Bog ljubi veselega darovalca./2 Kor 9,7/

Misijonskašt. 4 (157), leto 28avgust 2014priporočeni dar za tisk MO: 1,50 EUR obzorja

I z h a j a j o v L j u b l j a n i o d 1 9 8 7

MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.

MISIJONSKA PISARNA MARIBOR Slovenska 21, 2000 Maribor tel. /fax.: 0590/80 381 od ponedeljka do četrtka od 9h do 12h

E-mail: misijonska. pisarna@slomsek. netGLAVNI UREDNIK Jože Planinšek, CMPOMOČNICA GLAVNEGA UREDNIKA Tina JežLEKTOR Jurij Devetak, CMOdgovarja NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE Stane KerinOBLIKOVALEC Boris JurcaGRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK Para, d. o. o. Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369

Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2014: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun Misijonsko središče Slo venije, Kristanova 1, Ljubljana namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, št. transakcijskega računa pri Raiffeisen banki: SI56 2420 0900 4370 443 Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonska pisarna, Kristanova 1, 1000 Ljubljana

Slika na naslovnici: Čas je za igro, Malavi Foto: Stane Kerin

Groblje,Rim,Buenos Aires1923-1987Lado Lenček C.M.Urednik KM1938–1987

Za nami je Krištofova nedelja in z njo povezana akcija MIVA Slovenije, ki vsako leto izredno lepo nagovori vse nas, tako duhovno kakor tudi dobrodelno. Verni se kar množično odzovemo povabilu, po večini župnij in romarskih krajev je blagoslov prevoznih sredstev, darežljivost pri nabirki pa je tudi učinkovita, saj pri MIVA Slovenije lahko ustrežejo večini prošenj naših in drugih misijonarjev za različna prevozna sredstva. Ob tem pa ne smemo spregledati še ene razsežnosti tega praznovanja, ki je temeljna tudi sicer v življenju in se je premalo zavedamo.

Vsak dan smo na različnih poteh in z raznovrstnimi prevoznimi sredstvi, pa vsako pomeni določeno nevarnost. Tako je, sicer ob še kako dobrodošlih pomagalih sodobnega časa, naše življenje z njimi v večji nevarnosti, kot je bilo, ko jih še nismo poznali. Zato je na mestu, da se veselimo srečno prevoženih kilometrov. To pa se mi zdi osrednje ob tem praznovanju in ima globljo razsežnost za naše življenje. Česa namreč pa se še veselimo, ko se nam v hitrici časa zdi vse samo po sebi umevno ali pa smo ob poplavi ponudbe sodobnega okolja čedalje bolj nezadovoljni.

Misijon praznovanja

Kakšna moč je v sporočilu Krištofove nedelje, ki govori o srečno prevoženih kilometrih. Ti so del vsakdana mnogih izmed nas in zato učinkoviti vir veselja, saj nam govore o sreči, da smo preživeli, prispeli, in o veselju nad tem ter celo o, iz tega izhajajoči, darežljivosti v razmerju do tistih, ki takšnih možnosti nimajo. Iz uspelih in srečnih potovanj lahko preidemo še na druga področja našega življenja; ko se napijemo hladne vode, imamo službo, šolo, večerni hlad s koščkom kruha ob salami in kozarcu vina. Vsega tega in še toliko drugega, kakor tudi srečno prevoženih kilometrov, mnogi širom sveta in tudi med nami, nimajo. Se znamo tega, kar imamo, resnično razveseliti? Če ne, ne bomo našli razlogov za praznovanje in deljenje bo še toliko dlje od nas. Da je človek dober, plemenit in radodaren, se mora veseliti; najprej sebe, vsakdanjih malenkosti, drugih okrog sebe in vsega s čimer se srečuje.

Pravi Krištof – Kristonosec - v sodobni čas in svet je lahko le vesel človek, ki zna praznovati življenje in v to praznovanje vključuje svoje okolje in svet. Tu se začenja misijonska razsežnost, ne le naše vere, temveč, kar je še veličastnejše, tudi našega življenja.

Misijonarji nam tudi tokrat govorijo o veselju, s katerim se srečujejo med zaupanimi jim ljudstvi, kot tudi o preizkušnjah, ki so del njihovih okolij. Naši novomašniki se veselijo duhovništva in svojega poslanstva. S Krištofovo nedeljo smo vsi naredili še en korak na poti naše dobrodelnosti in vzajemnosti. Veselje nad vsem tem nam zagotovo lahko da dovolj moči, da so nam preizkušnje lahko le v izziv in nikakor v obup.

Jože Planinšek CM

Človek, ki ne praznuje, se nima česa veseliti, nič ne deli, njegovo življenje je zateglo, vedno bolj neplodno in se počasi izgublja v nesmislu.

»Potovanja upanja« - tako so poime-novali poskuse beguncev, ki iz Sever-ne Afrike na starih ribiških ladjah ali gumijastih čolnih skušajo doseči itali-janski otok Lampedusa in priti v Evro-po. Skoraj smo se navadili na vsakda-nja poročila o reševanju brodolom-cev, ko potnikom slabo vreme prekri-ža račune. Po ocenah italijanskih obla-sti je lani morje vzelo življenje vsaj 700 beguncem, od tega več kot polovico samo v nesreči potopljene ladje 3. ok-tobra 2013. Letos se je število pribežni-kov podvojilo, vsak dan pa se veča šte-vilo tistih, ki utonejo v Sredozemskem morju in se njihova pot upanja spreme-ni v tragedijo.Pogosto so na isti barki kristjani, mu-slimani, animisti, Afričani in Azijci, otroci, možje in žene, ki pripadajo raz-ličnim narodnostim in etnijam, ki se sicer vojskujejo med sabo, vendar med njimi ni napetosti, ko stisnjeni drug ob drugem želijo le, da bi dosegli isti cilj: obalo, ki jim v njihovih predstavah po-meni raj, obljubljeno deželo, kraj, kjer živi Božja Mati, ki jih bo sprejela. Pr-tljage je malo in v njej so Sveto pismo, Koran, talismani, fotografije, mobilni telefoni, zapestnice in verižice, drob-narije, ki so polne spominov na prete-klost. Nekateri otroci so brez sprem-stva, drugi se oklepajo mater, ki jih s skrajnimi močmi branijo pred visoki-mi valovi. Podhranjeni so in zaloge pi-tne vode kmalu poidejo. Mnogi ima-jo za sabo izkušnjo dolgega pešačenja preko puščave in se jim sredi morja, ko jih muči žeja kot v puščavi, zavrti v gla-vi in hočejo iz čolna ter iti peš po mor-ju, ki ga prej nikoli niso videli. Dogaja se, da prevoznik stlači v zaprto podpa-lubje toliko ljudi, da umirajo zato, ker ni dovolj zraka. Tudi ob brodolomu jim

Franci Mihelčič

Lampedusa in krščanska solidarnostPotovanja beguncev čez Sredozemsko morje v Evropo zahtevajo nove in nove smrtne žrtve. 8. julija lani je papež Frančišek obiskal otok Lampedusa in molil za žrtve brodolomov ter se poklonil tistim, ki se jim je pot upanja spremenila v pot smrti. Leto dni po tem obisku je papež v pismu prebivalcem tega otoka izrazil svojo duhovno bližino in bolečino srca zaradi tragedij, ki jim ni videti konca. Povabil je vse kristjane, naj ob problemu žrtev nezakonitega priseljevanja ne ostanemo ravnodušni, ampak pristopamo »z logiko gostoljubnosti in sočustvovanja, z namenom, da bi se zaščitilo in pospeševalo dostojanstvo in središčnost vsakega človeškega bitja«.

ne odpre poti rešitve in trup ladje po-stane jama, množično grobišče. Mo-dernim trgovcem s sužnji te žrtve niso prav nič mar. Sestradanim pribežni-kom, ki jih kruti prekupčevalci obsodi-jo na smrt, morje izkaže zadnje spošto-vanje s tem, da jih objame in sprejme njihova trupla. Žal nihče od nas ne more spremeniti sveta tako, da bi bili odpravljeni vzroki begunskih preseljevanj ali onemogoče-na mreža brezvestnih izkoriščevalcev stiske svojih bližnjih. Nekateri ljudje res iščejo boljše življenje, da bi se dvignili iz revščine, veliko pa je takih, ki beži-jo pred skrajno lakoto, vojnami, etični-mi napetostmi, nasiljem in preganjanji ter tvegajo življenje, da bi v Evropi za-prosili za azil. Pogosto prodajo vse svo-je imetje in iz Iraka, Sirije, Eritreje, Su-dana ali drugih kriznih žarišč pridejo v Tunizijo in v politično nestabilno Li-bijo, kjer po poročilih medijev na pot v Evropo čaka pol milijona ljudi. V Italiji skrajni nacionalisti menijo, da so ope-racije obalne straže in mornarice, ki sta v polovici letošnjega leta rešili več kot 60.000 ljudi, zgrešene, saj le spodbujajo nezakonito priseljevanje. Pravijo, da bi bilo bolj prav, če bi tiste, ki hočejo ne-legalno vstopiti v trdnjavo Evrope, za-vrnili, če bi ljudi, ki se utapljajo in bi jih lahko rešili, pustili, naj utonejo. Ker je

med prebežniki veliko muslimanov, se nekateri sprašujejo, ali ne gre za novo osvajanje Evrope, ki ga vodijo islamski skrajneži, ko načrtno ustvarjajo poli-tične in vojaške konflikte ter potem or-ganizirajo beg otrok in žena, ki bodo v Evropi rodile nove muslimane.Papež Frančišek je večkrat rekel, da moramo ustaviti globalizacijo ravno-dušnosti. Evropa, ki je utrujena, se bo pomladila, če bo sprejela nove Evropej-

ce s pozornostjo, s solidarno-stjo, ki je eden od bistvenih temeljev krščanstva. Koreni-ne krščanske Evrope mora-mo oživiti in pokazati, da je tujec naš brat, ki ga hočemo spoznati in mu pomagati, ter omogočiti prišlecem človeka vredno življenje. Nenaklonje-nost ljudem, ki iz različnih vzrokov iščejo novo domovi-no, in brezčutnost do stisk,

v katere so velikokrat potisnjeni, hi-tro preraste v nestrpnost ali sovražni odnos. Cerkev pa se v skladu z Jezuso-vim naukom trudi za zaščito beguncev in ohranitev njihovega dostojanstva. Če bi se zavedali, da smo del ene same skupnosti, nihče ne bi umrl v morju ravnodušnosti.Morda gre za novo obleganje in zavze-manje Evrope s strani muslimanov, vendar zgodovino vodi Bog in islamski načrti za osvajanje Evrope se bodo po-drli, kot so se po bitki pri Lepantu leta 1571, ko je bila močnejša otomanska mornarica poražena, ker je molitev ro-žnega venca zaustavila prodiranje Tur-kov. Tujcev in beguncev se upravičeno lahko bojimo, če svoje vere ne živimo v polnosti in če milost vere zapravimo. Če bo »mala čreda kristjanov« v Evro-pi ohranila zaupanje v Boga in iskala pomoč pri Mariji, zvezdi nove evange-lizacije, ter ostala zvesta poklicanosti k pričevanju, se nam v Evropi islama ni treba bati. Naša kultura se lahko z dru-gimi kulturami obogati, vendar se ne smemo odreči koreninam svoje vere. Z evangelizacijo želimo ponuditi člove-štvu pričevanje resnice, ki je Kristus. Naš odnos do beguncev in prebežnikov naj bo prežet s Kristusovo ljubeznijo, da bomo misijonarili tam, kamor nas je Bog poslal.

3

S P O G L E D O M V S V E T

3

ITALIJA

TUNIZIJA

Lampedusa

MALTA

SICILIJA

SARdINIJA

Andrej Naglič,nisi le duhovnik temveč tudi pravnik. Kako razmišljaš o vzajemnosti sodobnega sveta na sploh. Je »Zahod« (Amerika, Rusija …) le nasilen in izkoriščevalski do dežel v razvoju ali pa gre pri tem vendarle za nekaj več, za odgovornost? Vzajemnost oziroma solidarnost je dobesedno vtkana v pravno uredi-tev modernih držav in mednarodne skupnosti. Za to sta dva glavna razlo-ga. Na vsebino ustav zahodnih držav je namreč močno vplivala krščanska kultura s svojimi vrednotami. Med temi vrednotami osrednje mesto za-gotovo zavzemata spoštovanje dosto-janstva vsakega človeka in njegovih temeljnih pravic. Vsebino mednaro-dnih pogodb, na katerih je zgrajena današnja mednarodna skupnost (zla-sti sistem Združenih narodov in Sve-ta Evrope), pa v pretežni meri zazna-muje zavračanje totalitarizmov 20. stoletja. Fašizem, nacizem, komuni-zem in njim podobne totalitarizme je mogoče premagovati samo z demo-kratično pluralnostjo. Državni reži-mi torej ne smejo biti izkoriščevalski do posameznika. Vse države, razvite ali nerazvite, so si med seboj enake v svoji suverenosti. Človekoljubnost je skratka ideal praktično vseh ustav dr-žav in sporazumov mednarodne sku-pnosti. Nacionalistične politike, ideo-loški cilji, lobistični pritiski in korup-cija žal velikokrat preprečijo, da bi bil sodobni svet tudi v praksi solidaren. V sodobnem svetu manjka poštenih

in pogumnih politikov, diplomatov in državnikov. Osveščanje, spodbujanje, izobraževanje in vzgoja za krepostno držo in vrednote je zato velika odgo-vornost za vso civilno družbo. Tudi za Cerkev v sodobnem svetu in v deže-lah v razvoju.

Marko Rakun,komaj začenjaš svojo duhovniško pot in ti že zastavljam vprašanja o tvoji odgovornosti za ves svet, kar je misijonska razsežnost duhovniškega poklica. Se ti zdi to primerno in na mestu?To vprašanje oziroma trditev se mi zdi povsem na mestu. Sam osebno ni-mam rad, da bi se duhovniki in pa ko-nec koncev vsi verniki zapirali znotraj krajevnih župnij, škofij, cerkve. Jezus je apostolom in nam naročil; »Pojdi-te po vsem svetu in oznanite evange-lij vsemu stvarstvu.« (Mr 16,15). To-rej to zame pomeni, da sem odgovo-ren za ves svet, za vesoljno Cerkev. In kako se to lahko kaže pri meni novo-mašniku? Najprej sem z vsemi pove-zan preko oltarja, molitve, potem pa tudi v čisto konkretnih projektih, kar se tiče karitas in misijonskega poslan-stva za pomoč tistim bratom in se-stram po svetu, ki živijo v pomanj-kanju ... Cerkev je ena, Kristusova in zato tudi mene vabi, da imam vsak dan pred očmi in Boga prosim, da bi mi uspevalo, da se ne bom zapiral za meje svoje župnije, ampak bom tudi v konkretnih stvareh lahko orodje Je-zusa Kristusa za ves svet!

Mohor Rihtaršič,samo sedem novomašnikov vas je v Sloveniji, duhovniki pa čedalje starejši in mnogi ne zmorejo več, tako da vsako leto kar nekaj župnij ostane brez župnika in preide v soupravo. Kako s tem dejstvom življenja Cerkve na slovenskem gledaš na njeno misijonsko odgovornost?Cerkev mora biti vedno misijonska, od-prta navzven. To je eno izmed temelj-nih poslanstev tako vesoljne kot lo-kalne Cerkve, ki ga ne sme zanemari-ti. Razmere v slovenski Cerkvi se bodo v prihodnosti zelo spremenile, vendar menim, da to ne bo vplivalo na njeno misijonsko odprtost. Kljub manjšanju števila duhovnikov se Cerkev v Slove-niji ne sme odpovedati misijonski na-ravnanosti. Mogoče jo mora celo okre-piti. Misijonarji so veliko bogastvo za deželo, iz katere izvirajo. Najprej nam pričajo o pristni veri, ki so je bili dele-žni in jih je zvabila v misijone. Njihova pričevanja pomagajo tudi nam krepi-ti zavest, da je Cerkev resnično vesolj-na in da je Kristus umrl za vse ljudi na svetu. Misijonarji nam tako pomagajo, da svoj pogled usmerimo izven lastne župnije in začutimo pravo razsežnost Cerkve. Mogoče bo potrebno čez ne-kaj časa tudi v razvitem svetu pastora-lo oblikovati vedno bolj po misijonskih načelih, kjer nam bodo misijonarji zo-pet velik zgled. Naj bodo vsa naša pri-zadevanja usmerjena k širjenju Božje-ga kraljestva pod vodstvom Svetega Duha.

Misijonski pričevalciV začetku poletja, po prazniku apostolov Petra in Pavla, je Cerkev na slovenskem vedno doživljala svojevrsten misijon, še posebej v župnijah, kjer je bila nova maša. To je živo tudi danes, glede na število novomašnikov pa v veliko manjši meri, kot nekdaj. Novomašnikov, ki jih ni veliko, smo tako še toliko bolj veseli, zlasti pa, ko jih vidimo navdušene za duhovništvo. V Misijonskih obzorjih smo preverili še njihovo misijonsko odprtost in zavzetost, k čemer so se vsi, brez odlašanja, odzvali, kar nam je še posebej v veselje.

4

M I S I J O N S K I P R I Č E VA L C I

Primož Korošec,si kdaj razmišljal o tem, da bi bil misijonar?Seveda sem razmišljal o misijonih. Pravzaprav je bilo tako, da sta me v začetku poletja leta 2004 za to nav-dušila dva prijatelja (laiška misijonar-ja), ki sta se prav tisti čas pripravljala na odhod v misijone v južno Ameriko. Zato sem se jeseni istega leta zglasil v misijonski pisarni in opravil prvi raz-govor. Svetovali so mi naj počakam še en mesec, na to pa, v kolikor bom še istih misli, napišem življenjepis in jim ga pošljem. V istem času sem se tudi odločal ali bi odšel k salezijancem in postal redovnik. Nekako je pretehta-lo slednje in sem misijone odložil za nedoločen čas v prihodnost. Trenutno ne razmišljam o misijonih, morda pa pride nekoč na vrsto tudi to.

Zoran Car,za teboj so leta študija in vzgoje, koliko so te zaznamovala tudi v občutku za vzajemnost znotraj vesoljne cerkve in njeno misijonsko razsežnost? Spoštovani bralci Misijonskih obzorij. Misijonska zavest je temeljna usmer-jenost Cerkve v vseh časih. Poslanstvo biti kristjan, je v prvi vrsti biti misi-jonar – prinašati veselo vest odreše-nja vsem ljudem, s katerimi se sreču-jemo v vsakdanjem življenju. Vse bolj ugotavljamo, da je misijonsko poslan-stvo potrebno v našem okolju. V najo-dličnejši meri se sicer to prizadevanje

izkazuje v misijonskih deželah, a mi-sel sv. papeža Janeza Pavla II., ki pra-vi, da se mora vsaka generacija po-novno odločiti za Kristusa, nas vse vedno znova postavlja v to pomemb-no vlogo. Bogoslovci si tekom študija privzgo-jimo tudi misijonsko zavest. Zelo po-membno je delovanje misijonskega krožka, ki poudarja pomembnost de-lovanja bodočih duhovnikov tudi na tem področju. Vlogo širjenja misijon-ske zavesti so vsaj v preteklosti ime-li misijonski koncerti pripravljeni v okviru tega krožka. Te dejavnosti so nam pomagale, da se sedaj zavedamo, da je misijonska zavest temeljna za-vest Cerkve v vseh časih.

Janez Suhoveršnik,te je kdo od slovenskih misijonarjev še posebej nagovoril, postal vzor in te odprl za razmišljanje o tako imenovanem tretjem svetu, ali pa o tem nisi razmišljal?Na moji duhovniški in redovniški poti sta me posebej navdušila dva sloven-ska misijonarja, ki sta danes že raz-glašena za Božja služabnika. Že v mla-dosti sem spoznal Slovenskega misi-jonarja med Indijanci v severni Ame-riki, škofa Friderika Baraga. V sti-ku s salezijanci pa še misijonarja na Kitajskem in v Vietnamu g. Andre-ja Majcna. O tem zadnjem sem veli-ko dobrega slišal tudi od živih prič iz Vietnama in iz Slovenije, ki so Majc-na osebno poznali. V krajih njunega delovanja so se rodili novi duhovni

poklici in to je najboljše znamenje njunega dobrega misijonskega dela. Uspeh njunega dela se skriva v uspe-šni inkulturaciji, neutrudnem delu in velikem zaupanju, ki sta ga imela do tamkajšnjih ljudi. Svojo vero pa sta, kljub preizkušnjam, živela pokonč-no in zvesto vse do konca na vsakem kraju. Salezijanci smo po karizmi in poslanstvu vse od začetkov zelo mi-sijonska redovna družba. Tako se tudi jaz sam veselim vsake misijonske iz-kušnje, čeprav sem mnenja in vidim, da je doma v Sloveniji precej pastoral-nega dela in kot kaže, ga v prihodnje ne bo manjkalo.

Ivan Hrastnik,kako bi se odzval, če bi te v tem trenutku škof prosil, da greš v misijone?Priznam, da bi bil najprej zelo pre-senečen, vendar bi se z veseljem od-zval prošnji. Ne le zgolj zato, ker sem obljubil pokorščino, ampak zato, ker bi rad bil na razpolago kot Njegovo orodje. Če je to pot, kjer me lahko Go-spod uporabi in lahko naredi po meni kaj dobrega, potem je to to. Sam sem si izbral novomašno geslo: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.« (Ps 23,1) To si tudi želim izvrševati, kajti če je On moj pastir, potem bom lah-ko tudi jaz vodil ljudi po pravi poti za Njim, pa ni pomembno kje bom.

pogovarjal sem se – Jože Planinšek CM

5

M I S I J O N S K I P R I Č E VA L C I

S. Milena Zadravec, salezijanka, Izrael

Papež prinaša upanje, nasilje vztrajaV dneh obiska Svetega Očeta v krajih Jezusovega rojstva, delovanja ter trpljenja in smrti je bil ta del sveta v središču pozornosti. Vsi smo to doživljali, na poseben način pa tisti, ki so bili zraven. Sestra Milena Zadravec nam je poslala kar nekaj vtisov, ki jih v njeni besedi in s fotografijami združujemo na teh straneh, da nam bodo dogodki bližje kar iz prve roke.

Že sem se skoraj vdala misli, da ne bom osebno prisotna pri papeževi sv. maši v Betlehemu 25. maja, ker je vsaka redovna skupnost imela pravi-co le določenega števila vstopnic, bo-disi za srečanje s svetim očetom v Getzemanski baziliki, bodisi v Betle-hemu na trgu pred Nativity church. »Norma« mi je namenila eno vsto-pnico, ki je bila namenjena le za pro-stor bolj od daleč, za vernike in vse druge, ki nimajo vzdevka "avtorite-ta, klerik, seminarist", … V strahu, da bo 'zablokirana' v prometu ali po za-prtju glavnih cest, je sestra Mira pro-sila za zgodnejši odhod iz šole; nale-pila sem še informacijo, ki sta mi jo prijazno oddali hebrejski 'policistki' o možnosti obvozov, ko bo papež pri-šel k nam, v Jeruzalem. Ker so naši sosedje v večini iz radikalnega judo-vskega dela mesta, za njih ne bi bilo enostavno zapreti šole zaradi obiska vatikanskega 'poglavarja'; me smo

pa to naredile; dve učiteljici sta pre-vzeli odgovornost tudi za Mirin ra-zred in tako sem tudi jaz prisedla v njen avto. Karto imam; če mi ne bo kdo podaril kaj boljšega, bom pač med navadnimi verniki; nič ne de, če ne bom v bližini oltarja, glavno je, da sem prisotna. Sestre iz betlehemske skupnosti so me sprejele kot dar pre-vidnosti; imela sem namen doživeti, kakšno je razpoloženje ljudi na »vigi-lijo« obiska tako visoke osebnosti in kakšni so zunanji znaki, ki govorijo o 'dobrodošlici'.Bil je praznik Marije Pomočnice, sve-ti oče je že priletel v Jordanijo, cer-kev naših sobratov salezijancev pa se je napolnjevala z verniki, ki so zvesti častilci Marije Pomočnice in so po se-strinem predlogu po dolgih letih pre-kinjene navade tokrat ponovno izve-dli 'procesijo' z Marijinim kipom. De-klice, oblečene v belo kot bi šle k pr-vemu obhajilu, s košaricami, polnimi

cvetnih listov, ki so jih trosile po ce-sti pred kipom ob zaključku sv. maše.Bila sem z njimi ves čas; prilepila sem poster svetega očeta na vhodna vra-ta, tako da smo ga že takoj imeli med nami … tudi z molitvijo in pesmimi.Potem se z nekaterimi usmerimo pro-ti Trgu Rojstva. Združeni zbori vadi-jo zadnjikrat; moje mladinke skuša-jo na vse pretege prepričati župnika, potem še druge osebe, za zamenjavo kartice; nič ne pomaga; določeno se ne more spremeniti, pa tudi ta navi-dezna trdota se je naslednji dan izka-zala dobrota. Odsek je bil sicer brez stolov, to sem predvidevala, zato sem s sabo prinesla stolček; tudi sonce, ki je pripekalo na tisoče (pravijo, da nas je bilo 15.000), je imelo svojo polovič-no moč zaradi drevesca, pod katerim sem se namestila. Papežev prihod in nepredviden obvoz ga je pripeljal v precejšno bližino. Množice so navdu-šeno prepevale.

Drugi dan, 26. 5., nam je policija, ki je vso energijo vložila v varovanje, trikrat preprečila vožnjo po cestah. Po treh urah smo dosegle Getzema-ni; tam sem prebrala nekaj besedi-la med pričakovanjem svetega očeta. To mi je omogočilo, da sem dobila se-dež neposredno pred prižnico, s kate-re je papež govoril. Lahko sem opazi-la celo njegov globok vzdih, težko di-hanje, utrujene oči, težavo pri pokle-kanju in poljubu skale, na katero naj bi padale tisto daljno noč Jezusove ka-plje pota in krvi. Dopoldan je bil zanj zelo naporen.Dodajam še nekaj besed o srečanju v Getzemaniju - cerkvi - baziliki naro-dov, oz. na kraju, ki je vsrkal v ska-lo krvavi pot našega Odrešenika, bil

Požar v votlini Jezusovega rojstva.

6

S V E TA D E Ž E L A

čudovito delujejo, kaj šele dan, ki ga je obljubil Gospod!?Biti v Jeruzalemu je prav vsakodnev-na avantura. Že ob štirih me je zbu-dila neke vrste glasba, petje, kriča-nje, vzkliki … Šla sem na hodnik ra-dovedna, kaj se godi; lepa panorama arabske četrti Jeruzalema je bila to-krat enostavno enkratna - sicer pa ne resnično enkratna, ker se prizor po-novi vsako leto ob Sukot. Množice in množice Hebrejcev so se veselo in gla-sno premikale po cesti, nekateri pro-ti Zidu Žalovanja, drugi, ki so tam mo-lili in brali sv. pismo celo noč, so se vračali. Tudi taki prizori me navdu-šijo za poglobitev branja sv. pisma in premišljevanja naših korenin. Ne uži-vam samo sad, hočem poznati in spre-jemati tudi drevo in korenine našega krščanstva.Razpoložimo se tudi za sprejem ne samo sedmih darov Sv. Duha, pomno-žimo in sprejmimo tudi sadove …

Vrnila sem se iz duhovnih vaj. Kako rada bi jih podaljšala, pa ni bilo mogo-če. Vprašujete me o nemirih, ki se sli-šijo po vaših medijih. Eni in drugi pre-tijo s 'peklom', obsojajo eden druge-ga, itd. Na cestah je veliko vojakov, po belo rdečem traku ob vhodu naše uli-ce sklepam, da je bil včeraj vhod zablo-kiran. Bil je prvi petek, ki je sovpadal s prvim petkom ramadana, zato mi-slim, da je bilo precej kontrol vsepo-vsod. Med duhovnimi vajami se je br-nenje helikopterjev v Cremisanu, kjer smo imele duhovne vaje, slišalo celo do sem. Nič čudnega, ta kraj je čisto blizu mesta, kjer so našli tri izraelske mladeniče mrtve. Nekdo od naših si je šel ogledat zid, ki svinčeno nekončan buli proti nebu nedaleč od nas. Rado-vednež ni izbral primernega časa, za-dela ga je 'nevihta' kamnov. Eni in dru-gi (Palestinci in Izraelci) so se dajali s kamenjem. Za tri ubite izraelske mla-deniče so v teh dneh zaprli veliko ljudi (pravijo, da več kot 400), podrli nekaj hiš in so še na lovu za drugimi. V oko-lici Hebrona so Izraelci ubili palestin-skega fanta. Ne samo ubili, ampak za povrh tudi zažgali … To so novice. Krutost in maščevalnost bruha svo-jo neutešljivo žejo po prevladi. Kam se bo usmerilo in kakšne bodo posledi-ce, samo Bog ve. Lahko pa jih že slutijo tudi tisti, ki to zlo načrtujejo.Naša molitev in daritev bo pa kot pro-tiutež vsemu, kar ni mir, ljubezen, le-pota, dobrota …

Lep pozdrav vsem, s. Milena

priča Judovega izdajstva, prošnje tr-pečega Kristusa za svoje, da naj bedi-jo in molijo, da ne pridejo v skušnjavo, da jim bo budnost in molitev poma-gala v boju proti zlu … To srečanje je bilo izrecno samo za redovnike/ce, se-minariste … Med pričakovanjem pa-peža smo molili rožni venec, brali od-lomke iz svetega pisma in poglavja iz papeževih poslanic (twiter) … Cerkev naj bo za uboge, v katerih prepozna-va, ne samo Kristusov trpeč obraz, ampak naj postane glas tistih, ki ni-majo glasu, naj ubogi postanejo nje-govi privilegirani prijatelji …. Ni bilo sicer veliko pozornosti za naše bra-nje, ker se je približeval trenutek pri-hoda, čeprav z zamudo, ne z enourno, kot je to bilo v božjem grobu – ob sre-čanju z Bartolomejem I. in predstav-niki pravoslavnih veroizpovedi. Med-tem, ko smo se peljale do bazilike, nas je policija trikrat ustavila in obrnila smer. Papež je v tistem času nepred-videno spremenil smer: namesto, da bi ob zaključku srečanja s prvim mi-nistrom Izraela v hotelu Notre Dame ostal pri kosilu v istem hotelu, kot je bilo načrtovano, se je odločil za kosi-lo pri frančiškanih, ki so oddaljeni le nekaj metrov. Vsak korak, ki ni pred-viden, povzroča dolgo verigo proble-mov in drugih sprememb. Tega smo bile deležne tudi me redovnice in re-dovniki; namesto, da bi v 15. minutah peš hoje bili že v Getzemaniju, smo se prevažale sem in tja skoraj dve uri; srečanje pa je bilo tako globoko doži-veto, da se zdi, da je moralo vse tako biti kot je bilo. Mladina in odgovorni so hoteli sprejeti papeža na poti v Pa-triarhalno stolnico; policija jim je pre-prečila; mnogi so se vrnili z 'bulicami' po telesu.

Ali bo veselje, sreča, milost in navdu-šenje med kristjani, muslimani in He-brejci hitro 'splahnelo'? Kakšne po-sledice nam naznanjajo dogodki že v naslednjih dneh po odhodu svetega očeta?

SkrivnoStni požarPožar v votlini Jezusovega rojstva se je zgodil v noči med 26 in 27. majem, torej po obisku svetega očeta. Pravo-slavni patriarh Tio Filictos je poklical policijo, ko je bil obveščen o 'nesreči' požara. Vzrok naj bi bila pozabljena goreča sveča, ki je morda padla med platnene zavese, ogenj pa naj bi se po-tem razširil po vsej votlini … dim je ponovno črno obarval stene, stebre,

podrl celo plošče in stopnice. Polici-ja še naprej raziskuje vzroke. Istoča-sno so odkrili tudi v eni od majhnih cerkvic A Tur v Jeruzalemu posledice požara …Molite …

življenje gre naprejSirena oznanja praznik Savuot - judo-vski - imenovan tudi Binkošti.Spomin na podaritev desetih zapo-vedi, Postava, Začetek poletnih sa-dov … Spomin na Rut, klasje, žito, Booz … Veselje vseh teh darov se iz-razi na mnogo načinov; poleg molitve tudi z vodo in jajčki. Praznik ima lep pomen, izraz pa malo manj simboli-čen na tako globoke dogodke iz sve-tega pisma in naše skupne zgodovine odrešenja …Moje Binkošti pa so bile v nedeljo; če že korenine (hebrejske Binkošti) tako

7

S V E TA D E Ž E L A

S. Dorica Sever, frančiškanka Marijina misijonarka, Kanada

Popolnoma prenovljeniDragi prijatelji misijonov, dragi mladi, ki ste bili aktivni v “Trikraljevski akciji” pozdravljeni! Zahvaljujem se vam za pomoč pri našem delu za boljše standarde otrok v inuitski kulturi.

Ladja nam je pripeljala dragoceni to-vor septembra lani, tik preden je mor-je zamrznilo. Lahko smo začeli z deli že meseca marca in smo jih tudi uspe-šno končali.V našem misijonu Whale Cove (Kitov zaliv) smo prenovili in prilagodili pro-store za srečanja, predvsem učilnico za katehezo in umestili novo “javno stra-nišče”. To je res velika pridobitev za naš kraj, ki šteje samo 450 ljudi, 95% so vsi Inuiti (Eskimi).Cerkev in misijon sta bila zgrajena pred 40 leti. Bilo je prvič, da smo za-menjali stare preproge in tla in položili nove, bolj higienske materiale. Čeprav pri nas ljudje še večinoma sedijo na tleh, je bila prenova potrebna. Sedenje okrog mize in na stolu omogoča daljši čas koncentracije in bolj resno sodelo-vanje otrok pri katehezi.Sedaj imamo tudi računalnik in pro-jektor nameščen v cerkvi, tako na bolj privlačen način oznanjamo Jezusovo sporočilo ljubezni ne samo otrokom ampak vsem, ki pridejo v našo cerkev in misijon. Zelo smo hvaležni našim trem prostovoljcem, ki so prišli iz Que-beca in pomagali mesec dni, da smo lahko vse končali. Tudi naši ljudje radi priskočijo na pomoč, vendar potrebu-jejo še nekaj časa, da bodo lahko stro-kovno izpeljali določena dela.Imeli smo ogromno snega to zimo, samo 4 ure svetlobe, veliko teme, vi-harjev, tudi po 7 dni nihče ni mogel iz hiše.

Tako se življenje res ustavi in si vesel, če peč dobro deluje. Sedaj se sneg topi in sonce je naš zvesti spremljevalec, meseca junija imamo samo 4 ure dolgo noč. Ljudje že pridno lovijo pod ledom. Okrog nas je ogromno jezer s kristal-no čisto vodo in tudi ogromno postrvi. Bližajo se meseci izobilja, ki jih že tež-ko čakamo, na sever bodo poletele naj-različnejše ptice, ogromno gosi … Me-seca junija nabiramo gosja jajca, ki so ogromna in dobra, meseca julija, ko led odplava, lovimo arctic char, ribo, ki je podobna lososu … pozneje na jesen pa jelene … sušili bomo meso in ribe na soncu in pripravljali ozimnico.Meseca junija je bilo “škofijsko sreča-nje” pastoralnih delavcev. Imamo no-vega škofa, Tony Krotki, po rodu je Po-ljak. Zbrali smo se in premislili način evangeliziranja v luči papeževe posla-nice “Evangelii Gaudium”. Trenutno je v škofiji 7 duhovnikov Poljakov iz reda OMI Oblati Brezmadežne in dva škofij-ska duhovnika.

Kot redovnica sem trenutno sama, ob-časno živi z menoj sestra Fernande Ri-vard, ki pripada redu Sester Vnebov-zetja. Hvala Bogu, da imamo naše inu-itske pastoralne voditelje, ki vodijo in animirajo občestva, kjer ni duhovnika. Moje poslanstvo ostaja še naprej njiho-vo izobraževanje in duhovno spremlja-nje. Tako bomo imeli tudi tokrat v me-secu novembru teološko in biblično iz-obraževanje teh, ki so že naredili dvo-letni tečaj.Veselim se tega že v naprej. Trenutno pripravljam program, ki ga bom pred-stavila na škofijskem srečanju. Ko vam pišem, smo še v velikonočnem času. Predstavljam si, kako je Slovenija lepa sedaj … Vsem vam, dragi dobrotni-ki, ki ste mi pomagati pri mojem delu,

vam, dragi v Misijonskem Središču in vsem bralcem “Misijonskih obzorij” že-lim, da bi ostali še naprej orodje miru, da bi po nas Božja Ljubezen prenovila obličje zemlje in odprla nove možnosti tem, ki so zapostavljeni, ubogi in brez pravic.Prisrčno vas pozdravljam in želim vse dobro.

S. Dorica, FMMp.s.Trenutno odhajam iz Baker lake, to je misijon, v katerem imamo »padalsko pastoralo«. Že dolgo ni duhovnika. Tako ob veliki noči in božiču škof nekoga po-šlje tja. Zame je bilo tokrat drugič. Cer-kev in misijon sta v slabem stanju. Tukaj je treba živeti pastoralo, ljubečo priso-tnost in moliti …Veselim se, ker se bom lahko po mnogih dnevih spet oprhala. Veliki petek je bil le-tos zame še posebno močno začuten … ljudje so me evangelizirali … tisti, ki so nam še ostali, ker so mnogi, že pred leti, odšli v anglikansko cerkev.

8

M E d E S K I M I

p. Stanko rozman, jezuit, Malavi

Delo se bo nadaljevaloJavljam veselo novico, da smo po dolgem času našli neko-ga, ki bi lahko prevzel moje delo v Kasungu. To je p. An-drew Mtamira. Delala bova nekaj časa skupaj, da se vidi, kako bo šlo. Je zelo odprt za razvoj in za delo, ki ga opra-vljam. Lahko povem, da me je vedno skrbelo, če bo lah-ko kdo moje delo nadaljeval. Po začetnih pogovorih dobro kaže. P. Andrej je tudi odprt za pomoč laiških misijonar-jev. Tomaž in Mari sta dobrodošla. Prihodnjo nedeljo se poslovimo od Matjaža in njegove mame, ki je tu na obisku. Za teden dni so šli k jezeru skupaj s Tomažem in z Mari. Drugače pa delajo kot mravlje. Jutri gredo delat v Senjere, v torek v Kaziwa.Ja, z volitvami so težave. Izgleda, da bodo ponovno šte-li glasove. Vsi bi radi bili predsedniki. Sedanja predsedni-ca je bila v tekmi tretja in je ukazala ponovno štetje. Zato smo danes vneto molili za deželo in za voditelje. Pa še bomo, saj najavljeno štetje lahko nekaj časa traja.Včeraj sem šel z Mari in s Tomažem v Thondolo na Božjo pot. Tam na vhodni steni znotraj cerkve kraljuje Brezjan-ska Marija. Smo zmolili rožni venec, zapeli nekaj pesmi. Tako smo bili v duhu za vami na Brezjah.Program zahvalnih maš zaključujemo ta teden. Letos so

e- N A B I R A L N I K

obrobje Lime, kjer sem z našo ekipo čistila cerkvico, od-stranjevala golobove ostanke in pripravljala bogoslužje ve-likega petka. Povsod je puščavski pesek, ljudje dobivajo vodo po cisternah in bivanjski prostor povprečne družine šteje 5x5 m. Stojim in buljim …V nedeljo začnem tam pripravo na prvo sveto obhajilo. Do tja grem z busom skoraj uro in pol daleč v eno smer. Vam zelo priporočam v molitev ta novi misijon na periferiji, kot reče sveti oče in se vam še enkrat iskreno zahvaljujem za vse!

Pozdrav vsem in Bog z vami, s. Andreja Godnič, osu

tomaž Mavrič, lazarist, Ukrajina

Kmalu bo otvoritev!Vrnil sem se iz Odese, kjer sem si, skupaj z dvema sobra-toma iz ZDA ogledal kako napreduje naš projekt. Politična situacija v Odesi in okolici je mirna.Danes je za naše bogoslovce v tukajšnjem škofijskem bogo-slovju zaključni dan. Zvečer mlajši odhajajo na postojan-ke, diakoni pa domov na priprave na novo mašo. Še prej pa dva čaka jutri na Poljskem zagovor diplome.Hitro se bliža tudi čas blagoslovitve hiše v Odesi, ki ste jo pomagali zgraditi dobrotniki iz Slovenije. V kratkem vam pošljem uradno vabilo in z velikim upanjem vas pričaku-jem v Ukrajini!Danes so se vsi trije novomašniki: Jerzy, Vasilij in Sergej odpravili na pot v Slovenijo. Ponovitev nove maše načrtu-jejo v Šentjakobu, Ljubljani in Celju.

Bog z vami! Tomaž

S. Marjeta Zanjkovič, salezijanka, Madagaskar

Potrpljenje, potrpljenje …Hvala za novice in pojasnila. Molim in bom molila za to našo ljubo Slovenijo, ki kar ne more ven iz problemov. Bodi Bogu vse potoženo.Mi imamo tudi mrzlo in vetrovno vreme in me zebe, pa vse nas, posebej deco, ki so bosi in slabo oblečeni, a hvala Bogu manj lačni, odkar nam Slovenija pomaga. Delo naše kapelice, centra, lepo napreduje, čeprav sem dolgo čaka-la na opeko. Vodnjak pa še ni izvrtan, ker se jim je pokva-ril stroj za vrtanje in čakamo, da ga popravijo; koliko potr-pljenja je treba s tem narodom! Bog bodi zahvaljen za vse.Hvala za prijazen odgovor in prelepe misli. Ponižnost, kako dragocena krepost! Molimo drug za drugega, da nam Bog nakloni ta neizmerni dar!

bile še posebej doživete in slovesne, saj so polja, zlasti ko-ruzna, dobro obrodila. Veliko smo dobili tudi za naše po-trebe. Teh dni in potovanj si ne znam predstavljati brez prevoznih sredstev, velikokrat v hvaležnosti vsem, ki nam jih zagotavljate, premišljujem o trem. Potem pa bomo imeli redno župnijsko delo z obiski podružnic. Brez zane-sljivega transporta je naše delo nemogoče. Vse to so nam pa omogočili naši dobrotniki, ki nam preko vas pomagajo. Naj njim in vam gospod Bog obilno poplača. Naj živi MIVA Slovenija!

Naj nas Gospod razveseljuje in nam da svoj mir. Vedno hvaležni, p. Stanko.

S. andreja godnič, uršulinka, Peru

Ko ostaneš brez besedPo dolgem, dolgem času se vam oglašam, z iskrenim hvala za vse poslano za božič in veliko noč! 'Sladka' pošta, ime-nujem paket iz MSS.Kako ste pri vas? Akcija teče? Hvala za Misijonska obzor-ja - kaj vse se dogaja! Se čudim in slavim Gospoda za Nje-govo mogočno roko po vas in nas, ki smo poslani …Mi tu po perujsko. Sem v Limi, na osnovni šoli, ujeta v ur-nike in administracijo. Nič uradnega, a ves čas zahteva-jočega. Za veliki petek me je moja skupnost poslala na

9

Nobena elektronska pošta ne presega naše molitve, s ka-tero smo povezani na čudovit način. O strašnih poplavah na Balkanu pa sem tudi izvedela iz TV … Joj, kako nas ljubi Bog vabi in opominja! Molimo in prosimo ..

Hvaležna s. Marjeta

janez krmelj, duhovnik Lj, Madagaskar

Zahtevna dediščinaŠkof Benjamin, ki je odšel za nadškofa na sever Madaga-skarja, je velike napore vlagal v razvoj škofije, predvsem v šolstvo. Seveda je tudi živel v velikem upanju, ko je načr-toval za vnaprej. Sedaj pa so nastopile težave, ko so dolo-čena dela že v teku, njegova aktivnost se je pa »umakni-la«. Tako je nastala velika luknja pri izvajanju del na škofij-skem radiu RAKAMA.Druga stvar pa je ograja v katehetskem centru. Tudi to je škof dal delati, ampak samo temelje za to ograjo, da nam ne bodo ljudje zasedli še ta mali kos zemlje, ki ostaja škofi-ji v centru mesta. Tudi to ograjo bi morali dokončati.Hvala vam, da ste podprli Katehetsko šolo. Ostaja pa nam zelo težka zadeva, to je veliko semenišče, ki se samo ne more vzdrževati. Če je morda kakšen ključ do pomoči v zve-zi z zgoraj navedenimi zadevami, se iskreno priporočam.

Lepo pozdravljam, Janez

p. lojze podgrajšek, jezuit, Malavi

Tudi v misijonih zmanjkuje časaBaše me delo, država je v škripcih, imam težave z uvaža-njem materialov, hitim po raznih uradih in se trudim, da bi zadeve vendarle šle naprej. Zdaj so bile še volitve, ki so sko-raj popolnoma diskreditirane, baje jim bo vzelo mesec dni, da bodo ponovno prešteli glasovnice in šele potem menda kar "odločili" kdo je zmagal. Bog se usmili! Ni slabe volje ali malomarnega obnašanja, nikakor! Premalo zmorem zaradi velikosti projekta našega šolskega centra! Oprostite, ko ne

zmorem, da bi vsa poročila lahko ob pravem času lepo ure-dili. Se bom potrudil in podvizal, da bo tako kot je le treba. Hvala za potrpežljivost in razumevanje.

Boglonaj za vse! P. Lojze

tomc katarina, laiška misijonarka, Mozambik

Čudovita praznovanjaTudi v misijonskih deželah v mesecu maju častimo Marijo!Po dolgem času vam spet pišem in bi se v prvi vrsti rada za-hvalila vsem dobrotnikom, ki ste darovali denar za naš mi-sijon. Vsem iskrena hvala. Denar sem že prejela in ga bom porabila predvsem za nakup potrebnih stvari za naša de-kleta: natikači, milo, pral-ni prašek, toaletni papir, robčki …Marija, naša ljubljena Mati, naša priprošnjica, tolažni-ca in zavetnica nas spre-mlja vedno na vseh poteh po celem svetu. V misijon-skih deželah še posebno zaupamo v njeno pomoč in varstvo. Naš misijon vodijo sestre Salezijanke, »Hčere Marije Pomočnice«, zato še posebej častimo Marijo.Mozambik je bil včasih portugalska kolonija. Ljudstvo je sprejelo njihovo vero in kulturo za svojo. Velika zavetnica Portugalske je Fatimska Mati Božja »Nossa Sinhora de Fa-tima«, zato so pred 70 leti Portugalci zgradili njej na čast svetišče v Namaaši, ki je tudi naša župnijska cerkev. Vsako leto imamo v mesecu maju veliko romanje, ljudje pridejo iz cele province, nekateri tudi peš iz Maputa, Matole in bli-žnjih krajev. Iz bolj oddaljenih se pripeljejo z avtobusi in av-tomobili. Tisti, ki romajo peš, se odpravijo na pot že v pe-tek. Ker je pot dolga, hodijo celo noč. V soboto je v sveti-šču spoved, molitev križevega pota, sveta maša, ki traja naj-manj 4 ure in se zaključi s procesijo z lučkami po glavni ce-sti Namaaše pozno ponoči. V nedeljo se začne sveta maša že ob 7. uri zjutraj, je še daljša in lepša, zaključi se pa s pro-cesijo do Marijinega kipa, ki stoji nasproti svetišča na viso-kem obelisku.Ta teden pa smo praznovali dan šole našega misijona, ki je pod okriljem Marije Pomočnice. Imeli smo procesijo in sveto mašo z učenci, profesorji, otroki iz vrtca in vsemi zaposlenimi. Popoldne pa so se odvijale športne igre in druge predstavitve.Ob koncu vas vse lepo pozdravljam, vsak dan se vas hva-ležno spominjam v molitvi, ki nas povezuje v dobrem in slabem.

Laiška misijonarka Katarina Tomc

S. vida gerkman, usmiljenka, Albanija

Od srca hvala Vam,vsem sodelavcem in vsem dobrotnikom. Ob tem lepem prazniku Kristusovega telesa in krvi se še posebno zahva-ljujem Gospodu za Vas duhovnike in vam želim, da vedno ostanete v Njegovem srcu. Kako nekaj čudovitega, da na Vašo besedo Jezus prihaja k nam. Vse dobro.

s. Vida Gerkman

10

e- N A B I R A L N I K

izidor grošelj, duhovnik Lj, Madagaskar

PraznikDanes je državni praznik v Sloveniji, jutri pa na Madaga-skarju. Z delavci smo zaklali enega vola, slovesno izobesi-li zastave, učenci pa brusijo ogrodje za šolske klopi, da jih potem prebarvamo. Mizarji delajo … Jaz sem pa leteči z motorjem, da imam vse skupaj vsaj malo pod komando.

Lep pozdrav, Izidor.

pedro opeka, lazarist, Madagaskar

Borimo se za dostojanstvo!Dragi prijatelji!V naši cerkvi v Akamasoa smo preživeli izjemno lepo ne-deljo. Obiskal nas je Msgr. Eugene Martin Nugent, apostol-ski nuncij na Madagaskarju. Njegova prijaznost je očarala vso skupnost. Zakrament svete birme je podelil 205 mla-dim in odraslim v naši župniji! Med celo sveto mašo je bilo čutiti molitev, mir in zbranost! Vse nas je prevzelo veliko veselje, predvsem ko smo gledali birmance, ki so polni ču-stev in veselja prejeli darove in moč Svetega Duha.Danes smo praznovali tudi farno žegnanje, saj je Sveti Duh zavetnik naše župnije. Hkrati smo imeli otvoritev za-hodne tribune naše cerkve. Pridobili smo še najmanj 1500 mest za vernike. Kljub temu pa je bilo toliko vernikov, da so morali nekateri ostati zunaj. Evharistična daritev je

25 let! Svetega Duha prosimo, da nas okrepi z vero, močjo in sredstvi za nadaljevanje boja za človekovo dostojanstvo.

Z bratsko ljubeznijo! Pedro Opeka

S. terezija pavlič, usmiljenka, Madagaskar

Poročilo za občutekŽe dolgo se nismo slišali. Čas leti, da ga ne dohajamo. Nekaj se je nabralo in bom vrgla na papir. Papirji od zadnjih treh ton riža so še tukaj. Jih pošiljam. Za vse najlepša Vam hvala! Sporočam Vam tudi na kratko, kaj smo naredili v letu 2013, podobno delajo tudi po drugih misijonih in naj bo komu za občutek, kaj se dogaja z darovi, ki nam jih pošiljate.

trajala tri ure. Med mašo je bilo naše veselje popolno, nih-če se ni dolgočasil.Upajmo, da bodo vsi, ki so danes prejeli dar Svetega Duha, mogli živeti, pričevati in oznanjati Božjo ljubezen in pra-vičnost v krajih svojega bivanja!Potrebujemo poštene in pokončne ljudi, ki bodo upali go-voriti resnico in razkrinkati samovšečnost in grabežlji-vost (egoizem in materializem). Ti dve skušnjavi hočeta zavzeti srca naših bratov in sester in jim vzeti pogum, da bi se odprli za potrebne in uboge. Sveti Duh zbira in zdru-žuje ljudi vseh narodov, ras, civilizacij, vseh ver v eno in isto Božjo Družino!Današnje občestvo v Akamasoi je izražalo to edinost, da smo združeni v istem Duhu in istem Božjem veselju in sre-či! Naj živi Božja Ljubezen, naj živi Bratstvo, naj živi Sve-ti Duh v vsakem človeku! S to močjo Svetega Duha bomo lahko tukaj in sedaj gradili pravičnejši svet, bolj solidaren in miren, seveda z vzponi in padci.To niso le iskrene želje v Akamasoi. To je stvarnost in boj, ki ga živimo dan za dnem med najbolj zapostavljenimi že

V naši ambulanti smo sprejeli 13866 bolnikov, naredili 438 laboratorijskih analiz, zdravili 92 tuberkuloznih in 18 go-bavih bolnikov, kar 307 podhranjenih otročičkov je dobiva-lo mleko in riž, v internat smo sprejeli 18 deklic, v center pa čez dan 148 pouličnih otrok, zaposlili smo 8 revnih družin, vsak petek smo razdelili riž 52-im starejšim ljudem, 19-im otrokom smo zagotovili šolnino, 4 hiše smo zgradili za revne družine in porabili 8.482,91 € za nakup zdravil.Da bi mogli nadaljevati naše delo, se moramo spet obrača-ti na Vaše dobro srce: res sem prava nadležna muha, vem, a ne gre drugače.Naročila sem zdravila in laboratorijski material na »Mede-orju«, tam imajo, kar mi potrebujemo in je tukaj težko do-biti. Da bi mogli še naprej skrbeti za malgaške želodčke, Vas spet prosimo za nakup riža. Trenutno so siti, kar bo trajalo 2 – 3 mesece, potem bo ista pesem lakote. Župnik si ubija glavo, kako povečati cerkev, ki postaja premajh-na. Če Vam bo kdaj možno, da se nas spomnite s kakšnim evrom v ta namen. Če bomo čakali samo na darove tukaj-šnjih ljudi, ne bo nikoli postavljena. Treba bo to podreti in narediti novo. V cerkvi bomo molili za vse dobrotnike.Oprostite moji predrznosti!Vam in vsem v pisarni topla hvala za vse, kar storite za nas. Vse, kar je narejeno, je po Vaši zaslugi. Bog naj Vam da trdnega zdravja in veliko korajže!

Vaša hvaležna s. Terezija

S. anica Starman, frančiškanka brezmadežnega spočetja, slonokoščena obala

Zdravila za slabokrvne otrokeŠe nekaj novic z našega misijona. V prvih mesecih v letu je vročina na prvem mestu. Na plantažah in na polju vse počiva in čaka na prve plohe. V teh vročih mesecih uspe-va ananas, a ta ne nasiti lačnih želodcev. Zaloge riža in

11

e- N A B I R A L N I K

koruze so pošle. Po prvem dežju začnejo pripravljati po-lja za setev in sajenje ignama. Maniok imajo le nekateri. Za dobro prehrano je potrebno kupiti malo rib, meso je le za praznike. Pomanjkanje se pozna pri otrocih, saj po-gosteje zbolijo za malarijo, bronhitisom ali drugimi bo-leznimi. Ker ni denarja, jih starši zdravijo z zelišči, ki pa pogosto niso dovolj močno zdravilo in ko pridejo v am-bulanto, je stanje zelo slabo. Večkrat je treba v 60 km od-daljeno bolnico po transfuzijo. Če bi jaz imela le 3,5 gr hemoglobina, me ne bi bilo več, otroci pa še zdržijo, če dobijo kri. Država z zunanjo pomočjo in ministrstvo za zdravje veliko naredita za preventivo malarije, v teh te-dnih bomo začeli deliti mreže proti komarjem vsem dru-žinam, vsaka nosečnica in otrok do enega leta pa jo je že dobil. Pregled za malarijo je zastonj, ostale preglede pa je treba plačati. Tablete proti malariji so zastonj, pri hudi malariji pa so potrebne perfuzije in če je anemija transfuzije, ki jih je treba plačati. Vsak mesec sprejmemo v ambulanti povprečno 40 slabokrvnih otrok. Krvni pre-gled in zdravila stanejo 10 evrov. Prosila bi rada za po-moč 5 evrov na bolnika, kar znaša na leto 2400 evrov, če računam 40 bolnikov. Hvala vnaprej!Zahvaljujem se vam še za denar, ki smo ga lani dobile za podhranjene otroke, ki še zadostuje do meseca julija. Mi-nistrstvo za zdravje nam je obljubilo pomoč za hrano in upam, da se bo program uresničil. Do takrat pa bo delal mlinček, ki ste nam ga podarili in nam mlel koruzo, sojo, riž, sorgo, pač vse, kar nam služi, da pripravimo dobro hrano za otroke. Hvala. Odprli smo novo kuhinjo z ekono-mičnimi ognjišči in mamice rade pridejo na tečaj kuhanja.S skupnimi močmi lahko veliko naredimo. Hvala vam vsem, ki darujete za misijone. Bog povrni in blagoslovi vas in vaše delo.

Lep pozdrav vsem, s Anica.

S. anica vlašič, frančiškanka Marijina misijonarka, Rusija

Hvala, da mislite na nasNe veste, kako me je razveselila pisemska pošiljka iz MSS!Hvala, da mislite na nas, da trošite čas za pisanje voščil, spodbudnih misli, nakup knjig … Knjiga o papežu Franči-šku nam bo gotovo pomagala globlje spoznati sedanjega Petrovega naslednika, polnega Božje sile …

Naj dodam še besedo zahvale za knjigo o pokojnem p. Mihu Drevenšku (božično darilo). Knjigo imam še zme-raj v dosegu roke … Bodi zahvaljen, o Gospod, za misijo-narja Miha, slovenske gore list!Naj vas vse, ki se trudite v Misijonskem središču Sloveni-je, vstali Zveličar razveseli s svojo prisotnostjo, tako kakor učence prvi dan tedna!Drage sestre, dragi bratje – misijonarke in misijonarji, osebno poznani, kakor tudi nepoznani, vsi, ki oznanjate Vstalega okrog zemeljske oble, bodite tudi vi deležni vese-lja. To iskreno želi in pozdravlja

s. Anica Vlašič, fmm iz St. Peterburga

Stane kerin, ravnatelj Misijonskega središča Slovenije, Rim

Solidarni z vesoljno cerkvijoRavnatelj MSS se je v maju udeležil vsakoletnega srečanja vseh ravnateljev sveta. Skupaj pregledujejo uresničene cilje in načrtujejo delo za naprej.Oglasil se je iz Rima, sporočilo, čeprav kasneje objavljeno, pa naj nam bo kot kratko poročilo o dogajanju.

Po cele dneve sedimo v dvorani in razpravljamo. Že ne-kaj let se ukvarjamo s problemom, kako navdušiti čim več ljudi, da bi videli pomembnost dela za misijone. Ne gre za pomoč, ki jo ljudje pri nas dajejo za posamezne misijonar-je, gre za solidarnost z vsemi cerkvami, z vsemi škofijami po vsem svetu. To je solidarnost, ki se pokaže na Misijon-sko nedeljo. Tudi pri nas so se zmanjšali darovi na Misijon-sko nedeljo. Tu gre za vprašanje, koliko so duhovniki po župnijah odprti za to solidarnost s kristjani v drugih dr-žavah, v drugih deželah. Pa morda še bolj – to je bilo veli-kokrat rečeno – kako znajo škofovske konference navduši-ti in prepričati o soodgovornosti vseh škofij za druge ško-fije. Poudarja se vedno znova vesoljnost Cerkve. Še veliko dela imamo na tem področju pred seboj.Ravno danes je eden od generalnih tajnikov govoril o uni-verzalnosti Cerkve in lokalnem nivoju, ter medsebojnem prepletanju. Eno brez drugega ne more obstajati. Precej teoretično razpravljanje, ki bo, tako upam, rodilo tudi konkretne zaključke.

12

e- N A B I R A L N I K

Že od nekdaj sem sanjala o Afriki. V za-dnjem letu študija, ki sem ga prežive-la v Ljubljani, mi je nekega dne prijate-ljica Dolores rekla: »Mihal, vem, da si želiš iti v Afriko, ali bi šla z nami v Ru-ando?«. V skupini so se pripravljali na enomesečni misijon v ruandski siroti-šnici; Ema, Dolores in Matjaž. Po pova-bilu sem se jim pridružila. Pred odho-dom smo se temeljito pripravljali še ne-kaj mesecev, saj smo morali sestaviti program, kateheze, zbirali smo šolske potrebščine in drug material ter nabi-rali prostovoljne prispevke.Odpravili smo se na misijon Sester Malega Jezusa. Gre za redovnice, ki jih je ustanovila mama Adria, ženska iz Ruande, ki se je po hudih preizku-šnjah znašla brez svoje lastne družine in je leta 1979 začela zbirati zapušče-ne otroke. Ustanovila je red sester, ki darujejo svoje življenje za sirote. V Ru-andi imajo tako dve večji in dve manj-ši sirotišnici. Večja, kjer smo bili mi, se nahaja na vzhodu države, blizu meje s Kongom, v vasici Rusayo. Tukaj živi pri-bližno 200 otrok, od novorojenčkov pa do študentov. Otroke po navadi polici-ja ali ljudje najdejo že kot novorojenčke ob cesti, na avtobusih, v straniščih, v gozdu in jih pripeljejo v sirotišnico. Ne-kateri so sinovi zapornikov, drugi so si-rote iz bližnjega Konga, kjer še vedno divja vojna, starejši mladi pa so sirote

Mihal nanut

Takoj bi se vrnila v RuandoIzkušnja prostovoljke, ki se je pred časom vrnila s svojega, sicer kratkega a doživetega poslanstva, ostaja in je živa. Morda bo navdih za odločitev še komu.

zaradi genocida.V državi sicer sedaj vlada mir, vendar o grozovitih dejstvih iz nedavnega obdo-bja genocida pričajo mnoga spominska grobišča ter številne zgodbe in pripo-vedovanja ljudi, ki so genocid preživeli.Prvi stik z našimi gostitelji – sestrami, je na kigalijskem letališču, ko nas oko-li polnoči pričakajo: mama Adria, Lau-rence, ki bo naša prevajalka cel mesec, naš šofer Claude ter še druge sestre. Prvi šok, ki ga doživim, je ta, da nas vsi na ulicah gledajo, saj niso vajeni videti

včasih bi se najraje kar pobarvala, da ne bi bila tako vpadljiva. Potrebujem kar nekaj dni, da se navadim na to ne-izbežno dejstvo.V sirotišnico prispemo pozno zve-čer. Za našim avtomobilom se zapodi-jo otroci, takoj nas »napadejo« z vpra-šanji, z dotiki in s smehom. Prvi stik z otroki je kar malo nenavaden, ampak se takoj počutim med njimi neverjetno domače.V sirotišnici vodimo pripravljalni pro-gram, ki ga po potrebi prilagajamo. Zjutraj imamo mi sami molitev v se-strski kapeli, nato zajtrkujemo. Po-tem gremo z otroki v cerkev na jutra-njo molitev, ki ji sledi gledališka igrica.

Tu zaigramo kratek odlomek iz Svete-ga pisma, ki jim ga bolj približamo s kratko katehezo v angleščini. Dopol-dne imamo po navadi še učno uro an-gleščine. Tukaj je angleški jezik v šolah učni jezik, vendar ga otroci skoraj nič ne znajo. Izjema so nekateri mladi in študentje, s katerimi se da normalno pogovarjati v angleščini. Pred leti je bil učni jezik v šolah francoščina, ampak so ga nato čez noč nadomestili z angle-ščino. V razredih je lahko tudi 70 učen-cev na enega učitelja, tako, da si lah-ko predstavljate, koliko otroci potem znajo. Popoldne imamo z otroki kako delavnico, skupaj rišemo, plešemo, se igramo, se smejemo ali pa gremo pre-prosto na sprehod ali skupaj peremo obleke. Zvečer imamo pogovorno sku-pino z mladimi in študenti. Ti se zelo radi pogovarjajo o veri, o čudežih v nji-hovem življenju, o svetnikih, itd. Zelo jih zanima naša država Slovenija in

belcev. Nekateri nas že od daleč zagle-dajo, drugi ob pogledu na nas kar ob-stanejo, otroci pritečejo na hišni prag, da bi nas videli. Počutim se čudno in

Plesalke med duhovniškim posvečenjem, oblečene v njihova tradicinalna oblačila

Pri učni uri angleščine

13

N E P O Z A B N A R U A N D A

Brezje, 27. in 28.6.2014

Srečanje misijonarjev v domoviniSrečanje misijonarjev, nekdanjih mi-sijonarjev, skupine SLED in anima-torjev se je začelo v petek popoldan z zbiranjem pri sestrah FBS na Brez-jah. Pogostile so nas s sokom in peci-vom, nato pa smo se pod vodstvom Janeza Avsenika z avtobusom odpe-ljali v Adergas – Velesovo.

kako v našem svetu živimo, radi se uči-jo igranja kitare ter novih pesmi. Zelo osebno pristopijo do vsakega izmed nas. Na njih pa me najbolj pritegne glo-boka in trdna vera v Boga. Včasih ima-mo pred večerjo tudi adoracijo pred najsvetejšim zakramentom. To je zanje prav poseben trenutek, kjer tudi majh-ni otroci s celim srcem pojejo in pleše-jo. Ravno ples in glasba jim tukaj do-sti pomenita, saj njihovo petje odmeva skozi cel dan. Otroci mi takoj prirase-jo k srcu. Polni so življenja, radovedni

Tam nas je prisrčno sprejel Slavko Kalan, škofijski animator za misijo-ne, ki nam je razkazal cerkev s sa-mostanom in na kratko predstavil zgodovinsko ozadje. Ogledali smo si tudi razkošno opremljene sobe na gradu Strmol. V Adergasu smo se nato po okusni večerji drug druge-mu na kratko predstavili in opisali svoje delo. Ker je Slavko Kalan izvr-sten gostitelj, ki zna izžarevati svo-jo dobro voljo, nam je čas med pri-jetnim pogovorom zelo hitro minil.Sobota je bila namenjena najprej srečanju z gospodom škofom Meto-dom Pirihom in nato še s predstav-nikom Ministrstva za zunanje zade-ve Andrejem Šterom. Po srečanju z obema predstavnikoma, ki se jima je Stane Kerin s skromnim darilom, v imenu Misijonskega središča Slo-venije, zahvalil za njuno udeležbo, smo imeli v baziliki Marije Poma-gaj sveto mašo, ki jo je ob somaševa-nju misijonarjev daroval škof Metod Pirih. Po maši nas je pozdravil tudi p. dr. Leopold Grčar in nam predsta-vil zgodovino bazilike ter Marijine slike Leopolda Layerja.Patri frančiškani so nas pogostili tudi s kosilom, s katerim smo zaklju-čili letošnje srečanje misijonarjev.

Saša Sever Žuntar (MSS)

župnije. V ta program so bili vključeni tako obsojeni, kot tudi sorodniki žrtev, med seboj so si morali odpustiti in ne gojiti maščevanja. Res je ganljivo vse to poslušati – kakšnega odpuščanja so ti ljudje zmožni. Sedaj razumem, zakaj imajo tako gorečo vero, saj samo z Bo-gom je lahko tako odpuščanje mogoče.Sester malega Jezusa je trenutno sku-pno 40. V sirotišnici v Rusayu jih je 16. Delo si razdelijo tako, da vsaka sestra skrbi za 6-7 otrok različne starosti. Majhnim otrokom perejo obleke, po-skrbijo za hrano, itd. Vsako večje dekle pa skrbi za enega malčka, ga čez dan nosi na hrbtu, uči ga govoriti, hoditi, plesati. Hkrati pa morajo sestre skrbe-ti še za njivo in pridelke, iti na tržnico, skrbeti za živali. Pri opravkih jim po-magajo večji otroci in mladi. Tako, da so že od malih nog vajeni trdega dela.Za sestre je tako življenje predvsem na začetku, ko postanejo del reda, zelo naporno. Moč črpajo v molitvi in pri Bogu, saj imajo v kapeli stalno izposta-vljeno Najsvetejše. Na nas se obračajo s prošnjo, če bi lahko našli kakšno stal-no denarno podporo, saj nimajo nobe-nega vira dohodkov. Tudi država jim nič ne pomaga. Odvisne so od darov dobrih ljudi.Ko se je bližal čas odhoda, mi je bilo pri srcu težko. Ne morem si predsta-vljati, da ne bodo ti otroci več del moje-ga vsakdana. Čutim, kako so vsi otroci in mladi kot ena velika družina. Kako zelo so vsi hvaležni mami Adrii za njen trud. Tudi jaz sem sedaj okusila delček te velike družine, ki verjamem, da me bo spremljala za vedno. Preprosto za-ljubila sem se v te otroke in ljudi, za-ljubila sem se v Ruando. Pogrešam pre-prostost življenja in zaupanje v božje načrte. Odšla sem iz Ruande z veliko željo in obljubo v srcu, da se bom neke-ga dne vrnila. In z željo, da bi tem kra-snim ljudem pomagala.

so in zelo radi me držijo za roko ali se stisnejo k meni. Tako zelo si želijo biti ljubljeni in sprejeti, njihove roči-ce se stegujejo proti meni in velike te-mne oči prosijo za malo ljubezni. Nji-hove zgodbe so res neverjetne. Kje vse so te otroke našli. Tako so na primer Mojzesa našli na stranišču, kamor ga je odvrgla mama. Zaradi tega ima po-sledice, saj se ne more pravilno razvi-jati. Safari ima še šest bratov in sester, ki so postali sirote zaradi vojne v Kon-gu. Našli so jih v gozdu in jih pripeljali v sirotišnico.Maše so vedno znova velika doživetja, dostikrat je med mašo tudi sprejem katehumenov. Gre za zločince in mo-rilci, ki so bili po določenem progra-mu spet sprejeti kot člani Cerkve in

Na sredini - mama Adria, ustanoviteljica sirotišnice

Mladi se tudi radi učijo igranja kitare

14

I Z Z A L E D J AN E P O Z A B N A R U A N D A

DAROVALI STE - HVALA

priporočeni dar za tisk Misijonskih obzorij za leto 2014: 9 EUR, za Evropo 12 EUR,

avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD.

Bog vaM povrni!

Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 14. 7. 2014. Hvala vsem.

Hvala vsem, tudi botrom in darovalcem za nakup riža za otroke, katerih imen zaradi stiske s prostorom ne objavljamo. Iskrena hvala.

JUBILANTI – ČESTITAMO60 let življenjaMarija Porenta, laiška misijonarka, rojena 7. julija 1954 v Ljubljani. V Malavi je odšla 4. decembra 2013.

55 let življenjaJan Branko, lazarist, rojen 18. septembra 1959 v Lanusu. Deluje v Argentini.

40 let v misijonihMojca Karničnik, misijonarka Jezusa Kristusa, rojena 3. decembra 1941 v Dravogradu. V misijone je odšla leta 1974. Deluje v Kongu.

30 let v misijonihMarjeta Zanjkovič, salezijanka, rojena 1. oktobra 1950 v Razkrižju. V misijone je odšla 14. oktobra leta 1984. Deluje na Madagaskarju.

10 let v misijonihSlavka Cekuta, šolska sestra De Notre Dame, rojena 28. junija 1965 v Šentjerneju. V Albanijo je odšla 4. septembra 2004.

JUBILANTI – ČESTITAMO

Sporočamo, da je v sredo 2. julija 2014, odšla h Gospodu

Marija Kerin roj. Levičar, mama duhovnika in misijonarja na Madagaskarju Toneta Kerina.

K večnemu počitku so jo položili v petek, 4. julija, ob

16. uri, v Leskovcu. Rajni mami smo posebej hvaležni za dar sina Toneta, duhovnika in

misijonarja. V hvaležnosti se je spomnimo v molitvi.

Gospod, daj ji večni pokoj. In večna luč naj ji sveti.

Naj počiva v miru. Amen.

trikraljevSka akCija o župnija Bloke o aDventna akCija o župnije: Stara Cerkev, Velika Dolina, Višnja Gora, Žužemberk o Miva o župnija Črni Vrh nad Idrijo o posamezniki: Buhvald Amalija, Frančiškanski Samostan, Gliha Urška, Kranjc Ivan, Murko Ana, Rihtar Frančišek,Trošt Peter, Avsenik Janez, Burger Alenka, Kocmur Petra o laČni v MiSijoniH o župnija Trstenik o posamezniki: Blažič Miha, Bratuša Andrej, Brežnjak Terezija, Činkelj Slavko, Kitak Ljudmila, Kravos Stojan, Krnc Stane, Kržišnik Franci, Lopatič Karel, Medvešek Viljem, Murko Ana, Ojsteršek Peter, Rihtar Helena, Stanič Erika, Svoljšak Bojan, Šimec Tomaž, Vehar Štucin Erna, Velikonja Štefanija o SoCialno Zavarovanje MiSijonarjev o župnija Ljubljana-Ježica o goBavCi o Brišar Valerija o SploŠni SklaD MiSijoni o posamezniki: Baša Marko, Biščak Luka, Česnik Albina, Dolenc Janez, Dvoršak Boris, Gantar Metod, Gerkman Vida, Ham Alenka, Hočevar Jožefa, Iršič Andrej, Jerovšek Jure, Kavčič Irena, Kovšca Tončka, Kozole Cvetka, Kržan Miklavž, Kuzma Anton, Lamovšek Edi, Loboda Marjan, Magdič Olga, Markič Jožef, Mikulin Olga, Mušič Milan, N.N., Paškič Ilija, Pevec Andrej, Piščanec Ivan, Ponikvar-Zorko Pavla, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Slokar Darja, Sovič Lenka, Stjepčevič Milena, Suhadolčan Franci, Štrukelj Frančiška, Vagner Janez, Vodopivec Sabina o Šolanje BogoSlovCev o posameznika: Mah Tinko, Vinkovič Marija o graDnja Cerkva v MiSijoniH o župnija Koper o voDnjaki - MalaWi o posameznika: Činkelj Slavko, Fajdiga Mohor o lenČkov SklaD o Zavar Valerijan o Šri lanka o N.N. o lakota - etiopija o posamezniki: Beravs Nika, Demšar Majda, Marjanovič Miranda, Medvešek Viljem o riževa polja - MaDagaSkar o Kunaver o Matanga - Dar Upanja o posamezniki: Černe Mirjam, Podobnik Jožica, Stambuk Igor, Vehovar Darinka o DroBiž Za riž - MaDagaSkar o posameznika: Jenič Dušan, Šubic Ida o pakiStan o N.N. o riž in voDa - kaMBoDža o Činkelj Slavko o trikraljevSka akCija o župnija Bloke o aDventna akCija o župnije: Stara Cerkev, Velika Dolina, Višnja Gora, Žužemberk o Miva o župnija Črni Vrh nad Idrijo o posamezniki: Buhvald Amalija, Frančiškanski Samostan, Gliha Urška, Kranjc Ivan, Murko Ana, Rihtar Frančišek,Trošt Peter, Avsenik Janez, Burger Alenka, Kocmur Petra o S. anka BUrger o župnija Šentjurij-Podkum o jože MlinariČ o Kvaternik Tomaž o S. veSna Hiti o župnija Koper - Sv. Marko o posamezniki: Čengija Kata, Črnigoj Polona, Kunšič Francka, Semič Mirca o tone kerin o posamezniki: Kern Jože, Koncilja Jožica, Šušteršič o tone ovtar o posameznici: Kovač Marijana, Šifrer Marija o S. agata koCiper o

posameznika: Kokotec Lovro, N.N. o janko koSMaČ o župnija Koper - Sv. Marko o janeZ krMelj o posamezniki: Fajmut Ana, Kolander Tadeja, Kranjec Franc, o N.N., Pisk Tomaž, Sušnik Janez, Šparovec Maja, Vrabec Marko, Vrabec Mirijam o S. anDreja goDniČ o posamezniki: Sedej Andreja, Smole Marija, Štuhec Msgr. dr. Ivan o Danilo liSjak o posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Krevelj Branko, Logar Marija, Pisk Tomaž, Sušnik Janez o vilko poljanŠek o Kokotec Lovro o toMaž MavriČ o posamezniki: Batagelj Sonja, Gabrovšek Lovrencija, Malalan Nika, Muller Marija, N.N., Šifrer Marija o S. Zvonka MikeC o Murn o MiSijonarke Matere tereZije o Kranjc Rafael o S. taDeja MoZetiČ o posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Kolman Mojca, N.N., Rudež Lučka, Šiško, Zavrtanik Petra o janeZ MeSeC o župnija Zasip o posamezniki: Demšar Vida, Rupar Olga, Strajnar Breda, Strajnar Jurij, Strmec Milka, Šimnic Apolonija o peDro opeka o župnija Ljubljana-Zadobrova o posamezniki: Beršnjak Marija, Berus Blažena, Bohak Ivan, Bolta Marko, Brce Silva, Dovč Mihaela, Gostiša Ladislav, Gregorič Ana, Juvan Fani, Kočevar Frančiška, Kordiš Rozalija, Krenker Stane, Mastnjak Marjana, Mežnar Klavdija, N.N., Prepadnik Sebastijan, Remše Matija, Rus Valerija, Snoj Irena, Sušnik Janez, Šef Manja in Tone, Šegula Zdenka, Šifrer Marija, Škufca Ivanka, Šlajpah Marija, Štern Slavko, Zgonc Marija o p. Martin kMeteC o Resman Silva o S. BogDana kavČiČ o župniji: Medana, Pertoča o N.N. o S. tereZija pavliČ o posameznici: Čengija Kata, Žveglič Marija o p. lojZe poDgrajŠek o posameznika: Jelenko Gabrijela, Povh Jože o laZariSti - SaloMonovi otoki o Kranjec Matilda o S. BarBara peterlin o župnija Hrenovice o Žveglič Marija o polona BerleC o župniji: Zgornji Tuhinj, Železniki o Avsenik Janez o iZiDor groŠelj o posamezniki: Gluvajič Daša, Kokotec Lovro, N.N. o graDnja poroDniŠniCe - MaDagaSkar o Murko Ana o MiSijon CripaM - BraZilija o posamezniki: Muller Ingrid, Trobevšek Vanja, Volčič Barbara, Zeme Anja o S. Slavka CekUta o Resman Mimi o Marijine SeStre - kijev o Jenič Dušan o

M a r i j a k e r i n roj. levičar

Poslovila se je

I Z Z A L E D J A

15

Koper, Sveta gora pri Novi Gorici

V družbi misijonarjevV nedeljo, 27.7.2014 je bilo letno srečanje članov Misijon-ske molitvene zveze za Primorsko. Letos nas je naša Mati Marija zbrala v njenem svetišču na Sveti Gori pri Novi Go-rici. Srečanje smo začeli ob 15. uri z molitvijo rožnega ven-ca za misijonarje, ki hvalevredno poslanstvo opravljajo po vsem svetu. Z nami sta bila misijonarka s. Polona Švigelj, ki je v Senegalu in misijonar Ivan Bajc, ki se je po 38 letih mi-sijonskega dela na Slonokoščeni obali vrnil v domačo ško-fijo. Pridružili so se jima misijonarji, ki sedaj delujejo v Slo-veniji – Hermina Nemšak, ki je bila 15 let na Slonokoščeni

obali, Sandi Skapin, sedanji župnik v Se-žani in pater Pepi Lebreht, ki je 12 let misijonaril v Maliju in v Togu, sedaj pa je na Sveti Gori.Ob 16. uri je sveto mašo daroval škof Jurij Biz-

jak ob somaševanju misijonarjev ter duhovni-kov. Poudaril je pomen poslanstva tistih, ki darujejo v misijonih svoj pogum, voljo, pri-zadevnost za sobrate na vseh koncih sve-ta in vseh dobrotnikov, ki jim nudijo ma-terialno in molitveno pomoč. Dejal je, da smo vsi mladike na trti, skupaj smo in rastemo iz istega debla. Tako kot je pomembna materialna pomoč, s kate-ro misijonarji premagujejo težave in pomagajo reševati življenja, tako je po-membna tudi molitev, iz katere prihaja duhovna pomoč.Po sveti maši je gospod Niko Štrancar, škofijski animator za misijone v koprski škofiji, predstavil delo Misijonske molitvene zveze in prisotne misijonarke ter misijonarje. Vsi so se zahvalili za pomoč pri nakupu vozil in drugo materialno pomoč, posebej pa so poudarili, da jim veliko pomeni naša molitev.S Svete Gore smo odšli polni hvaležnosti in občudova-nja, kako velika so njihova dela in kako bogati so njihovi sadovi. Zinka Vadnjal

Ljubljana, Novo Mesto, Velika Dolina

Srečanje ob Hrvaški mejiMisjonska molitvena zveza organizira vsako leto srečanje molivcev. Letos smo se zbrali v nedeljo, 27. julija, ob 16h v Veliki dolini, tik pri Hrvaški meji. Na začetku nas je pozdra-vil ravnatelj Misijonskega središča Slovenije, gospod Stane Kerin. Ta je navzočim vernikom predstavil Misijonsko mo-litveno zvezo in vse povabil k molitvi za misijone. Sveto mašo, pri kateri je sodelovalo 7 duhovnikov, je vodil škofijski animator za misijone ljubljanske nadškofije Slavko Kalan. Med mašo je vodil tudi pogovor z misijonarko v Paragva-ju, šolsko sestro Tadejo Mozetič. Ta je povadala, kakšno delo opravlja med Indijanci. V duhu smo se povezali s to misijon-sko deželo tudi tako, da je med mašo zmolila Očenaš v jezi-ku indijanskih domorodcev. Na koncu nas je domači župnik Janez Zdešar povabil na obilno pogostitev, ki so jo pripravili

Maribor, Sv. Peter pri Mariboru

Pod lipo ob zvokih harmonikeČeprav je bila v ospredju Krištofova nedelja in blagoslov prevoznih sredstev, je bilo v Malečniku tudi srečanje čla-nov misijonske mo-litvene zveze in s tem priložnost za pogovor, molitev, darovanje in po-živitev misijonske zavesti.Že ob 14.30 uri so prihajali prvi verniki od blizu in daleč in z molitvijo rožnega venca prosili za blagoslov misijonov. Nato se je ob 15. uri začela najsvetejša daritev, ki jo je ob somaševanju vodil misijonar v Kirgiziji, p. Janez Mihelčič. Ob njem pa smo bili še brat Franci Mihelčič (bil je misijo-

nar na Madagaskarju), mag. Anton Pačnik, Jože Šömen in Jožef Lipovšek (nadškofijski animator za misijone

in voditelj MMZ). V nagovoru je p. Janez posebej poudaril, da

danes premalo znamo poslušati in so vse naše misli večkrat pri nepotrebnih stva-reh. S tem slabi naša misijonska zavest, ki se pokaže tudi na drugih področjih ži-vljenja. Poudaril je pomen takšnega sre-čanja, da pomagamo z molitvijo in daro-vanjem za MIVO in s tem sodelujemo pri uresničevanju Jezusove zapovedi ljube-zni. Po maši je domači župnik Jožef iz-postavil Najsvetejše in smo molili litani-

je Matere Božje, molitev za misijonarje in nove poklice in prejeli blagoslov. Ob sklepu

tega evharističnega srečanja je sledil še po-govor z misijonarjema Janezom in Francijem

ter odgovori na vprašanja vernikov, potem pa blagoslov vozil, ki ga je vodil domači župnik Jožef.

Veselo druženje se je ob domačih dobrotah in zvoku har-monike nadaljevalo še pod lipo pred cerkvijo v prijetni za-vesti, da smo hvaležni Bogu in vsem misijonarjem za vse, kar storijo v Kristusovi ljubezni.

Jožef Lipovšek, voditelj MMZ

Misijonska molitvena

zveza

prijazni domačini. Vse navzoče pa smo povabili k molitvi za misijonarje in vključitvi v MMZ. Mnogi so pristopili, tako da je zmanjkalo posebnih misijonskih rožnih venčkov. Tem jih bomo poslali po pošti. Janez Avsenik