

DSK

O P

OR

OČ

ILO

MES

O K

AM

NIK

d.d

.SK

UPI

NA

FA

RM

E IH

AN

30


28 | 54

3.7. KAZALNIKI

Kazalnik 2014 2013

Stopnja lastniškosti financiranja 15,88% 12,11%(kapital / obveznosti do virov sredstev) Stopnja dolgoro�nosti financiranja 21% 28%(kapital + rezer. in dolg P�R + dolg.dolgovi / obvez.do virov sred.) Stopnja osnovnosti investiranja 48,0% 48,0%(osnovna sredstva / sredstva) Stopnja dolgoro�nosti investiranja 48,0% 48,0%(OS+DFN+dolg.posl.terj. / sredstva) Koeficient kapitalske pokritosti OS 0,332 0,252(kapital / osnovna sredstva) Hitri koeficient 0,00 0,00(likvidna sredstva / kratkoro�ne obveznosti) Pospešeni koeficient 0,54 0,61(likvidna sredstva+kratk.terjatve / kratk.obvez.) Kratkoro�ni koeficient 0,68 0,77(kratkoro�na sredstva / kratkoro�ne obveznosti) Koeficient gospodarnosti poslovanja 1,02 1,02(poslovni prihodki / poslovni odhodki) Koeficient �iste dobi�konosnosti kapitala 0,16 0,19(�isti dobi�ek / povpre�ni kapital)

Stopnja lastniškosti financiranja je razmerje med kapitalom in vsemi obveznostmi do virov sredstev in

prikazuje delež lastniškega financiranja v vseh sredstvih družbe.

Stopnja dolgoro�nosti financiranja je razmerje med dolgoro�nimi viri financiranja (kapital, dolgoro�ne

obveznosti in rezervacije) in pove, kolikšen del obveznosti do virov sredstev predstavljajo dolgoro�ni

viri.

Stopnja osnovnosti investiranja je razmerje med osnovnimi sredstvi, izkazanimi po neodpisani vredno-

sti in vsemi sredstvi.

Stopnja dolgoro�nosti investiranja je razmerje med dolgoro�nimi sredstvi in vsemi sredstvi.

31



30 | 54

Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev je razmerje med kapitalom in osnovnimi sredstvi.

Hitri koeficient, pospešeni koeficient in kratkoro�ni koeficient prikazujejo kratkoro�ni finan�ni položaj

družbe in njegovo kratkoro�no pla�ilno sposobnost. Kratkoro�ni koeficient kaže na pokritost kratkoro-

�nih sredstev s kratkoro�nimi finan�nimi in poslovnimi obveznostmi. Pri pospešenem koeficientu so

med gibljivimi sredstvi izlo�ene zaloge, pri hitrem koeficientu pa še poslovne terjatve in kratkoro�ne

finan�ne naložbe.

Koeficient gospodarnosti poslovanja je razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki.

Koeficient �iste dobi�konosnosti kapitala je razmerje med �istim dobi�kom poslovnega leta in povpre�-

nim kapitalom (brez �istega poslovnega izida obra�unskega obdobja).

32



31 | 54

3.8. PODLAGA ZA SESTAVITEV RA�UNOVODSKIH IZKAZOV

Podatki v ra�unovodskih izkazih in preglednicah so prikazani v evrih brez centov. Postavke v ra�uno-

vodskih izkazih, ki so izkazane v tujih valutah, so v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida prera�u-

nane v EUR po referen�nem te�aju Evropske Centralne banke na dan 31.12.2014. Zaradi zaokroževan-

ja vrednostnih podatkov lahko prihaja do nepomembnih odstopanj v seštevkih v preglednicah.

Pojasnila k ra�unovodskim izkazom so del ra�unovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z

njimi.

Družba ne izkazuje ra�unovodskih podatkov po podro�nih odsekih.

Poslovno leto je enako koledarskemu letu.

Družba je dav�ni zavezanec po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb in po Zakonu o davku na

dodano vrednost.

Ra�unovodski izkazi družbe Meso Kamnik d.d. so vklju�eni v skupinske ra�unovodske izkaze. Obvladu-

jo�a družba, Emona - Farma Ihan družba pooblaš�enka d.d., sestavlja konsolidirano letno poro�ilo.

Konsolidirano letno poro�ilo je mogo�e dobiti na sedežu družbe Emona- Farma Ihan družba pooblaš-

�enka d.d., Breznikova cesta 89, Ihan.

Ra�unovodski izkazi ter pojasnila k izkazom v tem poro�ilu so sestavljeni skladno z ra�unovodskimi in

poro�evalskimi zahtevami Slovenskih ra�unovodskih standardov 2006 in upoštevajo dolo�ila Zakona o

gospodarskih družbah. Upoštevani sta temeljni ra�unovodski predpostavki: upoštevanje nastanka

poslovnih dogodkov in upoštevanje �asovne neomejenosti delovanja.

Kakovostne zna�ilnosti ra�unovodskih izkazov in s tem tudi celotnega ra�unovodenja so predvsem

razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.

Predloženi ra�unovodski izkazi in pojasnila k njim so pripravljeni na osnovi izvirnih vrednosti, dopol-

njeni s prevrednotenjem posameznih kategorij sredstev in obveznosti do njihove poštene vrednosti,

skladno s slovenskimi ra�unovodskimi standardi in spremljajo�o zakonodajo.

33



32 | 54

Družba popravi napake iz preteklih obdobij za nazaj, in sicer v prvih ra�unovodskih izkazih, ki so odob-

reni za objavo po odkritju napak. Napake družba popravi s:

� prera�unom primerjalnih zneskov iz predstavljenega preteklega obdobja ali preteklih obdobij,

v katerih so se napake pojavile;

� prera�unom za�etnih saldov sredstev, dolgov in kapitala za prvo predstavljeno preteklo obdob-

je, �e se je napaka pojavila pred prvim predstavljenim preteklim obdobjem.

Družba v letu 2014 ni spreminjala ra�unovodske usmeritve in ocene.

3.9. RA�UNOVODSKE USMERITVE

NNeeoopprreeddmmeetteennaa ssrreeddssttvvaa

Neopredmetena sredstva vsebujejo naložbe v pridobljene premoženjske pravice (v licence, blagovne znamke in podobne pravice) ter dol-goro�ne aktivne �asovne razmejitve (stano-vanjski rezervni skladi).

Družba vodi neopredmetena sredstva po modelu nabavne vrednosti, pri �emer je naba-vna vrednost zmanjšana za amortizacijski pop-ravek in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Amortizacija se pri�ne obra�unavati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Uporablja se metoda enakomernega �asovnega amortiziran-ja, amortizacijske stopnje za posamezno vrsto sredstev so izbrane na podlagi predvidene dobe koristnosti in znašajo od 10- 50 odstot-kov. Dobo amortiziranja za neopredmeteno dolgoro�no sredstvo se s kon�no dobo korist-nosti preverja najmanj ob koncu poslovnega leta.

Družba nima neopredmetenih sredstev z nedo-lo�ljivo dobo koristnosti. OOpprreeddmmeetteennaa oossnnoovvnnaa ssrreeddssttvvaa

Opredmetena osnovna sredstva, razen zemljiš-�a, se vodijo po modelu nabavne vrednosti, pri �emer je nabavna vrednost zmanjšana za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Nabavna vrednost zajema stroške, ki se nepos-redno pripisujejo nabavi sredstev. Družba stro-ške izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredme-

tenega osnovnega sredstva ne vklju�uje v njegovo nabavno vrednost.

Amortizacija se pri�ne obra�unavati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Uporablja se metoda enakomernega �asovnega amortiziran-ja.

Zemljiš�a se vodijo po modelu prevrednotenja. Vrednotenje zemljiš�a po stanju na dan 31.12.2013 je bilo opravljeno z metodo primer-jalnih prodaj s strani cenilca.

Družba uporablja naslednje amortizacijske stopnje:

Skupina osnovnih sred-stev

Amortizacijska sto-pnja

Gradbeni objekti 2-5%

Oprema 10-33,3%

Ra�unalniška oprema 20-50%

Osebna vozila 20%

Drobni inventar 100%

Ustreznost predvidene dobe koristnosti in metode amortiziranja sredstev se preveri naj-manj konec vsakega poslovnega leta.

Vzdrževanje in popravila, zamenjave in izbolj-šave manjšega pomena se pripoznajo v poslo-vnem izidu kot odhodek v obdobju, takoj ko se pojavijo.

Dobi�ki in izgube pri prodaji ali izlo�itvi sred-stev se dolo�ijo tako, da se prihodki od prodaje primerjajo s knjigovodsko vrednostjo in so

34



33 | 54

vklju�eni v izkaz poslovnega izida kot prevred-notovalni poslovni prihodki oziroma odhodki.

Družba je ob koncu poslovnega leta preverila in ugotovila, da nima takšnih opredmetenih osnovnih sredstev, ki bi po prenehanju upora-be povzro�ila pomembnejše stroške v povezavi z razgradnjo in odstranitvijo oziroma obnovitvi-jo prostorov, kjer se nahajajo, zato rezervacij za tovrstne stroške ni oblikovala.

Družba posebej izkazuje opredmetena osnovna sredstva, pridobljena na podlagi finan�nega najema. Po za�etnem pripoznanju je najeto sredstvo izkazano v znesku, ki je enak pošteni vrednosti ali �e je ta nižja, po sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin.

V zvezi z nabavo osnovnih sredstev ima druž-ba najeti dve dolgoro�ni posojili.

ZZaallooggee

Zaloge materiala in trgovskega blaga se izvirno vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Popusti pri nakupni ceni obsegajo tako tiste, ki so navedeni na ra�unu, kot tiste, ki so dobljeni kasneje vklju�no s popusti za pred�asna pla�ila.

Poraba materiala in trgovskega blaga se obra-�unava po metodi povpre�ne drse�e cene.

Zaloge proizvodov se vrednotijo po proizvajal-nih stroških, ki vklju�ujejo neposredne stroške materiala, neposredne stroške storitev, nepos-redne stroške dela, neposredne stroške amor-tizacije in posredne proizvajalne stroške. Pri izkazovanju zalog nedokon�ane proizvodnje in gotovih proizvodov družba uporablja stalne (planske) cene, ki jih popravlja z ustreznimi odmiki.

Zmanjšanje zalog materiala in drobnega inven-tarja obremenjuje stroške materiala, zmanj-šanje zalog blaga pa ustrezne poslovne odhod-ke.

Zaloge se prevrednotujejo (slabijo), �e knjigo-vodska vrednost presega njihovo tržno vred-nost. S tržno vrednostjo je mišljena nadomesti-tvena vrednost, razen �e je ta ve�ja od �iste iztržljive vrednosti. �ista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokon�anja in ocenjene stroške prodaje.

V primeru, da je �ista iztržljiva vrednost višja od nadomestitvene vrednosti, se kot tržna vrednost šteje �ista iztržljiva vrednost.

Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo.

PPoosslloovvnnee tteerrjjaattvvee

Terjatve vseh vrst se izvirno izkazujejo v znes-kih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predposta-vki, da bodo popla�ane. Prvotne terjatve se lahko kasneje pove�ajo ali pa, ne glede na prejeto pla�ilo ali druga�no poravnavo, zmanj-šajo za vsak znesek, ki je utemeljen s pogod-bo.

V primeru dvoma o pla�ilu družba oblikuje popravek vrednosti terjatev v breme prevred-notovalnih poslovnih odhodkov v zvezi z obrat-nimi sredstvi. Popravki vrednosti se dolo�ijo neposredno glede na stanje terjatev do posa-meznega kupca ter glede na ocenjeno udenar-ljivo vrednost terjatve. Popravki vrednosti ter-jatev do kupcev, ki so toženi, v likvidaciji ali ste�ajnem postopku, se oblikujejo v višini 100 odstotkov teh terjatev, popravki vrednosti ter-jatev do kupcev, ki so v postopkih prisilne poravnave, pa v višini 80 odstotkov teh terja-tev. Odpis posamezne terjatve se po utemeljit-vi z ustrezno listino (sodna odlo�ba, sklep pri-silne poravnave, izpisek iz registra pravnih oseb…) pokrije v breme oblikovanega poprav-ka vrednosti terjatve.

DDeennaarrnnaa ssrreeddssttvvaa

Denarna sredstva sestavljajo gotovina v bla-gajni, knjižni denar in denar na poti. Denarna sredstva so izkazana po nominalni vrednosti.

KKaappiittaall

Kapital izraža lastniško financiranje družbe in predstavlja obveznost družbe do lastnikov, ki pred prenehanjem ne zapade v pla�ilo.

Osnovni kapital se pojavlja kot delniški kapital, ki je nominalno opredeljen v statutu družbe, vpisan v sodnem registru in so ga vpla�ali nje-govi lastniki. Osnovni kapital je razdeljen na navadne, prosto prenosljive imenske delnice z nominalno vrednostjo 42 EUR.

Dividende se pripoznajo kot obveznosti v obdobju, v katerem skupš�ina sprejme sklep o njihovi delitvi.

35



34 | 54

RReezzeerrvvaacciijjee iinn ddoollggoorroo��nnee ppaassiivvnnee ��aassoovvnnee rraazzmmeejjiittvvee

Rezervacije se pripoznajo, ko ima družba zara-di preteklih dogodkov sedanjo pravno ali pos-redno obvezo, �e je verjetno, da bo za porav-navanje obveze potreben odliv virov in se lah-ko znesek obvez zanesljivo oceni.

Družba rezervacije dolo�i z diskontiranjem pri�akovanih prihodnjih denarnih tokov po meri pred obdav�itvijo, ki odraža obstoje�e ocene �asovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so zna�ilna za obveznost.

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izpla�il jubilejnih nagrad in odprav-nin ob upokojitvi kot rezultat dolgoletnega službovanja zaposlenih, diskontirane na konec poro�evalskega obdobja. Za izra�un sedanje vrednosti je uporabljena diskontna obrestna mera, ki je enaka tržnemu donosu državnih obveznic izdanih v evrih.

Izpla�ila jubilejnih nagrade in odpravnin ob upokojitvi zmanjšujejo oblikovane rezervacije. Spremembe v obveznostih za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, aktuarski dobi�ki ali izgube se pripoznajo v kapitalu.

Dolgoro�ne pasivne �asovne razmejitve so odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke.

Med dolgoro�nimi pasivnimi �asovnimi razmeji-tvami družba izkazuje državne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sred-stev. Oblikujejo se za zneske, ki jih družba pridobi nepovratno, oziroma za vrednost brez-pla�no pridobljenih dolgoro�nih sredstev. Med druge poslovne prihodke se prenašajo v poslo-vnem letu, v katerem se pojavijo stroški ozi-roma odhodki (strošek amortizacije), za pokri-vanje katerih so bili oblikovani.

DDoollggoovvii

Dolgovi se za�etno ovrednotijo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo popla�ilo.

Dolgovi so finan�ni in poslovni, kratkoro�ni in dolgoro�ni.

Finan�ni dolgovi so dobljena posojila na podla-gi posojilnih pogodb.

Poslovni dolgovi so dobaviteljevi krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, obveznosti do zaposlencev za opravljeno delo, obveznosti do financerjev v zvezi z obrestmi in podobnimi postavkami, obveznosti do države iz naslova davkov in prispevkov, obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida ter obveznosti do kupcev za dobljene predujme in kratkoro�ne varš�ine.

KKrraattkkoorroo��nnee ��aassoovvnnee rraazzmmeejjiittvvee

Aktivne �asovne razmejitve zajemajo kratkoro-�no odložene stroške oziroma odhodke in pre-hodno ne zara�unane prihodke.

Pasivne �asovne razmejitve zajemajo vnaprej vra�unane stroške oziroma odhodke in kratko-ro�no odložene prihodke.

IIzzkkaazz ppoosslloovvnneeggaa iizziiddaa

Izkaz poslovnega izida je izdelan po razli�ici I iz SRS 25.

PPrriihhooddkkii

Prihodki so pove�anja gospodarskih koristi v obra�unskem obdobju v obliki pove�anj sred-stev ali zmanjšanj dolgov, ki prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.

Prihodki se raz�lenjujejo na poslovne prihodke, finan�ne prihodke in druge prihodke.

Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodaj-nih cen, navedenih v ra�unih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega pla�ila.

Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finan�nih pri-hodkov, se merijo po prodajnih cenah dokon-�anih storitev.

Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavlja-jo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, kot presežki nji-hove prodajne vrednosti nad njihovo knjigo-vodsko vrednostjo, odpisih dolgov ali izterjavi

36



35 | 54

terjatev, za katere je bil predhodno oblikovan popravek vrednosti.

Finan�ni prihodki so prihodki naložbenja. Pojavljajo se v zvezi s finan�nimi naložbami in v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obra�unane obresti, deleži v dobi�ku drugih in prevredno-tovalni finan�ni prihodki.

Druge prihodke sestavljajo neobi�ajne postav-ke in ostali prihodki, ki pove�ujejo poslovni izid. OOddhhooddkkii

Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obra�unskem obdobju v obliki zmanjšanj sred-stev ali pove�anj dolgov, ki prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.

Odhodki se razvrš�ajo na poslovne odhodke, finan�ne odhodke in druge odhodke.

Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroški ne zadržujejo ve� v vrednosti zalog proizvodov in nedokon�ane proizvodnje oziroma, ko je trgovsko blago prodano. Stroški, ki se ne morejo zadrževati v zalogah proizvodov in nedokon�ani proizvodnji, so ob svojem nastan-ku pripoznani kot poslovni odhodki.

Poslovni odhodki so v na�elu enaki vra�unanim stroškom v obra�unskem obdobju, pove�anim za stroške, ki se zadržujejo v za�etnih zalogah proizvodov in nedokon�ane proizvodnje ter zmanjšanim za stroške, ki se zadržujejo v kon-�nih zalogah proizvodov in nedokon�ane proiz-vodnje. V poslovne odhodke se všteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala.

Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavlja-jo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi ter obratnimi sreds-tvi zaradi njihove oslabitve, �e zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s posebnim prevred-notovalnim popravkom kapitala iz njihove predhodne okrepitve. Takšno naravo ima pri opredmetenih osnovnih sredstvih tudi primanj-kljaj njihove prodajne cene v primerjavi s knji-govodsko vrednostjo, zmanjšano za ustrezni posebni prevrednotovalni popravek kapitala.

Finan�ni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje.

Finan�ni odhodki se pripoznajo po obra�unu ne glede na pla�ila, ki so povezana z njimi.

Prevrednotovalni finan�ni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoro�nimi in kratkoro�nimi finan�ni-mi naložbami zaradi njihove oslabitve, �e zma-njšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala.

Druge odhodke sestavljajo neobi�ajne postav-ke in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid. IIzzkkaazz ddeennaarrnniihh ttookkoovv

Izkaz denarnih tokov prikazuje gibanje pritokov in odtokov ter pojasnjuje spremembe v stanju denarnih sredstev. Sestavljen je po posredni metodi (razli�ica II SRS 26) na podlagi podat-kov v dveh zaporednih bilancah stanja, podat-kov v izkazu poslovnega izida in dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pre-jemkov in izdatkov.

IIzzkkaazz ggiibbaannjjaa kkaappiittaallaa

Izkaz gibanja kapitala ima obliko sestavljene razpredelnice sprememb vseh sestavin kapita-la. Izkaz gibanja kapitala je izdelan po razli�ici I ( SRS 27), ki prikazuje vse sestavine kapitala.

37



36 | 54

3.10. POJASNILA K BILANCI STANJA

33..1100..11.. NNeeoopprreeddmmeetteennaa ssrreeddssttvvaa iinn ddoollggoorroo��nnee aakkttiivvnnee ��aassoovvnnee

rraazzmmeejjiittvvee

Opis Dolgoro�ne

premoženjske pravice

Druge A�R Skupaj

NABAVNA VREDNOST Stanje 31.12.2013 40.894 1.424 42.318

Pove�anja 650 650

Zmanjšanja 0

Okrepitev 0

Oslabitev 0

Stanje 31.12.2014 41.544 1.424 42.968

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 31.12.2013 40.673 40.673

Pove�anja 0

Zmanjšanja 0

Amortizacija 356 356

Okrepitev 0

Oslabitev 0

Stanje 31.12.2014 41.029 0 41.029

NEODPISANA VREDNOST

Stanje 31.12.2013 221 1.424 1.645

Stanje 31.12.2014 515 1.424 1.939

Med neopredmetenimi sredstvi družba izkazuje pravice do uporabe ra�unalniških programov ProPIS in

e-Service, ki se odpisujejo po amortizacijski stopnji 20 odstotkov, ter antivirusni program, ki se odpisu-

je po amortizacijski stopnji 50 odstotkov, ter druge dolgoro�ne aktivne �asovne razmejitve.

V letu 2014 se amortizacijske stopnje za neopredmetena sredstva niso spremenile.

Družba med neopredmetenimi sredstvi ne evidentira sredstev z nedolo�eno dobo koristnosti.

38


33.. 11

00.. 22

.. OO

pprr ee

ddmm

ee ttee nn

aa oo

ss nnoo

vv nnaa

ssrr ee

ddss tt

vv aa

MES

O K

AM

NIK

D.D

. Ze

mlj

iš�a

in z

gra

-db

e Ze

mlj

iš�a

Zg

radb

e P

roiz

vaja

lne

nap

rave

in s

troj

i D

ruge

nap

rave

in

opr

ema

Osn

ovn

a sr

ed.,

ki

se p

rido

biva

jo

Sku

paj

1

=

a +

b

a b

2

3

4

1+2+

3+4

NA

BA

VN

A V

RED

NO

ST

St

anje

31.

12.2

013

7.21

5.14

51.

348.

696

5.86

6.44

95.

603.

788

1.03

6.52

37.

923

13.8

63.3

79

Pove

�anj

a 0

00

00

110.

749

110.

749

Pren

os iz

inve

stic

ij v

teku

61.9

3656

.736

-118

.672

0

Zman

jšan

ja

00

0-8

.963

-88.

516

-97.

479

Okr

epite

v 0

00

00

00

Osl

abite

v 0

00

00

0

Stan

je 3

1.12

.201

4 7

.21

5.1

45

1.3

48

.69

65

.86

6.4

49

5.6

56

.76

11

.00

4.7

43

01

3.8

76

.649

PO

PR

AV

EK V

RED

NO

STI

Stan

je 3

1.12

.201

3 1.

914.

701

01.

914.

701

4.76

2.85

888

8.74

30

7.56

6.30

2

Pove

�anj

a 0

00

0

Zman

jšan

ja

00

-8.9

63-8

8.51

60

-97.

479

Amor

tizac

ija

230.

636

023

0.63

635

7.50

754

.642

064

2.78

5

Okr

epite

v 0

0

00

00

Osl

abite

v 0

00

00

00

Stan

je 3

1.12

.201

4 2.

145.

337

02

.14

5.3

37

5.1

11

.40

28

54

.86

90

8.1

11

.60

8

NEO

DP

ISA

NA

VR

EDN

OST

St

anje

31

.12

.20

13

5

.30

0.4

44

1.3

48

.69

63

.95

1.7

48

84

0.9

30

14

7.7

80

7.9

23

6.2

97

.07

7

Stan

je 3

1.1

2.2

01

4

5.0

69

.80

81

.34

8.6

96

3.7

21

.11

25

45

.35

91

49

.87

40

5.7

65

.04

1

Inde

ks 2

014/

2013

96

100

9465

101

092

Stru

ktur

a 31

.12.

2013

84

2163

132

010

0

Stru

ktur

a 31

.12.

2014

88

2365

93

010

0

RA

ČU

NO

VO

DSK

O P

OR

OČ

ILO

MES

O K

AM

NIK

d.d

.SK

UPI

NA

FA

RM

E IH

AN

39


38/54

Opredmetena osnovna sredstva predstavljajo 48 odstotkov vseh sredstev družbe.

Skupni znesek naložb v opredmetena osnovna sredstva je v letu 2014 znašal 110.749 EUR.

Družba je v letu 2014 ob inventuri iz uporabe izlo�ila del opreme, ki je bila dotrajana in povsem neu-

porabna ter v celoti amortizirana. Nabavna vrednost te opreme je znašala 97 tiso� EUR. Izlo�ena sred-

stva so bila že v celoti amortizirana.

Stanje posojil za financiranje osnovnih sredstev je na dan 31.12.2014 znašalo 1.517.051 EUR.

V letu 2014 je družba sklenila novo pogodbo o finan�nem najemu za osebno vozilo. Knjigovodska

vrednost opreme, pridobljene s finan�nim najemom, znaša na dan 31.12.2014 74.040 EUR. Na dan

31.12.2013 je knjigovodska vrednost opreme, pridobljene s finan�nim najemom, znašala 70.420 EUR.

Stopnja odpisanosti opredmetenih osnovnih sredstev konec leta 2014

Opis Nabavna vred-nost

Popravek vredno-sti

Neodpisana vred-nost

Stopnja odpi-sanosti

Zgradbe 5.866.449 2.145.337 3.721.112 37%Oprema 6.661.504 5.966.271 695.233 90%Skupaj 12.527.953 8.111.608 4.416.345 65%

Družba zemljiš�a od leta 2008 izkazuje po modelu prevrednotenja. Vrednotenje zemljiš�a po stanju

na dan 31.12.2013 je bilo s strani cenilca opravljeno z metodo primerljivih prodaj, prevrednotena

nabavna vrednost znaša 1.348.696 EUR. Knjigovodska vrednost zemljiš�a, ki bi bila pripoznana, �e bi

se sredstvo izkazovalo po modelu nabavne vrednosti, bi znašala 1.102.091 EUR.

Nepremi�nine na Korenovi cesti 9 so obremenjene s hipoteko. Stanje posojil, ki so zavarovana z zas-

tavljenimi nepremi�ninami, je na dan 31.12.2014 2.732.051 EUR. Sedanja vrednost zastavljenih nep-

remi�nin na dan 31.12.2014, je 5.069.807 EUR.

Družba med svojimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazuje opremo, pridobljeno na osnovi sub-

vencij. Sedanja vrednost te opreme na dan 31.12.2014 znaša 594.907 EUR.

33..1100..33.. OOddlloožžeennee tteerrjjaattvvee zzaa ddaavveekk

Družba v letu 2014 ni evidentirala sprememb odloženih terjatev za davek. Odložene terjatve za davek

na dan 31.12.2014 znašajo 92.097 EUR.

40



39/54

33..1100..44.. ZZaallooggee

Opis 31.12.2014 Delež v % 31.12.2013 Delež v % Indeks 14/13

Material 351.892 37,7 367.081 36,3 96 Nedokon�ana proizvodnja 323.229 34,6 406.467 40,2 80 Proizvodi 252.373 27,1 230.695 22,8 109 Predujmi za zaloge 5.405 0,6 5.791 0,6 93 Skupaj 932.899 100,0 1.010.034 100,0 92

Zaloge na dan 31.12.2014 predstavljajo 7,7 odstotkov vseh sredstev družbe in so se v primerjavi s

stanjem konec leta 2013 zmanjšale za 8 odstotkov.

Zaloge nedokon�ane proizvodnje in gotovih proizvodov so obremenjene s proizvajalnimi stroški (nepo-

srednimi stroški materiala in storitev, neposrednimi stroški dela, neposredno amortizacijo in splošnimi

proizvajalnimi stroški).

V letu 2014 je družba evidentirala popisne presežke v višini 10.152 EUR ter popisne primanjkljaje v

višini 35.239 EUR.

Družba konec leta redno preverja knjigovodsko vrednost zalog s �isto iztržljivo vrednostjo zalog. V letu

2014 družba zalog ni slabila.

Zaloge niso zastavljene kot jamstvo za obveznosti.

33..1100..55.. KKrraattkkoorroo��nnee ffiinnaann��nnee nnaalloožžbbee

Med kratkoro�nimi finan�nimi naložbami družba izkazuje kratkoro�no dana posojila.


Kratkoro�na posojila družbam v skupini 290.000 100,0 327.179 96,2 89Kratkoro�na posojila drugim 0 0,0 13.030 3,8 ***Skupaj 290.000 100,0 340.209 100,0 85

Posojila niso zavarovana. Obrestna mera za posojila, dana družbam v skupini, je oblikovana v skladu

s pravilnikom o dolo�anju obrestne mere med povezanimi osebami.

Opis Saldo 31.12.13 Pove�anja Zmanjšanja Slabitev Saldo

31.12.14 Kratkoro�na posojila dana v skupini 327.179 3.680.852 3.718.031 290.000Druga kratkoro�na posojila 13.030 13.030 0

Skupaj 340.209 3.680.852 3.731.061 0 290.000

41



40/54

33..1100..66.. KKrraattkkoorroo��nnee ppoosslloovvnnee tteerrjjaattvvee


Kratkoro�ne poslovne terjatve do družb v skupini 409.978 8,4 601.743 11,4 68 Kratkoro�ne poslovne terjatve do kupcev 4.593.890 93,9 4.599.171 86,8 100 Oslabitve -342.873 7,0 -242.095 4,6 142 Kratkoro�ne poslovne terjatve do drugih 230.443 4,7 342.505 6,5 67 Skupaj 4.891.438 100,0 5.301.324 100,0 92

Skladno s poslovno politiko družbe in kriteriji za oslabitev je bil v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov oblikovan popravek vrednosti terjatev do kupcev v višini 187.379 EUR. Pla�ane sporne ter-jatve v višini 73.460 EUR zmanjšujejo popravek vrednosti terjatev in so bile evidentirane v dobro pre-vrednotovalnih poslovnih prihodkov. V letu 2014 so bile iz poslovnih knjig izlo�ene terjatve v višini 13.141 EUR.

Poslovne terjatve do podjetij v skupini


Kratkoro�ne poslovne terjatve do družb v skupini 407.625 99,4 601.743 100,0 68 Kratkoro�ne terjatve, povezane s finan�nimi prih. 2.353 0,6 0 0,0 *** Druge kratkoro�ne terjatve do družb v skupini 0 0,0 0 0,0 0 Skupaj 409.978 100,0 601.743 100,0 68

Družba Meso Kamnik, d.d. ima zastavljene svoje terjatve v višini 700.000 EUR za zavarovanje pla�ila

obveznosti družbe Farme Ihan, d.d.

Struktura terjatev do kupcev po rokih zapadlosti Opis Vrednost Delež v %Nezapadle 3.713.344 74,2%do 30 dni nad valuto 751.880 15,0%nad 30 do 60 dni nad valuto 137.990 2,8%nad 60 dni nad valuto 57.781 1,2%Toženi zneski, PP, ste�aji 342.873 6,9%Skupaj 5.003.868 100,0%

Terjatve do kupcev so zavarovane samo na osnovi pogodbenih dolo�il. Tveganje nepla�il družba

zmanjšuje s stalnim spremljanjem odprtih terjatev, nadzorom slabih pla�nikov in aktivnimi postopki pri

izterjavi terjatev.

42



41/54

33..1100..77.. DDeennaarrnnaa ssrreeddssttvvaa

Na kontih denarnih sredstev izkazujemo denarna sredstva v blagajni, denarna sredstva na poslovnih

ra�unih ter denar na poti. Družba ima odprt transakcijski ra�un pri treh poslovnih bankah.


Gotovina v blagajni 267 2,3 229 1,9 117Denar na poti 1.640 13,8 2.940 24,7 56Denarna sred.na poslovnih ra�unih pri bankah 9.952 83,9 8.744 73,4 114Skupaj 11.859 100,0 11.913 100,0 100

33..1100..88.. KKrraattkkoorroo��nnee aakkttiivvnnee ��aassoovvnnee rraazzmmeejjiittvvee

Sredstva, angažirana v aktivnih �asovnih razmejitvah v skupni vrednosti 62.067 EUR, se nanašajo na:

� kratkoro�no odložene stroške v višini 103 EUR, ki predstavljajo stroške neporabljenih darilnih

kartic,

�� Kratkoro�no nezara�unane prihodke v višini 61.964 EUR za nezara�unane storitve in odobren

superrabat.

33..1100..99.. KKaappiittaall

Kapital pomeni obveznost do lastnikov, ki pred prenehanjem podjetja ne zapade v pla�ilo. S kapitalom

opredeljujemo lastništvo podjetja, ki ga dolo�imo z vpla�anim kapitalom.


Osnovni kapital 883.050 46,2 883.050 55,6 100 Kapitalske rezerve 908.435 47,5 908.435 57,2 100 Rezerve iz dobi�ka 148.162 7,7 148.162 9,3 100 Zakonske rezerve 148.160 7,7 148.160 9,3 100 Druge rezerve iz dobi�ka 2 0,0 2 0,0 100 Presežek iz prevrednotenja 261.609 13,7 204.682 12,9 128 Preneseni �isti poslovni izid -556.586 -29,1 -811.377 -51,1 69 �isti rezultat poslovnega leta 267.937 14,0 254.791 16,0 105Skupaj 1.912.607 100,0 1.587.743 100,0 120

Osnovni kapital družbe je razdeljen je na 21.025 navadnih, prosto prenosljivih imenskih delnic z

nominalno vrednostjo 42 EUR. Vse delnice so enega razreda in so v celoti vpla�ane.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2014 znaša 90,97 EUR (31.12.2013; 75,52 EUR).

43



42/54

Delnice ne kotirajo na borzi. Delniško knjigo vodi Klirinško depotna družba Ljubljana. Lastnih delnic

družba v letu 2014 ni niti pridobivala, niti prodajala.

Kapitalske rezerve je družba 01.01.2006 v celoti oblikovala iz splošnega prevrednotovalnega popravka

kapitala skladno z dolo�ili SRS 2006 v znesku 892.889 EUR. V letu 2013 je družba pove�ala kapitalske

rezerve za vpla�an presežek kapitala v vrednosti 15.546 EUR.

Zakonske rezerve v višini 92.351 EUR je družba oblikovala v letu 1996 iz prenesenega �istega dobi�ka

preteklih let in dodatno v letu 2002, ob uveljavitvi SRS 2002, v višini 55.809 EUR iz revalorizacijskega

popravka rezerv.

Družba je poslovno leto 2014 zaklju�ila s �istim dobi�kom v višini 267.937 EUR, ki je v celoti namenjen

pokrivanju izgub iz preteklih let.

Dobi�ek na delnico za leto 2014 je znašal 12,74 EUR, medtem ko je leta 2013 znašal 12,12 EUR.

Prera�un prevrednotenja kapitala na podlagi rasti cen življenjskih potrebš�in skladno s SRS. 8.30

(koeficient 0,002)

Opis 01.01.2014U�inek - rast cen

življ.pot.Osnovni kapital 883.050Kapitalske rezerve 908.435Rezerve iz dobi�ka 148.162Presežek iz prevrednotenja 261.609Prenesen �isti poslovni izid -556.586�isti poslovni izid Skupaj kapital 1.644.670 -3.289

Opis 31.12.2014U�inek - rast cen

življ.pot.Poslovni izid teko�ega leta 267.937 267.937Prevrednotenje kapitala -3.289Poslovni izid 264.648

44



43/54

33..1100..1100.. RReezzeerrvvaacciijjee iinn ddoollggoorroo��nnee ppaassiivvnnee ��aassoovvnnee rraazzmmeejjiittvvee

Rezervacije za Rezervacije za Prejete dotacije Opis jubilejne nagrade odpravnine ob upok. za osn.sred. SkupajStanje 31.12.2014 32.075 96.739 539.926 668.740Oblikovanje 2.673 5.591 0 8.264Strošek obresti 618 1.927 0 2.545Poraba -2.068 0 -92.123 -94.191Odprava 0 0 0 0Aktuarski dobi�ek/izguba -10.674 -56.927 0 -67.601Stanje 31.12.2014 22.624 47.330 447.803 517.757

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so oblikovane za ocenjena izpla�ila jubi-

lejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi kot rezultat dolgoletnega službovanja zaposlenih diskontirane

na sedanjo vrednost na dan zaklju�ka poslovnega obdobja. Za izra�un sedanje vrednosti je uporablje-

na diskontna obrestna mera v višini 5 odstotkov. Na dan 31.12.2014 je družba knjigovodsko stanje

rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnin ob upokojitvi uskladila z izra�unom potrebnih rezervacij.

Družba je v letu 2014 dodatno oblikovala rezervacije do zaposlencev iz naslova jubilejnih nagrad v

višini 2.673 EUR ter za 5.591 EUR rezervacija za odpravnine ob upokojitvi. Družba je v letu 2014 evi-

dentirala aktuarsko izgubo za jubilejne nagrade v višini 10.674 EUR ter aktuarsko izgubo za odpravni-

ne v višini 56.927 EUR. Družba je prav tako evidentirala porabo rezervacij za jubilejne nagrade v višini

2.068 EUR.

Med dolgoro�nimi pasivnimi �asovnimi razmejitvami družba izkazuje namensko pridobljena nepovratna

sredstva iz naslova kmetijske strukturne politike, sofinancirane iz Evropskega kmetijskega usmerje-

valnega in jamstvenega sklada.

Zmanjšanje postavke v letu 2014 v višini 68.131 EUR je enako amortizaciji osnovnih sredstev, financi-

ranih s temi sredstvi, in predstavlja druge poslovne prihodke.

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je družbi v letu 2010 odobrila vlogo za dodelitev

nepovratnih sredstev iz Ukrepa Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospo-

darske družbe v višini 208.099 EUR. Družba je v letu 2014 zmanjšala postavko v višini 23.992 EUR,

kar predstavlja amortizacijo sofinancirane tehnološke opreme in pripoznala druge poslovne prihodke.

45



44/54

33..1100..1111.. DDoollggoorroo��nnee ffiinnaann��nnee oobbvveezznnoossttii

Stanje Prenos na kratk. Pove�anja Odpla�ano Na�rt.odpla�. StanjeOpis 31.12.2013 fin.obveznosti v tek. letu v tek. letu v 2015 31.12.2014Prejeta dolg. posojila bank 1.441.451 1.441.451 0Druge dolg.finan�ne obvezno-sti 31.942 18.626 21.345 29.223Skupaj 1.473.393 1.441.451 18.626 0 21.345 29.223

Družba je v letu 2014 sklenila nov leasing posel in evidentirala za 18.626 EUR drugih dolgoro�nih

finan�nih obveznosti. V letu 2014 je družba odpla�ala za 18.096 EUR dolgoro�nih obveznosti iz naslo-

va finan�nega najema, ki so bile evindentirane med kratkoro�nimi finan�nimi obveznostmi, ki zapadejo

v pla�ilu v roku enega leta.

Vsa dolgoro�na posojila prejeta od bank je družba v letu 2014 prenesla med kratkoro�ne finan�ne

obveznosti.

Del dolgoro�nih finan�nih obveznosti, ki zapadejo v pla�ilo v letu 2015 v višini 21.345 EUR, je izkazan

med kratkoro�nimi finan�nimi obveznostmi.

Družba nima finan�nih obveznosti z rokom zapadlosti v pla�ilo, daljšim od 5 let.

33..1100..1122.. OOddlloožžeennee oobbvveezznnoossttii zzaa ddaavveekk

Odložene obveznosti za davek so zneski davka od dohodka pravnih oseb, ki jih bo potrebno pla�ati v

prihodnjih dav�nih obdobjih glede na obdav�ljive za�asne razlike.

Na dan 31.12.2014 ima družba v svojih poslovnih knjigah evidentiranih za 41.923 EUR odloženih

obveznosti za davek iz naslova prevrednotenja zemljiš� po pošteni vrednosti.

33..1100..1133.. KKrraattkkoorroo��nnee ffiinnaann��nnee oobbvveezznnoossttii

Opis 31.12.2014

Prenos iz dolg.fin.

Obveznosti Pove�anja Odpla�ila 31.12.2014Kratk.finan�ne obveznosti do podjetij v skupini 90.066 7.726.213 7.397.966 418.313Kratk.finan�ne obveznosti do bank 1.855.800 1.441.451 4.125.000 4.238.038 3.184.213Prejeta kratk.posojila od drugih 56.000 56.000 0Druge kratk. finan�ne obveznosti 346 -346 0Kratkoro�ni del drugih dolg.fin.obvez. 13.855 21.345 18.096 17.104Skupaj 2.016.067 1.441.451 11.872.212 11.710.100 3.619.630

46



45/54

Družba je v letu 2014 vsa dolgoro�na posojila, prejeta od bank, prenesla iz dolgoro�nih na kratkoro�-

ne finan�ne obveznosti.

Kratkoro�na posojila so zavarovana z vpisom hipoteke na nepremi�ninah, danimi menicami in prejetim

poroštvom. Družba je za eno posojilo prejela poroštvo od družbe Farme Ihan, d.d. v višini 745.000

EUR. Stanje kredita, ki je zavarovano s poroštvom družbe Farme Ihan, d.d., znaša na dan 31.12.2014

452.162 EUR.

Obrestnih mer za prejeta posojila, skladno s poslovno politiko družbe, ne razkrivamo.

33..1100..1144.. KKrraattkkoorroo��nnee ppoosslloovvnnee oobbvveezznnoossttii


Kratk. posl. obv. do družb v skupini 2.178.350 40,5 2.260.007 34,1 96Kratk. posl. obveznosti do dobaviteljev 2.907.031 54,0 4.010.141 60,4 72Kratk. posl. obveznosti iz predujmov 258 0,0 11.535 0,2 2Kratkoro�ne obveznosti do drugih 295.810 5,5 353.349 5,3 84Skupaj 5.381.449 100,0 6.635.032 100,0 81

Obveznosti do dobaviteljev


Obveznosti do dobaviteljev v skupini 2.178.350 42,8 2.260.007 36,0 96Obveznosti do dobaviteljev v državi 2.487.070 48,9 3.527.788 56,3 70Obveznosti do dobaviteljev v tujini 419.961 8,3 482.353 7,7 87Skupaj 5.085.381 100,0 6.270.148 100,0 81

Obveznosti iz predujmov


Prejeti kratkoro�ni predujmi v državi 258 100,0 3.970 34,4 6Prejeti kratkoro�ni predujmi iz tujine 0 0,0 7.565 65,6 ***Skupaj 258 100,0 11.535 100,0 2

Druge kratkoro�ne obveznosti


Kratk.obvez. za �iste pla�e in nadomestila 109.344 37,0 114.085 32,3 96Kratk.obvez. do državnih in drugih institucij 177.087 59,9 206.277 58,4 86Druge kratkoro�ne obveznosti 9.379 3,2 32.987 9,3 28Skupaj 295.810 100,0 353.349 100,0 84

47



46/54

Med drugimi kratkoro�nimi obveznostmi so izkazane obveznosti za obra�unane decembrske bruto

pla�e, izpla�ane v januarju 2015. Družba konec leta ni imela zaostalih obveznosti, pla�e je izpla�evala

redno mese�no najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Med kratkoro�nimi obveznostmi do državnih in drugih institucij pretežni del predstavljajo obveznosti za

obra�unani davek na dodano vrednost, ki je bil z odlo�bo Dav�ne uprave RS razmejen na 6 obrokov,

ter obra�unani prispevki na pla�e.

33..1100..1155.. KKrraattkkoorroo��nnee ppaassiivvnnee ��aassoovvnnee rraazzmmeejjiittvvee

Kratkoro�ne pasivne �asovne razmejitve znašajo na dan 31.12.2014 544.751 EUR in jih sestavljajo:

kratkoro�ne rezervacije iz naslova neizkoriš�enega dopusta in neizpla�anih ur zaposlencev v višini

68.960 EUR, vnaprej vra�unani stroški regresa v višini 23.386 EUR ter ostali vnaprej vra�unani stroški

v višini 385.366 EUR (glavnino predstavljajo vra�unani stroški za pribitek za slovensko poreklo) ter

kratkoro�no odloženi prihodki v višini 67.039 EUR - obra�unane nepla�ane zamudne obresti, ki jih bo

družba vklju�ila med prihodke, ko bodo zamudne obresti pla�ane.

Med kratkoro�nimi pasivnimi �asovnimi razmejitvami ima družba evidentiranih za 285.901 EUR vkalku-

liranih stroškov.

33..1100..1166.. ZZuunnaajjbbiillaann��nnaa ssrreeddssttvvaa

Skupna vrednost zunajbilan�nih sredstev znaša 5.246.999 EUR in obsega naslednje postavke:

� dane hipoteke za zavarovanje posojil: 2.732.051 EUR

� prejeto poroštvo od družbe Farme Ihan, d.d. 452.162 EUR

� dane menice, izvršnice 1.010.200 EUR

� odobreno, neizkoriš�eno posojilo 325.000 EUR

� zastava terjatev 700.000 EUR

� stanje embalaže v uporabi 27.586 EUR

Zabilan�no se vodi tudi poroštvo za finan�no obveznost, prejeto od družbe Farme Ihan, d.d., v višini

452.162 EUR.

Zabilan�no je evidentirana tudi zastava terjatev družbe v višini 700.000 EUR za zavarovanje obveznos-

ti družbe Farme Ihan, d.d.

48



47/54

Dane hipoteke za zavarovanje posojil predstavljajo višino še neodpla�anih posojil.

3.11. POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

33..1111..11.. ��iissttii pprriihhooddkkii iizz pprrooddaajjee

Opis 2014 Delež v % 2013 Delež v % Indeks 14/13

Prodaja proizvodov na doma�em trgu 28.397.588 91,1 26.496.589 85,4 107Prodaja proizvodov na tujem trgu 861.661 2,8 1.486.175 4,8 58Prodaja storitev 432.684 1,4 478.789 1,5 90Prodaja trgovskega blaga in materiala 1.488.564 4,8 2.568.669 8,3 58Skupaj 31.180.497 100,0 31.030.222 100,0 100

33..1111..22.. DDrruuggii ppoosslloovvnnii pprriihhooddkkii


Odprava rezervacij 10.674 5,5 918 0,6 1163Drugi poslovni prihodki 105.122 54,6 143.403 97,0 73Prevrednotovalni poslovni prihodki 76.641 39,8 3.563 2,4 2151Skupaj 192.437 100,0 147.884 100,0 130

33..1111..33.. PPoosslloovvnnii pprriihhooddkkii

Prihodke od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov, trgovskega blaga, materiala

in opravljenih storitev v obra�unskem obdobju.

Opis 2014 Delež v % 2013 Delež v %

Indeks 14/13

Prodaja proizvodov na doma�em trgu 28.397.588 90,7 26.496.589 84,7 107,2Prodaja proizvodov na tujem trgu 861.661 2,8 1.486.175 4,7 58,0Prodaja storitev 432.684 1,4 478.789 1,5 90,4Prodaja trgovskega blaga in materiala 1.488.564 4,8 2.568.669 8,2 58,0Odprava rezervacij 10.674 0 918 0 1162,7Drugi poslovni prihodki 105.122 0,3 143.403 0,5 73,3Prevrednotovalni poslovni prihodki 76.641 0,2 3.563 0 2151,0Skupaj poslovni prihodki 31.372.934 100,2 31.178.107 99,6 100,6Pove�anje vrednosti zalog 122.927 0,4 Zmanjšanje vrednosti zalog -61.560 -0,2 0 0 0Skupaj kosmati donos 31.311.374 100 31.301.034 100 100,0

V letu 2014 je družba realizirala 7,2 odstotno rast prihodkov na doma�em trgu, na tujih trgih pa so

prihodki upadli za 42 odstotkov.

49



48/54

Pri storitvenem klanju se nadaljuje trend padanja. Prihodki od prodaje storitev klanja so v letu 2014

glede na leto 2013 nižji za 9,6 odstotkov.

Prihodki iz naslova prodaje blaga in materiala so v letu 2014 padli za 42 odstotkov.

33..1111..44.. PPoosslloovvnnii ooddhhooddkkii


Nabavna vred. prodanega TB 1.118.121 3,6 1.947.302 6,3 57Stroški materiala 22.508.853 73,0 21.274.209 69,2 106Stroški storitev 4.241.998 13,8 4.276.730 13,9 99Amortizacija 643.142 2,1 857.810 2,8 75Stroški dela 2.117.062 6,9 2.015.625 6,6 105Drugi stroški poslovanja 31.967 0,1 36.199 0,1 88Prevrednotalni posl. odhodki 187.379 0,6 328.246 1,1 57Skupaj 30.848.522 100,0 30.736.121 100,0 100

Najve�ji delež poslovnih odhodkov predstavlja strošek materiala. 20,1 milijona EUR ali 65,1 odstotkov

stroškov materiala so v letu 2014 predstavljali stroški porabljenih osnovnih surovin. Med stroški mate-

riala sta pomembnejši postavki še stroški pomožnega materiala v višini 1,7 milijona EUR in stroški

porabljene energije v višini 495 tiso� EUR.

Med poslovnimi odhodki predstavljajo stroški storitev 13,8 odstotni delež. Pretežni del stroškov stori-

tev predstavljajo stroški storitev povezani s klanjem in razsekom, stroški transportnih storitev ter stro-

ški marketinških in komercialnih kondicij, ki jih zara�unavajo veliki trgovski sistemi.

Družba je skladno s podpisano pogodbo o opravljanju revizijskega pregleda za leto 2014 med stroške

storitev vra�unala 4.900 EUR za revidiranje letnega poro�ila za leto 2014. Stroškov drugih storitev

revidiranja, dav�nega svetovanja ali nerevizijskih storitev družba z revizijsko hišo ni imela.

Stroški po funkcionalnih skupinah


Proizvajalni stroški prod. proizvodov 25.982.353 84,1 24.726.628 80,8 105Nabavna vred. prodanega blaga 1.118.121 3,6 1.947.302 6,4 57Stroški prodajanja 2.718.745 8,8 2.788.975 9,1 97Stroški splošnih dejavnosti 1.090.863 3,5 1.150.289 3,8 95Skupaj 30.910.082 100,0 30.613.194 100,0 101

Poslovni odhodki so v letu 2014 ostali na ravni stroškov leta 2013.

50



49/54

33..1111..55.. SSttrroošškkii ddeellaa

Opis 2014 Delež v

% 2013 Delež v

% Indeks 14/13

Pla�e in nadomestila pla� 1.482.389 70,0 1.419.217 70,4 104Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja 16.810 0,8 17.540 0,9 96Stroški pokojninskih zavarovanj 132.906 6,3 128.136 6,4 104Stroški socialnih zavarovanj 110.606 5,2 104.769 5,2 106Drugi stroški dela : regres za letni dopust, prehrana, prevoz na delo, odpravnine 366.087 17,3 342.767 17,0 107rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine 8.264 0,4 3.196 0,2 259Skupaj 2.117.062 100,0 2.015.625 100,0 105

Stroški dela vklju�ujejo obra�unane obveznosti do zaposlencev na podlagi Kolektivne pogodbe za kme-

tijstvo in živilsko industrijo Slovenije ter obra�unane obveznosti na podlagi sklenjenih individualnih

pogodb.

Konec leta 2014 je družba zaposlovala 130 delavcev. Povpre�no število zaposlencev na podlagi delov-

nih ur je bilo 127,45.

Stroški dela na zaposlenega

Opis 2014 2013Stroški dela na zaposlenega 16.611 16.888Povpre�na bruto pla�a na zaposlenega / mesec 969 991Povpre�no število zaposlenih iz ur 127,45 119,35

Družba je vklju�ena v II. pokojninski steber Pokojninske družbe A, d.d.. Strošek dodatnega pokojnin-

skega zavarovanja zaposlencev za leto 2014 je znašal 16.810 EUR, skupni strošek pokojninskih zava-

rovanj pa 149.716 EUR.

33..1111..66.. SSttrroošškkii aammoorrttiizzaacciijjee


Amortizacija neopredmetenih sredstev 356 0,1 378 0,0 94Amortizacija zgradb 230.637 35,9 230.637 26,9 100Amortizacija opreme in nadomestnih delov 409.386 63,7 536.121 62,5 76Amortizacija drobnega inventarja 2.763 0,4 90.674 10,6 3Skupaj 643.142 100,0 857.810 100,0 75

Družba v letu 2014 ni spreminjala amortizacijskih stopenj.

51



50/54

33..1111..77.. FFiinnaann��nnii ooddhhooddkkii


Obresti od posojil, prejetih od družb v skupini 1.681 0,7 12.166 4,6 13,8Obresti od posojil, prejetih od bank 183.494 79,3 203.635 77,0 90,1Obresti iz drugih finan�nih obveznosti 5.732 2,5 7.263 2,7 78,9Zamudne obresti do dobaviteljev v skupini 2.020 0,9 683 0,3 295,8Zamudne obresti do dobaviteljev 36.373 15,7 38.985 14,7 93,3Finan�ni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 1.995 0,9 1.659 0,6 120,3Skupaj 231.295 100,0 264.391 100,0 87,5

33..1111..88.. DDaavveekk oodd ddoohhooddkkaa pprraavvnniihh oosseebb

Družba je v letu 2014 izkazala dobi�ek pred davki v višini 294.548 EUR, ugotovljen po slovenskih

ra�unovodskih standardih, in pozitivno dav�no osnovo v višini 156.535 EUR, ter tako obra�unala

26.611 EUR davka od dohodkov pravnih oseb. Podatki za dav�ni izkaz temeljijo na podatkih iz bilance

stanja in izkaza poslovnega izida, sestavljenih za poslovne namene. V obra�unu so upoštevani dav�no

nepriznani odhodki in dav�no priznane olajšave.

33..1111..99.. OOddlloožžeennii ddaavvkkii

Družba v ra�unovodskih izkazih za leto 2014 izkazuje terjatev za odložene davke v višini 92.097 EUR.

V letu 2014 družba ni evidentirala sprememb terjatev za odložene davke.

Neizrabljene dav�ne izgube in za�asne razlike

Nepripoznana Opis Višina terjatev

za davek Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine 67.995 11.559Prevrednotovalni posl. odhodki v zvezi z obratnimi. sred. 342.873 58.288Nepokrite dav�ne izgube 2.250.937 382.659Skupaj 452.507

52



51/54

33..1111..1100.. PPoosslloovvnnii iizziidd

Opis 2014 2013Indeks 14/13

EBITDA (pred amort., financ.in izr.delom) 1.293.373 1.750.968 74 EBIT 462.852 564.912 82 �ISTI POSLOVNI IZID 267.937 254.791 105

Bilan�na izguba

Opis 2014 2013 �isti poslovni izid poslovnega leta 267.937 254.791 Preneseni �isti poslovni izid iz prejš-njih let -556.586 -811.377 Bilan�na izguba -288.649 -556.586

3.12. DRUGA RAZKRITJA

PPrreegglleedd ttrraannssaakkcciijj ss ppoovveezzaanniimmii oosseebbaammii

Prodaja povezanim osebam

(v EUR) Leto 2014 Leto 2013

Farme Ihan d.d 20.756 25.462

Farme Ihan - MPR d.o.o 1.426.027 1.488.138

GO-KO d.o.o. 767 2.939

FI-EKO d.o.o.

VOA d.o.o. 62 378Emona - Farma Ihan družba pooblaš�enka d.d. 1.550 2.307

Skupaj 1.449.162 1.519.224

Nabave pri povezanih osebah

(v EUR) Leto 2014 Leto 2013

Farme Ihan d.d 785.928 581.175

Farme Ihan - MPR d.o.o 10.421.725 10.706.781

GO-KO d.o.o. 170.182 250.433

FI-EKO d.o.o. Emona - Farma Ihan družba pooblaš�enka d.d. 239.347 251.586

Skupaj 11.617.182 11.789.975

53



52/54

PPrreegglleedd ssttaannjjaa tteerrjjaatteevv iinn oobbvveezznnoossttii ddrruužžbb vv sskkuuppiinnii

Terjatve iz poslovanja do povezanih oseb

(v EUR) 31.12.2014 31.12.2013

Farme Ihan d.d 82.676 256.497

Farme Ihan MPR d.o.o 374.347 389.431

GO-KO d.o.o. 490 65

VOA d.o.o. 68 65

FI-EKO d.o.o. Emona - Farma Ihan družba pooblaš�enka d.d. 134 438

Skupaj 457.715 646.496

Obveznosti iz poslovanja do povezanih oseb - odprte postavke

(v EUR) 31.12.2014 31.12.2013

Farme Ihan d.d 742.271 452.900

Farme Ihan MPR d.o.o 1.677.107 2.014.770

GO-KO d.o.o. 17.699 19.918

VOA d.o.o.

FI-EKO d.o.o. 72Emona - Farma Ihan družba pooblaš�enka d.d. 79.320 83.080

Skupaj 2.516.397 2.570.740

Posojila, pridobljena od povezanih oseb - odprte postavke

(v EUR) 31.12.2014 31.12.2013

Farme Ihan d.d

Farme Ihan MPR d.o.o 418.313 90.067

GO-KO d.o.o.

VOA d.o.o.

FI-EKO d.o.o.

Emona - Farma Ihan družba pooblaš�enka d.d.

Skupaj 418.313 90.067

Posojila, dana povezanim osebam - odprte postavke

(v EUR) 31.12.2014 31.12.2013

Farme Ihan d.d 327.179

Farme Ihan MPR d.o.o

GO-KO d.o.o. 290.000

VOA d.o.o.

FI-EKO d.o.o.

Emona - Farma Ihan družba pooblaš�enka d.d.

Skupaj 290.000 327.179

54



53/54

Družba Meso Kamnik d.d. v svoji zabilanci izkazuje prejeto poroštvo od družbe Farme Ihan, d.d. v

višini 452.162 EUR za prejet ban�ni kredit, kar je razkrito tudi v poglavju Zunajbilan�na sredstva.

V svoji zabilanci družba izkazuje tudi dano poroštvo družbi Farme Ihan, d.d. za zavarovanje obveznosti

le te v višini 700.000 EUR.

Družba Meso Kamnik, d.d. v preteklem poslovnem letu ni opustila ali storila nobenih pravnih poslov v

interesu ali na pobudo obvladujo�e družbe ali družb v skupini Farme Ihan. Zato tudi ni bilo nadomestil,

koristi (ugodnosti) ali prikrajšanja, ki bi jih družba imela. Enako velja tudi za obratno razmerje.

Za vsa razmerja veljajo tržni kriteriji in zakonska dolo�ila. Edina posredna korist za družbo Meso Kam-

nik, d.d. je prepoznavnost izdelkov ob uporabi enotne blagovne znamke.

PPooddaattkkii oo sskkuuppiinnaahh oosseebb

Skupni zneski prejemkov, ki so jih za opravljanje nalog v letu 2014 prejele posamezne skupine oseb,

znašajo:

Fiksni pre-

jemki Povra�ila stroškov

Poslovodstvo od 1.1.-31.12.2014 Ostali delavci z individualnimi pogodbami 85.006 824

�lan nadzornega sveta 1 600�lan nadzornega sveta 2 600�lan nadzornega sveta 3 450

Upravo družbe sestavlja en �lan in jo imenuje ter razrešuje nadzorni svet.

Nadzorni svet je v letu 2014 deloval v sestavi: Iztok Svetin, predsednik

Aljoša Flis, �lan

Boštjan Hribar, �lan

Družbo vodi mag. Marko Višnar, ki je zaposlen v družbi Farme Ihan, d.d., zato so njegovi celotni pre-

jemki razkriti v poro�ilu navedene družbe.

55


56


Documents

MESO KAMNIK d.d. SKUPINA FARME IHANFI-EKO d.o.o. 7.210 34,29% KZ DOMŽALE z.o.o. 900 4,28% KZ CERKLJE, Z.O.O. 477 2,27% ... na katerem temelji v letu 2013 prenovljena blagovna znamka